LITIJA ★ 24. 12. 1941 S 11.\ II K \ 7 S .111.1.1 1982 Vsem občanom čestitamo 3. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LITIJA Hitreje od besed k dejanjem Na 3. seji OK ZKS Litija so člani konference in sekretarji osnovnih organizacij ocenili aktivnost komunistov pri izvajanju resolucije 9. kongresa ZKS in uresničevanju sklepov programsko volilne konference. Dogovori, sprejeti pred meseci, ko so se zamenjala vodstva osnovnih organizacij, v veliki meri pa tudi člani, občinske Konference ZK, se vse prepočasi uresničujejo. Res je gospodarska situacija težja kot pred leti, a prav zaradi tega je treba dosledneje in odgovorneje opraviti načrtovano delo. Delavci morajo biti sproti seznanjeni z odločitvami, ki krojijo življenje in delo njihove DO. Še zlasti to velja za velike delovne organizacije v občini, ki v teh časih niso v zavidljivem polo' žaju, ker je njihovo delo vezano predvsem na uvoz. Boljše gospodarjenje in samoupravno sprejete odločitve pa morajo vsekakor pripeljati do rešitve. Tu je središče Slovenije Vače, znane po znameniti vaški siruli, so v nedeljo, 4. julija 1982, gostile množico ljudi, ki so prišli od blizu in od daleč. V Spodnji Slivni so svečano odkrili obeležje geometričnega središča Slovenge, kar pomeni prvi, najpomembnejši del projekta „Vače 81". Granitni steber, grb, lipa - simbol slovenstva, in plapolajoča zastava odslej uradno označujejo, da je tu središče Slovenije. Peter Svetik, načrtovalec zamisli „Vače 81", pravi, da ne bodo ostali le pri tem. Od Spodnje Slivne pa do obeležja nameravajo zasaditi 88 spominskih dreves za tovariša Tita, označiti najdišče situle na Kle-niku in pot kamniško-zasavskega odreda. Državna odlikovanja so prejeli: 1. julija 1982 je prejelo državna odlikovanja nekaj naših občanov: ANTON BRIC, roj. 26. 10. 1924 - red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem IVAN BELEC, roj. 31. 8. 1921 - red zaslug za narod s srebrnimi žarki RIHARD URBANC, roj. 21. 12. 1933 - red. zaslug za narod s srebrno zvezdo Čestitamo! PROSLAVA OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV O delu, delavnosti in delavcu so povedali svoje mnenje mnogi misleci, kulturni ustvarjalci in drugi. Svoje delo pa najbolje poznajo delavci sami. Vedo, da je delo veselje in ponos. Delo pa je rudi trpljenje. Zato je cena dela najboljši odraz družbenih razmer v vsakem obdobju zgodovine človeštva. - To je le nekaj misli iz uvodnega govora Ivana Godca na svečanosti ob dnevu samoupra-vljavcev, ki pa zgovorno kažejo, da je pri nas delo temelj samoupravljanja. , Na proslavi dneva samoupravljalcev v naši občini je govoril naš občan Ivan Godec, izvršni sekretar Predsedstva CK ZKS (Foto: M.N.) Vee*kot tridesetletne izkušnje nas ločijo od 27. junija 1950, kot je Zvezna ljudska skupšCina sprejela „Temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih." Takratna misel danes postaja resnica in dejanje. Na svečani proslavi, ki je bila 25. junija letos v dvorani na Stavbah; so podelili, srebrni znak sindikata posebno priza- devnim sindikalnim delavcem. Letošnja priznanja so dobili: Jože Deniovšek, Janda Belko, Martin Perme, Roža Urbane, Lojzka Koritnik in Marjan Va-lenčič; od delovnih organizacij pa sta bili odlikovani Predilnica Litija in Lesna industrija Litija. Sledil je kulturni program, ubran na temo samoupravljanje, ki so ga obogatile še vedno žive besede Edvarda Kardelja, utemeljitelja naše samoupravne poti, za glasbeni del pa so poskrbeli pevci litijske Lipe. JREDNIKOV STOLPEC Počitnice — pa ne za vse Smo sredi dopustniške sezone. Mnogo aktivnosti je začasno zamrlo, mnogokje so rekli, da bodo to in to naredili po dopustih. Ponekod pa so tudi pred glavno dopustniško sezono s podvojenimi močni postorili nekatera dela za mesec ali dva vnaprej. Ob vsem tem pa bi bilo dobro, da bi razmislili še o nečem drugem. O pretirani brez-skrbnosti namreč. Smo namreč v taksni gospodarski situaciji, da bi vsaka pretirana brez-skibnost bila v tem trenutku ravno tako, kot da bi se na včerajšne zaobljube, dagovore, stališča in sklepe preprosto pozabili. Resnost našega gospodarskega položaja je namreč tolikšna, da - žal - prevelikega ugodja ne dopušča. To ne velja samo za situacijo na ravni federacije in republike, ampak čisto konkretno tudi za razmere v naši občini, ki tUdI niso rožnate. V nekaterih organizacijah združenega dela namreč živijo in delajo takorekoč od danes do jutri, saj zaloge rep-. rodukcijskega materiala (ki ga tudi uvažamo) niso tolikšne, da .bi lahko mesec dni ali dva brezskrbno počivali. Tudi vprašanja dela so pereča, saj -zlasti na področju gradbeništva - povsod ni-toliko dela, da bi bile tako delovne kapacitete kot proizvodna sredstva na splošno polno izkoriščena. Zaradi situacije, kakršna je,' je torej potrebna popolna delovna intenzivnost. Spustiti vajeti iz rok, pa čeprav samo za teden ali dva, bi bilo neodgovorno. Delo je sedaj treba organizirati tako, kot da nismo sredi dopustniškega časa, saj bomo le tako lahko uresničevali svoje lastne dogovore za izvajanje politike splošno gospodarske stabilizacije in ustvarjanje izvozno usmerjene proizvodnje. Za vsakogar, ki ga na delovnem mestu ne bo zaradi dopusta, je treba najti začasno ustrezno zamenjavo, saj nenazadnje nikomur ni vseeno, kako in kdo bo delal med nje-govood šotno stjo. Kdor je v težavah, ne spi, ampak dela, da se bo izkopal iz njih. Tokratno poletje bp treba pač tudi temu prirediti, če nočemo, da bomo imeli v jeseni še večje težave. Ne samo proizvodne delovne organizacije, tudi skupščine, izvršni svet, družbenopolitične organizacije bodo svoje delo organizirali tako, da bo delo teklo nemoteno naprej in da bomo septembra delali, kot da ni bilo vmes praznine. Ker v nasprotnem primeru bo treba spet poslušati znane izgovore, da tega in tega nismo uspeli narediti zaradi počitnic, in bo narejeno šele mesec dni pozneje. V tem času pa se lahko zgodi marsikaj takšnega, kar bi nam utegnilo prekrižati račune. Torej počitnice racionalno izkoristimo in ne podajmo sew brezskrbnost, kot da Živimo v blagostanju. • Z LETOŠNJE PROSLAVE DNEVA BORCA BORCI IN AKTIVISTI SO SE ZBRALI NA SLIVNI Na osrednji litijski proslavi v počastitev dneva borca, ki je bila ravno na praznični dan v Spodnji Slivni, je bilo slovesno, hkrati pa prijetno domače. Zbrali so se borci Zasavskega bataljona s svojim prvim komandantom, legendarnim Kranjcem, borci kamniško-zasavskega odreda in aktivisti OF litijskega okrožja. Delegacija ZZB je med proslavo odnesla spominski venec k spomeniku na Cvetež, kjer je ugasnila življenjska moč heroja Hohkrauta, zato pa se je še močneje razširila njegova ideja. Povelje za ustanovitev Zasavskega bataljona je dal štab druge grupe odredov, 17. sept. 1942, na Dobrovljah. Njegova naloga je bila prvotno povezovati Štajersko z Dolenjsko, kasneje pa se je bataljon izkazal kot eden najudamejših na tem območju. Miro Kaplja, predsednik OK SZDL Litija, je v pozdravnem govoru orisal uspehe bataljona in kamniško-zasavskega odreda ter povedal stokrat, a nikdar preveč ponovljeno resnico, da nikoli ne bi zmagali, če ne bi borbe vodilo vse ljudstvo, vsaka vas in vsaka, še tako odmaknjena domačija. Partizanskim družinam, hišam, ki so v najtežjih časih boja za svobodo odprle svoja vrata in srca na stežaj in jim pri tem ni bilo mar tudi lastnih življenj, je okrožni odbor OF skupaj z OK SZDL podelil posebna priznanja osvobodilne fronte. Ta priznanja so prejele družine s področja okraja OF Vače-Šentlampert, drugje pa so že bila ali pa še bodo podeljena. Posebna priznanja so prejele družine: 1. Avbelj - Kunštova iz Laz 2. Bajde - Firmova iz Ponovič , 3. Barle-zVač v 4. Biaggio - Kračanova iz Slivne 35. Smuk - Španova iz Sp. Loga 36. Strmljan - Mlekarjeva iz Kandrš \y -37. Trdin - Petovčeva iz Cirkus 38. Urbanija - Brnčetova iz Potoka v • 39. Ustar - Rožančeva iz Slivne 40. Vidmar - Klančarjeva iz Slivne 41. Vozelj - Španova iz Široke seti 42. Vozelj - Grobovškova iz Vovš 43. Vozelj - Urandvčeva iz Podbukve 44. Vozelj - Haderenova iz Malih sel . Borci in aktivisti prihajajo na svečanost. (FOTO: GO) V kulturnem programu, ki si ga je zamislil Jože Sevljak, so sodelo- tuž—Kacjanovo, Vladoša Simčič—Teranova, Dare Ulaga in reci-vali: mešani pevski zborKUD Lipa Vače,sindikalni pihalni orke- tatorji z Vač. Po proslavi je bilo prijetno tovariško srečanje, ster, Zasavski rogisti, Šmarski oktet s solistko Ileano Bra- Zastava je /»plapolala. (FOTO: GO) C • NAŠ OBČAN FRANC POGLAJEN - Kranjc JE BIL MED ORGANIZATORJI NOB J SE SO ŽIVI SPOMINI Franc Poglajen - Kranjc Med mnefgi prekaljenimi borci, od katerih bi prav o vsakem lahko napisali knjigo, dolgo kot je bila borba sama, sem poiskala Franca Poglajna - Kranjca. Tovariš Kranjc, kakšne občutke vzbuja v Vas danes kraj, kjer ste pred 40 leti ustanavljali znameniti zasavski bataljon? Po štiridesetih letih se še vedno živo spominjam trenutka, ko sem prišel s Štajerske v Zasavje. Na Štajerskem je takrat divjala nemška ofenziva, partizanske enote so bile zaradi težkih razmer še sorazmerno slabo povezane s terenom. Tu v Zasavju, pa sem na jav-kah ter od hiše do hiše dobil vtis o veliko boljši organizaciji partizanstva. Območje je bilo že zasidrano v OF in počutil sem se, verjemite ali ne (septembra leta 1942), kot na kakšnem polosvobojenem ozemlju. Lahko rečem, da je bilo gotovo 95 odstotkov tukajšnjih ljudi simpatizerjev NOB. Bili ste še zelo mladi, takrat ste imeli petindvajset let. Res je, toda v enoti sem bil kljub temu med najstarejšimi. Poprečna starost v bataljonu je bila komaj devetnajst let. Nekateri so komaj prerasli otroška leta. Takrat si moral odraščati hitreje, časi so bili takšni, da je bilo treba, kot pravi Kajuh, brez mladosti biti mlad. Bataljon, ki je v začetku štel le 55 domačinov, je hitro naraščal, že čez nekaj mesecev je štel 180 borcev, v glavnem ljudi iz okoliških vasi. Razmišljam, koliko je morala prestati med vojno vsa vaša družina... Da, da. Bili so pod stalno kontrolo gestapa. Kako ne, saj je bilo v partizanih tudi pet mojih bratov. Tudi moji domači niso ušli usodi, ki je spremljala številne partizanske družine. Preselili so jih na Bavarsko. In spomini na osvoboditev? To je eden mojih najlepših spominov. Takrat sem bil komandant 7.i korpusa, ki je osvobodil Ljubljano. 9. maja zgodaj zjutraj smo vkorakali v slavnostno okrašeno Ljubljano. Danes se mi zdi skoraj neverjetno, kako je z vsake hiše, z vsakega okna visela naša zastava, in to prvi dan svobode. Ljubljančani so trdno verjeli v skorajšnjo osvoboditev in se nanjo tudi dobro pripravili. Veselje vseh nas je bilo nepopisno. Kaj pa zasnova splošnega ljudskega odpora v sedanjem času? Mislim, da je popolnoma pravilna. Ne razvijati le oborožene vojske, razvijati moramo tudi zaledje. Spomnimo se, da so v vojni vzdržale^ tiste enote, kjer je bil dobro razvit teren. Mladina je tista, od katere z vso pravico pričakujemo boljši jutrišnji dan. Kaj menite o tem? Sem pristaš hitrejše odgovornosti mladih. V tem pogledu vlada pri nas še dosti okos-tenelostu Generacij seveda ne moremo umetno menjati. Kombinirajmo izkušnje starejših, z entuziazmom mladih. Hitreje naj pridejo do veljave; njihovi problemi se marsikdaj prepočasi rešujejo. Nekaj pa mladim tudi zamerim. Zakaj niso pripravljeni iti iz večjih centrov v manjše kraje, pri tem pa tarnajo, koliko je nezaposlenih. Slovenija je tako majhna, da res ne moremo govoriti o odročnih krajih. Tudi manjšim krajem so potrebni strokovnjaki. IZ ŽIVLJENJ ^ IN l< i v iN VŠIH OZD POSTAJA MILICE Litijska Postaja milice je organizacijska enota uprave za notranje zadeve Ljubljana-okolica. Njihovo področje dela je opredeljeno z zakonom o notranjih zadevah in zakonom o kazenskem postopku. Ker pa je s svojim splošnim delovnim področjem vezana v okvir občine, jo ustanovi občinska skupščina. Najvažnejše naloge miličnikov so: varstvo ustavne ureditve, varstvo življenja, skrb za osebno varnost ljudi, varstvo družbenega in zasebnega premoženja, preprečevanjekaznivih dejanj, vzdrževanje javnega reda in miru, nadzor prometa, varstvo določenih oseb in objektov, pomoč pri odpravljanju elementarnih nezgod .. ..Vsaka od teh nalog je zelo zahtevna. Število zaposlenih niha v sorazmerju s porastom ali padcem kazenskih zadev. Kader je večinoma mlajši. Do poklica miličnika prideš na dva načina. Center RSNZ ima dve šoli: šolo za miličnike - kadete, kamor vpi- intervenirati zaradi pretepov. V zadnjih dveh letih je približno polovica pretepov registriranih v lokalih, druga polovica v stanovanjih. Vlome in tatvine raziskujejo hitro, zelo težko pa ukrepajo takrat, ko dobijo prijavo šele kakšen teden kasneje. Veliko dodatnega in nepotrebnega dela jim povzročajo občani, ki puščajo odklenjena vozila ob cesti. Samo lani sta bila ukradena v Litiji dva avtomobila ter več motornih in navadnih koles. Na našem območju so našli avto, ukraden v Zagorju, pa tudi nekaj motornih koles. laščenega delavca - miličnika poprečni OD delavca v gospodarstvu SRS. Osemdeset odstotkov predstavlja tako imenovana „plača", z dvajsetimi odstotki pa razpolaga vsaka organizacijska (enota. Ta del se deli na zaposlene na podlagi opravljenega dela, terenskega dela in uspehov pri delu. Pomagajmo jim pri delu Socialne razmere delavcev so kar dobre. Stanovanjska vprašanja sproti rešujejo. Skupščina občine sofinancira nakup stanovanj, nekaj pa prispevajo tudi delovne organizacije, kjer so zaposlene žene miličnikov. Letos bi, kot pravijo, spet potrebovali dve stanovanji. Prehrane med delom že zaradi terenskega dela ne morejo zadovoljivo organizirati, čeprav bije bili zelo veseli. Z zdravjem zaposlenih so kar zadovoljni. Kaj bi bilo, če bi tudi miličniki tarnali zaradi vseh mogočihbolezni! Razumljivo pa je, da imajo zaradi težkih delovnih pogojev tudi nekaj lažjih Dežurstvo na Postaji milice je neprekinjeno. Miličniki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati občanom, ki so v težavah. (FOTO: T.B.) sujejo učence s končano osnovno šolo. Mimogrede povedano je zadnje leto zanjo nekoliko manj zanimanja, pred letom pa je morala (zaradi dosti zahtev--flih pogojev) precej kandidatov odkloniti. Druga je šola za miličnike, kamor vpisujejo kandidate do 25. leta starosti, z odsluženim vojaškim rokom in najmanj poklicno šolo. V to, drugo izobraževanje, sprejemajo tudi kandidate s srednjo, višjo ali visoko šolo. Ti študirajo gradivo, dobljeno na šoli, samostojno, opraviti pa morajo samo predpisani strokovni izpit. Podobno je tudi s poklicem miličnice -ženske. V Litiji imajo trenutno le eno. Delo mora biti dobro organizirano Teren imajo razdeljen na sedem varnostnih okolišev, vsak zajema več (manjših) krajevnih skupnosti. Za posamezne okoliše so zadolženi določeni miličniki, ki opravljajo svoje delo izmenično od jutra do večera. Vso noč pa je neprekinjena dežurna služba. In zakaj jih največkrat kličejo? V glavnem zaradi kaznivih dejanj, premoženjskih deliktov, prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo ter požarov in hujših delovnih nezgod. Še vedno morajo dostikrat Čedalje več kaznivih dejanj Žal število kaznivih dejanj močno narašča. V primerjavi s prejšnjim obdobjemje kar 42 % kaznivih dejanj več. Če se bo tako nadaljevalo, bo do konca leta blizu 400 kaznivih dejanj. Enako naiaščajo tudi prometne nesreče. Teh je okoli 30 % več. Poškodbe na srečo niso hujše, večja je le materialna škoda. Zelo so veseli, daje število otrok, udeleženih v prometnih nesrečah, sorazmerno majhno. Zlasti zdaj, v počitnicah, ko se najpogosteje vozijo s kolesi, jih bo potrebno opozarjati na previdnost. Kakšne pristojnosti imajo miličniki, v glavnem vemo. Kaj pa, kadar miličnik ni v uniformi. S službeno izkaznico, ki jo pokaže občanu mu je v nujnem primeru dovoljen odvzem avtomobila, vstop v stanovanje brez posebnega dovoljenja in podobno. Pristojni so tudi za dovoljevanje izrednih prevozov - večjih dimenzij; pri njih pa so stalno na razpolago tudi podatki o prevoznosti cest. Kako so financirani? Za pisarniško poslovanje (v administraciji imajo zaposleno le eno delavko), čiščenje in funkcioniranje zgradbe prispeva SO Litija, za osebne dohodke pa republiški izvršni svet. Pri izplačevanju osebnih dohodkov jemljejo že od 1. 1975 dalje na poob- obolenj, predvsem prehladov. Želimo jim čimveč uspehov pri njihovem odgovornem delu. Od njihovega dobrega dela je odvisna naša osebna varnost, varstvo našega premoženja, pa tudi splošna družbena varnost, ki si jo najbolj želimo. Litijski miličniki so uspešni tudi na raznih športnih in drugih tekmovanjih. Njihovi uspehi, predvsem v borilnih športih, avto moto športu in tehničnih dejavnostih so razvidni tudi iz številnih priznanj. (FOTO: T.B.) VISOK OBISK V LITIJI Med številnimi tujimi delegacijami, ki so se udeležile 12. kongresa ZKJ, jih je bilo petnajst, ki so obiskale Slovenijo. Na obisku v naši občini sta se mudili delegaciji CK KP Bolgarije, ki jo je vodil sekretar Kiril Žarev, in socialistične partije San Marina, pod vodstvom člana direkcije Marina Bronzetija. Po kratki, a celoviti predstavitvi občine sta delegaciji z gostitelji odšli na kratek ogled naše največje delovne organizacije - litijske predilnice. Ogleduje sledil razgovor s predstavni-ki tovarne. Goste je zanimalo marsikaj, recimo razmerje med ročnim in strojnim načinom dela, razporeditev dohodka, povezovanja s sorodnimi delovnimi organizacijami, predvsem pa naš model samoupravljanja. Ogledali sta si še grad Bogenšperk in se seznanili z njegovo zgodovino, po kosilu pa so se odpeljali proti Gabrovki v obrat Presad. Obisk je minil v delovnem, a prisrčnem vzdušju, kar dokazujejo tudi simbolična darila, ki smo jih dobili od gostov. Želimo, da znanstvo preraste v sodelovanje in prijateljstvo. Bolgarska delegacija pri razgovoru. (FOTO: T.B.) Miličnike vidimo tudi pri drugačnih opravilih. Ni jim vseeno, kako izgleda okolica njihove zgradbe. (FOTO: T.B.) V ODLOČNO AKCIJO! Zaključili so se kongresi Zveze komunistov, vodilne idejnopoliti-čne sile v, naši družbi. Na kongresih so delegati te družbenopolitične organizacije spregovorili o vseh področjih življenja in dela delovnih ljudi in občanov. Izpostavili so vse dosedanje slabosti in težave, pa tudi rezultate, ki smo jih dosegli na posameznih področjih. Opozorili so na vzroke in posledice sedanjih ekonomskih problemov in odločno zagotovili, da bodo nadaljevali svoje delo in gradili našo bodočnost na podlagi Titovih in Kardeljevih naukov. Pa vendar: ,$e bo rudi v praksi kaj spremenilo? " se sprašujejo delovni ljudje in občani ob zaključku kongresov. Vprašanje, ki vsebuje prizvok nezaupanja in zaskrbljenosti, ki izvira iz dosedanjih izkušenj jn spoznanj o nedoslednosti uveljavljanja dogovorjenih, usklajenih in sprejetih stališč in sklepov na različnih nivojih samoupravnega in političnega odločanja v naši družbi. Tega so se zavedali tudi delegati. Saj je ob zaključku XII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije novoizvoljeni predsednik predsedstva centralnega komiteja tov. Mitja Ribičič v zaključni besedi pozval vse jugoslovanske komuniste: „Krenimo zdaj v odločno akcijo, da bomo kongresne sklepe uresničili." To pa tudi komuniste v naši občini zavezuje, da zastavijo svojo odločnost, voljo in pripravljenost, da sprejete dogovore uresničijo v sleherni delovni organizacij in krajevni skupnosti. V vseh osnovnih organizacijah morajo komunisti izdelati ocene in analize stanja in jih primerjati s sprejetimi kongresnimi odločitvami. Na podlagi ugotovitev pa sprejeti svoje programe uresničevanja kongresnih sklepov. Le programi in njihova trdna pripravljenost za uresničevanje sprejetih sklepov so garancija delovnim ljudem in občanom, da se bodo tudi v praksi stvari spreminjale na bolje. To pa ne pomeni, da so samo komunisti tisti, ki lahko s svojo akcijo odpravijo vse sedanje slabosti in težave. Nasprotno, tov. Ribičič je opozoril: „Te bitke Zveza komunistov ne more biti sama, niti v imenu delavskega razreda, temveč jo mora biti sam delavski razred pod vodstvom Zveze komunistov." To pa je poziv vsem. delovnim ljudem in občanov v občini, da ne stojijo ob strani, temveč da složno s komunisti storijo vse, za kar najhitrejše premagovanje sedanjih slabosti in uresničevanja sprejetih dogovorov in sklepov kongresov. TOVARNA USNJA V SLIKI IN BESEDI Mokri oddelek Krznarne. Težki delovni pogoji v nizki, vlažni in neprezračeni delavnici. Nizki stropovi ne dopuščajo nikakršne modernizacije, tako strojne opreme kot notranjega transporta. Pomanjkanje skladiščnega prostora jih je prisililo v skladiščenje na tovarniškem dvoriščni. Material je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam, kar povzroča večjo pok varljivost materialov. Zaradi pomanjkanja surovin in ob bistveno zmanjšani pravici koriščenja deviz iščejo rešitve, kako si zagotoviti surovine in pomožne materiale za nemoten potek proizvodnje. S tujimi partnerji se že dogovarjajo, kako bi konkretno in čimprej realizirali posle dodelave in si tako zagotovili delo. Dodelava ovčjega krzna v oddelku krznarne. Utesnjeni pogoji dela, otežkočen je notranji transport. Iz teh zidov bo zrasla nova Kratarna. (FOTO: T.B.) (..ndustruaafnakresn.ce ~) Izhod jfi tudi v modernizaciji proizvodnje V 160-članskem kolektivu, TOZD Industrija apna Kresnice, povezane v delovno organizacijo (DO) SGP Slovenija ceste Tehnika, se prižiga zelena luč. Pred nekaj leti, koje šlo v tozdu za biti ali ne biti, posebno pa v letu 1980, ko so poslovali z 1.133.000 dinarjev primanjkljaja, je vedno priskočil ha pomoč razviti sistem prelivanja nepovračljivih solidarnostnih sredstev v DO. V TOZD so se vse preveč zanašali na solidarnost in vse premalo zavedali dejanskega položaja, da bi se kar z največjo vnemo spoprijeli sanacij in aktivnosti za dolgoročne razvojne možnosti tozda. Delavci so vzroke za slabe rezultate dela razdelili na notranje in zunanje. Pravijo, da imajo zastarelo opremo in premalo strokovno sposobnega kadra. Stroški vzdrževanja so izredno visoki, kar predstavlja 10 odstotno vrednost proizvodnje. K slabim rezultatom so pripomogle tudi povečane boleznine, ki so odraz dokaj starega kolektiva, saj povprečna starost delavcev znaša 40 let. So pa tudi težki delovni pogoji. Med zunanjimi vzroki je najpomembnejši stalen in vedno večji razkorak med rastom cen repromateriala, predvsem energije, ki pa predstavlja 60 odstotkov proizvodnih stroškov. Tako je zaradi večjega razkoraka med cenami energije, ostalih proizvodnih stroškov in cenami arma, na katere delavci TOZD niso mogli vplivati, prišlo do izpada dohodka. Če bi lahko cene apna sledile ceni energije, bi glede na razmerje cen apna v letu 1976 morale biti cene v letu 1980 za 233 odstotkov višje kot 1976. leta. Vse kaže, da so se po številnih dogovarjanjih, tako znotraj TOZD in DO kot s predstavniki IS SO ter OK ZK Litija, predvsem pa po obisku delovne skupine CK ZKS z razvojnim prog ramom modernizacije proizvodnje resneje spoprijeli. Modernizirajo kamnolom, preusmerjajo se na transport po železnici, kar je cenejše, izvoz v tujino je ohrabrujoč,dohodkovno so se bolj kot doslej povezali z dobavitelji repromateriala in odjemalci njihovih proizvodov, vsemu temu pa botruje uspešno polletno gospodarjenje. Delavci pravijo, da so vse preveč odvisni od delovne organizacije, ki nima sedeža v Litiji, nimajo pa tudi najboljšega vpogleda v rezultate dela in delitev dohodka. O gmotnem položaju delavcev v TOZD, (tu je tudi precej delavcev iz drugih republik), se bodo še pogovarjal^ posebno je to naloga Zveze sindikatov, saj so osebni dohodki, gtede na težke pogoje dela, niz- • R.K. Železnica teče tik ob tovarni, zato je preusmeritev na železniški prevoz povsem upravičena. (FOTO: P.S.) T. ŠOLSKA VRATA SO SE ZAPRLA 25. VI. 1982 so podelile zaključna spričevala vse osnovne šole v občini. Povsod je bilo slovesno, kot se takemu dogodku spodobi. Značilnost letošnjega zaključka pouka je sorazmerno zelo dober učni uspeh ter izredno veliko število učencev, ki so dobili raznovrstne pohvale. Vsi, ki otroka malo bolje poznamo, vemo, koliko takšna pohvala otroku pomeni, pa naj bo na videz še tako odrasel ali na zunaj nepristopen. 2e nekaj časa je razumljivo, da ne pohvalju-jejo več samo odličnjakov ali tistih z vzornim vedenjem, ampak vse tiste, ki so se v šoli ali zunaj nje kakorkoli izkazali. Možnosti za to pa je nešteto. Lahko si delaven član razredne skupnosti ali pionirske organizacije, morda rad pomagaš drugim, uspešno sodeluješ v raznih krožkih, morda si dober športnik, ali prizadeven mladi gasilcev. V Gabrovki so pripravili zaključno slovesnost: ob osmih zjutraj. Prostorna jedilnica je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce: učence, učitelje, le staršev'je bilo bolj malo, saj je bila prireditev dopoldne. V precej obširnem programu so prikazali učenci svoje dejavnosti. Še posebno zanimivi so bili nekateri skeči. Gabrovčanom, kot kaže, tudi v prihodnje ne bo manjkalo dobrih igralcev. Šmarčani so pripravili dve prireditvi: prvo za učence nižje stopnje in njihove starše, drugo pa za učence višje stopnje. Ker sta bili prireditvi v Šolski avli, Robi Zavrl z gabrovške šole odhaja na počitnice s sorodnikom na Gorenjsko. (FOTO: GO) so se tako izognili preveliki gneči. Pregledu zaključnega šolskega uspeha je sledila podelitev vseh vrst priznanj in pohval ter na koncu seveda spričeval. Prireditev je lepo dopolnila zanimiva igrica, ki jo je pripravil dramski krožek. Šolska vrata so se tako za učence zaprla do začetka septembra, učitelji pa bodo začeli z delom seveda dosti prej. In največja šola v občini — litijska! Spričevala in pohvale so podelili zadnji dan pouka na košarkarskem igrišču pri stari šoli, tako da je bilo dovolj prostora za številne obiskovalce, predvsem seveda starše. V programu bi kazalo zlasti omeniti zanimivo telovadno točko, s katero so navdušili že na dnevu mladosti. Še to: učenec Boštjan Grošelj je dobil posebno šolsko priznanje za vsestransko aktivnost, odličen uspeh, vzorno vedenje in izjemne uspehe na raznih tekmovanjih. Na litijski šoli so še povedali, da so posvetili veliko pozornost in dosti dodatnega pouka učencem, ki odhajajo v srednje-usmerjeno izobraževanje, izkušen pedagoški., kader pa je porok, da bodo ti učenci v srednjih šolah dobro uspevali. Od skupno 105 učencev osmih razredov jih 18 odhaja v kovinarske poklice, osem bo elektrotehnikov in sedem gradbenikov, kar šestnajst pa je izbralo ekonomsko usmeritev, bodisi trgovinsko ali poslovno-finančno. Štirje učenci so se odločili za kmetijsko šolo. Bravo! Vsem šolarjem želimo čimbolj prijetne počitnice, jeseni pa spet na svidenje! Zaključna prireditev litijskih šolarjev. (FOTO: GO) SPOMINSKI POHOD PO POTEH NARODNEGA HEROJA ALOJZA HOHKRAUTA MLADI NA CVETEŽU 31. maja 1942 je minilo 40 let, kar je na Cvetežu pri Vačah umrl narodni heroj Alojz Hohkraut. V bitki z Nemci je bil ranjen. Da ga ne bi ujeli, pa se je sam ustrelil. V njegov spomin in počastitev 90-letnice rojstva tov. Tita, 40-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije, 35-obletnice ZZB NOV in 30-obletnice ZRVS, so se člani aktiva ZRVS Vače, Kresnice in delegacija predsedstva 00 ZRVS Litija udeležili spominskega pohoda po poteh revirs-kih revolucionarjev. Ob spomeniku na Cvetežu je vsem prisotnim revolucionarno pot in herojsko smrt rudarja Hohkrauta približal njegov soborec tov. Jože Gričar - Metod. Pionirski odred šole Alojza Hohkrauta iz Trbovelj je ob spomeniku razvil tudi svoj prapor, pionirji pa so pripravili lep kulturni program. M.R. Pred spomenikom Alojzu Hohkrautu na Cvetežu pri Vačah Učni uspeh litijskih osnovnošolcev v šol. 1. 1981/82 število učencev štev. učencev, odstotek učencev, ki so izdelali ki so izdelali razred Osnovnu šola Litija 979 939 95,91 % Podruž. šole OŠ Litija 279 272 97,49 % Osnovna šola Šmartno 455 448 98,47 % Podr. šole OŠ Šmartno 98 98 100 % Osn. šola Gabrovka 164 162 98,78 % Osn. šola Dole 87 86 98,85 % MDB Franc Rozman-Stane na Kozjanskem Mladinska delovna brigada Franc Rozman-Stane iz Litije, se te dni mudi na Kozjanskem, točneje v Bistrici ob Sotli, kjer sodeluje v Zvezni delovni akciji. /Naših brigadirjev je 41, od tega jih je kar 31 prvič na takšni akciji. V vasi delajo kanalizacijo in vodovod. Zadnje dni so nor- . ni > dvignili že na 157. Krampi in lopate pojejo od 6. do 13. ure. Po kosilu pa vodijo življenje in utrip brigade referenti za sport, kulturo, informiranje, tehnično kulturo, SLO in DS. Zanimivo je tudi, da so se vsi brigadirji odločili za politično šolo, ki je organizirana za njihovo brigado in za brigado iz Plandišta, ki dela skupaj z njimi. Popoldne formirajo t.i. udarne skupine, ki nudijo kmetom pomoč pri odstranjevanju posledic po toči ali pomagajo pri košnji. - Še to, deklet je trinajst, enajst je delavcev, ostali pa dijaki, študentje in drugi. Najmlajši brigadir je učenec 7. razreda osnovne šole. Pred dnevi so imeli obisk predstavnikov OŠTO in ZRVS Litija, ki so bili nad njihovo zavzetostjo, delavnostjo in tovariš-kim obnašanjem navdušeni. Koliko bo letos žuljev? • SKUPNA SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO LITIJA IN OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Tudi v zdravstvu so še rezerve! Ločeni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila 24. junija letos, je sledila še skupna seja zbora združenega dela in Občinske zdravstvene skupnosti z eno samo točko dnevnega reda: rebalans finančnega načrta OZS Litija za leto 1982. Neizpodbitno je dejstvo, da je zdravstvo ena prednostnih nalog današnjega časa in da bi se pravicam, ki smo jih imeli doslej iz tega naslova, težko odrekli. Prav tako pa je tudi jasno, da stabilizacija, ki velja za vse vrste našega gospodarjenja, zdravstva ne more kar tako izvzeti. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti je na seji dne 22. 4. 1982 sprejela finančni načrt za 1. 1982, ki izkazuje primanjkljaj prihodkov v znesku 9.157,300,00 din, zato je zaprosila za soglasje, da se ji poveča dovoljena poraba za leto 1982 v višini navedenega primanjkljaja. Predlagani rebalans financ, načrta so na seji delegati sprejeli. Tako bo povečana le dovoljena poraba zdravstvene skupnosti, prispevna stopnja pa se ne bo zvišala. Zdravstveni delavci so kritično ugotovili, da je kot povsod drugod tudi pri njih še nekaj notranjih rezerv, ki jih je potrebno skrbno proučiti. Sprejeti so bili sklepi in priporočila, ki zavezujejo k boljšemu delu in večji strpnosti. Delavci ZD morajo dosledno upoštevati ordinacijski čas. Zaostri naj se kontrola nad predpi- sovanjem zdravil na recepte. Bolniška nega za družinskega člana naj bo odobrena le takrat, ko je nujna stalna prisotnost ob bolniku. Delovne organizacije naj analizirajo odsotnost z dela zaradi bolniške in bolj kot do zdaj varujejo zdravje zaposle- nih. Prevoz z rešilnimi avtomobili naj bi bil le v nujnih primerih, prav tako pa tudi včasih nepotrebni pozivi za obiske zdravnika na domu. Še to: izražena je bila pobuda, naj bi participacijo plačevali tudi upokojenci z visokimi pokojninami. INVALIDI USTANOVILI SVOJE DRUŠTVO Na pobudo Občinske konference SZDL Litija in Zveze invalidov Slovenije so se 23. junija letos zbrali invalidi občine Litija na ustanovni občni zbor Društva invalidov Litija. Na občnem zboru so sprejeli pravila o delovanju društva, delovni program in finančni načrt za leto 1982. Izvolili so organe društva, njegov prvi predsednik pa je Prašnikar Tilka iz Litije. Osnovna naloga, ki čaka društvo že v letošnjem letu, je zagotovitev prostorov za delovanje društva. Nadalje bo potrebno vzpostaviti mrežo poverjenikov po krajevnih skupnostih, katerih naloga je včlanjevanje invalidov v društvo. Poverjeniki bodo na sejah seznanjali odbor društva o delovnih, stanovanjskih, gmotnih in drugih problemih včlanjenih invalidov, nato pa bo društvo posredovalo pri pristojnih službah, organih in skupnostih za urejanje problemov posameznih članov. Društvo sesbo povezalo z drugimi sorodnimi organizacijami v občini in zunaj nje, delegiralo svoje delegate v temeljne in druge-samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije in k delu teh skupnosti in organizacij pritegovalo kar največje število svojih članov. V sodelovanju s skupnostjo za telesno kulturo in športnim društvom „Invalid" bo društvo razvijalo množično rekreacijo invalidov, kamor sodita tudi izletništvo in šport. Društvo bo opravljalo še druge naloge, zlasti pa bo poskrbelo, da bo enkrat v letu delovni sestanek vseh včlanjenih invalidov, kjer bo poročalo o svojem delu in sprejelo smernice za naprej. J. K. Z občinskega gasilskega tekmovanja v Štangarskih Poljanah Gasilci tekmovali Občinska gasilska zveza Litija je v sodelovanju z GO Štangarske Poljane v nedeljo, 27. junija 1982, organizirala občinsko tekmovanje gasilskih enot gasilskih društev in civilne zaščite. Tekmovali so člani, članice, gasilske enote civilne zaščite, mladinci, mladinke, pionirji A in pionirji B v sledečih disciplinah: vaja z MB 8001, vaja z MB 300 1, štafeti z ovirami, vaja z ve-drovko in hidrantom. Doseženi so bili dobri rezultati, kar je dokazalo, da v društvih namenjajo operativnemu usposabljanju precej pozornosti. Spodbudna je tudi številna udeležba mladih, ki narekuje nadaljevanje tradicije aktivnosti gasilcev. Ugotavljamo, da gasilci poleg zavzetega dela pri obnovitvi prostorov namenjajo tudi delu z mladimi precej časa. Po tekmovanju je bTla proslava v počastitev 50-obletnice delovanja GD Štangarske Poljane, ki je s svojim delom pripomoglo k razvoju gasilstva v naši občini. V izgradnji je gasilski dom, ki bo za KS Štangarske Poljane pomembna pridobitev. Omeniti velja tudi dobro operativno usposobljenost gasilske enote. Zaslužnim članom so podelili priznanja. GD Štangarske Poljane moramo pohvaliti za ŠO^letno uspešno delo, kakor tudi za organizacijo občinskega tekmovanja kljub slabemu vremenu. Rezultati: 1. Civilna zaščita 1. Sava 2. Šmartno 3.. Litija 4. Jevnica 5. Polšnik 2. člani 1. Liberga I. 2. Štangarske Poljane 3. Kresnice 4. Liberga II. 5. Vače 6. Jevnica 7. Polšnik 8. Zavrstnik 9. Šmartno 10. Litija 11. Hotič 3. članice 1. Jevnica 4. Mladinke 1. Kresnice 2. Jablanica 5. Mladinci 1. Vače 2. Jablanica 3. Štang. Poljane 4. Polšnik 5. Javorje 6. Pionirji A 1. Vače 2. Kresnice 3. Litija 4. Gabrovka 7. Pionirji B 1. Vače 2. Jablanica 3. Kresnice 4. Kostrevnica 5. Zavrstnik 6. Polšnik 7. Litija 8. Sobrače S.R. NOVO, NOVO, NOVO . Trgovina Merkur bo pomembna pridobitev za naše občane. (FOTO. T.B.) V novi stanovanjsko-poslovni center se je že v začetku leta preselila vsa občinska uprava, malo kasneje pa še Samoupravna stanovanjska komunalna skupnost, Zavod za zaposlovanje, Zavarovalna skupnost Triglav, Tekstil prodajalna Slivna in,Ljubljanska banka. V zahodnem krilu stavbe je tudi šestnajst stanovanj. Ker je precejšen del zgradbe še prazen, pač pa ga delavci pospešeno urejajo, smo se pozanimali, kaj vse bo še našlo streho v -tej hiši. VI. nadstropju bo Državna loterija, ki ima že skoraj dokončane prostore. Poleg nje name- rava odpreti svoje prostore Ghe-taldus z optičnim servisom, kar pa še ni dokončno dogovorjeno. Zaenkrat je brez lastnika tudi še prostor za bife. Gostinsko podjetje Litija zanj ne kaže zanimanja, verjetno ga bo prevzel kak privatnik. Največji prostor v tem nadstropju je odkupil Kompas iz Ljubljane, podnajemnik v teh prostorih pa bo Beogradska banka. V pritličje se je pravkar vselil občinski sindikalni svet. Tu bo imel veliko boljše možnosti za delo. Največji del pritličja zavzema trgovina Merkur (več kot 400 kv. m), o kateri smo v našem časopisu že pisali. Desno od vhodnega stopnišča pa bosta dobila svoje prostore še Državna založba Slovenije — poslovalnica Litija in Združenje obrtnikov. Glavni izvajalec del je Grad-metal s kooperanti, mizarska dela je prevzelo Mizarstvo Litija, Zvezda iz Ljubljane pa tapetniška dela. Za viseče in montažne strope bo poskrbela Termika^ pečarska in kamnoseška dela pa so zaupana Obnovi iz Celja. Steklar je privatnik. Delovodja je Rado Vavtar, ki s svojimi bogatimi izkušnjami vodi in nadzoruje zahtevno delo. Tudi Loterija bo dobila svoj prostor v novi zgradbi. (FOTO: T.B.) C NOV SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE J J Tudi malo gospodarstvo se preusmerja in prilagaja novim ekonomskim razmeram v naši družbi. To lahko zaključimo ob informaciji, da je zasebni obrtnik Laba Roman, lastnik avtomobilskega servisa, skupaj s tovarno traktorjev ŠTORE odprl servis za popravilo kmetijske mehanizacije v naši občini. Vsem lastnikom traktorjev FIAT in ŠTORE nudi tovarna traktorjev Štore prek svojega serviserja na Ponoviški 11 /a v Litiji servisiranje, vzdrževanje in popravilo traktorjev omenjenih tovarn in njihovih priključkov na kolesni ali gosenični pogon. Istočasno lastnikom traktorjev omenjenih znamk opravijo tudi vsa garancijska popravila in obvezne servisne preglede. Za vsa popravila, opravljena v servisu ali neposredno na terenu, nudijo tudi ustrezno garancijo. Lastnik servisa kmetijskim proizvajalcem v občini zagotavlja, da jim bodo v servisu strokovno popravili in odstranili vse napake tudi na traktorjih znamk FERGUSON, ZETOR in UNIVERZAL. V novem servisu popravljajo tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo, ki za pogon uporablja bencinski motor. Popravljajo pa tudi priključke vseh vrst. Otvoritev servisa je lep primer razvijanja sekundarne dejavnosti usmerjene v proizvodnjo hrane. Ta pa je eden izmed strateških ciljev naših stabilizacijskih prizadevanj. U.S. Kmetje že uporabljajo usluge novega servisa (Foto: GO) PET MINUT NAŠI ZNANCI Pet minut smo pokramljali z dolgoletnim pevcem šmar-skega Zvona, Viktorjem Hiško m. KDAJ STE ZACELI PETI PRI ZVONU? V zbor sem se vključil že leta 1919, ko mije bilo šele petnajst let in sem bil najmlajši pevec. Takrat fantje do odhoda na nabor niso smeli hoditi zvečer zunaj, pri meni pa so naredili it-jemo. V zbor so me sprejeli zato, ker sem bil visoke rasti in- sem znal igrati na harmoniko. Kupil sem si jo sam, seveda staro, glasbene abecede pa me je naučil oče. Zbor je takrat vodil skladatelj Peter Jereb. KAJ BI LAHKO REKLI O PREDVOJNEM IN POVOJNEM PETJU V ZBORU? Poprej je bilo v zboru več domačnosti. Ker je bilo petje velikokrat edina oblika družabnosti, ni bilo na vajah težav z obiskom. Spominjam se nastopa leta 1923 v ljubljanski dvorani UNION; tu smo med šestnajstimi zbori dosegli velik uspeh z Mokranjčevo skladbo RUKOVET. Taki nastopi so nas spodbudili, da smo še resneje hodili na vaje. Kako je zbor deloval, je bilo največ odvisno od predsednika, saj petje ni uživalo tolikšne finančne podpore, kot jo danes. Tudi zborovodje za svoje delo niso prejemali denarnih nagrad; zbori so se jih spomnili le s priložnostnimi darili, to pa je bilo tudi vse, kar so prejeli za svoje delo. Vrsto let smo poleg pevskih nastopov naštudi-rali vsaj po eno opereto. Zadnja je bila Gobčeva »Planinska roža«, ki smo jo v sezoni 1952—53 zaigrali kar sedemnajstkrat. Povem naj še to, da je Zvon vodilo v času mojega sodelovanja 20 zborovodij. KAJ MENITE O PEVSKEM TABORU V ŠENTVIDU PRI STIČNI? Vesel sem, da se je ta dejavnost tako razvila in da se je razširilo petje predvsem na Dolenjskem. Tu ima največ zaslug Slovenski oktet pa tudi prijazni domačini, ki se vsako teto potrudijo, da odhajamo nastopajoči domov z najlepšimi vtisi. KJE SO VZROKI, DA JE V ZBORIH PREMALO MLADIH? Preveč je vsega drugega, kjer je moč hitreje doseči uspeh kot pri petju, krivdo za tako stanje pa nosi tudi šola, ki daje premalo poudarka glasbeni vzgoji in zborovskemu petju. Včasih so bili prosvetni delavci nosilci društvenega in kulturnega " življenja v kraju, danes pa, žal, ni več tako. Lansko jesen je moral Viktor Flisek po dvain-šestdesetletnem sodelovanju Zvon zapustiti zaradi poslabšanja zdravja, vendar njegovo delo še spremlja. Nanj ga vežejo mnogi spomini, saj je bil tri mandatna obdobja tudi njegov predsednik. Zbor ga je imenoval za častnega predsednika, Zasavska pevska skupnost pa za častnega člana. B.Ž. 6. STRAN JEZIKOVNI KO I ItEK> BEOGRADSKA BANKA V LITIJI Tri leta je tega, kar je bila v Litiji odprta agencija Beogradske banke — Temeljne banke Ljubljana. Uspešno delovanje agencije je napotilo organe upravljanja banke, da so že v začetku leta 1980 iz agencije ustanovili poslovno enoto. To je najvišja organizacijska oblika temeljne banke. Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, se vključuje v /sistem Udružene Beogradske banke, sistema, ki predstavlja največjo bančno asociacijo v državi, kar jo uvršča med sto največjih bank v svetu. Sistem združuje 20 temeljnih bank, v katere je včlanjenih prek 11000 TOZD. Ustanovljena je bila zato, da bi krepila vezi med slovenskim, srbskim in črnogorskim gospodarstvom, pospeševala pretok blaga in storitev in s tem krepila enotnost jugoslovanskega trga. Poslovna enota v Litiji opravlja vse bančne posle za občane,, poleg tega pa kontaktira s članicami na tem območju in pripravlja predloge, ki jih sprejemajo organi upravljanja banke. Naj naštejemo samo nekaj pomembnejših poslov, ki jih opravljajo za občane: — vse oblike dinarskega in deviznega varčevanja i — brezgotovinsko poslovanje (s tekočimi računi in limitiranim čekom itd.) — izplačila osebnih dohodkov in pokojnin — vse vrste dinarskih in deviznih nakazil — nakazila na osnovi trajnih nalogov — menjalno službo1 — občanom odobravamo tudi vse vrste kreditov v skladu s sprejeto poslovno politiko itd. Poslovna enota vse naštete usluge opravlja za več kot 1500 varčevalcev. Posebno bi želeli poudariti varčevanje otrok, ki teče v vzgojnovarstvenih ustanovah in tudi zunaj njih. Za najmlajše varčevalce smo namreč pripravili hranilnike, ki predstavljajo dru-. žino štirih medvedkov. Za začetni polog io5 din varčevalec dobi prvega iz družine medvedkov, ob vsaki praznitvi hranilnika pa se družina medvedkov poveča še za enega člana. Kot smo že v uvodu omenili, je banka tako v preteklem, kot tudi v tem planskem obdobju sodelovala pri izvajanju plansko začrtanih nalog v občini. Naj naštejemo samo ntekatere: — sodelovala je pri izvedbi programa II. samoprispevka — pri izvajanju nekaterih planskih nalog iz programa komunalne skupnosti — kreditirala jel proizvodni program Kovine iz Šmartna — s krediti je sodelovala pri izgradnji Poslovnega centra — v zadnjem času sodeluje pri izgradnji proizvodne hale Kovi- Obveščamo vse cenjene stranke, da se bomo 21.7.1982 preselili v nove poslovne prostore v novem stanovanjsko poslovnem centru v Litiji. Poslovni prostori, ki smo jih uredili in jih bomo tudi uporabljali skupaj s Kompasom — Jugoslavija iz Ljubljane, nam bodo omogočili boljšo organizacijo dela in izboljšanje servisa v naše skupno zadovoljstvo. narske Krško, TOZD Transportne naprave Dole, ki ima za krajane Krajevne skupnosti Dole pri Litiji in za občino iz- jemen pomen. Želeli bi, da poslovna enota ostane vtkana v celotna družbena prizadevanja v prostoru. kjer deluje, da tako z združenim čani še poglablja da prispevek za se sodelovanje delom kot z ob-in da tudi enota naš lepši jutri. Iz sedanjih prostorov na Levstikovi ulici, ki za dejavnost Beogradske banke niso bo banka preselila v nove prostore v stanovanjsko-poslovnem centru (spodaj) več primerni (FOTO: T.B (zgoraj), se •) - J J "$2, l HiliB IIP ZRAK V LITIJI Mesečni pregled najvišjih in najnižjih dnevnih koncentracij SO2 in dima SO2 dim april 1982 najvišja vrednost 0,07 najnižja vrednost 0,00 najvišja vrednost 0,05 najnižja vrednost 0,01 Izraženo v mg/m3 Dovoljene koncentracije SO2 (žveplovega dioksida): — na 24 ur 0,30 mg/m3 — na pol ure 0,75 mg/m3 9. junija 1982 je bil v Ljubljani posvet s sekretarji komitejev občinskih konferenc ZKS in MS ZKS, na katerem je Franc Šetinc govoril o nekaterih problemih v zvezi z rabo in razvojem jezika. V naslednjem sestavku povzemamo nekaj njegovih misli. Vprašanje rabe jezika in njegovegarazvoja ni samo kulturno vprašanje, temveč je pomembno družbeno vprašanje s političnimi razsežnostmi. Tiidi naš boj za samoupravljanje in boj za stabilizacijo se gibijeta v moči jezika, ki ga uporabljamo, in Čim bolj bo ta jezik komunikativen, tem bolj bomo prišli do ljudi. Temu vprašanju je posvetilo veliko pozornost tudi predsedstvo CK ZK Slovenije. V razpravi ni posvetilo pozornosti samo temu, kako pišemo in govorimo, ampak je imelo pred očmi vse plasti in plati jezika, jezikovno izobrazbo kot vprašanje širše jezikovne kulture in slovenske samobitnosti v najžlahtnejšem pomenu te besede, kar pa z nacionalizmom nima nobene zveze. Kot je bilo že povedano, je tudi naš boj za samoupravljanje v območju jezika, saj se vendar imamo sporazumevati-in sporazumevati se moramo v materinem jeziku, z delavci iz drugih republik pa v jeziku, ki ga govore oni. Pri tem pa moramo ustvarjati možnosti, da se bodo naučili našega jezika, če je to potrebno in če kažejo zanimanje za to, da bodo s tem obogatili svojo kulturo in pokazali tudi možnosti za sporazumevanje. Od delavcev na gradbišču ne bomo terjali, da se naučijo slovensko, morda je bolje, da imamo prevajalca, nujno pa je, da govori slovensko npr. zdravnik v ambulanti, ker se mora sporazumevati s pacienti. Predsedstvo je posvetilo posebno pozornost tudi birokratski latovščini, t.j. političnemu jeziku, ki ni povsod dober. K problemom je treba pristopati izvirno, ne pa samo ponavljati tega, kar so rekli drugi. Treba bi bilo pregledati tudi samoupravne akte, kajti tam je dostikrat polno nerazumljivega. V razpravi je bilo tudi vprašanje, kako morajo govoriti naši delegati. Sprejeto je bilo stališče, da je pomembno, da ima vsak naš delegat, ko pride v organe'federacije, možnost, da govori slovensko, potem bo pa sam presojal, ali bo govoril slovensko ali bo morebiti — kadar gre za večino, ki govori srbohrvaško — uporabil srbohrvaški jezik, če ga seveda obvlada, da bi laže vplival. Pomembneje je, da dosežemo sporazum, kot pa da formalno dokažeš, da si velik Slovenec, ker govoriš slovensko, pri tem pa ne dosežeš namena. Na seji predsedstva so spregovorili tudi o tem, kako je z je-ziikom v JLA. Ni res, da je v celoti jezik sporazumevanja in občevanja v JLA srbohrvaški, kajti ustava govori o tem, da je jezik poveljevanja srbohrvaški. To v večini ali vsaj v mnogih kasarnah tudi upoštevajo in zato omogočajo, da ljudje lahko bero časopise v materinem jeziku. Za teritorialno obrambo, kjer imamo že tudi slovar vojaškega jezika — Vojaški slovar — pa ni nobenih razlogov, da bi se izgovarjali, 'da nimamo svojih pojmov. Veliko smo že naredili, treba bo pa storiti še veliko več, da se uveljavi slovenščina v teritorialnih enotah, kjer pa jezik poveljevanja — kot vemo — ni srbohrvaški, samo jezik koordinacije z drugimi enotami je srbohrvaški. Vrnimo se še enkrat k birokratskemu jeziku. Če so različni dokumenti in sporočila pisani površno, brez vsakega, miselnega in delovnega napora, brez znanja, ne delamo nasilja samo nad jezikom, ampak povzročamo tudi škodo, ker so taki dokumenti, resolucije ali sklepi malo vredni, saj nimajo propagandnega učinka. Stiske, v katerih smo, niso .nikakršno opravičilo za površnost, jezikovno nemarnost in neznanje. , - V.Dj. Na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Litija z dne 22.6.1982 in sklepa pristojnega skupnega organa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) z dne 23.6.1982, stanovanjska skupnost razpisuje ^ JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO V NAJEM NEOPREMLJENEGA POSLOVNEGA PROSTORA V LIHJI, LEVSTIKOVA ULICA 1 Prostori so v pritličju. Poslovni prostor obsega dve sobi s sanitarijami v skupni izmeri 39,34 m2. POGOJI ODDAJE POSLOVNEGA PROSTORA: 1. Izhodiščna cena za najemnino znaša 85.00 din za m2 poslovnega prostora na mesec 2. Ponudnik mora izpolnjevati pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja (pismeno potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa je sestavni del ponudbe). 3. Ponudnik se mora obvezati plačati vse druge obratovalne stroške in komunalne storitve. 4. Ponudnik je dolžan ob sklenitvi najemne pogodbe vplačati na račun stanovanjske skupnosti finančno udeležbo v višini din 12.000,00. Za plačilo finančne udeležbe bo sklenjena pismena pogodba. 5. Ponudnik se je dolžan s sedanjim najemodajalcem sporazumeti o povrnitvi stroškov (odkupu) za nabavljeno opremo poslovnega prostora. Sporazum o povrnitvi je sestavni del ponudbe. 6. Prednost pri oddaji poslovnega prostora v najem bodo imeli ponudniki za opravljanje fotografske dejavnosti (obrti). 7. Poslovni prostor bo ob izpolnjevanju vseh pogojev oddan najugodnejšemu ponudniku za nedoločen čas. Najemno pogodbo bo mogoče skleniti šele, ko bo sedanji najemnik Beogradska banka. Temeljna banka Ljubljana, prenehala uporabljati poslovni prostor (preselitev). Interesenti naj vložijo ponudbo z vsemi prilogami na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Litija, Jerebova 6. Ponudba mora biti dostavljena v zaprti kuverti z napisom: »Javni natečaj za poslovni prostor Levstikova ulica 1.« Rok za sprejemanje pisnih ponudb je db vključno 10. avgusta 1982. Vse informacije dobijo interesenti pojelefonu (881 004) ali osebno pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti. STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA PREHRANA DELAVCEV ŠE NI POVSOD UREJENA ) KAKŠNA JE PREHRANA DELAVCEV IN UČENCEV? Povsod se srečujemo s problemom prehrane delavcev.. Pri sest a v-janju jedilnika pa se zavedajmo, da delavec potrebuje hrano, ki bo zadovoljila telo po hranilnih snoveh. V marsikateri delovni organiza-:iji še vedno nimajo najbolje urejene prehrane delavcev. Precej jih nalica v gostilnah, večje delovne organizacije pa imajo lastne obrate lružbene prehrane. Tako je tudi v IUV Šmartno, kjer sta po mnenju {lavne kuharice KRHLIKAR Sonje, kuhinja in jedilnica premajhni ta nemoteno delo: Srečko VREČKO »Svojega obrata družbene prehrane nimamo, malicamo pa pri Ma-jolki, zaradi majhnih prostorskih kapacitet v dveh izmenah. Delavcem v nočni izmeni dajemo bone, da si sami priskrbijo malico. Na malico hodimo skoraj vsi, zadnje čase pa je glede malic precej pritožb. Za prehrano delavcev daje delovna organizacija v skladu s predpisi vsakemu po 800 din, ostalo pa prispevajo delavci sami. Cena malice se giblje okrog 55 din, kar pa je vsek ukor preveč glede na kvaliteto. Včasih smo meli svoj obrat za prehrano, vendar sedaj nimamo prostoro v, zgraditve 'e-teh pa si ne moremo privoščiti.« i Vse pa kaže, da imajo v šolah dobro urejeno prehrano. LOVŠE Helena, učenka 3. razreda osnovne šole v Litiji: »Pouk imam vedno dopoldne. Malicam v šoli. Imamo jo ob devetih, največkrat sendviče, evrokrem, pijemo pa čaj, kakav, včasih pa dobimo tudisok. Tople malice ni, čeprav si je želim. Malicamo v razredu, vozijo pa jo iz nove osnovne šole. Na mesec morajo starši plačati 170 din. Rada bi, da bi nam dali v prihodnje več tople hrane in pa sadja.« BITENC Mateja, prodajalka v Centromerkurju na oddelku športne in usnjene galanterije: Mateja BITENC Malico imamo v bifeju zgradbe, in sicer dopoldne od devete do pol enajste ure. Plačujemo sproti, na izbiro pa imamo toplo in hladno malico: hrenovke, konzerve in podobno. Z malico sem zadovoljna, predvsem za liste, ki delajo ves dan, pa bi bilo potrebno pripravljati enolončnice. « Precej pa je delavcev, ki za malico pojejo le skromen sendvič. PIRŠ Cirila, blagajničarka na šmarski pošti: Cirila PIRŠ »Malico grem iskat v trgovino ali pa k Majolki. Malica v Majolkije dobra, tega pa ne morem reči za postrežbo. Res pa je, da si raje kupim le kakšen sendvič.« R. Bregar Sonja KRHLIKAR »Imamo menzo zaprtega tipa, to pomeni, da kuhamo samo za naše telavce. V dopoldanski izmeni pripravimo od 400—450 malic, v popoldanski pa 100—110, imamo pa tudi kosilo. Malica za delavce v točni izmeni je suha. Na izbiro imamo eno malico, ker več ne dovolijo iapacitete. Želimo si novo, večjo kuhinjo in jedilnico.« V manjših delovnih organizacijah pa pripravljanje malic ni rentabilno in so zato primorani, da delavci malicajo v gostilnah, kjer pa je, kot pravi vodja splošne službe v Kovini VREČKO Srečko, malica razmeroma draga: Iz matičnega urada Poroke, rojstva, smrti... Na območju občine Litija se je v mesecu juniju rodilo 15 dečkov in 10 deklic. Na Bogenšperku je bilo 31 porok. Poročili so se: Strajnar Vekoslav iz Kisovca in Pišek Marija iz Trbovelj Zaman Ludvik iz Male Kostrevnice in Štrus Nada iz Radohove vasi Repovž Jože iz Litije in Bobič Breda iz Ljubljane Cugelj Franc iz Dolenjega Medvedjega sela in Udovič Mira iz Dolenjskih Toplic Charles Jean Louis iz Francije in Pacek Mateja iz Njivic Šiverkar Janez iz Loke pri Zagorju in Vozelj Marija iz Žvarulja Pergar Friderik iz Sela in. Štancar Vera iz Zagorja ob Savi Staudacher Edvard iz Ljubljane in Obran Breda iz Ljubljane Strmljan Metod iz Kandrš in Ribič Božidara iz Drtije Bečič Suvad iz Ljubljane in Pintar Jelka iz Ljubljane Bodlaj Darij iz Ljubljane in Pucko Majda iz Ljubljane Magdič Srečko iz Zagorja ob Savi in Borštnar Marija iz Zagorja ob Savi Erjavec Zdravko iz Gore pri Pečah in * Jerman Silva iz Kandrš Dernovšek Iztok iz Ljubljane in Kovač Karmen iz Ljubljane Kos Marko iz Kresniških Poljan in Firm Barbka iz Desna Umrli v mesecu juniju: Navsar Marija, stara 78 let, iz Dragomera ' Štrukelj Ana, stara 68 let, iz Krškega Vrtačnik Anton, star 72 let, iz Gradišča pri Litiji Strmljan Maksimiljan, star 54 let, iz Kresnic Mrzelj Stanislav, star 59 let, iz Polšnika Zavrl Alojzija, stara 93 let, iz Jevnice Škerbina Stanislav, star 77 let, iz Litije Smolnikar Marija, stara 71 let, iz Litije Dolanc Frančiška, stara 56 let, iz Konjšice Izlakar Pavel, star 45 let, iz Bukovice Robinik Alojzija, stara 74 let, iz Litije J.Č. Helena LOVŠE MERKUR KRANJ ODPRTO: od 8.—16. URE SOBOTA: od 8.—12. URE ALI ŽE VESTE, DA JE MERKUR iz KRANJA V LITIJI, JEREBOVA 16, ODPRL NOVO PRODAJALNO S KOVINSKO-TEHNIČNIM BLAGOM PRODAJNI PROGRAM: • VODOINSTALACIJSKI MATERIAL • SANITARNA OPREMA • PEČI IN MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE • ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL, SVETLOBNA TELESA, AKUSTIČNI APARATI, KASETE IN GRAMOFONSKE PLOŠČE • ROČNO, STROJNO ORODJE IN STROJI • STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE • VIJAČNO BLAGO, ŽIČNIKI, VERIGE • BELA TEHNIKA, GOSPODINJSKI STROJI IN DRUGI IZDELKI ZA ŠIROKO POTROŠNJO • SPLOŠNO ŽELEZNINSKO BLAGO VELIKA IZBIRA BLAGA — PRODAJA BLAGA ZA REPRODUKCIJO --STROKOVNI NASVETI — PARKIRNI PROSTORI — DOSTAVA NA DOM ŠE POMNITE, TOVARIŠI? KRAJEVNI PRAZNIK NA VAČAH Vače je bil trg s svojimi trškimi pravicami. Leži v vznožju Slivne in Slemškega. Ima prijazno lego in lep razgled na dolenjsko gričevje tja do Gorjancev. Kraj je poznan širom po Sloveniji. Po okupaciji naše domovine so se na Vačah naselili nemški orožniki, kasneje pa še redarstvena policija. Po pripovedovanju starejših krajanov so prišli orožniki na belo nedeljo po veliki noči. To je bilo nekako 15. aprila leta 1941. V svoj krog so pritegnili še bivše orožnike: Brle Jožeta, Razbergej Franca in Potočnik Andreja. S prvima dvema so partizani navezali stike že v letu 1942. Nemški privrženci na Vačah so nam delali preglavice. Na raznih krajih, kjer smo imeli partizani prehode, so nam stalno postavljali zasede. Tako smo tudi mi partizani v spopadih s sovražniki izgubili nekaj borcev. Naš cilj je bil, uničiti nemško postojanko in pregnati orožnike. Večkrat se je zgodilo, da so prišli Nemci partizanski zasedi za hrbet, in to zaradi tega, ker je nekdo od domačinov obvestil nas in orožnike hkrati, kje se nahajamo. Orožniki so vedeli, da jih pričakujemo in v enem takem spopadu v bližini Hotiča so padli štirje borci, 4. maja 1943, in sicer: Lovše iz Ribč, Štular iz Litije, Ocepkov Rudi iz Bitič in Grani, doma nekje od Kamnika. Ker smo jih imeli tudi mi stalno na očeh, so bili zelo previdni. Prvi napad na postojanko so izvršili borci kamniškega bataljona v noči od 14. Tia 15. april 1942. Niso imeli namen likvidirati postojanke, ker ni bilo dovolj primernega eksploziva, temveč jim pognati strah v kosti in jim dati vedeti, da smo na Slovenskem mi gospodarji. Drugi tak napad je opravil zasavski bar taljon 2. novembra 1942. Ob dnevu mrtvih smo imeli komemoracijo na pokopališču v spomin padlemu članu CK KPS in narodnemu heroju Alojzu Hoh-krautu. Istočasno pa smo izvedli prehranjevalno akcijo v trgovini Kristan. Postojanko smo držali obkoljeno vse do našega umika iz Vač. Ko so nas začutili, so pričeli divje streljati iz postojanke, pa tudi mi smo se jim oglasili. Postojanka je bila v hiši št. 32. V nekdanji šoli pa se je nahajalo okoli 30 redarstvenih policistov, za katere prej nismo vedeli. Predhodno smo jim prerezali telefonsko žico, da niso mogli poklicati na pomoč policije iz Litije. Orožniki na Vačah so bili res preplašeni, toda njihova postojanka je še vedno stala. Kaj na- rediti, da bi jo uničili čimprej in da ne bi bilo žrtev? Tedaj je vozil pošto iz Litije na Vače Juvan Anton—Jež (pokojni). Po dogovoru z njim so minerci, med njimi tudi pok. Ivan Okrajšek, počakali ob cesti v hotiškem grabnu Juvana. Okrajšek je previdno odprl približno 7 kg težak paket, ga spraznil in vanj položil prav toliko razstreliva 808, ki je bil tempiran na vžigalnik. Juvan je nesel paket v vaško postojanko in ga izročil orožniškemu komandirju. Ta ga je prevzel in zapisal v poštno knjigo prejem, hkrati pa podpisal tudi svojo smrtno obsodbo. Kmalu je bilo slišati zamolklo eksplozijo. Vaške hiše so se stresle, oblak prahu in dima se je dvignil v zrak. Prvo nadstropje v stari šoli na trgu je razneslo. Pod ruševinami so bili zelenci, ki niso bili več zeleni, ampak beli od apnenega Že nekaj let ima krajevna skupnost Vače svoj krajevni praznik v spomin na osvoboditev svojega kraja. prahu. Iz ruševin prileze prvi in ogleduje okoli sebe, kaj se je zgodilo in kje šp partizani. Potem prilezejo še drugi. Začno reševati ranjene in mrtve kamerade. Mrtve spravljajo v krste in jih odpeljejo v 1 itijo. Tako so bile Vače z okolico osvobojene do meseca decembra 1944. Tako je ostalo do zimske ofenzive. Izvršen je bil le enkraten napad 9. avgusta 1944 Ta dan je padel zadet iz topovskega izstrelka vaški kmet in mesar Vr-hovee Franc in 10-letni edinec Razberger Franci. Po padcu postojanke na Vačah dne 6. julija 1944, leta se je sestal zvečer v takratni prosvetni dvorani odbor OF in prevzel v svojo pristojnost ljudsko oblast, ki jo je vodil vse dO izvolitve v narodno osvobodilne odbore v jeseni 1944. V odboru so bili: Podbevšek Janez—Zaje, Juvan Filip—kovaški mojster, Pestotnik Janez—kolar, Podbevšek Anton—mizar, Slekovec Heda, uslužbenka, Mrva Ana—gostil-• ničarka, Razberger Marija — gospodinja in Klin Jože, mali kmet. Odbor je sklenil, da predstavlja v imenu ljudstva vso oblast — da se začne šolski pouk, da se odpre mesarija za potrebe vojske in prebivalstva,' - da se izvrši prekop vseh zasilno pokopanih padlih partizanov, da se ustanovi vaška straža in prepovejo prehodi in odhodi sumljivih ljudi v kraj in iz njega. V spomin na ta zgodovinska dejstva in dogodke med vojno, praznuje letos krajevna skupnost Vače dne 4. julija svoj krajevni praznik skupaj s pobrateno krajevno skupnostjo Ljubljana—Tabor. POCENI IN PRIJETEN DOPUST NA DEŽELI C TUDI V NAŠI OBČINI KMEČKI TURIZEM ] Franc Oblak iz Gradišča pri Dolah je edini v naši občini, ki se je pričel ukvarjati s kmečkim turizmom. Glede na lepe naravne pogoje bi se lahko še več kmetov odločilo za tovrstno dejavnost. Oblak ima svojo domačijo pravzaprav v majhnem zaselku Javorje, ki je še dober kilometer preko Podkuma in nato v dolino Sopote. Tam zavijemo desno in nato na prvem odcepu na levo v Gospodinja Fani Oblak ima glavno besedo pri hrani. Domače dobrote zna odlično pripraviti, pri njej se dobijo tudi takšne domače jedi, na katere smo ljudje v dolini že skoraj pozabili- (FOTO: T.B.) naprej od Gradišča pri Dolah. Iz Litije je do tja resda 30 km, vendar je to v primerjavi z nekaj sto kilometrov dolgimi in nevarnimi vožnjami proti morju, kratek sprehod z avtomobilom. Do Franca Oblaka je najlažje priti iz Litije po zasavski cesti Murijev Graben in kar hitro smo na lepem razglednem grebenu. Tu zavijemo levo proti Dobovici in še naprej skozi Radgonico do Gradišča. Od tu pa je skozi vas še dober kilometer naprej in že smo v svetu, kjer ni slišati niti hrupa motorjev ali avtomobilov, niti hrupa industrije. Zrak je čist in Poceni .dopust Cene za počitnice oz. dopust pri Oblaku so razmeroma nizke: — dnevni penzion s kompletno domačo hrano zaračunavajo samo 300 din — prenočišče z zajtrkom je 150 din — samo nočitev pa je 100 din zdrav, vse naokoli je zeleno. Polja, travniki in gozdovi. Seveda pa je možno priti do Oblaka tudi po »klasičnih« cestah. Najprej na Dole (preko Velike Preske ali Gabrovke ali pa tudi preko Polšnika) nato pa na Do-bovico in naprej do Gradišča. Za mestnega človeka je dopust pri Oblaku v Gradišču tudi dobro zdravilo. Tisti, ki želijo vsaj za teden dni zbežati pred slabim zrakom in hrupom ter drugimi »pridobitvami« modernega življenja, naj se torej oglasijo pri Oblaku na Gradišču. Tu bodo lahko brezskrbno sedeli za leseno mizo pod košato hruško in se hladili v poletni sopari. Ali pa bodo po obronkih bližnjih gozdov nabirali gobe, ki jih tod tudi ne manjka. Ali pa se bodo celo znali vključili v opravljanje Kako rezervirati počitnice pri Oblaku? Kako rezervirati počitnice pri Oblaku? Preprosto. Oblak Franc ima telefon, njegova številka pa je 872—073. Rezervirate lahko počitnice za več oseb, saj ima tri sobe s po tremi posteljami. T.B. Oblakova družina pod hruško, ki naredi pred hišo prijetno senco. Seveda na mizi pod hruško nikoli ne bo manjkalo okusne šunke, domačega kruha in vina z Malko* ca. (FOTO: T.B.) kmečkih del okrog hiše, kar tudi ne more škoditi. Če pa bo komu le preveč vroče, pa se bo lahko odpeljal tudi na kopanje na 15 km oddaljeno kopališče v Radečah ali Mirni. i Tudi kramljanje z gospodarjem Oblakom je prijetno. Oblak je prijeten sogovornik. Ni vsiljiv in*s pojočo dolenjsko govorico vzbudi v človeku zanimanje za opazovanje narave in kmečkega življenja. 52-letnemu Francu Oblaku pomaga pri kmečkem turizmu žena Fani in tri hčere, od katerih ima najmlajša 10 let, najstarejša pa 22 let. Vsi najrajši vidijo, če pride kdo k hiši, še bolj pa so veseli, če lahko vsakogar zadovoljijo in razveselijo s svojo postrežbo. Še nekaj je značilno za kmečki turizem pri Oblaku na Gradišču. Njegova domačija ni shajališče »stalnih strank« ali pa zbirališče skupin, ki bi tod okoli razpravljale in si dajale duška. Tu gre za pravi kmečki turizem, kjer ima človek mir in takšen dopust, ki si ga pač želi urediti. Nihče ga ne vznemirja, nič mu ne gre »na jetra«. Čeprav gre tu bolj za stacionarni turizem, torej za življenje oziroma počitnice na kmetiji za več dni, pa tudi slučajen popotnik, ki bo zašel v te kraje, ne bo ostal žejen in lačen, če bo potikal na Oblakovo hišo. Gospodar Franc Oblak ima gostinstvo v krvi, saj so imeli v Gradišču pri Šolarju« kjer je doma, gostilno. Zato gaje že od mladih nog gnalo, da bi ustvaril lastno gostinsko-turistično dejavnost. Ker je povrhu tega še odličen mesar, mu je namera v celoti uspela. (FOTO: T.B.) Domača hrana IVI le ko: Oblak ima v hlevu tri krave. Ko človek pije domače mleko, se mu zazdi, da bi ga lahko jedel, ne samo pil. Kruh: domač kruh, ki ga doslej še nobena pekarna ni znala speči takšnega, kot se speče v kmečki peči. Vino: domače, brez šmarnice, z IVlalkovca, doma znanega vinorodnega okoliša, na Dolenjskem. To je »natur« pijača, po kateri ne boli glava, pa četudi ga je kakšen kozarček preveč. Meso: kar želite. Domačo kokoš, ki imajo drugačen okus kot one iz trgovin (boljši, se ve!), svinjsko meso vseh vrst, govedina____šunke.... STRAN 9- IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA K R A J E V N A S K L PN OST JEVNICA KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA Vodovod Jevnica-Kresniške poljane Krajani naselja Kresniške Poljane in Jevnica so se pri pripravi srednjeročnega programa razvoja Krajevne skupnosti za obdobje 1981—85 odločili za izgradnjo lokalnega vodovoda Jevnica—Kresniške Poljane. Odločitev je bila umestna predvsem zaradi nezadostnih kapacitet vodnega vira na vaškem vodovodu v Jevnici in nezadovoljive vodooskrbe z individualnimi zajetji v naselju Kresniške Poljane. Za izvedbo investicije so v letu 1981 soglasno izglasovali II. krajevni samoprispevek. Raziskavo vodnega vira je izvedel Geološki zavod iz Ljubljane, ki je predlagal zajetje pod Malo Štango, to je predvsem podtalnica Jevniščice in naravni izvir. Z lastnimi sredstvi in -.redstvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava so v letu 1981 izgradili zajetje. Izvajalec del je bilo Komunalno obrtno podjetje Komunala Litija. V letu 1982 pa so pristopili h gradnji cev6voda v dolžini 6 km in predračunski vrednosti 18.000.000 din. Razumljivo je, da bo treba delo organizirati s smeri razpoložljivih finančnih sredstev. Izkop so oddali obrtniku Trojerju iz Domžal, montažo vodovodnega materiala pa delovni organizaciji Instalacije iz Grosuplja. Trenutno je položeno 75 % cevovoda. Navedena organizacija dela ter sodelovanja krajanov s prostovoljnim delom pri polaganju cevi in zasipanju cevovoda bo izredno pocenila investicijo. Vodovodni material, cevi, izkopi in montaža bo znašalo 3.000.000 din, kar pomeni, da bo investicija cenejša za 15.000.000 din. Rezultat pocenitve pa je prostovoljno delo krajanov, ki so množično prihajali na traso cevovoda ter polagali cevi in zasipali cevo- vod. Nekateri so žrtvovali celo mesec dni dela na gradnji lokalnega vodovoda, ki bo glede na kapacitete in urbani razvoj zadostoval za najmanj 40 let. Opravljenih je bilo že 10.000 prostovoljnih delovnih ur. Množična udeležba in pripravljenost občanov dokazujeta, da je bila investicija utemeljena in potrebna, po drugi strani pa nadaljevanje delovnih reezultatov, doseženih s prostovoljnim delom in precejšnjimi lastnimi sredstvi občanov Krajevne skupnosti Jevnica. Pri zagotavljanju sredstev je prisluhnila potrebam tudi območna zavarovalna skupnost Triglav, ki je s kreditiranjem pripomogla k izvajanju investicije. Izgradnjo cevovoda bodo končali v letu 1982 ter omogočili priključitev vrtca in stanovanjskih hiš na zgrajeni lokalni vodovod Jevnica—Kresniške Poljane. S.R. Takole znajo občani Jevnice in Kresniških Poljan prijeti za delo. V tokratni akciji so opravili 10.000 ur prostovoljnega dela in s tem stroške vodovoda Jevnica — Kresniške Poljane za 15 milijonov din. (FOTO: S.R.) NOVA TRAFO POSTAJA V gabrovški Presad so pripeljali jagode. (FOTO: GO) Vrtec Gabrovški vrtec z redno dejavnostjo še ni začel. V 4-urno vzgojno dejavnost pa je zaenkrat vpisanih 29 malčkov. Otroci so v vrtcu od 8. do 12. ure, imajo pa tudi malico. Vzgojni del financira Skupnost otroškega varstva Litija, za malico (8 din dnevno) pa prispevajo starši. Vzgojiteljica Katarina Anžič je povedala, da so se otroci hitro privadili in da se dobro počutijo. KRAJEVNA SKUPNOST SIV1ARINO POMEMBNA PRIDOBITEV — Želja, da bi šole imele za vodenje krožkov čimveč zunanjih sodelavcev, se uresničuje tudi v šmarski šoli. Večletnemu uspešnemu sodelovanju na športnem področju, pri ribičih, čebelarjih in ženskih ročnih delih so se letos pridružili še štirje mentorji. Milena Hostnik in Jože Mravlja sta vodila lutkovni krožek, Marina Kračan dramatsko skupino na nižji stopnji, Sonja Janežič pa krožek ročnih spretnostiv prvem in drugem razredu. Priznanje za zbiranje papirja — Šmarski šolarji, ki že več let zbirajo odpadni papir, so se v minulem šolskem letu še posebno potrudili. Ob pomoči delovnih organizacij, zlasti Usnjarne, so zbrali nad 20 ton te pomembne surovine, za kar so prejeli nagrado Združenja papirne industrije Slovenije, in sicer športne naprave za igranje košarke. B.Ž. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO Ustanovili bodo mladinsko organizacijo V naselju Golišče in zgornjem delu Jevnice (Dolga noga) je trenutno nezadovoljiva napetost električne energije zaradi povečanja strojev in uporabnikov. Pri pripravi srednjeročnega programa razvoja Krajevne skupnosti Jevnica za obdobje 1981—85 so se z Elektro Ljubljana okolica dogovorili za izgradnjo trafo postaj v spodnjem in zgornjem delu naselja Golišče. Prvo omenjena je že dograjena in bo kmalu priključena na omrežje. Za izgradnjo le te je bilo potrebno zgraditi lkm visokonapetostnega daljnovoda in 600m nizkonapetostnega kabla v zgornji del Jevnice. Krajani navedenih naselij so množično sodelovali pri poseku trase, izkopu jam, zasipu drogov, transportu drogov in izgradnji ozemljitve. Občani zgornjega dela Jevnice pa so darovali tudi drogove za nizko napetostni kabel. Sodelovanje občanov je pripomoglo, da je bila gradnja v kratkem času zaključena. Izgradnja trafo postaje v zgornjem delu naselja Golišče pa je predvidena v letu 1982. / S.R. Zahvala Družbenopolitičnim organizacijam in organom krajevnih skupnosti Kresnice in Jevnica, kakor tudi krajanom navedenih krajevnih skupnosti se zahvaljujem za zbrana sredstva, ki ste mi jih namenili za premostitev nesreče, ki me je prizadela 11. junija 1982 ob nevihti, ko mi je strela ubila dva konja. Presenečen sem bil nad solidarnostjo občanov, za kar sem jim hvaležen. Godec Frane Jevnica 47 Na Primskovem potekajo priprave za ustanovitev mladinske organizacije. Zanjo je med mladimi veliko zanimanje. Zadnjo soboto v juniju so imeli prvi skupni sestanek, po njem pa plesni večer, ponovno pa se je pokazalo, da v krajevni skupnosti primanjkuje družabnih prireditev. R.B. Šopek ob jubileju Na proslavi 2. krajevnega praznika v KS Primskovo so se spomnili tudi najstarejše krajan-ke, tov. Frančiške Gerne. Za 90. rojstni dan ji je pionir Smrekar Slavko v imenu krajanov izročil šopek nageljnov. Čestitkam ob visokem življenjskem jubileju se pridružuje tudi Glasilo občanov. R.B. 10. STRAN IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KS LITIJA LEVI IN .DESNI BREG Tekmovanje učencev Doseženi uspehi učencev osnovne šole Dušan Kveder Tomaž na številnih tekmovanjih so odkrili nekatere izredne talente, ki so znanje, pridobljeno pri pouku in izvenrazrednih dejavnostih, združili s svojimi sposobnostmi in se izredno dobro uvrstili na teh tekmovanjih. V knjigo talentov bodo vpisani: Darja Juvan za doseženo 11. mesto na republiškem tekmovanju iz matematike. Učenka je prejela zlato Vegovo priznanje in bila povabljena na počitniško šolo mladih matematikov. Na občinskem tekmovanju iz matematike pa so pobrali vsa prva mesta učenci osnovne šole Litija, in sicer Grigilo Dejan kot predstavnik 6. razredov, Jereb Matej za 7. in Grošelj Boštjan za 8. razrede. Kot članica literarnega krožka se je uveljavila na IV. srečanju mladih književnikov ustvarjalcev osnovnih šol Irena Prašnikar. Med 1231 pri -spevki je bilo izbranih 21 prispevkov, in med njimi tudi njen. Izredno dobro so se izkazali učenci na regijskem tekmovanju iz kemije in republiškem šahovskem prvenstvu, kjer je učenka Olga Pinter dosegla 3. mesto. PO POTEH AVNOJA Učenci 8. razredov so zaključili šolsko leto z dvodnevno ekskurzijo po poteh AVNOJ. 26. in 27. maja so obiskali in si ogledali Jasenovac — zloglasno ustaško taborišče; Kozaro — legendarni spominski park, posvečen žrtvam 3. sovražne ofenzive; Jajce — rojstni kraj naše domovine; Drvar — muzej in Pečino, kjer je bilo 25. maja 1944 življenje tov. Tita v največji nevarnosti, in Bihać, kjer je bilo 1. zasedanje AVNOJ. Ekskurzija je dopolnila in poglobila znanje o NOB. Zgodovinske ure, filmi in pripovedovanje ljudi, ki so preživeli strahote vojhne, so napravili na učence izreden vtis. F. K. DODAJMO ŽIVLJENJE LETOM — Pod tem geslom je sredi junija potekala v dvorani na Stavbah osrednja prireditev, posvečena letu starejših občanov, organiziral pa jo je občinski odbor Rdečega križa Litija. Po pozdravnem govoru predsednika Karla Lemuta in podelitvi srebrnih in zlatih znakov RK najpri-zadevnejšim aktivistom ter krajevnim organizacijam RK je stekel kulturni program; pripravil ga je profesor Jože Sevljak, v njem pa so sodelovali mladi pevci in recitatorji ter literati z litijske osnovne šole.' B.Ž. K K A JI V IN A S K l P N O SI S A \ A Srečanje starejših občanov in krvodajalcev V nedeljo, 20. junija 1982, so se v dvorani na Savi zbrali starejši občani in krvodajalci, z namenom, da bi se med seboj pogovorili. Moški pevski zbor Savski glas in mladi člani RK so jim pripravili kulturni program; predsednica RK Anica Tori je v pozdravnem govoru poudarila skrb za starejše občane, ki so mnogo prispevali s svojim delom in se zahvalila za humano pomoč vsem krvodajalcem, ki s6 dobili tudi priznanja za večkrat darovano kri. Nazadnje je sporočila, da je krajevna organizacija RK Sava dobila srebrno priznanje RK Slovenije za večletno požrtvovalno delo. Srečanja sta se udeležili tudi članici občinskega odbora RK Litija tovarišici Potokarjeva in Pungerčarjeva. Po kulturnem sporedu so obiskovalce pogostile članice izvršnega odbora RK Sava. Ob veselem razpoloženju so zapeli lepe slovenske narodne pesmi in se zadovoljni vračali domov. Za lepšo podobo Bogenšperka Na gradu Bogenšperku se te dni mudi 12-članska skupina študentov iz Ljubljane, ki bodo s svojim delom prispevali k obnovi Bogenšperka. Delajo v okviru Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, vodi pa jih konzervator Milan Železnik, ki je s svojim znanjem že tudi doslej veliko pripomogel k lepši podobi gradu. Akcijo financira odbor za obnovo gradu Bogenšperk. Med brigadirji, saj jim lahko rečemo tudi tako, so študentje arheologije, umetnostne zgo- dovine ter tekstilne tehnologije — oblikovalske smeri. Ob našem obisku so se prizadevno ukvarjali z obnavljanjem bivše grajske kapele ter odkrivanjem originalne poslikave sten (iz 19. stol) v 2. nadstropju gradu. Kasneje nameravajo urediti tudi dokumentacijo o dosedanji obnovi gradu. Študentje v gradu tudi stanujejo in se hranijo v tamkajšnji restavraciji, delajo pa ves dan. Nekateri med njimi so na Bogenšperku sodelovali že lani v podobni akciji. Po zahtevnem delu v hladnih grajskih prostorih se prileze malo počitka na soncu. (FOTO: GO) Gasilska ekipa osvojila pokal Po 49. letih delovanja gasilstva na Savi je v zadnjih letih delo ponovno oživelo. Gasilska ekipa se je udeležila tekmovanja občinske gasilske zveze v Štangarskih Poljanah 25.6. 1982, kjer je v disciplini za civilno zaščito osvojila pokal in s tem prvo mesto. Treba je bilo pokazati precej znanja, spretnosti in hitrosti pri izvajanju gasilskih veščin. Trud in prosti čas, ki so ga vložili v priprave, je bil poplačan, ko so na Savo srečni prinesli pokal v trajno last. Pod poveljstvom Ivana Lov-šeta so tekmovali še: Miloš Der- novšek, Franci Karlin, Branko ,Hauptman, Vili Mandelj, Janez Zagore, Jože Tori, Roman Vo-zelj in Jože Mohaj. a.O. KS VINTARJEVEC Jubilejno srečanje — V Domu Tišje se je že krepko zakoreninila navada, da sredi junija povabijo na srečanje vse svojce članov domske skupnosti; tokrat so jih že desetič. Lepa nedelja je privabila rekordno število obiskovalcev. Po nagovorih v.d. direktorja Marije Tomšič in člana domske skupnosti Avgusta Tomca so zdravstvenim in zunanjim sodelavcem podelili knjižna darila, folklorna skupina z Javorja in pevci Šmarskega okteta pa so poskrbeli za pester kulturni program. Po prireditvi so si gostje ter svojci ogledali še bogato razstavo ročnih del in večino izdelkov tudi pokupili. B.Ž. KULTURA Filmski kažipot — Spored filmov za mesec avgust je dokaj raznolik: začel se bo z angleško grozljivko »MOČAN PEKINŠKI ČLOVEK«, sledila pa bo ameriška kriminalka »ČLOVEK IZ BRAZILIJE«. Ljubitelje smeha bo zabavala angleška komedija »PAMETNEJŠI - BRAT S. HOLMESA«, zadnji pa bo na vrsti hongkonški karate »ZMAJEVA IGRA SMRTI«. Ker bo naslednja številka Glasila občanov izšla šele sredi septembra, vas seznanjamo s filmskim sporedom še za ta mesec. V šmar-skem kinu bodo vrteli le ameri- Srečanja pred Taborom — Že nekaj let se na predvečer šentviškega tabora vrstijo mnogi koncerti pevskih zborov po vsej Sloveniji. Podobno je bilo tudi v naši občini. Kresničani in Hoti-čani so gostili mešani pevski zbor »Miško Kranjec« iz Velike Po-lane v Prekmurju, oba gabrovška zbora sta imela vv gosteh pevke in pevce iz Begunj pri Cerknici, litijska Lipa in Polšnik pa sta nastopila v Mlinšah nad Zagorjem. Enajst' zborov v Šentvidu — Na trinajstem taboru slovenskih "pevskih zborov kjer je prepevalo 250 zborov z nad 7000 pevci, je sodelovalo tudi 11 ansamblov iz litijske občine. Vabilu se je odzvalo pet moških zborov (Lipa, Zvon, Gabrovka, Polšnik, Hotič—Kresnice) ter po trije mešani (Jevnica, Primskovo, Vače) in ženski zbori (Kresnice, Gabrovka, Vače). Posebno priznanje za petletno sodelovanje na taboru sta prejela moška zbora z Gabrovke in Kresnic. Prva pesniška zbirka — Te dni je izšla prva samostojna pesniška zbirka Jožeta Sevliaka, ki ji je dal naslov ROŽNATA KEPA. Njena vsebina je dokaj raznolika; v pesmih avtor prikazuje svojo navezanost na dom in svoje domače ter kmečko okolje, v katerem je preživljal rana otroška leta, dalje spoznanja ob opazovanju trdega kmečkega življenja in smrti njemu dragih ljudi, v nekaterih pesmih pa izraža doživljanje sodobnega sveta. Zbirko, v kateri so še tri fotografije Sevljakovih likovnih del, je opremil akademski slikar Jože Meglic, njeno izdajo pa je omogočila Predilnica Litija. ške filme: vojno dramo »VOJAKOVA VRNITEV«, grozljivko »CARSTVO MRAVELJ«, kriminalko »DVA TATOVA« in pustolovski film »OTOK PIRATOV«. Smarcani v ze četrtič v Šentjerneju — Šmarski oktet je tudi letos sodeloval, tokrat že četrtič, na srečanju slovenskih oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem. Na predvečer je z okteti iz Tišine, Maribora, Žalca in Žirovnice pel na skupnem koncertu v Dolenjskih Toplicah, naslednji dan pa je nastopil v združenem zboru, kjer je 40 moških oktetov zapelo šest skladb Franceta Marolta. RAZSTAVA IN KONCERT NA BOGENŠPERKU — Sredi junija je Zavod za izobraževanje in kulturo Litija pripravil na Bogenšperku zanimivo prireditev. S celovečernim koncertom se je predstavila mlada pianistka Urška Meglic, sedmošolka šmarske šole, sicer pa že gojenka Zavoda za baletno in glasbeno izobraževanje v Ljubljani; to je bil že njen četrti samostojni nastop. Po njem pa je prof. Jože Sevljak odprl slikarsko razstavo akademskega slikarja Jožeta Meglica; tudi on je imel doslej že več samostojnih in skupinskih razstav doma in na tujem. Urška je s svojim igranjem navdušila številne poslušalce. (FOTO: ZOFKA) STRAN 11 KULTURA NOGOMET Zavrstnik je prvi Tekmovanje v občinski nogometni ligi, v kateri je v pretekli se/oni tekmovalo enajst ekip, je zaključeno, /magala je ekipa Zavrstnika, ki je v celem prvenstvu izgubila samo eno tekmo in tako prvič osvojila to prvenstvo, za kar je od vodstva lige — Nk Litija — prejela lep pokal. Ob zaključku sezone pa je bil v Šmartnem organiziran še poseben turnir, na katerem je sodelovalo 10 ekip. Zmagal je Gradec, pred Za-vrstnikom, Dobravo, Šmartnim itd. Najboljši strelec na turnirju je bil Jože Nejedlv (Dobrava), najboljši vratar Mito Groznik (Gradec) in najboljši igralec Vili Props (Zavrstnik). Vsi so prejeli posebne diplome. Turnirje na splošno zadovoljstvo zelo dobro organiziral Nk Litija. Lestvica občinske nogometne lige 1981/82 1. Zavrstnik :o 17 *> i 72:29 36 2. Hotie 2(1 15 (1 5 69:34 30 3. Vače 20 11 4 5 47:37 26 4. Dobrava 20 9 5 6 63:38 23 5. Sava 20 7 7 6 39:42 21 o. Gradec 20 9 9 44:40 20 7. Dole 20 7 3 K) 49:50 17 S. Dolina 20 5 4 11 41:58 14 9. Polšnik 20 o ~> 12 42:64 14 10. Šmartno 20 4 *> 14 29:73 10 11. Ustje 20 4 i 15 41:73 9 ČLANI DRUGI Članski ekipi nogometašev Nk Litija tudi letos ni uspelo osvojiti prvega mesta in s tem uvrstitive v 1. republiško ligo. Vendar bodo ta cilj skušali doseči v naslednji sezoni, saj dobro delajo, imajo kvaliteten podmladek le denarja jim primanjkuje. Letos je v ekipi igral tudi Zupančič, ki je vrsto let nastopal v H. zvezni ligi pri Svobodi iz Ljubljane, sicer pa je bivši igralec Lilije. Zupančič/ima sicer amatersko pogodbo z Olimpijo, vendar s tako pogodbo lahko igra tudi /a drug klub v nižjem tekmovanju. Tekmo\anje v naslednji se/oni bo spet težko, saj je i/ 1. rep. lige izpadla ljubljanska Ilirija, kt bo Liliji verjetno glavni tekmec. Lestvica II. rep. liga — zahod: Pionirji brez poraza prvi Tabor-Jadran 18 1.1 1 Litija Voiila Elan Bela krajina Jeseni« L'snjar Kotoje Domžale Piran 18 10 3 18 18 17 17 18 18 18 18. 37:14 27 32:20 23 27.18 22 34.28 22 29:23 20 33:33 27:27 10 24:32 10 27:46 14 16:47 18 18 12 11 5 Nogometni klub Litija je v rednih ligaških tekmovanjih nastopal še z ekipo mladincev, kadetov, ml. in st. pionirjev. Zlasti obe vrsti pionirjev sta bili uspešni. Starejši ki igrajo v Zasavski ligi in jih vodita brata Nace in Peter Poznajelšek so zasedli prvo mesto, mlajši, ki jih trenira Ičo Pavlica pa so bili prav tako prvi, ne da bi izgubili eno samo tekmo. Zanimivo je tudi, da so v celem prvenstvu prejeli le dva gola. T.B. Mladi igralci Zavrstnika so letošnji zmagovalci v občinski nogometni ligi. PLANINSTVO Vzponi naših alpinistov Člani alpinistične sekcije Litija so bili konec marca letos v Paklenici in opravili 36 plezalnih vzponov vseh težavnostnih stopenj v stenah Anica Kuka, Čuka, Manila Kuka in Debelega Kuka. Med vzponi izstopajo ponovitve » Velebitaške smeti« — VI naveza Sprogar Bojan — Repina Jože (ena najlepših smeri nad dolino), ponovitev »Botaničnega vrta«.... Šprogar Bojan — Brodar Marjan (po naših podatkih šele 3. ponovitev). Ponovitev >\Raza za.kla-divce« V—VI Repina— Groboljšek in ponovitev »Karabore« V (VI) Repina—Brodar. Ostali vzponi so lažji in so bili v glavnem opravljeni s tečajniki letošnje alpinistične šole Kotar Silvom, Vozel Janijem in Mohar Vojkom. Tudi sicer so člani AS PD Litija zelo aktivni, saj je bilo letos opravljenih že okrog 100 tur, med drugim dva zimska pristopa na Grintovec in Ojstrico z udeleženci letošnje alpinistične šole, in pa pristop na 7eleniške Spice po Gamsovi grapi. V februarju pa so Intihar—Brodar in Repina—Groboljšek preplezali severno slano Triglava po slovenski smeri. T.B. MODELARSTVO klubskega tekmovanja so se udeležili vsi, ki v modelarstvu »kaj veljajo«. Pregledno tekmovanje • OBVESTILO VVO Litija obvešča starše, da bodo enote med počitnicami (julij. avgust) obratovale po nasled- njem razporedu: enota ODPRTO ZAPRTO 1. Najdihojca 1. 7. 82 — 31. 7. 1982 2. 8. 82 — 31. 8. 1982 2. Medvedek 2. 8. 82 — 31. 8. 1982 1. 7. 82 — 31. 7. 82 3. Jasli 1. 7. 82 - 23. 7. 1982 in 26. 7. 82 - 7. 8. 82 9. 8. 82 — 31. 8. 1982 4. Šmartno 1. 7. 82 - 31. 8. 1982 5. kresnička 1. 7. 82 — 16. 7. 1982 in 19. 7. 82 — 31. 7. 82 2. 8. 82 — 31. 8. 1982 6. Sava 1. 7. 82 - 31. 7. 1982 2. 8. 82 — 31. 8. 82 VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA i • ' . ' ■ .~ * i 1 LITIJA V počastitev dneva OF in praznika dela je Aeroklub »Milan Borišek« iz Litije v soboto, 24.4.1982, organiziral pregledno klubsko tekmovanje prostoletečih modelov kategorij A — 1 in A—2. Tekmovanje se je odvijalo na travniku na Šmarski Dobravi v prijetnem sončnem vremenu in lahnem vetru, tako da ni bilo preveč poškodovanih modelov. V pionirski kategoriji A—1 je tekmovalo 12 tekmovalcev in prvouvrščeni je prejel prehodni pokal. Rezultati: L KOLMAN Peter, 266 točk; 2. BRI-LEJ.Blaž, 212 točk; 3. ROZMAN Brane, 198 točk; 4. DIMEC Seba-stian, 198 točk; 5. LOVŠE Mirko, 159 točk. V kategoriji A—2 pa je tekmoval ZUPAN Jože in dosegel 525 točk. Udeležba je bila v zadnjih letih največja, kar kaže na vztrajen razvoj letalskega modelarstva v Litiji. s"———————————— Delavca za kovinsko stroko, nekvalificiranega, polk-valificiranega ali kvalificiranega iščem. Alojz Semenič, Praprošče 20, Litija Šolsko kulturno društvo Janez Vajkard Valvasor Na litijski šoli so Znani po številnih interesnih dejavnostih. Vse tiste s področja kulture so združili v ŠKD Janez Vajkard Valvasor, ki so ga ustanovili 22. junija letos. Na ustanovnem občnem zboru so bili predstavniki razrednih skupnosti in interesnih dejavnosti. Zavod za izobraževanje in kulturo sta zastopala Jože Sevljak, direktor zavoda, in tajnica ZkO Rosana kristan. Mentorica društva Milena Dimec je občni zbor zelo skrbno pripravila, žal pa ni bilo prisotnih mentorjev interesnih dejavnosti, ki se povezujejo v to društvo. Prva predsednica društva bo naslednje dve leti učenka Urška kobilšek. Igralci sklenili šolsko leto — Šmarsko kulturno društvo »Zvonček« ima več sekcij; letos so se največkrat predstavili člani lutkovnega in dramatskega krožka. Na sklepni prireditvi »NASVIDENJE, ŠOLA« so se staršem in šolarjem nižje stopnje predstavili lutkarji z igrico »Šolski redi« in mlajša dramatska skupina z » Bahači«, za višjo stopnjo pa so mladi igralci uprizorili komedijo »Velikaška norost«. B.Ž. Mladi glasbeniki so se predstavili 22. junija letos so se na zaključni prireditvi v dvorani na Stavbah predstavili učenci litijske glasbene šole. Pokazali so, koliko so se naučili v tem šolskem letu, in prepričali so nas, da so se zelo trudili (z njimi pa seveda tudi njihovi učitelji). Nastop so popestrile tri baletne točke v koreografiji Žužane Bartha in harmonikarski orkester glasbene šole pod vodstvom Jožeta Dobravca. Vpisani v zlato knjigo Vpis učencev v zlato knjigo in knjigo mladih talentov na Bogenšperku. Priznanja za odlične uspehe v šoli in druge dosežke. Skromno dodatno priznanje pomeni odličnjakom haše občine že tradicionalni vpis v zlato knjigo Izobraževalne skupnosti Litija. Letos je bilo vpisanih kar 19 osnovnošolcev — za odličen učni uspeh in vzorno vedenje vseh osem let šolanja. Deset jih je bilo iz Litije, šest iz Šmartnega in trije iz Gabrovke. ' * Poleg njih so za posebne dosežke na raznih občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih vpisali še devet učencev v knjigo mladih talentov. Tokrat so se posebno izkazali učenci litijske šole, saj je od devetih, letos vpisanih učencev, kar osem njihovih. Največ jih je doseglo izjemne rezultate na regijskih ih republiških tekmovanjih iz kemije in matematike, kar odraza seveda tudi kvaliteto pouka obeh predmetov. V ZLATO KNJIGO SO VPISANI: karmen Strman, Alenka Sotlar, Alenka Radelj, Jožica Golob, Vida Fajdiga, Lado Vodenik, Marta Vodenik, Irena Povše, Bernarda Oblak, Boštjan Grošelj, karmen Požek, Simona Savšek, Barbara Gernedelj, Nataša kvaternik, Vanja Poneb-šek, Blaž Brilej, Melita Gradišek, Damjana Grošelj in Irena Prašnikar. V KNJIGI MLADIH TALENTOV PA SO VPISANI: Urška Meglic, Darja Juvan, Boštjan Grošelj, Melita Gradišek, Toni Berčon, Olga Pintar, Irena Prašnikar, Matej Jereb in Ivica Nadfaluši QQ V blagovnici Centromerkur vam nudimo dobro izbiro opreme za taborjenje. Poleg ostalega blaga so na zalogi: ŠOTORI: HlPIK za dve osebi VIKEND za dve osebi VIS za žtlrl osebe KORČULA za »tiri osebe DALMACIJA za pet oseb Ležalne blazine za plažo in vodo, cena od 1.168,74 do 1.279,47 din. Hladilne torbe, vsebina 25 litrov, cena 1.209,02 din hladilne torbe, vsebina 30 I, cena 1.364,10 din Ražnji, cena od 559,49 do 1.324,65 din Oglje v zavitku po 3 kg, cena 128,10 Velika izbira oblačil za najmlajše. •V mesecu avgustu dobra izbira volne. cena 4.500,00 din cena 4.541,05 din cena 18.663,30 din cena 19.384,85 din cena 20.953,50 din emona centromerkur PRIPOROČA SE CENTROMERKUR BLAGOVNICA V LITIJI In še skupna slika za spomin... (FOTO: ZOFKA)