Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28-770 /Ca Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 35 lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 349 TRST, ČETRTEK 4. MAJA 1961, GORICA LET. X. PRED UZAKONITVIJO SLOVENSKIH ŠOL V ITALIJI ŠE JE CBS. PII SE POPRMIJO KRIVICE IH POHMUKUIKOSTI Komisija zaključila razpravo o zakonskem osnutku za uzakonitev slovenskega šolstva - V prvi stopnji bo osnutek verjetno odobren še ta mesec - Ne moremo zapustiti Slovencev v videmski pokrajini V petek, 28. aprila, je komisija za javno vzgojo, ki deluje v okviru rimske poslanske zbornice, zaključila razpravo o zakonskem osnutku za uzakonitev slovenskega šolstva. Iz poročil tiskovnega urada Anse in drugih časopisnih vesti izhaja, da je pri razpravi o tem za vso slovensko narodno manjšino naravnost življenjskem vprašanju komisiji služil kot osnova in temelj znani zakonski osnutek, ki ga je bil 24. junija 1960 odobril ministrski svet. Poleg omenjenega zakonskega osnutka je komisija imela na razpolago še dva predloga: prvega je že 6. februarja 1959 leta predstavila poslanski zbornici skupina komunističnih poslancev, drugega pa so kmalu zatem predložili nekateri socialistični poslanci. Končno so si člani komisije lahko ogledali tudi popravke, ki sta jih k vladnemu zakonskemu o-snutku predlagala sindikata slovenskih šolnikov iz Gorice in Trsta. Vrh vsega je posebno odposlanstvo obeh sindikatov ob obiskih v Rimu mnogim parlamentarcem tudi ustno natančno obrazložilo zahteve, ki jih o tem problemu soglasno postavlja celokupna narodna manjšina. Vse te stvari zato omenjamo, ker iz njih neovržno izhaja, kako ni imela komisija prav nobenega vzroka, da ni mogla sestaviti takšnega zakonskega osnutka, kakršen ustreza potrebam in zahtevam slovenskega šolstva v Italiji. Pri tem pa si najprej oglejmo, kako je zadnji petek potekala razprava in kakšni so biii sklepi. DEL SLOVENCEV ZAPOSTAVLJEN K prvemu členu vladnega zakonskega o-sr>utka, ki predvideva ustanovitev slovenskih šol samo na Tržaškem in Goriškem, so komunistična poslanca Roffi in De Grada ter socialist Marangonc predlagali popravek, na osnovi katerega bi se smele od-Pr^ti slovenske šole tudi v videmski pokra-Jfail. Gre, kot znano, za eno temeljnih zahtev, ki jih že leta in leta vztrajno postavljajo ne samo predstavniki dveh omenjenih strank, temveč vse naše zavedno ljudstvo, .iveče v mejah italijanske republike: To je sc pred kratkim prišlo jasno do izraza, saj le bilo v vseh slovenskih listih tu in onstran nieje objavljeno pismo, ki so ga v zvezi z Vprašanjem šolstva 25. oktobra 1960 posla-1 ministrskemu predsedniku Fanfaniju zastopniki vseh v Italiji obstoječih slovenskih Političnih, kulturnih, gospodarskih in sta novskih organizacij. Prva in glavna zahteva pisma pa je bila, da je treba ustanoviti slovenske šole tudi za naše ljudstvo v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Kljub temu nedvoumnemu stališču, ki je v ostalem v popolnem skladu z naravnim pravom in tudi s pisanimi določili italijanske ustave, je komisija na predlog poročevalca demokristjanske vladne stranke poslanca Franceschinija popravek komunističnih poslancev in socialista Marangona krat-komalo odbila. GLUHI IN SLEPI S tem so demokristjani in njih zavezniki v okviru komisije neovržno dokazali, da niso samo gluhi in slepi za zahteve in potrebe, ki jih soglasno iznašajo kvalificirani predstavniki naše manjšine, temveč da so trdno odločeni tudi v bodočnosti zanikati Slovencem y Beneški Sloveniji in Kanalski dolini pravico do vzgoje v materinem jeziku. S tem so hkrati zavestno odobrili eno najnesramnejših oblik raznarodovanja, ki je prava pravcata sramota za omikano in kulturno Evropo in ki že nosi v sebi elemente rodomora. Poslanec Franceschini si je s svojim zloglasnim predlogom naprtil hudo odgovornost in svojega krivičnega dejanja ne bo mogel opravičiti niti pred zgodovino niti pred svojo vestjo, saj vemo, da je natančno poznal obravnavano vprašanje. POSAMEZNI ČLENI V zvezi s prvim členom moramo še omeniti, da je bil vladni zakonski osnutek tako popravljen, da se bodo slovenske šole usta- navljale, oziroma ukinjale z odlokom predsednika republike na predlog ministrstva za prosveto, medtem ko je prvotno besedi- lo to pravico dajalo šolskim skrbništvom. Ta popravek je v skladu z našimi zahtevami. Nekoliko nejasen je ostal tudi 2. člen osnutka, po katerem smejo slovenske šole obiskovati »pripadniki slovenske jezikovne skupnosti, ki so italijanski državljani ali redno bivajo na ozemlju«. Po prvotnem besedilu bi se, kot znano, lahko vpisali v slovenske šole le Slovenci, ki so italijanski državljani. V Trstu in tudi v Gorici pa morda že celo od rojstva živi več Slovencev, ki niso državljani in bi na osnovi prejšnjega določila ne smeli obiskovati slovenskih šol. V kričečem nasprotju z našimi zahtevami je tudi besedilo 3. člena, po katerem lahko poučujejo italijanščino na srednjih šolah tudi redni ali poverjeni profesorji z italijanskih šol. Člen sicer določa, da morajo ti profesorji popolnoma obvladati slovenski jezik, kar bodo dokazali s posebnim izpitom, vendar to po našem mnenju ne zadostuje in po izkušnjah, ki jih imamo, ne predstavlja nobenega jamstva, da bodo šole tudi z zgolj pedagoškega stališča ustrezale vzgojnim, kulturnim in drugim potrebam naše narodne manjšine. Uveljaviti bi zato morali načelo, da morajo biti učitelji in profesorji iste narodnosti kot učenci. Pereče socialno vprašanje nerešeno Drugi členi zakonskega osnutka so ostali v bistvu nespremenjeni. Ti urejujejo vprašanje urnikov in učnih programov na posameznih šolah, določajo, da se pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici ustanovi poseben stalež za učitelje osnovnih šol, predpisujejo, da mora nadzorno osebje obvladati slovenski jezik, in predvidevajo, da se bodo razpisali natečaji za dodelitev mest učnemu in nadzornemu osebju. K večini omenjenih členov sta sindikata slovenskih šolnikov predlagala določene, tudi bistvene popravke, ki pa jih komisija ni sprejela. Mnoge šolnike predvsem zaskrbljuje dejstvo, da celotni zakonski osnutek ne predvideva nobenih ugodnosti za tiste učne moči, ki že dolga leta — nekateri ce- lo od ustanovitve 1. 1945 — poučujejo na slovenskih šolah in se na osnovi omenjenih predpisov smatrajo za začetnike, se pravi, da bi pri natečajih z njimi ravnali kot s tistimi učitelji in profesorji, ki so pravkar diplomirali. Krivičnost in nesmiselnost takega stanja sta na dlani, zlasti če pomislimo, da je bila za italijanske šolnike, ki se zaradi vojnih in drugih razmer niso mogli udeleževati rednih natečajev, izdana cela vrsta zako nov in odlokov, ki so jim omogočili, da so laže uredili svoj službeni položaj. Kot vidimo, gre za pereče socialno vprašanje, ki neposredno zadeva celo vrsto slovenskih šolnikov in njih družine. Ti so danes upravičeno hudo zaskrbljeni za svojo bodočnost, kar bi se lahko preprečilo, če bi parlamentarna komisija upoštevala predloge obeh prizadetih sindikatov. Pri pregledu celotnega zakonskega osnutka se nadalje ne moremo braniti vtisa, da je komisija, kot že prej vlada, obravnavala vprašanje naših šol, kot da bi šlo za nekak- (Nadaljevan}« m 2. rtrani) Sc je čas, da sc (Nadaljevanje s I. strani) šen prevod italijanskih šol. Nikjer ni namreč niti načelno poudarjeno, da morajo slovenske šole tako po svojem učnem programu kot po svoji ureditvi čimbolj ustrezati vsem raznovrstnim potrebam naše narodne manjšine. Te potrebe pa očitno niso povsem enake tistim italijanskih učencev, kajti v tem primeru bi sploh ne imelo smisla, da bi šole obstajale. KAJ PA LONDONSKI SPORAZUM? V omenjenem osnutku so gotovo še marsikatere vrzeli in nejasnosti. (Nerešeno je na primer ostalo vprašanje, koliko učencev mora imeti posamezen razred na šoli in še marsikaj drugega, kar bodo gotovo bolje obrazložili naši strokovnjaki). Končno moramo še ugotoviti, da noben člen sprejetega osnutka niti posredno niti neposredno ne omenja londonskega sporazuma, čeprav gre za mednarodno pogodbo, ki obširno in natančno obravnava vprašanje slovenskega šolstva na Tržaškem in ki se ji Slovenci v Italiji ne moremo in bomo odpovedali. popravilo Krivice Pri tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, čemu in zakaj se tako omalovažuje in prezira mednarodni dogovor, ki, naj ibo to Komu všeč ali ne, gotovo predstavlja edini in temeljni kamen, na kateri se lahko gradi prijateljsko in mirno sožitje med našo manjšino in večinskim narodom ter med dvema sosednima državama. Zakonski osnutek še ni postal za vse državljane obvezen zakon, ker ga še nista, odobrila poslanska zbornica in senat. Po najnovejših vesteh osnutek na predlog članov večinske stranke ne pojde pred poslansko zbornico, ker bo o njem z enakimi zakonodajnimi pravicami verjetno še konec tega meseca razpravljala in ga dokončno odobrila prosvetna komisija, še je torej čas, da se vprašanje slovenskega šolstva v Italiji tako uredi, kot zahtevajo osnovne pravice našega ljudstva. Odgovorni krogi pa imajo še zlasti priliko, da korenito popravijo krivico, ki jo ŽC skoraj 100 let doživljajo naši bratje v Beneški Sloveniji s tem, da se ne morejo vz gajati in izobraževati v materinem jeziku. RADtO TRST A • NEDELJA, 7. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodno pesmi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Tatinska kavka«, dramatizirana zgodba (Aleksander Marodič), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Sekstet Boruta Lesjaka; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Tržaški obiski: »Boljunec in Dolina«; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Orjemo, orjemo brazde globoke« (Marija Tomazin); 22.00 Nedelja v športu. . PONEDELJEK, 8. maja, ob: 18.30 Koncert baročne glasbe; 19.00 Znanost in tehnika — Miran Pavlin : »Nova raketna pogonska goriva«; 20.30 Richard VVagner: »Siegfried«, opera v treh dej. Priblžno ob 21.45 »Nove knjige in izdaje«. c TOREK, 9. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Mario Kalin: Industrija čistoče: »Tehnika pranja«; 18.30 Ivo Petrič: 2. Simfonija; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Richard VVagner: »Siegfried«, opera v treh dej.; 22.00 Sprehodi po antičnih gajih — Alojz Rebula: »Alkaj — pesnik vina in boja«; 22.15 Koncert pianista Roberta Ropi-nija Skladbe mladih tržaških avtorjev. • SREDA, 10. maja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 O glasbi in glasbcnik h v anekdotah — Dušan Pertot: »čudne zgodbe in nenavadni ljudje: Beethoven in Rossini«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 Avtor tromesečja — Italo Svevo: »Mož«, igra v treh dejanjih (Mariin Jevni-kar), igrajo člani RO. • ČETRTEK, 11. maja, ob: 8.30 Iz slovenske pesmarice; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Arif in lepa Haira«, pravljica (Franja Kumer), igrajo člani RO; 15.30 »Kavarnica«, komedija v treh dej. (Carlo Goldoni - Bratko Kreft), igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu; 18.00 Radijska univerza — Rafko Dolhar: Človek in okolje: »Psihonevroze in mentalna higijena«; 19.00 Širimo obzorja — Šege in običaji tujih narodov — Mara Kalan: »Kitajci in Japonci«. Približno ob 21.25 Književnost: »Nada Gaborovič in njen roman Jesen brez poletja« (Alojz Rebula); 22.10 Umetnost —: M. Javornik: »Newyorško kulturno pismo«. • PETEK, 12. maja, ob: 18.C0 Italijanščina po 'radiu; 18.30 Natko Devčič: Istrska suita, Jakov Gotovac: Simfonično kolo; 19.00 Šola jn vzgoja: Egi-dij Košuta: »Vzgojni problemi v zvezi z otrokovim čustvenim razvojem«; 21.00 Gospodarstvo-in delo; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.00 Obletnica tedna — Ivan Rudolf: »Konkurz Kreditanstalta pred 30 leti in velika gospodarska kriza«; 22.15 O slovenski klavirski glasbi — Janko Grilc: »Osebnost Slavka Osterca v okviru modernih prizadevanj«. • SOBOTA, 13. maja, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 »Alenka«, radijska komedija v treh dej. (Anton Koren), igrajo člani RO; 18.00 Radijska univerza — Stanko Janežič: 10 stoletij ruske duhovnosti: »Dimitrij Rostovski in ruski jug«; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor marbor-skega učiteljišča; 21.00 »Nesrečniki«, komedija v enem dejanju (August von Kotzebuc - Edvard Mar-tinuzzi), igrajo člani RO. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 7. maja, ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, v torek, 9. maja, ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Branislav Nušič » Zl’t» « Prvomajske proslave Pa petdesetletnih borbah je dan prvega maja postal res praznik dela vseh delovnih ljudi, ročnih in umskih, brez razlike svetovnih nazorov. Še pred drugo svetovno vojno so imeli oblastniki prvomajske proslave za »rdeče« izzivanje, danes jih pa vsi složno obhajajo. Janez XXIII. je govoril o pomenu delavskega praznika največji množici delavcev, kar se jih je ta dan kjerkoli zbralo. V nagovoru je zbranim pokazal Cerkev, ki je vedno branila s svojim socialnim naukom pravice zatiranih in gospodarsko izkoriščanih. Minister za delo Sullo je izdal na delavce uradno poslanico, v kateri pravi, da je italijanski politični preporod obenem tudi socialni. Prikazal je tudi gospodarsko sliko države, a malce preveč v lepih barvah. V Beogradu se je pred predsednikom Titom zvrstila mogočna povorka delavcev in vojaštva. Veličastno je potekla prvomajska proslava tudi v Trstu. Dolga delavska povorka je odšla iz Istrske ulice s prapori in godbo na čelu na Garibaldijev trg, kjer je bilo zborovanje. V Gorici so se pa vršile proslave v bolj skromnem obsegu. Na trgu Cesare Battisti se je dopoldne vršilo edino sindikalno zborovanje na prostem. Druge organizacije so imele proslave v svojih krožkih. Prišlo je tudi dosti avtobusov iz notranjosti države na obisk meje in na pokopališča padlih. KRALJEVI OBISK Angleška kraljica Elizabeta II. je prišla v torek na uradni obisk v Italijo, že na Sardiniji in potem v Neaplju, kamor je prispela z jahto »Britanija«, so jo sprejeli nadvse slovesno. Iz Neaplja se je pripeljala ob štirih popoldne v Rim. Med pokanjem topov se je vil sprevod avtomobilov po okrašenih in z ljudstvom natlačenih ulicah do Konstantinovega slavoloka, kjer je kraljico in njenega soproga pozdravil rimski župan. Stoje v avtu je kraljica odzdravljala navdušeni množici. V Kvirinalu je kraljica najprej sprejela diplomatski zbor, potem so pa gostje sedli k večerji. Po večerji je Elizabeta II. nazdravila predsedniku in Italiji. Omenila je, da so se razpršili temni oblaki, ki so med vojno motili staro prijateljstvo med obema narodoma. Stoletnica Italije in njen obisk je pa še poseben znak bodoče zveze med Britanijo in Italijo. Med govorom je sosedne dvorane že napolnilo 3500 povabljencev, politikov, kulturnikov, znanstvenikov in književnikov. Kraljica bo sprejeta tudi v Vatikanu, kar pomeni za nekatere poseben dogodek spričo bližnjega vesoljnega cerkvenega zbora. Vsako sklepanje pa je preuranjeno, kakor tudi mišljenje, da bo obisk imel kake važne politične posledice. Polet v vesolje Amerikanci so uradno oznanili v svet, da bo že prvega maja odletel v vsemirje z rtiča Canaveral prvi ameriški astronavt. Za polet je bila določena raketa Mercury s kapitanom Alanom Shepardom. Letalec je že bil preoblečen, a v zadnjem trenutku so zaradi slabega vremena odložili vsemirski polet. Odložitev je letalcu rešila življenje, ker so pri natančnejši preiskavi tehniki odkrili, da pušča cev s kisikom. Po novih poročilih bo stotnik Shepard odletel šele jutri v vesoljni prostor. Ure do poleta ne bodo ravno ugodno vpliva'e na njegove živce. Zdaj so tudi v Ameriki prepričani, da je treba prej nekaj narediti in šele nato javiti v svet. NEVARNO POSNEMANJE Otroci so sc vedno radi igrali mlade vojake. Nekoč s papirnimi čakami in lesenimi sabljami, danes pa posnemajo novo orožje, izstrelke na »atomski« pogon. Takšno igro so sc šli prejšnji teden tudi trije desetletni fantiči v Kopru. Pripravili so si v majhnem vodljivi izstrelek. Za pogonsko sredstvo so pa zmešali žveplo, premogov prah in salpeter. Ko so snov vžgali, se i'm je raketa razpočila v rokah ter vse tri močno ožgala. ZOBOZDRAVNICA dr. Vera Sardoč ardi liira Od 10. do 13. In od 16. do 19. ure v Trstu, ulica Battisti 4/1. — Telefon 61-665 8 župnišče. Moderna stavba bo zidana po načrtih gorjškega arhitekta Riavisa. Dela so se že pričela. Domačini so z veseljem obljubili, da bodo prispevali za zidavo. Zatorej upamo, da bo v kratkih mesecih stavba pod streho' IZ KULTURNEGA Ž1VL.JKNJA II dtom, ue&olje, člomk in mbt V hipu, ko to pišem, se v Združenih državah mrzlično pripravljajo, da poženejo s Cap Canaverala v vesolje prvega Američana. V Sovjetski zvezi in satelitskih državah pa triumfalno vozijo v sprevodih Rusa Gagarina, ki je prehitel Američana v ob-krožitvi Zemlje izven njenega težnostnega polja. Navdušenje sovjetskih množic in posebno še vodilnih ljudi je nepopisno. V Gagarinu vidijo ne le prvega astronavta, ampak — vse tako kaže — tudi prvega predstavnika nekake nove človeške rase, ki “bo zavzela vesolje. Ko prebiramo te vesti, imamo občutek, kot da so Rusi opijanjeni od navdušenja. Gagarinovemu poletu v višave pripisujejo še poleg njegovega stvarnega tehničnega in znanstvenega pomena tudi velikanski simbolni, lahko bi rekli, filozofski pomen, ki ga je omenil le malokateri zahodni komentator in so ga prezrli celo katoliški časnikarji in filozofi. Očitno je namreč, da pomeni Sovjetom Gagarinov polet v vesolje novo potrditev človekove in ne božje vsemogočnosti, nov dokaz, da ni Boga, začetek razkrivanja vesolja, med katerim po njihovem trdnem prepričanju človek spet ne bo srečal Boga in bo s tem dobil nov dokaz, da ga ni in da človek lahko shaja brez Boga. JE RES MISLIL NA HRUSČEVA? Ko smo brali o Gagarinovem poletu, smo se. spraševali, kaj je vendar razmišljal, ko je s silovito br-zino, a dozdevno vendarle silno počasi krožil okrog Zemlje in jo gledal kot sinjo oblo površino. Ali je res mislil samo na Hruščeva in na zmago sovjetskega sistema? Ali mu ni postalo vsaj za hip tesno pri srcu, ko se je znašel v ogromnem prostoru, ki ga lahko označita le besedi veselje in večnost, in ga ni morda obšel vsaj za drobec sekunde mrzel srh, ko je začutil bližino večnosti in Boga? Tega ne bomo najbrž nikoli zvedeli. Tudi če je. bilo tako, o tem ni govoril in ne bo smel govoriti. A tudi če bi govoril, njegovih besed ne bodo zapisali. Poskrbeli bodo, da se bodo izgubile, v vetru. Res je, da se je začel z Gagarinovim poletom v vesolje nov vek človeške zgodovine, vek, ki še nima imena. Novi vek ga ne moremo imenovati, ker smo imenovali tako dosedanji vek. Za nas bo ostal samo podaljšek novega veka. Od tega ga bodo od-mejili in mu dali ime šele tisti, ki bodo prišli za nami, morda šele čez sto ali še več let. Toda motijo se tisti, ki mislijo, da se je s tem bistveno spremenil človekov odnos do duhovnega sveta in da pomeni ta uspeh dokaz za pravilnost določenega ideološkega in političnega sistema. Najvažnejši datum svetovne zgodovine bo ostal še naprej datum Kristusovega rojstva. Revolucijo, edino veliko in resnično revolucijo v duhovnem redu stvari je povzročil samo utelešeni Bog. Njegov nauk o ljubezni do Boga, do bližnjega in resnice je veljal pred odkritjem Amerike prav tako kakor po njem in velja danes po človekovem prodoru v vesolje prav tako kakor pred njim. Nič se ni spremenilo. Za Gagarina velja deset božjih zapovedi prav tako kakor za tistega, ki v svoji primitivnosti še verjame, da je Zemlja ploska in središče sveta. Ce zreduciramo kljub vsemu navdušenju dogodek na njegova realna razmerja, moramo priznati, da je pač bil dosežen nov znanstveni uspeh, ki bo velike važnosti za nadaljnji razvoj človeštva, da pa v bistvu ne pomeni nikakega resničnega presenečenja. Človek je pač izkoristil vsoto fizikalnega, kemičnega in matematičnega znanja, ki si ga je že pridobil, in začel poganjati svoje mogočne stroje vertikalno, ko jih že sto let poganja horizontalno. Nikakega dvoma ni, da bodo ljudje čez nekaj desetletij pristajali na drugih planetih našega sončnega sistema, in verjetno je, da bodo čez stoletja in tisočletja stopili tudi na planete drugih ozvezdij, če ne bodo prej sami sebe uničili z atomskimi eksperimenti in morda še s čim strašnejšim. LE MORALNE MEJE Toda čim dalje bodo prodirali, tem bolj se jim bo tudi razodevala veličina Boga in veljavnost njegovih moralnih zakonov. Človek bo ostal vedno silno, silno majhen pred božjim stvarstvom in te svoje majhnosti se bo moral toliko bolj zavesti, čim bolj bo njegova zavest sposobna, da si predstavi veličino vesoljskega prostora in množic svetov v njem. Danes si tega normalna človeška zavest kljub vsem naporom ne more realno, plastično predstavljati. To ve le kot neko abstraktno znanje, kot dejstvo, kot matematični aksiom, ne da bi ga skušala razjas niti in doumeti. Toda ko se bodo ljudje spuščali z enega planeta na drugega, bodo vsaj nekateri zaslutili vso veličino stvarstva in bodo postali poniž-nejši. Začutili bodo Boga, kakor ga ni morda č!o-vek iz narave še nikoli zaslutil, razen tistih znanstvenikov, ki prodirajo v nasprotno smer kot astronavti, v mikrokosmos atoma, v neskončne skrivnosti najosnovnejše strukture materije, kjer se že izgublja meja med m a to rij o in čisto silo in kjer pre haja'ta svet atoma in vesolje v eno. Bog človeku ni postavil niti geografske m? j e n;-ti meje v hitrosti in vesoljskih razdaljah. Postavil pa mu je moralne meje. Le preko teh ne sme, pa naj je to astronavt, znanstvenik ali najnevednejši pastir. Po vsem tem se nam zdi, da bi človeštvo ne smelo zganjati toliko zmagoslavnega hrupa- ob novem uspehu svoje tehn:ke. Ta je zdaj tako ra/v'ta, da so poleti v vesolje nekaj logičnega, kakor je bil pred šestimi desetletji logičen polet bratov Wright, ko Zvočna žoga Neki londonski obrtnik je iznašel zvočno žogo, ki omogoča tudi slepim otrokom žoganje. Njegovo iznajdbo je izpopolnil »Royal National Institute for the blind« v Londonu. V žogi je nameščen zvočni mehanizem, ki ga poganja električna bterija. Ba torija se izčrpa po dvanajstih urah, a jo je zelo lahko zamenjati. Za slepe otroke je ta iznajdba izredne moralne vrednosti. /f/ f i o'« rt ti thtiv o Tržaški dnevnik »II Piccolo« je objavil (31. marca 1961) dopis, na katerega nas je šele zdaj nekdo opozoril in v katerem se. neki M. L. pr t^žuje zaradi tega, ker so se razširili glasovi, da bodo italijanski dijaki, ki so stavkali proti »bilingvizmu« in zaradi tega izostajali iz šole, disciplinsko kaznovani. 'Dopisnik očita prosvetnemu ministrstvu nerazumevanje za »patriotizem« dijakov, ki so ho'eli HI samo braniti italijanstvo Trsta; to bi H bilo ogroženo, če bi bil uresn čen memorandum. Do tu nič nenavadnega. Toda potem najdemo trditev, ki kaže tako igno-rantstvo, da mu ga ni para. Dopisnik namreč trdi, da je z uveljavljanjem memoranduma (!) nastal absurd, da obstoji v Trstu edina slovenska srednja šola sploh, ker da obstajajo v sosedni Jugoslaviji samo hrvaške in srbske srednje šole. Ne čudimo se, če kaže tako popolno neznanje o razmerah v deželi, ki se začenja le nekaj kilometrov od Trsta, kak misovski dijaček, ki se je skril za tiste začetnice: od dijakov, ki izkoristijo vsako priložnost, da izostanejo iz šole, pač ni mogoče pričakovati kakega resničnega znanja, niti zdaj in na žalost niti pozneje. Čudimo pa se, da niti pri »Piccolu« ni nikogar, ki b: stvari bolje poznal. Uredniki dnevnika, ki izhaja v Trstu, bi pa le mora’i to liko poznati razmere v sosedni državi, da bi vedeli, da so v Sloveniji že od leta 1918 vse šole samo slovenske. Pa tudi v Trstu smo imeli svoje srednje in osnovne šole že davno pred memorandumom. II Lojze Spacal — Kraška žena sta razpolagala s prvim dovolj močnim motor j. m in zadostnim aerodinamičnim znanjem, in kot je bil pred dobrimi tremi desetletji logičen Lindb r ghov polet preko oceana. Tehnika napreduje v geometrijski postopici in čez tisoč in nato čez deset tisoč in potem čez stotisoč let bodo ljudje razpolagali s tehničnimi sredstvi, ki si jih danes niti naj-bujnejša fantazija ne more predstavljati. Toda v cerkvah bodo duhovniki še prav tako učili krščanski nauk, prav tako bodo grešniki poklekali v spovednice in prav tako jim bo odleglo, kadar jim bo duhovnik dejal: Odvežem te tvojih grehov... C!o vekova vest bo ostala ista. Ce. pa ne bo imel več vesti, bo prenehal biti človek in tedaj bo kot pošast z lastno tehniko uničil samega sebe. j- Kam se je izgubil ,, se “ ? Pod vplivom srbohrvaščine začenjajo vedno številnejši Slovenci, ki ne obvladajo popolnoma pravil materinega jezika, opuščati pri povratnih glagolih »se«. Primerov za to bi lahko našteli desetine, zlasti v ljubljanskem tisku, da ustnega govora niti ne omenjamo. Posebno neprijetno pa je slišati tako skvarjeno slovenščino tudi po radiu. Tako nas je n. pr. zelo neprijetno prizadelo, ko je napovedovalec nekoč pri poročilih, govoreč o trčenju dveh tovornih vlakov, povedal, da so vagoni iztirili, namesto da so se iztirili. Vagone lahko iztiri nekdo drug, n. pr. atentator, če pa skočijo s tira zaradi nesreče, se iztirijo. In ta glagol obravnava tudi Slovenski pravopis na strani 253, kjer stoji tudi križec za »vlak je iztiril«. Nekateri listi tudi napačno uporabljajo glagol začeti; n. pr. začela je atomska doba, namesto začela se je ... Kdor hoče pisati za časnike, bi moral vsaj korektno obvladati slovenščino. VELIKANSKO DELO Pri veliki italijanski založbi UTET je izšel prvi zvezek italijanskega slovarja »Grande dizionario della lingua italiana«. Urejuje ga znani glotolog Sal-vatore Battaglia. Delo bo izšlo v osmih velikih zvezkih po 900 strani na treh stolpcih. Kako na široko je zamišljen jezikovni slovar nam pokaže že samo črka »A«; pod njo je zapisanih 12934 besed z razlago. Naslednji zvezki bodo izhajali v premorih po 18 mesecev. Cena prvega zvezka znaša kar 18.000 lir, ker je besednjak tud' po opremi razkošen. Ista torinska založba je točno pred 100 leti izdala podoben slovar pod vodstvom pesnika Tomma-sea. Sedanji slovar seveda prekaša po vsebini, obliki in sestavi vse, ki so doslej izšli, in sicer tudi slovar, ki ga je izdala akademija Crusca. Odločilni mesec za zaščito rastlin Od vseh mesecev je maj najvažnejši za, io in preden se pojavi rdečilo. Edino učin-zaščito rastlin pred različnimi glivičnimi kovito sredstvo proti črvivosti češenj ie obolenji in živalskimi škodljivci. Ti se nam-' >rogor«. reč začnejo pojavljati v tej dobi in kdor j 3. Na njivi moramo predvsem ščititi jih hoče učinkovito zatirati, se mora tega krompir. Krompirjevec ali koloradar se je dela lotiti že v samem začetku 1. Pri trtah smo že morali nastopiti z /veplanjem proti oidiju. Kdor še ni žveplal, že pojavil in ga uničujemo z gesarolom za škropljenje in prašenje, s svinčenim arze-natom in drugimi sredstvi, katerih je mno- naj trte opraši z navadnim žveplom. Če pa g0 v trgovini. Krompir pa moramo ščititi se je zaradi zanemarjenega žveplanja že tudi pred peronosporo, proti kateri uporab-pojavil oidij, ne pomagata niti navadno ljamo ista škropila kot pri trtah, niti koloidno žveplo, ker žveplo bolezen 4 sadnem drevju, na vrtnicah in dru-samo preprečuje, a je ne zdravi. Za zdrav- gj^ lepotičnih grmičih, na cvetlicah v lon-Ijenje je potreben Karathane, katerega raz- cj]-, (cinerarije, gorečke itd.) kakor tudi topimo po 100 gramov v 100 litrih vode. na fižolu je vse polno listnih uši. Najučtn-S to raztopino poškropimo trte, ki jih je. koviteje jih uničujemo s carposanom, toxfi-napadel oidij. Računajmo tudi, da bomo jom ;n podobnimi sredstvi. Paziti pa mora-m o rali v kratkih dneh škropiti proti pero- m0j <_la s carposanom prenehamo škropiti nospori: za 100 litrov škropila potrebuje-, vsaj 3 tedne, preden začnemo uporabljati mo % kg modre galice z ustrezno količino. sacjje za človeško ali živalsko prehrano, apna, ali 200 gramov asporja. Na trtah je strupenost toxfida navadno ne traja več sedaj precej listov zavitih v cigarete — kot 3 dni. smotke. To je delo trtinega zavijalca ali tr-tjona. Proti njemu nimamo drugega sredstva, kot da poberemo 'smotke in jih vržemo v ogenj (ne v gnoj!). 2. Na breskvah se pojavlja kodra s smo-liko. To je posledica nezadostnega zimskega škropljenja. Sedaj poškropi s sredstvom mezene. Za 100 1 vode potrebujemo 250 g mezena. S tem škropilom se borimo tudi proti škrlupu. Ta pa ne napada samo breskev, marveč vse sadno drevje, posebno jablane in hruške. Zato je zelo koristno, da tudi te peškarje poškropimo z meze-nom. še važnejše pa je, da jablane in hruške poškropimo proti zavijaču, ki povzroča črvivost sadja. Pri tem pomnimo, da se vse samice zavijača ne pojavijo hkrati in zato ne zadostuje samo eno škropljenje, marveč ga moramo ponoviti vsakih 10 dni vse do konca junija. V enem hi vode raztopimo ali 200 gramov gesarola 50 ali 400 svinčenega arzenata ali carposana. Proti črvivosti češenj moramo škropiti, ko plod začne bledeti, to je ko začne izgubljati svoje zeleni- Čebelarstvo v Italiji Iz uradnih podatkov izhaja, da je v Italiji okoli 700.000 panjev čebel in da je znašala lanska (1960) proizvodnja vsaj 70.000 stotov medu in okoli 5.000 stotov voska. Uvoženih je bilo 6.748 stotov medu, približno polovica iz Argentine. Uvoz voska je znašal 1.176 stotov, največ iz Francije. Izvoz iz Italije je neznaten. Cene medu niso zadovoljive, saj so mnogi čebelarji odstopili med po 160 do 180 lir za kg in le v redkih primerih po višji ceni kot 200 lir. Cene argentinskega medu so preveč pritiskale^ na domače cene. Cisti vosek se je lahko prodal po 750 do 800 lir, za slabšega pa se je dobilo znatno manj. Spomladanski roji so bili po 3 do 4.000 lir, amerikanski panji s čebelami vred pa po 6 do 10.000 lir. Zelo se je razvila proizvodnja matičnega mlečka. Velika podjetja, ki izdelujejo zdravila, vzdržujejo velike čebelnjake. Sedaj pa proizvajajo matični mleček tudi manjši čebelarji. Cena se je zelo znižala in niha danes thdd-300 in 350 lirami za gram. PRIHODNJA TRGATEV je še zelo daleč, a se že opaža njen vpliv. Sklepajo namreč, da bo prihodnja trgatev bolj pičla, ker je manj zaroda kot navadno. Zaradi tega so se v notranjosti države dvignile cene vsemu boljšemu in trpežnemu vinu. Za šibka in zato malo trpežna vina pa ni zanimanja. To opažamo tudi pri nas. Zato pa je toliko osmič. Saj ni druge pomoči. LEPA KRAVJA ČREDA Zavod za kmetijske in živinorejske poskuse v Cremoni redi čredo 71 krav hol-stanjske pasme amerilcanskega rodu. Lani (1960) je vsaka krava povprečno dala po §467 litrov mleka. Krava Tossina se je otelila letos 2. marca in dne 30. marca je v 24 urah dala 47.6 kg mleka. Isti dan je dala krava Tazza 48.5 kg mleka. S temi količinami pa ni bil dosežen rekord, saj je krava Berta dne 11. aprila 1959 da^ 51 kg mleka. Te krave seveda dobivajo primerno in zadostno krmo. A samo v rokah umnega živinorejca so take krave velik kapital, kajti če so zanemarjene, dajejo manj dobička kot naše domače. IV. svetovni kongres za gnojenje v Opatiji Tudi taki kongresi se prirejajo in so zelo važni, saj se na njih razpravlja o najvažnejšem vprašanju, ki zanima človeka: kako dvigniti proizvodnjo hrane za človeštvo, ki se zelo hitro množi. Pravilno gnojenje pa je prvi pogoj za uspeh. Od 9. do 12. maja bo v Opatiji (pri Reki, Jugoslavija) mednarodni kongres za gnojenje in bo že četrti te vrste. Najvažnejša vprašanja bodo obravnavali izvedenci, od katerih trije iz Jugoslavije, 2 iz Francije in po eden iz Italije, Nemčije in Holandske. Vsakemu glavnemu predavanju bo sledila razprava. Dvanajst krajših predavanj bodo imeli italijanski delegati, med katerimi je 6 vseuči-liških profesorjev, drugi pa. so ravnatelji kemičnih zavodov, eden pa ravnatelj kemičnega oddelka družbe Edison, ki je družba z največjim delniškim kapitalom v Italiji (200 milijard lir). ŽENA m BOM VARČEVANJE MOČI Vsestransko delo vsake gospodinje zahteva hudo izrabo telesnih moči. Velika prenapetost dnevnega dela v hiši vodi k pretirani izčrpanosti. Prvi opomin so stalna utrujenost in bolečine v križu. Ce teh znakov ne. upoštevamo, sledijo kmalu drugi, kot so bolečine v nogah in živčna oslabelost. Vendar ne smemo dopustiti, da bi do tega prišlo. Raje prej pomislimo, kako si lahko olajšamo delo. V mnogih stvareh si lahko pomaga gospodinja sama, v drugih pa priskoči na pomoč družina. Tako lahko na primer izkoristimo vsako priliko, da si odpočijemo noge. Zgrešena je misel, da lahko samo stoje dobro delamo in da ni dosti vredna tista gospodinja, ki opravlja nekatera dela sede. Nasprotno, gospodinje, ki .sede opravljajo določena dela, se toliko ne utrudijo in zaradi lega lahko opravijo več. Pri marsikaterem delu lahko sedimo, na primer pri likanju, pisanju, lupljenju krompirja, čiščenju zelenjave, mešanju tesl.a in podobno. Pri vseh teh Opravilih moramo seveda pravilno sedeti. Telo naj ne bo upognjeno v križu, temveč v bokih. Pri tem moramo postaviti noge paralelno; če sedimo z nogami malo ukrivljenimi na O, kot to mnogokrat opazimo pri sedečih ženah, sc s tem noge ne sprostijo. S prekrižanimi nogami pa zaviramo krvni obtok. Seveda mora imeti gospodinja pohištvo v pravil- ni višini. Ce sedimo pri mešanju testa na nizkem stolčku ali pa imamo prj likanju likalno desko previsoko, ni to noben počitek. Zelo primeren je vrteči stol, da lahko uravnamo višino po želji. Ko sedemo k delu, si pripravimo vse potrebno orodje v dosegljivi višini, da med delom ne vstajamo neštetokrat. Ce opravljamo sede čimveč dela, varčujemo s svojimi močmi in preprečimo nezaželene posledice neracionalnega dela iKot: boleče noge, slab krvni obtok in drugo. Posebno pa je važno eno: imeti moramo toliko energije, da vse to res izvedemo. Kot smo že rekli, čeprav vsi vsak dan delamo, vendar o tem, kako je treba delati, pravzaprav malo vemo. Po svetu je o tem že precej napisanega. Naj navedemo deset splošnih načel: 1. Težiti je treba le za tistimi delovnimi gibi, ki So nujno potrebni, ker vsak odvečni gib pomeni nepotrebno tratenje energije. 2. Gibi morajo ustrezati postavljenemu cilju. 3. Da se čim manj utrudimo, je treba izbrati čim ugodnejšo držo telesa. 4. Zagotoviti si, moramo čim boljšo in pravilnejšo osvetlitev. 5. Živahen in enakomeren delovni ritem je manj utrujajoč kot počasen. 6. Ne pozabi na čim boljše razpoloženje pri delu. 7. Kratki in pogostejši odmori so učinkovitejši kot daljši, a redki, 8. Poenostaviti delo in prihranil boš na času. Skrbnost pri delu pomeni prihranek časa. 9. Delati približno, ni nikoli pametno. 10. Biti točna pomeni prihraniti na času. r M W * ■ 22. Priredil R. B. I STRTA SRCA »Še nekaj pisem moram pregledati.« »Že vem, že, da je vse v redu,« jo je pohvalil ravnatelj. Z veseljem jo je gledal, kako postaja vsak dan lepša. Njena ljubka postava, Okrogel obrazek v vencu črnih las in dvoje velikih oči, ki so se odsevale kot kristal gorskega jezera, vse na njej je dihalo svežino in preprostost. Znala se je o-kusno, a ne dražljivo oblačiti. Ravnateljeva pohvala ji je pobarvala z rdečico obraz nad vitkim vratom. »Moram pohiteti s pismi, da ne bodo čakala do ponedeljka. Čakam še na dopis iz Tunisa.« »Saj res, gospodična, če utegnete, opravite še tisto. Toda... malo mučno mi je, če vam ukradem sobotni počitek.« »Nikakor, gospod ravnatelj,« se je branila »prav rada ostanem tudi popoldne.« »Lepo od vas,« je odvrnil, »pričakujem namreč poslovni obisk. Pomagati mi boste morali. Prišel bo naslednik našega zastopnika Kramerja.« »Za katero mesto ste ga namenili? Za Rio ati San Paolo?« »Tako je, gospodična Deliča. Mlad, a kljub temu zelo sposoben. Njegova izobrazba in družina mi tudi dajeta jamstvo, da bo sposoben naslednik našega zastopnika.« Ravnatelj Balmen je pogledal na uro. »V 20 minutah bo tukaj gospod Dornik, tako se imenuje. Želim, da ste tudi vi prisotni. Morda bo treba kaj zapisati.« »Rade volje, gospod ravnatelj. Poprej bom pa še pošto pregledala.« »Kar opravite,« je zadovoljno pogledal ravnatelj za brhko deklico. Točno ob minuti je nekdo potrkal na vrata Deličine pisarne. Ko je ugledala prišleca, jo je prevzel neznan občutek. Njegov prijazni pogled je počival na njenem obrazu, a ni bil vsiljiv. Kako vse drugačen je bil kot pri drugih gospodih, ki so kar požirali njeno postavo in jo vabili na večerje. »Moje ime je Ralf Dornik,« se je predstavil. »Gospod ravnatelj vas že pričakuje,« je prijazno odgovorila. Na tihem jo je pa jezi- lo, ker se je čutila v zadregi. »Morda nisem zamudil?« »Nikakor ne, točni ste do minute, gospod Dornik. Prosim!« Šla je proti ravnateljevi sobi. Tedaj so se pa že odprla vrata. »Ali sem prav slišal, gospod Dornik?« je vprašal ravnatelj. »Tako dobro sem si zapomnil vaš glas.« Deliča je v zadregi zrla v tla. Ravnatelj ji je pa očetovsko položil roko na ramo in jo je predstavil: »Moj najboljši sodelavec! Z gospodično Delico Ferjanovo bosta, če se bomo domenili, izmenjavala dokaj poslovnih pisem.« »Prav vesel bom,« je vljudno odgovoril Dornik. »Prijetno je prejemati iz domovine tudi poslovna pisma in še posebno, če veš, kdo jih piše.« Balmen se je nasmehnil r »Prav je tako! In če smem sklepati, ste mojo ponudbo že sprejeli.« »Ves srečen sem. Saj kot mlad in še neizkušen nisem mogel pričakovati tako lepe priložnosti.« »Človek je vedno toliko star, kolikor se počuti,« je odvrnil ravnatelj dobrohotno. »Kar všeč mi je, da smo se že kar na pragu domenili. Po mojem mnenju so najbolje urejene tiste zadeve, ki se naglo sklenejo. Zdaj je treba urediti samo še podrobnosti. Tu nama bo pa pomagala gospodična.« Pogledal je Delico, ki jo je oblila prijetna rdečica po obrazu, »že iz izkustva vem, da na vse misli.« »Lepo je, če se moremo zanesti na osebo, ki nam je blizu,« je pripomnil mladenič z otožnim glasom. Ravnatelj in Deliča si nista znala razlagati njegovih besed. Saj nista vedela, da je Ral-fova mati — ošabna Matilda z dvorca. »Tako, mislim, da smo se pomenili o vsem«, je zaključil ravnatelj po dveurnem razgovoru. »Ljubo bi mi bilo, gospod Dornik, če bi v treh dneh odpluli s parnikom raje kot z letalom. Na ladji imate možnost spoznati ljudi in najti nove zveze. Mi vas pa lahko po radiu sproti obveščamo o morebitnih novih naročilih.« »Plovba me prav malo veseli. Pred dvema letoma sva z očetom nameravala na potovanje po morju, pa je prišla vmes očetova bolezen.« »Je hudo bolan?« je pozvedoval ravnatelj. Dornik je prikimal: »Na žalost gre z njim prav slabo, čeprav je obiskal vse strokovnjake.« »Prav žal mi je. Očeta sem že prej poznal. Poln življenja je bil...« Umolknil je, ker je slutil, da mladeniču ni ta razgovor prijeten. »Torej, ker ste se odločili, bom kar naročil kabino. Ko pridete na mesto, vas bo že gospod Kramer vpeljal. Po njegovem odhodu pa vem, da boste prav tako dobro zastopa- li koristi našega podjetja.« Dornik se je hvaležno priklonil. »Vaše zaupanje mi je v čast, posebno še, ker sem za* četnik.« ' »Ah kaj, dragi Dornik! Vsakdo od nas je moral enkrat začeti, če je pravi človek na pravem mestu, se brž tudi pravilno loti svojega posla.« Deliča je še vedno stala ob strani. 1 (Dalje) »Veliko, Eva. To zadeva vse ljudi in naju ... še prav posebno... Jaz bom odletel s to odpravo... Moram ... Izbrali so me...« Nepremično me je gledala in iz njenih oči je gledala groza. Bile so kot oči majhne deklice, ki so jo strašili s črnim možem, a ni verovala vanj, pa ga nenadno zagleda pred seboj, še bolj strašnega, kot so ji ga slikali. Ali pa imajo morda tak izraz oči človeka, ki se zazre v obraz svojemu morilcu. »Odprava je manj fantastična, kot se zdi«, sem dejal, kot bi jo skušal pomiriti. »Potrebno je v interesu človeštva. Verjetno je, da bomo mi od odprave edini, ki bomo rešili v daljno bodočnost pojem svobode in osnove naše današnje kulture. Zgodovina je dokazala, da se pojem svobode da ubiti, ali vsaj popolnoma uspavati v ljudeh in ne samo ubiti. Pripravili so jih celo do tega, da je postal večini ta pojem že popolnoma neznan in nedojemljiv, ostalim, inteligentnejšim, pa velja za nekaj obsojanja vrednega in celo nemoralnega. Z nami, z ljudmi Svobodnega sveta, se bo zgodilo isto, če nas pridružijo svojemu Enotnemu svetu. V nekaj generacijah bo Izginila vsaka sled svobodnega mišljenja in osebne svobode. Celo zgodovino bodo tako popačili, da bo iztrebljena iz nje vsaka omemba nekdanje svobode, kot so stori- li z zgodovino svojih dežel. Proti temu ni mogoče storiti nič drugega kot rešiti nekaj naše duhovne dediščine v vesolje in jo nekoč spet izročiti človeštvu. To je naloga odprave, ki sem jo omenil... Zanjo so izbrali tudi mene ... To ni samo čast... če bi bila samo čast, bi jo odklonil zaradi tebe ... Hotel bi ostati pri tebi, da bi skupno doživljala usodo, ki nam je usojena... Toda to je predvsem dolžnost, dolžnost do človeštva, do bodočnosti... Ali razumeš, ali moreš razumeti, Eva?« Še vedno me je gledala nepremično. Toda ob mojih zadnjih besedah, ki; sem jih spregovoril skoro proseče, se je vzdignila <3>o oiaiek oesotja H. Z. H. in me burno objela ter poljubila. Začutil sem na licih njene solze. Tako sva obsedela nekaj časa v tihem objemu. Le njeno telo sc je stresalo v tihem joku. »Toda zakaj so izbrali ravno tebe!« je vprašala čez čas s tihim glasom. »Nekdo me je predlagal, med mnogimi drugimi... Izbrali so pač mene, sam ne vem, zakaj ... Morda sem najbolj ustrezal zahtevam, zdravstveno, moralno in intelektualno... Vzeli bomo s seboj vsa najvažnejša dela znanosti, filozofije in literature vseh narodov, posneta na mikrofilme. Vse je že pripravljeno v vesoljski ladji...« »In kdaj se boste spustili v vesolje?« »Jutri...« Komaj sem spravil besedo iz sebe. »Oh, ne še jutri, ne, ne...!« je vzkliknila in se me oklenila. »Tako je sklenjeno.« Ni mogoče drugače. Spustiti Se moramo v vesolje, še preden poteče ultimat Etnonega sveta. V primeru vojne ali vdaje bi ne mogli več odleteti. Uničili bi nam vesoljsko ladjo... Tudi tako nas bodo morda skušali za jeti še v vesolju ... Utimat poteče že jutri opolnoči, saj veš ...« Pokimala je. Nekaj časa je molčala, potem pa je rekla: »Ali bi ne mogla z vami?« »Ne, ni mogoče.« »Ne boste nobene ženske vzeli s seboj?« . J (Dalje) ŠPOHTNI 1P Ji E estu Milič, ki je najboljši Črn l-1..■!uni®r> izvzamemo italijanskega prvaka nnmJn:JR juniorsko žensko prvenstvo sla se vsakemu *Kraiki Švabova in Bandijeva. Proti Pričakovanju je 7Jllagala SvaboJya pokra. I Jll. C,rV , v ženski konkurenci je postala igral-a Di Bened^ttova (R^S), toda na drugem mestu najdemo Luinovo (BOR). Najbolj zadovoljuje in tudi preseneča uvrstitev Borovih predstavnic, ki so na končni lestvici zasedle vsa mesta od drugega do devetega. V tekmovanju ženskih dvojic naslov ni mogel uiti že preizkušenim igralkam ekipe RAS Di Benedcttovi in Zottijevi, ki sta nadigrali še neizkušen Borov par Mijot-Batista. V mešanih dvoji- cah sta Kovačič in Batistova zaigrala zelo dobro, toda nasprotnika sta bila premočna, da bi ju Borov par lahko premagal. Po končanem pokrajinskem prvenstvu posameznikov .sc je odigralo moštveno prvenstvo B lige, za katero se je vpisalo osem eki.p: RAS A in B, BOR A in B, Istria A in B, Montuzza in C.G.S. Končna zmaga ni mogla uiti najboljšemu paru Bruni-Floranio, ki igrata za ekipo RAS A. Za BOR so igrali Merlak, Tomšič, Kovačič in Posega za A moštvo, Grbec, Edi in Boris Košuta za B moštvo. Popoln in nepredviden uspeh so Borovi igralci dosegli v deželnem namiznoteniškem prvenstvu. No vi deželni prvaki so postali: Bandijeva med juniorkami, Kovačič-Batistova v mešanih parih in Batisto-va-Mijotova v ženskih dvojicah. Na tem prvenstvu sc je BOR izkazal kot drugi najboljši klub v deželi. Med člani je zmagal Floramo (RAS-Trst) pred Crechicijem (Soflitta-Trsl), Prencisem (Aligera Go-rjca) jn Slovencem Merlakom (BOR-Trst). V tej skupini je Merlak zamenjal lanskoletnega najboljšega slovenskega predstavnika Grbca. S tem uspehom je Floramo potrdil svojo izredno kondicijo, saj je to njegova tretja zmaga na letošnjih tekmovanjih. Med juniorji je naslov z lahkoto osvojil Crechici (SolTitta-Trst). Sledijo: Blasizza (Aligero-Gorica), Pečar in Gregoretti (oba CGS-Trst). Mladi Prosečan Milič je po nesrečnem žrebu (spoprijeti se je moral s Crechicijem) izpadel že v prvem kolu. Med mqškimj pari je prvo mesto pripadlo go riški dvojici Prencis-Carli, medtem ko sta se morala favorita Floramo-Crechici zadovoljiti z drugim mestom. Najdalje sta vzdržala Grbcc-Kovač:č, dobro sta tudi igrala brata Košuta. Med črnicami jo prvo mesto osvojila Di Benedetto (RAS-Trst), toda na drugem oziroma tretjem mestu najdemo dve Slovenki: Batistovo in Luinovo (obe BOR-Trst). Toda ta uspeh ni bil zadnji za Borove igralke, saj sta dvojici Ba.tista-Mijot zasedli prvo mesto in Šču-ka-Bandi drugo mesto. Na tretjem mestu najdemo dvojico Petrovich-Di Benedetto (RAS-Trst), na četrtem pa dvojico Godina-Švab (BOR-Trst). Bandijeva je osvojila juniorsko prvenstvo. Kovačič in Batistova pa sta poskrbela za največje presenečenje prvenstva, saj sta povsem nepričakovano premagala dvojico Floramo-Di Benedetto (RAS-Trst) in o-svojila častni naslov. Na tretjem oziroma četrtem mestu najdemo še drugi dve postavi BORA, in si cer: Grbcc-Mijotova ter Košuta-Bandijeva. SPET ZMAGE Toda uspehi združenja BOR se ne - nehajo tu. Posebno med juniorji so bili člani Bora precej u-spešni. Milič je skupno s Crechicijem zmagal v posebnem turnirju za juniorje, ki se igra po načinu Davis pokala. Boris Milič je potrdil svojo premoč nad najmlajšimi tržaškimi igralci in zmagal pred Gregorettijem, Pečarjem in Russojem. Tudi Luino-va se je. dobro izkazala in zasedla tretje mesto za Di Benedettovo in Zotlijevo. Četrta je bila Godina (BOR-Trst). BOR je zmagal tudi v namiznoteniškem turnirju za pokal Istranov. Med posamezniki je bil najboljši Tomšič (BOR-Trst) na dveh tekmovanjih. Naši igralci so se vrnili tudi iz Gorice s kopico nagrad po turnirju za pokal goriškega mesta. Ta je pripadel CSI Trevisu, medtem ko so igralci Bora osvojili »Pokal Aligera« in pokal pokrajinskega odbora namiznoteniške sekcije CITcT. BOR je poslal v borbo za pokal Aligera pet igralcev, ki so v končni razvrstitvi zasedli 1., 2., 3., 5. in 7. mesto. Najbolj uspešen je bil Tomšič, ki je z zmagami nad drugimi , nasprotniki osebno osvojil pokal. Drugi je bil Edi Košuta, tretji pa Merlak. Tomšič je kljub ostri konkurenci dobil še bronasto kolajno za tretje mesto za turnir posameznikov. Zmagal je Floramo, pred Trifoglioni, ki je pozneje osvojil italijansko prvenstvo, Tomšičem in Crechicijem. Na ženskem odbojkarskem prvenstvu Na deželnem prvonstvu v odbojki za ženske ekipe na’stopa tudi moštvo Bora. Coprav so naše igralke novinke, se niso ustrašile pomerili sc z najmočnejšimi ‘tržaškimi in goriškimi ekipami; ekipa Časa della Lampada je najmočnejše italijansko moštvo in je tudi državni prvak, AGI-Gorica pa je. v finalu državnega prvenstva zasedel 5. mesto in to le zato, ker mu je na koncu zmanjkalo kondicije, sicer bi se gotovo uvrstil mnogo više. Ostali ekipi, VIS-Trst jn Julia-Trst, pa igrata že dolga leta ter se za vsak nastop vestno pripravljata. V tako hudi konkurenci ni bilo mnogo upov na posebne uspehe. Dekleta pa so šla v borbo z najboljšo voljo, da se izkažejo in da si naberejo izkušnje. Coprav so to Borovi prvi koraki v ligaškem tekmovanju, je ctki-pa dosegla eno zmago, poražena pa je bila štirikrat. Tekme z ekipama, kot sta Casa della Lampada in AGI-Gorica, so bile že v začetku zgubljere, in res je tržaško moštvo Casa della Lampada prepričljivo porazilo ekipo BOR z izidom 3:0 (15:2, 15:12 in 15:3); AGI-Gorica pa je obakrat zmagala z rezultatom 3:1 (v Gorici: 15:5, 9:15, 15:6, 15:1 in v Trstu: 11:15, 15:12, 15:3, 15:7). Čeprav so naše igralke šle na igrišče z razumljivo tremo, so odpravile tržaško moštvo Julia z izidom 3:1 (8:15, 16:14, 15:10, 15:12). Srečanje z ekipo VIS-Trst pa so izgubile z rezultatom 1:3 (7:15, 13:15, 15:8 in 8:15). Za BOR so do zdaj igrale naslednje igralke: Pavletič, Zavadlal, Hmeljak, Batista, Orel, Mijot, Regent, Širca, Bandi in Ravbcr. Igralkam se pozna neizkušenost, čeprav je. prstna tehnika kar zadovoljiva. Nezanesljive so v obrambi in posebno servisi nasprotnic jih večkrat zmedejo. Če bodo igralke bolj izrabile Pavletičevo kot tolkačico, smo lahko prepričani, da se bodo kmalu učinkovito upirale nasprotnicam. Ko že govorimo o odbojki, ne. smemo pozabiti, da je letos Bor prvič izvedel notranje odbojkarsko prvenstvo. Uspeh prireditve je bil velik, saj se je odzvalo 8 moških in 2 ženski ekipi, kar je za naše razmere, lepo število. Pri moških in tudi pri ženskah prvenstvo ni moglo uiti najboljšemu društvu: Škamperle iz Sv. Ivana. Lestvica je naslednja: 1. Škamperle A, 2. Dijaški dom-Trst, 3. Barkovlje in Gorica, 5. Škamperle B, Cankar in Taborniki, 8. Jadran. Mod ženskami sta nastopili le dve ekipi: Škamperle, in Tabornice. Svetoivančanke so z lahkoto osvojile naslov. Tudi v lahki atletiki Pred nekaj leti je bila lahka atletika med našo mladino malo razširjena. Slovenski atleti so bli redki Jn še manj je bilo tistih, ki so dosegali dobre izide. Pomembnosti gojenja atletike se je zavedalo tudi SZ BOR že od svoje ustanovitve in zato se j.e včlanilo v FIDAL. S tem je bil seveda storjen šele prvi, najlažji korak. Vse nadaljnje delo bo zahtevalo neprimerno večje napore. Bor bo moral zbrati primerno število mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki bi bili pripravljeni se resno vaditi in se pripravljati na nastope. Razumljivo je, da prvi nastopi Bora ne bodo ravno najbolj blesteči. Treba se bo precej časa učiti in nastopati. Najboljši skakalec v vi:l no je. Pavlica, a sc ni mogel udeležiti društvenega prvenstva, ki je bilo v nedeljo in ponedeljek. Najboljši metalec kladiva jc Sedmak iz Sv. Križa, ki je z lahkoto zmagal z metom 45,42 m. V disku je bil Sedmak četrti. Dobra sta tudi skakalca s palico Neubauer (drugi — 3,20 m) Jn Veljak (četrti — 3,20 m); Ščuka je bil šesti (3 m). Ščuka je nastopil tudi v teku na 100 m in se uvrstil na 11. mesto (12”0), Veljak pa v skoku v višino, kjer jc prišel 8. (1,50 m). Slovenci imajo dobre tekmovalce v naslednjih disciplinah: Križman 4. na 400 m z ovirami (r7”8), Spacal 5. v metli diska (32,49 m) in 3. v metu krogle. (11,19 m), Pilat 13.' na 100 m (12”1), Kokošar 14. na 100 m •( 12”1) in Košuta 7. v teku na 1500 m (4’35’T). Vsi tekmovacl nastopajo za društvo Libertas, le Sedmak, Križman in Pilat nastopajo za društvo ACEGAT. Na koncu si dovoljujemo pripomnit.’, da bi moral BOR prirejati stalna tekmovanja in tudi prvenstva notranjega značaja. S tem bi vzpodbudili in nagradili naše športnike. Nagrade bi lahko podeljevale posamezne, ustanove, trgovine, kar bi jim bilo tudi v reklamo. d. t. TEDENSKI KOLEDARČEK 7. maja, nedelja: 5. povelikonočna, Stanislav 8. maja, ponedeljek: Peter 9. maja, torek: Gregorij 10. maja, sreda: Izidor U. maja, četrtek. Vnebohod, Filip 12. maja, petek: Pankracij 48 <2ri ' nnio n a i m i a 0 i S P O t n e z n a " i o ; Samuel Miki Muster 'S, i i 415. Z obrazom, še vsem lepljivim od solz in bledim od strahu, se je Peggy sklonila nad Jima in vprašala profesorja: »Bomo lahko rešili nogo?« Profesor je izmival Jimove rane, jih natančno ogledoval in končno olajšano odmajal z glavo: »Noga je sicer močno razmesarjena, vendar so rane plitve. Brez zdravnika ga bomo pozdravili, če. se bomo prav lotili dela.« 416. Šele po dobri uri se je Jimu docela vrnila zavest. Najprej jc začudeno gledal okrog sebe, ko pa je razpoznal znane, drage obraze, se je srečno nasmehnil. Potem je dvignil roko in kakor razočaran gledal prazno dlan. »Izpustil sem ga, nisem ga mogel obdržati ...« je tiho dejal. Profesor je uganil, da govori o velikem dragulju. 417. »Pusti to, Jim! Naj ostane tam, kjer'je počival že stoletja. Če bi bil še trikrat večji, ne bi z njim odtehtal tvoje nesreče. Kaj bi z draguljem? Saj vsi vemo, da so jih stari Inki imeli na pretek. Več o njihovi zgodovini nam bodo povedali drugi predmeti, ki se jim pozna delo človeških rok, umetniški in estetski dar ustvarjalcev. Kaj bi s kamnom?« 418. Ob skrbni negi, za katero so skrbeli vsi člani odprave, se je Jimu zdravje izboljšalo. Medtem ko so se Jimu celile rane, je Hen razdrl splav, posušil les in zbil iz njega nekaj velikih zabojev. Profesor in Peggy sta vanje zložila skrbno zavite najdene dragocenosti. Kmalu je bilo vse pripravljeno za vrnitev. 419. Zaradi Jimove bolezni je profesor izbral drugo, krajšo pot, ki naj bi jih prej privedla do reke in parnika, do udobnega potovanja. Vsem je bilo sicer žal, da ne bodo videli več male Ale, vsi pa so tudi upali, da se bodo še kdaj vrnili v tiste kraje. Seveda Jim ni mogel potovati peš. Med dva konja so zanj razpeli nosilnico, druge živali pa so otovorili z zaboji. 420. Teden dni po boju s krokodilom so se oči hrabrih popotnikov — profesorja Greya, strica Toma, Petra, Jima, Pcggy in Hena — zadnjič lovile po gladini temnega jezera, ki jim jc razodelo in darovalo toliko lepot, hkrati pa prizadelo toliko trpljenja in skrbi. Stožilo se jim je ob slovesu, vendar so se poslavljali z zavestjo, da so izpolnili nalogo. 421. Tri tedne pozneje so naši popotniki že počivali v mestu Limi in čakali na letalo, ki bi jih poneslo v Severno Ameriko. Med vsemi jc na pot najholj nestrpno čakal Hen, ki ga je stric Tom povabil v goste, na lov. Profesor Grey je imel polne roke dela. 2e med potjo jc začel pisati izčrpno poročilo o odpravi. Pisal je vsak večer pozno v noč. 422. Tudi tisti večer se je sklanjal nad pisalnim strojem, ko je proti polnoči njegovo ostro uho ined udarjanjem tipk zaznalo rahlo prasketanje in škrabljanje. Dvignil je glavo. Skozi okno je v njegovo sobo plezal visok, plečat možak s krinko na obrazu. V profesorja Greva jc iz njegovih rok srepela re-volverska cev. Učenjak je vstal. 423. »če vam jc življenje drago, mi takoj izročite zaklad, ki ste ga dvignili iz jezera!« je zaukazal hreščeči glas izza krinke. »Ali sc ne bi bolje, pogovorila, če bi sneli svojo krinko?« je čisto mirno vprašal profesor. Našemljeni mož jc ostrmel. Ne da bi povesil orožje, je segel k obrazu in si snel krinko. Profesor jc pokimal,