Let0 XXII GRADISOV VESTNIK Ljubljana, avgust 1980 štev. 267 GAST zaživel SkUPŠČINA POSLOVNE SKUPNOSTI GAST ZAČELA S SVOJIM DELOM Nosr?ŠČina POSLOVNE SKUP-Združii; *GAST«, v katero so se Gradk-,dc.aVCI delovnih organizacij Primr, 3’S'ovenija-ceste-Tehnika in dumiij 'z Ajdovščine na referen-itheia’ dne 26' februarja 1980 je PolnošE sej°,25. julija 1980 pri ^ehtV^k n' ude*ežbi delegatov iz 5 eh delovnih organizacij. SLo\%lSe Je Pričel° delo PO-PredsME,SKUPNOSTI GAST. Za 'Zvniiii , a skupščine so delegati 8ovega na' Zale,el Toneta, za nje-lvanag .ndmpstnika pa tov. Mlinar °db0r ,zvxolien je bil tudi izvršilni delov ’ * steje 6 članov — iz vsake b°dooro°rgani.Zacije P° dva' Da k°n£ 8‘inizacijske priprave za do- skunnn ,■ nst'tu'ranje Postavne : slej S 1 v redu opravljanje — do-; °pravii°Priav*ia*a vsa organizacijska delovniS^Upna komisija vseh treh n'n organizacij — je Skupščina imenovala tov. Marka Škerlja, dipl. ing. gradb. za koordinatorja dela strokovne skupine pri Poslovni skupnosti GAST. Poročilo o poteku združevanja delovnih organizacij v POSLOVNO SKUPNOST GAST je podal predsednik skupne komisije za integracijo tov. Božidar Lukač. Njegovo poročilo povzemamo v celoti: »Želja za skupno delo delovnih organizacij Gradis, Slovenija ceste Tehnika in Primorja, je bila izražena na skupnem sestanku predstavnikov teh podjetij v Ljubljani že dne 19. januarja 1973. Takrat so proučili uspešnost do takratnega poslovnega sodelovanja in razpravljali o razlogih, ki narekujejo tesnejše sodelovanje teh organizacij med seboj. Dne 26. februarja 1973 je bil sklican širši sestanek predstavnikov omenjenih OZD. Ob razpravi o tesnejšem sodelovanju so si bili soglasni da je osnovni cilj in smoter, združiti kapacitete, da ne bi prišlo do no-vonabavljanja kapacitet, zlasti kar zadeva opreme težke gradbene mehanizacije za izvajanje nizkih gradenj. Kakšna naj bi bila oblika združitve ni bilo do kraja predvideno, kar je bilo tudi razumljivo, kajti nove ustave še ni bilo. Ko so bile že znaneoblike združevanja, je bilo mogoče že januarja 1974 izdelati prvi osnutek tez za samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela. Postavljeni so bili prvi temeljni cilji združitve. Prednosti združitve so nakazane predvsem v hitrejši rasti družbenega proizvoda, večji storilnosti kompleksnejši ponudbi za ekonomičnosti in rentabilnosti, kakor tudi v večji V tej številki berite: 3. str.: Ugodni poslovni rezultati v prvem polletju 6. str.: Končana stanovanjska gradnja v KS Boris Ziherl 12. str.: Kako daleč smo s stabilizacijo v SPO poslovni varnosti in socialni varnosti delavcev. Organi upravljanja delovnih organizacij so imenovali posebno skupno delovno telo: komisijo zain-tegracijo GAST. Ta komisija se je naknadno razširila in imela več delovnih sestankov. Prvič se je sestala 16. 5. 1974. Na tem sestanku so bile obravnavane teze samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. GAST in predlagane določene dopolnitve in spremembe, tako da se je lahko pristopilo k sestavi ustreznejšega osnutka. Novembra 1974 je izšla skupna informacija vseh treh delovnih organizacij v skupnem glasilu za vse delavce, v kateri je bilo dobro pojasnjeno, zakaj se združujemo. Komisija je opravila obsežno delo, ki bi ga opisal v glavnih potezah: — obravnavala je ekonomski elaborat in analizo povezovanja in ocene primernosti združitve; — obravnavan in dopolnjevan je bil osnutek tez za sestavo samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GAST; — spremljana je bila široka obravnava o predlaganem sporazumu o združitvi. Utemeljitev združitve je bila podana v ekonomski analizi. Iz tega elaborata lahko povzamemo, da je združitev v sozd ocenjena kot upravičena. Nadaljevanje na 10. strani Socialna politika v Gradisu Socialna politika mora vedno bolj postajati sestavni del razvojne politike vsakega tozda in delovne organizacije kot celote, predvsem pa či-nitelj socialne varnosti delavcev. Gre torej za uresničitev ustavno sprejetih stališč in stališč ZKJ o socialni politiki. Vsebinsko pravilno opredeljena socialna politika, ki je tudi ustrezno izvajana, ima tako ne- m posredni, kot posredni vpliv na produktivnost dela in ustvarjanje dohodka. V celotnem Gradisu bo narejen kvalitetni korak naprej glede vsebine in izvajanja socialne politike oziroma socialnega razvoja šele takrat, ko bomo uspeli vsako leto pripraviti celovite programe socialnega varstva delavcev v vsakem TOZD in delavnih skupnostih, po enotni metodologiji in vsebini planiranja. Progami bodo morali biti zasnovani na naših skupnih potrebah in materialnih možnostih, kajti planiranje socialnega razvoja v tozdih, neodvisno od planiranega, predvsem pa od ustvarjenega dohodka, bi bilo povsem nerealno. Socialna služba, ki je samo eden od členov izvajanja socialne politike, ima predvsem tri temeljne funkcije, in sicer: preventivno, kurativno in študijsko-svetovalno. To pomeni, da se bo pri svojem delu še naprej vključevala v razreševanje že nastalih problemov in pomagala pri preprečevanju nastajanja novih. Socialna služba se pri svojem delu povezuje navzven predvsem z: organizacijami združenega dela, delovnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in njihovimi strokovnimi službami ter z raznimi drugimi strokovnimi institucijami, kot so centri za socialno delo, zavodi za rehabilitacijo invalidov itd. Na znotraj se socialna služba povezuje poleg ustreznih strokovnih služb tudi s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami tozdov, delovnih skupnosti in delovne organizacije. Kontinuirano sodelovanje z obratno ambulanto in drugimi socialno zdravstvenimi institucijami je samo po sebi umevno. Koliko stanovanj je kupil Gradis? V Gradisu rešujemo stanovanjsko problematiko na dva načina: z dodeljevanjem posojil za individualno gradnjo, oziroma za nakup lastniškega stanovanja in z dodeljevanjem stanovanj v družbeni lasti. Z namenom, da se ugotovi kolikšno je število delavcev, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje še v delovnem razmerju v Gradisu so v Kadrovsko socialni službi na Skupnih službah pripravili posebno poročilo, katerega del posredujemo na tem mestu. GIP Gradis je na podlagi zakona o samoupravnih stanovanjskih skupnostih, zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti leta 1975 vložil svoja stanovanja v sklad stanovanjskih hiš samoupravnih stanovanjskih skupnosti posameznih občin. Datum prenosa je bil izvršen s stanjem na dne 31. 12. 1974. Z vložitvijo stanovanj v sklad skupnosti je vsaki tozd, oziroma de- lovna skupnost obdržala pravico oddajanja stanovanj v smislu ustreznih samoupravnih aktov vlagatelja. Na podlagi pravilnika o dodelitvi stanovanj v tozd ali delovni skupnosti sklene pristojna samoupravna stanovanjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice stanovanjsko pogodbo. Iz omenjenega poročila je razvidno, da ima Gradis 814 stanovanj v družbeni lasti, kar pomeni, da ima 10.3 % zaposlenih družbena stanovanja, ki jih je kupil Gradis. Od števila delavcev, ki jim je dodeljeno družbeno stanovanje je v delovnem razmerju pri Gradisu še 75,9 %, oziroma 618. Od števila delavcev, ki je dobilo gradisovo družbeno stanovanje in ni več v delovnem razmerju pri Gradisu je delovnorazmerje prenehalo 36 ali 18,4 %, starostno se je upokojilo 77 delavcev, ali 39,3 %, invalidsko se je upokojilo 23 delavcev, ali 11,7%, umrlo je 40 delavcev, ali 20.4 %, 20 ali 10,2 % pa je ostalih primerov. RAJKO JEŠOVNIK Socialni delavec obravnava vse primere, ki kakorkoli negativno vplivajo na delovno klimo in s tem v zvezi na nemoten proces dela. Vodi ustrezne postopke in evidence za osebe, ki so po zakonu deležne posebnega družbenega varstva, zlasti za delavce, ki so v invalidskem postopku zaradi ugotovitve preostale delozmožnosti. Premalo se zavedamo, da je produktivnost dela seštevek različnih dejavnikov, od kat erih je odvisna delovna učinkovitost. To so med ostalim: zainteresiranost za delo, za rezultate dela, odnos do dela, zbranost, hitrost reagiranja, vztrajnost, točnost ipd. Alkoholiziranost, oziroma alkoholizem pa negativno vpliva na vse naštete dejavnike, ki pogojujejo optimalno produktivnost. Socialna služba sodeluje tudi z domi učencev pri izvajanju temeljnih smotrov vzgoje učencev, oziroma vzgojnih ukrepov, in sicer na željo pedagoškega vodje, oz, zbora, upravnika ali vzgojitelja dorn^ Predvsem gre za najstrožje vzgoj ukrepe, bodisi za izključitev iz dojfl ali za razveljavitev učne P0®0^ Upravniki posameznih satnsK* domov prav tako sporočajo po* j mezne primere socialni službi, prav upravniki samskih domov dobro seznanjeni z raznimi osebni težavami posameznih delavcev. Socialni delavec bo vodil v p hodnje posamične postopke, 0 roma razgovore, bodisi na željo p sameznega tozda, ali pa na željos mega delavca. Kajti ena izmed na £ socialnega delavca je namreč denje individualne pomoči delav pri urejanju njegovih osebnih P blemov m dilem, ki jih iz kaKr> koli vzrokov ne more rešiti ozir0 urediti sam. Zato objavljamo kup katerega naj tisti delavec, ki im2 kršnekoli težave pošlje soci2‘,j ^ delavcu, ki ga bo potem poklic2 raZ80V0r' Socialni delavj RAJKO JEŠOVNlh KUPON GIP GRADIS Delovna skupnost skupne službe Kadrovsko socialna služba Šmartinska 134-a 61000 Ljubljana ŽELIM POGOVOR Z SOCIALNIM DELAVCEM Ime in priimek.......................... TOZD ali DS............................. Bivališče (stanovanje, samski dom, gradbišče itd) V stanovanjih, ki jih gnidi v Novih Jaršah naš celjski TOZD, bo stanovalo tudi nekaj naših delavcev t I h i < Ugodni poslovni rezultati v prvem polletju OB SKRBI ZA DRUGO POLLETJE la koncu meseca julija so bili de-nrKl' na z^or'h seznanjeni z rezultati ■ vanja svoje TOZD. Kakšno pa kauL° poslovar|je v celem Gradisu, ustv T°- rczu*tal' dela, koliko smo Us. .. . . ucia, kom ko smo ZVjn n 1 m kako razdelili pa je ra-x nadaljevanju tega zapisa. V?SPODarskE razmere sc še h Snjem letu so se dogodile in ^ °gajajo večje spremembe v našem ~ •* -'■j'- jpi viuvmiA. v bili-,.. 8°s.P°darstvu. Prvi paket sta-P°Se£e|Sk'hf ukrepov Je dokaj ostro v delbevdohodka^predv^ na ‘,l P°dročje, ki zadeva delitev bo. Om'!6 d°hodke in skupno pora-rih cleno je naraščanje nekate-erialnih stroškov (dnevnice. kilometrina, reprezentanca itd.). Meseca junija je prišlo do razvrednotenja dinarja do tujih valut. V jeseni, v mesecu septembru, pa se pričakuje tretji »paket« ukrepov, ki bo posegel v področje kreditne politike. OBSEG DELA Obseg našega dela, ki smo ga opravili v prvi polovici leta običajno prikažemo z vrednostjo (lastne) ' proizvodnje, celotnim prihodkom, številom zaposlenih in opravljenimi urami. Celotni prihodek se je povečal za 21% in vrednost proizvodnje za 30G. Poglejmo nekaj podatkov v mio din. Slavina bednost Vreu l ' Pro'Zvodnje „ . ■ lastne proizv. Sr Efcktiv za Pos lenih Po, 'gojne ne ure ure VI 79 GN 1980 I- I—VI 80 i— -VI80 I -VI 79 —VI80 GN 80 3.050 8.128 3.965 130 49 2.165 5.812 2.732 126 47 3.104 8.239 3.754 121 45 7.329 7.812 7.487 102 96 7,1 15.2 7.2 101 48 16.7 35,0 16.2 97 46 sestavi-8 del merjen s prvimi tremi 21 < ■ Presega lanskega za v n0v ; 'r ■ Cene v Gradisu so se se je CJU. povečale za 22 G, torej -'Vodni.,,1' n' ohse8 (vrednost proi-Lani ■ POVečal 'e za 6 G. Pendistf. *1rez vajencev in štj-7.32y ,i x, x povprečju zaposlenih XeC ZanST let.0S ni,S Jc za 2 nedokončana proizvodnja ob letošnjem polletju večja kot je bila lani. Razlika med vrednostjo proizvodnje in celotnim prihodkom znaša več kot 200 mio din. To pomeni, da imamo skoraj toliko nedokončane in neplačane proizvodnje. več. “vcev, letos nas je 7,2 mio?,fS!em delavci so opravili je zanou ktlVnih ur V mesecu dni , 1,111 u* • v mesecu um efektivna 01 delavec opravil 161 mio. 11 ur- 'vseh ur je bilo 8,4 'G jfi16 llre so se zmanjšale za lilikaciil°Jne ure so odvisne od kva-nih ur J5keSa količnika in realizira-Povečaidikacijslei količnik se je •o je zt^,1 pianina2,127letos, tanjše V,Realiz'rane ute pa so tanjše I.Realizirane ute pa so °dvisne f -Realizirane ure so Pr°izvodrv Vlšine nedokončane vih Slavina 0°h°dek ybv, I—VI 80 I—VI80 I—VI 79 GN 1980 I—VI 80 I—VI 79 GN 80 AjV.eznosti 0^'dohodek 875 2.462 1.078 123 44 245 637 315 129 49 630 1.825 763 121 42 412 1.142 465 113 41 218 683 298 137 44 lz dohodka moramo pokrivati obveznosti, izplačujemo osebne dohodke in ustvarjamo sklade. Obveznosti so se precej povečale, predvsem na račun obresti, bančnih storitev in zavarovalnin. Osebni dohodki so dosegli 465 mio din. Večji so za 13 % in dosegajo planirano vrednost s 41%. V okviru Gradisa so osebni dohodki razporejeni skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Gradis kot celota ima kar 20 mio din višje dosežene kot izplačane osebne dohodke, zato tudi tiste TOZD, ki ne izpolnjujejo internih meril in meril dogovora niso ktšiteljice. Realni osebni dohodki so se zaradi visokega porasta življenjskih stroškov zmanjšali v primerjavi z lanskim polletjem, kar za 7 %. Več o osebnih dohodkih, o presežkih in še o marsičem, kar zadeva osebne do- hodke je objavljeno v posebni analizi osebnih dohodkov, ki jo dobijo vsi organizatorji dela. Ostanek dohodka znaša 298 mio din in je za 37 % večji kot lani. Najprej je treba iz njega izločiti del za stanovanjsko gradnjo — to je 6% do 9 % od bruto osebnih dohodkov. Ob polletju smo za stanovanjsko gradnjo namenili 37 mio din. V rezervni sklad je treba obvezno izločiti 2,5 % od dohodka — torej 26 mio din. Ob začasni delitvi smo v sklad skupne porabe namenili 58 mio din in v poslovni sklad 180 mio din. Iz dela dohodka namenjenega za poslovni sklad pa moramo pokrivati obveznosti po raznih sporazumih in zakonskih določilih. KAZALNIKI, MERILO USPEŠNOSTI Najboljšo sliko o rezultatih poslovanja nam dajo kazalniki. STROŠKI, DOHODEK IN DELITEV Materialni stroški proizvodnje so /načali 2.608 mio din. To je 69,5 % celotnega prihodka. V primerjavi z lanskim obdobjem so se povečali za 20 G . Ker so se materialni stroški povečali nekoliko manj kot se je povečal celotni prihodek je povečanje^ dohodka nekoliko večje. Dosegli smo 1.078 din dohodka. V primerjavi z lanskim obdobjem se je dohodek povečal za 23% in dosega planirano vrednost s 44 %. Naslednja preglednica nam pokaže delitev dohodka (v mio din). I—VI 80 I—VI80 Kazalnik I—VI 79 GN 80 I—VI 80 I—VI 79 GN 80 1. Vrednost lastne proizvodnje 306 383 378 124 99 2. Celotni prihodek v porab, sredstvih 3. Dohodek na 1,39 1,43 1,40 101 98 pogojno uro 4. Osebni dohodek 52,53 70,45 66,42 126 94 na pogojno uro 5. Akumulacija 27,74 32,68 28,67 116 88 v povprečno vloženih sredstvih 0,102 0,128 0,092 90 72 Prvi kazalnik VLP-EU — kaže produktivnost. Nominalno se je povečala za 24 % pri porastu cen za 22 % pa znaša realen porast produktivnosti 1 %. Za planirano produktivnost zaostaja le za 1 %. Drugi kazalnik je kazalnik ekonomičnosti. Vidimo, da se je v primerjavi z lanskim obdobjem izboljšala, nekoliko pa zaostaja za planirano ekonomičnostjo. Naš najpomembnejši kazalnik je D-ph — dohodek na pogojno uro. Povečal se je za 26 % in s tem rezultatom je dosežena planirana vrednost s 94.%, to je lahko kot kaže dolgoletna dinamika. Iz naslednjega kazalnika ugotovimo, da so se osebni dohodki na pogojno uro OD-ph povečali v manjši meri kot dohodek. Dosegli so 98 %, planirane vrednosti. Peti kazalnik kaže donosnost vloženih sredstev. Zaradi precejšnjega porasta vloženih sredstev se je vrednost tega kazalnika poslabšala, kljub temu, da smo za akumulacijo namenili precej. OBETI ZA PRIHODNOST Lahko ugotovimo, da smo v prvi polovici leta uspešno poslovali, nekatere TOZD bolj, druge nekoliko manj uspešno. V drugem polletju pa lahko pričakujemo poslabšanje rezultatov, še posebej ker opažamo iz raznih poročil in pregledov, da angažiranost upada. Prav tako grozi pomanjkanje nekaterih materialov, predvsem železa in hkrati se priča-kiT.................... tuje še omenjeni »tretji paket« stabilizacijskih ukrepov. V drugi polovici leta bo potrebno še bolj skrbeti za čimboljic poslovanje, zmanjševanje stroškov in dviganje ekonomičnosti, da bomo lahko dosegli z gospodarskim načrtom postavljene cilje. Biograd na moru, naš biser na Jadranu Na dopust v Biograd na moru? Malo daleč, kaj ne? Morda res, pa vendar ni za nikogar nemogoče. Biograd tudi ni tako daleč kot se to večkrat sliši. Le okrog 450 km od Ljubljane, kar pa danes, v času moderne tehnike, res ni nobena daljava. Pot je kar prijetna, seveda če ni na cesti preveč tovornjakov in kolon. Naš novi počitniški dom v Biogra-du, lahko rečemo »Gradisov hotel, biser na Jadranu«. Kdo je oče temu domu, boste vprašali? Morda je dal idejo za gradnjo pokojni Zeka, Rajko, Janez ali Julij iz Ptuja, v bi- stvu pa mu je dal »dušo« ing. Arnež, TOZD Ravne na Koroškem in v končni fazi, vsi delavci Gradisa. Imeli smo močno podporo v sindikatu, zvezi komunistov, pa tudi mladi so nas podprli na vsej črti. Dom je lociran v predelu turističnega naselja Soline — Biograd. Glavni vhod v zgradbo je s ceste na jugozahodni strani, kjer je tudi parkirišče, (ki seveda še ni asfaltirano). Pritlični prostori so namenjeni skupnim potrebam, ki ga sestavljajo: sprejemna pisarna z receptorskim mestom, hale s točilnico, (kjer bodo v bližnji bodočnosti točili tudi Klepet pred večerjo mrzlo odprto pivo). Dnevni prostor s 60 sedeži, kjer je mogoče imeti razne sestanke, seminarje in predavanja, jedilnica s teraso, rekreativni prostor ter kuhinjski del z vsemi pritiklinami. Nadstropja s sobami gostov imajo po 12 sob s skupno 35 ležišči, oziroma skupaj 105 ležišči v vseh etažah. Vsaka soba ima svojo sanitarno kabino s prho, umivalnikom in WC-jem. Večje sobe imajo svoje balkone, v manjših pa je francoski balkon. Stavba je podkletena v kateri so skladišča in hladilne komore. Skladišča se lahko uporabljajo tudi v zakloniščne namene. Tu je tudi kotlovnica. Veliko je napravljenega, precej dela pa nas še čaka. Potrebno bo urediti okolico, asfaltirati cesto in parkirišče, postaviti igrišče za otroke in takorekoč sredi borovcev zasaditi nova drevesa. Bližnja okolica je za enkrat še nepotvorjena narava. Duh po borovcih, sladek in dišeč ter nenehno žvrgolenje čričkov te spremlja vse do obale. Ne bojte se, ti sprehodi so prijetni in lahko trdim, da skoraj spadajo med rekreacijo, ali po domače malo trima, res ne more nikomur škoditi. Skoraj 2 km plaže, dovolj velik prostor, da si najdeš svoj kotiček. Morje čisto, za plavalce pravi raj. Celinski gost lahko prebije biograd-ske dneve med domom in plažo. Lahko pa tudi, če ima čoln, pohaj- ' Na 2 lan dolei obali se skoral zgubiš med ostalimi konald Damir Mišulič, upravnik doma kuje po številnih bližnjih otokih in pri tem odkriva nov svet. Pustimo naravo in se vrnimo v naš dom. Poglejmo kdo vse skrbi za udobje Gradisovcev. Upravnik doma Damir Mišulič, prijazna receptorka Celjanka Marta Hrboka, šef kuhinje Jelena Šarič, glavni natakar Andelko Čirjak, gospodar Križe Vidas, ekonom Zorko Čudi-na, kuhar Mladen Lukačič, pom .kuharja Nevenka Validič in Emica Lukačič, natakar Slavko Kraljevič, ser-virka Nevenka Budan ter sobarici Nada Trtica in Marica Birkič. Jelena Šarič se je izučila v hotelsko turističnem podjetju v Zadru ter kot kvalificirana kuharica in vodja izmene ostala tam 7 let. Torej je Gradis njena druga zaposlitev. Stanuje 12 km iz Biograda. Ima dva otroka Julijo, in Kašimira. »Vsak začetek je težak: je dejala, ko sem jo vprašal o njenem počutju v Gradisu. »Koliko ljudi, toliko čudi«, je še pristavila. »Rada delam, ljubim svoj poklic, in vesela sem, če so gostje zadovoljni. Ko sem začela v tej kuhinji še ni bila niti opremljena, manjkalo je posode in še marsikaj. Danes pa primanjkuje mesa, olja, k sreči pa gostje tega še niso občutili. Jedilnik sestavjam sama za teden dni v naprej. Prvo kosilo v tem domu sem skuhala 29. 6. 1980.« Vidas Križe, skrbi za vzdrževanje • objekta. Je strojni tehnik, kvalificiran mehanik in dober gospodar. Študiral je ob delu, zato zna zagrabiti za vsako delo. »Gradis ima najlepši dom v Biogradu, zato je naloga nas vseh, da ga čuvamo še za prožnejša desetletja. Z gosti, Slovenci, se dobro razumem in vesel sem, da imam priložnost delati v tako velikem kolektivu.« Andelko Čirjak: »Dela imam čez glavo, premalo nas je. Toda do knnra <• " za odD , 0 vcč dela- se veselim šz fcijSKSSBfcS 4^©EKffS&-. obmh'^3,"a. »Mislim, da na C2-,aden-nam-4 To ČUVajmo ta biser Jadr keta £trWetudi izvedena mi 1°’dajCe!bifo7n\80stov ^ od8‘ v dom,, ,njlhovo osebno p< °ScbkdnZe ° d0br0' Z odn Ja do gostov je bilozadov 98 %, s kvaliteto hrane 87%, s hišnim redom 88 %, ter ureditvijo okolice 65 % V pripombah so nekateri navedli, da pogrešajo več družabnega življenja, več sence okrog doma, igrišča, asfalt na parkirišču, športno rekreativno dejavnost in več izletov na bližnje otoke. Hladilne kapacitete so premajhne. In splošna pripomba. Gostje bi morali bolj paziti na inventar in obstoječe športne rekvizite. Vsi pa so dali visoko priznanje strežnemu osebju, saj je bil njihov odnos do gostov naravnost odličen. Dom je čudovit, je nekdo zapisal, ko bo urejena še okolica bo bivanje v njem zares krasno. Do takrat pa bomo potrpeli. LOJZE CEPUŠ Jelena Garič: »Vesela sem, če so gostje zadovoljni.« Počitek med borovci se kar prileže Z N Gradisove nagrade bo treba dopolniti V________________________J Že vrsto let se podeljuje najboljšim članom kolektiva in posameznim temeljnim organizacijam združenega dela Gradisa priznanje »Gradisove nagrade«. Tudi letos se bliža čas, ko bo izvršena podelitev teh priznanj. Prav je, da pridejo ta priznanja v roke ljudi, ki to res zaslužijo. Jasno je tudi, da je pri tako velikem izboru zaslužnih delavcev zelo težko izbrati še boljše. Letošnja priznanja bodo pridobila na vrednosti, saj je tudi jubilejno leto — 35 let Gradisa. Dobitniki teh nagrad bodo posebej ponosni ob tem jubilejnem dogodku. Prav je, da se podeljujejo Gradisove nagrade, prav bi bilo tudi, če bi določene stvari bile dopolnjene. Nagrada je materialnega značaja, svečana ob sprejemu in še enkrat v Gradisovem vestniku, nato zatone v pozabo. Ravno to pa ni prav. Za na-garjeno enoto (TOZD) je stvar rešena z ličnim priznanjem v obliki di- plome, to pa ravno manjka za posameznike. S tem, da bi dobil vsak posameznik obesno plaketo, oziroma na papir prencšeno to veliko priznanje podobno kot je za TOZD, bi ta nagrada pridobila precej več na vrednosti. Vsak posameznik je jasno ponosen na to nagrado, vendar je ta ponos kratkotrajen, kakor sem že omenil. Če bi imel nekje na vidnem mestu v stanovanju obešeno, bi se ta ponos obujal lahko neštetokrat ob vsakem pogledu na njo. Ob pogostih prilikah, ko ga nekdo obišče in prvič vidi priznanje bo sigurno izzvan pogovor o pridobitvi tega priznanja. Umestno bi bilo razmisliti o uvedbi ene ali druge oblike obstojne označbe Gradisove nagrade za posameznike. Za oblikovno rešitev pa najbrž ne bo težav, saj imamo dovolj dobrih domačih strokovnjakov. Kar jse tiče nastalih stroškov za izdelavo, jverjetno ne bi predstavljalo posebnega problema. Lušna Pri otvoritvi novega stanovanjskega naselja v Ptuju je vrvico prerezal predsednik IO samoupravne stanovanjske skupnosti, tov. Jože Skerlovnik. Poleg njega je naš delavec strojnik Ivan Arnejčič V KS Boris Ziherl so delavci našega ptujskega tozda Gradnje zgrad stanovanj Z Končana stanovanjska gradnja v KS Boris Ziherl J v___________ ________ _____________' Zaradi izredno pereče stanovanjske problematike je v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976 — 1980 bila stanovanjska gradnja opredeljena kot prednostna naloga. Samoupravna stanovanjska skupnost je v tem obdobju načrtovala izgradnjo 750 stanovanj v družbenem in 450 stanovanj v zasebnem sektorju. V počastitev občinskega praznika, ki ga v Ptuju praznujejo 8. avgusta v spomin na junaški boj borcev Slo-venskogoriške- Lackove čete letos pit tudi v spomin na tovariša Tita so v Ptuju odprli novo stanovanjsko naselje v krajevni skupnosti Boris Ziherl. Tako je v celoti izpolnjen plan stanovanjske gradnje v Ptuju. Številke o zgrajenih stanovanjih so še bolj zgovorne — za 24 G je plan stanovanjske gradnje v. družbenem sektorju presežen, tako je namesto 750 planiranih stanovanj zgrajeno 845 stanovanj. Novo stanovanjsko sosesko na Ziherlovi ploščadi in v Kraigherjevi ulici so v celoti zgradili delavci našega tozd Gradnje Ptuj. V nekaj več kot štirih letih so tam zgradili 845 stanovanj s skupno neto stanovanjsko površino 44.054 kvadratnih metrov. Kljub zvišanju cene kvadratnega metra stanovanjske površine od 6.500,00 din leta 1976 na 11.312,00 letos pa je cena stanovanjske gradnje v ptujski občini med cenejšimi v Sloveniji. Kar se tiče cene kvadratnega metra stanovanjske površine, je - Ji :: - i : . ~ ^ Zidavi nove soseske je trajal nekaj več kot štiri leta treba reči še to, da ptujsko stanovanjsko gradnjo precej bremenita dva problema. Prvi problem so arheološke raziskave, kajti pred začetkom vsake gradnje je treba vsak košček zemlje raziskati. To pa pomeni, da je cena kvadratnega metra stanovanjske površine nekoliko višja. * ( Drugi problem, ki siromaši stanovanjski dinar, pa je izredno star stanovanjski fond. Nekatere hiše so stare več kot 500 let, nasploh pa je mestno jedro več kot 1.900 let starega mesta potrebno temeljite obnove. V naslednjem srednjeročnem obdobju ho Ptuj dobil novo stanovanjsko sosesko Rabeljčja vas — zahod. Tam naj bi zgradili 57 blokov _ enot bruto površine 105.750 2 dratnih metrov, 60 vrstnih, h'^ to P‘r ,etro' m -- -j, bruto površino 13.440 kvadra1’’ metrov in 52 atrijskih hiš z bru^L vršino 9.828 kvadratnih rn^'^ Zgrajeni bodo tudi spremljaje*' družbeni cen - jekti otroški vrtec ga raže, uruzDcm -- . otroški vrtec, dijaški dom in S' kako bomo prete-kot eno let°. ki je minilo tako hitro, Pomladanski veter. Zaradi tega MaksaaPA°rIi Slavnega delovodjo tUf); lnS' Jožeta Malgaja, kakor nad7nPre^Stavn'1(a tovarne IMV, dica °pneSa organa ing. Bojana Mo-obieu, °8°vor sem začel z vodjem a’ Ym8- Jožetom Maglajem. "am Pv°h,Vas’ ing- ** »rad . nratkem pojasnite namen •neslo?*’ "0VC tov"ne IMV Novo Pacnl, »S povečanjem ka- rnih voln VenSke indus‘rije moto-: njo n °ZY ~ so se odločili za grad-Pričeli °!3iektov — katere smo sicer ®rad*d septembra 1979 in 2oq m Presernica dimenzije 100 x Posehn kjer 1,0 >mela tovarna IMV vanje ;C stlskalne stroje za obliko-i in sti^v n mo.del'ranje, ter obdelavo i b0 tovarni6 ieklene Pločevine, ki jih delke na uP°rabljala za lastne iz- ! re8^r8aCej?:bnejŠi °bjekt’ ^ zij: ionaririsko skladišče — dimen-; sedaj v X 75 ITI: tovarna IMV je do stonke 86 carmske procese in po-: Javna .iU,pravliala Pr* carinarnici - tako da , ad'šča v Novem mestu, lastno „ • v bodoče tovarna imela jekt je- arinsko skladišče. Tretji ob-45 m - medprostor, dimenzij: 75 x •nodern-' Je tud' zelo pomemben za Kak. zamj° tovarne IMV. objekti^" ,C na^in Pednje na teh je »Gradnja objektov aP°rabli!!a’ ^ sicer* Pr' opažanju Oklene Noe sistem ter nove katere k pazne elemente iz Tuzle, objekt,, °m? Precej uporabljali na žanje ??oairinsko skladišče za opa-komadov stebrov. vsa na Kako poteka gradnja, cena ter ostale težave pri gradnji le-teh objektov? Ing. Malgaj: »Še poleg omenjenih objektov — prešernice, carinskega skladišča in medprostora, gradimo še dodatni .energetski kanal*, kjer bodo zbrani vsi energetski vodi in napeljave za tovarno IMV. Cena investicije za vse objekte bi znašala približno 25 milijard st. din, ter rok dokončanja del, bi bil 11 mesecev, toda zaradi težav pri projektni dokumentaciji ter pomanjkanje finančnih sredstev, gradnja poteka z manjšo hitrostjo kakor bi pač mogla, vendarle kot gradbeniki dosegamo vse določene roke gradnje in izdelave. Poleg že omenjenih težav — sama konfiguracija terena, kjer gradimo je izredni (krašld) teren, tako da so i temeljenja v glavnem izdelana pilotih kar nam je precej otežko-čalo iz va jan je gradbeni h del. Izvedli smo 203 pilote povprečne gl 10 m; s kooperanti ,GZL‘ — iz Ljubljane...« In vaša splošna ocena in mnenje, kot vodje tega ,glgeta‘ na Dolenjski. Ing. Malgaj: »...je pač tako delo, ki si ga želi vsak gradbenik, delo, kjer se uporabljajo in vgrajujejo ogromne količine betonov vseh mark poleg tega je veliko armiran ja in opažanja.« Kako je kaj s stabilizacijskimi ukrepi na vašem sektoiju? Ing. Malgaj: »... stabilizacijski ukrep se tudi čutijo in niso šli mimo nas...« Pogovor smo nadaljevali z glavnim delovodjem Maksom Arličem, katerega vsi dobro poznamo pri našem tozdu. Poznamo ga iz vseh večjih objektov, kjer je bil prisoten naš tozd Celje, poznamo ga kot zelo uspešnega, marljivega, dobrega sodelavca, prijatelja in tovariša, kakršnega človek redko kdaj srečuje na naši življenjski poti. Zato ni čudno, da vsi ki so delali ali sodelovali z našim Maksom s spoštovanjem in resničnostno govorijo: »Ja, res je, z Maksom je tako prijetno in lepo delati.« Kakšne težave ste imeli od začetka gradnje? Ariič: »Na samem začetku gradbenih del smo imeli težave pri zemeljskih delih. Delo je bilo otežko-čeno zaradi same narave in konfiguracije terena, ker so stroji in mehanizacija zelo malo koristili. Ni se dalo kopati, pač pa smo večino teh del opravljali z miniranjem — potem je šele prišla uporaba stroja in mehanizcije. Objekti, katere gradimo, so že tako raztegnjeni, da nam je onemogočena uporaba žerjava, ampak si ga nadomeščamo z dvema avtodviga-loma. Pri sami gradnji in izvajanju gradbenih del so težave tudi z nerednim prejemanjem potrebne dokumentacije — načrtov, ki prihajajo z zamudo, tako da projekti, ki jih prejmemo gredo še .topli* na objekt. Že pri samem temeljenju je toliko dela in obveznosti. Za vsak pilot moramo obvestiti in poklicati strokovno službo — ZRMK — iz Ljubljane, ki na osnovi ogleda in rentgCniziranja izdajajo dovoljenje za nadaljnjo izvedbo gradbenih del, oziroma izvajanje armiran ja in betoniranja. Tudi z dobavo cementa smo imeli težave, ker so bile cementarne dober del pomladanskega obdobja v remontu, tako da je bilo na naši lastni betonarni, katero imamo v Novem mestu, potrebno zmanjšati proizvodnjo prodaje gotovih betonov, za druge tuje odjemalce. Ostali gradbeni material je prihajal pravočasno, razen jeklenih opažev ,Tuzla*, kateri so priš li z izjemno zamudo. Vreme nam je tudi kar precej ponagajalo, zato vedno pravimo, kadar je dan zelo naporen potem se pač trudimo, da ga ,zvečer uspešno zaključimo*. S sodelavci sem zelo, zelo zadovoljen in si želim, da bi takšen .sestav*, kot je sedaj, ostal še vrsto let naprej. Zelo dobro se razumemo, spoštu- jemo in kar je najbolj pomembno so vsi zagreti, tako za delo kakor za družbo. Se enkrat poudarjam, da si človek res želi še vrsto let takega dela, tovarištva in sodelovanja.« Pogovor smo nadaljevali z nadzornim organom in predstavnikom tovarne IMV Novo mesto ing. Bojanom Modicom. Ing. Modic, naprošamo vas za kratko oceno, kako ste kaj zadovoljni z našim delom in sodelovanjem z našim tozdom. Ing. Bojan Modic: »... Kot predstavnik in posrednik investitorja tovarne motornih vozil IMV Novo mesto, sem pač največ v stikih in nadzorstvu nad potekom gradnje, katero izvaja vaš tozd Celje. Osebno, kot celotni kolektiv IMV Novo mesto, smo zelo zadovoljni z načinom gradnje, posebno pa s kvaliteto in rokom izvedb gradbenih del, katere izvajajo vaši delavci ob strokovni pomoči vaših vodilnih delavcev. Danes, ko je objekt .presernica* skoraj gotov moram z zadovoljstvom in ponosom priznati, da ste Celjani, res dobri delavci, dobri organizatorji in dobri izvajalci. Vsa dela katera ste do sedaj izvajali, ste izvršili kvalitetno, estetsko in prizadevno. Naj vam bo ta pohvala s pobuda za nadaljnje sodelovanje, v korist nam vsem, torej naši socialistični družbi. Celjani, ste res Celjani...!« Ob koncu pogovora, ko smo pretehtali minulo delo, smo ugotovili, da gremo po začrtani — Titovi poti — po kateri bomo koračili še močnejše, še boljše in uspešnejše. Tudi v naslednjem letu si želimo poslušati te lepe in prijetne besede, besede, ki nam jih je izgovoril naš nadzorni ing. Modic: »Hvala« in »Celjani, ste res Celjani«. Upajmo, da jih ne bomo nikoli pozabili. Naj nam bodo te besede življenjski napotek za nova zaupanja in nove naloge, katere nas čakajo v bližnji prihodnosti. OTOMANČEK ZLATKO 08 presern'co, kjer se že montira jeklena konstrukcija Maks Artič, in. Bojan Modic (nadzorni), inž. Didek (projektant), inž. lože M alga' (vodja) Z gradbišč po Koroški l Uspešno poslovanje preteklega leta, bo naš TOZD nadaljeval tudi v letošnje leto. Kljub restrikcijam v gospodarstvu, uapmo na dosego zastavljenega plana. Angažirani smo na vseh področjih koroške regije, pa tudi izven nje. Obnašamo se stabilizacijsko, tako prevzemamo poleg večjih, tudi manjše objekte, na katerih je zaradi manjših pripravljalnih del, navadno večji ostanek dohodka. Za letošnje leto smo z delom že preskrbljeni, za naslednje pa ni več tako rožnato. Pripravljeni smo delati tudi izven našega sedanjega območja, saj je trenutno že del našega kolektiva v Celju in Mariboru. V Mariboru gradimo za tovarno TAM — v Celju za Cinkarno* V skrajni situaciji v pomanjkanju del je naš kolektiv pripravljen sodelovati z delom tudi v tujini. Naše večje gradbišče v Ravnah je tudi Javornik, kjer s povečanim tempom gradimo stanovanja. Roki v izgradnji stanovanj so zmeraj krajši, tako je potrebno veliko sodelovanja z kooperanti — obrtniki, če hočemo zadovoljiti investitorju. Trenutno zaključujemo dela na bloku 6, to je Stolpnica z vhodom E + F, kjer bo v kratkem za vselitev pripravljenih 61 stanovanj. Na bloku 7, pa bosta v letošnjem letu dokončana dva vhoda A + B, to je 65 stanovanj. Tako bo v letošnjem letu na Javorniku dokončanih 126 stanovanj za tržišče. Na tem gradbišču so dela zagotovljena še za nadaljnje obdobje. Preselimo se malo na naša gradbišča v Slovenj Gradec, kjer so večja dela že v zaključni fazi ali pa že oddana investitorju. Za tovarno usnja — smo zgradili lep industrijski objekt, ki je že predan svojemu namenu. Zaključujemo z deli lastnega samskega doma, ki bo predan v uporabo našim delavcem pred 35. obletnico »Gradisa.« Lepo darilo našim delavcem in spomin na jubilej. Sektor Slovenj Gradec — gradi tudi most čez Mislinjo, ob sodelova- Montaža nosilcev za industrijsko halo v Radljah Samski dom za naše delavce v Slovenj Gradcu bo predan svojemu namenu pred Gradisovim jubilejem | r: • / J Lep objekt je predan investitorju — »Tovarni usnja« v uporabo nju TOZD Nizke gradnje Maribor, ki montirajo prednapete lepljene nosilce. Rok za izgradnjo mostu je zelo kratek, le 2,5 meseca. V promet bo predan 15. avgusta 1980. Prejšnji most na tem mestu je imel zelo kratko življenjsko dobo, saj je bil izdelan takorekoč brez temeljev. Upajmo, da bo ta novi, nas preživel — saj stoji na 9m globokih pilotih in mu tudi močno narastla Mislinja ne bo mogla do živega. Pogljemo še malo v dravsko dolino. Na tem področju se zadnje čase vse bolj uveljavljamo. Zaključili smo dela na industrijski hali na Muti, za investitorja »Gorenje — Žel. Ravne.« Objekt je bil končan v roku, investitor pa je bil zelo zadovoljen, saj ob prevzemu objekta ni imel nobenih pripomb glede na kvaliteto objekta, kakor tudi o roku izgradnje. Tu imamo perspektive za nadaljnje delo. Ostanimo še malo niže po dolini in to v Radljah, kje smo letos začeli graditi v sodelovanju z visokimi gradnjami Maribor montažne industrijske hale za Lesno Slovenj Gradec. Z Visokimi gradnjami Maribor uspešno sodelujemo in smo zelo zadovoljni z njihovo kvaliteto, montažnih inudstrijskih hal, kot z ažurnostjo njihovih del. Restrikcijski ukrepi v letošnjem letu so nam ta objekt zmanjšali za tretjino, kar bo občutno vplivalo tudi na končni uspeh. Dela potekajo po predvidenem planu — montira se nosilna konstrukcija in strešni nosilci, če ne bo finančnih težav bo objekt zgrajen v roku. Isti sektor Radlje, izvaja še dodatno delo s sanacijo plazovitih površin, na cesti Radeljski prelaz. Tudi ta dela se verjetno ne bodo zaključila, saj že primanjkuje finančnih sredstev. Na ostala gradbišča tozda Ravne bomo pogledali v prihodnje. RUDOLF LUDVIK Še v pomislek: Če sledimo stabilizacijskim ukrepom v našem gospodarstvu — nam ta situacija nalaga, da bomo morali vsi malo več delati in manj trošiti, vsak na svojem območju, ter v svojem delokrogu pogledati dolžnosti. Sistem nagrajevanja ne ustreza več, saj še vedno izgubljamo dobre kvalificirane kadre, ki so nezadovoljni s stimulacijo— oz. nagrajevanjem po vloženem delu. Kvalifikacijska struktura nam po kakovosti slabi — potrebno bo pomisliti. Uspešno sodelovanje nadzornega in izvajalca: inž. Stane Menart in delovodja Feliks K v ar Industrijska hala na Muti je bila v roku predana investitorju Lepeljenje in napenjanje prednapetih nosilcev za most čez Mislinjo v Jedertu Učenec je veliko pomoč na gradbiščih ob pomanjkanju kadrov Novembra lansko leto so delavci spešeno. Od maja meseca sta na tozda GE Ljubljana-okolica po sko- gradbišču dva žerjava in okrog 150 raj enoletnem zastoju nadaljevali z . delavcev. Vsi se trudijo, da bi objekt izkopom gradbene jame in grobimi dp konca leta zgradili do strehe s kri- gradbenimi deli za gradnjo tehnič- dno 'n da bi bila končana groba nega centra Ljubljanske banke. gradbena dela in delno inštalacija. Sedaj je že vidno pritličje objekta, ki Tehnični center Ljubljanske stoji v neposredni bližini novega banke bo v tlorisu imel 73 metrov Emoninega poslovnega centra na dolžine in 50 metrov širine. Imel bo Šmartinski cesti v Ljubljani. dve kleti, pritličje in dve nadstropji. Tehnični center se gradi zelo po- C. PAVLIN Ko so maja dobili še drugi žerjav je gradnja hitreje napredovala Nova poslovna stavba za Elektro Ptuj Fugiranje sten je zahtevno in vztrajno delo. Ravenska zidarja pri delu Blok in stolpnica na Javorniku, ki bosta kmalu primerna' za vselitev Poslovna stavba za Elektro Ptuj Drugo po velikosti gradbišče našega TOZD GE Gradnja Ptuj je poslovna stavba za DES Maribor — enota Ptuj. Nahaja se v neposredni bližini gradbišča hale za TGO Gorenje na Ormoški cesti v Ptuju. Objekt je že v zaključni fazi, tako da na njem v glavnem delajo obrtniki. Poslovna stavba elektro Ptuj bo predana istočasno kot hala za TGO Velenje, to pa je 29. novembra letos. C. PAVLIN s NADALJEVANJE S 1. STRANI Ta trditev je temeljila na dejstvu, j da gre pri tej združitvi za takozvane sinergetične učinke, ker ima združitev za posledico večji ekonomski učinek za vsako posamezno organizacijo združenega dela, ki predstavlja učinek, katerega sama kljub optimizaciji svojega pestovanja brez združitve ne bi mogla doseči. Ti učinki se kažejo zaradi bodočnega koordiniranega delovanja na tistih" področjih dejavnosti delovnih organizacij, za katere je bilo ugotovljeno, da so združljiva bodisi v horizontalnem ali vertikalnem pomenu. Na podlagi razvojnih programov delovnih organizacij so predvidena vlaganja v strojno opremo, kar bi se po združitvi lahko še racionalnejše izvedlo na podlagi združevan ja sredstev in uvedbe medsebojnih dohodkovnih odnosov in udeležbe na dohodku. doseženem z združevanjem sredstev in dela. Analiza je tudi pokazala ugodne pogoje za razvoj teh delovnih organizacij po združitvi glede predvidevanja v razvoju gradbeništva Slovenije. Kot glavne prednosti združitve v SOZD navajam le nekatere: — možnost koordiniranega razvoja delovnih organizacij, — večja finančna zmogljivost integrirane tvorbe za velike koordinirane naložbe v razvoj delovnih organizacij, — enoten nastop na tržišču v tu in inozemstvu, — skupna priprava ponudb in prevzemanje velikih del, — zmanjšanje rizika pri prevzemanju velikih del ob istočasni večji specializaciji posameznih dejavnosti v delovnih organizacijah, — možnost delitve dela med delovnimi organizacijami in specializacijo določenih dejavnosti znotraj delovnih organizacij, kar bo pomenilo znižanje stroškov zaradi boljšega izkoriščanja specializirane strojne opreme in možnosti njenega poenotenja, zaradi racionalnejše nabave te opreme in masovnih materialov ter zaradi boljšega izkoriščanja specializiranih visoko kvalificiranih kadrov, — možnost uvedbe enotnega, sodobnega sistema poslovnih informacij, ki vodi k boljšim poslovnim o odločitvam in omogoča nove organizacijske rešitve, s čimer vpliva v končni fazi na relativno pocenitev poslovanja, — hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov ter krepitev materialne osnove združenega dela. Komisija za integracijo je delovala v sestavu, ki so ga izvolili delavci vseh treh organizacij. Za posamezna poslovna področja so bilej imenovane delovne skupine, katero pa je povezovala posebej izvoljena podkomisija za organizacijska vprašanja. Delovne skupine so obdelovale naslednja področja, ki naj bi se opravljala v sozd: — razvojno tehnično funkcijo, , — marketing funkcijo, — organizacijsko fui 'ccijo. — vprašanje ekonomskih odnosov, finančnih odnosov in delitve dela. Delovne skupine so izdelale vsaka za sebe predloge, ki so se vključevali v besedilo samoupravnega sporazuma o združitvi. Podkomisija za organizacijska vprašanja je imela v času od junija 1976 do novembra 1977 šest rednih sej. Delovna skupina za splošna vprašanja je po posvetu z Registerskim sodiščem SRS, ko je bilo pregledano besedilo dopolnjenega osnutka sporazuma o združitvi v sozd, izdelala končni predlog Podkomisija za organizacijska vprašanja je na svoji seji dne 4. 11.1979 obravnavala poročilo v zvezi s pripravo osnutka sporazuma o združitvi v SOZD in posebej še mnenje registerskega sodišča ter prišla do naslednjih ugotovitev: — celotno strokovno delo posa- meznih delovnih grup je časovno sovpadalo. s sprejemanjem Zakona o združenem delu. V tem obdobju so bili napovedani številni novi zvezni in republiški zakoni, kar je posameznim delovnim grupam odpiralo nenehno nove probleme, kako dokončno opredeliti posamezna vprašanja, • — v obdobju dela podkomisije je prišlo s strani posameznih delovnih organizacij do sprememb že dogovorjenih izhodišč zaradi specifičnosti, ki so nastopile v posameznih delovnih organizacijah, — v sklepnem delu komisije je prišlo do javne razprave glede republiškega dogovora o samoupravnem organiziranju gradbeništva, — s sprejemom Zakona o združenem delu je prenehal veljati Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, kar je povzročilo dodatne težave v zvezi s vpisom v sodni register, — glede na celotno problematiko se je objektivno ocenilo, da je združitev v SOZD GAST zelo odmaknjena. Na podlagi feh ugotovitev je podkomisija za organizacijska vprašanja predložila varianto, da se prične na delu za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost GAST. Predlog je komisija utemeljila z naslednjim: — z združitvijo v poslovno skupnost GAST bi pridobili v časovnem smislu, — zasedbastrokovnih služb vpo-s lovni skupnosti je številčno skromnejša in bi se krepila v skladu z našimi skupnimi interesi in možnostmi, kar bi v precejšnji meri zmanjšalo kadrovsko problematiko, ki bi predstavljala v primeru SOZD temeljni problem, — rezultati dela poslovne skupnosti bi pomenili resnični odraz našega interesa po tesnejšem povezovanju, ki bi ga realizirali v drugi fazi. V začetku leta 1978 so o tem razpravi j ali tudi organi upravljanja v delovnih organizacijah. Republiški odbor si ,dikata grad- benih delavcev je imel posvetovalni sestanek predstavnikov družbeno političnih organizacij delovnih organizacij. Sprejeto je bilo enotno stališče, da se nameravana združitev v SOZD začasno odloži in takoj prične z delom združitve v poslovno skupnost GAST delovnih organizacij GRADIS, SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA in PRIMORJE, Ajdovščina. Ekonomska utemeljitev združevanja v poslovno skupnost je ista, kakor je bila izdelana za združitev v SOZD. Cilji združevanja ostanejo prav tako enaki. Organi upravljanja v delovni organizaciji so podaljšali mandat integracijske komisije za združitev v poslovno skupnost GAST ki je imela svojo prvo sejo maja 1978. Na tej seji so bila sprejeta stališča podkomisije za organizacijska vprašanja in stališča Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da se prične na združevanju v poslovno skupnost GAST. Na isti seji je bil obravnavan tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost. Dani so bili predlogi za dopolnitev - in spremembe in začet je bil postopek javne obravnave. Po zaključeni obravnavi v vseh delovnih organizacijah je bil predviden referendum za sprejem samoupravnega sporazuma združitvi v poslovno skupnost GAST v času od 5. do 8. decembra 1978. Novembra 1978 je delovna organizacija Sloveniaj ceste sporočila, da je njihov delavski svet DO podaljšal razpravo o tem sporazumu za nedoločen čas, ker je potrebno dopolniti določena poglavja tega sporazuma. Tako tudi ni bila sklicana skupna komisija za integracijo, ki je bila predvidena v tem času. Referendum torej ni bil razpisan. Komisija je nadaljevala svoje delo na sestanku, ki je bil sklican dne 5. 10. 1979. Na tem sestanku je bij tudi pojasnjen vzrok za skoraj enoletni-premor dela te komisije, ker je nastopilo v tem času prej nepredvideno združevanje med SGP Slovenija ceste in GP Tehnika. Nadaljevalo se je delo na pripravah za sklenite vsporazuma o združitvi v poslovno skupnost. Ponovno je bila organizirana razprava v vseh DO. Skupna komisija za integracijo je 12. decembra 1979 obravnavala in uskladila pripombe iz obravnave o osnutku sporazuma ter oblikovala končni predlog, ki so ga sprejeli organi upravljanja v DO in razpisali referendum za 26. 2. 1980. Referendum je bil uspešno izveden, kar je tudi ugotovila komisija za integracijo, na seji dne 12. marca 1980. Na isti seji je določila, da se sporazum podpiše 18. marca 1980. Istočasno pa je predložila v sprejem statutarni sklep, v katerem so rešena vprašanja postopka izvolitve samoupravnih organov poslovne skupnosti. V vseh TOZD v sestavu delovnih organizacij Gradis, Slovenija ceste-Tehnika -ji Primorje so bili izvoljeni delegati v skupščino poslovne skupnosti. Dne 15. maja 1980 je bil naslednji sestanek komisije za združitev v poslovno skupnost GAST. Na tej seji j je bilo dogovorjeno, da se naj pripravi predloge za dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost GAST, katere je registersko sodišče naknadno zahtevalo. Dotočen je bil tudi postopek za nadaljevanje konstituiranja poslovne skupnosti GAST. Na seji dne 11. 6. 1980 je bil dan predlog za sklic skupščine in sicer za dne 25. julija 1980. Z izvolitvijo skupščine začne delovati poslovna skupnost in bo potrebno opraviti še določena dela za vpis v sodni register. Komisija za združitev v poslovno skupnost prenaša dosedaj opravljeno delo na novo izvoljeni organ poslovne skupnosti, to je skupščina, ki bo v smislu samoupravnega sporazuma o združitvi in statutarnega sklepa te poslovne skupnosti izvedla vse potrebne naloge.« Od povabljenih gostov na skupščini je predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije posebej poudaril izreden pomen združitve delavcev treh izredno velikih organizacij združenega dela gradbene stroke — predvsem specializiranih za najzahtevnejše objekte nizke gradnje. Združenih je približno 15.000 delavcev, kar predstavlja čvrstejšo osnovo za premagovanje težav, ki sedaj v dobi stabilizacije še posebej nastopajo v gradbeništvu. Na osnovah socialističnega samoupravljanja in na samoupravni podlagi doseženih dogovorih o skupnem nastopu pri izredno zahtevnih nalogah, ki se postavljajo pred vse tri delovne organizacije, bodo lahko delavci združeni v Poslovni skupnosti GAST veliko lažje premagovali težave, ki pri takih delih nastopijo. Hkrati je predsednik Republiškega odbora podčrtal pravilnost postavljenih ciljev te Poslovne skupnosti, zlasti, da se bodo boljše izkoriščale razpoložljive kapacitete ter bodo tudi doseženi ugodnejši rezultati in zagotovljena socialna varnost delavcev upravijalcev sredstev v družbeni lastnini v vseh teh delovnih organizacijah. Uveljavljena bo lažje tudi neposredna dohodkovna povezanost na principih združevanja sredstev in dela. Končno je Skupščina pooblastila predsednika, da skliče prvo sejo izvršilnega odbora, ki ima po samoupravnem sporazumu o združitvi, v Poslovno skupnost GAST kot izvršilni organ skupščine pomembne naloge za uspešno delo v te skupnosti. Po dolgem času skupnega dogovarjanja in usklajevanja lahko z veseljem ugotovimo, da so naoori skupne integracijske komisije rodili sadove. R. ZUPANČIČ Nazdravimo stabilizaciji Ima razloga da dignemo času za I97qn° Št0 smu uradili u protekloj d . 8°dini. Zaslužili smo da se ra-bii-em-°’ n.e*t0 manJe neko više, jer ->■ n.si našeg razvoja su pozitivni. ■veh smo lagodni je i bolje 1979. sum° protekle godine. Ko u to po-neka napravi »analizu« sti-dnh a i rasP°dele, odnosno trošenja dad°vka ° svoi°j porodici. Svi po-dntt. UZU nam Je- uprkos jedne lri0-a J0!46 inflacije cena, kupovna j„ . stanovništva porasla za preko ,oii|’U trečinu. Nikada dosad nismo d0 . ? uv°zili iz inostranstva i nikada Wet pn'Srrl? toliko putovali u beli jai ' otfosili smo, kažu neke parci-Z i e anat'ze, u inostranstvu na turi-nee . ° d5() miliona dolara, više min ■ nu trečinu od onoga što smo koh;° lstom osnovu uzeli u 1979. i ni od 'nostranih gostiju. na “80?loyeni, javna je tajna, ima ju 2on °I,Iy štednim knjižicama preko Prel rh m'I'jardi dinara, od čega takvl° S"S' m'l'jai"di u dolarima. Sa njm P1 ..dansom na deviznim šted-da se njlzicama gradjana ne mogu njih , Pohvale ni Francuzi iako je •orne CZ ma*°’ dva i po puta više. U Šten110 Postal' evropski fenomen, zatn ‘m° sv°je dinare i devize ali vreme6"1'1'06 troš'm° papir i radno zakli, -ina sastanke, simpozijume i dimo e, analize ' refera,e- šte" mnr,,, ' 'stovremeno kupujemo stran8stvu%kre-dit U Zemlji ' u ino" zbe(ii„, U' ^“nm° seda što pre obe-h0jj m°-s.e^' detiri točka, televizor ux a da’n nS'nu za Pranie sudja, rublja tta s i.ar.u8,ni tehničkim pomagali-U toku°|JomU s™° se^' ulePša!i život mo. t . godine, in ne govori-Zalitj kV? °no *t0 treha proslaviti i g°dinu ‘lda ^udemo ispračali staru lju nanJ-UtJm’ ne treha u u tom vese-I Jtdje noči godineizaboraviti i podiči čašu za ono što nas čeka u po-slednjoj godini srednjeročnog plana. Neka nam je na zdravlje stabilizacija! Mi smo o njoj dosad mnogo govorili, u nju se zaklinjali, ali je sada valja u život pretvarati. Ne bi trebalo da stežemo kaiše ali moramo biti spremeni da zasučemo rukave i da se odričemo onoga što nismo zaradili. Inflaciju cena valja zaustaviti. Prenepregnuti odnosi u raspodeli dohotka i društvenog dohotka, jaz izmedju zaradjene akumulacije i potrošnje treba smanjivati. Ima gra-nice u zaduživanju, uzimanju kredita, kupovini u inostranstvu, je u bi-lansi zemlje ne mogu to izdržati. Jedva jednu polovinu onoga što kupimo u betom svetu pokrijemo onim što dobijemo prodajuči naše robe inostranstvu. A to je donja granica opreznosti. Ne kvareči novogodiš-nje raspoloženje, to treba imati u vidu, jer čeka nas, što da krijemo, jedna izuzetno delikatna i teška go-dina. Teška, jer je situacija u svetu, kada je u pitanju svetska privreda, opterečena mnogim velikim pro-biemima od kojih se ne možemo lako odbraniti. Teška i zbog toga što smo se dosta komotno ponašali u trošenju nezaradjenog, pa smo stekli navike da našu privredu razvijamo ponajviše kreditima. O torne se poslednjih meseci ove godine mnogo govorilo a od prvog dana iduče godine na torne če se ozbiljno raditi. Treba da se menjaju norme ponašanja i kada je u pitanju stica-nje dohotka i kada ga delimo u mesečne koverte. Poslednje četiri godine, na primer, zarade duplo brže rastu od produktivnosti. Slavko STANIČ Junak dana danad'ne’s' J003*1 trenutka, j PrcrizVQdn®Viti,h prstiiu’ uzd Za trMd g.Plana-*i bela Ha "k^ zdravstvena stankaUt zalca'šnjenja, ni dana stranabfelaU honorari’ Putova sela ** Za SVet fantastike i špč OOUr6’, stamt,en' os' u t a ti iV: obečavali ti brda i d< ^daricaVV0 ]Cdino P°želeo DruJ'ca fa sv°g spiska skine lažne r?lUZ devizne Skokove ; a tebi0'0'6 °Piiaiu slavom, Pred h-»e mno8e Slavine žari Cetrdese^T 8lavom-"--i n a minu li rad i penzionerski štap beh u ti jedini hepi-end. Na rasprodajama si uvek bio glavna fora, daleko od zakuski, dnevnica, toplih mora i gromoglasnih poslovnih ora-tora. Viršle i burek tvoj su jedini šou i monodrama, a ispunjene norme na radnoj listi — naš zajednički ponos naša zajed-nička reklama. Ne brineš za parking, za bunde i uvozni parket, jedino gledaš da ti koverat ne stave na tapet. I uzdajmo se da na svom putu nečeš stati i da i za nas ostale nikada nečeš šlajfovati. Pera Srečkovič Samo naš liječnik može potvrditi bolovanje Zdravstvene ustanove u drugim sodaiističkim repulikama su bile od strane G1P GRADIS obavještene o edinkama, koje su prihvatile Regionalne zdravstvene zajednice u SR Sloveniji u vezi sa utvrdivanjem privremene zadržanosti od rada i drugih zdravstvenih stanja korisni-kfle Na osnovu navedenii odluka, naime liječnik izvan mjesta boravka odnosno mjesta u kojem rednik radi ne može utvrdivati privremenu zadržanost od rada, ni izdati »Izveštaj o trajanju privremene nesposobnosti — spriječenosti za rad«. Radia k mora od liječnika, ko ji mu pruži liječničku pomoč izvan mjesta u kojem radi, zatražMi potvrdu u kojoj mora biti navedena jasna dijagnoza, terapija i razlog, zbog kojeg radniknije mogao potovati. Tu potvrdu mora radnik predati u roku 3 dana liječniku ambulante u mje-stu u kojem radi. U slučaju kada zbog prirode obolenja, udaljenosti ili drugih značajnih razloga radnik nije sposoben doči do svog liječnika u roku 3 dana, mora radnik zatražiti od liječnika koji mu je pružao liječničku pomoč, da taj u roku od 5 dana po utvrdivanju zadržanosti od rada pošalje istu liječniku ambulante u mjestu u kojem radnik radi. - Ukoliko organizacija udruženog rada u kojoj je radnik zaposlen, osnovna organizacija sindikata ili izabrani liječnik, a to je liječnik u mjestu u kojem radnik radi, sumnjaju u vjerodostojnost potvrde, mogu zatražiti, da utvrdi privremenu zadržanost od rada kolegij liječnika osnovne zdravstvene djelalnosti. RAJKO JEŠOVNIK Problemi zapošlja vanja v BIH U protekle četiri godine u Bosni i Hercegovini u oblasti zapošljavanja •postignuti su zapaženi rezultati. Prosječan broj zaposlenih u društvenem sektoru rastao je po godiš-njoj stopi od 4,1 odsto tako da je u privredi ostvareno povečanje za oko 94.000, a u vanprivrednimdjelatno-stima za 17.000 zaposlenih. Značajni rezultati postignuti su i zapošljavanju mladih stručnjaka-pripravnika. Za prve četiri godine tekučeg srednjoročnog plaha u ovoj Republici zaposleno je oko 50.000 mladih ili oko 41,4 ukupnog broja uposlenih u tom periodu. I pored ostvarenih rezultata, problem zapošljavanja u Bosni i Hercegovini, s obzirom na broj i strukturo lica koja traže zaposlenje, i dalje je naglašen. U 1979. godini na eviden-ciji nezaposlenih bilo je 130.000 lica. Te godine broj stručnih, nezaposlenih radnika bio je veči za 7.447 u odnosu na 1978. godinu ili za 17,6 pošto. Od lS^.SOb evidentiranih lica koja su tražila posao, krajem 1979. godine, bilo je više od 55.000 stručnih radnika. Razlog ovako ote-žanom zapošljavanju stručnih radnika je, pri je svega, u nedovoljnom i neadekvatnem planiranju kadrova, neuskladenosti obrazovanja kadrova sa potrebama udruženog rada kao i nedovoljne teritorijalne po-kretljivosti radnika. Znatan broj bosanskohercego-vačkih organizacija ukruženog rada planiranju i adrova ne posvečujii odgovarajuču pažnju. Tako je go-dišnje potrebe za radnicima, zajed-nicama za zapošljavanje u 1979. godini prijavilo samo 40,3 OOUR-a koji zapošljavaju 66,7 svih zaposlenih u Republici. I nedovol jna terito-rijalna pokretljivost umnogome usporava proces zapošljavanja stručnih radnika, pogotovo kada je riječ obezbjedenju kadrova u pri-vredno nedovoljno razvijenim po-ručjima. U univerzitetskim i drugim večim industrijskim centrima u Republici nalazi se veliki broj nezaposlenih stručnjaka koji ne žele da idu u unu-trašnjost i u odredeni objektivni razloži koji se odnose na nedovoljno stimulativne lične dohotke, neo-bezbjedenje radnih i životnih uslo-va, ali i nastojanje odredenih mladih stručnjaka da poslije školovanja po svaku cijenu ostanu v večim grado-vima. Zato u sprovodenju Društvenog dogovora o politici zapošljavanja u Bosni i Hercegovini u narednom periodu, na što je nedavno ukazalo i Predsjedništvo Republičke konfe-rencije SSO Bosne i Hercegovine, neophodno je usmjeriti aktivnosti na još čvršče povezivanje, saradnju i zajedničke akcije OUR-a droštve-no-političkih organa, organizacija i zajednica u cilju iznalaženja moguč-nosti za još veče zapošljavanje mladih radnika. MIRJANA MICEV. KA Kako daleč smo s stabilizacijo v SPO Odpisano je že več kot pol leta, ko smo se odločili za pospešeno varčevanje na vseh področjih. V tem času bi se že moralo vsaj nekaj videti na naši uspešnosti. Iz dosedanjih pregledov in analiz je izredno malo storjenega kljub velikemu trudu gotovih ljudi, ki so neposredno ali posredno odgovorni. Vsa'odgovornost pa jasno ne more ležati le na nekaterih. ampak na vseh, ki smo na seznamu naše blagajne. Vsak mora po svojih možnostih, prispevati svoj delež. C e hi res vsak brez velikih naprezanj skušal na svojem delovnem področju ugotoviti še veliko tako-zvanih skritih rezerv in bi le-te po- stopoma črpal bi bilo napravljenega v seštevku nas vseh veliko in v kratkem času. Vse rezerve, ki jih imamo pa so v nedisciplini, v slabem odnosu do dela in družbene imovine, slabo izkoriščanje samoiniciative ter učenja oziroma usposabljanje na svojem delovnem področju. To stabilizacijsko obdobje bo načelo te rezerve, se bo treba prilagoditi času ali pa ho koga tok življenja naplavil na suho. Upamo, ali celo lahko verjamemo, da se bo ta lepa frazg »nagrajevati ali plačati po delu« le enkrat uresničila in zaživela. Kolektiv SPO je.zelo dinamičen Dober stroj, dober strojnik, poleg tega pa še inštruktor je Trifun Despotovič, ki uči Milana Novaka Titov most si je vredno ogledati Popotnik ali turist, ki ga pot pelje od Reke po jadranski magistrali dal je proti jugu, naj prej za trenutek skoči po novi cesti, ki pelje na otok Krk in si ogleda veličasten objekt sodobne tehnike — Titov most. Most si lahko ogledate od vseh strani; iz kopnega, s čolnom iz morja peš al i pa jo z avtomobilom mahnete preko. (Seveda ob plačilu mostnir ne). Ogled velja še posebno za gradbene strokovnjake. Titov most je ponos gradbincev. Most ima največji armirano-betonski lok na svetu, dolg 390 metrov in povezuje celino s otočkom sv. Marka. Na most se pride preko 130 metrov dolgega viadukta, a s Krške strani po novozgrajeni cesti v dolžini 2 km. Po veličini loka sledijo, most v Sydneu v Avstraliji, s 305 metri, Iguassau z 290 metri na reki Palani (med Brazilijo in Pragvajem), Ao-rabida z 270 metri v Portugalu, Sando v Švedski z razponom od 264 metrov ter Šibeniški most z 246 metri. Najvišja točka nad morsko gladino velikega loka je skoraj 70 metrov, nad malim lokom pa 55 metrov. Cestišče na velikem loku je dolgo 758 metrov, na otočku sv. Marka 96 metrov ter na manjšem loku 455 metrov, ali skupaj 1309 metrov. Most je širok 11,4 metra. Od tega odpade na cestišče 7,5 metra, ter dve stezi za pešce po 80cm. V objekt je bilo vgrajeno 25.660kub. m. armiranega betona, 3.520 ton armature in 280 ton viso-kokvalitetnih kablov. Most je izrednega pomena za gospodarstvo reške regije, zlasti pa za naš največji otok Krk. Skozi mostne loke je speljano 20 cevi za vodo petrokemijo in za jugoslovanski naftovod, kar vse služi nadaljnjemu razvoju industrije na otoku Krku. Most je gradilo Beograjsko podjetje »Mostogradnja« ob sodelovanju z »Hidroelektro« iz Zagreba. Med gradnjo si je most ogledalo tudi nekaj naših strokovnjakov in odveč ne bi bil tudi ponoven ogled. LOJZE CEPUŠ Sredi tedna so tovornjaki čakali na vrle upravljalce (šoferje), da jih popelji0 v gradbeno jamo ali pa so napačno razumeli stabilizacijo — pester, imamo mnogo dobrih delavcev, vendar to niso vsi. Med nami je še vseeno dokajšnje število, ki misli in je prepričano, da mora dobiti svoje prejemke, če dela ali ne. Ta odnos se bo moral spremeniti; začeti gristi tudi kislo jabolko z ostalimi pridnimi in čim hitreje prebresti to krizno obdobje. Znano je, da se dela krčijo, kar pomeni za nas, da nam stoji več strojev, zato bo treba prijeti za vsako delo ob vsakem času. j„ Še vedno obstoja veliki odp°r dela ob sobotah ali v podaljša0 delovniku. Imam občutek, da bo stala Sčasoma večja ponudba povpraševanje ali drugače reč srečen bo tisti, ki bo lahko delai r zahtevanih potrebah naših gradb Poostrene bodo dolžnosti san,eJjj| sebi, pravice pa bodo malo zgu° j. na vrednosti, kar bo v bližnji P* hodnosti prinesla stabilizacija^^ RAZMIŠLJANJA Zakaj smo še vedno takšni! Zakoreninjenost nekaterih načel, trmoglavost in nepripravljenost na prilagoditev razmeram v katerih delamo in živimo, nas še vedno mnogo stane bodisi denarja ali pa je škoda še večja v družbeno moralnem pogledu. Naš kolektiv, ki je ponos drugim in zgled mnogim, kako naj se gradijo najzahtevnejši objekti te naše sodobne dobe, pogosto pozablja, da ne gradimo v našem samoupravnem sistemu samo objektov ampak tudi človeka, ki je v verigi gradnje pod štev. 1. Če je vedno tako, moramo izpraševati svoje vesti, sami sebe, razčistiti s temi problemi za vedno ali pa nismo'uresničili ono kar smo želeli. Počistiti moramo z zakrknjenostjo nekaterih prepričanj, če hočemo človeku dati tisto mesto, ki mu gre. Trkanje po prsih in dokazovanje na tak način, da smo nekaj in nekdo je milo Rečeno primitivno, še bolj pa smešno in žalostno. S tem ne bomo mlajšim dokazali svoje vrednosti niti svojih zaslug v kako je treba, drugi pa kar ti lepo mirno naj počakajo deset. P najst ali še več let, da bodo a zares spregovorili, predlagali. Py dali svoja mišljenja in podobn^ j( Ni povsod tako, ali zelo v®" ajo : teh slučajev. Nekateri si • preveč samovolje, preveč san> j vesti pa lahko danes marsikje Pj. škoduje kot pa koristi. Tu je tu šoten problem poniževanja, tako redek med nami, Prec^nJanj* nje samega sebe, omalovaže rlnln /4/ta n tl ^ ll dela drugega, podcenjevanje 0 .j, terih del ali določenih skup'0 Samo poglejmo okrog sebe, na srce in več samokritičnosti10 lovili bomo, koliko je v nas s pomanjkljivosti in napak. Samo zreli in pošteni odnosi Jjp, ustvarijo med nami pravilne j, lavske odnose med vsemi g60 offlo jami in samo na tak na^*° »čRT zgradili tudi pravega delovneg p. veka, ki ga ne bo strah povejda jega mišljenja, ki bo znal bdi j„ kritičen do sebe, kritičen do ^ 1 sodelavcev. Kako lahko je yze ^ kolektivu, lahko pa izpademo zelo, . veku dobro ime, voljo do dela,v zelo smešni. Svojo vrednost in zasluge bomo mlajšim dokazali s svojim delom in pravilnim odnosom do njih. Vsakodnevno lahko čujemo, kako mnogi govore mlajšim kolegom, da so komaj povohali firmo in da nimajo še kaj govoriti. Oni, ki že toliko in toliko let delajo, vedo, v ljudi in kako težko ali sp^ goče mu je vse to tudi vrniti-Človek s svojo skromnosti • turo, s svojo poštenostjo F0 dokazuje svojo vredsnost ta z drugim in skupnosti, nikoli p ju | napihnjenostjo, domišljav051 I to - ^ samoprecenjevanjem. > Odhaja DrHlanlco Vas^e N gradbeni inženir, GmJem pa Hovek, ki ga veliko ie Življenjska mejnika hkrati delnu 6 7~ 60- letnico in zaključek jesvrc6L^be~formalno. Iz naše, to PoSLhce o^aja svež’poln ide>in bomTJi°^retnih rešitev’ fa' Jih ni> ki ostajamo še naprej v lllŽ' Br»nko Vasle U’ fe d°lg° uresniče Življenj°vnem in samo Upr, sta bilo delavca vd]n0lfbl1 član Sokola in skav Val v /fr? naprednimi študent ‘emociji B‘l ;e tudi v dolijan vojni je doštudiral; bil ZAHVALA lARtivlrt*BM>ie žene Antonije ||y VIC, sem bil deležen to-tiva e P»*ornosti s strani kolek-SPO "*ADIS TOZD KO in *S|l’“* se “e morem zahvaliti m0«- ?V| Posebej. Zato naj velja lei-n Kkrena zahvala vsem ude-leno ?? Pogreba, vsem za izra-kat«.® , ie’ za venec In pomoč, x ste mi nesebično ponudili. * “'•"at, lep. hvala vsem! Jože Jerkovič TOZD-KO L). zahvala v preHZ/edno pozornost invalidski | iskreno °^isk na domi čem zahvaljujem vse Zdraha časa’ ko a nted njimi. še en pristen Gradisovec časa tudi v podjetju Slovenija ceste, nato pa prišel h Gradisu pomagat graditi Litostroj. Kot strokovnjak je bil poslan tudi v Zenico, ko se je gradil naš metalurški kombinat. Po dobrih dveh letih se je spet vrnil h Gradisu, tokrat na Jesenice, kjer je bil najprej sektorski vodja potem pa šef gradbišča kot smo tedaj imenovali direktorja TOZD. Po štirih letih dela in življenja na Jesenicah je bil prav tako štiri leta odgovoren delavec v naši gradbeni enoti v Ljubljani. Potem pa je prevzel leta 1960 naš Obrat gradbenih polizdelkov, kjer je ostal polnih 12 let. Kot vodja te temljne organizacije, je uvedel v redno proizvodnjo vrsto novih izdelkov (betonske hmeljevke, vinogradniške kole montažne hale), med katerimi je sistem VELO uspešen primer poslovnega sodelovanja s tujo firmo. Konec leta 1972 je postal direktor analitskoplanske službe, v kateri je svoje bogate praktične izkušnje izrabil v največji možni meri zlasti na področju tehničnih analiz, pa tudi raz- porejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov. V zadnjih letih pa se je z veliko vnemo lotil zelo zahtevnega dela — uresničevanja vsebine določil zakona o združenem delu. In prav na tem področju, ko je tudi kot predsednik komisije Gradisa za dohodkovne odnose dajal ves svoj žar in znanje boljši jutri, za boljše odnose med delovnimi ljudmi je ostal dostikrat nerazumljen. Njegovi sodelavci in pa vsi tisti, ki menijo, da je treba pri uresničevanju zakona o združenem delu vztrajati pri hitrejšem tempu kot ga narekuje samo (poslovno) življenje bomo skupaj z njim ugotavljali že kmalu v bližnji prihodnosti, koliko smo izgubili in kako malo pridobili — z obotavljivim in pragmatističnim načinom uvajanja dohodkovnih odnosov v naši delovni vsakdan. Branko Vasle je svoje ime in delo vgradil kot odgovorni graditelj tudi v prvo jedrsko elektrarno v Jugoslaviji. Za svoje delo in uspehe je dobil več priznanj. Omenimo naj le dva. Za družbeno strokovno delo ga je leta 1970 Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov imenovala za svojega zaslužnega člaka. Letu 1965 je Branko Vasle dobil red dela s srebrnim vencem, v letošnjem letu pa pričakuje visoko priznanje za zasluge za narod. Javna priznanja so odblesk človeških dejanj, s katerimi je pošvojih močeh kdo dodal kamenček v izgradnjo naše duhovno neizmerno bogate pa tudi svobodne družbe. Branko Vasle je lahko ponosen na svoj kamenček; v Gradisu in poprej je delal in živel kot komunist, čeprav ni član ZK. Morda je ob dveh tako pomembnih življenjskih mejnikih nadvse pomembno za človeka tisto, čemur pravijo naši sosedi — nepokolebljivost. In Branko Vasle ostaja neomajen v prepričanju in delovanju, da je naša družba dobro trasi rala svojo pot in da mi člani te družbe ne hodimo po njej tako hitro kot bi mogli in morali. To je vsekakor redek, lahko bi rekli revolucionaren žar človeka v že odmaknjenih letih od mladosti. STANE * d d d d d d d ! Z z d d d d d d d d d d Slave Stanonik — petdesetletnik Z manjšo zamudo smo le od- priznanja, ki jih je dobil za prezentanco Gradisa in izven, krili med mnogimi Gradisovci— športne dosežke in delo. Je tudi V imenu vseh Gradisovih jubilanta, ki se je srečal z neumorni vzgojitelj naraščaja ter športnikov, ki ga poznajo mu že-Abrahamom in to je Slano- dober organizator športne dejav- Urno, da bi še dolgo imel gibčna nik Slave iz LIO Škofja Loka. nosti. V Gradisovem merilu in kolena pri smučanju in oster po-Torej pred petdesetimi leti je za- tudi izven je še vedno v vrhu. gledpri streljanju. Da bo vse to še gledal luč sveta in zdrav dočakal Omembe vredno je tudi, da ga uspevalo pa je tudi važno zdravje, ta jubilej. tudi družinski člani posnemajo, da bi še dolgo vsestransko sode- Skozi to obdobje življenja se je ■ saj sta žena in hčerka tudi športni- loval v naši sredini! težko prebijal, ker ni bil sin pre- ci, ki sta nastopali večkrat za re- LUSN - možnih staršev. Že rosno mlad je moral prijeti za vsako delo. Po končani osnovni šoli je moral v uk za mizarja. Ta poklic je izbral, ker ga je imel rad in tudi vzljubil. Dolga leta je delal v TOZD LIO Škofja Loka v mizarski delavnici kot dober vesten delavec. Ko je obrat zgradil dom učencev pa je prevzel novo delovno dolžnost upravnika. No, to bi bil skopi opis njegove življenjske poti do trenutka, ko se je srečal z Abrahamom. Zelo pa bi bilo na robe, če ne bi odkril oziroma opisal druge plati našega jubilanta Slavca. Poleg tega da je dober in vesten delavec je tudi vsestranski športnik. Morda malce nerazumljivo toda resnično je, da se bavi aktivno s strelskim športom, smučanjem, balinanjem in kegljanjem. Prvi dve zvrsti športa imata prednost, saj to dokazujejo pokali diplome in druga Tako mladosten se je Slave Stanonik srečal z Abrahamom Od Pohorja, katerega smo zapustili maja meseca, smo preskočili Kamniške planine. Karavanke in Julijce ter se podali na skrajni roh škofjeloškega pogorja. Cilj je bil Ratitovec. Vzpon na ta vrh po običajni poti niti ni takozahteven, saj se do izhodiščne točke na Prtovču lah-kopripeljemo z avtomobilom, od tam pa je do vrha le dobro uro in pol. Toda mi smo ubrali drugo pot. Z avtobusom smo se zapeljali do ene najlepših slovenskih vasi Sorice. Njene hiše so posejane na pobočjih nad Baško grapo. Prvotni prebivalci te vasi so bili potomci Tirolcev, katere je Oglejski patriarh v začetku 13. stoletja preselil na tedaj neobljudena pobočja. V tej vasi se je rodil in tudi ustvarjal eden izrfied naših štirih velikih impresionistov Grohar. Časa za ogled njegove rojstne hiše žal ni bilo. Takoj smo se zagrizli v zeleno strmino in kmalu se nam je z. vrha l.ajnarta odprl pogled na Julijce. Po majhnem okrepčilu iz nahrbtnikov smo si ogledali razpadajoče utrdbe, ki so jih po prvi svetovni vojni italijani z vso naglico jeli zidati na obmejnih pobočjih, zavedajoč se, da bodo v najkrajšem času morali braniti po krivici pridobljeno slovensko ozemlje. Toda v tem niso uspeli. Z vrha smo se po zelenih smučiščih spustili do Litostrojske koče na Soriški planini. Ta je dostopna z. avtomobili in nedeljski izletniki se na bližnje grebene lahko povzpnejo z najmanjšim naporom. Trud bo poplačan s čudovitim pogledom na Triglav in ostale vršace na eni strani ter na Primorsko na drugi strani. Nas pa je pot vodila dalje proti Ratitovcu. Nebo se je pričelo oblačiti in na prvem grebenu dolgega Ratitovca nas je dež prisilil, da smo odprli dežnike ali si ogrnili pelerine. Toda ne za dolgo. Pot do koče na Ratitovcu ni naporna in kmalu smo bili tam. Pred nami je še spust v Selško dolino in avtobus. Tu se je zataknilo. Avtobusa ob napovedani uri ni bilo. Sledi mučno čakanje. Po dveh urah posedanja se končno le odpeljemo proti domu. Že čez štirinajst dni smo se zopet vrnili v neposredno bližino Ratitovca. Obiskali smo dva kraja znana iz narodnoosvobodilne borbe. Iz Petrovega brda smo se povzpeli na Po-rezen. na katerem stoji spomenik padlim partizanom, ki so jih Nemci med zadnjo ofenzivo marca meseca 1945 ujeli in odvlekli v vas Jesenica, kjer so jih postrelili. Pot nas jez vrha peljala v Cerkno mimo partizanske bolnice »Franja«, ki je skrita v te-sneh Pasice, ki so bile do leta 1908 nedostopne. Tedaj jih je SPD Cerkno opremila z brvmi (podobno Vintgarju) in odprlo za širok obisk. Na državni praznik »Dan borca« smo se letos prvič podali v skale. Naskočili smo Stol, najvišji vrh V Karavankah, kakor prepevajo Avseniki. Če smo imeli na povratku iz Rati- tovca težave s prevozom za domov, smo tu naleteli na težave že takoj na začetku. V Tržiču naj bi nas po dogovoru čakal taksist in nas odpeljal na Ljubelj. Toda o taksistu ne duha ne sluha. Nestrpno smo se prestopali in iskali rešitev, kako priti na start izleta. No pa smo imeli več sreče kot pameti. Beseda da besedo in že smo se s šoferjem avtobusa dogovorili za prevoz. Že drvimo proti Ljubelju. Toda na mestu kjer je bilo med vojno koncentracijsko taborišče je bilo vožnje konec. Pred nami smo zagledali pločevino najrazličnejših barv. Izletniki — turisti? Ne, ne! Pri nas je praznik in so trgovine zaprte. Čez mejo pa prodajajo »Meinl caffe« in prašek, tako vabljiva artikla za naše gospodinje. Ne preostane nam nič drugega, da zapustimo avtobus in jo peš mahnemo naprej mimočakajoče kolone avtomobilov. Pri mejnem prehodu zapustimo civilizacijo in se zagrizemo v strmino. Od koče na Zelenici se pot spremeni skoraj v sprehajalno. Tako vse do podnožja Stola, potem pa po melišču in snežišču na vrh. Stol nas obdari s prekrasnim razgledom po vsej Gorenjski. V daljavi se dvigajo proti nebu, eden za drugim vrhovi Julijcev, ki so še v snegu. Pod nami sc iskri blejko jezero, na avstrijski strani pa Vrbsko jezero z vso Koroško. Na jugu pa seže pogled prav do Šmarne gore. Trud je poplačan, naši rdeči obrazi pa počasi dobivajo normalno barvo. Od vrha do Prešernove koče je še dobrih deset minut. Tu posedemo za mizo in brskamo po nahrbtnikih. Milanu diši paradižnik, Ivotu pa šunka. Po daljšem počitku se spustimo proti Valvazorjevemu domu in nato proti Žirovnici. Zadovoljni se oziramo nazaj proti vrhu, ki se še vedno koplje v soncu. Čakamo na avtobus, ki pripelje ob določeni uri. Toda sprevodnik nas ne vzame v avtobus, ne preostane nam nič drugega kot da jo zopet mahnemo na železniško postajo. Naša naslednja tura so bile Kamniške planine. Petnajst po številu, sv nas je 19. 7. odpravilo z ljubljanske avtobusne postaje na Jezersko. Reporter »Ljubljanskega dnevnika«, ki nas je ujel na film nas je naštel kar štirideset. Dobra reklama za naše planinsko društvo, čeprav tudi številka petnajst ni kar tako. Avtobus je bil nabito poln in nekateri smo moralikljubrezervaciji stati. Na Jezersko smo prispeli že precej pozno in smo zato takoj krenili na pot. Pri prvem razpotju nas je deset krenilo na levo na Goli vrh in Babe,'pet pa kar naravnost na Češko kočo. Na poti so nas prepotene od vročine in hoje spremljali celi roji nadležnih muh, katerih se nismo mogli znebiti vse do vrha. Pot na Goli vrh ni bila nič kaj zanimiva, pač pa se nam je z vrha nudil lepo pogled na severne stene Kamniških planin in naPlan- šarsko jezero v dolini. Ko smo se začeli vzpenjati po grebenu na vrh je pot postajala vse razglednejša in seveda tudi zahtevnejša. Prepadne stene na obeh straneh te prisilijo, da postaneš pozoren na vsak korak, poleg tega pa pot niti ni zavarovana. Hodimo, ali bolje rečeno plezamo ves čas po jugoslovansko avstrijski meji. Okoli četrte ure dosežemo vrh Babe, odkoder se spustimo po strmini, da bi se nato zopet povzpeli na Savinjsko sedlo. Ura je že pet. Brez daljšega odmora in pravegaokrepči-la, smo nekateri precej na koncu z močmi. Prečkamo snežišče in se spotoma osvežimo s snegom. Pot na sedlo je prava kalvarija (vsaj za nekatere). Počitki so vedno pogostejši. No tudi to mine in kmalu smo v lepo urejenem domu na Ledinah. Večina udari po pivu, midva z Zajcem pa po špricarju. Zajc je to večkrat ponovil. Časa za daljše posedanje ni ker moramo še pred nočjo priti do prenočišča v Češki koči. Servis na Ledinah je bil učinkovit in razpoloženi se odpravimo naprej. Med potjo srečamo dva malodušna tržačana, ki sta obupala nad potjo in sta se hotela vrniti. Tone in Marko ju pregovorita in naša ekspedicija se poveča za dva člana.Zadovoljna, da smo ju srečno pripeljali čez Žrelo doČeške koče, častita vso našo družbo s pivom in taščinifn mlekom. Razpoloženje v koči se ob vedno novih steklenicah piva naglo dviga in kmalu se iz grl zasliši petje. Melodije so— toda besedila ni in zadnji čas je, da nam bo podjetje za petintridesetletnico obstoja podarilo knjižico »Tristo narodnih«. Upamo, da bo petje potem bolj ubrano. Ko je po planinskih pravilih ob desetih ugasnila luč je Komar komaj utišal razgrete duhove, ki so polegli po posteljah. Pivo je kmalu opravilo svoje in v sobi je zavladal mir.Zjutraj nas Komar po stari navadi dvigne iz postelje že ob pol petih. Jutro je jasno in pbeta se lep dan. Po dobri uri hoje se znajdemo v severnem ostenju Kočne. Skalovje je polno želez ja, ki se ga naše roke vešče oprijemljejo. Pot je mestoma precej zračna in divja. Mnogi jo smatrajo za najzahtevnejšo na vsej slovenski transverzali. Na razpotju pustimo nahrbtnike in čez uro že stojimo na enem od razdrapanih vrhov Kočne. Komar je takoj pri skrinjici z žigom. Potujoča pošta deluje. Vsi mu prinašamotransverzalne kn jižice in razglednice, on pa neutrudno žigosa. Ko smo zopet pri nahrbtnikih se skeptično oziroma proti snežišču na zahodnem pobočju-Grintavea kamor nas vodi pot. Kasneje smo ugotovili, da je bil ves strah zaman in brez težav prispemo na vrh Grintavca. Gneča na vrhu je velika. Med osvajalci Grintavca je tudi skupina Čehoč. Čeprav smo oboji slovanskega rodu, smo se med seboj sporazumevali v nemške1” i. ziku. Kakšna ironija! Megla P0* ^ vse bolj gosta ter mokra in nt n preostalo drugega kot, da jo ^( nemo v dolino. Izlet se je k one avtobusu ob prepevanju nar°vj|l3 pesmi in neuradni himni« dom0 moja mila Jugoslavijo...« Ojčl lllllt! JUgUMtiVIJV. . Čeprav je v začetku avgusta palna sezona na višku nas je n # neugnanih le krenilo na minitur Mojstrovko. Izhodišče je bil Na vrh smo jo mahnili po se ver varovani plezalni poti. Kakšen tek. Vreme čudovito. Ko smo P zli iz stene se nam je nudil edms pogled na najlepšo slovensko g , dostojanstveni Jalovec. Čez ov%3( minut smo na vrhu, s katerega s . ne moremo ločiti. Lep razgled ^ jetno sonce in brez priganjač*1-vendar smo ob eni uri že na vr ' VErjavčevi koči se podpremo z c lončnico in odžejamo ter po leze travo. Zelo prijeten in izlet ki hotl' deležencem še dolgo ostal v sp1’ nu. Poleg omenjenih planiranih tov je društvo organiziralo še tz Dovški križ v Julijcih. Ta ,ura.l ,k' namenjena tistim članom drus se nameravajo udeležiti izje ‘ ^ Grossglockner. Člani naj bi ^ ^ nanili z razmerami, ki v*a.‘‘Litri tem tritisočaku. S seboj smo im ^ vodnike, ki nas bodo popelja (1 na Grossglockner. Ob pol ®lir'n j(1v-. tistega dne že krenili iz Vrat P^j ski stezi proti bivaku, ki je sa sredi zasneženih gora. Tu smo* ^ vezali in po snegu naskočili -• • je visoki Dovški križ. Za večino n bil to prvi stik s snegom na preko 2000 metrov. Kar lep1’ ^ napredovali in na vrhu so nart ni ki čestitali za vzpon, lest J ^ uspel in lahko si zaželimo 1 ^ vreme na dan izleta na Gros kner. , tos1 Poleg tega izleta tmaino 1 \ planu še dva visokogorska 1 |,r) avgustu na Triglav in sep * z(:f dvodnevno turo na Prisojnik- ^ j.-in Škrlatico. Vse tiste pa, k' J' J;' tako zahtevnih tur pa vil. [ nSjti[! seudeleže vsaj enega od J c1* .j$ji izletov v hribe, ki so le neko ' pr kot 1000 metrov in ne zah,ev‘J posebne kondicije niti ne popj’ niO ninske opreme. Izbirate lan naslednjimi: ^ 27.9.1980: Kladje— Erm*"10 — Slajka — Hotavlje cijviii^ 11. 10. 1980: Begunje — 3 25egU10e 1980: PraPr"‘'"V* Tomaž — Lubnik — Škofja (Priporočamo) ivlr*^ 7. 11. 1980: Trbovlje — 1 - Hrastnik V^Ztd 15.11.1980: Krašnja ska gora — Moravče (zakl)u^,/. s prigrizkom pri »Kavki« JOŽESE j*!«1 Vč1* Humor —-_rr >T*gp: bo moja plača? n "bsoč dinarjev za začetek, kasneje pa več... Hbro' Potem pa pridem kmaeje! L'PCMfcL.Mjie-Mui /-mA •^bCTVA Časa črnim*6 Vse Popravljeno za ustanovitev novega tozda, za katerim že dalj h... ' un,0 Dotrehn. ml KI k:i ..x_lu__._i___vi ki . ... FOTO KOTIČEK Na ovinku pred OGP škripljejo gume in z nezmanjšano hitrostjo se skupnim službam približuje službena »katrca« SPO. Voznik močno zavira, cvilijo gume in zavore. Avto se ustavi. Po nekajminutnem opravku voznik zopet sede za volan in prizor se ponavlja. Takemu večkratnemu vsakodnevnemu prizoru smo priče vsi. Vendar se le malokdo zaveda tega, voznik pa verjetno najmanj, da je takšna vožnja nevarna, po drugi Iz vojske nam pišejo Pozdravlja vas vojak, ki je trenutno na odsluženju vojaškega roka v Tivtu pri Vojni mornarici. Vsem Gradisovcem želim veliko delovnih uspehov. Čretni Zvonko V. P. 2381/11 Hercegnovi Mnogo lepih pozdravov vam pošilja vojak Antič ter vas prosim, da mi pošiljate Gradisov vestnik na naslov Vojislav Antič V. P. 5659/13 32300 Gornji Milanovac Vse delavce Gradisa, še posebno iz tozda Ljubljana-okolica, pozdravlja, in želi mnogo uspehov pri delu Stanko Rajf V. P. 5920/18 C 24002 Subotica m«le |n “I bi bil včasih res potreben nekdo, ki bi zakrpal vse Mnogo delovnih uspehov želi Gradisovcem, še posebno delavcem TOZD LIO Škofja Loka GE Maribor vojak Ereiz. Prisrčne pozdrave pa pošilja Markovič Iliji in Marti, Florjančič Vinku, Ereiz Iliji, Kumer Francu ter Jani Klančarju Ereiz Drago V. P. 5109/7 Sarajevo Gradis i ?.'ki VESTNIK izdaia organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIP Ludvik