LETO XVII — Številka 52 Ustanovitelji: občinski odbori SZDl Jesenic«, Kranj, Radovljica. Skorji Lok« to Trite. Izdaja CP .Gorenjski Osti*. UrcHiJc uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKTJC GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ — 10. JULIJA 1965 CENA 30 DIN Uat Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L Januarja 1951 kol poHednik. M 1. Januarja I "60 trikrat tedenska. Od L Januarja 1964 kot poitednlk, in sicer ob aiedab In aobolab ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Begunje — pogled na bolnišnico, med vojno zloglasne nemške zapore Priprave na letošnji Gorenjski sejem Prodajne površine že zaseden© Letošnji Gorenjski sejem, ki je že petnajsti po vrsti in bo trajal od 31. julija do 10. avgusta, ima tudi tokrat komercialno potrošniški značaj. Razstavni oz. prodajni prostori bodo kot običajno v šolah France Prešeren in Simon Jenko ter Tekstilni šoli. Doslej je prijavilo udeležbo na sejmu preko 100 razstav-ljalcev in je zasedenost m no-' go večja kot lani. Na sejmu bodo najbolj močno zastopana podjetja Kokra, Elita, Zarja, Murka, Lesnina in še nekatera druga. Tako je podjetje Kokra rezerviralo vse nadstropje samo za tekstil, v telovadnici Tekstilne šole, kjer doslej običajno ni bilo sejemskega prostora, pa bo razstavljno pohištvo. Za komercialni del sejma je pomembno tudi^to, da bo sejmu znižana stopnja občinskega prometnega davka, zato lahko pričakujemo, da bo blago potrošnikom na voljo ceneje, pa tudi v večji izbiri in količinah. Poleg tega pa bodo nekatera podjetja v času sejma nudila potrošnikom večji popust pri prodaji blaga. Od turističnih društev bodo tokrat zastopane le Brežice s svojimi spominki. Ten- denca je, da se turistični značaj sejma ohrani, čeprav letos v tem'okviru ne bo posebne razstave. Obiskovalci sejma izven Kranja bodo tokrat imeli še posebno ugodnost. Transport, na podjetja jim, bodo namreč nudila popust na vseh avtobusih, ki peljejo skozi Kranj v času sejma. Razen tega se prireditelji trudijo, da bi pritegnili k sodelovanju na sejmu tudi podjetja iz zamejskih občin. To bo tudi perspektiva sejma, ki naj bi s tem pripomogel ne ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE KRANJ, 9. julija Gospodarske novice Industrijska proizvodnja se je v me i«*cu juniju povečala napram lanskoletni za 6,5 %. Največji porast proizvodnje zasledimo pri električni energiji in gradbenemu materialu. V pel h mesecih letošnjega leta je znašala jugoslovanska proizvodnja žaganih^In tesanih pragov komaj 42.500 kubičnih metrov, kar je za 26% manj kakor lani v enakem obdobju, zaloge pa so se zmanjšale za 40%. J GOSPODARSTVO •10. JULIJ 1965 * GLAS četrtkove seje zbora delovnili Skupnosti občinske skupščine Kranj Delitev dohodka na rešetu * Na tretji redni seji zbora delovnili skupnosti skupščine občine Kranj, ki je bila v četrtek, 8. julija, so razpravljali o notranji delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah, o vprašanjih financiranja Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju ter o Delavski univerzi v Kranju. Odborniki zbora delovnih ljudi so posvetili največ časa razpravi o priporočilih, ki jih je svet za delo skupščine predlagal skupščini v potrditev in o katerih naj bi razpravljali organi upravljanja gospodarskih organizacij kranjske občine* V svojih priporočilih opozarja svet za delo občinske skupščine gospodarske organizacije, da mora v bodoče postajati dohodek gospodarskih organizacij še bolj rezultat prizadevanj njihovih delovnih kolektivcuv. Zatorej vprašanja delitve niso le v merilih. V bodoče bo treba bolj kot doslej izboljševati odganizacijo podjetij in dela r,acionalno trošiti surovine in reprodukcijski material ter smotrno gospodariti z osnovnimi in obratnimi sred- io Hija-«Oy stari šimel, hija-ho . strila ta nuš turizem - »tara podoba iz novih blejskih dni, ki le nekoliko pope- stvi. Ker so ukinjeni predpisi o delitvi čistega in osebnega dohodka, prevzemajo odgovornosti za nadaljnje razvijanje delilnih sistemov delovni kolektivi. Za to morajo najti najprimernejše rešitve v - skladu z načeli delitve po vloženem delu. ' Ce pa bodo hoteli storiti to, bodo morali najprej temeljito preanalizirati kadrovske strukture ter se šele potem lotiti izdelave pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Kar pa zadeva bodoča razmerja za delitev dohodka na sklade in sredstva za osebne dohodke, bo treba upoštevati zlasti dolgoročne programske cilje ter rezultate poslovanja na domačem tržišču in uspehe pri vključevanju delovnih organizacij v mednarodno menjavo. Člani zbora so priporočila sprejeli, v razpravi pa so opozorili na to, da bo treba točneje precizirati štartno obnovo ter zagotoviti, da ne bo prišlo spet do »uravnilovke« in pretresanja delovnih organizacij z ugodnimi osebnimi dohodki, namesto kritičnega presojanja vzrokov, zakaj v nekaterih delovnih organizacijah v osebnih dohodkih še ,vedno zaostajajo za občinskim povprečjem. V nadaljevanju so odborniki razpravljati o težavah, s katerimi se bori kranjski Za- vod za zdravstveno varstvi Zaradi nujnosti preventivnega in kurativnega dela ne more opravljati drugih uslug v tolikšnem obsegu, da bi x doseženim prometom kril vse stroške svojega poslovanja. Gorenjske občine pa zadnje čase niso mogle ^^agotovi" sredstev, ki bi primanjkljaj pokrila. Zato so na' skopoefli sestanku predstavnikov vseh prizadetih občin, kranjskega zavoda za socialno zavarovanje in zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju sklenili,, da se z občinami sklene ustrezne pogodbe o uslugah, ki jih b° zavod nudil v tem leti* za preventivno dejavnost, stroške za kurativd pa bo kril Zais**! za socialno zavarovanje. Hkrati pa so na tem sestahJu predlagali prizadetemu zavodu, naj naroči analizo o organizaciji in delu svoje ustanove pri Zavodu 23 organizam-jo dela v K ranjiv. Ta analiza naj najde ustrezne rešitve m združitev upravno-ekonornsi0-ga vodenja Bolnice za ginekologijo v Kranju, Zdravstvenega doma Kranj in prizadetega zavoda, saj bi pooaenila ta^1 reorganizacija precejšen pr'-hranek sredstev. Tudi s tem predlogom 50 se odborniki strinjali ter S1 v celoti sprejeli. D. K- Zakonski predpisi, ki naj uresničujejo NAČELA GOSPODARSKE REFORME Vgibanj o tem, kaj bo prinesla novega, napovedana gospodarska reforma, je v glavnem le konec. Na skupni seji gospodarskih odborov v zveznem izvršnem svetu minuli petek, 2. julija, je njegov član Marin Cetinić razložil poslancem značilnosti zakonskih predpisov, ki naj uresničijo načela napovedane gospodarske reforme. O njih mota seveda še izreči svoje mnenje zvezna skupščina, predno jih bo potrdila. Kljub temu pa lahko le danes povzamemo poglavitna značilnosti zakonskih predlogov o spremembah pri delitvi prispevka iz dohodka, prometnega davka, obresti na sklade v gospodarstvu, amortizacije, carinskih stopenj, prispevka iz osebnega dohodka in dopolnilnih sredstev za skupne rezerve gospodarskih organizacij. Zvezni skupščini bodo predlagali, naj potrdi zakonski predlog o ukinitvi prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij. To bo pomenilo ranie okrevitev nji- hove materialne baze, saj jim bo ostalo v uporabo okrog 224 milijard dinarjev, ki so jih po zaključnih računih za poslovno leto 1964 vrnile s prispevkom iz dohodka druibenim skladom. Hkrati pa bo s tem tudi izboljšana delitev dohodka med skupnostjo in gospodarstvom. Predlog za skupščino zagovarja tudi prenos prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo, torej * trgovino na drobno. Veljala pa bosta dva prometna davka — zvezni in lokalni, ki bosta oba omejena: Pri tem b» mfele-žena v masi tega davka republika z 20 odstotki. V republikah, ki so dobivale doslej dotacije, pa naj bi bU ta delež večji, zaradi česar bi bilo moč nekdanje dotacije ukiniti. Kaze tudi, da se bo v bodoče obračunavalo prometni davek tudi od bančnih storitev ter »d storitev zunanje trgov ime. Naslednji zakonski predlog napoveduje, da bodo v bodoče vefjate obresti na sklade v eosvodarštvu na vseh sektorjih * družbenega gospodarstva ter v vseh dejavnostih. Ker bo obrestna stopnja v načelu nižja kot obresti na bančne kredite, bodo delovne organizacije zainteresirane kar se da intenzivno izkoriščati lastna sredstva in ustrezno s tem zmanjševati zadolžitve pri bankah. Dosedanja obrestna stopnja se bo znižala od 6 na 4 odstotke, za nekatere gospodarske dejavnosti pa celo samo nm '2 odstotka. Obresti rut osnovna sredstva bodo služile za razšir-' jena reprodukcijo. Obrestna stopnja pa bo, kakor kaže, precej gibljiva. Sredstvu iz tega naslova bo tako mogoče odstopati gospodarskim organizacijam za namensko uporabo, /<> je za rekonstrukcijo, modernizacijo ali racionalizacijo proizvodnje. Zakonski predlog zadeva tudi amortizacijo. Amortizacijo bodo določale t danih okvirih gospodarske organizacije same, le da bodo zagotovile pri tem integralnost osnovnih sredstev. V bodoče bo pri odrejanju carinskih stopenj bistveno to, da mora biti carina eden izmed močnih instrumentov ekonomske politike. Taka carinski sistem ne bo predstavljal dopolnitve deviznega tečaja, marveč bo le zaščitni element določene domače proizvodnje. Z novimi zakonskimi predpisi se znižuje carinsko stopnjo od sedanjih povprečnih 23Ji odstotka na 11,8 odstotka v prihodnjem letu. Bistvo naše carinske politike pa bo v tem, da bo spodbujala in omogočala takšen ravzoj gospodarskih dejavnosti, kakršnega zahteva gospodarska reforma. Za surovine in material iz' uvoza ne bo treba več plačevati carine, nasprotno pa bo občutno povečana carina za uvoz delov, ki jih naša industrija potem sestavlja ter za uvoz nekaterih predmetov široke potrošnje. Zvezna skupščina bo razpravljala te dni tudi o predlogu, da se zmanjša prispevek iz osebnih dohodkov od Seđanrih /7 rtfi WM rutvtntlHr Napovedujejo pa tudi prepise, ki boda urejevati o*** le oblike prispevkov, ki P** menijo materialne stro&t gospodarstva. Zanimiv jc tudi predal zakonskega predpisa, ki *° urejevat pomoč tistim gosf0-darskim organizacijatn, ki v začetnem obdobju uresničevanja gospodarske re-for*11 zaidejo v finančne težave. V ta namen napovedujejo f01' miranje dopolnilnih sreds{eV za*skupne rezerve gpspo4ar\ skih organizacij. Ustvarjal naj bi jih v republikah s P0, večanjem osnovne stop")1 prispevka iz osebnvk Aohfid-kov največ za 2 odstotka ~~ torej od 10,5 na 12,5 odstotka. Predvidevajo^ da bo*? zbrali tako okrog 11% jard dinarjev- rezetvef*" sredstev, ki bodo služila mensko za pomoč gospod**" skim organizacijam. Ta t°[ datna, povečana stopnja f1' spevka iz osebnih dohodi0* pa bo veljala le kot zača?* ukrep in to največ do kof*a prihodniega leta. D. Rebuli |0. JULIJ 1965 * GLAS ODGOVORI BRALCEM 5 vprašanj - 5 odgovorov 18-letna dijakinja Gimnazije v skorji Loki Mirjana Nastran., ki je z odličnim uspehom končala tretji razred gimnazije in opravlja tudi dolžnost sekretarja Občinskega komiteja ZMS v Škofji Loki, nam je tokrat poslala 5 vprašanj. Trata prikrajšana za kino predstave VPRAŠANJE: Problem razvedrila mladih ljudi v občini je zelo pereč. Edino zabavo jim- nudijo pravzaprav kino-predstave. Zato me zanima, zakaj so ukinili kinopredsta-ve na Trati, namesto da bi filmsko vzgojo še popestrili. ODGOVOR: Direktor Gimnazije v Skofji Loki Rado Jan, nam je dal naslednji odgovor: Res je, da je zdravo razvedrilo mladine velik problem ne je v naši občini, marveč na slovenskem sploh. Da ima mladina pri nas v Škofji Loki na voljo le filme, ne bi mogel soglašati. Številne organizacije zajemajo precejšen Krog mladine. Zlasti pozitivno ocenjujem taborniško organizacijo, šolska športna društva in še celo vrsto drugih institucij, gimnazija pa ima razen tega kulturno umetniško društvo, kjer se aktivno udejstvuje tretjina učencev. Zelo pa je pomanjkljiva kulturna vzgoja med mladino, ki dela v industriji, medtem ko se vaška delno vključuje v delo društva na terenu. Tu bi se seveda dalo še marsikaj storiti. Načelno' soglašam z vami, ker je Trata prikrajšana za kino predstave. Tako stališče je zavzel tudi svet za kulturo. Ko pa smo se na pobudo sveta in socialistične zveze srečali na Trati vsi prizadeti. se je pokazala dokaj žalostna slika traškega kinematografa. Z namenom, da bi bil program pestrejši in poslovanje bolj rentabilno, smo Trato, škofjo Loko in če se ne motim tudi Poljane združili v enotno podjetje. Toda brž, ko sta bili prejšnji samostojni podjetji združeni, je Trata privlekla na dan celo vrsto dolgov, za katere prej nihče ni vedel. Zaradi slabega ogrevanja je obisk prav tisto zimo leta 1963 upadel in tako so vsi navzoči menili, da je najbolje, če se traška kino dvorana da v uporabo predilnici, ki je pravzaprav lastnik te dvorane. Iz takratnega razgovora pa mi je ostalo najbolj v spominu tole: ko je nekdo izmed prisotnih na tem posvetu pristavil še vprašanje o gledaliških abonmajih, ki naj bi jih podprle traške in loške delovne skupnosti, je bilo ugotovljeno, da gledališke igre hodijo, gledat predvsem ljudje s srednjo in višjo izobrazbo in da zategadelj ne kaže podpirati teh abonmajev. Menim, da potrebujejo vsi delavci tako umskega kot ročnega dela, zlasti pa oblikujoča se mladina, več kulturnega razvedrila in prav tako Trata še posebej. Res je, da je lokacija dvorane dokaj neprimerna, res je tudi, da nima primernega družabnega okolja in da zato mnogi Trat-čani raje hodijo v loški kino. toda tudi na Trati so z nastankom nove šole, zlasti pa s stalno rastjo industrijskega naselja, kulturne potrebe precej velike, res pa je, da niso usmerjene in prebujene. Glede filmske vzgoje bi povedal, da na Gimnaziji že nekaj, časa deluje filmski lcjub. Za delo v tem klubu je na voljo en sam človek. Tudi ta klub se bori s številnimi težavami. Na Trati bi vsekakor pričakovali, da bo pobudo za filmsko vzgojo prevzela tam^ kajšnja osnovna šola. Ureditev družbenega centra VPRAŠANJE: Občinski komite ZMS je po dolgi razpravi na občinski skupščini dobil zagotovilo, da bo dom ZB spremenjen v družbeni center, » kjer bodo vsi mladi našli topel kotiček za razvedrilo In razvijanje interesov. Zanima me, kdaj se bo ta naša želja uresničila. ODGOVOR: V škofji Loki že dalj časa razpravljajo o ureditvi družbenih prostorov ( za delovanje družbeno političnih organizacij, predvsem mladine. Vprašanje organizacije in ureditve takega družbenega centra, kjer naj bi se razvijalo klubsko življenje mladih ljudi skozi razne oblike zabave in kulturno prosvetnih odreditev, ie na ob- činski skupščini sprožil občinski komite ZMS škofja Loka. Občinska skupščina in ostale družbeno politične organizacije so uvidele nujnost in smotrnost ureditve takih družbenih prostorov, čeprav ni bilo mogoče takoj najti' ustrezne rešitve. Bili pa so izrečeni tudi mnogi pomisleki. Namreč v škofji Loki je dom telesno vzgojnega društva Partizan in dom kulturno prosvetnega društva. Oba domova nista izkoriščena v taki meri kot bi bilo sicer pričakovati in mladina tja nerada zahaja. Vzroke za tak položaj lahko iščemo iz različnih vidikov. Res je, da sta ta dva domova slabo opremljena, res pa je tudi, da vodstva teh društev niso znala v večji meri zainteresirati mladine za sodelovanje. V zadnjem času je to uspelo loškemu gledališču na Spodnjem trgu pa tudi TVD Partizan je nekoliko okrepil svoje vrste. Čeprav neizkoriščenost obstoječih objektov ni popolna in čeprav so bila zagotovljena določena sredstva za preureditev TVD Partizana, pa tudi doma na Spodnjem trgu, je občinska skupščina sprejela Prenatrpanost šol VPRAŠANJE: Kljub novi šoli na Trati se število učencev v Osnovni šoli. v škofji Loki ni zmanjšalo. V urbanističnem načrtu škofje Loke jc tudi zgradba nove osnovne šole v PušrSlu. Kdaj bo prišlo do realizacije načrta? ODGOVOR: Predsednik sveta za šolstvo pri občinski skupščini škofja Loka Mirko Brezovec nam je pojasnil naslednje: Res je, da nova šola na Trati ni rešila problema prenatrpanosti šole v Škofji Loki. V podobnem ali še slabšem položaju so šole v Železnikih, Gorenji vasi in Poljanah. Glede na nujne perspektivne potrebe razvoja našega šolstva je občinska skupščina sprejela program gradnje ali dograditve novih šol. Najprej bo dograjena šola v Železnikih, nato šola v Gorenji vasi in končno nova šola v škofji Loki. Za Škofjo Loko in Gorenio vas še nimamo izbrane lokacije. Realizacija teh načrtov je odvisna od virov sredstev za gradnjo teh objektov. Pri tem pričakujemo večjo pomoč Milan Osovnikar nam je odgovoril tole: Pred dobrim letom dni je občinska skupščina sprejela urbanistični program škofje Loke, ki zagotavlja harmoničen razvoj mesta za določeno perspektivno obdobje. Ugotovili smo, da bo mesto, ki se je v zadnjih letih močno razširilo z zazidavo naselij Novi svet in Groharjevo predmestje, potrebovalo tudi svoj nov poslovni center, kajti stari del mesta te funkcije že sedaj ne mote več opravljati. Izgradnja bodočega centra mesta pa je odvisna od sredstev. V situaciji kakršna je bila v lanskem in letošnjem letu, na izgradnjo ni mogoče misliti. Odkupili pa smo posamezne zgradbt?, s čemer bomo omogočili pripravo zemljišča za gradnjo. Da bi se omililo vprašanje nočninskih kapacitet smo adaptirali Krono. Tudi menza na Spodnjem trgu je sposobna ob sedanjem povpraševanju še nekaj časa zadostiti potrebam občanov. Res pa je, da škofja Loka potrebuje večjo trgovsko hišo, vendar takšno gradnjo sedaj nihče ni pripravljen investi^^. sklep naj se tudi obstoječi dom ZB preuredi tako, da bo v bodoče služil predvsem družbeno političnemu in družbenemu življenju občanov, predvsem mladih ljudi. Do uresničitve tega programa bo prišlo v najkrajšem času, ker se bodo prostori v domu ZB "sprostili v mesecu juliju 1.1., in sicer z izselitvijo političnih organizacij v druge prostore na mestnem trgu v Škofji Loki. Osnovni pogoji za delpva-nje družbenega centra bodo z zagotovitvijo prostorov sicer dani, vendar menim, da bodo nastopile druge težave. Namreč treba bo zagotoviti osnovno materialno plat za delovanje kluba, predvsem pa zagotoviti vsebinsko programsko stran razvoja. Končno naj poudarim, da je razvoj in življenje družbenega centra v Škofji Loki odvisen bolj od njegovega vsebinskega delovanja kot od materialnih pogojev. Odgovor nam je posredoval sekretar Občinskega komiteja ZKS Škofja Loka Miloš Mitič. od naših delovnih organizacij, v naslednjih letih pa tudi morebitno pomoč v obliki dolgoročnih posojil iz republiških skladov. Dokler pa ne bo realiziran ves program izgradnje šol, bo treba pač iskati ustrezne zasilne rešitve, ki bodo vsaj nekoliko pripomogle k začasnemu olajšanju sedanjih težav. Program razvoja Loke VPRAŠANJE: Že pred leti je bil odobren načrt za zgraditev novega centra v Škofji Laki z veleblagovnico, hotelom in samopostrežno restavracijo. Uresničitev načrta bi rešila vrsto problemov, kajti za vsak večji nakup se moramo podati v Ljubljano. Nočninske kapacitete so odločno premajhne pa tudi menza na Spodnjem trgu ne more zadostiti potrebam občanov. Kako dolgo bomo še čakali na uresničitev načrta? ODGOVOR: Predsednik občinske skupščine škofja Loka Turizem v Poljanski dolini VPRAŠANJE: škofja Loka je turistično precej zanimiv kraj. K temu ji precej pripomore tudi Poljanska dolina s čisto, toplo Poljanščico in vrsto kulturnih spomenikov. Koliko časa bomo še ovirali razvoj turizma s tako slabo cesto v Poljanski dolini? ODGOVOR: Za ureditev ceste škofja Loka—Tre.bija je skupščina občine škofja Loka namenila določena sredstva. Zato je pred kratkim naročila Cestnemu podjetju v Kranju, da izdela program nujnih sredstev za krpanje te. ceste, oziroma za definitivno ureditev (asfalt-beton). dela ceste. Program potrebnih sredstev bo Cestno podjetje izdelalo tako, da bo predvidelo res minimalna sredstva za krpanje ceste, ostanek sredstev pa bodo lahko porabiili za definitivno ureditev vsaj dela ceste. Odgovor nam je posredova-lo Cestno podjetje Kranj. \ i KULTURA Ob zaključku kongresa PEN na Bledu ZRELOSTIMA PREIZKUŠNJA VELIKEGA OBSEGA Na Bledu so v sredo opoldne slovesno zaključili veliko 33. mednarodno srečanje pisateljev. Zadnje besede govornikov so izzvenele v duhu sožitja in miroljubnega sodelovanja med narodi vseh dežel, ras in pripadnosti. Te mi-.sli, ki so že postal* geslo vsega svobodoljubnega sveta v boju proti vojni in nasilju, so se spet najbolj krepko in prepričljivo izrazile v Prešernovih verzih znamenite Zdravljice, ki je še vedno tako aktualna in resnična dandanes kot nekdaj. Značilni verzi: da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak, so imeli poseben pomen prav v trenutku, ko so udeležencem prebrali resolucijo, ki je obsodila preganjanje pisateljev in drugih s^o-bodoljubov v današnji Frankov i Španiji in Portugalski. V resoluciji je bila izrečena odločna obsodba mračnega in najbolj nazadnjaškega režima v teh dveh deželah. Prav tako resnično potrditev so doživeli Prešernovi verzi v protestnem pismu, ki sta ga predložila kongresu gvate-malski pisatelj Miguel AstU-rias in znameniti čilski pesnik Pablo Neruda in z njim izrekla oster protest do nasilja v Dominikani in do ravnanja z bivšim predsednikom in pisateljem Juanom Bo-schom. o boju vietnamskega ljudstva Na delovnem dopoldanskem srečanju se je zvrstilo več govornikov, med njimi tudi nekateri naši pisatelji. Osnovni moto kongresa: sodelova-^ nje med duhovnimi in ustvarjalnimi silami vseh kontinentov, je dobil močno potrditev ob branju govora^ vietnamskega delegata, ki je v imenu boja osvobodilnih sil izrazil željo po miru in hkrati odpor proti agresiji in pritisku imperialističnih velesil. Delegat iz Vietnama je izrazil tudi hvaležnost do moralne podpore in simpatij, ki jih gojijo jugoslovanski narodi do pravičnega boja vietnamskega ljudstva. ljem. Zaključno beesdo pa je povzel Matej Bor. A ;-J>; f PRIZNANJE KULTURNI RASTI MALEGA NARODA Ko sklepamo besede ob tem avtoritativnem srečanju duhovnih ustvarjalcev z vsega sveta, naj omenimo uspešno vlogo, ki so jo pri organizaciji in vodenju kongresa opravili predstavniki slovenskega centra PEN v Ljubljani. Vendar ne samo v organizacijskem, marveč tudi v vsebinskem pogledu so prispevali dobršen del k uspehu kongresa. . ; Nekateri slovenski udeleženci, med njimi zlasti Matej Bor, so govorili o kulturni dediščini malega naroda in o njegovem dolgotrajnem in krčevitem boju za narodnostni obstoj in za oblikovanje duhovne in nacionalne podobe naroda. svet potrebuje ljudi, ki čutijo z vsem / Človeštvom Nekajkrat so na kongresu poudarili pomen sovjetskih pisateljev, ki so to pot prvikrat v zgodovini združenja aktivno sodelovali na mednarodnem pisateljskem srečanju. Posebej pomembne so ♦bile besede sovjetskega pisatelja LEONIDA LEONOVA na ponedeljkovem zasedanju. Opozoril je na nekatere značilnosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom ter ugotovil nezadostno poznavanje dejanskih razmer in resničnega življenja v socialističnih deželah. V nekaj klenih in slikovitih stavkih je orisal deželo, »ki je našla nove kvalitete za stare tradicije, povezujoč staro in npvo, in je doživela nekaj žalostnih epizod v svoji nedavni zgodovini.« Ko je govoril o znanosti, ki je odkrila resnično velike stvari, je opozoril na nevarnost brozumnja in nerazsodnosti: »Čudo v rokah egoista je hujše od dinamita. Take možnosti bi smeli zau-. pati samo čistim rokam.*« Ostro je tudi obsodil to nerazsodnost in brezumnost. Na vse zbrane pisatelje je naslovil tele besede: »Mislim, da svet danes ne potrebuje v prvi vrsti generalov, temveč ljudi velikega srca, ki lahko čutijo z vsem človeštvom.« SLOKI DRŽAVLJAN Z ZAPADA Zelo zanimiva osebnost na kongresu pa je bil sloviti ameriški pisatelj in dramatik Arthur Miller. S svojim odločnim nastopom, z odprto svobodomiselno in nepomirljivo naravo ter z ustvarjalnim nemirnim duhom. S takimi lastnostmi je povsod zbujal spoštovanje in simpatije ter pozornost pa naj bo to v enakopravni debati na kongresu ali za okroglo mizo, ali pa v pogovorih koderkoli se je pojavil, pa čeprav na blejskih ulicah. Tudi ljudje, ki so mimogrede opazovali osebnosti in dogajanja bodisi po kuloarjih ali na ulici, se bodo še dolgo spominjali visoke vzravnane postave s hitro in sunkovito hojo, z odločnim sokoljim pogledom in z naglimi kretnjami. Navale novinarjev in fotografov, prebivalcev hotelov in drugih radovednežev je sloki in nemirni državljan ,iz Amerik e prenašal mirno in hladnokrvno, odgovarjal pa je vedno razsodno in lakonske IN KONČNI VTIS! Udeleženci, pisatelji, pesniki, dramatiki in novelisti so bili s prejemom na Bledu, s pozornostjo ljudi, z izleti in s postrežbo ter z vsem ostalim zelo zadovoljni. Posebno prevzeti so bili nad naravnimi lepotami, s pozornostjo pa so prisluhnili burni zgodovinski preteklosti malega naroda, ko so spoznavali njegovo kulturno zgodovinsko dediščino. Skratka, Bled in slovenski odbor PEN kluba sta z uspehom opravila zrelostno preizkušnjo velikega obsega. Jože Bohinc Slika prikazuje Festivalno dvorano na Bledu, v kateri je bil 33. kongres PEN klubov Razstava Šubica in Logo odra na Bledu V četrtek, 8. julija zvečer, so odprli na Bledu novo razstavo — to pot slikarja Iva Subica in kiparja Toneta Lo-gondra. To je doslej že šesta razstava, ki so jo v letošnjem sezonskem času od maja dalje priredili v avli Festivalne dvorane na Bledu. V času trajanja kongresa pisateljev so razstavili v tem prostoru znana dela slovenskih slikarjev od impresio- nizma do sodobnosti. Razstavljene so bile slike najbolj značilnih tvorcev slovenske likovne umetnosti med njimi Groharja, Jakopiča, Jane, Sede j a, Stupice, Krelja, Jak-ca, Miheliča, Preglja, šubica, Bernika, Slane in Tršarja. Dela je odstopila za ta namen moderna galerija iz svoje stalne zbirke. — J. B. Kulturna razgibanost pod Golico Kulturno-prosvetno društvo v PlanLni pod Golico, ki je na-študiralo igro »Goliški plazovi« po povesti Slavka Savinška »V goliških plazovih«, ne miruje. Medtem, ko je uprizorilo igro že dvakrat doma, je gostovalo z njo v nedeljo na športnem igrišču v Kranjski gori. Domače delo v izvedbi domačinov, katerih mnogi so vsebino povesti pod Golico sami doživljali, je navdušilo več sto Kranjskogorčanov in gostov. Z »Goliškimi plazovi« pa ZAKLJUčNE BESEDE OBEH PREDSEDNIKOV Opoldne se je začela zaključna seja. Med drugimi sta govorila tudi bivši predsednik mednarodne PEN organizacije Victor van Vries* land in novoizvoljeni predsednik Arthur Miller. Prvi je z zadovoljstvom ugotavljal, da je kongres uspel, izrekel pa je tudi priznanje gostoljubnim in dobrim organizatorjem. Miller pa je poudaril , pot robo po enotnem sodelovanju v prihodnje. Zahvalil se je jugoslovanskim gostite- IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Delavske univerze vključujejo v svoj program tudi dejavnost, ki ureja in omogoča izobraževanje odraslim v okviru rednih šol vseh stopenj in vseh smeri. Izobraževanje organizirajo tako, da razpišejo v sporazumu z redno šolo vpis, poskrbijo za učno osebje in uredijo materialne pogoje izobraževanja. Vloga redne šole pa se v izobraževanju kaže v tem, da pod njenim okriljem potekajo izpiti ki da ob zaključku izda kandidatu spričevalo. Stroške izobraževanja nosijo kandidati oziroma podjetja, kjer so zaposleni. Tak način izobraževanja pa kaže dokaj različno povezavo med DU in redno Šolo. V skoraj vseh primerih se namreč zaradi tega, ker niso točno določene pristojnosti in odgovornosti DU in redne šole, kaže slaba skrb za nivo znanja. V posameznih kritičnih primerih prihaja do kompromisov in prela- ganja odgovornosti v korist drugega partnerja, ki sodeluje pri izvajanju izobraževanja. Povezava DU z redno šolo temelji predvsem na interesu kandidatov, da si ti pridobijo spričevailo o izobrazbi. V primerih pa, ko kandidati ne želijo ustreznega spričevala, ampak samo pridobitev določene izobrazbe, teče izobraževalni proces samo na osnovi dogovora med kandidati in DU, brez sodelovanja z redno šolo. bo gostovalo .Kulturno-prosvetno društvo v Planini pod Golico v nedeljo na Brezni-ci, nato pa je predvideno go-štovanje še na Hrušici. Društvo, ki je zadnja leta le životarilo je z naštudiranjera »Goliških plazov« svojo dejavnost razgibalo in postaja poznano tudi v drugih krajih jeseniške občine. — U. lufarjevo gledališče ne poči v t Cufarjevo gledališče, ki je lanske počitnice posvetilo so-delovanju na hvarskem festivalu amaterskih dramskih družin Jugoslavije in gostovanju po krajih jeseniške občine z »Ribiškami zdrahami«, tudi letošnje počitnice ne miruje. Cankarjeve »Hlapce«, ki jih je zaigralo v počastitev 20-let. niče svojega obstoja in za uvod VIII. srečanja dramskih skupin Slovenije obnavlja, ker je vabljeno, da z njimi gostuje v raznih krajih. Poleg tega študira »Dobrega vojaka švejka«. S »Hlapci« kot z »Dobrim vojakom švejkom« bodo gostovali jeseniški gte-dališčniki najprej v Begunjah. tO. JULIJ 1965 * GLAS IZ NA5IH KOMUN 13 DU in družbena vzgoja Družbeno izobraževanje, ki ga organizirajo posamezne delovne organizacije v Radovljici, je še vedno precej nesistematično in včasih vse preveč prepuščeno pobudi -posameznikov. Veliko-Ikrat namreč organizatorjem izobraževanja niso cilj dejanske potrebe, ki jih kaže naš sistem samoupravljanja in možnost, ki jih pri tem imajo delovne organizacije, da bi zainteresiranim članom nudile kvalitetno splošno družbeno izobraževanje. Pri Delavski univerzi pa je ta zvrst izobraževanja dobila nekoliko stvarnejšo osnovo in precej večje možnosti tako glede organiziranja različnih oblik izobraževanja, kot na področju strokovnega usmerjanja. Delavska univerza V Radovljici si je pridobila že vrsto izkušenj z organizacijo različnih o¥!ik družbeno politične vzgoje kot so politične šole, seminarji o samoupravljanju, itd. Tako je v sodelovanju z občinskimi, političnimi organizacijami organizirala v letu 1964/65 deset različnih. šol in seminarjev o družbeno ekonomskem izobraževanju; med njimi: politične šole, "seminar za predsednike delavskih svetov in posebej za člane samoupravnih organov podjetij Almira, LIP Bled, Elan Begunje, Murka Lesce. V seminarje so zajeli skupaj 387 ljudi, ki so poslušali okrog 330 ur predavanj ali pa so aktivno sodelovali pri pogovorih. Teme seminarjev so zajemale vprašanja samoupravljanja, ekonomike in družbenih ter idejnih vprašanj. — J. B. Pošta na Jesenicah V zadnjih letih je obseg dela pošte na Jesenicah močno narasel in' prostori niso več odgovarjali. Ker spada pošta v skupino turističnih pošt s tuzemskim in inozemskim prometom, so jo preuredili in olepšali notranje prostore. Prejšnji teden so z deli končali, v torek pa so že začeli poslovati v novih prostorih. S preureditvijo je tudi zajamčena tajnost telegramov, .ker se vrši prevzem v enem, odprava pa v drugem prostoru. Od dneva otvoritve imajo tudi podaljšan delovni čas do 19. ure. S tem in z nabavo nove avtomatske tehtnice, ki dopušča hitrejše sprejemanje na paketnem oddelku, se bo delo porazdelilo enakomerne-je preko celega dneva. Zvedeli smo še, da je po novih predpisih poštna barva rumena. Zato imajo nov nabiralnik pred vhodom rumeno pobarvan, prav tako pa bodo tudi vsi ostali v naseljih. TURISTItMI SEMINAR Turistično društvo Jezersko je s posredovanjem delavske univerze organiziralo seminar za lastnike privatnih turističnih sob ki za turistične delavce. Seminar je obsegal dve predavanji. O temi psihologija gosta — odnos med gostom in gostiteljem — je 30. junija predaval prof. Horvat iz Ljubljane, v drugem delu pa je član TD Jezersko tov. Krč govoril o zgodovini Jezerskega. Drugo predavanje ,ki je bilo bolj obiskano kot prejšnje, je obsegalo turistične uzance, turistično informacijsko službo ter turistične in sanitarne predpise. O tem je govoril tov. Sega iz Ljubljane. Preureditev poštnih prostorov je vsekakor pridobitev za vse, ki se pošte poslužujejo in tiste, ki tu delajo. — B# B. Telefonske zveze PTT podjetje Kranj dosega od svojega obstoja, od leta 1961 dalje, vidne uspehe. Lani so izročili v uporabo vozelno telefonsko centralo v Radovljici, še pred tem je bila postavljena avtomatska telefonska centrala v Žirovnici, neposredno pred otvoritvijo pa še ATC v Kranju. Število možnih priključkov na Jesenicah so povečali, takp da bodo mogli za dalj časa kriti vse potrebe gospodarstva in turizma. Pri PTT podjetju v Kranju imajo v vidu popolno avtomatizacijo telefonskih zvez na Gorenjskem. — B. B. Na ono stran Tržiča, ob avtomobilski cesti, gradijo novo stanovanjsko., naselje. V avgustu bosta vseljiva prva dva bloka, naslednji pa konec septembra. Koj nato bodo začeli graditi še dva nova Drugo leto dovolj pitne vode Poročali smo že, da je letos predvidena položitev vodovo-da od Peričnika do že obstoječega zajetja v Mlakah. V družbenem planu je letos za to predvidenih 60 milijonov din od vodnega sklada, 40 od republiškega stanovanjskega sklada In 100 milijonov od gospodarskih organizacij. Kot vemo, so salonitne cevi iz Anhovega že dobavljene in večji del tudi že razvožene na mesta, v bližini predvidene trase novega vodovoda. Direktorja vodovodnega podjetja na Jesenicah tov. Jelovčan Marjana smo prosili, da nam je pojasnil kako daleč je gradnja novega jeseniškega vodovoda. Rade volje nam je povedal, da je celotno delo razdeljeno na pet etap. V prvi je, kot smo že omenili, letos predvidena ureditev novega vodovoda od Peričnika do Mlak. V drugi so predvidena dela od Mlak do Pejc, v tret-ji od tu do zajetja v Špar-novem grabnu, v četrti do Ko. roške Bele in v peti dela na cevovodu do Blejske Dobrave. Na vprašanje, kako je z deli prve faze, nas je tov. Jelovčan obvestil, da le čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja,' ker so morali predhodno razčistiti še sporno traso na nekaterih mestih. V obdelavi je namreč projekt tranzitne ceste po gornjesavski dolini in je treba traso vodovoda vskla-diti s cesto. - In obseg del od Peričnika do Mlaki Izvajalec del bo SGP Sava, ki je bilo na razpis najboljši ponudnik. Glavno zajetje pri Peričniku ie bilo delno urejeno že leta 1960. To je bilo potrebno zaradi opazovanja kvalitete in količine vode. Po opazovanju so ugotovili, da je voda odlične kakovosti, njena temperatura preko vsega leta pa niha le največ za dve stopinji, in sicer od 5 do 7. Voda ni površinska, pač pa bo zajeta na globokih izvirih. Na vgrajenih koritih so po več letnem opazovanju ugotovili, da je vodovodu tudi količina vode zagotovljena, saj jo doteka 130 litrov na sekundo. V prvi fazi bodo vsekakor največja dela v dolini Vrat, saj bodo tu dokončali glavno, eno vmesno zajetje ter zbiralnik Ob desetletnici patronažne službe v Kranju Bolje preprečiti kot zdraviti V letošnjem leta slavi center za patronažno službo v Kranju svoj jubilej. Brez posebnega praznovanja bodo skrbne patronažne sestre z delom praznovale desetletnico dela. Center deluje kot samostojna organizacijska enota v Zdravstvenem domu v Kranju. Patronažne sestre delajo vsaka na svojem terenu, ki obsega okoli 4.500 prebivalcev. Pri delu se srečujejo z najrazličnejšimi problemi, katere morajo reševati same aH pa v sodelovanje z ustreznimi službami. Največ se ba-vijo s sistematičnim varstvom rejenca, dojenčka, malega in predšolskega otroka ter tuberkuloznega bolnika. V svojem delu so patronažne sestre ugotovile, da je nega in prehrana dojenčkov zadovoljiva, a da je precej slabše pri predšolskih in šolskih otrokih. Veliko dela jim dajo tako imenovani »pre-užitkarji«, alkoholiki itd. Patronažna služba zajema v večjem obsegu tudi social-no-ekonomske in moralne probleme, ki so še vedno posredni vzrok boleznim. Vse probleme poizkušajo reševati z razumevanjem in precejšnjo mero taktnosti, saj često naletijo na psihično precej občutljive ljudi. Delo patronažne sestre na terenu se ne da prikazati s številkami. Ona dela z ljudmi, ki imajo vsak svoje probleme. Sestra išče z njimi povezavo in si želi njihovega zaupanja, ker le tako lahko uspešno ukrepa in rešuje njihove, oziroma družbene probleme. p. Čolnar s še dodatnim'zajetjem. Vodovod od Peričnika do Mlak bo dolg okoli 7600 metrov. Če bo, s sredstvi tako kot je bilo predvideno, bo do zbiralnika v Mlakah, voda pritekla še letos 29. novembra. S tem bo zaenkrat odpravljen dokaj akuten problem pomanjkanja vode na Jesenicah. — B. B. 0 novih ukrepih KRANJ/8. julija — Včeraj ob 16. uri je bil v.prostorih Občinske skupščine razgovor s predstavniki gospodarskih in družbeno političnih organizacij občine o novih ukrepih v gospodarstvu. Razgovoru je prisostvoval tudi .zvezni poslanec ing. Tone Tribušon. — A. Ž. RTV LJUBLJANA • v v _ išče radijske inkasante za Kranj in okoliške pošte. Prošnje naslovite na RTV Ljubljana Združenje šoferjev in avtomehanikov SRS, podružnica Kranj, čestita vsem članom a vlome-hanikom in šoferjem k prazniku 13. julij ter jim želi srečno vožnjo. Vse sile za varnost prometa na cesti! 14 KRONIKA — SPOREDI 10. JULIJ 1965 * GLAS Največ nesreč v mestih jugoslovanska V zadnjih dneh je opaziti, da je največ prometnih nesreč v večjih mestih Gorenjske. Od torka do včeraj se je od skupno 35 prometnih nesreč samo v Kranju pripetilo deset nesreč, na Jesenicah šest itd. Pri nesrečah se je večje število ljudi težje in lažje poškodovalo. Materialna škoda pa znaša okoli šest milijonov dinarjev. NI UPOŠTEVAL ZNAKA Že v zadnji številki smo priobčili sliko hude prometne nesreče, ki se je pripetila na križišču Kidričeve ulice in ceste Staneta Žagarja. Po Partizanski cesti se je v to križišče pripeljal z neprimerno hitrostjo mopedist J. Bo-štar, ki pa ni upošteval prometnega znaka »USTAVI! KRIŽIŠČE«. V istem času pa je pripeljal po Kidričevi cesti proti križišču avtobus LJ 147-25. Pri nesreči si je mopedist zlomil desno nogo, njegova sopotnica pa je dobila pretres možganov. Oba sta bila prepeljana v bolnišnico. Materialna škoda znaša 130 tisoč dinarjev. NEPRIMERNA HITROST t Voznik osebnega avtomobila LJ 340-05 je peljal iz Škofje Loke proti Kranju. V Zg. Bitnjah je v levem nepreglednem ovinku prehiteval z neprimerno hitrostjo dva pešca. Pri tem ga je zaneslo na levi rob cestišča, kjer se je prevrnil približno 1,5 metra pod cesto v travo. Materialna škoda znaša 800 tisoč dinarjev. ZARADI HITROSTI — S CESTE Ciril Eržen je peljal z motornim kolesom iz Sp. Besni-ce proti Zg. Besnici. Na ostrem levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na desno izven ceste. Tu je vozil približno 22 metrov po travi in gramozu in se zatem zaletel v drevo. Voznik se je telesno poškodoval in so ga odpeljali v ZD Kranj. Danes bodo izrekli sodbo Danes dopoldne bodo v Ljubljani na okrožnem sodišču izrekli sodbo obtoženki dr. Ani Mariji Cholewi, ki jo obtožnica bremeni zahrbtnega uboja Jožeta Drganca. V sredo zvečer sta imela zaključna govora tudi zastopnik javne obtožbe in obtoženklna zagovornica. Namestnik okrožnega javnega tožilca je najprej obrazložil in analiziral dokazno gradivo, ki je bilo zbrano med preiskavo in glavno obravnavo. Povedal je, kako je dr. Cholewova odraščala v neugodnih psiholoških razmerah in zatem* tudi' dva neuspela zakona in to ne po njeni krivdi. V letih poznanstva z Drgancem se je nabralo vrsto obveznosti in ko sta se nameravala raziti, sta videla, da to ni tako preprosto. Kar se tiče postopka pri preiskavi, je namestnik okrožnega javnega tožilca dejal, da je bil odnos preiskovalca do obtoženke vedno v dovoljenih mejah in zato obtoženka ni bila primorana priznati karkoli, kar bi jo sedaj bremenilo. Zagovornica obtoženke je med drugim povedala tudi to, da Drgančevo smrt ni povzročila samo zastrupitev, temveč neka druga bolezen. Zastrupitev je po njenem mnenju dr. Sholevvova priznala zaradi tega, da bi se rešila dolgotrajnih zasliše-" vanj. Očitki, da je obtoženka premalo storila, da bi rešila Drganca, so po mne- nju zagovornice neosnovani. Kajti zdravniki so imeli skoraj mesec dni Drganca v bolnici in bi morali ugotoviti kakšno bolezen ima. Docent dr. Schmidt je na obravnavi izjavil, da bi bilo potrebno Drgancu izpuliti samo las in' ga dati pod mikroskop in bi takoj lahko ugotovili, kaj mu, je. Na koncu je predlagala oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. V kolikor pa bi jo sodniki spoznali za krivo, pa je predlagala prekvalifikacijo tožbe na hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom. Obtoženka je na kraju izjavila: »Upam, da se bo izkazala resnica, da nisem storila tega groznega dejanja. Prosim vas za blago kazen, zlasti zaradi mojih otrok.« J. JARC Materialna škoda pa znaša okoli 150 tisoč dinarjev. NESREČE NI MOGEL PREPREČITI Iz Kranjske gore proti Jesenicam je peljal voznik osebnega avtomobila LAU-R-300 iz Nemčije. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, je pred seboj opazil vozilo, ki ga je zanašalo iz desne na levo. Da bi se izognil nesreči, je zavil naravnost iz desne strani na levo stran ceste; Kljub 62 m dolgi zavorni poti vozila ni mogel ustaviti. S ceste - se je prevrnil na stransko pot in obstal prevr-njen na strehi. Materialna škoda znaša okoli 400 tisoč dinarjev. — J. JARC Solata 200 do 240 din, špi-nača 260 do 300 din, zelje v glavah 100 din, fižol v stročju 300 din, kumare 350 din; grah 220 do 240 din, češnje 250 do 280 din, breskve 320 do 350 din, krompir 150 din, rdeča pesa 160 do 180 din, paradižnik 300 din, čebula 180 do 200 din, koleraba 2(XTdo 240 din, surovo maslo 1200 do 1300 din, skuta 260 do 280 din za kg; kaša 200 do 220 din, ješ-prenj 160 do 180 din, proso 80 do 90 din, pšenica 75 do 80 din, oves 45 do 50 din, ajdova moka 190 do 220 din, koruzna moka 120 do 130 din, suho sadje 100 din, borovnice 130 do 200 din, jagode gozdne 400 din, lisičke 200 din, vrtne jagode 300 din za liter; korenček in peteršilj 25 do 30 din zđ sope!;; jajca 45 din za komad. LOTERIJA Srečke a so zadele končnicami dobitek din 60 600 81600 60.000 89760 40.600 147920 800.000 51 600 32 800 62 2.000 672- 10.000 4222 20.000 21042 60.000 45332 40.800 57312 '40.000 221622 800.000 33 600 963 8.000 - 973 4.000 i 34 800 74 1.000 84 600 40214 60.000 44284 60.600 89164 40.000 97364 40.000 25 1.000 95 800 12565 200.000 27555 100.000 37595 60.800 78725 61.000 029665 10,000.000 863495 1,000.800 36 600 06846 60.000 57916 100.000 664296 1,000.000 7 400 21874 100.400 39107 100.400 44687 60.400 89467 60.400 822257 5,000.400 68 800 98 600 342G8 40.RC0 • 50808 40.000 64918. 60.000 87378 40.000 089908 3,000.000 9 400 49649 40.400 64279 40:400 KINO Kranj »CENTER« 10. julija francoski barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL ob 18. in 20. uri, premiera francoskega filma KAPETAN COPATAR ob 22 uri 11. julija francoski barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL ob 15. in 19. uri, ameriški film AVANTURE CISCA KIDA ob 17. uri, premiera francoskega CS filma MEČ IN PRAVICA ob 21. uri 12. julija jugoslovansko-nemški barvni CS film WI-NETOU I. DEL ob 16., 18. in 20. uri 13. julija jugoslovansko-nemšfei barvni CS film WI-NETOU I. DEL ob 16. in 18. uri, francoski film KAPETAN COPATAR ob 20. uri 14. julija* amer. film KRVNIK IZ NEVADE ob 16. in 18. uri, francoski CS film MEČ IN PRAVICA ob 20. uri 15. julija francoski CS film MEČ IN PRAVICA ob 16. in 20. uri, ameriški barvni film POSLEDNJI MRAK ob 18. uri Kranj »STORŽIĆ« 10. julija amer. film AVAN- TURE CISCA KIDA ob 17. in 21. uri, ameriški film PET OSTRIžENK ob 19. uri 11. julija jugoslov.-nemški barvni film VVINETOU I. DEL ob 10. uri, amer. film AVANTURE CISCA KIDA ob 14. in 20. uri francoski barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL ob 16. uri, ameriški film PET OSTRIŽENK ob 18. uri 12. julija premiera poljskega filma RDEČE BARET-KE ob 18. in 20.10 13. julija poljski film RDEČE BARETKE ob 18 uri, ju-goslovansko-nemški barvni film VVINETOU I. DEL ob 20.10 14. julija francoski film KAPETAN COPATAR ob 18. uri, ameriški film KRVNIK IZ NEVADE ob 20.10 15. julija francoski barvni film POTOVANJE Z BALONOM ob 18. uri, ameriški barv. film POSLEDNJI MRAK ob 20.10 Kranj »SVOBODA« 10. j ulj a ameriški film PET OSTRIžENK ob 20.30 H. julija ameriški film PET OSTRIžENK ob 16. uri, ju-goslovansko-nemški barvni film VVINETOU I. DEL ob 18. in 20. ur; Cerklje »KRVAVEC« 10. julija ameriški barvni film PUSTOLOVEC ob 20.30 11. julija ameriški barvni film PUSTOLOVEC ob 16. in 18. uri Naklo 11. julija ameriški barvni CS film STRELJANJE V DOD-GE CYTIJU ob 17. in 19.30 Ljubno 11. julija angleški film ČAS BREZ USMILJENJA ob 18. Podnart 10. julija francoski barvni CS film ĆARTOUCHE ob 20. uri 11. julija francoski barvni CS film CARTOUCHE ob 17. uri Jesenice »RADIO« 10. do 11. julija amer. V V film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM 12. julija francoski barvni CS film BABET GRE V VOJSKO 13. julija češki film REVOL-VERAŠ IZ ARIZONE .14. julija španski barvni film LEPA LOLA 15. julija ameriški barvni CS film JUPITERJEVA LJUBICA 16. julija jugoslovanski tilm IZVEDETI RESNICO Jesenice »PLAVŽ« 10. do 11. julija češki film REVOLVERAŠ IZ ARIZONE 12. do 13. julija ameriški VV film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM 14. julija ameriški barvni CS film JUPITERJEVA LJUBICA 15. do 16. julija jugoslovanski film IZDAJALEC Žirovnica 11. julija šved. film OBRAZ VOJNE 14. julija ameriški VV film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM Dovje-Mojstrana 10. julija šved. film OBRAZ VOJNE 11. julija ruski film BITKA NA VOLGI 15. julija ameriški film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM Koroška Bela x 10. julija jugoslovanski film IZDAJALEC 11. julija ameriški barvni film PTIČI 12. julija češki film REVOLVERAŠ IZ ARIZONE Kranjska gora 10. julija ameriški barvni fdm PTICI 11. julija jugoslovanski filfli IZDAJALEC « 15. julija češki film REVOLVERAŠ IZ ARIZONE 16. julija ameriški film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM Radovljica 10. julija italijanski barvni CS film NORMANI ob 20. uri 10. julija ameriški barvni CS film GARSONIERA ZA ŠTIRI ob 18. uri 11. julija italijanski barvni CS film NORMANI ob 18. uri 11. julija ameriški barvni CS film GARSONIERA ZA ŠTIRI ob 16. in 20. uri 12. julija italijanski barvni film NORMANI ob 20. uri 13. julija ameriški barvni film KRVAVI DENAR ob 20. uri 14. julija ameriški barvni film KRVAVI DENAR ob 18-in 20. uri Globak otroški voziček, (nemški) skoraj nov ugodno prodam. C. Kokrškcga odreda 16, Kranj 3095 Prodam vzidljiv štedilnik. Kokrica 84, Kranj 3096 Prodam lesene okrogle stopnice, otroški športni voziček in kuhalnik na tri plošče. Britof 114, Kranj 3097 Prodam rabljen otroški voziček s senčnikom. Kranj, Kidričeva 46 (Vodovodni stolp) 3098 Prodam puško »Hamerles« dobro ohranjeno. 16 X 16. Gu-zelj Alojz, Kranj, Kebetova 26 3099 Prodam prešo za stiskanje sadja. Fenriantin Franc, Kranj, Huje 10/1 3100 Zaradi selitve ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico iz mehkega lesa. Naslov v oglasnem oddelku 3101 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno žensko rogovo kolo. čater Milan, C. Kokrškcga odreda 26 (c. na Rupo) 3102 Prodam 130 kom. monta opeke 12 cm in desni kombiniran štedilnik »Gorenje« zamenjam za levega. Kranj, Jezerska 42 ' 3103 Pralni stroj »Candv« avto-rnatic-5 proda—. Kranj, Grad-nikova 4, stan. 9. Ogled popoldan 3104 -Prodam motor NSU Maxi 175 cent s prevoženimi 15.000 km, ali zamenjam za deske (colarce) ali plohe. Marn, Cerklje 5 v 3105 Prodam moped Colibri na dve prestavi. Naslov v ogl. odd. ' . 3106 Proda se razno kuhinjsko pohištvo. C. St Žagarja 30, Kranj 3107 Prodam, motor primo 175 ceni. Velesovo 55, Cerklje 3108 Prodam motorno kosilrziEO. NasL v ogl, odd. 3109 Zložljivo italijansko otroško posteljico z žimnatim vložkom, prodam za 15.000. Ka-mušič, c 1. avgusta 11, Kranj 3110 Prodam konja, starega 9 let, zamenjam za kravo ali bika. Srrahmj 60, Naklo 3111 Ugodno prodam kozo rrrie-krr!co. Blejska Dobrava 112 3112 Poceni prodam lep globok otroški voziček, ter košek z vložkom, čuk, Kranj, Levstikova 3 3113 ^rodam skoraj nov moped. Britof IZ, Kranj 3114 Prodam zakonske postelje z vložki in stroj, za sajenje krompirja (felfargret). Naslov v oglas. odd. 3115 Prodam bika, seme črne di*:.-!je in dva dečja kolesa. Cerklje 30 3116 Prodam original gumijaste barvane tepihe za Hat 750 (italijanste nove). Zgornje Jezersko 63 3117 Ugodne prodam kuhinjsko pohištvo, levi štedilnik na drva, električni na 4: plošče in italijanski kombinirani et*o-škl voziček. Kranj, Jezerska C. 3«. Oaled nonoldan 3118 Prodam 6 kom. dvodelnih rabljenih oken 70x110 cm in vzidljiv štedilnik z bakrenim kotlićem. Zeni, Sp. Bešnica47 3119 Prodam kc" nesnice, jar-čk* in pohance. čepon, Jesenice, Zg. Plavž 9 i 3120 ETERNIT strešni stari ali novi kupim. Marenčič, Vodo-pivčeva 7, Kranj 3121 Kupim lahek voz ali gumi voz nosilnosti do 1000 kg, Kalan, Zalog 10, Golnik 3122 Garažo dam v najem. Jan Apoloni ja, Sp. Gorje 58 3123 Oddam garažo. C. na Klanec. Naslov v oglasnem oddelku 3-124 Dam. 1,000.000 nagrade t is lemu, ki mi v najkrajšem času preskrbi dvosobno komfortno stanovanje v Kranju ali Radovljici. Koblar Viktor, Selca 56, nad škofjo Loko 3125 Družinsko stanovanje v Radovljici zamenjam za enakega v Kranju ali okolici. Naslov v ogl: odd. 3126 V petek, 2. julija, sem od Lahovč do Zg. Brnika izgubil platneno torbico z žensko obleko in pregrinjalom. Poštenega najditelja prosim, naj vrne KZ Cerklje ali sporoči naslov, telefon 83-109 3127 Stranke obveščam, da bo zlatarska delavnica od 15.7. do 15.9. 1965 zaprta, da pravočasno dvignete naročila in popravila. RANGUS BLAŽ, Kranj 3048 Sobo nudim starejši osebi -upokojenki za varstvo otroka, šturm Kristina, Kranj, Kaju-hova 14 3128 Izgubil se je črn ovčjak, sliši na ime »Karo«. Javite slaščičarni Šink. Krani 3129 Mizarski pomočnik išče zaposlitve. Ponudbe poslati pod »Mizar« 3130 AVTOMOBILISTI, motoristi! Prevleke za vse vrste sedežev vam izdela Bohorič, Kranj, Gregorčičeva 1 (poleg prodajalne Sava) 3131 Iščem starejšo "pošteno žensko, po možnosti upokojenko brez otrok za vsa kmečka dela. Vsa oskrba v hiši do smrti. Nasl. v ogl. oddelku 3132 OBVEŠČAM, da za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Lipovac Justi, roj. Šolar iz Liubnegn 4, ne odgovarjam. KAREL LIPOVAC, čirče 4. Kranj v 3133 Radi prenosa urarske obrti v Radovljico obveščam stran, ke, nai dvignejo popravila do 31. iuliia 1965. MANDELC IVAN. Jesenice 3134 Kdor mf preskrbi vsejiivo dvosobno stanovanje v Kranju, nudim lepo.nagrado ali poso'i'o. Ponudbe poslati nod »DF.VT7E« 3135 Prodam dobro ohranjen vzidiiiv levi štedilnik. Strnže-vo 34 Kranfr " 313rt V nevoznem stanju kupim Colibri T 12. C. St. Žagarja 38, Kranj 3137 Dobri mami Marjeti Zupančič iz Klanca pri-Komendi 2a dvojni praznik in osemdesetletnico, prisrčno čestita hvaležni sin Jože z družino, čestitki sc pridružuje tudi hči Angela. 3138 Kupim prvo steklo — vetro-bran za Volkswagen tip 53. Prosenc, Cerklje 105 3139 SGP »Novogradnje« Tržič v prisilni likvidaciji sporoča, da bo v Ret-njah pri Tržiču s ponedeljkom, 12. 7. 1965 odprlo prodajo gradbenega orodja, mizarskega orodja, kabJjev, gradbenega materiala itd. Drobna prodaja se bo vršila vsak dan od 6. — 14. ure popoldan. Privatni interesenti morajo kupljeni material plačati takoj pri blagajni, družbeni sektor pa predložiti uradno podpisane naročilnice ali barirane čeke. RAZPIS Komisija za sprejemanje in odpovedovanje del. razmerij pri podjetju Lesnina Ljubljana — poslovalnica Kranj, Titov trg 5 razpisuje prosto delovno mesto DELAVCA za skladiščna in transportna dela. Pogoji: vojaščine prost ter fizično sposoben. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v bližini Kranja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Veletrgovina »ŽIVILA« KRANJ razpisuje prosto delovno mesto FAKTURISTKE Pogoji za sprejem: ad. ministrativna šola in zna» nje strojepisja. Nastop- službe je možen takoj. Prijave sprejema k» drovska služba. Obveščamo cenjene potrošnike, da jc veletrgovsko podjetje »KOKRA« Kranj odprlo dne 8. julija 1.1. novo specializirano prodajalno »URA« v Kranju, Maistrov trg 3. ' • Prodajalna ima bogato izbiro raznih vrst mv okrasne in nakitne galanterije iz plemenitih kovin, bižuterije, kvalitetna sončna očala itd. V prodajalni opravljajo tudr vsa popravila ur. Potrošniki, obiščite novo prodajalno, poslužujte se naših uslug. Priporoča, se veletrgovsko podjetje »K.O&KA« Kranj. »VARTEKS« prosferjarna Kr iščemo POSLOVODJO Pogoji: ' 1. Visokokvalificiran delavec v trgovini s 3-Jeino prakso v tekstilni stroki 2. kvalificiram delavec v trgovini s 5-Ietno prakso na delovnem- mestu poslovodje v konfekcijski.ali tekstilni stroki. Interesenti naj se javijo Dsebno v trgovini »Var-teks«, prodajalna- Kranj, Prešernova 15. Razpis traja db zasedbe delovnega mesta. Zahvala Ob nenadni, prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, cčeta, sina in brata PETRA CEGNAR se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali in izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku, organizacijam ZB Mavčiče, Stanovanjski skupnosti Stražišče, SGD Mavčiče, Breg in Straži.ščo za spremstvo in ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, ki so darovali vence. Iskrena hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti! V imenu, vseh sorodnikov €egnarpevi DROGERIJA - OPTIKA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da je odprta v Kranju, Titov trg 18 nova specialna prodajalna FOTO - PARFU MERI J A Potrošnike vabimo k nakupu domače in inozemske parfumerije, galanterije, zlatnine, foto aparatov in filmov« Priporoča se Drogerija - Optika Kranj. t Začasni prispevek - odprto vprašanje Letovanje otrok medmestna izmenjava V okviru medmestnega sodelovanja bo od L do 15. julija v Dijaškem domu v Kranju letovalo 36 pionirjev iz Titograda, Zemuna, Banja Luke, Pule in Zagreb-Trnja, s katerimi ima mesto Kranj bratske stike. Organizator letovanja je Občinska zveza DPM Kranj. Med bivanjem v Kranju si bodo pionirji ogledali nekatere zanimivosti mesta in okolice, obiskali pa bodo tudi nekatere šole in to-varne. V sredo je vodje skupin iz bratskih mest sprejel tudi predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Vili Tomat, kjer so se pogovarjali o nekaterih gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih Kranja ter o nadaljnjem sodelovanju. . Prav tako sedaj letuje osemnajst kranjskih pionirjev v Trnju, Zemunu in Banja Luki. Od 20. julija do 4. avgusta in od 10. avgusta do 20 avgusta pa bo letovalo dvanajst -pionirjev v Puli in Tltogradu. V vsakem mestu letuje po 6 pionirjev. KRANJSKI PIONIRJI V AVSTRIJO V ponedeljek, 12. julija, bo odšlo iz Kranja devetindvajset pionirjev na letovanje v Serče ob Klopinjskem jezeru v Avstriji. Istočasno bodo prišli avstrijski otroci na letovanje v Novi grad, kjer bodo ostali do 31. julija in se ob povratku ustavili še za tri dni v Kranju. V obeh mestih, tako v Serčah kot v Novem gradu, bodo naši pionirji letovali skupno z avstrijskimi otroki. Organizator letovanja v Novem gradu je Občinska zveza DPM Kranj, v Serčah pa Kin-derland-Jugendgarde. Pozornost borcem NOB Preteklo nedeljo so v podjetju LIP Bled prhediflt intimen sprejem za člane delovnega kolektiva, nekdanje borce in aktiviste. Za to priložnost jim je Svoboda iz Bohinjske Bistrice pripravila v mladinskem domu v Bohinju kratek program s sodelovanjem pevskega zbora in recitatorjev. Nekdanjim borcem in aktivistom so Čestitali za njihov delež, ki so ga prispevali v času NOB za osvoboditev, hkrati pa so jim podelili praktična spominska darila. Podobna srečanja bojo prirejali vsako leto. S> B. FORMA VIVA V NOVEM GRADU V Novem gradu bodo od 10. do 30. julija na letovanju otroci, ki so v ortopedski koloniji. V tej izmeni bodo samo pionirji z lažjimi ali težjimi telesnimi poškodbami. Ker bo to zdravstvena kolonija (Novi grad je namreč otroško zdravilišče), bo v Novem gradu tudi posebna zdravstvena ekipa, ki jo sestavljajo zdravnik ortoped, dve medicinski sestri in študentka Višje šole za zdravstvene delavce. Vzgojitelji, ki so imeli v jeseni krajši seminar za to izmeno, organiziral ga je Center za pionirska letovanja v Kranju, bodo vsak dan imeli z otroki posebne ortopedske vaje. Na letovanju bo 175 otrok z Jesenic, Radovljice, Kranja in škofje Loke. V prostem času »zaposluje« otroke akademski slikar Milan Batista, ki organizira z njimi Formo vivo. Otroci so se do sedaj naučili klesati v kamen, obdelovati les in sestavljati mozaike iz raznobavnih kamenčkov. Doslej je postavljenih že nad deset plastik raznih velikosti in oblik. Prvi uspehi so bolj tehničnega značaja, vendar pa plastike postavljene okrog doma pričajo o velikem delu, ki pa še ni zaključeno, kajti dela bodo trajala do konca letošnje sezone. — A. ?4. Osemletka RADOVLJICA, 9, julija — Skupščina občine Radovljica je na današnji 5. redni seji obravnavala vrsto družbeno upravnih ter gospodarskih vprašanj. Sprejela je tudi več odlokov in predlogov, ki se nanašajo na ukinitev nekaterih skladov pri skupščini. Na temelju republiškega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti, so izglasovali ukinitev kmetijskega in gasilskega sklada ter skladpv za financiranje kulture in prosvete ter telesne vzgoje in komunalnega ter gozdnega sklada. Sredstva za te dejavnosti se bodo stekala neposredno v proračun ali pa se bodo vodila na posebnem računu. Hkrati s tem odlokom so odborniki izglasovali ustanovitev šolskega in stanovanjskega sklada ter sklada skupnih rezerv. Potrdili so tudi predlog o ustanovitvi novega sveta za narodno obrambo. Pri razpravi o obračunavanju obrestne mere od poslovnega sklada gospodarskih organizacij so na seji po živahnem razpravljanju sprejeli Neprijetno presenečenje Na proslavi 20-letnice osvoboditve v Begunjah bi morala nastopati tudi Slovenski oktet in igralec Janez Rohaček. Organizatorji so si želeli, da bi prav njim pripadla čast otvoritve proslav. Na žalost pa je pri tem prišlo do težav. Naj preje je svojo udeležbo odpovedal Janez Rohaček. To je bito še pravočasno. Vse je bilo v redu in prav in organizatorji so angažirali Slovenski oktet. Deset dni pred začetkom proslav pa so organizatorji dobili od okteta obvestilo, da se ne morejo udeležiti proslave, ker so zasedeni na drugem mestu. Vsi cenimo kvaliteto (pravimo že našega) okteta! Vsi smo ponosni na njegovo kulturno poslanstvo doma in v inozemstvu! Razumemo, da so naši vidni umetniki zaželeni in angažirani na vseh krajih domovine in sveta! Vseeno pa ne moremo nečesa razumeti! Ali se zavedajo, da jim prav njihov renome -daje še večje obveznosti? Ali se zavedajo, da so organizatorje ene izmed najpomembnejših proslav 20-letnice osvoboditve postavili v zelo težak položaj? P. Čolnar odlok, po katerem bodo gospodarske organizacije storitvenih obrti obračunavale 4 procentne obresti, komunama podjetja 2 procenta, vodovodni obrati in kino podjetja pa 1 procent. K odloku o- tržnem redu so predlagali na seji ne katere spremembe in dopolnitve. Menili so, naj bi bil zlasti v turističnih krajih trž ni čas neomejen; tržnice na} bi predvsem služile za" prodajo sadja in zelenjave, šele nato za ostale predmete. Upravičeno pa so ugotavljali, da so tržni prostori zelo slabo urejeni, medtem ko na Bledu lokacija tržnice ni primerna. Skupščina je na predlog komisije za pregled statutov sprejela priporočilo vsem delovnim organizacijam, na) lete vskladijo svoje statute z obstoječo zakonodajo. Od 98 delovnih organizacij doslej 7 manjših podjetij in obratov še nima svojih statutov. Zelo živahno razpravo pa je povzročil predlog za določitev začasnega prispevka za urejanje mestnih zemljišč. 0 tem vprašanju so bila mnenja zelo različna, zato je bilo težko povzeti neka določena stališča In sklepe. V času, ko smo sprejeli to sporočilo, se seja še nadaljuje. — J. B. formalnost prekinitev šolanja — neodgovornost staršev do otrok Na svetu za šolstvo v Tržiču so v torek razpravljali o dokaj perečem problemu, ki se je pojavil letos ob koncu šolskega leta. Precej staršev je namreč hotelo vzeti svoje otroke iz šole in jih takoj zaposliti. Ti otroci pa niso izpolnjevali pogojev, ki jih zahteva zakn o obveznem šolanju. Po zakonu morajo otroci namreč obiskovati šolo osem let in biti stari 15 let, dajo lahko zapustijo. Na drugi strani pa je nastalo tudi vprašanje, kako vse te otroke, če bi vsem prošnjam ugodili, zaposliti, ker delovne organizacije ne razpolagajo s tolikimi izpraznjenimi delovnimi mesti. Svet za šolstvo je zato sprejial sklep, da se ugodi prekinitev šolanja edino takim otrokom, ki bodo v najkrajšem Času dopolnili petnajst let in se bodo lahko zaposlili, v šoli pa že tako D« kažejo dobrih uspehov. So v kateri^oguredili avtomatsko napravo za premi-kanje kretnic Tiho in nepričakovano se je poslovil od nas naš nepozabni mož, očka, stari očka, brat, stric, tast in svak MARJAN WEISSEI3EN gumarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 10. julija 1965 ob 16. uri izpred hiše žalosti v TekstilHi ufici 12 v Kranju. Kranj. 9. julija 1965 žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo Smrt zaradi neprevidnosti Zaradi neprevidnosti pri vožnji z avtomobilom se je pred dnevi moral zagovarjati 50-letni Anton Voljč. 11. oktobra dopoldne je v bližini Gorenje vasi pričel prehitevati kolesarja Janeza Ealetič, čeprav je videV iz nasprotne smeri prihajajoči avtomobil. Prehiteval ga je tako tesno, da ga je zadel in zbil po cesti. Faletič je zaradi tega kasneje umrl. Sodišče je Veljča obsodilo na šest mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Izdaja in tiska CP .Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj. Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: redakcija 28-35, 20-J2, uprava in tiskarna 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20. sobota 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 dip beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo