320 Listek. Razpis častnih nagrad Od več strani se je v novejšem času izrazila želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje »Slovenska Matica« po določilih »Jurčič-Tomšičeve ustanove« 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj IO tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po i 00 goldinarjev, tudi dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini zadostujejo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom »Slovenske Matice« posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmd vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje »Slovenska Matica« vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljskega imena pošiljati odboru »Slovenske Matice« do 1 septembra 1895. leta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primemo odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani dne 10. aprila 1895. Fr. Leveč, predsednik. E. Lah, tajnik. Karnek — Kamnek — Oberstein. Od prijateljske roke smo prejeli ta-le popravek : »Oprostite, da Vas po tej poti opozorim na napako, ki se je vrinila v popravek g. dr. Kosa v zadnji [številki »Zvonovi« na 247. str. G. prof. Kos piše: »Gospod —k. pravi, da se Oberstein ni nikdar imenoval Karnek. — Valvasor piše (Ebre des H. Krain, III. zv., knjiga XI., str. 427.): ,D*s Schloss und Herrschaffc. Oberstein, Crainerisch Karnek . . .' Tedaj že Valvasor trdi, da se je Oberstein reklo slovenski Karnek. Ni mi pa znano, da bi bil Valvasor na katerem mestu preklical to trditev.« Toda stvar je ta Valvasor res piše Karnek, a to je tiskovna hiba, ki jo je Valvasor že sam popravil konci četrtega zvezka, kjer se bere med tiskovnimi pogreški: »Karnek 1. Kamnek«. Na to je opozoril že g. arhivar Koblar v »Dom in svetu« (1893., str. 48.: Trije popravki), in najnovejša zgodovina Kamnika (Kamnik. Sestavil Ljudevit Stiasny. V Ljubljani 1894.) 'ma že, najbrž po inicijativi istega g. Koblarja, na 6. str. pravilno: »Na vzhod straži kamniško mesto visoka, strma in skalovita gora Stari Grad ali Kamnik (Oberstein).« Gosp. —k. je imel torej vender prav.« Pečnak, Localchronik der Edlinge von Tiichern. Cilli 1894. Hribar. Ker se poje sedaj v slovenskem gledališču opera »Urh Celjski«, bo zanimalo marsikoga zvedeti kaj natančnejšega o teharskih plemičih. Navedena knjižica pojasnuje, da so morali Teharčanje o vojnem času stražiti grad Gorenje Celje in se pri tem izkazali hrabre junake. Tudi so dajali baje celjski grofje svoje nezakonske otroke Teharčanom v vzgojo, in ker so se tam ženili, je tekla v marsikaterem Teharčanu plemiška kri. Teharski dečki so služili kot blagiči (pazi) na dvoru celjskih grofov. Iz vseh teh vzrokov je podelil grof Urh II. malo pred svojo smrtjo plemstvo vsem Teharčanom. Listina pa jim je bila zgorela, in zato jim je podelil novo kralj Ferdinand I. dne 25. maja 1537. Svoje plemiške pravice so ohranili Teharčani do 1. 1848. Slomšekovo pesem, doslej menda še nenatisnjeuo, nam je poslal g. Fr. Pra-protnik, nadučitelj v Mozirju, ki jo je našel v tamošnjem župnijskem arhivu. Pesem je čestitka za god dobremu prijatelju; zložil jo je Slomšek tačas, ko je bil kaplan na Bi- Listek. 321 zeljskem (okolo 1. 1826.). Zavzema prvo in četrto stran lista, katerega druga in tretja stran je popisana počrez s tem le nemškim voščilom: Lieber Bruder! Ich danke Dir herzlich um die sehr wohl gemeinten Wtinsche zu meinem Namens- tag; welche ich Dir ebenfals zu dem Deinigen iti multiplicando vou ganzen Herzen enviedere; u. zu gleich bitte, de ostanema ta stara. —¦ Bey mir hat sich der Nameustag schlecht eingestellt — derm diese fanden mich im Bette. Geuiesse u. vollbringe Du den Deinigen besser zu ! — Dein Dich stets liebender Ant. Slofek. Podpis ni kaj jasen. — Pesem slove: Svesda J/, treh kraljov. Vefelo popeval fim v'zhafi per vaf, Alj hitro rafkrufhil fam Vezhui je naf; Od ftrashe hrovafhke fe fhe saglafim, Sapojem po ftarim, sdaj dokler shivim. Kok lepo trem kraljam je kasala pot, Tok lepo obhaja fe svesdi sdaj god, Med svesdam' prelepo fvetlila fe je, Med svesdize sharke rasfhirala je. Veliko mladenzham je kasala pot Ki hvalno obhajajo v ferzi nje" god, Svetlobe fe' njene sdaj vfak vefeli, Katirmu fe ona prijasno fmeji. Sogibaj fe svesde nefrezhe oblak, Nikar ne sakrivaj njo fonzhini mrak Le dajaj nje" fonzhize blasheno luzh, K' vefelju bo ona nam pot iuo kluzh. Zhe fe nam na poti nevarno ftemni, O tok ga rasfvetlj fpet svesdam [= zvezda mij ti! To ferzhno od ftrashe hrovafhke shelim, In volno pod tvojo fvetlobo shivim. Pesmi so pripisane še te-le besede: Prevezh fim v' vinfkim kraji, sa to fe mi gerlo sadera; pa vender ftarega pevza samezhovali ne bodo, kateri rad pefemzo rezhe, ako mu ravno ne ftezhe. A. SI. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Na platnicah zadnje (4. letošnje) številke tega časopisa, ki prinaša na tem mestu (ua platnicah) že tretje leto »nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo«, se prav točno razpravlja slovensko in hrvaško besedosledje glede na enklitike. Zdi se nam umestno, da opozorimo zlasti naše pisatelje na ta nauk o besedosledju, ker se ravno proti temu dandanes pregrešujejo vse vprek, nekoliko iz nevednosti, nekoliko pa iz spakovanja. Slavische Anthologie. Naloga, spisati v kratkih potezah jasno sliko o razvitku celokupnega pesništva slovanskega, je vrlo težka, ako se pisatelj noče omejiti na to, da naniza pojedine črtice brez notranje zveze. Uvod gospoda profesorja Gregorja Kreka je rešil to nalogo prav izborno. Z lapidarnimi in vender jasnimi črtami so orisani početki 21