Stev. 21.	Posamezno številka stane SO vinarjev.	Leto 1.
. ' —' —...........
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveh straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Veükoïec, 11. oktobra 1919.
Cene inseratoin: enostopna petitvrsta aH nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
w Za 100 naših kron izplačujejo y Celovcu že 160 avstrijskih!
Ogrski Nemci se branijo Avstrije z vsemi štirimi.
Mirovna konferenca v Parizu je sklenila, da pridejo nekateri nemški kraji na Ogrskem pod Avstrijo.
Tega se pa ti Nemci branijo z vsemi štirimi. „Neues Grazer Tag-blatt" od 8. t. m. piše, da so po ogrskih mestih in vaseh, ki bi morale priti pod Avstrijo, Kernei nabili vse polno plakatov, na katerih se bere: „Los von Oesterreich! Wir h a-ben Bolschewiken genug, wir wollen nicht zum jüdisch-bol-schewistisc hen Oesterreich gehören. Wir wollen nicht zu Wien gehören, das bei unsnur r e q u i r i e r e r> will!" (Stran od Avstrije ! Imamo sami zadosti boljševikov, nočemo biti pod judovsko-boljševiško Avstrijo. Nočemo biti skupaj z Dunajem, ki hoče pri nas samo rekvirirati!"
Iz Celovca.
V Celovcu zdaj nihče več ne misli na to, da bi JugoslcfVani še kdaj zapustili Koroško. Pač pa se tam povsod govori, da pridejo Jugoslovani tudi v Celovec nazaj. Prebivalci, zlasti revnejši ljudje, se zelo jezijo na ! emtscha, Angererja, Laknerja in druge hujskače, ki so zapeljali Gelovčane na led in jih izdali Lahom. Ti namreč pokupujejo šc tistih par litrov mleka in tistih par jajc, kar pripeljejo v Ce- ! lovec na trg kmetje iz Gospe svete. Ker ljudje nimajo kaj jesti, je prišlo v Celovcu dne I. t. m. celo do demonstracij. Ljudje so se zbrali pred deželno vlado in so vpili: „Wenn es nicht besser vvird, gehen wir die Jugoslaven holen 1" (Če ne bo bolje, pojdemo po Jugoslovane !)Nekaj mesarjev je reklo, da se ne bo prej dobilo mesa, dokler ne pridejo Jugoslovani nazaj.
»Karntens Schicksals-stunde.«
Ponoči 6. t. m. so ne le po Velikovcu, ampak tudi po vaseh avstrijski agitatorji raztrosili zeleno knjižico „Karntens Schicksalsstunde".
Knjiga je iz samih laži tako neumno sestavljena, da nam ne bo prav
nič škodovala, pač pa še koristila. Iz dna srca prosimo Boga, naj nas reši takih gimpelnov, ki bi bili tako neumni, de bi šli na ta lim !
Gospodarske novice.
Sadje za kuhanje žganja.
Da našim gospodarjem ne segnije sadje, ki ga ne morejo prodati, je Narodni svet za Koroško prosil deželno vlado, naj dovoli tem gospodarjem davka prosto kuhanje žganja. Deželna vlada je to dovolila in dala g. Ivanu Baniču, višjemu komisarju v Velikovcu, dovoljenje, da sme reševati take prošnje, Kdor bi torej rad kuhal žganje, ne da bi mu bilo treba plačati davka, naj se obrne do imenovanega gospoda.
Ustanovitev podružnice Ljubljanske kreditne banke na Koroškem.
Ljubljanska kreditna banka je sklenila, da otvori podružnico v Bo-„ rovljah in ekspozituro v Velikovcu. S pripravljalnim delom se je že začelo, tako da bosta obe filialki začeli delovati še tekom tega meseca.
Postna vožnja Grabštanj-Žrelec.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo je upostavilo poštno vožnjo Žitara vas-Galicija-Borovlje. Tudi glede poštne vožnje Grabštanj-Žrelec se vrše potrebne poizvdbe in bo ista v kratkem času upostavljena.
Avstrijski denar.
Vrednost avstrijskega denarja vedno pada. Te dni so v Celovcu za 10) naših kron i. plačevali že 160 avstrijskih !---
Avstrija ustavi ves osebni promet.
Dunaj, 5. okrobra. Vlada je sklenila, da se z 2. t. m. ustavijo na avstrijskih železnicah vsi osebni vlaki.
Slabo žigosani bankovci.
Na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani prihajajo vedno in vedno pritožbe, da se ljudje in včasih celo javni uradi branijo sprejemati bankovce, ki so slabo žigosani. Zato se po !
naročilu ministrstva financ še enkrat
razglaša da morajo ne le vsi naši javni uradi, ampak tudi prebivalstvo sprejemati tudi take bankovce. Nikdo pa naj ne sprejema nežigosanih bankovcev in pa takih, na katerih je žig (pečat) neveljaven.
Dopisi.
Galicija. Mesar Karol Dobernik se je preselil iz Grabštanja v Galicijo in otvoril tu mesarijo pri Teyrowskem. Dobava mesa je bila do sedaj Galičanom zelo otežkočena, ker
nismo imc4i nobenega mesarja v bližini, sedaj pa bomo torej tudi z mesom preskrbljeni. Zopet en dokaz več, da smo dobili z Jugoslavijo dobro in skrbno mater.
Št. Lipš. Jera Švikaršič, iz St. Lipša, občina Mostič, je šla 22. t. m. z legitimacijo Koroškega obmejnega poveljstva v Velikovcu na svoje posestvo v coni B. Še tisti večer so jo v njeni hiši zastražiii avstrijski orožniki, da do drugega jutra do 6. ure ni mogla nikamor. Ob 8. uri so jo odpeljali v orožniško pisarno, odkoder je niso izpustili do dveh popoldne. Izpraševali so jo, kaj dela v coni B, nanjo, da nima tam nič opraviti, in ji grozili: „Ihr seid mir ein jugoslaviseh gesinntes Ge-sindel, Ilir seid nur heriiber gekommen, um zu spionieren. Wenn Ihr Solin heraufkommt, wird er sufort verhaflet und nicder-gemacht werden". Pripomniti je še, da so orožniki pljuvali pred ženo in jo zmerjali. Ko so jo bili zaslišali, so jo izpustili in spise predložili deželni vladi v Št. Vidu. Ta je Jeri Svikaršic poslala tole izkaznico: Der Aufenthalt ist nur bis auf Weiteres gestattet, das Über-sclireiten der Deinapkationslinie selir strenge untersagt."
Železna Kapla. Naše ženstvo. — Vedno bolj se bližamo dnevu, ko bomo s svojimi glasovi odločili severno mejo naše Jugoslavije. Zato se hočemo tudi me ženske, ki smo bile dosedaj oropane vseh pravic, zanimati za narodno delo, toda ne samo zanimati, ampak tudi resno delati. V to delo nas je vpeljala predsednica „Ženske organizacije za Koroško" ga. drica Piskernikova, ko nas je 29. t. m. obiskala in nam podala .v to svrho temeljnih podatkov. Ustanovilo se je „Žensko društvo za Žel. Kaplo in okolico" in sestavil se je odbor, ki nam bo pomagal in svetoval pri delu. Zato komaj čakamo nad vse veselega trenotka, ko bomo mogle pokazati svetu svojo zmago.
Stran 2.
„KOROŠEC, dne 11. oktobra 1919.
1 8
Stev. 21.
Velikovee. Nemški Velikovčan, mesar in gostilničar v Velikovcu, ki je doslej bival kot begunec v Avstriji, se je tam pečal z različnimi špekulacijami in kupčijami. Avstrijske oblasti so ga kaznovale in mu vzele, kakor se govori,
Železna Kapla. Dne 7. t. m. ni vozil jutranji vlak, ker se je na železniški tir pri-valila velika skala.
Abršje.
Umrl je dne 5. t. m. tukajšnji posestnik Offner Matija, p. d. Mešive. Bil. je priden in skrben gospodar. Zadnje mesece
upo Hpnir in VSP hlaan "spHai qp vrrfa 1 ie moral ves čas ležati v boJniški Postelji in
ves denar m vse blago, beuaj se vrača ■ ljk . t , ž . d bolezni_ Boff bodi
zopet v Velikovee.
Velikovški Nemci pa si namigavajo med štirimi očmi, da je vendar bolje v Jugoslaviji.
Velikovee. (Dobro je povedal.) V neki gostilni v Velikovcu je sedelo več kmetov, in so se razgovarjali o Avstriji in Jugoslaviji. Mlad kmet jih nekaj časa posluša, potem pa pravi: V Avstriji mora kmet vse oddati, vse se rekvirira po določenih cenah, torej kmet ni več sam svoj gospodar, ampak samo verbolter (oskrbnik) države. Hvala Bogu, v Jugoslaviji pa smo še sami svoji gospodarji, ker prodamo' od svojih pridelkov po ceni, ki nam ugaja, samo, kar in kolikor sami hočemo, Že zategadelj sem za Jugoslavijo. In glej — vsi navzoči so mu pritrdili.
Potoče. V Libeliški občini je nemčurska vas Potoče. Ni dolgo od tega, kar sta prišla v to vas 2 nemčurska kmeta iz Labodske doline kapovat posestvo v Jugoslaviji. Rekla sta, da ne moreta več prenašati'hudih davkov ter rekviriranja žita in živine v Avstriji. Kmetje v Potočah tema kupcema sicer niso prodali ničesar, posestva tudi niso hoteli zamenjati, pač pa so se prepričali, da kmetom onostran demarkacijske črte slaba prede, in so se takoj odločili za Jugoslavijo.
Obirsko. Gg. Zadolšek in Klavora iz Železne Kaple sta imela 5. t. m. pri nas shod. Posebno je dopadel govor g. Zadolška, ki živi ob dernarkacijski črti v Skofičah ob Vrbskem jezeru. Povedal nam je dosti o mi-zeriji v Avstriji. Hvala govornikoma, da sta se potrudila k nam.
Bela. Tu v naših gorah se menda potepa nekdo, ki je že par ljudi spravil na oni svet. Ljudstvo se kar boji tega potepuha. Prosimo, da nas oblasti rešijo te nadloge.
Dnevne novice.
i veliko je trpel revež vsled bolezni. Bog bodi tolažnik zapuščeni Mešivčevi družini, rajnemu pa daj za njegovo obilo trpljenje večno plačilo !
Wilson bolan.
Wilson je resno zbolel na živcih. Poklicali .so k bolniku njegovo hčerko. Gotovo je, da delj časa ne bo mogel opravljati svojih uradnih poslov.
Lepa jesen.
Letos imamo tako lepo in toplo jesen, da so jagode mislile, da se je zopet vrnila pomlad. Začele so cvesti in so tudi že dozorele. Te dni so se oglasile v našem uredništvu tri stranke in so nam prinesle lepih, rdečih jagod.
Velikovee. Vsa društvena naznanila se objavljajo na tabli v Narodni čitalnici.
Belska dolina. Na griži je v naših krajih umrlo že par otrok. Ne jejte nezrelega, umazanega sadja in zelenjave! Olupite sadje, preden ga jeste!
Železna Kapla. Dne 28. oktobra bo pri nas sejm za blago in živino, kakor se je vršil pred vojno. Prodajalci in kupci, pridite!
Remšenik. Oglasil se je po več letih iz Tomska v Sibiriji Bričko Ivan, ki se nahaja pri 1. jugoslovanskem polku. Oglasil se bo še marsikdo, ki ga že štejemo med mrtve,
EWKWIWailTOTM
Ljudsko zdravje.
Naše zdravje v ljudskih pregovorih.
Če t i najbolje diši, pusti najboljše jedi! Bolehni in zdravi imajo različne ure. Kar je komu v zdravilo je drugemu v strup. Močni ne potrebuje zdravnika. V eni uri se ne zaceli nobena rana. Kdor počasi juho je, visoko starost dela. Bogate pojedine rodijo bolnike. Tavžent-roža ima čudotvorno moč. Proti smrti ni zrastlo nobeno zelišče. Smrt sedi mnogokrat z bolnikom pri mizi. Velika žalost, težka bolezen. Čim več kdo pije, tembolj ga žeja. Imej mero in cilj, preveč ne jej in pij. En požirek zahteva drugega. Kadar se preveč pije in je, navadno po zdravnika iti mora se. Toplo je življenje, mrzla je smrt. Toplota ne zlomi nog, pač pa mraz. Tudi voda pogasi žejo,- Kdor hoče čisto vodo piti, k studencu mora iti.
__ Naše prireditve._
Dne Ö. oktobra bodo shodi: v Drumljah pri Labodu,
v Ledenicah, v Ličji vasi pri Šmihelu, v Št. Ilju pri Škoficah.
Tabor v Dobrli vasi.
Dne 28. sept. se je vršil v Dobrli vasi tabor. Zjutraj se je vršil obhod, na čelu orlovska konjenica, godba, Orlice nato zopet godba, Orli ter trobentaški zbori. Skoraj z vseli hiš so visele slovenske trobojnice. Nato se je vršila tiha sv. maša v samostanski cerkvi, ki jo je opravil g. prošt Randl, generalni vikar Slovenske Koroške. Pri sv. maši, ki sta s<^je udeležila tudi general Maister ter poverjenik dr. Vcrstovšek, je igral orkester vojaške godbe.
Po sv.maši se je vršil velikanski ljudski tabor na velikem dvorišču benediktinskega samostana. Prihitelo je na tisoče koroškega ljudstva.
Nato je g. general Maister olvrtril zborovanje. Klical ji' na delo vse zveste Kmošce. Na besede: „Prisegamo, da ob glasovanju storimo vsi svojo dolžnost v taki meri, da bo ta sveta koroška zemlja ostala slovenska" je cel zbor zagimel iz enega grla: „Prisegamo".
General Maister se je nato odpeljal z zračnim letalom v Loče na ondotni tabor. Večkrat je preletelo letalo z generalom zboro-vališče, rdeči listki so se usipali na zemljo, ljudstvo pa je navdušeno pozdravljajo generala Maistra, ki je v pozdrav mahal z letala.
Nato so govorili: poverjenik dr. Verstovšek, gdč. Cilka Krekova in ga. dr. Piskernikova. Poživljali sta lenstvo, naj stori svojo dolžnost, da bomo zmagali s tako večino, da bo glasovala za Jugoslavijo tudi cona B.
Med telovadbo so se" vršili pozdravi. V imenu Jugosl. kluba in posebno dr. Korošca je pozdravil tabor koroški bojevnik Smodej, ki mu je ljudstvo viharno odobravalo njegove prepričevalne besede. Med njegovim govorom se je z letalom vrnil general Maister iz Loč. V imenu Orlov je govoril br. Pire, v imenu
dijakov jurist Krek, v imenu Primorcev g-Cergol in drugi. /
Tabor je pozdravil tudi g. general Srni-ljanič s sledečim brzojavom, ki ga je posial g. generalu Maistru: Do zadnjega sem upal, da mi bo mogoče, udeležiti se tabora v Dobrli vasi. Žalibog sem zadržan. Prosim, sporočite zborovalcem moje iskrene pozdrave. Spodbudite jih k trajnemu narodnemu delu. Malo potrpljenja, toda veliko dela zahteva usoda od njih, dokler se po tolikem trpljenju ne združimo za vse večne čase z našo majko Jugoslavijo. Zvesto narodno prepričanje in trdna volja Korošcev mi je porok, da se bo to zgodilo. Bog in sreča junaška!
Kom. gen. Smiljanič.
Poziv.
Častniki in častniški aspiranti (enoletni prostovoljici) — invalidi, ki bivajo v Sloveniji, naj v lastnem interesu takoj naznanijo svoj natančni naslov, čin in pridelitev v armadi ter stopnjo in način invalidnosti na naslov : Iv. Marinko, Ljublja, Sv. Florijana ulica 1.
01 vi	•v v
Službe isce
OBČINSKI TAJNIK.
Zna popolnoma slovensko in nemško, je bil že 19 let občinski tajnik, ima dezel-novladni izpit in bi prevzel tudi službo organista. Ponudbe na Narodni svet za Koroško v Velikovcu.
Mizarskegapomočnika
sprejme takoj proti plačilu od 5—6 kron na d tin z fëo tfsKrbtr- Peter nns, miz^hi
mojster v Pliberku.
Na prodaj je nekaj metrov
finega sukna
za moške obleke — prima blago. Vpraša naj se pod šifro: Sukno, poštno ležeče, Velikovee.
DELO.
Invalid Kaiisnik Simon naj javi svoj naslov Nar. svetu za Koroško v Velikovcu.
Išče se
kuh
anca,
vešča domače in boljše kuhe, na grad Trojer v Vobrah. Nastop takoj, plača po dogovoru. Zglasi naj se pri oskrbništvu.
Razpisuje se služba
«r občinskega tajnika^
v trgu Labod, primerna za kakega upokojenca (penzijonista). Prosilec mora biti popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter voditi sam vse pisarniške posle v uradu. — Uradovanje je d n e v n o. Nastopi lahko takoj! Prošnje z n a v e d b o plače je vlagati na gerentstvo v Labodu.	Gerentstvo v Labodu.
občinskega lova v Kotljeh
pri GtiStanJtt
se vrši v nedeljo dne 26. oktobra 1919 ob 11. uri dopoldan v občinski pisarni v Kotljeh. Natančni pogoji najemnine se lahko vpogle-dajo istotam. Županstvo K o ti je.
v
Širile povsod „Korošca"!
».ImIh „Nnrodol Bt-wt" v V*lltIUVOU> — IJr»<Jo»U I *•
gwri. — Ti»te« >*f- Tmuouu, V*III»:ov«o.