SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 24 de diciembre - 24. decembra 2015
Božično vprašanje
Letos poteka sedemdeseti božič, odkar je naša skupnost, in mnoge slovenske skupnosti po svetu, nastopila pot begunstva, ki se je potem spremenila v pot izseljenstva. Koliko jih je še med nami, ki se spominjajo tiste prve svete noči v begunskih taboriščih? Koliko se še zavedamo, zlasti, koliko še vedo mlajši rodovi, kaj nas je takrat pognalo po svetu?
Razšli smo se po vseh državah in ponesli s sabo vero in navade. Ob tistih prvih korakih v svet nas je spremljala in nas vodila beseda našega pastirja. Ali ne bi bilo lepo, da po tolikih letih preberemo in premislimo besede, ki nam jih je za božič leta 1958, ob desetletnici naše naselitve v novih domovinah, naslovil naš tedanji pastir, škof dr. Gregorij Rožman. Takole je pisal:
Prvi božič; učlovečeni Bog, tisočletja pričakovani in zaželeni Odrešenik, z Marijo in Jožefom v hlevu, v jaslih povit leži in peščica neukih pastirjev ga občuduje.
Jeruzalemski kralj Herod, krvoločno buden v strahu za svoj položaj, vedno pripravljen vsakogar, ki se mu zdi nevaren, takoj spraviti s poti. Poleg njega službeni zastopniki izvoljenega božjega ljudstva, ljubosumno zaverovani v napačno podobo Mesije, ki ga pričakujejo.
Dve skupini, dve liniji, ostro ločeni in nespra-vljivo si nasprotni. Vmes pa množica, indiferen-tna, utopljena v ničnost vsakdanjosti in v plitke užitke, brez visokih ciljev, iz strahu pred voditelji, učitelji in vladarji, brez lastnega mnenja.
Ta trodelnost se nadaljuje, Danes je Kristus v svoji Cerkvi, v kraljestvu božjem na zemlji, ko nadaljuje Odrešenikovo delo v vseh generacijah in med vsemi narodi, da bi po njem vsi prišli do spoznanja resnice in se zveličali. Z njim in ob njem množica zvestih, verujočih, ki vanj v vsem zaupajo in ga ljubijo in po svojih močeh in v mejah svojega poklica širijo in utrjujejo božje kraljestvo. Danes je ostro ločena in vidna četa brezboštva, ki sovraži Kristusa v njegovi Cerkvi in podira, kolikor ji Bog dopušča, njegovo kraljestvo. Danes je nova doba mučencev: Herod se je razdivjal; mučenje ne samo telesa, ampak tudi duha se izvaja po znanstvenih metodah.
Vmes so nevtralci, nezainteresirani, v materialno plat življenja zagledani, votle duše, cisterne brez vode, suhi oblaki, ki jih veter žene, kakor se izraža o njih sveti pismo. V kratkih užitkih si tešijo notranji nemir in skušajo napolniti praznote življenja z rečmi, ki občutek praznine le še stopnjujejo.
A ta vmesna skupina je tista, ki olajšuje božjim sovražnikom napredovanje vedno širših plasti človeštva. Niso brez krivde, kakor si domišljajo, da stojijo izven sporov in onstran skupin, taborov, ali kakor že imenujejo Kristusovo linijo in brezbožniško črto. Tej srednji skupini je Kristus dejal: »Kdor ni z menoj je proti meni, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.« Sodba Gospodova je jasna. Nihče, ki hoče ostati na sredi med Kristusom in božjimi sovražniki, se ne bo rešil.
Kje stojim? To je božično vprašanje. Nanj je treba, da si vsak sam odgovori. Nihče odgovoru ne uide; enkrat bo moral odgovoriti, pa bi moglo biti prepozno.
Božična želja: Odkrito, pogumno odgovorimo na to božično vprašanje in se brez obotavljanja podajmo z betlehemskimi pastirji k jaslicam, k tabernaklju in ostanimo ob Odrešeniku do konca. Kristusova linija ima nezmotljivo obljubo končne zmage. Doživel pa jo bo le tisti, ki bo ob svoji zadnji uri odšel v večni mir in veselje Gospodovo.
RADU3 SE
ZEMLJA
Ivan Bukovec
VTISI IZ SLOVENIJE
Predolg advent
(Od našega dopisnika)_
Svobodna Slovenija želi vsem sodelavcem, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2016.
Sveti večer
Včasih - v tistih lepih starih časih, ko smo bili še mladi -smo se verniki pripravljali cele štiri tedne, da smo doživeli Jezusovo rojstvo. Štiri tedne, to se še prenese in priprave, tako duhovne kot fizične, so nam vidno dvigale pričakovanje betlehemskega doživetja.
Takrat še nismo imeli navade prižigati svečk na adven-tnem venčku. Otroke so navduševali, da so z dobrimi deli (»slamicami«) rahljali Jezuščku ležišče v jaslih.
In štirje tedni so hitro minili. Zadnje dneve je bilo potrebno počistiti in pospraviti hišo - pa postaviti jaslice! Veselje, da ga ni enakega!
Počasi nas je zajemal val iz argentinskega okolja in smo začeli pripravljati jaslice že na Marijin praznik, 8. decembra. Dobra dva tedna je že stal hlevček, vendar prazen.
Svet pa je postajal vse manjši, vse je bližje, spoznavali smo navade z drugih koncev sveta. Predvsem so jih spoznavali trgovci in jih hitro širili po vsem svetu. Njihovo tekmovanje je preseglo advent in trgovine so že v novembru bile okrašene, nekatere bolj umetniško, večinoma kičasto, z božičnim dreveščkom, lučkami, svetlobnimi venci in še z marsičem.
Danes smo tako rekoč v trenutku obveščeni o tem, kaj se zgodi v najzakotnejšem kraju na drugem koncu sveta. To zavrti čas v neslutene hitrosti in november je že prekratek: božično skrivnost nam hočejo odkriti že v oktobru. In to ne kristjani: približati nam ga hočejo verniki drugega boga, boga Denar. Božič ni več skrivnost, je le -veseli december.
V iskanju načina, kako čim prej presenetiti in unovčiti nepotrebno navlako za praznike, se čakanje razvleče, pričakovanje razvodeni in nas poleni: saj še toliko manjka
A tudi dolgega poganskega 'adventa' je konec in že je tu božični večer, ki si ga znamo pripraviti, kot znamo le mi. Vsak po svoje, s svojimi obredi, s svojimi navadami, v družbi vseh svojih dragih.
Vseh? Ja, saj misel nima meja in smo ob jaslicah prav vsi; nikogar ne manjka.
Pa tudi skajp pomaga, da nismo predaleč vsaksebi in si lahko iz oči v oči voščimo: Blagoslovljen božič!
GB
Topla poletna noč je zagrnila velemesto. Tisoč luči razsvetljuje ceste. Goreče rakete švigajo proti nebu, kakor ognjeni zmaji. Po hišah se sliši veselo vzklikanje in praznovanje. V šumnem vese-ljačenju in šumenju penine, ob napitnicah, se zdi, da so ljudje pozabili, kaj praznujejo.
Rojstvo Gospodovo, praznik ljubezni in miru. In vendar se zdi, da bi se moral tudi danes roditi v hlevcu, ker Zanj ni prostora pri ljudeh.
Nekje globoko v duši se oglašajo daljni spomini. Naš slovenski božič! Zasnežen sveti večer in duh po kadilu. Blago-zveneča melodija božičnih pesmi. Jaslice v kotu, okrašene s svežim zelenjem smrekovih vejic. Marija se ljubeče sklanja k Detetu in sveti Jožef očetovsko skrbno bdi nad njima. Zaspano radovedni pastirji hitijo k hlevu, ovce se pasejo na gozdnem zelenem mahu. V ozadju obzidje mesta Betlehem ... Razpoloženje je praznično. Zvonovi pritrkavajo in vabijo k polnočnici.
N prehodu podzemske železnice sedi breznogi berač. Steguje roko in s tožečim glasom prosi miloščine. Ljudje hitijo mimo; malokdo se ozre nanj. Vsem se mudi, da bi čim prej sedli k pogrnjenim mizam. Za berača ni mesta med ljudmi; nocoj on ne bo praznoval.
Hromi starček na postelji številka petnajst nima obiskov. Popolnoma sam je. Nima sorodnikov? Jih ni več blizu? Dežurna bolničarka mu je prinesla majhno božično drevesce. Redovna sestra mu z mehkim smehljajem na ustnicah pripoveduje, da je
nocoj sveti večer. Odsotno ju prikima. Voščila bi mu srečno božično noč, pa ne ve, če jo razume. Zanj so vse noči enake, dolge, predolge za starca, ki je priklenjen na posteljo, ki ne more spati, ki živi v preteklosti, ker je sedanjost pretrda.
Komaj desetletni pobič se ozira po železniškem peronu. Skoraj prazen je. Le sem in tja kak potnik nemirno čaka. On ni nemiren, le žalosten je. Zakasnel se je, zamudil vlak in sedaj bo moral skoraj uro čakati na naslednjega. Pozno bo prišel domov in kregali ga bodo. Kregali, ker bo zamudil in ker je danes nabral kaj malo miloščine. Ne ve zakaj, a kakor da ljudje niso bili pozorni nanj. Še pogledati ga niso hoteli, ko je ponujal listke s podobicami. Kot, da ga ne vidijo, da se vsem nekam mudi. In sedaj, v pozni noči, ko že švigajo rakete proti nebu, on čaka na zadnji vlad, ki naj ga približa bednemu naselju, kjer bo moral povedati, da ta dan ljudje niso odprli svojih src.
Sveta noč, blažena noč.
Nežno, božajoče zveni pesem, kot bi uspavala novorojeno Dete. Ker danes, to noč, se je rodil Bog. Bog ljubezni.
Rodil se je za lačne in žejne, za bolne in osamljene, za preganjane. Za tiste, ki krvavijo na bojiščih ali iščejo boljših dni v neznanem svetu. Za tiste, ki ga ne poznajo, ki ga odklanjajo, ali ga sovražijo ...
Sestram in bratom po svetu želim božjega miru in ljubezni, z željo, da bi božje Dete našlo odprta vrata naših src.
J. K.
Stran 2	2
. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik ostane
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Svetniki občine Komenda so minuli četrtek, 17. decembra, odločali o predlogu za preimenovanje knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in ga zavrnili. Tako kaže, da bo pesnik, po katerem so občinski svetniki - predstavniki vseh političnih strank - v Kamniku in Komendi v pomladnih mesecih poimenovali svojo knjižnico, ostal v naslovu te ustanove.
Kot smo v našem listu že obširno
poročali, so v rojstnem mestu pesnika Balantiča, zaradi nasprotovanja nekaterih občanov, želeli knjižnico preimenovati, in to le dobrega pol leta po tem, ko je s soglasno podporo občinskih svetov v Kamniku in Komendi dobila ime Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Ta kulturni hram je v solastništvu obeh občin, zato je za preimenovanje potrebno njuno soglasje. Tega sedaj ni in kaže, da knjižnica ostaja poimenovana po velikem slovenskem pesniku, rojenim pod Starim gradom.
Kako je prišlo do zapleta? Predlagatelji prvega predloga, ki so ga svetniki v obeh občinah na demokratičen način soglasno podprli, so želeli dati pomembno mesto svojemu rojaku, ki je po mnenju mnogih eden največjih slovenskih pesnikov. V delu javnosti je to sprožilo nestrinjanje in celo protest. Urednik lokalnega portala kamnik.info Iztok Cebašek je nastopil s peticijo, v kateri je zapisal, da so občinski svetniki podprli predlog preimenovanja knjižnice, ki je nastal na nepregleden, moralno sporen, nedemokratičen in izrazito politično motiviran način. Odločitev pa je bila po
njegovem prepričanju sporna tudi zaradi lika Franceta Balantiča, ki je bil pripadnik kolaborantskih domobranskih vojaških enot. Sledila je polemična razprava o tem, kdo je France Balantič. Pesniki, literarni zgodovinarji in tudi mnogi someščani so opozorili na njegovo neprecenljivo vrednost in mesto v slovenski kulturi. Revolucionarni tabor pa je v njem odkril »velikega zločinca«, kar ni uspelo niti povojnim oblastem, ki so pesnika le potisnile v pozabo, njegove knjige pa uničile.
Zmagal je diktat, zato je kamniški občinski svet dan po obletnici zažiga Balantiča odločal o vnovičnem preimenovanju. Poučen o pesnikovih »zločinih«, je tokrat s petnajstimi glasovi za, desetimi proti in štirimi vzdržanimi, potrdil, da se Balantičevo ime izbriše. Pred nekaj dnevi je o novem predlogu odločal še občinski svet v Komendi. Tam pa so svetniki s trinajstimi glasovi proti enemu sklenili, da se sprememba ne uveljavi. Po taki odločitvi je tudi kamniški župan Marjan Šarec za TV Slovenija dejal, da se s tem »postavlja tudi vprašanje o smiselnosti nadaljevanja postopkov v Kamniku«. Dodal je še: »Glede na to, da so se v Komendi odločili tako, kot so se odločili, je ta hip uradni naziv knjižnice Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik.«
TONE MIZERIT
Zgled škofa Mahniča
V stolni cerkvi krške škofije na otoku Krku so v ponedeljek prejšnjega tedna pripravili slovesno spominsko bogoslužje ob 95. obletnici smrti božjega služabnika Antona Mahniča. Za to priložnost so na Krk povabili sedanjega in prejšnjega koprskega škofa ter župnika iz Štanjela, kjer je bil rojen škof Mahnič. Slovesnost so sklenili z obiskom njegovega groba v katedrali in molitvijo za njegovo beatifikacijo.
Škof Anton Mahnič je umrl 14. decembra 1920 v Zagrebu, kjer se je zdravil. Vrsto let je bil profesor bogoslovja v Gorici. Zatem pa je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. V tem času je ustanovil Staroslo-vansko akademijo in tiskarno. Po vzoru Rimskega katolika, ki ga je izdajal v Sloveniji, je ustanovil Hrvatsko stražo in pozneje še več drugih časopisov. Bil je odločen branilec hrvaškega naroda proti italijanski okupaciji, zato so ga tudi preganjali. Predvsem pa
je bil goreč dušni pastir. Tudi zato so na dan obletnice njegove smrti leta 2013 začeli postopek za njegovo beati-fikacijo.
Ob 95. obletnici njegove smrti so na Krku pripravili slovesnost, na katero so povabili sedanjega in prejšnjega koprskega škofa Jurija Bizjaka in Metoda Piriha. Za to priložnost so se pri oltarju v krški stolnici Marijinega vnebovzetja zbrali poleg sloveskih škofov in župnika v rojstnem kraju škofa Mahniča Antona Požarja še krški ordinarij škof Ivica Petanjak in njegov predhodnik škof Valter Župan. Pridružilo se jim je štirideset duhovnikov, redovniki in redovnice, ki so prišli na celodnevno srečanje v letu posvečenega življenja ter številni verniki. Somaševanje je vodil škof Pirih, ki je imel med bogoslužjem v rokah Mahničevo škofovsko palico.
Škof Bizjak se je v pridigi najprej zahvalil Gospodu za darove, ki sta jih po rokah božjega služabnika Mahniča
sprejela tako slovenski kot hrvaški narod. Zatem je spomnil na odpiranje svetih vrat na začetku leta usmiljenja. Po njegovih besedah so škofa Mahniča mnogi poznali po njegovi odločnosti, strogosti in pravičnosti. Redkeje pa slišimo, da je bil blag in usmiljen. Zatem je škof Bizjak spomnil na bulo, s katero je papež Frančišek razglasil leto usmiljenja. V njej govori tudi o tem, da pravičnost in usmiljenje nista kreposti, ki se izključujeta, ampak se dopolnjujeta, sta dva različna vidika iste stvarnosti, ki postaneta eno v popolni ljubezni. V življenju sta povezani do te mere, da pravičnosti ni brez usmiljenja in usmiljenja ne brez pravičnosti. Če pravimo, da je bil škof Mahnič pravičen, lahko rečemo tudi, da je bil usmiljen; in tak je tudi bil, je poudaril škof Bizjak. V tem smislu je škof Mahnič v letu usmiljenja naš vzornik in priprošnjik.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Kapital, orodje gospodarskega napredka, služi znanosti, umetnosti in družbeni blaginji, kolikor bo znanstvenik, ki ga porablja, raziskaval svet, zakone stvarstva, bogatil človeštvo z znanjem; kolikor, z njegovo pomočjo, umetnik lažje poustvarja in lepoto nudi bližnjim; kolikor podjetnik, ko ga z delom in s talenti veča, tudi delavcem in družbi boljša stanje.
MK
Prve dni nove vlade so bili pravi vihar ukrepov in odločitev. Predsednik Macri in njegovi ministri so dokazali, da so bili pripravljeni in da se bodo, seveda, če jim bo sreča mila in opozicija prijazna, uspešno spopadli s številnimi težavami, ki tarejo našo ubogo državo.
Prvo, ekonomija. Ni bil morda najvažneši ukrep, a gotovo je bil najbolj-odmevnejši. Kar nekaj dni so se časopisne strani polnile s to snovjo. Gre za odpravo »klade« (cepo) in uvedbo svobodne in enotne cene dolarju. To je bila Macrijeva obljuba skozi vso kampanjo. Postopek je vodil finančni minister Prat Gay, potem, ko je prejel zagotovilo, da bodo poljedelski izvozniki državi vsak dan prodali do 400 milijonov dolarjev. Neznanka je bila, kakšna bo cena »svobodnemu dolarju«. Med kampanjo so Macrijevi nasprotniki trdili, da lahko skoči do 20 pesov, proti devet in pol, kar je bila dotedanja uradna cena. Presenečenje! Začel je res pri 15 pesih, potem pa padel pod 14, kar je celo nižje kot dotedanja cena na vzporednem trgu. Tam je ostal do konca tedna. In naprej? Strokovnjaki menijo, da trenutno ni nevarnosti, da bi prišlo do večjih sprememb. Neznanka je, kaj bo potem. To je tudi ena glavnih vladnih skrbi. Sedaj, ko je mir na deviznem področju, je treba izvajati dopolnilne ukrepe, da se zbije huda inflacija, ki se je ob dolarskih ukrepih še ojačila. Razmah proizvodnje, ki jo bo višji dolar skoraj avtomatično pognal, se bo poznala proti koncu prihodnjega leta. In do tedaj? Tega se zavedajo tudi sindikati, ki že pritiskajo. Še daleč jim ni zadosti, da so oprostili »davek na dobiček« agui-nalda za plače do 30.000 pesov. Sedaj zahtevajo dopolnilni bon ob koncu leta. Bi isto zahtevali in enako pritiskali če bi bila še gospa Cristina na vladi? Običajnih sto dni političnega »medenega meseca« v tem primeru ne velja, sploh pa ne za kirchne-rizem, ki napada od prvega dne. Prejšnji gospodarski minister Kicillof je vse vladne ukrepe že označil za »zločinske«. Prav on, ki je nad argentinskim gospodarstvo izvedel res pravi zločin.
Cilj je proizvodnja. Zadeva je skoraj ideološko pobarvana. Vsa opozicijska srenja je novega predsednika označila za »konservativca« in »liberalca«; sam pa poudarja, da je »desarrollist«, razvojnik, kar ima v Argentini poseben
prizvok, potem, ko je s to teorijo vladal bivši predsednik Frondizi. Takrat je kar uspešno pognal razvoj zlasti na energetskem (petrolejskem) področju. Ideja je, da naj razvoj in rastoča proizvodnja zagotovita delovna mesta, odpravita brezposelnost in državi nudita tudi dovolj denarja za socialno skrbstvo. Seveda sedanji načrti še daleč niso Frondizi-jevi, saj so tudi okoliščine popolnoma drugačne, a smisel ostaja. Je pa tudi močan dokaz proti vsem, ki Macriju oporekajo njegov »kapitalistični« izvor. A vrnimo se na vladne načrte. Velik uspeh je bil dogovor, ki so ga te dni dosegli z Medameriško razvojno banko. Za dela na področju infrastrukture bo država v prihodnje prejela 5.000 milijonov dolarjev. Ob spremembi so tudi mednarodne denarne ustanove bolj pripravljene sodelovati. Ena svetih zavez vlade je, da se bo ves denar porabil za prvotno obvezane namene. Dobro vemo, da je v dobi kirch-nerizma vlada preusmerjala denarna sredstva po mili volji, največkrat v korist lastnih političnih interesov.
Politični zapleti. Veliko vprašanje je tudi, kako rešiti zadevo provincij-skih vlad, ki se nahajajo v obupnem finančnem stanju. Le malo jih je (Córdoba, San Luis, Santa Fe, prestolno mesto), ki ne potrebujejo vladne podpore. Na čelu težav je provinca Buenos Aires. María Eugenia Vidal je že dosegla, da ji bo Macri poslal 4.100 milijonov pesov, za decembrske plače in aguinaldo. Nato se namerava zadolžiti, a za to potrebuje dovoljenje parlamenta, kjer nima lastne večine. Podpira jo Massa in njegovi poslanci, a to bo imelo svojo ceno na drugih področjih. Vladna podpora bo tudi za Macrija predstavljala orožje za pritisk na senatorje, da mu bodo potrdili potrebne zakone. Ker je parlament trenutno na dopustu, je lažje razumljivo, da predsednik uporablja dekrete za legalno podlago prvim korakom. A to ga lahko zanese, kot v primeru imenovanja dveh novih članov Vrhovnega sodišča. Prah, ki ga je dvignil ta korak, se še ni polegel. Zamera je bila tudi v lastnih vrstah, ker je preveč spominjala na ofenzivo gospe Cristine na sodno oblast. Sicer je bila poteza legalno pravilna, a etično dvomljiva, politično pa ponesrečena. Zato je razumljivo, da je Macri takoj popustil in sklenil, da bo počakal na redno zasedanje parlamenta.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
Zmagala je slovenska družina
Sedaj preganjajo SDS?
»Kaj bi dala, da bi se zgodil čudež in da bi nam uspelo zavrniti sprejeti zakon« je v pismu upala in molila prijateljica. Podobni občutki so vse zadnje mesece navdajali Slovence doma in v tujini, ko smo zaskrbljeno preučevali besedilo zakona o družini, ki ga je na pobudo Združene levice in s podporo vseh vladnih strank po hitrem postopku sprejel Državni zbor. Zakon bi pomenil uničenje družbenega sistema družine, kot smo ga vedno poznali, in bi pregnal v katakombe slovensko katoliško in sploh normalno družino. Dvom nad izidom je bil toliko bolj upravičen, ker je po novih referendumskih predpisih potreben kvorum 20% celotnega volilnega telesa, da je zmagoviti predlog sploh veljaven. Potrebno je bilo zbrati za PROTI kakih 342 tisoč glasov, kar se še nikdar ni zgodilo na kakem referendumu v Sloveniji.
Metka Zevnik in Aleš Primc, voditelja koalicije Za otroke gre.
V našem listu smo obširno poročali o raznih odtenkih spornega besedila, pa tudi o poteku referendumske kampanje, v katero so se podale družbene ustanove, s koalicijo Za otroke gre na čelu. Potem, ko je ustavno sodišče odločilo, da referendum ni protiustaven, se je vsa zdrava Slovenija z vso silo vrgla v boj, da bi zavrnili sporno besedilo. Nevladnim organizacijam so se v prvi vrsti pridružili Katoliška cerkev in tudi pomladne stranke. Razveseljivo je bilo videti, kako so k istemu, skupnemu cilju težile tako Nova Slovenija, kot Slovenska demokratska stranka in tudi izvenparlamentarna Ljudska stranka. Nenehni so bili pozivi raznih škofov. Jasno so se izražale vse cerkvene ustanove. Nastale so nove organizacije. »Stražarji« so se manifestirali pred Državnim zborom. Kot da bi grozeča nevarnost prebudila tisti del slovenske zavesti, ki je že nekaj časa kot zaspan in oddaljen sledil dogodkom v javnosti. Seveda je ves ta napor spremljala vroča molitev: Bog naj bi dodal svoj blagoslov.
Nedelja, 20. decembra je prinesla zmago slovenske družine. Volilna udeležba je bila sorazmerno visoka: 36,18 %. Po neuradnih podatkih je PROTI glasovalo 391.818 volivcev. S tem je bil kvorum presežen za kakih 50.000 glasov. Nobenega dvoma ni, kako se je Slovenija odločila. Seveda, manjkajo še glasovi iz tujine, ki pa ne bodo bistveno spremenili položaja. Na uradne izide referenduma pa bo treba počakati predvidoma do 16. februarja.
Nasprotniki zakona so slavili zmago v vseh osmih volilnih enotah, še najbolj tesen izid je bil v volilni enoti Ljubljana center, kjer je ZA glasovalo 48,6 odstotka volivcev, PROTI pa 51,4 odstotka. Najodločneje so novelo zakona zavrnili v volilni enoti Ptuj, kjer je proti glasovalo 73,9 odstotka volivcev.
»To zmago poklanjamo vsem
otrokom Slovenije; vsem rojenim in nerojenim; vsem dušam v vicah; vsem našim prednikom, ki so omogočili, da mi lahko živimo. To zmago poklanjamo vsem otrokom«, je takoj po znanem izidu dejal Aleš Primc, predsednik koalicije Za otroke gre, ki je bil gotovo duša odpora proti spornemu zakonu.
In odziv političnih strank? Predsednik sveta SDS France Cukjati zavrnitev novele zakona o zakonski zvezi pripisuje temu, »da so ljudje spoznali, da si ne pustijo rušiti vrednot, ki so večini svete, to so družina, očetovstvo in materinstvo«. Upa, da je bil izid referenduma dovolj močan signal vladi, da podobnih rešitev v prihodnje ne bo predlagala.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je na neuradne rezultate referenduma o spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pospremila z besedami, da je to velik poraz za vlado Mira Cerarja, saj je ta imela o tej problematiki v proceduri svoj zakon, ki pa ga je umaknila, in podprla zakon Združene levice ter ga sprejela po skrajšanem postopku.
»Neuradni končni izid referendumskega glasovanja me veseli, saj kaže, da so ljudje svojo državljansko dolžnost vzeli resno, prav tako in še pomembneje pa, da se bo pomen tradicionalne družine ohranil za prihodnje rodove,« je ob objavi neuradnih rezultatov dejal predsednik SLS Marko Zidanšek.
Volivcem se je zahvalila tudi Slovenska škofovska konferenca. Njen predsednik, msgr. Andrej Glavan je izjavil: »V imenu Slovenske škofovske konference izražam zahvalo vsem državljanom in državljankam, ki so se na današnjem referendumu o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zavzeli za vrednoto družine in pravice otrok. Posebna zahvala gre vsem družinskim organizacijam in gibanjem v Sloveniji, ki so v javnosti tehtno predstavili argumente o neprimernosti redefinicije zakonske zveze in se zavzele za vrednoto družine. Obenem izražam zahvalo vsem vernikom in
Potem, ko sodnikom ni uspelo dokazati krivde Janezu Janši v primeru Patria, so 16. decembra znova udarili po stranki SDS. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so jih obiskali z izgovorom, da preiskujejo poslanca Andreja Širclja zaradi njegovega dela v času opravljanja nalog v Družbi za upravljanje terjatev bank oziroma slabi banki.
Potem, ko je stranka SDS uspela, da so kriminalisti iz Trstenjakove, kjer imajo svoj sedež, odnesli samo tisto dopisovanje, ki se je nanašala na obveščanje med osumljenci, se to v državnem zboru ni zgodilo. Vodstvo ni stopilo na stran poslanca SDS Andreja Širclja, zato so mu kriminalisti odnesli celotno elektronsko pošto petih mesecev. Kot je opozoril predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša so med zaseženim tudi zapisniki sej njihove poslanske skupine in vsa ostala pošta, ki jo je Šircelj dobival preko parlamentarnega strežnika. Dejal je še, da želijo s preiskavami preusmeriti pozornost pred nedeljskim referendumom.
»Preiskovalna sodnica, ki očitno ščiti največji kriminal v novejši slovenski zgodovini, kar je rop slovenskih bank zagotovo bil, in dokumentacije iz NLB ne želi izročiti preiskovalni komisiji, je očitno našla neko nišo za to, da škodi največji opozicijski stranki,« je odzivu na preiskave prostorov Slovenske
demokratske stranke povedal predsednik stranke Janez Janša. Dodal je, da ne bodo ovirali preiskave, preprečili pa bodo zlorabo.
Uvodoma je Janša medijem pojasnil: »Ravnokar sem prebral neko bizarno odredbo sodnice Deše Cener. To je sodnica, ki je pred tedni zavrnila predajo dokumentov o nastanku bančne luknje v NLB preiskovalni komisiji Državnega zbora in s tem zaščitila milijardno krajo našega premoženja. Ta sodnica je podpisala odredbo, da se na Trstenjakovi 8 preiščejo poslovni prostori mag. Andreja Širclja, predsednika Komisije za nadzor javnih financ v Državnem zboru. Gospod Šircelj pisarne nima na Trstenjakovi 8, temveč v Državnem zboru, ker je predsednik te komisije. In tisti, ki so podpisali to odredbo, to vedo. Pisarne tukaj zato ne bodo našli. Želijo pa zaseči tudi vse podatke z našega strežnika, češ da ima gospod Šircelj na tem strežniku elektronsko pošto. Na tem strežniku ima elektronsko pošto kakšnih 15.000 oz. 20.000 naših članov. Gre za zelo bizaren izgovor. Torej sprožiš postopek proti enemu od naših članov, ki ima elektronsko pošto na našem strežniku, zasežeš naš strežnik in tako prideš do celotnega elektronskega dopisovanja SDS za deset let nazaj. Do elektronske komunikacije največje opozicijske stranke.
Mislim, da si takšnega posega s tako bizarnim izgovorom ne bi spomnil niti Lukašenko v Belorusiji.«
Na vprašanje, kaj je na strežniku je Janša dejal, da celotno življenje SDS. »Predstavljajte si, da Stranka Mira Cerarja, ki sedaj v javnem mnenju pospešeno tone, preko vez, ki jih ima očitno v tem krivosodju zelo veliko, pride do celotne dokumentacije, do naše strategije, načrtov, razgovorov, naših internih debat in tako naprej. Kakšna prednost je to v političnem prostoru.«
Poslanec SDS Andrej Šircelj pa je dan po kriminalističnih preiskavah, ki so se nanašale na njegovo delo v DUTB, dejal, da ni sodeloval ali pomagal pri kateremkoli očitanem kaznivem dejanju. Odvzem elektronske dokumentacije v državnem zboru je bil po njegovem mnenju nepravilen, zato razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče.
Šircelj je dejal, da so »obtožbe v preiskavi absurdne, in naj odločno povem, da nisem kriv in da nisem sodeloval ali pomagal pri kateremkoli kaznivem dejanju, ki mi je očitan«. Dodal je, da je celoten postopek proti njemu nesorazmeren, predvsem, ker proti njemu niso bile uvedene nobene druge prikrite metode ali sredstva in je šlo za to, da so preiskovalci enostavno prišli v zasebno stanovanje, na stranko, kjer nima poslovnih prostorov in nato še v Državni zbor.
Prvič slovenska vojska
cerkvenim gibanjem za vso molitveno in duhovno podporo.«
Volili smo tudi slovenski državljani v Argentini. Mnogi so zaprosili gradivo za glasovanje po pošti. Drugi pa so se odločili za osebno oddajo glasu na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu. Kot so nam poročali, je na veleposlaništvu bilo preštetih 405 glasov. Od teh je bilo PROTI 394, ZA pa je volilo 11 državljanov.
Po uradnem razglasu volilnega izida bo zakon zavrnjen in v teku enega leta Državni zbor ne sme predstaviti novega besedila na to snov. In potem? Gotovo bodo zagovorniki raznih poizkusov razkrajanja družine in teorije spola poizkušali ponovno uvesti svoje zle namene. Ostati bomo morali budni, kajti nedelja, 20. decembra je predstavljala zmago v tej bitki, vojna pa se nadaljuje.
V Kočevski Reki so se včeraj spomnili 25. obletnice postroja prve specialne brigade Teritorialne obrambe, ki je pozneje dobila ime Moris. Slovesnost z naslovom »Dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski« je potekla pod pokroviteljstvom predsednika države. Pri njeni pripravi sta prvič skupaj sodelovala Zveza društev in klubov Moris ter Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Glavni govornik Borut Pahor je med drugim poudaril, da smo samostojnost dosegli z enotnostjo in vse povabil k negovanju zgodovinskega spomina na tedanjo enotnost.
Kulturni del slovesnosti v Kočevski Reki sta oblikovala Slovenski oktet in orkester Slovenske vojske, ki je sodelovala tudi s postrojem. Zbrane je nagovoril predsednik države Borut Pahor, ki je najprej spomnil, da je bil pred petindvajsetimi leti, 17. decembra 1990, na tem kraju prelomen postroj Teritorialne obrambe. Bil je »dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski«, je povzel znano izjavo takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Opozoril je na dvojen pomen tega postroja: »V vojaškem smislu je bil postroj pomemben zato, ker je bilo predstavljeno novo sodobno orožje. V političnem smislu je bil postroj pomemben zato, ker je bil manj kot teden dni pred plebiscitom.« Šlo je za jasno sporočilo, da nastaja suverena slovenska država. O tem so dokončno odločali volivci na plebiscitu teden dni zatem. Dejstvo, da imamo svojo vojsko, kar je nakazal postroj, je okrepilo zavest, da bomo zmagali. Samostojnost smo dosegli z enotnostjo, taka narodova enotnost pa je v naši zgodovini izredno redka. Potrebujemo jo tudi danes, zato jo je treba skrbno
negovati, je poudaril Borut Pahor in dodal: »Kdor hoče, bo vedno našel razloge, da bo tudi glede osamosvajanja s prstom pokazal na razlike. Nihče jih ne zanika. Toda veliko večjih političnih razlik in veliko bolj usodnih narodnih razkolov imamo kot opomin itak dovolj. Ustanovitev samostojne države pa je redek in dragocen spomin naši politični in narodovi enotnosti.« »Zgodovinski spomin na to enotnost je potrebno negovati kot dokaz, da smo veliki, ko smo enotni in da enotni dosežemo stvari, ki se zdijo nemogoče,« je še poudaril Pahor.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik prve slovenske vlade, zdaj evropski poslanec Lojze Peterle in ponovil: »Tistega hladnega decembrskega dne, ko tukaj ni bilo pulta. pa tudi prometa ni bilo prav veliko, je prvič zadišalo po slovenski vojski.« Zatem je povzel ključne osamosvojitvene dogodke. Pri tem je poudaril, da je bil postroj v Kočevski Reki pred četrt stoletja izraz odgovorne volje tedanje vlade, ki je razsvetlil pot do plebiscita in je bil eden od ključnih prelomov s totalitarizmom. Kritičen je bil do tistih, ki se norčujejo iz vrednot, ki so bile temelj slovenske osamosvojitve in opozoril, da »več združene Evrope ne moremo doseči z več polarizirane Slovenije!«
Na kratko sta spregovorila tudi poveljnik 1. brigade Slovenske vojske Roman Urbanč in kočevski župan Vladimir Prebilič. Slovesnosti so se udeležili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik general-štaba Andrej Osterman, nekateri poslanci ter tedanji in sedanji politiki, med njimi tudi Janez Janša, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Ivan Oman in Aleš Hojs.
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU
ZELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi našemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med brati!
Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina
V tihi noči se je odprlo nebo razsvetlile so se zemeljske širjave, Odrešenik prišel je v jasli in nam mir, ljubezen podaril!
Vsem članom, prijateljem in
dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih
blagoslova, v letu 2016 pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMSKOV DOM
Pričakujemo Vas pri božični sv. maši ob 10. uri. Nato božičnica in zajtrk.
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
—^- Mladini ter vsem rojakom želita vesele
in blagoslovljene božične praznike
Mladinski organizaciji SDO-SFZ
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI
•	DUŠNOPASTIRSKA PISARNA
•	ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO
•	DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z milostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2016
Društvo Slovenska vas
želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel božič in srečno Novo leto!
Društvo Slovenska Pristava

želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2016
Z ljubeznijo gorečo naj Božič vas ogreje, srce naj vaše pomiri. Novo leto 2016 naj podarja, kar srce vam poželi: srečo, zdravje, mir in blagostanje. To vam in vašim družinam iskreno želi
Naš dom San Justo
Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni 25. decembra ob 8. uri, k slovenski sv. maši v sanhuško stolnico, nato v Naš dom na božično akademijo in skupni zajtrk.
SS 4
Bagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in obilo sreče v novem letu 2016 vam želi
técnica elemec s.aLc.Lya
instalaciones electromecánicas y montajes
Pedernero 552/60 C1JVÓEEL Buonos Aires Tel.: A6U-AÁ7A (relativas) Fax: 4613-3526 e-moil:laemcaalftriiec@lecriícaelemec.<:om.ar
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2016vam želi...
RAZREZ NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, LASERSKO REZANJE, ŠTANCANJE IN KRIVLJENJE PLOČEVINE
j Lian S. Bach 3818 B1765KKR Isidro Casanova Tel. 4694 6655 Fax 4694 6677
J, TALLERES CROVARA
Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi
PODRZAJ CONSTRUCCIONES METALURGICAS
INDUSTRIJSKO METALURGČNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure

Buenos MïeS
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
Želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božični večer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, upanja in uspehov v novem letu 2016.
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2016 želi vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
www.bajda.com.ar
Vesele božične in novoletne praznike želi vsem rojakom
DR. ANDREJ FINK
ODVETNIK - URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK PRAVNO POSVETOVANJE ZADEV V SLOVENIJI - PREVODI
Larrea 929 - PB "A" - Tel.: 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal Ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 20. ure
Luvik S.A.
(brata Klemenčič)
Trgovina z jestvinami na debelo
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Tel.: 4660-2363/0598
Vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu želi

CASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
Naj bi v teh praznikih novorojeni Sin posredoval mir in blagoslov ter obilo sreče v novem letu, želi
Marcos Mele
Productor - Asesor de Seguros Administración de Riesgos
Tel./Fax: 4623-2932/4623-4936 • semele@uolsinectis.com.ar
Božična skrivnost naj nam vlije upanja
•	1	v •
in nam da moči za življenje!
Vsem slovenskim rojakom, vesel božič in srečno novo leto!
Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2016 Vam iskreno želimo
SS 6
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
inž. Tone Kastelic
Cel.: 15-6507-5549 Tel/Fax: 4753-5596
Železobeton
ZELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE
PRAZNIKE TER OBILO SREČE V NOVEM LETU 2016
www.tas-eme.com.ar Lanus oeste - Buenos Aires - Argentina
Blagoslovljene božične praznike
in obilo sreče v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in v domovini
O
M rcgelj in sinovi
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329
Vsem rojakom obilo božičnega veselja ter sreče in miru v novem letu 2016
Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar
Srečne in blagoslovljene božične praznike želi
FRANCI RESNIK	V^f
Zinguería standard y a medida - Impermeabilizaciones Reparación de techos
Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
Blagoslovljene božične praznike in srečno leto 2016 želi vsem rojakom
MV MIRADOR
■ W «m A B ERTURAS
MARCOS GUSTAVO KLARREICH
Av. San Martín 1324 - Ramos Mejía - Tel. (011) 4464-4020 I Cel. 15-6461-8015 e-mial: miradoraberturas@gmail.com
Daniel Medveiček Frúnciíco Mugerli
,n
kuhna J
amoblamientos
Muebles de Cocina / Vanitory / Interiores de Placards Želi vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto!
Pueyrredón 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 / 15-6307-4883 e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar
SS 7
Stran 2	8
. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
MENDOZA
Opereta Miklavž prihaja
Njen skladatelj Jerko Gržinčič jo je sestavil leta 1937 in je bila prvikrat uprizorjena v hotelu Union v Ljubljani. To glasbeno delo je bilo deležno veliko uspehov in razširje-
nosti po drugi svetovni vojni, predvsem med slovenskimi izseljenci. Bila je predvajana v izseljenskih taboriščih v Avstriji in v slovenski skupnosti v Clevelandu. Opereta je bila prevedena v šest jezikov.
Avtorje bil salezijanski duhovnik, glasbenik, zborovodja in skladatelj. Opereta je
bila namenjena v začetku predvsem sirotam in zapuščenim otrokom. Salezijanci so dajali mnogo važnosti glasbi in gledališču, ker imata veliko vzgojno moč in ravno opereta spoji ta dva elementa.
V nedeljo 6. decembra je mendoška skupnost bila deležna zelo lepe predstave po
Helena Hirschegger Štumberger. Poleg glavnega odra sta bila ob vsaki strani zgrajena še dva, kjer je na enem nastopila skupina angelov, na drugem pa hudiči. V ospredju dvorane je bilo mogoče slediti besedilu igre z istočasnim prevodom v španščino.
Prvi prizor predstavlja pripravo v nebesih obiska svetega Miklavža na zemljo, strnjeno na slovensko zemljo in predvsem v Ljubljano. Zbor angelov raja in poje lepe pesmi, medtem ko se vsi trudijo in delajo por vodstvom sv. Petra s pripravo težkih zabojev z darili. Med drugim najbolj hitita čevljar sveti Krišpin in krojač sveti Gerard, ker ju Miklavž stalno preganja. Končno se nebeški zbor poda na pot iz nebeške toplote do mrzle zimske Ljubljane s pesmijo: »Zdaj žarkov nebeških na zemljo nesimo, naj v sleherni duši kraljuje krepost. Po hribih in dolih, po gajih in poljih naj zgine trpljenje, zavlada radost!«
Potem pride na vrsto krdelo parkeljnov z Luciferjem na čelu, ki so prav tako očarani za obisk na zemeljsko oblo, samo da z najbolj pokvarjenim namenom. V rokah držijo vražje »cajtenge«, polne laži in prevar in navdušeno pojejo: »Saj dokler svetu vlada vražji list, ne bo še izdihnil Antikrist«. Lucifer zabiča svojim nadrejenim, naj skušajo zamenjati deset božjih zapovedi s takimi, ki bodo pomagali pokvariti čim več ljudi in jih prepričati, da bodo srečni samo v grehu. Tudi naj poiščejo vse poredne pobaline in jih najprej naklestijo ter nato vzamejo s seboj. .
Ta dva prizora nas spomnita, da kreposti kot ljubezen, resnica, pravica, spoštovanje, veselje, poštenost, delavnost, nas ponesejo v svetlo višino, medtem ko sovraštvo, laž, prevara, pohlep, mračnost, nasilje, lenoba, zavist, nas utapljajo v temno globino.
V tretjem prizoru je glavni dogodek prihod svetega Miklavža in to že na glavnem odru. Kot dobrodošlico škofu nastopita oba
pobudi in vodstvu zborovodja mag. Diega Bosqueta. Pod njegovo taktirko se peli člani Mendoškega pevskega zbora, Okteta ter punčka in fantek. Na klavirju je Tone Štirn spremljal nastopajoče, scenarij in režija je bila odgovornost Davorina Hirscheggerja, za šminkanje in opremo so poskrbele Valerija Bajda Elias, Ani Grintal Hirschegger in
nežna otroka v vlogi angelčkov Kodrček in Serafinček. Nato pa še dva hudička Kosmatin in Škratulin, ki z žalostjo tožita: »Kruto nas stiska božja moč doli na dnu pekla, strašno nas pali ogenj vroč, naš dom je poln gorja.«
Sveti Miklavž pozdravi vse navzoče, posebno otroke. Angeli njimi razdelijo zaboje sladkih dobrot, potem pa škof pokliče k sebi vse tiste, ki so zaslužili pohvalo in jim izroči bogate darove. Tudi nekateri poredni pobalini so bili deležni iz strani parkeljnov nekaj udarcev, sicer k sreči niso vzeli nobenega s seboj.
Na koncu predstave se vsi s sv. Miklavžem poslovijo s pesmijo: »Bratci, sestrice, čujte naš zadnji pozdrav: srečni bodite, v raj prihitite, kjer ni trpljenja, težav!«
Polna dvorana gledalcev, ki smo na dan sv. Nikolaja bili deležni te poučne in lepe operete, se iz srca zahvalimo vsem, ki so s svojim trudom in požrtvovalnostjo nudili tako kvalitetno predstavo.
mb

TURISMO BLED
želi vsem rojakom blagoslovljen Božič in uspešno novo leto Monseñor Marcón 3317 B, San Justo - Tel.: 4442-1265
Blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in srečno novo leto 2016 Vam želi
CONSULTORES ASOCIADOS
Ing. Agr. Andrés Kocmur
Consultora integral y dirección técnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales Montesquieu 510/520 (C1437FCF) Capital Federal Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar
Vsem prijateljem želim blagoslovljen božič ter obilo miru in veselja za leto 2016!
MARJANA POZNIČ
odvetnica - prevajalka
Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar
Milosti polne božične praznike in vso srečo v letu 2016 želi
Fabricación de biofertilizantes para la agricultura
C KC
Crawford, Keen'
LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A.
Adm. de ventas: Montesquiu 510/520 - C1437FCF, Ciudad de Buenos Aires Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovación tecnológica, INTA, Castelar.
Dra. Ana C. Farreras de Kočar
ABOGADA
Vam želi vesel božič in srečno novo leto
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recálculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidación
Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejía Tel.: 4469-2318 / Cel.: 15-6447-9683 - farrerasanac_te@yahoo.com.ar martes y jueves de 15 a 18 hs.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
POT IZ MRTVILA
Večkrat smo že imeli priložnost brati članke dr. Milana Komarja po raznih revijah ali poslušati njegova predavanja na sestankih sli univerzi, a doslej še nismo imeli prilike, da bi se seznanili z njegovo filozofijo v knjigi. Sicer je bilo lahko zaslediti filozofsko srčiko v vsem njegovem delovanju in pisanju; iz nje je zajemal in na njej gradil že dolga leta. Vendar pa pride bolj do izraza v knjigi, kjer dobimo skupaj razpravljanja in rešitve o raznih problemih in se nam tako bistvo njegovega mišljenja bolj zablešči.
In to se ge zgodilo s knjigo »Pot iz mrtvila«. Prijem dr. Komarja je popolnoma svež, lahek, čeprav posega v nagloblje probleme metafizike. Njegos slog je tekoč, lahku doumljiv in preprost, kakor ga nisem zasledil še pri nobenem slovenskem filozofu, kar dokazuje, da on iz svoje filozofije živi, ker jo s tako lahkoto podaja. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Nova plošča kvarteta Fink. Slovenska kulturna akcija je izdala ploščo, long play, kvarteta Fink. Prednja stran ovitka je izpolnjena s sliko kvarteta ter komponista, profesorja Alojzija Geržiniča, ki je obenem tudi spremljevalec pri klavirju. Besedilo Geržiničevih skladb je podano na zadnji strani ovitka. Nova plošča, po trajanju že cel koncert, predstavlja na vsaki strani svoj glasbeni svet. Prva stran ima skladbe komponista prof. Alojzija Geržiniča, ... Druga stran pa je posvečena slovenski narodni in ponarodeli pesmi, tudi v priredbi istega avtorja.
Castelar. Na Slovenski pristavi smo imeli na praznik Brezmadežne spominsko prireditev ob 25-letnici smrti dr. Antona Korošca. O njegovem življenju in delu za Slovence je govoril bivši Koroščev osebni tajnik g. Jožko Krošelj. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Pavla Bajde in njegove žene ge. Fride roj. Mlinar v Mendozi se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Amalija Cecilija.
Nova diplomantka. Naša rojakinja, gdč. Veronika Hren, je v torek, 14. t. m., uspešno končala študije na pravni fakulteti buenosaireškega vseučilišča.
(Svobodna Slovenija, 23. in 30. decembra 1965 - Št. 51 in 52)
RESUMEN DE ESTA EDICION
LJUBLJANA - MESTO LITERATURE
Ljubljana je prejela stalni naziv mesto literature, ki ga Unesco podeljuje mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom. Gre za mesta, ki se zavedajo pomena kulture in knjige za trajnostni razvoj mesta. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je ob razglasitvi povedala, da je Unescova mreža kreativnih mest odlična potrditev, da kultura omogoča trajnostni razvoj, in ob tem poudarila, da so novo imenovana mesta in njihove države pomembno obogatila mrežo.
TRIGLAV REŠUJE NA MORJU
Posadka ladje Triglav je uspešno izvedla še eno akcijo iskanja in reševanja na morju. Kot so sporočili z obrambnega ministrstva, je posadka opazila sumljiv gumijast čoln, dolg 12 metrov. Po pregledu čolna je 98 moških in 11 žensk vkrcala na krov Triglava, tihotapski čoln pa onesposobila.
BREZPOSELNOST V OKTOBRU
Oktobra je bilo v Sloveniji registriranih 107.488 brezposelnih oseb, kar je 2730 več kot septembra. Stopnja brezposelnosti je porasla za 0,2 odstotne točke na 11,7 odstotka. V zadnjih 12 mesecih se je število brezposelnih v Sloveniji po podatkih statističnega urada zmanjšalo za 7,3 odstotka. Več kot 100.000 brezposelnih oseb je bilo v Sloveniji prvič registriranih oktobra 2010, od takrat pa se še ni spustilo pod to mejo.
NOGAVICE IZ KONOPLJE
V Tovarni nogavic Polzela so zagnali proizvodnjo nogavic iz ekološko pridelane industrijske konoplje in bombaža. Ob tem so ustanovili tudi zadrugo, ki je združila pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje ter podjetja. Predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič pričakuje, da bo projekt v savinjsko regijo prinesel precej delovnih mest, gospodarski minister Zdravko Počivalšek je dejal, da se je tovarna obrnila k logiki prihodnosti.
HUD FINANČNI UDAREC
Slovenija mora zaradi nedobavljene električne energije Hrvaški iz nuklearne elektrarne v Krškem v obdobju od 1. julija 2002 do 19. aprila 2003 hrvaškemu partnerju HEP plačati več kot 40 milijonov evrov. Tako je po šestih letih pravdanja zaradi višine odškodnine odločil Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu. Za Slovenijo je to velik finančni udarec.
INDIJA PREGANJA KRISTJANE
V Indiji poteka preganjaje. Več sto kristjanov iz indijske zvezne države Utar Pradeš se je obrnilo na predsednika indijske vlade. V pismu navajajo številna kršenja verske svobode in se pritožujejo zaradi neodzivnosti policistov in krajevnih oblasti. Nedavno je bilo denimo kristjanom odvzeto cerkveno pokopališče, ki naj bi ga odslej uporabljali hindujci. Prav tako so nedolgo tega napadli nekega duhovnika in javno raztrgali Sveto pismo. V vseh treh primerih si prizadeti z oblastmi »niso mogli kaj dosti pomagati«. Kristjani zahtevajo večjo zaščito in svobodo pri izkazovanju svoje vere, saj so bili v preteklosti vedno znova tarča napadov hinduističnih skrajnežev. Položaj se je dodatno poslabšal, odkar je lani oblast prevzela hindujska stranka BJP Kristjani posledično niso dobili zemljišča za gradnjo cerkva ali za ureditev pokopališč in tudi ne dovoljenja za javna zbiranja.
SVETA MATI TEREZIJA
Papež Frančišek je potrdil odlok o priznanju drugega čudeža blažene matere Terezije, s čimer je sklenjen postopek za njeno kanonizacijo. Drugi čudež na pripro-šnjo matere Terezije je nepojasnjena ozdravitev Brazilca, ki je imel več neozdravljivih možganskih tumorjev. Njegova družina se je po pomoč v molitvi zatekla k materi Tereziji, nakar si je moški opomogel, zdravniki pa niso mogli pojasniti, kako je do tega prišlo. Čudežno ozdravitev je priznala tudi komisija zdravnikov Kongregacije za zadeve svetnikov in zatem še Kongregacija sama. Kot je napovedal tiskovni urad Svetega sedeža, bo za svetnico razglašena septembra prihodnje leto, najverjetneje v nedeljo tik pred njenim godom, ki ga ima 5. septembra.
ŠPANCI SO VOLILI
Španski volivci so v nedeljo volili nov parlament. Tokratne volitve so bile ene najbolj tesnih v več desetletjih, ki naj bi končale tradicionalni dvostrankarski sistem. Vse od padca Francove diktature leta 1975 sta namreč politiko v Španiji krojili stranki, ki sta se izmenjevali na oblasti - Ljudska stranka in socialisti. Na prizorišče namreč prihajata novi stranki - liberalni Ciudadanos in levi Podemos. Zmagala je Ljudska stranka a s komaj 28,7%. Drugi so
bili socialisti z 22%; tretji uporni Podemos, kakih 20%; na četrtem mestu pa Ciudadanos s komaj 13,9%. V takem stanju nihče ne vidi možnosti, da bi sestavili stabilno vlado.
ZA MIR V SIRIJI
Varnostni svet Združenih narodov je v petek soglasno sprejel resolucijo za mirovni proces v Siriji. Načrt za nehanje več kot štiriletne vojne v tej državi vključuje tudi trenutno vlado predsednika Bašarja Asada, čigar usoda pa v resoluciji ni omenjena. Kaže, da je Zahod v zameno za podporo Rusije in Kitajske pri resoluciji vsaj začasno odstopil od zahtev po Asadovem odstopu. Še vedno pa bodo zahodne in arabske države vztrajale, da bo moral ob koncu tranzicije oditi s položaja.
NEMIRNA RUANDA
Afriška država Burundi je na robu državljanske vojne. Združeni narodi opozarjajo, da ji grozi tudi genocid, zato pozivajo k nujni, usklajeni in odločni mednarodni akciji. Nasilje v Burundiju je izbruhnilo aprila, ko se je predsednik Nkurunziza v nasprotju z ustavo odločil, da kandidira za tretji mandat. Tega je nato na volitvah tudi dobil, čeprav jih je opozicija bojkotirala. Od tedaj se opozicija in vladne sile spopadajo. Zaradi vse slabših razmer in več sto smrtnih žrtev se je Afriška unija odločila, da bo v Burundi poslala pet tisoč vojakov in policistov. Državi je dala štiridnevni rok za uradni pristanek, a posvarila, da bo svoje sile poslala v vsakem primeru.
FELIZ NAVIDAD
Esta finalizando un año muy movido. Casi son darnos cuenta llegaron las tradicionales fiestas. La Navidad es, sin duda, uno de los momentos preferidos del alma eslovena. Radicados en los más diversos países del mundo hemos conservado muchas tradiciones, pero también hemos incorporado nuevos valores, tomados de nuestro alrededor. Quizá los de mayor edad, nacidos en Eslovenia, todavía extrañan la nieve y el silencio de las aldeas eslovenas. La nuevas generaciones sin embargo viven la Navidad con un espíritu más latino. Algo, sin embargo, queda inamovible: el sentir espiritual de esta fiesta. Más allá de los ruidos, las reuniones familiares y la mezcla de tradiciones culinarias, es el recuerdo del nacimiento del Salvador el que nos congrega en torno al tradicional pesebre. Nuestra fe nos sigue convocando, para que la Navidad sea un momento de reflexión acerca de nuestros valores y su puesta en práctica todos los días. Aprovechamos este número especial de la publicación, para desear a todos nuestros suscriptores y lectores un feliz navidad. Que el Niño-Dios los llene de bendiciones y les conceda su paz. (Pág. 1)
EL POETA SE QUEDA
France Balantič fue un joven poeta esloveno, genial y prometedor, que murió durante la revolución, luchando contra los comunistas. Por tal motivo su poesía fue prohibida en Eslovenia durante el régimen, que concluyó en 1991. Balantič nació en el ámbito de la ciudad de Kamnik. Recientemente el concejo deliberante de esa ciudad, junto al de Komenda, impuso su nombre a la biblioteca local. Fue motivo suficiente para que toda la izquierda pusiera el grito en el cielo, tergiversando la historia, para proclamar los supuestos "crímenes" del joven. Lograron así que la municipalidad de Kamnik cambiara su decisión y anulara el nombre. Pero no sucedió lo mismo en Komenda, cuyo consejo deliberante rechazó casi por unanimidad retirar el nombre de Balantič. Y como la decisión debe ser unánime, el poeta se queda. Un justo homenaje a su poesía y un freno necesarios al virulento extremismo de la izquierda. (Pág. 2)
GANO LA FAMILIA
El pasado domingo 20 de diciembre se realizó el refe-rendo acerca de la nueva ley de familia en Eslovenia. Como ya informáramos, esta ley fue denunciada por los partidos de la primavera eslovena como un grave ataque a los valores tradicionales, ya que cambia no sólo la denominación sino la esencia del matrimonia y de la familia. En el texto so se hablaba de "padre" y "madre", sino de "progenitor 1" y "progenitor 2". Los abuelos no se podrían hacer cargo de los nietos en casos de ausencia paternas, sino que estos pasan al Estado, que los puede entregar en adopción a parejas homosexuales. Imponía la "teoría del sexo" que debería enseñarse y promoverse ya desde el jardín de infantes. Ya no existiría la objeción de conciencia. Cabe aclarar que, según las nuevas disposiciones, para anular el texto legal, la opción NO, aún triunfando, debía superar el 20% de todo el padrón electoral, algo muy difícil, ya que la participación no es obligatoria y es generalmente muy baja. El resultado fue sorprendente: ganó ampliamente el NO (63%) y superó por más de 50.000 votos el piso necesario para su legitimación. También votamos en la Argentina. Muchos lo hicieron por correo, otros en la embajada. Allí registraron 405 votos, de los cuales el NO (PROTl) se adjudicó 394. Un resultado inapelable. (Pág. 3)
VIENE SAN NICOLAS
San Nicolás, cuya fiesta cae el 6 de diciembre, es la versión eslovena de los Reyes Magos. Trae regalos y golosinas a los niños. Hay una opereta muy tradicional, que relata la historia relacionada con el santo y su visita a la tierra. Fue puesta en escena este año en la comunidad mendocina, con gran éxito y satisfacción de todos los paisanos, que llenaron las instalaciones del centro, disfrutaron de la obra y aplaudieron a los artistas. Un logro muy importante de los eslovenos en Mendoza. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Ivan Bukovec, Vladimir Kos in Miha Bajda. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Stran 10
24 de diciembre de 2015 • N° 51-52
mali oglasi
SLOVENCI IN ŠPORT
SIMONA WEISS
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
r	no sobote
sabor tropee
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Iskrene čestitke
Mikaeli Križ za čudovit nastop, s katerim se je posebno ona, pa tudi vsi ostali nastopajoči, dotaknila naših duš!! Ohrani svoj nasmeh, da boš vedno popolna!
Lučka Makek
PRVIČ DVA BRATA NA STOPNIČKAH
Peter Prevc (foto) je prepričljivo zmagal na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v švicarskem Engelbergu (139,5 in 134 m, 297,5 točke) in je povečal vodstvo v skupnem seštevku. Drugi je bil njegov mlajši brat Domen Prevc (133,5 in 134 m, 283,5) za prve stopničke v karieri, tretji pa je bil japonski veteran Noriaki Kasai (131,5 in 134 m, 273,5). Prvič sta bila v tem tekmo-
vanju na prvih dveh mestih vrata.
Peter Prevc je zmagal tudi to nedeljo na drugi tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Engelbergu in se po drugi zmagi v dveh dneh ter tretji zaporedni še bolj učvrstil v skupnem vodstvu pokala. Peti je bil njegov mlajši brat Domen Prevc, ki je bil v soboto drugi. Na včerajšnji tekmi je bil drugi Avstrijec Michael Haybock, tretji pa Norvežan Kenneth Gangnes. Za Petra Prevca je bila to deveta posamična zmaga v tem tekmovanju, skupno pa že 45. posamična slovenska, ob še osmih ekipnih.
NOGOMETAŠEV NE BO, BO PA SODNIK
Če se Slovenija s svojo nogometno reprezentanco ni uvrstila na evropsko prvenstvu v Franciji, pa bo vsaj Slovenec sodil na tem turnirju. Evropska nogometna zveza je določila seznam 18 glavnih sodnikov, ki bodo delili pravico na Euru 2016. Na seznamu je tudi najboljši slovenski sodnik Damir Skomina. Skomina je bil glavni sodnik že na prejšnjem evropskem prvenstvu leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini, ko je bil v skupinskem delu tekmovanja glavni sodnik na obračunu Danska - Nizozemska in Švedska - Anglija.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena, odsek San Martin je ga. Vera Šušteršič darovala 400,-pesov v spomin na pokojnega moža. Iskren Bog plačaj!
Sporočilo
V četrtek 24. in 31. decembra, pisarne v Slovenski hiši ne bodo uradovale. Tednika Oznanilo in Svobodna Slovenija izideta za nedeljo 3. januarja, nato pa za nedeljo 10. januarja 2016.
Hvala za razumevanje!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Naš elektronski naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
Poslovila se je »kraljica ljudskih src«
V 53. letu življenja je za vedno utihnil glas Simone Weiss, pevke in diplomirane psihologinje. Ljudje so ji nadeli naziv »kraljica ljudskih src«. Res je kraljevala, predvsem v devetdesetih letih, a njeno žezlo ni bila le pesem, ampak odrska karizma. V sebi je združevala milino belega laboda in divjo moč levinje. S prvo je z odra božala in tolažila, z drugo je povezovala in dajala upanje. Publika je ta odnos jemala zelo osebno. Samo tako si lahko razlagamo fenomen, ko je kot prva slovenska izvajalka v drugi polovici devetdesetih polnila športne dvorane po vsej Sloveniji in večkrat napolnila Halo Tivoli. Temu pogumu je potem sledilo veliko glasbenih izvajalcev.
Simona je v glasbene vode zajadrala dokaj slučajno in se na opatij-skem festivalu takoj samozavestno znašla ob boku velikih glasbenih imen takratne skupne države. Pod krhkim zunanjim videzom se je skrivalo dovolj moči in vztrajnosti za uspešen preboj in sledili so mnogi festivali ter snemanja plošč. Ob ustvarjanju lastne države, ko je glasba nosila tudi nacionalni naboj, je Simona združevala Slovence na omenjenih velikih koncertih, h glasbenemu sodelovanju pa je pritegnila tudi nekatere mednarodno uveljavljene zvezde, kot sta Al Bano in Tereza Kesovija.
Pol milijona prodanih plošč, 20 albumov, več kot 200 pesmi in mnoge nagrade, med njimi tudi glasbeni viktor, so sicer podatki, ki o Simoni marsikaj povedo, pa vendar zamolčijo tisto bistveno, kar so začutili mnogi njeni poslušalci, ki so postali kar spremljevalci. Ob svoji
senzibilnosti je imela v sebi tudi neizmerno moč in vztrajnost, celo trmo, ko je sledila sanjam, v katere je verjela. Nikoli ni obstala na pol poti. Vedno s predanostjo, z voljo in zaupanjem do konca. Kljub oviram.
Na višku kariere se je umaknila iz medijskega sveta in se posvetila družini ter študiju psihologije. Spet s predanostjo in strastjo, tako da je leta 2008 prejela za svoje diplomsko delo študentsko Prešernovo nagrado, pripravljala pa se je tudi na doktorat. Z žarom in zagnanostjo pa se je lotila še nečesa, kar je čutila kot poslanstvo: dobrodelnosti. Predvsem je pomagala otrokom z avtističnimi motnjami. Zelo osebno, angažirano, vztrajno, ljubeče in vedno izven medijskih luči. »Ker tako čutim in ker je tako prav,« je nekoč dejala. Z vsem tem je navdihovala; to je bilo njeno žezlo.
Navdihovala pa je tudi v svojem zadnjem življenjskem boju. Z voljo in močjo, ko so mnogi okoli
OBVESTILA
ČETRTEK, 24. decembra:
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ob 20. uri.
NEDELJA, 27. decembra:
Božični koncert ob 11,30 uri v Slovenskem domu v Carapachayu.
Božični koncert ob 20. uri v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi.
nje že omagali. V pogum in oporo vsem s podobnimi zgodbami. Spet z milino belega laboda in divjo močjo levinje. Tako je ob spominu na Simono Weiss res premalo zapisati le »priljubljena pevka«, saj so njene pesmi le droben del njene zapuščine.
»Že sama novica pred nekaj časa, da je zahrbtna bolezen izbrala tudi Simono me je pretresla, a takrat se prebudi največje upanje in upanje na čudež ter vse pozitivne misli, da bi se obrnilo na bolje. Vprašaš se zakaj izbira tako mlade in dobre ljudi, ki so že veliko dobrega storili in kaj vse bi še lahko. Simonina življenjska pot se je zaključila ravno v predbo-žičnem času tako kot so se turneje s koncerti, ki jih je pripravljala po celi Sloveniji končale z velikimi koncerti v Hali Tivoli. Zvenele so vesele pesmi kakršna je bila Simona, zdaj so umolknile kot Simonin glas. Zvenele bodo žalostinke a njene pesmi bodo ostale, saj jih je snemala iz srca tako kot je srčno skrbela za svojo družino, moža in dva sinova, ko se je na višku slave poslovila od kariere in se posvetila študiju. Draga Simona Weiss, srečamo se nad zvezdami,« pa je zapisal njen dolgoletni glasbeni prijatelj, avtor in glasbeni urednik na Radiu Ognjišče Ivan Hudnik.
Od januarja v Svobodni Sloveniji nov podlistek
»Pastir, ki je dišal po ovcah«
Cura Bbrochero in njegovo svetniško življenje.
Zbrala in priredila Metka Mizerit
OSEBNE NOVICE
Krst
V cerkvi Sagrada Familia v Billing-hurst, je bil 7. decembra krščen Máximo Dimnik. Očka je Ivan, mamica pa Gisela Petraroia. Botra sta bila Lucijana Dimnik in Javier Petraroia. Srečni družini iskreno čestitamo!
Nove diplomantke
15. decembra je na univerzi Torcuato Di Tella diplomirala Cecilija Kržišnik in
postala odvetnica.
17. decembra je na Universidad Argentina de la Empresa končala študije
Lucijana Oblak in prejela naslov »Licenciada en Turismo y Hoteleria«.
18. decembra je na Universidad Austral končala študije prava Marija Gabriela Malovrh in postala odvetnica.
Vsem trem čestitamo in želimo veliko uspehov!
Smrt
V Mercedes, Pcia. Buenos Aires, je umrla Liza Dogherty roj. Komar (66); v Mendozi pa Ivan Borovšak (77). Naj počivata v miru!