f,, 'r. \J. \ Joj ' '»-»-t Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani., v četrlek 16, februarja 1933. Leto VI. — Številka 7 ««»-»»Pra vica Glasila Icrščanslcega delov*ief?a ljudstva Izhaja vsak četrtak pop.; ▼ slučaju praznika II Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec || Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 5'—, za četrt leta Din 15'—, za pol leta Din 30'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. ievac. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.900 Kelih do dna Slovenski rudar je bil svoječasno elita delavstva. Imel je med vsemi delavci najboljšo plačo in stalno delo. Zato je rastel po premogovnih revirjih nov delavski rod, ki je bil ponosen na svoj stan. Rudarska zastava, rudarski kroj je bil simbol tega ponosa. Poleg rudarskega stanu so rastli gospo-darsko in kulturno tudi tisti kraji, kjer so stalno prebivali rudarji. V Zagorju so bile n. pr. pred 38 leti 4 prodajalne, danes jih je 23. Od zadnjih let sem se je ta napredek ustavil. Pa če bi samo ustavil, ne bi bilo še najhujše. Rudarski stalež se vedno bolj krči, plače so vedno manjše, vedno več brezposelnih po rudarskih revirjih, vedno več bede, vedno več dolgov. Rudar se bori za golo življenje, za svoj obstoj se pa bori tudi obrtnik in trgovec. Kajti rudar tvori življensko žilo teh krajev. Zadnje čase se pa širijo govorice, deloma so te govorice postale že dejstvo, da bo izvršila TPD po nekaterih rudnikih obsežne redukcije, nekatere celo ustavila, med njimi tudi Zagorje. Zagorje je že dalo odgovor, ko so se v protest združili vsi sloji zagorske doline. Tudi Huda jama je v nedeljo protestirala proti ostrim, toda zaenkrat še nepotrebnim redukcijam. Nehote se more človek vprašati: Zakaj to? Zakaj ta beda? Zakaj to tako veliko in hitro propadanje rudarjev in celokupnega prebivalstva, ki prebiva v bližnjem in širšem območju slovenskih rudnikov, zlasti pa v območju rudnikov TPD. Na ta vprašanja treba nujno odgovoriti. Ta vprašanja so splošnega pomena, ker pomeni njihova rešitev življenje nele za rudarje, ampak za celotno prebivalstvo. Pri reševanju teh vprašanj prideta v poštev dva činitelja država in TPD. Država porabi s svojimi podjetji in ustanovami 45 odstotkov celotne premogovne produkcije v državi. Njena dolžnost je, da porazdeli porabo sorazmerno na vse producente, odnosno, da vpošteva obstoječe razmere. Po našem mnenju ni v korist smotrenemu narodnemu gospodarstvu, če otvarja nove rudnike in investira v nje velike vsote denarja, dočim obide rudnike, ki so tehnično na višku, poleg tega razpolagajo z rudarji, ki so bili kot taki že rojeni in so zrasli pri rudarskem delu. Nasprotno so v rudnikih — privatnih in državnih — delavci, ki do nedavna niso imeli pojma o rudarstvu. Posledica takega nesmotrenega gospodarstva je neizmerna izguba na premoženju in kulturnih pridobitvah delavstva in splošnosti. V revirjih slovenskih rudnikov hira in propada obrat, pada standard delavstva, In če pravimo, da ni v redu, da so padle nabave premoga od strani pri TPD v primeri z letom 1929 od 44.2 odstotka na 20 odstotkov za letošnje leto, nočemo biti morebiti branilci TPD, ampak branimo s tem le golo življenje rudarjev, pa tudi drugih delovnih slojev iz območja teh rudnikov. Pa tudi postopanja TPD ne moremo odobravati. Resnica je, da je kriza tudi njo zadela. Godi se ji pa vendar še najboljše izmed vseh industrijskih panog. Dokler bo* mogla izplačevati dividende, ne sme groziti, da bo posegla po tako ostrih sredstvih, kakor zatvoritev rudnika v Zagorju. Tudi pri redukcijah mora postopati bolj človeško. V Hudi jami hoče zopet vreči 110 ljudi na cesto, kljub temu, da so ostali tovariši izjavili, da so pripravljeni praznovati toliko dni, kolikor jih je potrebno, da bi imela tudi »odvišna tretjina« vsaj skromno skorjico kruha. Med delavstvom je še vedno, lahko rečemo, pretežna večina takih, ki ne pojmujejo važnosti svojega nezgodnega zavarovanja. Ta nezavednost čestokrat postavlja delavstvo v dvom ali mu je nezgodno zavarovanje sploh potrebno. Navadno posameznik šele tedaj spozna kako velike važnosti je za njega nezgodno zavarovanje, ko sani pade v nezgodo, ki mu zmanjša ali celo popolnoma vzame delovno sposobnost, in s tem seveda zaslužek. V slučaju nesreče nima delavec pričakovati pomoči od drugod, kakor edino od svojega nezgodnega zavarovanja. Statistika nam pove, da se nezgode vedno bolj množijo. Vzrok temu je pripisovati v prvi vrsti vedno večji tehnični opremi obratov. Kolikor bolj se modernizirajo obrati, tem bolj je delavstvo izpostavljeno nevarnostim in nezgodam. Čestokrat pa je nezgodam vzrok tudi delavčeva neprevidnost, zlaisti onih, ki delajo pri strojih. Mnogim nezgodam pa so krivi delodajalci, ker premalo ali često ne zavarujejo obratnih naprav z varstvenimi napravami. V svrho pravilnega pojmovanja nezgodnega zavarovanja je treba, da vemo za bistvene naloge tega zavarovanja. Najpreje moramo vedeti, kaj je nezgodno zavarovanje. Nezgodno zavarovanje je tista vrsta socialnega zavarovanja, ki ima namen popraviti škodo, nastalo zaradi telesne poškodbe ali smrti, povzročene z nezgodo. Pogoj je, da je «adela nezgoda zavarovano osebo pri delu ali pri takem poslu, ki ga opravlja po nalogu delodajalca ali njegovega pooblaščenca ali pa v interesu obrata. Prav tako se mora dati odškodnina tudi za nezgodo, ki zadene zavarovano osebo na poti od stanovanja do dela Delavstvo samo je pa veliko zamudilo. Ni pravočasno spoznalo, kolike važnosti je okol-nost, da more sodelovati pri raznih upravah in voditi nadzorstvo. Za to je potrebna izobrazba in pa skupnost. Smo lahko različnega svetovnega naziranja, toda en temelj nam je vsem skupen: Delo. Na tem temelju je mogoč skupen nastop, da skupna fronta. To je pa tudi edina pot, po kateri bomo morali hoditi rudarji in ostalo delavstvo. Če ne bo tega, bomo tudi še nadalje predmet za razne kapitalistične eksperimente. Predpogoj temu velikemu cilju pa je, da je vsak rudar do zadnjega organiziran v svoji delavski strokovni organizaciji. Vsakdo mora doprinesti prepotrebno žrtev in vse sile zastaviti v to, da se strokovna organizacija, prav tako pa tudi delavski list čim bolj razširi in ojači delavsko odporno moč proti strašnemu izkoriščanju velekapitala. in nazaj, ako zavarovanec ne prekine te poti v lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi do delovnih razmer. Ko vemo, kaj je v bistvu nezgodno zavarovanje, je treba, da vemo tudi kaj je nezgoda. Za nezgodo se smatra ona poškodba telesa, ki je nastopila naenkrat in nepričakovano, oziroma vsaj v razmeroma kratkem času zaradi hitrega učinkovanja zunanjih pojavov na telo. Ni pa nezgoda ona delanezmož-nost, ki se je polagoma razvijala, bodisi radi naravnega procesa v telesu, bodisi zaradi počasnega učinkovanja nezgodnih razmer pri izvrševanju dela. Izjemo od tega pravila tvori zastrupitev z živim srebrom, fosforjem, svincem in plini, kolikor je nastopila zastrupitev radi opravila s temi tvarinami v obratu. Od leta 1922 pa do 30. junija 1932 beleži statistika okrožnega urada za zavarovanje delavcev 21.738 obratnih nezgod. Te nezgode so se pripetile le na področju navedenega urada in med zavarovanci tega urada. Nezgode članov Bratovskih skladnic in železniških bolniških blagajn pri tem niso vštete. Večina teh nezgod je bila lažjega značaja, tako da je bila nezgoda že po nekaj tednih brez posledic ozdravljena. Nezgodna renta pripada zavarovancu po desetih tednih in se izplačuje toliko časa, dokler delanezmožnost radi poškodbe presega 10%. Od 21.738 nezgod je bilo priznanih 3.106 nezgodnih rent. Ti rentniki so ad leta 1922 do konca leta 1931 prejeli nekaj manj kot pol milijona dinarjev nezgodnih rent iz nezgodnega zavarovanja. Pri tem so vštete tudi rente vdov in sirot umrlih rentnikov. (Dalje prihodnjifi.) Nezgodno zavor. delavstva pri OUZD i c*r oeiia z delavskih ho j t sc Rudarit v boju za golo življenje Kraka lira delo rsam dajte! Ogromna protestna shoda proti ponovni redukciji rudarjev v Hudi jami m zsslaviSvs rudnika v Zagorju Zagorje. Nenadoma je butnil« vest, da misli TPD ustaviti t ulca j« n ji rudnik. .TPD utemeljuje svojo odločitev s 'tem, ker je država zelo znižala svoje nabave premoga pri njej. Da se •prepreči katastrofa ne samo za Zagorje, ampak za vso 'zaigomko dollino, se je osnoval akcijski odbor, ki ima nalogo, dla ukrene vse potrebne korake, da se reši ta zadeva v zadovoljnost rudarjev in vsega prebivalstva. Ta odbor je sklical dne 13. februarja t. I. protestni shod. Shod je bil na prostem pred rudniško restavracijo. Ol) priliki tega protestnega shoda so bile zaprte vse delavnice, trgovine in gostilne. Dnevni redi slioda je bil: Protest proti znižanju naročil premoga pri TPD od strani ž e 1 e/j n i Šilc e uprave in dir ligi h državnih ust’a nov.. Predsednik akcijskega odbora Kraut -berger je otvoril točno ob '•> po po K! ih* protestni shod. Zborovalcev je 'bilo nad 4000. Po uvodnih in pozdravnih besedah je podal situacijsko poročilo predsednik Delavske zbornice Miha Cobal. Poudaril je, da stoje Zagorje pred popolno katastrofo. Steklarne so ustavljene, kamnolomi počivajo, od' 1600 rudarjev je zaposlenih sedaj še nekaj nad 700, pa še ti praznujejo. Brezposelnih je z družinami vred nad 1000, ki ne vedo, kako se bodo preživeli. Ako se ustavi rudnik, bo katastrofa popolna. Zato morajo zlasti1 oblasti odi naj nižje do naj višje izvršiti svojo dolžnost in poučit i odloču joče faktorje v BeJgradu. da je tako nerazumevanje kvarno. Joža Go lm a j er je poročal za delegacijo, ki je bila v Beligradu. Ministri za finance, promet, prosveto in socialno politiko so sicer obljubili svojo pomoč. Vili. Kravos je govoril v imenu Narodne Strok. Zveze j n zahteval kruha in dela V imenu JSZ je to vi Mari nič ek na kratko ožigosal sedianje nesmotreno gospodarsko politiko. De-' lavstvo bo rešila le lastna sila, če bo organizirano in složno. Delavstvo mora biti v strogi pripravljenosti, če hoče doseči kake uspehe. II. Šober ja igovoril v imenu II. rud. skupine in o|x>;zairjaI, da grozi to večno zniževanje sta-leža rudarjev, katastrofa socialnim ustanovami. Narodni poslanec Mravlje je obljubil, da bodo slovenski posilanci napeli vse sile, da se zadeva ugodlno reši. Jurij Ar h jo koit tajnik Zveze rudarjev ožigosal delovne raiZr mere v drž. rudnikih in nepotreben konkurenčni boj. V imenu brezposelnih rudarjev je izpregovoril še brezposelni rudar G l'oz n i k. Slikal je .bedo sotrpinov in zahteval takojšnjo odpomoč. Končno je bil« odposlana resolucija. Shod je napravil na Zagorje in na vse navzoče silen vtis. Med celotnim zborovanjem, je delavstvo vzklikalo: Nobene obljube več. Mi hočemo dejanj. Hočemo dela in kruha. Razmere v Zagorju so skrajno napete. Huda jama. Kakor smo že javili v zadnj i »Delavski Pravici«, je vodstvo tukajšnjega rudnika sklenilo, da izopet reducira 110 tovarišev. Za to redukcijo je hotelo pridobiti tudi delavske zaupnike, ki so se pa odločno uprli temu. Njihov predsednik tovariš Le«!n,ik je izjavil, da so rudarji v najskrajnejšem slučaju naje pripravljeni praznovati, sarmo da> bi imeli vsi skupaj svoj borni kruli. To stališče je zavzel tudi zbor delavstva, ki se je vršil dne 5. februarja v hotelu Ilc like ja v Laškem,. Zadnjega shoda se je udeležilo nad 300 rudarjev. Na shodu so govorili tovariši: Diaici in Lešnik kot zaupniki, Pli-b e r š e k iz Trbovel j kot načelnik II. skupine, A n t o n M ai r i n č e k kot zastopnik Delavske zbornice in Hočevar kot zastopnik JSZ. Zibor je odločno protestiral proti redukcijam in tudi dokazal, da niso potrebne. Odločno je zavrnil nakano, da bi morali domači delavci postati žrtve tujega kapitala. Zbor je tudii pozval vse delavstvo’, da je enotno in da' se trdno oklene svoje strokovne organizacije. Končno je ibiila sprejeta resolucija, ki se je odposlala na ikr. vlado v Belgradiu. Iz obratov rn12. H. dopoldne. Vidi se, da se tovariši zavedajo dela in polnoštevilno posedajo seje. Obravnavale so se tekoče zadeve. TovariSi so pridno posegali v debato. Ce bo delo tako šlo naprej, potem nas ni treba biti stralh. Korajža velja! — Org. zaupnik. (»ustanj. V nedeljo 5. t. m. se je vršil redni letni občni zbor tukajšnje skupine. Udeležila se ga je nad polovico članov. Na novo je bil izvoljen ' Bledeči odbor: predsednik Kokalj Ivan, podpred-»edinik Ješovnik Martin, tajnik Civnik Ivan, namestnik Petrač Anton, blagajnik Mager Alojzij, namestnik Urbanci Feliks, odbornik Kokal Gregor. V nadzorstvo pa Kotnik Andrej in Rožej Franc. Odbor bo imel svoje redne seje vsako prvo nedeljo po petnajstem v mesecu. Takrat bo tudi vedno prilika za poravnavo članarine. Paptrničarji Vevče. Smrtno »e je ponesrečil tov. Škrjanc Anton, delavec pri gladilnem stroju, ko je dne 4. t. m. napravljal drva. Privezani hlod okoli života, kar je bilo usodno, ga je potegnil s seboj po bregu in ga navil okoli »obe ter zadavil. Ponesrečeni tov zapušča ženo, 4 Se majhne otroke in še ženine starše kot užitkarje. Za družino je bil krušni oče in bo zanjo njegova smrt velika izguba. Veličasten pogreb dne 6. t. m. ;je bil priča njegove priljubljenosti. N. v m. p.! Vevče. Občni zbor naše skupine ibo dne 26. t. m. ob 8 zjutraj v domu v D. M. v Polju. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora udeleže. Vsak zaveden delavec v organizacijo, da bo naša moč jačja. Tudi bivši tovariši, ki site organizacijo zapustili se zavedajte, da je edino to vaša zaslomba1 in odporna sila! Zato vsi na občni zbor! Kemični delavci Ljubljana. — Vse brezposelne člane vabimo, da čimpreje predložijo potrdila občine, dtti so še vedno brez posl«'. T a potrdilu je treba predložiti tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze, palača! Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22-1. Iz. -potrdil naj bo razvidno število otrok. Bližnji člani naj prinesejo navedena potrdila osebno, bolj oddaljeni pa jih lahko pošljejo tudi po pošti na gornji naslov. Vsekakor pa je treba, da hitro to store. Viničarji Računajte! V predzadnji številki »Delavske Pravice« #mo na podlagi številk dokazali, če se res ne izplača obdelava! i vinograde, če res ni nobenega dobička več in je tedaj' opravičeno zniževati viničarjem zaslužek in kratiti njihove pravice. Sedaj' pa hočemo v številkah dokazati, kako znajo nekateri vinogradniki svoje viničarje izmozga vali, zakaj mora potem ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Delavski tisk je naš najboljši učitelj, vzgojitelj in tovariš. V borbi za izboljšanje delavskega položaja neizprosen do skrajnosti. Je najjačji kritik neznosnih razmer, v katerih živi delavstvo, vsled kapitalističnega ustroja sedanje družbe! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n viničar biti tolik revež in na kakšen način se vse zbirajo bogastva. Viničar Krpan Anton je služil enemu gospodarju tri leta in sicer leta 1930, 1931 in 1932. Po posebni pogodbi je imel določeno denarno plačo kot drugi delavci, katere pa nikoli ni dobil. Tozadevno se je vršila sedaj viničarska komisija, pri kateri pa se vinogradnik ni hotel sporazumeti. Žar to je bil viničar prisiljen izročiti svojo terjatev sodišču. Ta se glasi: Leta 1930: kosil otavo 8 dni................... . . Din 150.— razna poljedelska dela 44 dni ... . „ 660.— Leta 1931: vinograd reguliral 24 dni................... „ 480.— kamenje lomil, trsje sadil 16 in pol dni „ 247.50 delavcem dajal svojo hrano 48 dni . . „ 576.— drevje podiral 2 dni .. . ................. „ 30.— za gospodarja kupil 21 kg ovsa ... „ 63.— 12 sadnih dreves kupil...................... „ 72.— plačal bika za gospodarjeve krave . . „ 90.— plačni potne liste za (gospodar, teleta „ 14.— plačal hišne številke za gosp. poslopje „ 12.— kupil lucemino seme za gospodarja . „ 6.— pokrmil krompirja gosp. svinjam 500 kg „ 250.— pokrmil koruze gosp. svinjami za . . . „ 300.— pokrmil fižola gosp. volom. 75 kg . . „ (146.— .Leta 1932: gnoj vozil v vinograd 1 dan .... „ 15.— vinograd rigolal 24 dni..................... „ 480.— kolje delal za vinograd 3 in pol dneva „ 52.50 gnoj vozil, oral in deteljo Bejal 2~ dni „ 30.— vodo za škropljenje nosil 3 dni ... „ 45.— viničarijo popravljal en dan .... „ 15.— za gosp. kulub delal 2 in pol dni . . „ 62.50 kolje vozil v vinograd pol dneva . . „ 7.50 steljo nosil 5 dni.......................... „ 75.— taito cepil 2 dni . „ 30,— peso presejal gospodarju 2 in pol dni „ 37.50 tri košare sadik dal (gospodarju . . „ 15,— kosil seno pri drugi viničariji 5 in pol dni......................................... 82.50 sušil in grabil seno 8 dni.................. „ 120,— seno na hrib nosil 4 dni.................... „ 00.— škropil 2 dni............................... „ 30.— za setev ajde kopal en dan .... „ 15.— zidarju stregel za gospodarja 8 in pol dni....................................... „ 170.— cesto napravljal 4 dni......................... 60,— 3240.— 1812.— 300.— 100.— 200.— mlako čistil en dan................................ 20.- steljo nosil ponovno 6 dni ... . „ 90.- sodje nosil na hrib v prešo 13 dni . „ 195.- ajdo nosil iu mlatil 3 dni......................... 45.- obdelovanje dveh njiv skupaj 5 dni „ 75.- plačal .račun kovača za gospodarja . „ 144,- pogojen dn odtegnjen sadjevec 300 1 „ 450,- pogojene, poteni pa odvzete krave: a) ena 270 dni, ali 1620 1 mleka . . b) druga 151 dni, ali 906 1 mleka odškodnina za pogojene in potem odvzete njive: ječmena 200 ikg.................... . repe v vrednosti...................... korenja v vrednosti................... odškodnina za tri leta, ko je viničarjeva žena morala služiti pri gospodarju kot dekla, plače mi dobila nobene, zahteva sedaj .mesečno 200 Din, sku- z.ahtevek skupaj............................ 1(7.695,— skupaj samo . . . Din 1800.— od tega je prejel vse skupaj samo . . . Din 1300.— zadržanega zaslužka je torej še....................Din 16.395.— Viničar samo delaj, drugi pa uživaj. Končno pa se mora za svoj zaslužek boriti po sodiščih, kar zope.t pravijo nekateri, da tako z gospodarjem viničar ne bi smel postopati. Kje naj .bo potem pravica? Tako naj se najbrž pojmuje ta nov sollda-ristieni socializem. Ti delavec le delaj in bodi pokoren, gospodar če hoče ti bo zaslužek že plačal, ako pa ne, miruj in potrpi. Ako ne dobiš pravice na tem svetu, pa se zanašaj vsaj na ono po! smrti, saino da ne dražiš s svojimi zahtevami delodajalca in ne Ikršiš solidarizma z njim. Zlato poroik« sta obhajala zakonca viničarja Rajh Ivan in Rozalija, člana ljutomerske Skupine. Prijatelji in njuni dorastli otroci so jima pripravili dne 5. februarja lepo gostijo. Zlatoporočencema naše tovariške čestitke! Št. Vid pri Ptuju. Na Svečnico se je vršil lepo obiskan sestanek viničarjev. Snuje se nova skupina. Nasprotni so nekateri vinogradniki iz Ptuja. Bomo se vsi organizirali, potean. pa nef ibodo mogli delati izbire med organiziranimi in neorganiziranimi. Urimo naš delavski tlsh Delavsko Pravico1 ..Besedo4 „ltrekovo kntllnico" Za tiskovni sklad »Delavske Pravice« so poslali: Skupina J. S. Z. v Celju Din 40.—. Skupina J. S. Ti. na Viču Din 50.—. Jugoslavija na konierenci o del. času Dne 16. januarja je govoril v imenu naše vlade g. Dušan Jeremič iz soc. pol. ministrstva. Povedal je tele misli: Skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko se nam ne izidi dovolj:. Rešitev stvari je odvisna namreč od nešteto postranskih momentov. Sprejetje novega delovnega časa se nam zdi prenagljeno in premalo preračunano tudi z ozirom na delavske plače. Naša vlada je mnenja, da je to problem industrijsko razvitejših držav. Kupna moč našega prebivalsitva je še zelo majhna. Mi smo v našem listu vedno trdno nagla-šali, da ni problem rešen, če se uvede le krajši delovni čas, ampak da je tudi potrebno, da mezde pri tem ne padejo. To se pravi: Tudi kapital naj prinese svoj del h krizi in k njeni rešitvi. Konferenca in naša delegacija nista pravilno postavili cilja do rešitve. Kot poročajo listi, je konferenca končno odločila s 36 proti 21 glasovom, da je treba sprejeti konvencijo o skrajšanem delovnem času. Doma in po svetu 1. 1929, po vrednosti pa skoraj za 'dve tretjini. Tudi uvoz se stalno manjša. Tako je v 1. 1929 znašal 1,671.521 ton ali 100%, v vrednosti 7.594.7 milij. Din (100%), ki je padel v letu 1932 na 880.145 ton ali 52%, v vrednosti Din 2.859.6 milijonov ali 37.65 %. Tudi Avstrija se je skorajžila in zahteva obvezno armado. Le čemu in zakaj se vse države z mrzlično naglico oborožujejo? Kapitalizem se ne čuti nikjer več varnega kakor v senci bajonetov. Italija—Nemčija—Madžarska so baje pred letom sklenile trozvezo. Naperjena je predvsem proti Jugoslaviji. Italiji se skomina po Dalmaciji in Boki Kotorski. Nemčija in Madžarska demantirata, da bi obstojal z Italijo j kak vojni dogovor. Tudi Italija je naposled I te vesti demantirala. Amerika zahteva, da se Anglija vrne k zlatemu denarnemu standardu. V zvezi s tem se poroča, da bo Amerika le pristala na ponovne razgovore glede vojnih dolgov. 11 letnico kronanja praznuje te dni sv. oče Pij XI. 11 let že torej vodi in vlada s Petrovega prestola vesoljno katoliško cerkev. Za geslo svojega dela si je izbral rek: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. — Žal, j da vse njegovo prizadevanje po zbližanju in i medsebojnem prijateljstvu narodov ne najde 1 nobenega odmeva. I Azija Azijcem, je zahteva Japoncev, ki se že čuti, kajti vsled japonske konkurence je moralo v Bomboyu ustaviti delo 9 predilnic vsled česar je izgubilo delo 80.000 delavcev. Vojni dolgovi in reparacije Načrt zakona o ločitvi cerkve od države, ki je bil vložen od nar. posl. dr. Kešeljeviča in tovarišev z zahtevo nujnosti, je bil od strani skupščine in vlade odklonjen. Ta zakonski predlog je podpisalo 64 poslancev, med temi je tudi nekaj poslancev iz dravske banovine. Nov poslanski klub so ustanovili poslanci dr. Preka, Petrak, Bakinič, dr. Kožulj in dr. Lensič. To je sedaj že četrti klub v narodni skupščini. Predsednik tega kluba, ki so ga imenovali »Narodni klub«, je dr. N. Preka. Stanovanjski najemniki postajajo vedno bolj aktivni. V sredo, 8. februarja se je vršil v Ljubljani občni zibor. K delu se je pritegnilo več novih moči med temi tudi zastopnike posameznih strokovnih organizacij. Od strani delavcev, ki tvorije velik procent najemnikov, bo treba večjega zanimanja in sodelovanja s to važno organizacijo. V Jugoslaviji smo v preteklem letu pokadili tobaka in tobačnih izdelkov za 5 in pol milijarde dinarjev. Največ se pokadi cigaret navadne vrste (Zeta, Sava). Kakor je videti, se kadilci raje odrečejo drugim potrebam, samo da imajo za tobak. Poleg tega se pokadi ogromne količine tihotapskega tobaka, posebno v sosednjih krajih, kjer se ta žlahtna travica prideluje. Razumljivo je, da uprava monopolov tihotapce z vso srditostjo preganja, saj ji gre vsled tega v izgubo vsako leto več sto milijonov dinarjev. Naša zunanja trgovina je v stalnem upadanju. Tako smo naprain 1. 1929, ko je znašal izvoz 5,329.866 ton ali 100%, v vrednosti Din 7.921.7 milijonov ali 100%, izvozili v 1. 1932 samo 2,398.239 ton ali 45.99% v vrednosti za 3.005 milj. Din ali 38.57%. Po teži je tedaj padel naš izvoz za več kot polovico napram Takole pišejo časopisi o tem problemu: »The Times« (angl. konservativ.) . Anglija je plačala decemberski obrok Združenim državam točno — čeprav pod gotovimi pogoji. Amerika je pokazala mnogo smisla za medsebojno zvezo med položajem v Nemčiji in reparacijami, pa naj pokaže še tak smisel za medsebojno zvezo' med reparacijami in njenimi dolžniki.« Drugi angleški lisii se še ostreje obračajo proti Ameriki in ji (zlasti delavci) očitajo hinavščino in lakomnost. Ameriški listi pa trdijo, da dolgov ne črtajo drugače, ako dobe zanje kako drugo kompenzacijo. Amerika, tako trdijo, ni dobila nobenega vojnega plena, druge države zmagovalke pa. Zato prete zlasti Franciji: če ne plačate, bomo napravili gospodarsko vojsko proti tistim, ki ne bodo plačali. Francosko časopisje pa pravi: Prav je, da nismo plačali Ameriki. Amerika je med vojno samo pri orožju več zaslužila, kot znašajo dolgovi. Ker je Amerika kriva, da mi nismo dobili dosti od Nemcev, pa še mi Ameriki ne damo. Drugi listi pa drže pač s tisto državo, kjer so več dolžni in kjer so bolj politično odvisni. Kapital je vojno začel, kapital je v vojni zaslužil, kapital hoče še po vojni na račun vojne iztisniti iz ljudi, kjer se le da in kakor se da, to je pa resnica o vojnih dolgovih in reparacijah. S2S2ŠI BESEDO i ! 0 1 I o c <0 N ■S O S * £ i I ■« «t to c t: .2 o t? a O •J 5? v •a c S «« « ® 'S *■ -5 C ■S ar v Upton Sinclair: DOLARJI roman (Naslov v izvirnika: Mountain City) Ta otrok je Jedu vedno vzbujal misli na Lizo, ker sta bili obe tako različni med seboj; v njiju se je utelešalo nasprotje dveh razredov. Spominjal se je štirinajstletne Lize — takrat je bil vprnv začel opazovati svojo okolico. Liza pa je takrat že vlekla na svojih ramah breme gospodinjstva, — že takrat je bila mršavi, zagrenjeni, mučeni stvor, ki mu ni nikdar nihče prizanašal in ki je zdaj nosil dvojno breme tedanjih let. Nekoč je gospodinjila petero ljudem, kuharila trikrat na dan in pomivala, se borila z vragom alkoholom, skrbela za nravstveno vzgojo mlajše sestre in dveh manjših bratov, gonila zaspance iz postelj in jih tirala na delo, ali pa jih potaknila v zakrpano obleko in jih peljala v cerkev: — vse to in še toliko in toliko drugih, navadnih nesreč in nezgod, revščine, bolezni in smrti. Tu pa čisto nasprotno: ljubljenec bogov, ki se razcveta v zrelo žensko, ki pa ravna z njim mati kakor z igračo in z živo lutko, ker se samo brani starosti in noče, da bi lastna hči pred svetom razgaljala to njeno neizogibno nesrečo. Lulu Belle niso zavrli samo v obleki, ampak očitno tudi v miselnem razvoju; njeno blebetanje je bilo tako otročje, da Jed ni vedel, če je pri zdravi pameti. Na vsak način je bila na oči ljubka — s tisto poltjo ko kri in mleko, ki tako brž mine in ki je ne more posnemati umetnost nobenega olepševalca. Bila je sonce v bolniški sobi, žuborela je v radosti kakor vodomet. Niti sivi obraz bolnega, starega deda je ni mogel otožno ubrati, saj ga bo vendar ta srčkani mr. Rusher peljal na vrt in mu pokazal kraj, kjer sta vsadila holandske gomolje in potem bodo pazili, kdaj se bodo pokazali prvi poganjki. A primera med Lulu Belle in med Lizo ni v Jedu rodila razredne zavesti, — to iz preprostega razloga, ker ni prav za prav sam zase nikdar mislil, da spada med proklete prebivalce te zemlje. Nameraval se je dvigniti nad nje, in tu je bil eden izmed ciljev, ki so ga vabili. Opazoval je otroka z globoko radovednostjo in ga kar požiral v svojih mislih. Videl je, kako je njegova druga sestra Magde, srčkana, zorela v ženo. Videl je, da je ta otrok zdaj prav v tistem razdobju. Ne bo več dolgo, pa bodo morali Lulu Belli obleči krilo, ki ji bo seglo vsaj čez kolena, — misli Jed Rusher pri sebi. Njena mati je to najbrž tudi že opazila. »Ded«, je dejal otrok, »misliš, da je kaj hudega, če se igram s punčkami?« »Ne, srček, zakaj?« »Mama pravi, da sem že prestara in mi jih hoče vzeti. I oda ded, jaz ne vem, kaj bom potem počela, saj bom tako sama! Imam najkrasnejšo novo punčko, kar si jih nioreš misliti, kaj takega še nisi videl, je tako velika kakor pravi otrok in če jo stisnem, kriči; ima prav take oči kakor jaz, pa pravi, da je nalašč tako izbral in jaz sem ji lase zadaj zvezala s trakom kakor sebi, in naredila sem ji tako lepe oblekce, teta Lucile mi je pokazala vbode in napravila sem ji vezeno nočno srajčko in leži zdaj vso noč na moji roki. Ded, saj bi druge punčke že lahko pogrešala, kaj misliš, da ne bi smela obdržati vsaj Gladys?« »Ne vem, srček, moraš storiti, kar ti reče mama. Ona najbolje ve.« »Mama hoče, naj jo podarim kaki manjši deklici, a kako naj vem, da bo tam tudi vedno dobro oblečena in počesana in vse to? In tako lepa odeja, ki sem ji jo napravila za zibko — kaj naj naredim s tem? Hotela sem ubogati mamo, pa sem tako jokala, morala sem kar jokati, dokler mi ni rekla, da smem GIadys imeti 5e en teden « Krse. so e. rudarska organizacij v Holandiji Čestokrat se čuje oc! naših 'nasprotnikov, da kršč. soc. pok ret nima sile in energije za uravnavo delavskih potreb. Posebno poudarjajo, da se zlasti rudarskemu delavstvu v Ho- 9 terpentinov landiji slabo godi prav radi tega, ker ga večinsko zastopajo kršč. soc. strokovne organizacije. Da dobimo o delu kršč. soc. rudarske organizacije v Holandiji pravo sliko, se je uaš dopisnik obrnil na rudarja, ki jo bil več let član te organizacije, za tozadevna pojasnila. Poročilo, ki ga je podal, je izredno zanimivo, radi tega ga v celoti objavljamo. Seni rudar že ‘20 let, delal sem v nem- ških, .francoskih in sedaj holandskih rudnikih Domovina mi ni dala potrebnega zaslužka, zalo sem moral v tujino, kar se je zgodilo mnogim slovenskim rudarjem. V Nemčiji in Franciji sem bil član soc. demokratičnih strokovnih organizaciji, v Holandiji pa prej navedene kršč. strok, organizacije. Ta organizacija ima organiziranih samo rudarjev in kovinarjev 33.416; jaz sem bil na pr. vpisan pod centralno številko 20.812. Ta organizacija vodi večinsko delavsko politiko v Holandiji, jako močna je tudi gospodarsko. V svojem delu se omejuje samo na strokovno in gospodarsko zaščito delavstva, v državno politiko se ne vmešava. Vsak član te organizacije pa mora kot katoličan .izpolnjevati vse dolžnosti, v nasprotnem slučaju je izključen. Ob nedeljah in praznikih gredo vsi člani skupno k službi božji. Rudarski prazniki se praznujejo zelo slovesno. V organizaciji vlada prava složnost in disciplina. Vsi člani so kot ena velika družina, pomanjkanja ne Lipi nihče; ako je član v težkih gmotnih razmerah radi bolezni ali 'česa drugega, ga podpre organizacija in tudi članstvo. Svojo centralo ima v Nerlingu. Centrala ima štiri poncentralna tajništva. V centrali sta mil ■(e odličen domač izdelek konference obravnavajo strokovna poročila in organizatorične zadeve. Ako član dvakrat izostane, je izključen. V delavskih kolonijah ■imajo organizacije honorarično nameščene tako zvane komisarje, kateri uravnavajo vse potrebno med članstvom in dajejo poročila o delu na konferencah. Prispevke za organizacijo oddajajo člani tem komisarjem doma ob [priliki, ko jih obiščejo. Kakor razvidite, se vrši vse organizacijsko delo že doma med čla-ni-delavci. Organizacijski aparat je tako urejen, da more vedno napredovati, vse gibanje se vrši intenzivno in ismotreno, kar sem že omenil; vlada pravo zadovoljstvo, kakršnega nisem našel še nikjer. Popivanje, preklinjanje, konkubinati so pri članstvu te organizacije izključeni; za te prestopke sledi tudi izgon iz dežele, če je inozemec. Preden nastopiš delo, moraš biti strokovno organiziran. Kaj pa je ta organizacija v deželi dosegla v javnopravnem pomenu? Že pri rudarski stroki vam moram povedati, da prav nikjer niso delavni pogoji (ako zadovoljivi, nego tukaj. Rudarska panoga ima svoje rudarske svete, kateri uravnavajo zakonitim potom vse delavne pogoje in mezde, še več, regulirajo celo kupni trg is svojimi konzumi. Delavski obratni sveti v sporazumu z delavci in podjetniki dol o/čaj o mezde, akorde. Ti obratni dva strokovna ravnatelja-inženlrja. Eden za težko industrijo, drugi pa za ostale stroke, poleg tega dvajset strokovnih iajmikov, ki so izšli iz organizacijskih strokovnih šol. Vseli nameščencev ima nad sto, ki opravljajo samo strokovno organizatoriono delo. Vsak leden ise vršijo itako zvane strokovne konference. Te Naše ženstvo kupuj samo domače milo! Naše gospodinje, zavedajte se: Z nakupom domačega blaga ... za svojega moža ... za svojo družino ... Pomnite, da ni vsako milo z znanim imenom domače milo! S. poglavje. Borza. I. Stari VValter Evvarts je bil oče predsedniku Farmerske in trgovske banke in tast najstarejše Warrenerjeve hčere. Kakor bogataš, ki ima v več bankah svoje varnostne predale, je hodil od banke do banke, odpiral predale in rezal z zložljivmi škarjami, ki jih je nosil v žepu, kupone. Vrh tega je prejemal pisma, polna nakazil za dividende in dopoldne, ko so se odprle borze v New-Yorku in v Chicagu, je po nekaj ur presedel v dvorani za občinstvo pri tej ali oni mešetarski firmi in opazoval zmedo številk, ki so jih podjetni gospodje brali z brzojavnih trakov in jih z rdečo modro ali belo kredo pisali na deske. Popoldne se je stari gospod umaknil v Catonnah-Country-Club, se sprehajal po prostoru za golf in zapodil nekaj žog v umetno jezerce. Ker ni na noben način hotel dati na glavo čepice za golf, je bila njegova pleša temnorjavo zagorela in s svojim okroglim, veselim obrazom je bil" res podoben pravemu bronastemu Budu. Kadar je deževalo, da ni mogel hoditi po prostoru za golf, je šel obiskat bolnega prijatelja Claudeja Warre-nerja. Jed je moral postaviti k postelji zložljivo mizico in prinesti igro Cribagge. Potem je sedel k oknu in se navidez zatopil v učenje, v resnici pa mu ni ušla niti črka pogovora, ki sta ga imela v odmoru med igrami. Stari Ewar je poznal poslovni svet, finance, politiko in modo v Moun-tain-Cityu, njegovo govorjenje je bilo en sam zaklad zgodbic, pojasnil in podvigov. Njegovo vedenje do te zmede in preganjanja pa je bilo tako kakor vedenje kakega zvezdo-slovca z Marsa, ki opazuje prizor skozi daljnogled. Neverjetno, kaj so vse počenjale te človeške žuželke; staremu gospodu se je pa vse zdelo prav verjetno, in kadar je pravil kako zgodbico, je na koncu bruhnil v glasen krohot. Iz teh razgovorov je Jed izvedel, ne da bi se mu zdelo kuj posebno čudno, da se Mountain City v političnih razmerah ne razlikuje nič od Ziona: to se pravi, ena stranka je imela moč in se je bavila s tem, da je iz koncesij, ki jih je dajalo, mesto, sesala denar druga pa, ki je hotela priti do časti in dostojanstev, je stranko št. ena z vsemi silami napadala. Skupine kapitala, ki jih je nadzirala ta ali ona mogočna in vplivna osebnost, so dobivale od mesta naročila in dovoljenja in dajale potrebni denar, da so poleti lahko postavile svoje kandidate za različne urade in jih novembra dale tudi izvesti. Jed je izvedel imena mogočnjakov in trustov, ki so jih imeli v oblasti. Slišal je divje zgodbe o sporih in vojskah iz sedanjosti in iz preteklosti o roparskih pohodih in o škandalih vseh vrst. Ni ga presenečal nasilni značaj teh dogodijajev, saj je vzrasel v gorovju in je vedel, kakšen je »tabor zlatokopov, ki je postal velik«. Jed je izvedel tudi inaršikaj o zasebnem življenju teh mogočnjakov. Ni se mu zdelo nič čudno, da so prav tako kakor v Zionu cele dolge noči igrali poker, obilno pili in si ined seboj razbijali gobce; njihove ženske so zdaj pa zdaj izginjale in ujeli so jih v objemu tega ali onega ljubimca ali pa pri »ščipalnih« avtomobilskih izletih. Jed je izvedel, da so bili na robu dražbe ljudje, katerih poklicih (bil, da so vohali za takimi nespametnimi dejanji in potezami, podkupovali so posle, najemali detektive, grozili da bodo obvestili tisk — in na ta način so imeli svoj »lov« in tlačili velike vsote denarja v svoje žepe. Ker je Jed nekoč poslušal telefonski razgovor med izdajateljema Zionskega »Stara« in med nekim uradnikom Rocky-mountainske Sladkornice se ni prav nič čudil, ko je slišal, da največja mošnjovrta v Mountain Cityu, lastnika slavne »Poste« Gammon in Godson sedita na najvišji stražnici goratega kraljestva, oborožena z baterijo daljnogledov bila brezhibno urejena organizacija za odkrivanje zločinov in poveljujeta armadi dvesto šolanih opazovalcev. — O o •mt S> O ft. g “■ o ** JS S e -5 »o oJ 2 Q o e •M & O e £ ‘o «h •*» -o o * sveti uredijo iprav vsako zadevo s strani delavstva, ti nakažejo mezdo, stanovanje, te javijo oblasti, skrbe za dovoljenje bivanja v deželi itd. Kaj pa, če si brezposeln ali bolan? Prijatelj, .vse je preskrbljeno, aa vse dobiš potrebno podporo od organizacije, povem ii celo to, da živi v Holandiji brezposelni delavec bolje nego v Jugoslaviji zaposleni. Domačini sploh ne poznajo brezposelnosti. Brezposelni so v zadnjem letu postali le tujci. Za domačine pa skrbi organizacija, da so zaposleni. Prijeti pa morajo za -vsako delo, v tem ni izbire. Organizacija ima svoje produktivne zadruge, posojilnice, veliko svojih stanovanjskih hiš. Plače prejemajo delavci potoni organizacijskih posojilnic. To pa je urejeno takole: Če je delavec en mesec prejel več, nego potrebuje, ostane višek v posojilnici; aiko pa zaslužek ni dosegel eksistenčnega minimuma, ki je v naši valuti določen na osebo 800 Din mesečno, mu denarni zavod brez da ima denar naložen, izplača to vsoto. Vlaganje seveda ni obvezno, pač pa je večina delavstva, ki se tega drži, ker mu je to v korist. Ali je premogovna industrija na Danskem tudi v 'krizi? O, seveda je, ampak tu skrbe organizacije za trg potom za to postavljenega višjega rudarskega sveta. V tem svetu so zastopani delavci in podjetniki. rl’a skupni rudarski svet išče sporazumno trge za oddajo in regulira cene proizvodnji. Ako je produkcija dobra, so tudi zaslužki boljši. Vse delo in konzuiu sta v rokah onega, ki dela in producira. To si je delavstvo izvojevalo s strokovnim pokrelom prav v 'krščanski organizaciji. Podjetniki, čeprav so krščanskega naziranja, hi tako ne postopali, če bi jiih ne prisililo do V. Eržen: Iz hrastniške kronike (Nadaljevanje.) Pri otvoritvi novega prosvetnega doma sta imela zasluge načelnik šol. odbora g. Ferdo •Koš in še živeči g. Ivan Sorčan, nadučitelj, ki je vodil hrastniško šolo 36 let do svoje upokojitve leta 1923. Njegov naslednik na deški šolii je upravitelj g. Franc Lebar, na dekliški, pa ga. Hermina Lunder. Izmed učiteljev, ki so delovali na zavodu, omenjamo: Viktor Galttija, ki je poučeval petje; zaslužen šolnik in organizator učiteljstva je bil zlasti Airmin Gradišnik; Jakob Rainer je bdi poznan ipo svoji darežljivosti in sestavljanju raznih mehaničnih naprav; gdč. Flisova je delovala kot učiteljica ročnih del polnih 35 let. Na šoli je nastanjena obrtno-t rgov-ska nadaljevalna šola, ki je v času svojega devetletnega obstoja mnogo pripomogla k naobrazbi obrtnega naraščaja. Število otrok na obeh šolah se ceni na okroglo 1000. Za ito veliko število otrok postajajo šolski prostori pretesni in misli se zato na zidavo novega šolskega poslopja. Vseh uičnih moči je 22 in sicer 20 posvetnih in dva kateheta. Katoliško prosvetno gibanje se je pričelo pri nas zelo pozno. Prvi zavednejši katoliški fantje in možje so delovali v telovadnem odseku >Orel« na Dolu; le-ti so dali tudi pobudo za ustanovitev katoliškega društva v Hrastniku. Sestavili so pripravljalni odbor pDelavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.