S sej organov upravljanja: Aktualno: Poslovni rezultati ugodni Na 2. redni seji so člani delavskega sveta razpravljali o poročilu o poslovanju v prvih mesecih letošnjega leta. V nadaljevanju objavljamo komentar, ki so ga za vas pripravili v ekonomsko-organi-zacijski službi. V razpravi je sodelovala skoraj polovica članov delavskega sveta z vprašanji, predlogi in pripombami. Člani delavskega sveta so dobili tudi informacije o spremembah gospodarskega načrta. V prvem polletju so v letnem planu nastopile večje spremembe, predvsem iz tehle razlogov: — sprememba paritete dinarja od 12,50 na 15,00 din, — dvakratno povečanje prodajnih cen: pnevmatika teh. izdelki - prvič v januarju za 4,5 % in - drugič v aprilu za 5,5 %, — večji vpliv imajo tudi podražitve osnovnih surovin, pomožnega materiala in energije, ki so že ali pa bodo nastopili med letošnjim letom. Tov. Balanč, ki je članom delavskega svela razlagal vzroke in posledice sprememb gospodarskega načrta, je dejal tudi, da bo delavski svet redno seznanjen z vsemi dogajanji o izpolnjevanju gospodarskega načrta. Nove prodajne cene ne pokrivajo podražitev Ko je delavski svet podjetja konec leta 1970 potrdil gospodarski načrt za leto 1971, je bil se- skupaj legenda frta:<«i;»i S® znanj en tudi s tem, da bo ta načrt doživel že v prvih mesecih bistvene spremembe, ki so potem dejansko tudi nastopile. Z devalvacijo dinarja od 12,50 na 15,00 din za dolar so se pogoji poslovanja za naše podjetje in za gumarsko industrijo bistveno poslabšali. Res je, da so bile istočasno z devalvacijo konec januarja povečane tudi prodajne cene za 4,5 °/o, kar pa še zdaleč ni ublažilo posledic novega tečaja. Eden od namenov devalvacije je bil tudi ta, da bi se predvsem umiril uvoz in spodbudil izvoz: vendar pa so instrumenti, sprejeti za področje izvoza, za našo panogo dejansko manj spodbudni kot prej. V mesecu aprilu so bile prodajne cene našim izdelkom za domači trg povišane še za nadaljnjih 5,5 %, kar je po izračunih šele približno enakovredna protiutež negativnim učinkom devalvacije. Za to obdobje pa ni značilna samo sprememba v poslovanju zaradi nove paritete in novih prodajnih cen, ampak tudi zaradi izredno visoke dodatne podražitve osnovnih surovin, pomožnega materiala in storitev (kord, mazut, elektrika, transport in drugo). Zaradi dosedanjih podražitev in tistih, ki so že napovedane, pa bo kljub višjim prodajnim cenam naš poslovni rezultat ob koncu leta slabši, kot je planiran po gospodarskem načrtu. Kolektivu je poznano, da smo v preteklih letih zaradi stalnega porasta stroškov ob zamrznjenih cenah pnevmatike stalno izvajali razne programe za aktiviranje notranjih rezerv, tako, da je to področje dodatnega do-(nadalj. na 3. str.) Ob koncu šolskega leta 1970-71 Kaj in kako so delali odbori podjetja? Pravzaprav je razmeroma težko napisati komentar o delu odborov podjetja iz njihovih poročil, ki so jih pripravili za razpravo in v oceno delavskemu svetu podjetja. Poročila so namreč le zgoščen pregled naj važne j šh zadev, ki so jih na odborih obravnavali, tu pa tam so mimogrede ome- njene še težave, število sej in konec. Ne mislim reči, da so poročila slabo napisana, še manj bi si upal trditi, da delo odborov ni bilo dobro. Nasprotno! Mnogi odbori, o katerih bom v nadaljevanju pisal, so delali v drugačni organizacijski obliki in z drugačnimi pristoj- Šoslsko leto je v glavnem končano. Čeprav učencev ni bilo veliko, je vzgojno izobraževalni proces potekal po delovnem programu, ki ga je sprejel učiteljski zbor na uvodni konferenci, potrdil pa odbor za poklicno šolanje. Če bi ob koncu leta ugotavljali, kako je bilo delo opravljeno, potem smo z rezultati lahko zadovoljni. Zadovoljni smo z učnim uspehom, ki je v letošnjem letu precej boljši, čeprav med letom nehote navajamo na kajenje, s katerim povzročamo šolske konflikte, ker si v šoli prizadevamo, da bi kajenje čimbolj omejili. Na žalost smo pri tem nemočni in ugotavljamo, da se procent kadilcev pri učencih vedno bolj povečuje s pomočjo posameznih članov kolektiva, ki bodočim delavcem želijo zdravja, kolektivu pa manj bolezenskih izostankov. Lahko bi omenil še kakšen podoben primer, vendar ne želim jr. mgmm? mmw mm n m Odbor za informiranje pri »reševanju« gradiva za to številko Save nostmi. Na primer: naloge prejšnjega upravnega odbora so prevzeli odbor za plan in kvaliteto, odbor za organizacijo dela in upravljanja, odbor za finančne in komercialne zadeve itd. Poglejmo, kaj pravi o delu odborov organizator in programer kadrovske službe: Pri analiziranju dela izvršilnih organov podjetja v prvi polovici mandatne dobe je kadrovska služba ugotovila, da ti samoupravni organi še ne obravnavajo in rešujejo vseh zadev, za katere so zadolženi in odgovorni po statutu. Predvsem je bilo opazno neredno izvrševanje funkcij, ki so bile s statutom na novo dane v pristojnost odborov ali pa se je zanje določila nova vsebina, kar velja predvsem za gospodarske odbore. Pristojnosti drugih odborov so bile večinoma prenesene s prejšnjih komisij delavskega sveta. Glavni vzrok za neredno delo je bil v tem, ker jim strokovne službe niso pravočasno pripravljale ustreznega gradiva. Zato so bili sklicani sestanki s predsedniki odborov za gospodarske zadeve, predsednikom delavskega sveta in. vodji ustreznih služb ter predstavniki kadrovske službe z name-(nadalj. na 3. str.) pri učencih ni bilo opaziti take zavzetosti. Če smo z uspehom zadovoljni (glej tabeli), pa nismo’ zadovoljni z delovnimi navadami in splošnim redom, saj smo večkrat morali poseči po šolskih kazenskih ukrepih, kar ni najbolj sodobno in ne preveč vzgojno. Zakaj nered? Težko se je opredeliti za katerokoli ugotovitev, vendar je del resnice v tem, da marsikateri pojav v delovnih enotah ne vpliva preveč pozitivno in vzgojno na rast in oblikovanje mladega človeka. Menim, da vzgojna dolžnost ni dolžnost samo učiteljev, ampak vseh članov kolektiva, posebno pa tistih, ki so v neposrednem stiku s temi mladimi ljudmi na samih delovnih mestih. Ne vem, če je hvale vredno in vzgojno, da mladega človeka za prizadevnost in pomoč na delovnem mestu nagradimo s cigareto, ker ga s tem hote ali pogrevati starih spoznanj, pač pa v imenu učiteljskega zbora prosim vse člane kolektiva, da nam pomagajo pri oblikovanju mladega človeka, ker je to v dobro vseh nas in družbe. Ta primer som omenil zato, ker se bliža novo leto, v katerem bomo sprejeli v šolo večje število učencev z raznih področij Slovenije in z različnimi spoznanji in navadami. Kolektiv, v katerega bodo stopili ti učenci, pa jim lahko pokaže tako ali drugačno pot. No, prepričan sem, da si bomo vsi prizadevali za čimbolj še počutje novih učencev, da bomo vedno ravnali tako, kakor ravnamo ali bomo ravnali z lastnimi otroki. In to so otroci, prvič od doma, oddaljeni od staršev in odvisni od drugih Judi, njihove pomoči in dobre volje. (nadalj. na 5. str.) Rektor ljubljanske univerze dr. Marjan Gruden je pred dnevi prono-viral 26 novih doktorjev znanosti. Med njimi je bil tudi član našega kolektiva dr. Svetislav Maksin, ki je tako postal drugi doktor kemijskih znanosti v Savi. Iskrenim čestitkam ob tem življenjskem uspehu se pridružuje tudi naše uredništvo! e e • e : : • e • Eno od najpomembnejših področij najbolj zanemarjamo: • I IZUMITELJSTVO I ••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeei »Razvoj znanosti in tehnike v današnjem svetu je .pogoj za dinamično rast proizvodnje, proizvodnosti in materialnega bogastva države. Zavedati se moramo, da se gospodarski razvoj na svetu odlikuje danes z izredno hitro rastjo, kakršne spričo izjemnih revolucionarnih dosežkov znanosti in tehnike do sedaj v zgodovini ni bilo. To kaže tudi podatek, da je na leto prijavljenih okoli 400.000 izumov, 90 % od teh pride na dvanajst industrijsko razvitih držav. Več kat 30 % kemičnih proizvodov, ki jih danes izdelujejo, pred desetimi leti nismo niti poznali.« merimo moč posameznega narodnega gospodarstva s številom obstoječih sistemov za obdelavo podatkov: v ZDA imajo približno 50.000 takih sistemov, države zahodne Evrope kakih 10.000, Japonska približno 3.500 itd. Glede na to, da danes nastajajo velike spremembe v obdobju ene človeške generacije, je nujno potrebno, da se ljudje hitro prilagajajo spremembam v tehniki, da jih sprejemajo, ne pa da so kon-zervaitivni, kar zadeva napredek. ■Potrebe po znastvenih raziskavah terjajo naložbe za usposabljanje kadrov, ki se bodo ukvarjali s tem delom in moramo že sedaj 'razmišljati o tem. V prihodnje bo znanstvena in tehnična raven Stroj za izvlačenje velo oblog v obratu I je eden najstarejših v naši tovarni. Z nenehnim vzdrževanjem in novimi izboljšavami nam je uspelo, da kljub veliki starosti uspešno dela še danes. To so besede predsednika ZKJ tov. Tita na IX. kongresu. Nato je še dejal: »O velikih spremembah v tehniki zadnjih dvajset let zgovorno pričajo tudi tile podatki: hitrost gibanja se je povečala približno petdesetkrat, eksplozivna moč mi-lijonkrat, zanesljivost delovanja elektronskih aparatov desetkrat, prenos informacij v prostoru tisočkrat itd. V prihodnjih dvajsetih letih pričakujemo v tehniki nadaljnje precejšnje zboljšanje sistema obveščanja, povečanje zanesljivosti delovanja strojev, povečanje hitrosti elektronskih informacij, izpopolnitev avtomatiziranega vodenja. Številna delovna mesta bodo opuščena zaradi avtomatizacije, pa tudi delo na mestih, ki bodo ostala, se bo precej spremenilo. Potrebe takega tehničnega razvoja zahtevajo zlasti, da se ustanavljajo specializirane organizacije in da se povezujejo v orjaške gospodarske organizacije. V industrijsko najbolj razvitih državah so običajne zmogljivosti, npr. v rafinerijah nafte 5—10 milijonov ton, v električnih centralah okoli 600 megavatov itd. Nastaja vizija o tako imenovani palindustrij ski družbi okoli leta 2000, za katero bo značilno: družbeni proizvod na prebivalca bo znašal od 2000 do 4000 dolarjev, dohodek industrije bo petkrat večji, ekonomske dejavnosti se bodo premaknile s področja kmetijstva in industrije na področje storitev, poglavitni dejavnik napredka bo sistem izobraževanja in tehnoloških novosti. V gospodarstvu bo imela vedno večjo vlogo kibernetika. Že danes države še bolj vplivala na njen politični, ekonomski, industrijski, vojaški in kulturni položaj v svetu.« Obseg in pomen tehnične inovacije v svetu Tehnična inovacija je nepogrešljiv element v trajnem, vedno bolj skrbno organiziranem tehničnem napredku razvitih držav. Od cca 400.000 izumov, ki jih vsako leto prijavijo po vsem svetu, jih preko 60% odpade na dve državi: ZSSR in ZDA. Racionalizacija in nova-torstvo, torej tehnične izboljšave, so tako obsežne in splošno razširjene, da jih je težko številčno označevati. Novi postopki, novi materiali, novi stroji in njihove neprestane izboljšave preplavljajo tržišča in neprestano spreminjajo pogoje za proizvodnjo. Tako je postopni tehnični razvoj prešel v fazo velikih skokov, ki spreminjajo svet ter njegove politične in gospodarske odnose. Osnova teh sprememb je široka uporaba znanosti, avtomatizacije in kibernetike. Če so bile v prejšnji dobi potrebe potrošnikov gibalo in spodbuda dela izumiteljev — inovatorjev, so v sedanji dobi iztunov in neprestane izboljšave strokovnjakov gibalo in vzpodbuda proizvodnji, oz.tržišču. Čudoviti tehnični proizvodi, ki so si jih pred nekaj desetletji zamišljali le teoretiki, postanejo v sedanji dobi v nekaj letih predmet množične proizvodnje, dostopen vsakemu poprečnemu državljanu. Tak razvoj, ki ga splošno označujemo z imenom znanstveno-teh-nološka revolucija, se je pričel pred nekaj leti in je bil v začetku omejen le na nekaj najbolj razvitih držav v svetu. Še pred nekaj leti so teoretiki razlagali, da je to tipičen pojav visoko industrializirane družbe, ki bo v glavnem omejen na take organizme, ob njihovem prehodu v višje faze. Toda prav kmalu je tak razvoj v različnih oblikah pričel vplivati na širša področja, tudi na manj razvite dežele. Sedanji avtor tehničnih inovacij v svetu ni več genialen človek tipa Edison ali Tesla, temveč so to pretežno teami znanstvenikov, ki delajo v dobro opremljenih laboratorijih in delavnicah velikih podjetij ali znanstvenih ustanov. Ker se je polje dela zelo razširilo, ostaja tudi dosti dela posameznikom, vendar je nad dve tretjini vseh avtorjev iz znanstvenih ustanov. Novi izumi, postopki in izboljšave so torej plod organiziranega dela, ki ga finansirajo proizvajalci, znanstvene ustanove in država. Objavljeni so številni podatki o obsegu finansiranja, številu strokovnjakov, usmeritvi povečanja in doseženih rezultatov. Ti podatki jasno govore, da je znanost postala v velikih razvitih državah (v manjših pa postaja) velika prvorazredna gospodarska panoga, ki vzpodbuja ves razvoj tehnike in gospodarstva. Realizacija tehničnih inovacij, njihova izmenjava in prodaja je že dolgo odnosna poslovna panoga v mnogih državah. Znano je. da Francija sklene letno nad 30.000 licenčnih pogodb. Po pozitivni izvozni bilanci v pogledu industrijske lastnine je znana zlasti Švedska. Avstrijski institut za strojništvo v Gradcu ustvarja z izvozom licenc in načrtov prek 5 % avstrijskega izvoza, itd. Posebej velja omeniti, da mora biti današnji kolektivni in indi-vualni raziskovalec sproti poučen o novostih in dosežkih drugih, da ve usmerjati svoje delo. Zato je razvito informiranje postalo sestavni del raziskovalnega in razvojnega dela, za katero so zavzeti vsi. če so raziskovalci še do nedavna skrivali svoja dognanja, je dandanes situacija obratna: večina del je čimprej objavljenih, da se tako pride do informacij, kaj delajo strokovnjaki v drugih ustanovah. Ponavljanje raziskav ki ponovna odkrivanja že odkritega bi bilo predrago in nesmiselno Tako se odpira možnost pospešenega prenašanja tehnoloških izkušenj v državnem in mednarodnem obsegu, kar nudi izredne možnosti tudi nerazvitim in polrazvitim gospodarskim organizmom. Pomembno je omeniti spremembe v izobraževanju, ki zahteva višjo kvalifikacijo kadrov. Prevladuje zahteva po visokošolski izobrazbi. V vrsti držav se resno razpravlja o obvezni srednješolski izobrazbi za vso mladino. Po drugi strani hitre spremembe v tehniki zahtevajo nepretrgano izobraževanje vseh ljudi v aktivni dobi. Neprestano spoznavanje novosti postaja obvezni sestavni del aktivnosti vseh zaposlenih, zlasti strokovnih kadrov in raziskovalcev. Inventivna dejavnost tL™ deloim tn®lo,Jlv0 povezam\ - Tekma v tehničnem razvoju je V Jugoslaviji trajna in neusmiljena. Od tega je Izumiteljstvo v naši državi je bistven element za uresničevanje stalnega napredka v gospodarstvu, predvsem v industriji. Izumi naj bodo, oz. so v svetu predvsem rezultat oraniziranega raziskovalnega dela in so zato s odvisen naš nadaljnji gospodarski razvoj in s tem naša usoda. Pregled razvoja izumiteljstva pri nas od sprejetega novega zakona o izumih in tehničnih izboljšavah v letu 1960 nikakor ni pozitiven in kaže tole sliko: IZDANI PATENT 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 domači 455 180 275 255 238 152 164 tuji 317 478 757 493 550 skupaj 592 733 995 650 714 Vidimo torej: - stalno upadanje domačih tentov in - stalno naraščanje tujih tentov. pa- pa- Končno lahko iste podatke — če se omejimo le na domače patente — opazujemo tudi glede na razvoj te dejavnosti po republikah: leto Srbija Hrvat ska Slove- nija Bih Make- donija Črna gora 1960 191 111 106 12 12 6 1961 91 29 54 11 2 — 1962 100 67 86 11 2 — 1963 97 46 66 17 3 — 1964 102 69 77 16 4 — 1965 73 38 44 9 2 4 1966 67 39 30 5 1 — 1967 69 47 40 8 4 — Ta tabela nam daje odgovor na vprašanje, kje smo bili leta 1960 in kje v letih gospodarske reforme. Kakšno je bilo stanje v Srbiji, Sloveniji in Hrvatski prvo leto reforme in kakšno je bilo stanje konec leta 1967. V naslednjih letih zaznamujemo še nadaljnje upadanje in zadnja leta lahko govorimo o 150 izdanih domačih patentih. Pri tem Slovenija sodeluje s približno 25 %. Med avtorji prevladujejo pri tujih prijavah podjetja, med domačimi prijavitelji pa avtorji posamezniki. Karakteristično je, da imajo upokojenci in obrtniki več prijav kot pa raziskovalne ustanove, kar jasno govori o trenutnem upoštevanju izumov in tehničnih izboljšav pri nas. Tako se more ugotoviti število izdanih domačih patentov na en milijon prebivalcev v Jugoslaviji: 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 24,8- 9,7 14,5 13,4 12,4 7,8 8,5 V drugih deželah moramo ugotoviti takole stanje izumiteljstva: Madžarska 205, Holandija 280 izdanih patentov. V drugih deželah število patentov stalno narašča, tako v vzhodnih kot v zahodnih. Razumljiva je zavzetost kapitalističnih držav za patente. Za nas je zlasti poučen primer socialističnih držav, ki so po letu 1955—60, približno takrat kot mi, pristopale k ureditvi zakonodaje in vseh potrebnih ukrepov na področju izumiteljstva. Po sedanjem stanju močno presega naše izumiteljstvo celo trikrat manjša LR Bolgarija. Rezultati ureditve kompleksa zakonov, uredb in ukrepov v gospodarstvu so posebno vidni v SZ, kjer so ti ukrepi pričeli veljati leta 1959 in dali sledeče rezultate: leto 1955 5.000 patentov, leto 1960 53.000 patentov, leto 1963 67.200 patentov, leto 1966 95.400 patentov. Tako ima v zadnjih letih SZ več patentov kakor ZDA, ki so prej več let prednjačile v svetu. Če hočemo biti količkaj objektivni, moramo ugotoviti, da se domače izumiteljstvo približuje likvidaciji te dejavnosti in izgublja vpliv na tehnični napredek pri nas. Tako močno v upadanje inventivne dejavnosti je napotilo Zvezo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije k akciji za njeno oživitev. Izdelane so bile teze za poživitev izumiteljstva in podan gospodarski učinek oživitve izumiteljske dejavnosti v SR Sloveniji. Ena od zadnjih akcij za poživitev izumiteljske dejavnosti je bilo posvetovanje februarja letos v Mariboru, ki se ga je udeležilo veliko število zastopnikov delovnih skupnosti iz vse Jugoslavije. Na tem posvetu je bilo obravnavano stanje izumiteljstva in podanih veliko predlogov in napotkov za oživitev inventivne dejavnosti. Po funkcionalnosti enak stroj smo nabavili pred nekaj tedni in ga montirali v novi velopnevmatiki v obratu II. Izboljšave na tem stroju nam omogočajo večjo storilnost, prihranek na materialu in kvalitetnejše izdelke. Poslovni rezultati ugodni 1.600,00 din, so bili tudi v tej višini realizirani, oz. v mesecu maju še celo višji, to je 1.690,00 din. Zaključek kar pa še ne smemo ocenjevati išiSs iiEsE S1E?........ _ _ ' trgovski mreS111^ j™kakorPv Poprečni mesečni LtL dohod- tem ko na področju gumenih vseh spremembah pogojev gospo-skladu s poslovno politiko pod j 21- ki, ki so z letnim gospodarskim tehničnih izdelkov zaostaja m je ja, zlasti še zato, ker ta prodajna načrtom predvideni v višini šele na tretjem mestu. v Jugoslaviji vseh gumenih izdelkov Sava proizvede 27 °/o Po podatkih prvih mesecev je Sava dosegla 26,7 %vse proizvod- Poslovne rezultate prvih mesecev lahko ocenjujemo kot zadovoljive. Treba pa je upoštevati, da učinki dvalvacije še niso bili izraženi v polni meri. Zato je potrebno, da se strogo držimo ukrepov, ki jih sprejemajo samoupravni organi in vodstvo podjetja, in da tudi aktivno sodelujemo pri njimi stabilizacijskimi programi, ampak je nujno, da se dodatno povišajo cene našim izdelkom. Treba pa je poudariti, da je bil tudi v našem podjetju sprejet program stabilizacijskih ukrepov, ki naj bi pripomogel k umiritvi vsesplošne gospodarske situacije in poslovnemu uspehu podjetja. darjenja, ki se pripravljajo tako v zveznem kot republiškem merilu. najbolj likvidna pot zagotavlja sredstva. Tudi na področju izvoza je dinamika ugodna, kar ni običajno za to obdobje, in bo verjetno, oj . še močnejši dinamiki izvoza ob Rezultati prvih mesecev koncu ieta, plan izvoza 2.450.000 s zadovoljivi ceio presežen. Poslovni rezultati za obdobje Zaloge gotovih izdelkov kot neke januar — maj so glede na tisto obdobje preteklega leta precej ugodnejši, kar je razumljivo glede na povečanje prodajnih cen v sredini lanskega leta in v letošnjem letu in glede na to, da se novi pogoji poslovanja v prvih mesecih letošnjega leta še ne odražajo v polni meri skozi poslovni rezultat tega obdobja, ampak bodo vidnejši šele v II. polletju. Rezultate ocenjujemo kot zadovoljive predvsem glede na omejene pogoje poslovanja in glede na primerjavo z lanskun obdobjem, čeprav ne dosegamo planskih predvidevanj. 13o I N A M I K A ZAPOS. LOVANJA stanje 31- 12. 197o prišli odšli 3o. 5. 1971 proizvodne DE 1509 127 105 1533 vzdrževalne DE 280 17 n 286 strokovne službe 929 41 41 929 skupaj 2718 185 155 2748 vrste barometer povpraševanja po 1 1 naših izdelkih imajo prej dinami- ttttMttrftoi | |m | jM»M ko zmanjševanja kot tendenco povečanja. Večje zaloge so samo pri izdelkih, kjer se pripravljajo večje odpreme (izvoz), in pri izdelkih, za katere so značilna sezonska uh m mn mi #11 l;il 1 \ h iHiNtiim nihanja. proizvodne delovne enote vzdrževalne „ ^ delovne enote strokovnih služb del. enote Obratna sredstva še vedno kritična Zaradi splošno znane nelikvidnosti našega gospodarstva ima tudi naše podjetje pogosto težave. Od skupno 929 zaposlenih ljudi podjetja in delavska restavracija, v strokovnih službah je — 167 v skladiščih in transportu, — 118 v delovni enoti varnost — 75 v trgovski mreži, — 589 strokovnih in administrativnih delavcev podjetja. 11, 12 . 25 so delovne enote PROIZVODNJA PO DELOVNIH ENOTAH I - V Kaj in kako so delali odbori podjetja? 98,8 Odbor za plan in kvaliteto Vsebina dela tega odbora je bila ,11 12 13 14 15 16 17 18 19 2o 22 24 25 skupaj Kot je že omenjeno, pa se lahko še vedno so za približno 3 imli-doseže letni gospodarski načrt jarde SD previsoke terjatve do samo v primeru, da se doseže vsaj kupcev. Zaradi tega ima nabavna še 10% zvišanje prodajnih cen. služba oz. proizvodnja težave zri , • j • redni oskrbi z osnovnimi surovi- Plan proizvodnje nami. Kot terjatve pri kupcih so dosežen angažirana tudi sredstva, ki so Skoraj v večini proizvodnih de- sicer namenjena za investicijsko lovnih enot je letni plan proizvod- izgradnjo podjetja oz. so zaradi nje dosežen. Večji izpad nastaja tega določeni investicijski progra-edino le v delovni enoti tehnični mi v zaostanku. izdelki zaradi selitve, v prevlekah, Octaln nndrnnia kjer se zaradi zakasnitve pro- UStala pOtirOCja izvodnje bandaž predvideva viš- poslovanja brez VCČjih ja dinamika v II. polletju, in rtrlctrinani pri delovni enoti ročna konfekcl- P J ja, kjer je izpad nastal zaradi- Skozi vse mesece letošnjega leta zakasnele dobave kalupov za pro- ima podjetje predvsem probleme izvodnjo respiratorjev. Še vedno z zaposlovanjem zlasti proizvod- Indeks izvršitve plana snih skupnih gospodarskih koristi za vse delavce podjetja se odbori odločajo za določene gospodarske in njim podobne akcije, zaradi katerih se bodo notranji in medsebojni odnosi v podjetju ugodno razvijali in zagotavljali poslovno uspešnost. je glavni problem proizvodnje po- nih delavcev. Zaradi odhajanja Kadrovska služba je na osnovi manjkanje delovne sile, čeprav se in vse večjega obsega dela so po- nadaljnjega spremljanja dela od-stopnja fluktuacije zmanjšuje. Te- trebe v posameznih proizvodnih borov ugotovila, da se je v drugi žave so tudi zaradi nepravočasne enotah izredno velike. Prevladuje polovici mandatne dobe stanje dobave opreme. samovoljna prekinitev dela, kot precej izboljšalo, kar je možno Pri naštetih težavah pa je treba vzrok odhajanja pa se največkrat razbrati tudi iz poročil o delu od-poudariti, da je ugodna dinamika ne navajajo osebni dohodki, borov. Še vedno pa ostajajo od-plana proizvodnje tudi posledica ampak drugi vzroki, nato odnosi, prta nekatera vprašanja, na ka- uresničitve sklepov, ki so jih sa- delovni pogoji itd. Delovne enote itera bi bilo potrebno po poglob- moupravni organi sprejemali v niso v prvih mesecih presegle Ijenih razpravah na sejah izvršil-zadnjem času. plana svojih splošnih stroškov, nih odborov dobiti ustrezne od- (nadalj. s 1. str.) govore, da hi bilo izvrševanje vseh vila dosedanjih članov pa bo za- nom, da bi bila povezava med de- funkcij po statutu podjetja v novi gotovi j eno nepretrgano delo. lom strokovnih služb in izvršil- mandatni dobi celovito, nimi funkcijami odborov ustrezna in stalna. Na osnovi dogovorov Dosedanje spremljanje teh^ o na teh sestankih so izvrševanje borov m njihova poročila kažejo, svojih nalog v povezavi z naio- da je pogoj za redno in učinko- gami strokovnih služb obravna- vito delo v bodoče: ustrezna in povsem drugačna, nova, in tudi način obravnave je bil drugačen kot v preteklosti, saj je nekaj od teh zadev reševal npr. delavski svat, druge upravni odbor itd. Zato so kmalu po sestavi sklicali razširjen, sestanek na katerem so sodelovali predsednik delavskega sveta in vodje nekaterih strokovnih služb. Šlo je za to, » .. . odbor za plan in kvaliteto, kakor tudi nekateri drugi odbori, ne morejo reševati niti vseh važnejših zadev iz svoje pristojnosti, ker ni dostavljeno ustrezno gradivo.« Člani odbora in strokovne službe pa si niso bili povsem enotni, kaj pravzaprav sodi v pristojnost odbora za plan in kvaliteto, kaj pa v pristojnost odbora za finančne in komercialne zadeve. V poročilu sicer ne piše, prav gotovo pa so bile razprave živahne, toda pomembneje je, da so se sporazumeli, :n sicer: »Naloga odbora za finančne im komercialne zadeve je, da s sprejemanjem operativnih planov zagotovi ustrezno izkoriščanje proizvodnih kapacitet s stališča ugodnejšega fi-vali odbori sami in se na sejah pravočasna priprava gradiva stro- nančnega rezultata. Naloga odbora odločili, kakšna je dolžnost in kovnih služb in pravočasne, učm- za plan m kvaliteto pa, je v te odgovornost strokovnih služb za kovite odločitve, ki jih ti organi da zagotovi realizacijo phmiran h pripravljanje predlogov in normal- na sejah sprejemajo. Za učinko- kohem proizvodnje, ^rabe mate-no delovanje teh odborov. vito delo pa je pomembno tudi riala m časa ter kvalitete pr 7n vsp službe in sosnodarske to, da bo članska sestava boljša izvodnje.« , ,, Za vse službe m gospoaarsKe d se od vsakega Po teh dogovorih je delo odbo- odbore bo v bodoče njihova naj- tpeae na no, aa se ou g kvaliteto steklo in večja dolžnost in odgovornost, da elana pričakuje aktivno m zavzeto ra za plan m k\ se po izdelanih predlogih in spre- razpravljanje m odgovorno odlo- pričeli so redno obravnavati P jetih odločitvah na sejah odborov canje o zadevah na sejah), s po-dovolj konkretno vidi, zaradi kak- novno izvolitvijo precejšnjega šte- o izvrševanju planirane (konec na 4. str.) Jera Lebar Avgust Erlač Marija Zamuda Sava je njihov up Izteklo se je šolsko leto. Nova generacija je zapustila šolske klopi in se podala življenju nasproti. Kam? Pri štirinajstih, petnajstih letih se mora človek odločiti za poklic, ki ga bo opravljal vse življenje. Od te — lahko bi rekli življenj ske-odločitve je odvisno, kaj bo postal, ali bo zadovoljen v svojem poklicu in s kakšno voljo ga bo opravljal. Danes se mladini nudi veliko možnosti, da se odloča za poklice po svojih željah. Pa vendar za mnoge poklice primanjkuje učencev. Eden takšnih je tudi poklic gumarja. Razumljivo je, da zaradi tega v industrijskem Kranju kljub našim razmeroma dobrim osebnim dohodkom ne moremo dobiti dovolj mladih ljudi, ki bi želeli postati naši sodelavci. V izobraževalnem ecntru so se odločili, da bodo segli malo dlje in pridobili učence s področij, kjer ni dovolj industrije. Tu predvsem mislimo na okolico Ptuja in Kozjansko. Še pred koncem šolskega leta je izobraževalni center poslal dopise tamkajšnjim šolam in odziv je bil zadovolijv. Prve dni julija so bili vsi, ki so se prijavili, povabljeni na razgovor in testiranje. Na tej poti so prenekaterega učenca spremljali starši oziroma njihovi skrbniki. Izrabili smo priložnost in s tremi od staršev malo pokramljali. Preberite, kaj so nam zaupali! SAVA: Predvsem nas zanima, kako ste zvedeli, da naša tovarna sprejme v uk učence s šestimi razredi osnovne šole? AVGUST ERLAC: Na šolo v našem kraju je prišlo vabilo in štirje učenci so se odločili, da pojdejo v Kranj. Trije so danes tukaj, četrti pa si je verjetno premislil. SAVA: Zakaj ste se odločili, da pošljete svojega otroka prav v Savo? JERA LEBAR: Pri nas ni možnosti za zaposlitev, jaz pa želim, da bi imel moj otrok boljše življenje in da bi lažje prišel do kruha. AVGUST ERLAC: Moj sin bo moral v Kranju skrbeti sam zase in to je dobra podlaga, da se bo v življenju dobro znašel. SAVA: Ali ste za našo tovarno slišali že kdaj prej? MARIJA ZAMUDA: Ne, nismo slišali. SAVA: Kako to, da ste se odločili za gumarja, če nič ne veste o gu-marstvu? AVGUST ERLAC: Sin je spoznal, da s šestimi razredi ne more daleč. V šolo je prišlo še nekaj drugih ponudb, in sicer iz železarne, steklarne in železnice. Mislim, da je gumarski poklic lažji kot drugi. JERA LEBAR: Imam pet otrok in moža, ki je stoprocentni invalid. Mož ni v službi in tako nima nobenih dohodkov. Zato sem se odločila, da sina pošljem v Kranj, saj so nam obljubili lepe pogoje. SAVA: Od česa pa potem živite? JERA LEBAR: Stalnega dohodka nimamo. Delam na kmetijah in tako zaslužim nekaj denarja, nekaj pa pridelamo doma. Živeti moramo skromno. Tudi otroci so skromni, obleke imajo manj kot njihovi vrstniki, delajo pa mnogo več. Lačni niso, siti pa tudi ne vedno. Pri nas kruha ne mečemo proč. SAVA: Kakšen je vaš prvi vtis o Savi? MARIJA ZAMUDA: O tovarni imamo vsi najboljši vtis. Povsod so nas sprejeli prijazno. Glede hrane in prenočišča je tudi urejeno —- kot je pisalo na vabilu. Z otroki pa smo prišli zato, ker sami še niso dosti hodili okrog, pa smo se bali, da bi se jim kaj pripetilo. SAVA: Imate na Gorenjskem kakšne sorodnike? JERA LEBAR: Nimamo, sin bo stanoval v internatu. MARIJA ZAMUDA: Moj sin ima tu botra, vendar bo stanoval v internatu. AVGUST ERLAC: Na Gorenjskem imam dve sestri: ena dela v Savi, ena pa v Begunjah? SAVA: Zakaj vaši otroci niso dokončali osemletke? AVGUST ERLAC: Pri nas na deželi je tako, da osmega razreda ne izdelajo vsi. To naj bi pripomoglo, da bi ne odhajali z doma. Tako jim je praktično onemogočen odhod v mesto. Nekaj krivde za slab uspeh pa nosijo tudi otroci sami. SAVA: Ali je ta pojav pri vas splošen? AVGUST ERLAC: To je splošen pojav. Na kmetih hočejo imeti take ljudi, ki jih še ni pokvarilo razkošje. Prav bi bilp če bi se tega držali samo tisti, ki imajo kmetije. SAVA: Koliko zaslužite na člana družine? JERA LEBAR: Stalno nisem zaposlena, delam pa na kmetijah in pri zidarjih. Tako zaslužim 300 do 400 din. V družini nas je sedem: pet otrok in midva z možem. AVGUST ERLAC: Delam pri gradbenem podjetju Ptuj, žena pa v obratu Konusa v Majšperku. Zaslužek ni velik, vendar živimo. Razmišljal sem že, da vse skupaj »pobašem« in pridem na Gorenjsko. MARIJA ZAMUDA: Mi redimo piščance za Perutnino Ptuj. Sedaj ko bo odšel od doma še »toti pubec«, bomo to opustili. Malo se bomo ukvarjali s pujski. Ce ste pazljivo prebrali odgovore staršev naših bodočih sodelavcev, ste si lahko ustvarili svojo predstavo o njih, njihovem življenju in željah. Priznati moramo, da so vredni občudovanja, saj živijo v zelo težkih razmerah. Naj navedem primer matere enega izmed naših bodočih učencev, ki je pripovedovala, da sama z dnino preživlja sedemčlansko družino. Ob težkem delu je razumljivo, da želi svojemu otroku boljše življenje. Zato sta se s sinom odločila za Savo in z upanjem zreta v prihodnost. Večini med nami, ki ni odraščala v takih razmerah, je težko razumljivo, da je živlejnje tudi takšno. Skupini mladih smo podali roko. Poskrbimo, da bodo obdržali o nas dobro mišljenje in jim zaželimo kar največ sreče v bodoče. JANEZ JEREB Kaj in kako so... (nadalj. s 3. str.) proizvodnje. Že v tem letu pa bo ta odbor redno obravnaval tudi poročila in analize o porabi materiala in delovnega časa. Eno od zelo pomembnih področij v pristojnosti odbora za plan in kvaliteto so rekonstrukcije in funkcionalno uvajanje strojev ter rezultati poskusne proizvodnje. Poročila sta odboru občasno pripravljala razvoj no-itehnološki inštitut in služba vzdrževanja in investicijske izgradnje, sklenili pa so, da bodo odslej obravnave vsake tri mesece. V pristojnosti tega odbora so tudi pritožbe delavcev ali delovnih enot za uveljavitev novih izdelavnih časov. V preteklem obdobju je odbor obravnaval en tak primer. Od ostalih zadev, — potrdil je razporeditev delavki jih je obravnaval odbor, so cev, ki nimajo dopusta, za dela, pomembnejše še naslednje: ki jih je potrebno opraviti med — določil je spremenjeno orga- kolektivnim dopustom; nizacijo kolektivnega dopusta v — potrdil je organizacijo delov-delovni enoti ročna konfekcija in nega časa delavcev v poklicni naravno usnje, prilagojeno tehno- gumarski šoli, prilagojeno potre-loškim in organizacijskim po- bam šole. trebam; (dalje prihodnjič) Pišejo nam iz JLA Spoštovani tovariš urednik! Oglašam se vam iz Subotice, kjer se nahajam na odsluženju vojaškega roka. Ker mi je zelo dolgčas po tovarni in sodelavcih, bi vas prosil, če bi mi pričeli pošiljati vaše glasilo. Mnogo uspeha pri delu in lepe pozdrave! Ivica Momčilovič, v. p. 5920/4, 24002 Subotica. Prejmite lepe pozdrave od Miha, ki je pri vojakih v Zrenjaninu! Miha Černivec, v. p. 4522, 23002 Zrenjanin, Banat Obema hvala za pozdrave. Zdajle, ko bosta vidva prebirala tale časopis, bo tovarna mirovala. Na dopust gremo. Vama in vsem našim fantom v JLA želimo kar najboljše počutje, veliko vedrega razpoloženja in prijetnih dni. Republiško tekmovanje prve pomoči V Velenju sta republiški odbor RK in sekretariat za narodno obrambo 19. in 20. junija organizirala republiško tekmovanje ekip prve pomoči in pokazovalno vajo, ki so jo izvedle tri prvo uvrščene domače ekipe in dve avstrijski ekipi. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Save, in sicer zato, ker je bila lani občinski in republiški prvak. Pred tekmovanjem so imeli precej vaj, zato je tudi na letošnjem občinskem prvenstvu dosegla prvo mesto, na tekmovanju v Avstriji 5. junija pa tretje mesto. V Velenju je tekmovalo 40 ekip iz vse Slovenije in dve ekipi iz Avstrije, ki sta tekmovali izven konkurence. Tokrat naša ekipa ni imela sreče, ali bolje rečeno, ni uspela, kot smo bili vajeni, kljub solidnim pripravam ji je spodrsnilo in dosegla je le 19. mesto. S tem seveda ni rečeno, da je slaba, da nima solidnega znanja in izgleda za ponovne odločne uspehe. Še z nečim pa je v bodoče vedno bolj računati, to pa je, da bo z doslednejšim uveljavljanjem doktrine o vsesplošnem ljudskem odporu in tudi zaradi vse večjih potreb v mirnem času (nesreče, požari, poplave itd.) naglo poraslo število ekip prve pomoči v ustanovah in podjetjih. Zato bo v izločilnih tekmovanjih tudi vedno večja konkurenca. Naša dolžnost pri tem je izbira ustreznega kadra, obvezna udeležba vseh članov ekip na 20 in 80 urnih tečajih prve pomoči, ustre na oprema in občasne interne va za preizkus in utrditev znanja. Pokazovalna vaja, ki so jo izvedle na športnem igrišču v Velenju 20. t. m. prvo uvrščene občinske ekipe prve pomoči ter ekipe zdravstvenega osebja, civilne zaščite in gasilske službe Velenja, Slovenjgradca in Ljubljane, je zelo nazorno pokazala, kako bi v primeru potrebe vskladeno delovale in reševale človeška življenja in imetje. Držeč se načela, čimbolj vsestransko usposobiti enote za reševanje in zaščito, naj nam ne bo žal truda in sredstev, ki bodo v bodoče še vedno v veliki meri potrebna. ANTON BOŽIC Zahvale Spomnili ste se tudi mene, čeprav je že dolgo, odkar sem odšel iz tovarne. Prisrčno se vam zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga namenili ob 50-letnici tovarne. DRAGO STARMAN Ob smrti mojega moža PLUT ANTONA, se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje. ANTONIJA PLUT Najlepše se zahvaljujem tov. Planinškovi in tov. Studnu za vso pomoč, ki sta mi jo nudila v času enoletnega zdravljenja. BOGOMIR GAJSER Ekipa prve pomoči tokrat na slovenskem prvenstvu sicer ni pokazala tistega, kar smo bili vajeni, vendar pa je življenjsko važno obvladati veščine prve pomoči za primer nesreče in ne samo za tekmovanje. Te pa naši fantje in dekleta dobro obvladajo. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll Rokomet Z zaostalo tekmo KRIŽE B : ŠEŠIR 13:28 se je končalo letošnje gorenjsko prvenstvo v rokometu. Jesenski prvak ALPLES je obdržal prednost z dvema točkama in postal letošnji zmagovalec. Naša ekipa je pristala na odličnem tretjem mestu. Posebno uspešni smo bili v spomladanskem delu in s tako igro v naslednji sezoni lahko resno računamo na prvo mesto. VOJO MITROVIČ jesTf/c# / /f /5 O 3 2S9/44 3o e. /s /3 Ji 3 342:2?/ 2