i T l ■ gl o v enftKo-Jjudatvat na.rft; V Gorici, dne 30. marca 1905. 13. številka. Narofnino 'n na znanih s p r 11 e ni .-i upravniStvo v Gorici Semeniika ulica S. Iti Posamezne Številke se prodajajo v loba karnah v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu iu na Kemijskem bregu (Riva Corno) St. M po 8 vin. Oglasi in poslanice se rafunijo po pet it vrstah, in sicer: (e se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. XIII. letnik. l/lisja vxaU'rtrlek i.ti II. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Neliankovana pisma se ne sprejemajo. Cena istu znaša /a celo leto ‘1 krone, za pol leta 2 kloni. Za m a n j premožne za ccio lelo 3 krone, za pol leta K 150 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turlni St. 9. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici. Tiska ..Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici. Naloga strokovnih društev. V strokovnih društvih nas čakajo jako hvaležno naloge. V tem pogledu so jako podučljivi vspehi, ki jih imajo že obstoječa strokovna društva r.u pr. strokovno društvo tiskarjev, strokovno društvo karnonarjev, čevljarjev itd. Taka društva družijo delavce v bratsko celoto, jim dajejo stanovsko zavest in veliko moč nasproti gospodarjem. V strokovnem društvu tiskarjev, ki obsega celo Avstrijo iu ki je do zdaj pri nas pač najtesnejša strokovna zjedinha, kaže se jasno, kako se da povzdignili stanovska zavest in do kako veljuve pride lahko moč delavcev. Tiskarji že niso več samo delavci, ampak nekako že uradniki v svojem delu. Glavne naloge, ki jih izvršujejo vspešno strokovna društva, so: 1. Poduk. V ta namen prirejajo strokovna predavanja, po katerih se delavec izobraznje in izpopolnaje t svoji stroki, pa tudi v dragih vprašanjih, ki zadevajo delavski stan. Delavca je treba seznaniti s postavami, ki se tičejo delavskih pravic, delavskega zavarovanja itd. Gojiti se mora tudi poduk v čitanju, pisanju, računstvu itd. 2. Strokovno droStvo mora dajati pojasnila in pritožbo o slabem stanju delavcev in o nezdravih ter nenravnih razmerah v tvornicah in sicer gospodarjem, časopisom, javnim shodom in vladi. 3. Strokovno društvo mora dajati krivično kaznovanim delavcem pravno pomoč in podporo. 4. Strokovno društvo mora dajati podporo za potovanje za delom, dalje podporo, ko so delavci brez dela, ko so bolni, mora skrbeti za organizacijo glede dokaza o delu. 6. Mora skrbeti, di se podjetniki pokorijo pravilom in postavam. 6. Mora se boriti za izboljšanje plač, za skrajšanje delavske dobe, ako jo to opravičeno. 7. V skrajni sili lahko priredi LISTEK. * Spomini s pota. (Dalje.) Po raznih dolinicah pridemo mimo brenerskega jezera na Brener, 1370 metrov visoko. Tu je razvodje med Črnim in Jadranskim morjem in spominek Ecelna, f 1867, ki je .zidal" to železnico. Tujcev jo bilo tam precej videti. Takoj ob brenerski postaji priteka Izaka, ki nas bo spremljala na daljni vožnji do Frances-leste. Pri Šeleberga se zavije cesta daleč proti dolini Ptlerš (pa da nemščina ni trda!), napravi obraten predor, pa pride globoko doli na nasprotni strani na dan ter vede vsporedno s prejšnjo črto na prvi strani proti Gosenzasu in Štercingu. Od tu je krasen razgled na stubajske planine in ledenike Fajerštajn, Sonklar-špice, Šnešpice, pa tudi na predore, ki smo jih minuli. OJ Stercinga proti zapadu se pride po ridnaunski dolini v pasajer-sko dolino (odkoder je bil Hofer) in v ecovo dolino, kjer je prej omenjeni Gur- , gel itd. — V soteski pri Mitevaldu so bili pobiti I. 1809 Francozi, pri Oberau pa vjeti ž njimi zvezani Saksonci. Obstali smo v Frpnceafeste. Ta kraj je po- štrajk, ki mora biti o pravem ča*u začet. Voditi in nadalje7ati ga je treba zelo previdno in zmerno. To so naloge strokovnih društov. Vsakdo lahko spozna iz trga njih veliko važnost in korist za delavco. Najbolj razvita so strokovna društva nn Angloškom, kjer jili imenujejo : Trade* Unions. Prav tej okoliščini je pripisovati dejstvo, da na Angleškem ne morejo dobili tal so-cijalni demokratje za svoje zdražbe. Razširjanje katoliškega časopisja — najvažnejše opravilo. Vrhovni predsednik Vincijencijovih družb Vaadon je pisal švicarskemu kanoniku piBmo, v katerem priporoča katoličanom kot najvažnejšo opravilo razširjanje poštenega, katoliškega časopisja. Ker je to pismo tudi za naše razmere zelo važno, hočemo je tu v kratkih besedah priobčiti v nadi, da se bodo cenjeni bralci ravnali po teh nasvetih. Verniki vse premalo uvažujejo važnost in pomen časopisja. Zidajo so cerkve in samostani, množe se sirotišnice in drugi zavodi, kar je gotovo hvalevredno, toda poznamo pa še drugo, veliko potrebo, in ta je: razširjanje katoliških listov. Če se no bo katoliško časopisje razširjalo, podpiralo, bralo : zapuščene bodo cerkve, redovi se bodo zatirali in dobrodelni zavodi se bodo odvzeli cerkvi, akoravno jih je sama zidala. Le glejmo gibanje duhov dandanes: povsod se šopiri nevera, brezboštvo ; ljudje, ki so drugače miroljubni, postanejo brezumni in besni, če slišijo govoriti o cerkvi in njenih služabnikih. Katoliška cerkev je po njih mnenju najhujša sovražnica njihove družine, imo-vine, obrti itd. Odkod ta napačna misel, ki je ne puste iz spomina? Iz časopisja, katero berejo, iz brezverskih, veri nasprotnih listov, kakršnih je mnogo dandanes (tudi doben Rablju na Koroškem. Žalilo naju je, da po vsej poti nisva dobila niti Slovenca, niti Slovana; šele tu sva videla Macedonce, ki so prišli najbrže po delu v te kraje. Dbogi narod I Slovan, tvoja usoda je britka! Od Francesfeste se razcepi železnica: ena črta gre v Briksen, druga pa vodi po bistriški dolini v Beljak. Ta dolina je dolga 24 ur in je znamenita radi važnih stranskih dolin in zgodovinskih dogodkov. Skozi trdnjavo se peljaje prekoračimo Izako po 190 metrov dolgem mostu, 80 metrov nad globoko sotesko, potem se vozimo po dragih tesninah mimo Milbaha. Pri Sv. Lovrencu vodi cesta v godsko in od tu v gredensko dolino, ki je znana radi cerkvene rez-Ijarije ; tam je tudi Slovenec — Skaza. ' Krasno lego ima Brunek, letovišče brik- 1 senskih škofov, 826 metrov visoko. Lep razgled je na snežnike Rizenferner, Hoh-gal itd. na severno-vzhodni strani. To-biaško polje leži pod Planhovnom, 1209 metrov visoko ; la je razvodje med Ki-jenco in Dravo. Od tu vodi cesta v dolino Ampeco in vidijo se od tod krnasti dolomiti (posebna vrsta vapnenikov, ki imajo ime od Francoza Dolomijč). Izvir pri nas. Op. ured.) To je vzrok, da premnogi, ki čitajo te liste, postanejo vprvo malomarni in brezbrižni v verskih zadevah in nazadnje neverni. Zato morajo nastopili katoličani odločno proti temu zln, ker drugače so utegne porušiti vse, kur so sezidali v d 'Igem času z velikim trudom in naporom. Dokler bode inteligenca prebirala izključno le protiversko časopisjo, toliko časa ni upati na preobrat. Katoličani naj smatrajo torej za prvo in najvažnejšo dolžnost svojo, razširjati poštene, katoliške liste in jih zahtevati po vseh javnih lokalih. Gospodarske zadeve. ii. Zadružna enkteta. Glasilo »Zadružne zveze" v Ljubljani z dne 10 t. m. prinaša v članka, pisanem proti „Goriški zveziu tudi ta-le odstavka: .V decembru 1903 vršila se je v Ljubljani pod predsedništvom istrskega prvoboritelja na narodno - gospodarskem polji g. dr. Matka Laginja — zadružna enketa; ta enketa se je izrekla za združenje našega zadružništva v veliko in mogočno zvezo, pri čemar se pa naj primerno vpošteva avtonomija pojedinih slovenskih pokrajin." „A že v okrožnici z dne 10. fe-bruvarja 1904 „Slovenskim posojilnicam in drugim zadrugam na Goriškemu pisala je „Goriška zveza“ : „Na enketi zadružnih zastopnikov, ki se je vršila v Ljubljani 11. decembra 1903, so se zastopniki izvenkranjskih zadrug soglasno izrekli za avtonomno snovanje zvez po deželah, pa za skupnost glede posvetovanja, pouka, navodil, glasila in tiskovin." Na prvi pogled se dozdeva, da si ta dva odstavka nasprotujeta. Če si jih pa natančneje ogledamo, se zmanjša njih nasprotje, kajti prvi odstavek govori, kaj je enketa sklenila, drugi pa, za kaj so Drave izpod Ganta je tako neznaten, da bi ga niti opazil ne bil, ko bi mi ga ne bil pokazal tovariš. Tu je izstopilo več Angležev ; ali za to nama ni bilo, pač pa so naju zanimala tu zgodovinska tla. Na toblaškem polju (1209 metrov visoko) je premagal I. 594 Slovence bavarski vojvoda Tasilo I. ter jim zastavil pot proti zahodu. Kmalu zatem dospemo v Inichen (Intiho), kar je baje nekdanji rimski Aguntum. Znamenit je radi tega. ker so ga bili razsuli Slovenci I. 6l0; po drugih so premagali tu i. 600 bavarskega (langobardskega?) vojvoda Garibalda. Zopet drugi iščejo Aguntum v Liencu. L. 770 je podaril Tasilo ta kraj opatu Attonu v Samici; ta je sezidal tu samostan in cerkev v čast sv. Petru in sv. Kandidu ter poslal sem Benediktince iz šarniškega samostana ob bavarski meji. Intiha je znamenita tudi za naše Nemškutarje, kajti od tu izhajajo. Nemški cesarji so bili namreč podel li og'ejskim patrijarhom tudi svetno oblast in bili so deželni knezi. In patrijarh Bertold (1218—1251) je poslal ponemčene Slovence iz bistriške (pustriške) doline ter jim izročil vasi v gorenji bački dolini. Podelil jim je ne- * se izrekli izvenkranjski zastopniki, kar gotovo ni vse eno, ako pomislimo, da enketo so sestavljali 4 delegati Kranjci in 4 Nekranjci. „Goriški zvezi" so bili pri sestavi njenega oklica na razpolago zapiski moža, ki je enketi prisostvoval in to, kar se je godilo, sproti zapisoval. Napadena zveza si šteje v dolžnost objavili one zapiske, da na njih podlagi čitatelji sodijo, ali jo bila opravičena sprejeli v svoj oklic zgore navedeni stavek, in da jej no obvisi madež, katerega jej hoče omenjeno glasilo pritisnili Zapiski — v kolikor zadevajo vprašanje o eni zadružni zvezi ali več njih — se glasijo doslovno: »Izvoli se soglasno dr. Laginja predsednikom enkete. Za zapisnikarja je bil izbran H o ž m a n. ,Dr. Krek prosi za besedo. Omenja naše dosedanje zvezno delovanje na Slovenskem, uvidi potrebo, da zjedinimo zadružništvo v eno celoto in da odstranimo konkurenco med zvezami ter naj se postavimo na strogo gospodarsko stališče. Priznava, da so navzoči pri enketi zastopniki raznih gospodujočih strank, ali naj pustimo v sedanjem skupnem zborovanju politiko popolnoma izpred očij in naj skušamo določiti točnega skupnega delovanja na zadružnem polju. .Njegova želja je, da bi dosegli en organizem vseh zvez, t. j. imeli naj bi eno glavno zvezo, po pokrajinah pa pod-zveze. Plača revizorjem bi se podelila po dogovoru. S sodelovanjem vseh političnih zastopnikov bi dobila glavna zveza znatno podporo, da jo potem da podzvezam. „Denarna uravnava naj bi se vršila pri glavni zvezi. „Premrou..............Ena edina zveza je prepričan, da se ne da tako hitro doseči. Bolje se mu zdijo pokrajinske zveze, ki bi naj potem se strnile v en višji organizem. Vlada je takemu kaj predpravic ter jih oprostil vseh davkov. Še do naših časov so pošiljali baje nekak „hroščev denaru v Intiho v čast sv. Lamberta, da bi bili obvarovani žužkov in gosenic. (Poredneži jim oponašajo, da pravijo: Židan mošt, pa zidan gvant.) V Intihi imajo kapelo iz 17. stoletja, ki je posneta po oni božjega groba v Jeruzalema, in po tej je zopet napravil grobno kapelo cesar Miroslav III. v Postdama. Pri Abfaltersbaha priteka Mil-bah z Anraske gore. Do tu je segal Go-rotan pred tisoč leti; pa tudi proti za-pada je še nekaj slovenskih krajevnih imen. V Liencu (Livnici) je grad Bruk, kjer sta delovala zadnja dva goriška grofa; rodbina je izumrla 1. 1500. Ta se je bilo že stemnilo in pozno v noč smo dospeli v Beljak. Pri Fišerju sva dobila tri Slovence, ki so bili namenjeni na Tirolsko. Med njimi je bil tudi pesnik, ki pa je obesil pesnikovanje na kol — bajč zaradi neljubih izkašenj. „Ali niste vi pesnik?•* „Ne vem," je dejal. „Slep je, kdor se s petjem ukvarja.“ Zdaj gaje zanimalo vedenje dveh zamorcev, ki sta bila v sosednji sobi. (Dalje pride.) pokrajinskemu stremljenju naklonjena, kakor to iz pozitivnega vira. Tudi glede denarne poravnave je proti lema, da bi ne vršila direktno pri glavni zvezi. Vrši naj se preko pokrajinskih zvez, ako dosežemo tako organizacijo. ,l)r. Laginja............Glavno vprašanje je, da bi se zastopniki vseli zvez izjavili, ali so vsi načelno zložimo in kako formo bi dali tej organizaciji. Govori kot zastopnik istrskega zadružništva, ki se ravno sodaj zbira okoli nove istrsko zveze. Omenja, da so politične razmere posameznih dežel dragačne, zato da je potrebna ozka organizacija, ki bi doma delovala, obenem pa čutimo vsi potrebo za višjo organizacijo. Neka vprašanja so skupna, posebno denarna uravnava vseh krajev. Njegova ideja je: neodvisne, Ba-mostalne zveze za vsako pokrajino in stik z osrednjo zvezo. Sicer nima So nobena zveza rovizijeke pravice. • . . • • ........................ „Podgorecje tudi nasproten eni odini zvezi, zato formulira predlog, na katerega naj etiketa določno odgovori: Ali smatramo za dobro, da ostanejo pokrajinske zveze, in naj se te potem spojijo v viSjo obliko? „J o š t opisuje razvoj .Zveze slov. posojilnic*, proti kateri se je pozneje ustanovila na Kranjskem konkurenčna zveza. Naravno, da ne more zavreči ta „Zveza“ vse svoje zgodovine dvajsetletnega delovanja. Da bi se pa akceptirala „Zadražna zveza11 kot edina zveza, kakor želi dr. Krek, se mu zdi vspričo današnjih slovenskih razmer nemogoče. On se pridruži ideji avtonomnih pokrajinskih zvez. „Dr. Laginja konstatira, da se ne more priti do nobenega zaključka, zakar je ravno to krivo, da smo prišli nepre-parirani k tako važni enketi. Ker je že ura pozna, predlaga, naj se formulirajo predlogi in denejo na glasovanje: „1. Današnja enketa izjavlja, da priporoča vsem slovenskim organizacijam eno enotno centralno organizacijo, za revizijo in reguliranje denarja. Predlog sklicevatelja dr. Kreka. „GIasovanje: 4 za, 3 proti (Koroško, Štajersko, Goriško), 1 (Istra) pogojno. Zadnji glas: Priznam potrebo jednotne, a obenem tudi potrebo avtonomne provincialne organizacije. Dr. Krek konstatira, da ima njegov predlog 4 za in 4 protiglasove, torej padel. Žal mu je. da se ni doseglo spo-razumljenje na današnji enketi, upa na prihodnje enkete, ker dotlej si določimo načrte skupnega delovanja. „Jošt konstatira, da so zastopniki kranjske organizacije (4) glasovali za predlog, vsi dragi pa proti. Ne sme se pa vzeti v ozir število glasov, marveč dejstvo, da so glasovali z a Kranjci, proti pa Štajerska, Koroška in Goriška, Istra sicer pogojno, v bistvu pa proti. Rusko-japonska vojska. Baltiška eskadra pod poveljstvom admirala Roždestvenskega zapustila je že 7 red več dnevi Madagaskar in odplula nekam. Kam, tega nikdo ne ve. Zaradi tega nastala so po listih najrazličnejša ugibanja. Nekateri so trdili, da se je vrnila zopet v Džibuti, da dočaka tum tretjo eskadro. Drugi pa so bili mnenja, da je šel Roždestvenski nasproti Japoncem, o katerih je bilo itak rečeno, da so zapustili Singapote. Zdaj pa prihajajo listi bkrsta na dan z govorico, da se je oddelek Hoždestvenskijeve eskadre že spustil v boj s (lotiljo japonskih torpedovk, ki so nekaka predstraža japonske eskadre. Tako je baje list „Rub“ priobčil pred par dnevi to le vest: Vojno angleško mi-nisterstvo prejelo je od governatorja mauricijevih otokov brzojavko, v kateri je rečeno, da je del raške eskadre zadol ob predstražo japonske eskadre ter jo napal. ♦ * * General Linevič je v nedeljo brzojavil carju: Tekom noči nisem prejel nikakega poročila. * * ♦ Maršal Ojama je sporočil: Od nevojakov, ki so v bitki pri Mukdenu prišli v roke Japoncem, so bili odpuščeni sledeči : Pri fronti in sprednji Btraži 47 oseb, ki so imele častniški, in 369, ki bo imele podčastniški čin, 9 postrežnic, 2 duhovnika in štirje trgovci, ki so bili pri- deljeni vojni. V Cifu oziroma v Sangaju je bilo odpuščenih 298 raznih oseb in te častniškega in podčastniškega čina in poslrežnioe. ♦ * * Petrogr. brz. agentura poroča: Našo patrulje bo se približale mestu Čantlesu. Noki naš dobrovoljec, ki je prišel v mesto, je izvedel, da imajo Japonci zasedeno to moBto po dveh batalijonih pehote in dveh eskadronih Pred fronto naše armade se je opazila četa Hunguzov pod vodstvom japonskih častnikov in podčastnikov, ki bo bili v šotoriščih. * * * Zaukazana je mobilizacija osem vztočno-Bibirskih pehotnih gorskih baterij, dveh baterij na konju ter enega gorskega topniškega parka za deset gorskih baterij. Isto tako bodo mobilizirani kavkažki polki kozakov. * # • Poveljnik tretjo mandžurskearmado, general konjeništva baron Kaulbars je prevzel poveljništvo druge mandžurske armade. Njegovo mesto zavzame general pehote Bacanev. * * * Kakor se od uradne strani poroča, se je avstro-ogerski stotnik generalnega štaba grof Szeptycki, ki je bil odposlan v glavni ruski stan, dne 18. t. m. nahajal ob najboljem zdravju pri oddelku generala Rennenkampfa, s katerem se je tudi udeležil bitke pri Mukdenu. * # * „Lokalanzeigeru poroča, da car osebno noče miru, ampak nadaljevanje vojske, ker bi bil sedaj vsak mir za Rusijo poniževalen. Ne ve se še, koliko je bilo zadnji čas izgub. Generalni štab sestavlja sedaj pregled, koliko je še vojakov na bojišču. Rasija nikakor noče plačati eno in pol milijarde vojne odškodnine ter pripozati Japonski kontrolo nad svojim brodovjem v Tihem oceanu. Vendar pa dotični poročevalec trdi, da je izvedel, da bi bila Rusija pripravljena skleniti mir pod naslednjimi pogoji: Mandžurijo Rusija zapusti, odpove so vplivu na Koreji in en del Sahalina odstopi. Končno bi bila pripravljena plačati tudi nekaj vojne odškodnine, a ne toliko, kakor se sedaj govori. Japonska si še ni priborila niti koščka ruske zemlje in Rusija hoče vojsko zase častno končati. Politični pregled. Državni zbor. — Poslanska zbornica je v pondeljek in torek razpravljala o zakonskem načrtu glede rajoniranja sladkorne pese. Razprava ni bila končana in se bode nadaljevala v prihodnji seji, ki bode v pondeljek. Ogerska minlsterska kriza. — Ogerska ministerska kriza še ni rešena. Cesar je vsprejel te dni avstrijskega po slanika v Berolinu, grofa Szogyeny-Maricha, ter £3 ž njim posvetoval o položaju. Košutovci iu Italija. — List „Deutsches Volksblatt" piše: Poslanec Schneider je imel pred kratkim na nekem shodu krščanskih socijalcev govor, v katerem je risal razmere med Avstrijo in Ogersko. V lem govoru je rekel Schneider, da so Kušutovci pri zadnjih volitvah delali tudi z denarom iredentovcev. Poslanec Schneider pravi zdaj, da je to zarodi tega trdil, ker j<» iz verodostojnega vira izvedel, da se je neki Goričan, stanujoč v Milanu, v kavarni Campari dne 31. decembra 1904 izrazil, da podpirajo ire-dentovci in framasoni Košatovce z denarom. — . Občni zbor katoliAke šolske družbe se je vršil dne 27. t. m. na Dunaju. Predsednik dr. Schvvarz je kon-statoval, da število členov vedno narašča in se snnjejo nove podružnice. Princ Lichtenstein je izvajal v svojem govoru, da si eksaktna znanost in pozitivna vera ne nasprotujeta, marveč da so njijina pota paralelna. V tem smislu da treba vzgajati sosobno učiteljske kandidate. Značilen je bil zaključni vsklik prinčev : Naj le viharji rdeče revolucije majajo naše trdno deblo, isto prestane vendar tudi te viharje. Naj nam bo le odrečena naklonjenost dvora, mi vspevamo tudi brez nje. Novo italijansko mlnlsterstvo. — Italijanske ministerske krize je konec. Predsednikom novnga minlsterstva je imenovan Fortis. Tittoni ostane minister za zunanje zadeve. ■ Papežev nagovor kardinalom. Papež je imol 27. t. m. v tajnem konzistoriju na kardinale sledeči nagovor : „PriložiIi smo se že v vašem krogu, da goje na Francoskem veri škodljiva stremljenja. No pritožujemo so, da nameravajo na Francoskem razveljavili začetkom preteklega stoletja v splošni blagor in v srečo države in cerkvo sklenjeno pogodbo med apostolsko stolico in francosko vlado, ampak pritožujemo se, ker se posvetujejo o trajni ločitvi državno oblasti od cerkve. In dasi smo z vso gorečnostjo in z vsomi sredstvi, ki smo jih spoznali za dobre, še zadnjo dni poizkušali preprečili tako veliko zlo in dasi smo trdno odločeni poizkušati to še i nadalje, ker se nikakor ne mislimo odtegniti dolžnostim, ki nam jih nalagajo sklenjene pogodbe, so stvari valed razburjenja, ki se je pri tem pojavilo, tako napredovale, da moramo, žal, verovali, da jr v kratkem katastrofa neizogibna in bridko obžalujemo, da bo ravno valed lega prizadelo ono francosko ljudstvo, ki ga ljubimo iz vse svoje duše. Ker pa vsako zlo, cerkvi prizadeto, jako vpliva na javno življenje povsod, jo potrebno, da ne le francoski katoličani, ki jim mora bili obramba cerkve sveta stvar, ampak tudi vsi oni, ki ljubijo pokoj in mir v državi, skrbe za to, da ne bo tudi njihove domovine zadelo tako zlo. Naše Brce je tudi zelo žalostno valed strašne vojske, ki že tako dolgo časa pustoši s požigom in moritvijo širne pokrajine na Daljnem Vzhodu. — Kot namestnik Boga tukaj na zemlji, ki je izvor miru, hrepenimo in želimo, da bi božja previdnost vzbudila med vladarji in narodi smisel vzajemnosti. Zla, ki stiskajo človeštvo povsod, so tako številna in velika, da ni potrebno človeškega trpljenja po-množevati še z vojsko11. Sveti oče je nato z veseljem izjavil, da so Brazilija, Peru in Bolivija predložile svoje obmejne spore v rešitev komisiji, ki ji predseduje papež. Obžaloval pa je veri sovražno politiko ljudovlade Ecuador. Končno se je papež spominjal slavljenja Brezmadežne meseca decembra m. I. po vsem kat. svetu in je sklenil s prošnjo do prečiste Device. Socijalna demokracija — Proč od Rima. — V Kremsu je sociaino-demokraški poslanec Schuhmeier na strankarskem shodu govoril, da je dolžnost socijaino-demokraške organiza-| cije agitirati za odpad od katoliške cerkve. To je baje edina pot, da se rešijo socijalni demokratje iz .suženstva papeževe cerkve11. Soglasno so sprejoli ta predlog. — Tako umevajo socijalni demokratje svoje načelo : Vera je privatna stvar I Proglas vojvode Orleanskega. — Iz Pariza javljajo, da je vojvoda Orleanski izdal proglas, v katerem napoveduje odpor proti republiki in proti nameravani ločitvi cerkve od države. Poljski jezik v Ruski Poljski. — Moskovsko pedagogično društvo se je izjavilo, da je potrebno, da se poljski jezik uvede kakor poučni jezik v poljskih šolah v Ruski Poljski. Novi nemiri na Kreti. — Na Kreti so pričeli novi nemiri Nasprotniki uprave princa Jurija so zbrani v gorah. Orožništvo je brez moči. Pri poizkusih zbrane razpoditi sla bila ranjena dva orožnika. Dogodki na Ruskem. — V predilnici angležke družbe .Spazski in Petrovo11 so razbili delavci statve in prerezali jermene, ker jim tvrdka ni hotela zvišati plač. Tovarno so zaprli in jo za-stražili 2 vojaštvom. Zaprli so tndi mo-hanično tovarno Aleksandrovega. Na dvorišču polic, poslopja v Var šavi v predmestju „Pragau je eksplodirala v soboto zvečer bomba. Napravila jo strašna opustošenja. Šest oseb je ranjenih, dva policaja umirata. Policijski prefekt baron Nolken je takoj odšel na lice mesta. Pri mostu čez Vislo je vrgel nekdo tudi proti njemu bombo, ki je težko ranila Nolkena na obrazu, na desnih nogah in desnih rokah. Zdravniki pravijo, da jo položaj njegov jako nevaren. Napadalec je pobegnil Streljal je na svoje zasledovalce in enega policaja ustrelil. Mož, ki je izvršil atentat na policiji, je are tiran. Napadalec je ranjen. Tudi neka ženska je ranjena. Dopisi. Gorica, dne 29 marca 1906. — Iz dopisa iz Mirna, priobčenega v tem cenj. lislu dno 23. t. m. št. 12., smo doznali, da zahtevajo opravičeni delavci bivšo mirensko podružnico, naj so preostalo premoženje proti njihovi volji razpuščene podružnice izroči baš osnovani podporni blagajni v Mirnu, registrovani pomožni blagajni. Tej zahtevi so upirajo v prvi vrsti tedanji dejodaialci, trdeč, da njim pritiče ta dedščina, v drugi vrsli pa je „Slovonsko bralno in podporno društvo* v Gorici, ki želi, da se la preostanek priklopi goriškemu društvu. Trezno-misleč človek mora priznati, da niso opravičeni niti prvi niti slednji, ampak delavec-lrpin, ki je v to prispeval s svojimi tedenskimi doneski. Ker sla pa delodajalec in delavec drug na drugega tesno navezana, da jeden brez drugega živeli ne more, no bi bilo napačno, marveč koristno za oba, da se združita, pogovorita ler nemudoma prosila občni zbor ^Slovenskega bralnega in podpornega društva11 v Gorici, ki bodo dno 2. aprila t. I., naj jimu občni zbor dovoli, da sami mirenski delodajalci in delavci mirnim potom določijo, kaj se ima zgodili s preostalim premoženjem. Občni zbor temu lahko ugodi, saj interna je la zadeva. Želeč, da bi io vrstico pripomogle do 8porazumljenja in konečnn rešitve toh nepotrebnih zmešnjav, kličem vsem prizadetim : Na zdar I H. Sv. Lucija ob Soči. — Zob časa kljuje ob človeškem življenju. Ta pa tam zahteva mnogo žrtev, a pri nas je morda izjema. V kratkem smo izgubili dve mladi ženski. Obe sti padli kot žrtve težkega poroda. Niti zdravnikova spretnost ni mogla rešili družinske sreče. Na Logu je izgubila svoje življenje mati in otrok ; pri Sv. Luciji pa samo mati. — Bila je gostilničarka v obče spoštovani hiši rajnega Petra Skrt. Žiloslno je videti, kako grabi nemila Bmrt dan za dnem mlada življenja in onesreči toliko družinskih očetov. — Bog nam prizanesi v svoji neskončni usmiljenosti. Žele7nica je prinesla v naše kraje mnogo gorja, Pred Božičem smo videli cele čete delavcev, kako zapuščajo svoje delo, ker ne morejo delati vsled prevelikega mrazu. Sedaj pa, ko je zimski sneg skopnel in ostri mraz ponehal, sedaj vidimo nove čete, kako so valijo po prašni cesti, iščoč zazlužka, da preživijo svoje borno življenje. — To so vam prave ptice selivke z juga. Črnogorci, Mace-donci, Dalmatinci, Ličani v svojih pisanih uniformah vzbujajo povsod veliko pozornost. — No, ne manjka pri nas tudi kruhoborcev iz večno lačne Italije. — Videti te ljudi, to mešanico raznih narodnosti in še različnejših noš, pritiika-nega Kalabreža poleg junaškega Črnogorca in stasitega Dalmatinca, črnookega sina Italije poleg širokoplečega Ličana, se človek čudom čudi, da je podelila narava tako različno svoje darove. Dasi je pa med njimi taka razlika, — vendar v enem so vsi jedini; namen jim jo isti: kruh, to treba za obstanek. Toda ne mislimo, da pridejo vsi iz dobrega namena, da bi si namreč v pota svojega obraza Blažili težki kruh. — Ne I Priložnost, pravijo, naredi tata, a postavim, da lenoba in lakomnost naredi napadalca, ubijalca. — Tako imamo tu eden jako žalosten prizor. Dne 24. t. m. so prejeli delavci plačilo. Vse krčme bo bile prenapolnjene a pivci in krčmarji in njihovi služabniki so omagovali pod težo tolikega dela. — Tako je navadno ob plačilu. — V neki takozvani Martinovi baraki se je zbralo tudi lepo dter vilo pivcev. Vino je razgrelo uže marsikomu živce in čaB je potekal. — Po polnoči zapusti gostilno mlad, 28-letni zidarski mojster, dober in pošten Tirolec slovenskega pokolenja. — Imel je za plačali še neke delavce, zato se je tudi s tem vzrokom poslovil od svojih sopivcev. Ko so drugi dan v ponedeljek začeli z delom, zagledali so delavci, da leži nekdo ob Idrijci. Prišla je komisija in konštatovala — nesrečo. Pri polu-inrlvem so našli še en stotak, uro in druge zapiske, zato mislijo, da se je sam ponesrečil in postal žrtev preveč zavži-toga alkohola. Drugi pa bo drugačnega mnenja. Dasi so bo pri onem nesrečnežu našle omenjene stvari, vendar sodijo, da jo imel mnogo več denarja pri sebi. Zlasti pa utemeljujejo svoj sum a tem, ker bo našli blizu njega razbito steklenico piva, s katero ga je napadalec adaril po glavi in ga potem vrgel čez železniški tir proti mimotekoči reki Idrijci I — Da ii bo preiskava dognala resnico ali ne — bomo videli. Nesrečneža so prenesli potem v rešilni voz, kjer se mu je moglo podeliti še av. poslednje olje — potem bo gH prepeljali v bolnišnico v Tolmin, kjer je ptt uže čez pol nre izdihnil uvojo dnšo. Kukih sto korakov od tega mesta nesreče ho našli Se drugega ponesrečenca. Itil je Italijan, ki je prižel pred par dnevi za delom. Ni bH še niti nameščen pri delu. Sodijo, da je tudi njega kdo napadel in potem ga vrgel proti Idrijci. Pobit jo prilično in eno nogo ima zlomljeno, toda upanje je, da okreva počasi. Tudi tu se pričakuje preiskave. — toda Bog vedi, da li se dobijo pravi krivci. Pri nas jo začelo pravo spomladno vreme. Delo na polju je prilično zastalo vsled prejšnjega ostrega mraza, zdaj so pa ljudje trudijo, da bi zamujeno nadomestili. — Toda vsega so ne more, ker jo delavcev premalo. Vse hiti le k železnici, da si pridobi gotov krajcar, ženske pa rajo perejc umazano canjo delavcev, nego hi sadilo krompir in drogo zelenjad nu polju. — Vidi se povsod ona ista težnja : lahko življenje in gotov denar. Izpod Krna. — Gotovo ste čilali v predzadnjem „Prim. Listu" dopis izpod Krna ter se smejali okornemu pustu, ki je bil tolebnil v past. Ali vse prezgodaj. Omenjeni dopis je prišel po čudnem na-kljnčju v predale „Prim. Lista". Jaz vzamem nazaj vse te neresnice, da bi ne žalil pustove avklcritete. Sicer pa je bila omenjena veBt vsa resnična, samo to no, da bi bil pust telebnil v past in kar je s tem združeno. Pust jo je že s tem za-doBti izkupil, da se je pred otroci razkrinkal ter je beža! v potu svojega obraza po daljnici proti domu. Dragi past je bil baje bolj srečen ter je imel lažjo pot. — Torej mladeniči, ali je to dala, žaliti verBki čut vaščanov in to ravno na dan nedelje? Gotovo je bilo to vsem pametnim ljudem in dušnemu pastirja v žalost. Dragi mladeniči, preč s takimi OBtanki starega ajdovatva. Kakšna zabava je to, tekati cele ure in loviti poštene ljudi ter biti v zasmeh celi občini? Saj ne manjka druge pametnejše in doatojnejše zabave za mladino. Močno se pogreša mod tako mladino izobraželno društvo, katero bi blagodejno uplivalo z omiko in izobrazbo na naše mladeniče. Novice. Smrtna kosa. — V Vedrijanu jo umrl dne 26. t. m. tamošnji vikarij, č. g. Ivan Kodromac, rodom beneški Slovenec od Kodromacev, okraj Čedad. Rojen je bil 3. maja 1866. V mašnika posvečen 8. septembra 1890. Večinoma svojih službenih let, spremljanih od bolezni, je preživel v hribih, od meseca oktobra p. 1. sem pa v Vedrijana. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva iz bližnjih duhovnij. Stariši, bratje in sestre pa tudi mnogo sorodnikov pokojnikovih iz Benečije je bilo navzočih. Županstvo Kojsko je zastopal sam župan g. Obljnbek z nekaterimi starešinami. Učiteljstvo je bilo zastopano po štirih gg. učiteljih in dvema gdč. učiteljicama. Domači pevci, kojim so prisostovali gg. učitelji, bo pod vodstvom domačega g. učitelja Mavricija Benič zapeli žaloetinke pred farovžem, v cerkvi in na pokopališča. Cerkveno opravilo je izvrševal g. župnik iz Biljane v spremstva dvanajst (12) dragih gg. duhovnikov, mej katerimi sta bila tudi dva beneška Slovenca iz videmske nadškofije. V imenu 'Starišev, bratov in seBter ter sorodnikov pokojnikovih naj bode tem potom vsem udeležencem pogreba izražena najpri-srčnejša zahvala. V petek je umrl v Gorici upokojeni gimn. prof., g. I. K r a i n z, v 67. letu svoje dobe. Pokojnik je služboval kot gimnazijski profesor od leta 1878 pa do leta 1888 v Pazinu na tedanji državni gimnaziji. Potem je bil premeščen na tukajšnjo gimnazijo, kjer je bil koncem preteklega šolskega leta na lastno prošnjo upokojen. N. p. v m. I V soboto 11. t. m. je umrl v Logu pri Bovcu gospod Alojz Černuta. N. p. v m. Odlikovanji*. — G. kr. namestnik v Trstu, knez Hohenlohe, podelil je častno zlato kolajno za 40-letno zvesto službovanje, ustanovljeno s ces. odi. z dne 18, avgnsta 1898 gg. nadučiteljem Tomažu Jugov Solkanu, Ambrožu Ponižu v Rihembergu in Ivanu Benkotu v So-vodnjah. Za .Slovensko slrotlšče* : P. n. Kg. Jakob Šuligoj, urar v Gorici 1 K, N. N. 24 v, Pene« Rijavec v Dornbergu 1 K, Andrej Pavlica v Dornbergu 1 K, razni dobrotniki v Dornbergu I K (10 v, .Slovenska Beseda1' I K. P. n. Katarina Lesko jo nabrala v Dornbergu 128 K 44 vin. Vsem dobrotnikom in podpiratoljem Bog stotero poplačaj ! Dar. — Uprava »Prim. Lista* je prejela za „Šolski Dorn“ 1 K, katero jo darovala družba „Slovenska Beseda14 ; Jakob Šuligoj, urar v Gorici 6 K. Bolj glasno ! — Zadnja „Soča“ piše: „Kličemo ponovno in glasno, da čuje vsak. Proč od larovških posojilnici" Ta klic se nam zdi še vse pretih. Zato rečemo : Treba je bolj glasno klicati 1 Še enkrat naj se .Sočau napne, morda jo vtegne kdo v tretjič slišali ! Pekovski pomočniki v Gorici žugajo 3 stavko. Izročili so mojstrom spomenico, v kateri zahtevajo, da so razdeli pekovske pomočnike v tri kategorijo po 82, 28, in 24 K na teden; prostori, kjer se dola kruh, naj bodo čisti in zdravi, vsi dolavci morajo imeli po en dan na tedon prosto. Peki gospodarji imajo čaaa premisliti ae do prvega aprila t. I. Ako dotlej no ugodijo zahtevam pomočnikov, bodo ti štrajkali. Izpred komunskega sodišča. — Dne 9. februvarja 1905 prišlo je v krčmi Antona Kocijančiča v Neblem do prepira in tudi do pretepa, katerega se je udeležil med drugimi tudi biljanski župan Josip Sfiligoj. Zsradi tega oe je vršila pred korminskim okrožnim sodiščem kazenska razprava proti petim obloženesm. Obsojenih je bilo vseh pet, in sicer : Josip Sfiligoj, župan in posestnik na 20 K, oziroma ako bi tph ne mogel plačali, na štiri dni zapora; Anton Mavrič na 10 K, oziroma dva zapora; Ciril Metod Simčič na 40 K, oziroma 8, dni zapora ; Andrej Fikfak na 10 K, oziroma dva dni zapora; Anton Fikfak na 5 K, oziroma jeden dan zapora. Vabilo k občnemu zboru „HraniI-nice in posojilnice11 Biljana-Medana“ na Dobrovem, ki bode dne 2. aprila t. 1. v zadružnem prostoru na Dobrovem ob 6. uri popoludne. Dnevni red po predpisih Načelstvo. Aretirali so v Trstu mesarskega pomočnika iz Gorice, Hektorja Martinel-lija, ki je na sumu, da je okradel uekda-njega Chambord-ovega služabnika Bor-deaux-a in izvršil tadi tatvino v cerkvi sv. Ivana, o čemur smo svoječaBno poročali. Velik požar je bil v nedeljo v Ogleju na posestvu g. Pristerja. Iz Novakov na pišojo: Pri nas smo začeli tudi že „napredovati“. Kar se ni dogodilo v postnem časa, dogodilo se je pa v posta. Na praznik sv. Jožefa, ki je bil letos na postno kva terno nedeljo, plesali so pri nas v neki krčmi, pa ne fantje, ampak možje. Ni li to lep napredek? Niti v postnem časa niso pri nas imeli fantje nobenega plesa. Zdaj pa plešejo možakarji t postu. Ni-1' to sramotno?— Slavnemu županstva v Cerknem bi pa svetovali, naj ukrene vse potrebno, da bi ljndje, ki plešejo v posta, seveda brez dovoljenja, za to dobili tadi svoje plačilo, kakor tadi krčmar, ki kaj takega dopušča. Neljubi gost. — V nedeljo zvečer najel je neki pruski agent sobo v hotela „Pri treh kronah". Okolo 10. are zvečer podal se je dotičnik v svojo sobo ter pri ti priliki naročil vse potrebno. Predno je pa legel, oddaljil se je iz sobe in pustil vrata na atežsj odprta. Vrnivši se v sobo, slišal je ropot pod mizo in pod divanom. Vzel je luč in začel je po sobi iskati. In glej! Pod divanom bil je skrit neki golorok človek, ki je pa koj vstal, in ne da bi izpregovoril niti jedne besede, zbežal v bližnjo Bobo Zdaj je začel agent vpiti. Na njegovo vpitje pritekli so služabniki hotela, kojih jeden se je podal koj na policijo, ko mu je agent povedal, kaj 8e je zgodilo. Prišli bo trije redarji, vstopili v sobo, v katero je neznanec zbežal in tu so ga našii na postelji, kjer se je delal, da spi. Seveda je moral koj vstati in se obleči ter iti z redarji na policijo. Spoznali so v njem nekega Črnogorca iz Podgorice, ki je prišel sem, da bi delal na železnici. Porotno zasedanje v Gorici. — Letošnje porotne zasedanje v Gorici prične dne 15. maja Razpravam bodo predsedovali predaednik okrožnega sodišča, dvorni svetnik Defacis in deželno-sodna svetnika Scbmarda in Gabrijelčič. Izseljevanje Furlanov v Ameriko. — Kakor poročajo Inkajšnji listi, sklenilo je v Furlaniji nad 100 družin, ila .se preselijo v Ameriko, in sicer v Brazilijo, kamor jih vabijo laški agenti. Goriška deželna hipotečna banka izkazuje za prvo poslovno dobo 14,630.271 K 98 stot. prometa. Vgotovljenih posojil je 331 v zneska 1,778.000 K; prebitek znaša 5911 K 98 st. Posojila so dobili največ mali posestniki. V Ricmanjih je bilo na dan sv. Jožefa, tradicijonelni dan slovečo božje poti, okoli 10.000 ljudij. Slovenska šolska matica je izdala tri lepo knjige: 1. Realno knjižico, 2. učne slike in 3. Pedagoški letopis. Vse ■ tri knjige obdelujejo prav raznovrstno tvarino. /anzibarski sultan v Trstu. — V torek se je pripeljal v Trsi z Danaja zanzibarski sultan Seyd Ben Ali ter se nastanil v hotelu „della Ville*. Ogledal si je kasneje mesto, se peljal v Bazovico in Lipico ter se preko Opčin vrnil v Trst. Star jo šele 20 let. Oblečen je po evropejski. Mladi sultan bil je štiri leta v nekem angleškem zavodu. Govori arabsko, angleško, francosko in portu-giško. Proti večeru podal ae je na parnik „Africa“, s katerim so popelje v svojo domovino. Slovenski napisi na železnici Celovec-Trst. — Posl. Spinčič in tovariši so minoli poneneljek na seji državnega zbora interpelirali ministra za železnice Witteka radi slovenskih napisov na železnici Celovec-Trst, posebno v okolici Trsta. Grozna nesreča. Mož zgorel. — V nedeljo se je pripetila na postaji južne železnice v Trstu grozna nesreča. 31 letni premikač Jakob Molk, ki je bil v 24 arni službi, se je bil oddajil od ostalih svojih tovarišev, ki so bili ostali na svojem delu. Ti poslednji pravijo, da ga je manjkalo skoraj celi 2 nri. Kaj je mož delal ta čas? Evo. Na postaji se nahaja več železniških vozov - kotlov, v katerih se prevaža špirit. Mož je šel in si pri enem teh kotlov napolnil steklenico špirita, a potem jo je hotel nesti na varno da bj zjutraj lahko odnesel s postaje. Imel je pa pri sebi tudi ono laterno, ki jo imajo vsi premikači v svrho, da z isto dajajo signale. Ko je tako šel b& steklenico špirita v žepa in z laterno v roki preko neštevilnih železniških tirov, bo je na enem teh izpodtaknil in pal. O padca se mn je pa razbila ateklenica v žepa in špirit se ma je razlil po nogah, a obenem ae ma je razbila tadi laterna in ob plamenu iste se je špirit vnel. Mož je imel hkrata obe noge v plamena. Da istega pogasi, se je začel valjati po tleh in ob enem vpiti. Njegovo vpitje so slišali njegovi tovariši, a niso vedeli od-kodi prihaja. Vodja stroja, katerega so ostali premikači spremljali, je pa vendar zagledal plamen ter je premikače na to opozoril. Leteli so vsi tja ter takoj pogasili plamen, ki je bil pa že nesrečnemu možu popolnoma sežgal obe nogi do stegen. Poklicali so takoj zdravnika se zdravniške postaje, ki je dal nesrečneža nemudoma odnesti v bolnišnico, kjer je pa v groznih bolečinah umrl v pondeljek popoludne ob 3. ari. Pokojnik je zapasti! ženo in komaj 4 mesečnega otroka. Senzacionalno aretovanje v Pulju ? — Tržaškemu lista „SoIe" poročajo iz Pulja, da se je pred nekoliko dnevi notri sredi noči ena italijanskih torpedovk približala utrdbi Barbarigo Eden oficirjev da je drzno stopil na kopno, ali zapazila ga je straža in ga aretovala na mesta. Pri njem da so našli raznih načrtov, topografičnih kart, posnetkov obrežij in narisov o trdnjavi puljski. Ta ogleduh je bil kapitan italijanske vojne mornarice. Odvedli da bo ga v zapore z močno eskorto. Oblasti da so hotele zakrivati ta dogodek. Romanje v sv. deželo bo meseca avgusta t. 1. Kdor želi udeležiti se, naj se oglasi pri: General-Komissariat des h. Landes, Wien, I., Franziskanerplatz 4. Romarji iz naših dežel se bodo pridružili romanju v Trstu po znižani ceni. Katoliška liturgika za šolski in domači pouk je ravnokar izšla. Knjigo je spisal g. profesor Jakob Kavčič. Kot učna knjiga je pripuščena po vis. ukazu c. kr. ministerstva za bogočastje in pouk z dne 17. svečana t. I. št. 3345. Knezo-škofijski ordinarijat lavantinski je odobril knjigo z odlokom dne 17. aprila 1904, št. |U91. Cena v platno vezani knjigi 2 K. S poštnino 2 K 20 v. Natisnila in založila tiskarna sv. Cirila in Meloda v Mariboru. Laški socijnlui deinokratje i/, Avstrije in Itf*.!\je bodo imeli dne 23. in 24. aprila v Trstu skupni shod. Na dnevnem redu: „Stališče italijanskih so-cijalnih demokratov v Avstriji k narodnim in drugim vprašanjem11. Novi topovi zn južno Tirolsko. — Z Dunaja javljajo, da je dospelo v Trident dvajset vagonov naloženih z najnovejimi lopovi, ki bodo služili na vojaških vajah ob tirolsko-italijanski meji. Slovensko gledališče v Dalmaciji. — Poroča se, da členi slovenskega gledališča v Ljubljani prirede prihodnji mesec več dramatičnih predstav po raznih dalmatinskih mestih. Nova kolonizacijska banka. -Iz Zagreba poročajo: Zagrebška hrvatsko-slavonska banka je v zvezi z ogersko hipotekarno banko in eBkomptno banko odločila osnovali posebno banko za kolonizacijo in parceliranje zemljišč v Hrvatski in Slavoniji po vzorca novo osnovane take banke za Ogersko. Ta banka bi imela parcelirati v neobljudenih krajih velika posestva ter jih dajati narodu iz preobljudenih krajev. Tako bi se uredila notranja kolonizacija ter bi ae preprečilo izseljevanje. Glavnica, ki je že pokrita, je določena na eden milijon kron; banka pa stopi kmalu v življenje. Kakor se govori, je to novo podjetje deloma naperjeno proti „Hrvatski poljedelski banki" in pada v oči, da je la nova banka v zvezi z ogersko banko, ki ima enake svrhe. Dijamant 3000 karatov, ki ao ga nedavno našli v Transvalu, so le dni prinesli v London. Za časa potovanja iz Afrike v London je bil zavarovan za 25 milijonov kron. Na potovanju so dijamant, ki je bil v železni skrinji, neprestano stražili policisti. Defrandantje samomorilci. — V tovarni bisquitov v Antverpnu bo trije uradniki izplačevali delavcem manjše plače, nego so jih vknjiževali. Ko so de-frandante hoteli aretirati, sta se dva umorila. Škoda znaša en milijon frankov. Velika nesreča. — Na New-Joriki podzemski železnici sta trčila vlaka. 100 oseb večinoma žensk je ranjenih. Možki so se obnašali silno brutalno, hodili so po ženskah in otrocih. Nemški cesar in Japonci. — Mnogo se govori o razgovoru, katerega -je imel nemški cesar z nekim japonskim diplomatom. Pri sprejemih na dvora se mu je približal cesar Viljem ter ma rekel: „čestitam Vami Vi ste danes junaki dneva 1 Ali ne pozabite, da ste se to, kar znate, naučili od Nemcev1*. — „ Veličanstvo*, odgovoril je diplomat, „mi ne bomo nikdar pozabili, da smo se od Nemcev vse naačili, razveu — strahu pred Rusi 1“ Zaročnik iz oblakov. — Slavni švedski zrakoplovec Fraenkel se je nedavno s svojim zrakoplovom spastil na otok Oeland, kjer je bogati tovarnar slavil srebrno poroko. Tovarnar je Fraenkla bogato pogostil. To poznanje se je skoro tako razvilo, da se je Fraenkel te dni zaročil s tovarnarjevo hčerko. Listnica: S Trnovega pri Gorici nam je poslal dne 28. t. ra. nekdo 6 K, a brez podpisa. Prosimo pojasnila I Za kratek čas. Zgodbice s pobožnega Vrha. — Neža s pobožnega Vrha je bila zatožena, da je še sedaj jezna, ker ni prednica Marijine družbe. Anica Glavcopostrani je pa zadnjič „bogka“ ukradla ; bila je zatožena. Tone „ta božji“ pa menda rajše moli, kakor dela; vse se izve. Jožef Dobrotnik je vsaki dan pri bv. maši, pa zahteva pri posojilu osem od sto ; ljudje vse iztaknejo. Katra je tednarica, pa že tri tedne jezo drži na sosedovo Meto; pa misli, da tega nihče ne ve. Mica Molek je v vseh bratovščinah, celo v .grmadi av. križa*, kakor sama pravi; da bi svoj jeziček včasih zadrževala, to ji pa ni dano. Janez Zdihovaleo je zadnjič zopet tako močno zdihoval in molil, da je droge motil. Laka Pismouk je pobožen — pa siten, da se ga povsod boji, a ma tega nihče ne apa povedati. 0 Za pomladni ia letni čas so došle krasne novosti - - raznovrstnega blaga. Uzorci najnoveje izbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franno. Postrežba strogo poštena. - One stalne. »Krojaška zadruga" v Gorici, v Gosposki ulici. Loterijske številke. 24. marca. Dunaj............... 69 91 61 28 27 (iradec..............83 1 79 47 42 Delavnica cerkflenili posod in cerkvenega orodja Fr. Leban, Gorica, Magistralna ulica M 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja fronto. - Lekarna CristolMi t Gorici S Prave In edine žel. kaplltee a znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamk«) p0pije.— Okrepi Selodec, stord, da ugine v kratkem {asu omotica in 6i-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji’. Cena steklenici 60 vin. % Jpfc JF*t j**..**.#* i Viktor Toffoli 'v gorici, vin Tentro 61.20 (na stari pošli) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 32 Corfu . . . kr. (K) „ fino . „ 36 Bari ... „60 „ finejšo „ 40 l.iicca ... „70 „ boljše „ 44 Ni/za • . . „ 80 dalmatinsko „ 48 Najfincjže . gl 1 istrijansko . „ 66 Priporočam f. duhovščini In cerkvenim »»skrbništvom. Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, črovljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tmli nahajajo angleSka dvokolesa ,,Url/cul Premier" in slamoreani stroji, samokresi in razne piiSke. lastna meh. popravljalnima, (ilavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Weitfalla“. Saunig l flehleva ulica Municipio št. 1, Gorica. ilntan Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/, kila m ob enega funta. Testenine iz tvoriiice ŽniderSiČ & Valenčič v II. Bistrici. Žve plenke drulbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blagu prv« vrste. And. Fajt, pckovHld mojster,