DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 1- februar 1971 LETO V. ŠTEVILKA 2 IMP PROJEKTIRALO IN MONTIRALO VSE INSTALACIJE V NOVEM KLINIČNEM CENTRU V LJUBLJANI i| <5^0 na njegovo otvoritev! <; ,;riJ °° ponos vseh Slovencev vt: ki 8rav posebno vseh tistih, „p n .So kakorkoli sodelovali ^si ga poznamo, vsi Ca- pi nega gradnji Novega klinič-centra v Ljubljani. je ^re za moderni objekt, ki I najzaht^1 ča.su prav.8°.tovo Revnejši m najvecji v tu^niji, tako po arhitek-Plat*'1 ^ot P° instalacijski v0]..1- Arhitekturno naj zado-loJ' najsodobnejšo tehno-j° _ obdelave bolnika in lacj.finske raziskave, insta-treh ° pa vse zahteve in po e medicinske znanosti ze D0j rab° najsodobnejše teh L*0Sij e za intenzivno zdrav y le bolnikov, da bi bil. Prej ponovno v krogu Jenjske dinamike. jeL.tav instalacije v tem ob-raiQu Pa bo v celoti projektila izvedlo naše podjetje tip’ nam je investitor za-v$eL dobavo in možnosti Prb ^stalacij, je ponovne stanje sposobnosti naših jarn k°Vnjakov, katerim ver- (Nadaljevanje na str. 5 Tokrat smo stisnili IMP Glasnik v nakladi 3.600 izvodov Ob vstopu v novo poslovno leto je prav, da kot običaj- uspeh je za vse obrate pozi-no s kratkim obvestilom seznanimo bralce Glasnika z ne- tiven, kar je videti iz nasled-kaj bistvenimi kazalniki o gospodarjenju, ki naj dajo pri- njega pregleda odstotkov, za bližno sliko, kako in s kakšnim uspehom smo gospodarili kolikor je bila presežena pla-v preteklem letu. Natančnejši pregled in dosežene poslov- nirana letna realizacija: ne rezultate za pretečeno leto pa bo pokazal zaključni račun, o katerem pa bomo poročali v eni izmed prihod- T. ... njih številk. CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Vloženi napori in izvršeno delo preteklega leta se odraža v doseženi realizaciji, ki znaša za celotno podjetje Elektromontaža 310,456.978 din, kar je za 39,97 % ali 88,656.978 din TEN več, kot smo z letnim načrtom predvidevali. Izkazani Trata z Iv. gorico znesek sicer še ni dokončen, vendar do kakšne bistvene Projektivni biro spremembe ne bo prišlo. Planirane letne obveznosti so Avtopark bile izpolnjene pri vseh obratih, kakor je razvidno iz ta- Program, razv. sl. 128,9 146,3 Obrati Realizacija (v tisočih din) Indeks planirana izvršena CKV Ljubljana 46.200 67.743 137,7 CKV Maribor 28.000 45.426 162,2 CKV Koper 9.900 16.835 170,1 Elektromontaža 46.100 70.317 152,3 TEN 36.000 43.423 120,6 Trata z Iv.gorico 34.770 40.900 117,6 Projektivni biro 4.440 8.612 194,0 Avtopark 760 852 112*1 Program razv.služba 900 . 1.314 146,0 Zastopstvo Alfa-Laval - 554 Delo v inozemstvu 11.730 14.481 123,5 Skupaj 221.800 310.457 140,0 bele. Za izvršitev planirane realizacije je bila predvidena zaposlitev 2291 delavcev, dočim je bilo za dejansko doseženo zaposleno poprečno 2326 delavcev, kar pred- 148.8 vzeta dela za vrednost 130.9 305,308.327 din, razen tega 117.5 pa so bila iz leta 1969 prene- 120.5 šena neizvršena dela za 189.3 89,630.000 din. Skupna 116.3 vrednost vseh prevzetih del 145.9 znaša torej 394,938.327 din, 114,2 kar je 145 odstotkov planirane prodaje za pretečeno stotkov. Porabljeni delovni Na osnovi 9-mesečnega ^et0‘ D°seženi presežek pro-čas za doseženo realizacijo, periodičnega obračuna in t1 P™111 ' v znesku primerjan s planiranim, je za tukaj navedenih pomemb- 1-3,008.327 din — je bil posamezne obrate podan v nejših kazalnikov za leto de n° že realiziran, kar je spodnii tabeli. 1970 lahko zaključimo, da razvidno iz primerjave med bo končni rezultat pošlo- doseženo vrednostjo prodaje Delo v inozemstvu CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Trata z Iv. gorico 24.606 18.171 9.801 42.215 7.205 2.290 Iz primerjave maeKsov stavlja 1,5-odstotno pove- dosežene realizacije po vred- vanja za preteklo leto ugo- in izvršene realizacije. Dejan-čanje. Primerjava izvršenih nosti in indeksov porablie- den za vse obrate in razum- ska vrednost v leto 1971 * ** 1 J.-..,, 4... ___j* j,- i j n ro ra o n r-i i l-i »-», Obrati Efektivne delovne ure planirane izvršene Indeks CKV Ljubljana 839.000 893.336 106,5 CKV Maribor 518.000 ■ 574.642 110,9 CKV Koper 182.000 208.061 H4,3 Elektromontaža 742.000 864.730 116,5 TEN 653.000 670.283 102,7 Trata z Iv.gorica 784.000 765.677 97,7 Projektivni biro 129.000 132.188 102,5 Avtopark 23.600 22.749 ■96,4 Program.razv.služba 85.858 85.892 100,0 Zastopstvo Alfa-Laval 17.340 10.478 60,4 Delo v inozemstvu 443.100 431.923 97,5 Uprava 234.474 253.490 108,1 Skupaj 4,651.372 4,913.457 105,6 ljivo tudi za podjetje kot ce- prenešenih pogodbenih ob-loto. veznosti znaša 104,288.218 din, kar predstavlja približno V preteklem poslovnem 4-mesečno realizacijo celot-letu so bila pogodbeno pre- nega podjetja, pri čemer m Iz pregleda se vidi, da s o montažni obrati dobro zase; deni z delom, proizvodni obrati pa nekaj slabše, vendar lahko ugotovimo, da j6 bila planirana naloga zadovoljivo izvršena. A. li- že na svoji 5. redni seji dne 11. 12. 1970 je odbor za gospodarjenje določil razpored prostih sobot za prvo tromesečje letošnjega leta. Za ostala 3-četrtletja pa se je hotelo IMP prilagoditi delovnemu koledarju drugih gradbenih podjetij. Po podatkih, julij 3., 10., 17. in 31. avgust 7., 14. in 21. september 4., 11. in 18. oktober 2. in 9. november 6. in 13. december 4., 11. in 18. efektivnih delovnih ur s pla- nega delovnega časa je takoj kTso Mi1 zbrani do 6°sejif odbo-niranimi pa ni linearna pove- razvidno, da je bila planirana ra za gospodarjenje, pa je bilo čanemu številu zaposlenih obveznost v preteklem letu ugotovljeno, da se delovni kole- delavcev, ampak je za 4,1 uspešno izvršena, saj znaša S-j' TpSfTJL™;'1! 1?adbe?£pod" odstotka večja. Ta razlika j= dejanski presežek relacij, nastala med letom zato, ker za celotno podjetje 32,1 od- jetja v tem pogledu nemogoča. stotka, z ozirom na vloženo Zaradi te8a Je bil sprejet sklep, delom i/ražpnn v urah Pn da se za let°šnje leto odobri aetom izraženo v urah. Po prvotno predIoženi predlog raz„ navedenem kriteriju merjeni poreda prostih sobot, hkrati pa predlaga Republiškemu odboru Razen tega bomo na dneve pred državniki prazniki, ki sc praznujejo po 2 dni, delali krajši čas, in sicer: • Pri 7-urnem delovnem dnevu znaša možno število plačanih za celo leto 2191 (313 dni P° ur). Po našem delovnem koledar-ju s prostimi sobotami in 8-u(' nim delavnikom pa mora bit' število možnih plačanih ur enako: je bilo izvršeno število nadur preseženo v primerjavi s planiranim za skoraj 100 od- 30. aprila 27. novembra 31. decembra 6 ur 5 ur 5 ur IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, Aleksander Perdan (odgovorni urednik), inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (glavni urednik)^ inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. sindikatov in Biroju gradbeništva Slovenije, naj za prihodnje leto skušata doseči med gradbenimi in montažnimi podjetji neko enotnost na tem področju. Po sklepu odbora za gospodarjenje z dne 21. 1. 1971 je za letošnje leto predvideno 37 dela prostih dni (oz. sobot), ki so po mesecih razporejeni takole: Sistem delovnega koledarja s prostimi sobotami je zasnovan na 42-urncm delovnem tednu in ima za posledico, da se dela vse delovne dneve po 8 ur z vmesnim polurnim odmorom. Prav tako šteje pri plačanem letnem dopustu vsak delovni dan 8 ur. Za dneve državnih praznikov pa se plača le po 7 ur, kar je v skladu z možnimi urami v tem letu, kot je razvidno iz naslednjega izračuna in primerjave: — leto ima 365 dni, od tega: nedelj prostih sobot praznikov po 7 ur delavnikov po 8 ur delavnikov po 6 ur delavnikov po 5 ur 52 37 9 26-1 1 2 Po tem razporedu jc v b’tl‘ 1971 možno število plačanih 11 naslednje: 264 dni po 8 ur 1 dan po 6 ur 2 dni po 5 ur 9 praznikov po 7 ur Skupaj : 2112 ut 6 or 10 u' : 63ur 2191 ur - januar - februar - marec - april - maj - junij 9., 16., 23. in 6., 13. in 20. 6., 13. in 20. 3., 10., 17. in 8., 15. in 22. 5., 12. in 19. 30. leto 1971 ima 365 dni, od tega: V obeh primerih jc torej T', 26. delovnih dni nedelj drž. praznikov 304 52 9 zultat enak, zato jc delovni k ledar pravilen in ustreza tl' zahtevam zavodov za social" Pta> leg. ni upoštevana investicijska dejavnost v inozemstvu. Pre-nešene vrednosti neizvršenih pogodbeno prevzetih del so po posameznih obratih naslednje (v tisočih din): k-al ob,, 197 sk0 v Pol tlOv dob dos P0s; ='cn bilo *lc ‘U v Poi; “let dob Cia den Poj Pili 0 d °db Pto, vek ?rati Je b Pjen Pol, 0Č( 8ta, "i l Prot N S 'okt' 'laži “sin Po,c hktg c No 9io s N,, N S llJo 4 SC j s N Si C S S S« 'PQ zavarovanje. A-1 Delo, izvedeno na evropski ravni Odbor za gospodarjenje se; ^■stal . .jan,, ■ na 6. redni seji dne % ,Ja' Na osnovi prcdvidc-N Q‘^',vnega reda so Ntjh. °ubora bili čla-prečitani sklepi ilo. ?$?,’ za katere se je ugo- C^seje u0lockj!a.so izvršeni. V zvezi s „°r p0 dnevnega reda pa je od-5'"’ knI)V,no razpravljal o delov-Sči, kHdarju za Ido 1971 in z’a ta sc. razpored prostih stovi tekoče leto sprejme na e obravnavanega pred- Odbor za Programiranje in razvoj 12{j a njegovi tretji redni seji je pr‘ Januarja tekla živahna raz-! nv„ 8 zlasti o dveh točkah dnev-§a reda: rCar 0 predlogu plana bruto "Zaeijc za leto 1971 in I °br; razvojnem programu r ---------- 197 j0v TEN in Trata za leto hko° Poročilu direktorja plan- d^^nalitskc službe k prvi točki I Pon iV11 reda so člani odbora tiovji rjli, daie predlog z uvedbo dobj,’ ^zaimkov bistveno pri-dost- lla svoji jasnosti, saj so zdaj j p0 1 natančneje kot prej podani eljVezni variabilni in fiksni bi[0 oritl stroškov. Omenjeno je 1 sk|c tndi, da je treba v skladu s | j(j ^P°m zadnje seje odbora pre-Pobifddjetju v letošnjem letu na dion,,lls delitve OD glede na raz-°k'h Planirano - ostvarjeno pri dobjs/Perilih uspešnosti: stopnji Član ka in stopnji rentabilnosti, i denL,1 0(lbora so glede na predvi-Poj broške prevzeli obvezo »ili ifti predlog na sejah obrat-* klavskih svetov. I o i|t, °’j burna je bila diskusija °db1 točki. Posamezni člani Pr0gf a so ocenili predloženi vckVm k°t nedvomen prispe-VsknaČrtnos,i delovanja pro-iv bi|.K° razvojne službe, vendar ni°no° P0 izmenjavi mnenj skle-Poinj.’. da je treba program do-degj, V šo z ocenami predvidc-točk Revija ur za posamezne StjU, razvojnega programa. Prodi bj]V JL'danji obliki zato na seji bo pri- Nlo-dok.ončno sprejet in d°tlni:Zun članom odbora na rpkto^-Nt je bil predlog, naj di-sl'Jžh„ prodaj no-projektivne ^i. sl’JžbJ prodaj no-proj...._ Ijstn0 ,na prihodnji seji odbora Uročil v Pismeni obliki poda 'sktfcn ,° o delu oddelka za raz-. Na k*rga. Zt'n °nou razprave je bil spro-Nojaj.roblem organizacijskega l'ijo j« a oddelka za standardiza-■ Sov(,tlp'Zacijo, ki naj sc reši v It'lil, ru rned glavnim direktor-f užb0 . P rogram sko-razvojno 'lr°jem lzvedbcno-projektivnim l1io jn 111 birojem za organiza- ' ‘Pehanografijo. loga na 5. redni seji, ko so bile te določene samo za prvo tromesečje. Obširnejše poročilo o sprejetem sklepu je objavljeno posebej v tej številki Glasnika. Prav tako objavljamo poseben članek o izvršeni realizaciji in prodaji za leto 1970. Za pravilnik o prodaji stanovanj je bilo sklenjeno, naj ga predhodno obravnavajo še vsi obratni delavski sveti. Kot posebna točka dnevnega reda je bil obravnavan predlog plana za leto 1971, kije bil v celoti sprejet s priporočilom, naj ga sprejmejo tudi obratni delavski sveti in CDS. Krajša vsebina sprejetega predloga plana je objavljena v posebnem članku. Na osnovi poročila direktorja gospodarsko računskega sektorja je bilo ugotovljeno, da znašajo terjatve podjetja na dan 21. januarja 64,017.000 din, naše obveznosti do dobaviteljev pa 14,927.000 din. Obravnavani so bili poimensko vsi -večji dolžniki in sprejeti ukrepi za znižanje terjatev. Zaradi majhnega števila možnih efektivnih delovnih ur v februarju in marcu je bil sprejet sklep, da sc kot gibljivi del osebnega dohodka za leto 1971 izplača vsem delavcem takšen osebni dohodek, ki bo ustrezal mesečnemu osebnemu dohodku za 182 ur dela. Po tem sklepu sc poveča pripadajoči mesečni osebni dohodek v februarju za 6 ur, v marcu pa za 14 ur. Šoferju Antonu Hočevarju je bila odobrena nagrada 500 din, ker je s tovornjakom prevozil 236.000 km brez generalnega popravila. Ugotovljeno je bilo, da še niso bili izkoriščeni vsi letni dopusti za leto 1970. Zato je bil sprejet sklep, po katerem je treba le-te izkoristiti najpozneje do 20. marca 1971. Po tem datumu delavci ne bodo imeli več pravice do izrabe dopusta ali izplačila madomestila. Odbor priporoča obratom, da vsem delavcem, ki imajo možnost izkoristiti dopust, le-tega takoj odobrijo. Po določilih statuta so direktorji oz. izvršilni organi podjetja dolžni ob zaključku leta dati poročila o izvršenem delu v pre- teklem letu. Zaradi enotnega sistema sestavljanja poročil je bila sprejeta unificirana oblika, s katero je odbor soglašal. Rok za dostavo poročil je 25. 2 197 1. A. R. OBVESTILO Sekretariat OOZK IMP sporoča, da bo v sredo, 10. februarja 1971 ob 17. uri v sejni dvorani upravne zgradbe masovni sestanek OOZK z naslednjim dnevnim redom: 1. Organizacijska vprašanja 2. Akcijski program za delo v prihodnje 3. Realizacija plana za leto 1970 in plan za leto 1971 4. Spremembe gospodarsko-političnega sistema v Jugosla-’ viji 5. Aktualni politični dogodki 6. Razno Udeležba je za vse člane OOZK obvezna, vsi drugi člani kolektiva pa so vljudno vabljeni. Zimski bazen z ogrevano morsko vodo v Žustemi pri Kopru, tudi o njem smo podrobneje poročali v prejšnjem Glasniku. Projektirali in montirali so vse instalacije naši obrati CKV — Koper, Elektromon-taža in CKV - Ljubljana (klimatske naprave). Spodaj: strojnica pri zimskem bazenu hotela Palače v Portorožu. ZADNJE PRIPRAVE NA LETOŠNJI občni zbor sindikata & Jo Letos poteče dveletni mandat vodstva naše sindikalne organizacije. Zato pripravljamo občni zbor, ki bo v Festivalni dvorani v petek, dne 5. februarja 1971 s pričetkom ob 16. uri in naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovateljev 3. Poročilo o delu sindikalnega odbora 4. Poročilo o gospodarskem stanju podjetja 5. Poročilo o blagajniškem poslovanju 6. Poročilo o poslovanju blagajne vzajemne pomoči 7. Poročilo verifikacijske komisije 8. Poročilo nadzornega odbora 9. Razprava 10. Predlaganje kandidatov za 10 in nadzorni odbor 11. Volitve 12. Poročilo volivne komisije 13. Volitve predsednika 14. Volitve delegatov za konferenco MOS gradbenih delavcev Ljubljana 5. Ciril Potočnik — kom. Na sestanku 10 je bila iz- teh. referent voljena kandidacijska komi- 6. Vid Štrucelj - VKV elek-sija z nalogo, da predlaga tromonter kandidate za novi 10 in novi 7. Ivan Ulanec — KV elek-nadzomi odbor. Komisijo so tromonter 2. Janez Goršič — sam. ref. v knjigovostvu 3. Dušan Holzbauer — vodilni projektant 4. Franc Kobal — projektant 5. Križaj Helena — planer-analitik 6. Marjan Žagar — konstruktor Voh se 4 kandidate. Izmed delavcev v inozemstvu: 1. Jože Novak — PK el. monter (Muenchen) Voli se 1 kandidat. dikata odvisno od sposob nosti in aktivnosti člano'1 10. ZA NADZORNI ODBOR 1' Anton Križan - ref. za Na občnem zboru mo kodifikacije ramo oceniti delo 10 v .Ja “• ^KIN Mocilnikar - bla- teklem mandatnem obdobja , 8aJni in dati smernice za deK . inča Zevnik - vodja novo izvoljenemu odborv0, glavne knjige zato je prav! da se vsak čW ‘ Voli se 3 kandidate. zbora udeleži in prispev3pr svoj delež za večjo aktiviz^ Glede na čedalje večjo cijo sindikata. ni vlogo sindikata v političnem in družbenem življenju je Po končanem občnej1^! _______ JW Po končanem ____________________ zelo pomembno, kakšno zboru bo družabna priredi' 2. Marjan Kozlevčar — KV vodstvo bomo izvolili na tev s plesom v prostorih Fe' ključavničar (Reutlin- občnem zboru, ker je skozi stivalne dvorane. ,r ................ m.im r vso mandatno dobo delo sin- POSLOVNA ODBORA SPREJELA PLAN ZA LETO 1971 sestavljali: Ivan Erklavec, Voli se 5 kandidatov. Janez Kupljenik in Jože i tfn-Kužnik (iz CKV Ljubljana), Zorko Valenčič in inž. Janez Nagode (iz Elektromon-taže), Stane Vrhovec in Franc Knavs (iz TEN), inž. 1. Miro Dražumerič -samost, tehnolog 2. Anton Lavrič — VKV orodjar Maijan Anžur, Anton Križan 3' ,Jndrej Novosele - KV in Rafael Zorko (iz Skupnih ključavničar služb) ter inž. Jože Naglič in ^taJe P°lanec VKV el. - - - ° mehanik Pavle Ambrožič (iz Biroja za dela v inozemstvu). 5. Rudi Schoss — referent Komisija je predlagala na- 1?a!)av| . w.,... :dnie kandidate: doze Šubic VKV klju- čavničar slednje kandidate: ZA IZVRŠNI ODBOR Iz CKV Ljubljana: 1. Nežka Barle — kalkulant 2. Štefan Kelenc - VKV ključavničar 3. Janez Kokalj — VKV monter CKV 4. Milan Križaj — skladiščnik 5. Janez Pettauer — tehnik za meritve 6. Drago Pečnik — VKV ključavničar 7. Ivan Uhan - VKV monter vod. Voli se 5 kandidatov. Voli se 4 kandidate. Iz Skupnih služb: 1. Janez Erjavec - VKV orodjar Na seji odbora za programiranje in razvoj dne 20. 1. 1971 je bil sprejet gospodarski načrt za leto 1971 s priporočilom, da predloženi predlog sprejmejo tudi odbor za gospodarjenje, vsi obratni delavski sveti in centralni delavski svet. Že naslednji dan je o predloženem načrtu razpravljal odbor za gospodarjenje, ki je soglašal s predlogom in ga v celoti sprejel kot nalogo, ki jo je treba v tekočem letu realizirati. Za dokončno uveljavitev predloga so potrebna še soglasja obratnih delavskih svetov in centralnega delavskega sveta; ti organi bodo o tem razpravljali v prvih dneh februarja. Po predlogu znaša planirana realizacija za celotno podjetje 321,574.000 din (nad 32 milijard S-din), na posamezne obrate pa odpadejo naslednje vrednosti (v tisočih din): ^1 tor dV( hej juž A VKV Iz Elektromontaže: 1. Vinko Horjak elektromonter 2. Majda Jurša — tehn. administrator 3. Anton Lah - VKV elektromonter 4. Vera Maselj — referent za del. razmerja Obrati Planirano delavcev efekt.del.ur CKV Ljubljana 485 976.400 CKV Karibor 265 538.600 CKV Koper 100. 204.730 Elcktromontaža 394 794.400 TEN 330 650.650 Trata-kov.ind. 240 479.800 Livarna Iv.gorica 152 305.200 Projektivni biro 67 138.200 Avtopark 13 23.700 Program.razv.služba ' 42 88.720 Zastops tvo Alfa-Laval 8 / 15.610 DVI - zahod 220 474.800 DVI - vzhod (CKV Mbr.] 20 55.500 Uprava 129^. 260.844 Skupaj 2.465 5,007.154 CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Trata kov. ind. Livarna Iv. gor. Projekt, biro Avtopark Razvojna služba Zastopstvo A. L. DVI - zahod DVI - vzhod (CKV Mrb.) 68.900 33.520 15.700 66.730 48.750 32.050 14.590 5.890 864 1.000 670 14.200 hodka na osnovi družbenih '%et samoupravnih dogovorov. zumljivo je, da se bo m°r?.iJ podjetje temu podrediti in pma Jk goditi svoje samoupravne aPjhin novo izdanim zakonom in Pr6”prc pisom' .riPri S planirano delitvijo je P'h! 100-odstotni realizaciji plar>l,a Ni nega dohodka zagotovljeno vscj(Sto delavcem polno izplačilo ose^tgg. nih dohodkov po pravilniku ^ ^ delitvi osebnih dohodkov, pP viviiivi Vdv Ul 1111 UUI1UUK.U v , r * u prečno preseganje norm, Plal!j|t ^ rano število nadur in nadorries' ujj 18.750 Za izvršitev planirane naloge je po obratih planirano določeno število delavcev oz. efektivnih delovnih ur, kakor je razvidno iz tabele. Na osnovi planirane realizacije je predvideno, da bo podjetje doseglo 125,633.762 din dohodka. Po kritju planiranih pogodbenih in zakonskih obveznosti bi ostalo po planu še 115,943.540 din dohodka, kije podjetju potreben za bruto osebne dohodke in bruto sklade. Delitev dohodka na osebne dohodke in bruto sklade je po planu predvidena v smislu obstoječega pravilnika, vendar ta ni dokončna, ker pričakujemo, da bo kmalu izdan republiški zakon, ki bo usmerjal delitev do- za praznike,-dopuste ter bol® ^ nine do 30 dni, razen tega pa* tj-, poprečno letno 1,6 enornes6*'» ' nega osebnega dohodka. Ji Poleg že naštetih planiran <4 j kazalnikov vsebuje plan tudi sr cializirane podatke o vrstah stIA n-škov, ki bodo nastajali med * pj tom po posameznih obratl ’ , < dalje plan angažiranih obrata, tli sredstev in njihove vire, koe£. ciente obračanja materiala, ^ p dokončane proizvodnje, P", Al izdelkov, gotovih izdelk°j obratnih in osnovnih naložb, %1 jatev, planirane stopnje dobK * %. in rentabilnosti. O vseh kazalnikih bodo razpra'---^ , samoupravni organi, zato jih naštet'^ ^ Ji C N tem mestu samo omenjamo- t -< ;dlu8 30f Planska naloga je po pred precej zahtevna za vse ob13;- ^ vendar smo mnenja, da j° (j ^ možno v celoti realizirati. 1 - '- obstajajo zato potrebne kap1 .. . „ tete, volje do dela pa nam da tudi ne manjka, kar dokaz I). ,ad 8H)0 podjetje že vsa leta nazaj z d°s Vq? ženimi uspehi. - 1 1 A-he, Nadaljevanje s 1. str.) Za oceno obsega dejavno-po instalacijski plati po-Nmo kratek potek del, ki f° bila že opravljena in ki še g No. VRSTA TOPLOTNIH sob IN SANITARNIH no« INSTALACIJ Izgradnja kliničnega cen- TTO-1" Delo na evropski ravni z razkužilom (oba vodna si- mestne Toplarne s pomočjo stema sta zaradi višine ob- vgrajenih protitočnikov iz-jekta v dveh tlačnih stop- delave IMP. Ustrezno smo njah), ogrevna voda za ra- omogočili tako večjo var-diatorsko ogrevanje, in sicer nost delovanja, enostavnejšo dve regulacijski coni glede regulacijo sistemov in še to, naj večji vročini med 27 in 28 stopinjami Celzija. Torej bomo poleti zunanji zrak pohladili in razsvežili, kar bo omogočilo prijetnejše počutje bolnikov in osebja, ko tone, da je strojnica visoka 5 metrov in do vrha popolnjena z razno opremo. Tako si moremo nekoliko predstaviti prizadevnost naših delavcev, da so to montažo vzorno izvršili. Prav posebno pažnjo smo polagali na glušenje zvoka strojnic, tako napram notranjim prostorom, kot tudi napram zunanji okolici. Za dušenje zvoka na znotraj smo zgradili posebne obloge in elemente, ki dušijo tresljaje strojev '• *ta se deli v dve glavni etapi: prej.,r izgradnja posteljnega t,ju°bJekta jelo " izgradnja diagnostič-j rti’ ^.'terapevtsko-servisnega ijafbjekta. 'eva .Posteljni objekt bo imel jjdbližno 1100 postelj z vse-pripadajočomi pomožni prostori, DTS objekt led1^ operacijske sobe, polikli-ediv*°, porodne sobe, prvo pe-Pornoč, kuhinjo, pralnico, Mgene, razne diagnostike . p .er še več drugih prostorov ^ oddelkov, ki bodo služili ^ e‘0tni bolnišnici za neodvis- 0 ( funkcije kliničnega cen- a- Prva faza, namreč po-j‘jni objekt, se že zaklju-uJe in prve etaže so že PoPolnjene z bolniki, j j a poglejmo sistem našega tJla v tem objektu. Arhitektko je izbran takozvani °koridorski sistem posteljni3 objekta. Torej ima ob in ob severni fasadi na- 1 bolniške sobe v de-f-U N etažah. V sredini so -iU'1% sobami vzdolžni hod- med severnim in juž-^Pro ^°dnikom pa pomožni :pr; st0ri: skupne kopalnice, kuhinje, priročna 1Šča in odlagališča, pro-;et't ri za bivanje sestrskega -;5^a in podobno. N-V J?aka etaža je razdeljena srednji in zahodni lef 5- * srednji trakt so monti-uU t dvigala in stopnišča ter ničiti , v glavnem za vertikalno P« t^^^ontalno zvezo obeh stemov, mrzla voda 5 stopinj Celzija do 10 stopinj Celzija za klimatizacijo, nizkotlačna para 0,5 atn za ovlaževanje zraka s samostojnimi razvi- prostore ob sobah, vse funkcijske prostore v prvi in drugi kleti. Celotna potreba svežega zraka tega objekta je r IW\V (vhodnega in zahod-h hi> ter vstopnega halla v niMj^^Nju. V njem so tudi ’Jr OuN prostori za odmor p la in bolnikov. '"v. del vzhodnega in el' %rdne§a trakta pa je funk- 1 J • - - ... . ~ 111V11UV, rvl U U J1J w L1 V Olj C1J V O H X->J V V na smer neba, ogrevna voda da lahko v primeru kakršne- bo zunaj največja vročina. S proti gradbeni konstrukciji za ogrevne registre ventila- koli katastrofe s prevoznim takim sistemom bomo pre- ' ' '' ’ ’ cije in klimatizacije, hladna kotlom ogrevamo posteljni zračevali vse hodnike od voda 12 stopinj Celzija do objekt ali z vročo vodo ah s pritličja do osmega nad- 17 stopinj Celzija za pohlaje- paro samostojno, neodvisno stropja, vse prostore v servis- nje zraka ventilacijskih si- od Toplarne, za kar so že nih pasovih, vse sanitarne vgrajeni priključki v toplotni centrali v kleti posteljnega objekta. Z vso skrbjo so izvedene tudi ventilacijske in kli- jalci pare, samostojni ogrev- matske naprave. Na enistra- cca.175 tisoč kubičnih meni sistem, polnjen z antifri- ni so te instalacije sorazmer- trov na uro. Zaradi zmanjša- zom za predgrevanje in od- no drage, po drugi strani pa nja obratovalnih stroškov ledenitev zračnih filtrov pri morajo biti ustrezne, saj bol- ogrevanja smo predvideli ___________ ventilacijah ter ustrezni me- niča ne prenese niti zastojev nočni in dnevni sistem gretja grap ja omogoča, da ročno šalni sistemi za pridobivanje v obratovanju niti šumov ah in prezračevanja prostorov: ajj avtomatsko trenutno od- zračnih vlekov v prostorih, na 20 stopinj Celzija bodo ustreženo mora biti visoki prostori ogreti le podnevi od zahtevi po čistoči in steril- jutra do večera, ponoči ob nosti zraka. Te naprave so času mirovanja pa bo nočni vgrajene samo tam, kjer to pogon, prostori bodo ogre- zahteva ali tehnologija vani le na 18 stopinj Celzija; bodo naprave delovale brez zdravljenja ah pa prostorov izjema je le otroški oddelek, hibno. S pomočjo selekto-rov kopalnic v vseh etažah, ni možno prezračevati skozi kjer ostane temperatura na grafa takoj opazi, da neko Objekt smo opremili z okno (prostori v jedru, ser- 24 stopinjah Celzija. Dobava pesto v instalacijah ne de- visni pas, kleti). svežega zraka bo: podnevi Preteklo leto smo v Glas- celotna količina, ponoči pa niku posebej prikazali kli- polovična količina v vseh matizacijo v opeklinskem prostorih, razen v prostorih, . , oddelku in oddelku za inten- ki so klimatizirani in bolj dovedeni po najmodernejši zivno nego bolnika. Navedli zahtevni, kjer je zračna ko-tehnologiji k posteljam, tako smo v podrobnosti način iz- h čin a konstantna. Prvotno sam na daljavo okvaro odda se ob vsakem času po- vedbe obeh klimatizacij, od omenjene prostore, ki delu- strani ali pa ukrepa za pomaga bolniku na najsodob- katerih je ena nizkotlačnega ieJ° z redukcijo količine pravilo s točnim navodilom, nejši terapevtski način. Ker sistema, druga pa visokotlač- zraka, bomo prezračevali ob kaj ni v redu in kje v obratu je predvidena sorazmerno na dvokanalska klima, hujšem mrazu (torej kadar je okvara. Seveda bo tak velika potrošnja kisika, smo Trdim, da sta oba sistema, ki bo zunanja temperatura aparat služil za vso bolniš-predvideli pridobivanje plin- sta že montirana, na nivoju mžja kot 5 stopinj Celzija) riico, vključno z DTS ob-skega kisika iz tekočega sta- razvite Evrope in mislim, da tU(h s polovično količino jektom in staro bolnišnico, nja, za katerega bomo imeli višjega nivoja teh naprav zraka. Za sedaj je ocenjeno, da bi specialni depot na dvorišču nima nobena bolnišnica. Za izvedbo opisanega sistema bilo potrebno opazovati pri-bolnišnice. Dobava tekočega Naša nadaljnja naloga pa je, smo.konstruirali klimatespecial- bližno 10 tisoč mest. Funk-kisika je predvidena iz kisi- da se naprej do zagona m skupen zajem in skupen izpuh clJa takega aparata je se umerjanja naprav stvari brez- zraka v devetem nadstropju, to- kompjutorsko izračunavanje hibno usposobimo, pa bodo reJ v podstrešju. Tu se zrak pred- potrošnje električne ener-prav gotovo služile v zado- itrom^Dovodti'dupkTsTen™ ^je, izračunavanje potrošnje voljstvo bolnikov in investi- iator dobavlja celotno količino vode iz mestnega vodovoda, že prečiščenega zraka v klet, od odvzema toplote iz omrežja reguliranih ogrevnih sistemov iz vroče vode ljubljanske Toplarne sistema 130 stopinj Celzija do 70 stopinj Celzija ah pare 7 atn, samostojni žarilni ogrevni sistem za dogrevanje prosto- ustreznimi medicinskimi plini: komprimirani zrak, kisik, oksidul, vakuum, dušik in z omrežjem za rezervne pline. Medicinski plini so (stroji lebde na vzmeteh in oblogah), glušilne kulise pa dušijo zvok strojev, da se ne prenaša po kanalih v prostore. Ob koncu naj navedem še to, da bo avtomatika za ogrevne, vodovodne in prezračevalne ter klimatizacij-ske sisteme s pogonskim medijem na komprimirani zrak. Za nadziranje vseh mnogoterih instalacijskih naprav v tem razsežnem objektu bomo instalirali moderno in efikasno napravo — selekto- čitamo vsako stanje medija ali naprave kjerkoli v objektu. V posteljnem objektu mora nadzorni organ opazovati pribhžno 500 mest, da luje v redu (n. p. temperatura v nekem prostoru ni ustrezna, dvigalo je v okvari, v omrežju je pomanjkanje kisika, ventilatorski motor se je sežgal itd.) in lahko karne Železarne Jesenice v posebnih cisternah na kamionih. prostori bolnikov ^ tako razporejen, da so tif1 a j 'ji: enota °b vsakem V5i*kh U Posebej. Torej ima 4 *ot hodnik samostojen nad-ii'kamS Posebnim sestrskim sS c °m" 4 \elotni posteljni objekt !• oskrbeti z na- toplotnimi in sani-vQ(ja / instalacijami: topla P' le hladna voda, del hlad- VENTILACIJSKE IN KLIMATSKE NAPRAVE NA EVROPSKEM NIVOJU Kot je že prej omenjeno, je posteljni objekt ogrevan z radiatorji. Le povsod tam, kjer obdelava najtežjih bolnikov to zahteva, so prostori klimatizirani. Izbrali smo jeklene radiatorje EMO Celje, izdelane iz posebej po-jačane pločevine za visoke vode 2 dozirano napravo torja. V sklopu posteljnega objekta je montiran še na-daljni klimatizacijski sistem, ki služi za klimatizacijo kompaktus-arhiva. KONSTRUIRALI SMO KLIMATE SPECIALNE IZVEDBE Glede na ceno investicije in z ozirom na obratovalne tlake: objekt je namreč tako stroške, ki naj bodo nizki, visok, da bi običajni ra- bomo ostale prostore prezra-diatorji ne vzdržali več to- čevali s samim svežim zra-likih tlakov. Posebnost ra- kom, tako da bomo po zimi diatorskega ogrevanja je še, zrak ogrevali toliko, da bo v da smo instalacije v objektu prostorih temperatura 22 v celoti ločili od omrežja stopinj Celzija, poleti pa pri koder se usposobljen razpošilja po vsem objektu. V zajemu in izpuhu zraka smo uporabili noviteto za naše razmere. Montirali smo poseben ventilator z dušenjem količine dobavljenega zraka na ventilatorskem sesalnem ustju, tako da ne glede na to, koliko prezračevalnih naprav je tre- toplarne, odvzema pare, kontrolira rezerve gorilnega olja v cisternah, kontrolira rezerve tekočega kisika itd. Še bolj zahtevne kot v posteljnem objektu pa bodo in- r___________i j stalacije v aiagnostično-tera- nutno v pogonu, vzdržuje tlak v pevtskem-servisnem objektu, razdelilni zračni komori v kleti V grobo informacijo naj na-enak, torej enak ničli. Za do- vedem le to, da je za klimati- !T«5SSS83Se rj0 j" y="'u>io tilator, za odpadni zrak pa spe- |\e8a Objekta dovedeno pri-cialni aksialni ventilator s po- bližno 75 tisoč kubičnih dobno možnostjo regulacije ko- metrov svežega zraka na uro-ličme na sesalnem ustju ventila- za velikj DTS-objekt pa Za lažjo predstavo navajam, 8r°bi izračuni kažejo, da bo da je v devetem nadstropju mon- dovedeno 700 tisoč kubič-tirani radialni ventilator visok nih metrov zraka nad 4 metre in težak več kot 4 ' A Z NAŠI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIK Redni sliki in obniesli Signali - Na Stanku se- V okviru Biroja za investicijska dela v inozemstvu ter blagovni izvoz je zaposlenih trennutno 223 monterjev v Zahodni Nemčiji ter dipl. ing. Jože Podergajs kot predstavnik v Demokratični republiki Nemčiji. Glede na naš smoter zaposlitve v inozemstvu se nahajajo v Nemčiji samo kvalificirani delavci, in sicer: __________________________^ - V Muenchnu pri SIEMENS APP ARATENBAU so 103 naši delavci. Vodja skupine je že rutinirani Lojze Kolenik, ki hkrati opravlja tudi vse posredniške posle našega uvoza in mnogokrat tudi ambasadorja dobre volje. Deset delavcev te grupe dela v Erlangenu. — V Reutlingenu pri firmi WAGNER, ki je instalacijsko proizvodno podjetje, je 21 naših delavcev, ki so zaposleni deloma pri montaži, deloma pa v proizvodnji. Vodja grupe je Ivo Baumgartner, ki je delal kot monter še v Berlinu pod Krmeljevo roko. — V Mannheimu pri firmi BROWN BOVERI je zaposlenih skupno 19 delavcev, prav tako deloma pri elektroni ontaži, deloma pa v proizvodnji. Vodja grupe je Stane Bunc. Celotna grupa z vodjo spada med mlajše člane našega kolektiva. — V Duesseldorfu je pri firmi ROM in ZUK zaposlenih 39 naših monterjev pod zadnjem z delavci v Muenchnu so bile urne postavke vsem povečane za 30 Pf. Ker si naši monterji takih sestankov želijo pogosto, so potek sestanka posneli na magnetofonski trak . . . Vodji skupine v Reutlingenu vu Baumgartnerju in njegovi ženi se je po 8-letnem skupnem življenju v Jugoslaviji izpolnila želja po potomcu že prvo leto bivanja v Reutlingenu. Srečno! - Igra slučaja. Nekateri naši delavci v Berlinu prežive večji del svojega prostega časa v IMP. Bife nasproti skupnega stanovanja se namreč imenuje IMP. . . - Najmanj možnosti za zabavno življenje imajo naši IMP-jevci v Betz-dorfu pri Nicklu. Za kompenzacijo si vsi zidajo hiše v Jugoslaviji. Obratno so največji eksistenčni problemi v Berlinu . . . - Naš monter v Mannheimu si je že tretji mesec kupil nov CAPRI. Navdušenje je avto uničilo že naslednji mesec. Vztrajal je in kupil drugega, ki pa se mu ne godi nič bolje. To je eden izmed redkih, ki se ne pritožujejo zaradi previsoke zavarovalnine. -jon vodstvom Henrika Majcna. Ob firmi imata našemu podjetju soroden industrijsko montažni program. — Zelo znano ime nam je firma NICKEL iz Betzdorfa, kjer v tovarni klimatskih ele- Naši monterji v Duesseldorfu mentov zaposlujemo 7-mor-da mojstrov našega razvijajočega se obrata v Vojkovi ulici. — Pri podružnici BROVVN BOVERI v Zahodnem Berlinu je zaposleno pri montaži in proizvodnji ; naših delavcev. Vodi • Franc Hajnrihar, ki je T ledino na farmi EbersvO1 v NDR. V teh krajih so torej ni naši ,,inozemci“ v b° Začel sem s tem starim slovenskim pregovorom, ker sem se o njegovi pravilnosti tudi sam prepričal. Že več let skupaj delamo v Reutlingenu, vendar ju do takrat še nisem dobro poznal. Poznal sem ju le kot dobra in vestna delavca . .. Zgodilo se je, ko sem se vračal iz Reutlingena v domovino na dopust. Na poti sva s svakom doživela prometno nesrečo, pri kateri sem dobil zlom roke, poškodbo glave ter nekaj manj šili prask. Odpeljali so me v bolnišnico v Augsburg. Skrbelo meje že, kako bom po odpustu iz bolnišnice potoval s tako roko ter prtljago. Skrbi sta me rešila sodelavca tov. Marjan Kozlevčar in Ivo Baumgartner, ki sta prišla pome v bolnišnico ter me odpeljala nazaj v Reutlingen. S tem, ko sta prišla pome, sta tvegala dnevni zaslužek, razen tega sta imela določene stroške v zvezi s potovanjem. Skušal sem jima povrniti stroške, vendar nista marala sprejeti denarja. S tem svojim dejanjem sta dokazala, da sta boljša od ostalih, saj je malo takih, ki bi za svojega sodelavca žrtvovali take stroške. Omenjena sodelavca sta lahko dober zgled vsem tistim, ki ob nesrečah drugih sebično stojijo ob strani ali pa jim celo privoščijo. Tovarišema se ponovno lep0 zahvaljujem za storjeno dejanje, ter si želim, da bi njun zgled vsi posnemali — če bi bilo potrebno. HASAN BUNIČ 1 1 I \ I 8 t E s; t v t< ši v n ij T o, V< Iti ta NEMČIJI anski posluh Pogovor z našimi delavci, zaposlenimi v Muenchnu za kruh, povezani z vsemi hodke, katerega plačujejo domačim, le da v dveh let-slabimi in dobrimi lastnost- sproti ob vsaki plači. Naši nih obrokih, mi zaposlenega v tujini. delavci te izravnave niso de- — Pripombe so še na ra- Redne kontakte z njimi ležni, ker za njih plačuje čun raznih problemov v zve- vzdržujemo na polletnih se- davek na osebne dohodke zi z bolovanjem, v zvezi z Stankih po gradbiščih, kjer podjetje IMP ter eventualno dnevnicami pri potovanjih, obravnavamo splošne in spe- preveč sproti plačani davek kakor tudi za nadomestilo cifične probleme posamezne ob letu prejme tudi nazaj, dopusta, potrebnega za vož-grupe ter edini skupni pro- Pri tem nekateri delavci na- njo domov, blem — osebne dohodke, za pačno tolmačijo zahtevo po Glede na sestavo delovnih katere v trajno zadovoljstvo „Lohnsteuer-karti“, kar bi z skupin ter na kraj in trajanje vseh še ni recepta. drugimi besedami pomenilo: zaposlitve pa nastopajo se- Vsekakor so težave z ozi- zahtevati vrnitev dela denar- veda tudi specifični pro-rom na čas zaposlenosti v ja, katerega nisi nikoli vpla- blemi, najčešče zaradi stano-ujini zelo različne ter več- čal. vanj (vendar nihče ne plača ttat popolnoma kontrastne. - Novi pravilnik določa, več kot 65 DM, če nima po-v prvem letu v tujini pa po- da je zagotovljeno delovno sebnih zahtev), hrane, zna-eg začetnih, običajno de- mesto v matičnem IMP vsem nja jezika, slabega znanja šo-arnih težav, nastopa še - zaposlenim v tujini, torej firanja in, neredko, tudi za-omotožje. __ tudi tistim, ki so bili prvot- radi alkohola. Navajamo nekoliko sploš- no sprejeti na delovno mesto Delavci pogrešajo pogodi’ stalnih pripomb, ki so samo za inozemstvo. stejše stike s predstavniki vedno na dnevnem redu vseh _ Novo leto in 1. maj sta podjetja, v glavnem z zastop-stankov ter vec ah manj v tujini sicer dela prosta, niki svojih matičnih obratov m upravičene: vendar neplačana dneva, kar in ne nazadnje tudi s sindi- „ - 0bratl v, domovmi ne nj primer doma. Razlika bo kalno organizacijo, upoštevajo sinhronskega po- odpravljena. Niz pripomb je Upamo, da bomo vsaj del za va^ja osnovnih plač tudi nadalje na tako zvani „bo- problemov, ki izvirajo precej Veselo razpoloženje v skupini naših delavcev v Reut-Z delavce v tujim, kljub žični dodatek", katerega so tudi iz do sedaj že okostene- Ungenu gencam celo s strani glav- deležni delavci nekaterih lega pravilnika, rešili j. 1 , v nvivurviiii lt/gU ^iaVUllUVti, 1GS111 V HO" ga direktorja. Ker so de- nemških firm. Vsekakor od- vem predlogu, o katerem pa “Vci v tujim na podlagi kon- tehta ta dodatek dobiček, ki bomo pisali na drugem ncije med SFRJ in ZRN se izplačuje našim delavcem mestu, varovani v Jugoslaviji, so s v tujini v enakem znesku kot J. N. ,eiu prikrajšani za primer bolezni in dopusta. Ta problem smo rešili v letu 1970 s ern, da smo plačevali za de-avce v inozemstvu 25,8 % ^č socialnih dajatev, kot pa morah po osnovni od- bi iočbi; * ~~ Delavci žele izplačilo adomestila za letni odpust tuji valuti in ne v dinarjih. ^rgument vodstva podjetja °aJe, naj se dopust izkoristi domovini: zato izplača Podjetje tudi 2 vožnji in re-jfeS' Rezultat ter pripombe do obravnavane v predlo- Skupina naših delavcev v Reutlingenu su za novi nravilnik n 7Hnn. Prav tako kot vsako leto Je bila tudi letos organizirana sl°vanju v inozemstvu v ir- krvodajalska akcija na obratu Trata. Te humane akcije se tošnjem februarju vsako leto udeleži večje število članov kolektiva tovarne; __ t " letos se jih je udeležilo te akcije 34. Posebne zasluge za Var ^avod za socialno za- organizacijo in pridobitev novih krvodajalcev ima tov. tev°Vanje vzame za določi- Slavko Hrženjak kot član odbora Rdečega križa. $te otroških dodatkov v po- Kot redni krvodajalci so nekateri prejeli celo posebna v delavčeveneto dohodke priznanja in značke. Zlato značko so pred leti prejeli ne ^.Pretvorjene v dinarje, Anton Pančur, Jure Ašič, Janez Kepic, Rudi Lajevic in ljen°(lraje se na večje živ- Rudi Bukovec. Srebrno značko pa so prejeli: Zoltan Ko-Tud" r stroške zaposlenega, vač, Pavel Buh, Ivan Stariha, Lado Lipovec, Jože Kavčič, °dln'■ Pr°blem je predan v Živadin Arsenijevič in Jože Šilar. vegaCltev. P.ri obravnavi no- Kljub množični udeležbi se še vedno čuti pomanjkanje „„ Pravilnika. krvi na Zavodu za transfuzijo. Zato Rdeči križ Slovenija btejo Ntmak^ delavci prej- vabi k še večji udeležbi pri akcijah, tako da bi bila kri raVnax/° j zaključku leta iz- pravočasno zagotovljena vsakemu članu naše družbe, 0 davka na osebne do- kadarkoli bi jo potrebovali. r g Tovariški večer članov delovnega kolektiva IMP v Mannheimu til Naprave za kompenzacijo jalove energije Tempo razvoja tehnike je vsak dan hitrejši in prehajamo v obdobje, ko je nujno potrebno usmerjati proizvodnjo v sistem ozko specializiranih tovarn, predvsem zaradi konkurenčnosti in sprotnih tehnoloških do-sežkov. Ta tendenca se kaže že tudi v razvejani proizvodnji našega podjetja. Prikazani program naših novejših proizvodov bazira na uporabi sodobne tehnologije specializiranih tovarn: Tovarne armatur in aparatov - Trata, Tovarne elektronaprav - TEN, Tovarne aerotermičnih naprav -TAN in Livarne sive litine — LIV. Posamezni izdelki, pa najsi gre za proizvode z armaturnega programa ali pa z elektronskega področja, so plod prizadevanja našega strokovnega kadra, pa tudi rezultat sodelovanja z renomiranimi inozemskimi firmami na posameznih področjih. ... . Seveda terja vzdrževanje primernega tehničnega nivoja že osvojenih izdelkov ter osvajanje nove proizvodnje razen tehničnega kadra tudi ogromna finančna vlaganja v razvojno-tehnološke priprave, ki jih more odplačati samo primerna serija zadevnega proizvoda. Ekvivalentne izdelke smo do sedaj izključno uvažali, tako daje domače tržišče za te proizvode popolnoma odprto. Seveda pa je obseg domačega tržišča premajhen za potrebne serije, zato je tendenca nekaterih vej proizvodnje, da se že vključujejo v mednarodno tržišče, čemur bi morali v prihodnosti posvetiti posebno pozornost, zlasti zahtevnim tržiščem razvitih dežel. V nadaljnjem nameravamo predvsem slikovno in z najbolj nujnimi tehničnimi podatki prikazati bralcem nekaj proizvodov iz novejšega proizvodnega programa naših tovarn, v naslednjih številkah Glasnika pa bomo posamezne pomembnejše grupe izdelkov podrobneje obravnavali. Hišne govorilne naprave spadajo v sodobni komfort stanovanjskih blokov in individualnih hiš ter služijo za govorno zvezo med obiskovalcem pri vhodnih vratih zgradbe in posameznim stanovanjem. Seveda proizvajamo k osnovnim elementom naprave tudi, pripadajočo pomožno opremo, kot so zvonci, brnači in električne ključavnice ter v kombinaciji z zvočnikom in tipko, pisemske nabiralnike. Svetlobno klicne naprave Za sodobno opremljene hotele in bolnišnice imamo v novem proizvodnem ^Ine instalacije gramu elemente svetlobne in zvočne signalizacije ter za povezavo med osebjem klienti oz. gosti. ®~*F# • h-e.ni talnih instalacij sestavljajo v glavnem pločevinasti kanali, talne doze in pridani stebrički. Kanali so dolgi 1 m, široki 50 mm ali 100 mm ter visoki 30 mm •»st ™m' ^a*ne instalacije s0 namenjene za razvod šibkotočnih in jakotočnih Un'l a m so namenjeni za posredovanje televizijskega programa v kraje, ki niso v dos^ televizijskih oddajnikov. V proizvodnji so pretvorniki za vsa frekvenčna področja izhodne moči 0,5 W do 0,5 KW. Uvodno bremensko stikalo Skupinske antenske naprave lverzalni sistem omaric omogočajo kvah^ | sprejem vseh radij’ . in televizijskih sic lov v večjih stavba eno samo ant%. Naprave so tranZ> . rizirane in ne bujejo vzdrževanj služi za sestavljanje vodotesnih razdelilnih in stikalnih naprav. V proizvodnem programu imamo U-omarice iz jeklene pločevine za nazivne tokove do 600 A, napetost 500 V, 50 Hz ali 600V=. Stopnja zaščite P 44. U-omarice so primerne za sestavo razdelilnih naprav v industriji, elektrarnah, črpalnih postajah itd. Proizvajamo VSV stikala za nazivni tok 200 A, 400 A in 600 A ter napetost 380 V. To so stikala, kombinirana z varovalkami, za vgradnjo v stikalne naprave. Televizijski frekvenčni pretvorniki mr—mr Komandni pulti in plošče Proizvajamo komandne pulte in plošče za vodenje in nadzor vseh vrst tehfl procesov v industriji. [Jnravlianie ie lahko ročno, polavtomatsko ali avtomatsko. radbeni razdelile! V proizvodnem programu imamo tri različne tipe razdelilcev: GR 25 s 4 enopolnimi vtičnicami za 10 A GR 35 z 2 tripolnima vtičnicama za 25 A in 3 enopolnimi vtičnicami za 10 A GR 60 z enopolno vtičnico za 60 A s 3 tripolnimi vtičnicami za 25 A, s tripolno vtičnico za 10 A in s 3 enopolnimi vtičnicami za 10 A Za merjenje porabljene električne energije so v razdelilcih vgrajeni ustrezni enofazni ali trifazni števci. V proizvodnem programu imamo tipizirane kondenzatorske naprave za jalove moči od 75 kVAr do 525 kVAr, v stopnjah po 25,50 in 75 kVAr Kontakt orje posameznih stopenj lahko upravljamo ročno ali a avtomatsko ■■■■■■■* Obtočne črpalke V proizvodnem programu imamo brezšumne obtočne črpalke dimenzij DN 25 do 80, NP 6, ki jih uporabljamo za vse sisteme ogrevanja s toplo vodo, kjer se zahteva brezšumno obratovanje. Nivojska stikala so namenjena za regulacijo ali nadziranje nivoja v odprtih ali zaprtih posodah, kot so npr.: rezervoarji, parni kotli, tlačne posode in podobno. Nivojsko stikalo je po svoji funkciji lahko regulator nivoja, opozorilni element s svetlobnim ali akustičnim signalom ali točkovni merilec nivoja s svetlobno signalizacijo. Regulacijske pipe Regulacijske pipe izdelujemo v tri-potni in štiripotni izvedbi, v velikostih DN 20 do 150, NP 6. Namenjene so predvsem za sisteme centralnega ogrevanja kot izvajalni organi. Pipa je lahko ročna ali elektromotorna. Tripotna izvedba služi za mešalno regulacijo temperature dotočne vode, štiripotna pa za mešalno regulacijo temperature dotočne vode in vzdrževanja konstantne temperature povratne, vode v kotel. (Nadaljevanje na 10. str.) Zanimivosti iz novejšega proizvodnega programa IMP (Nadaljevanje z 9. str.) Elektromotorni regulacijski ventili V proizvodnem programu imamo elektromotorne ventile tripotne in štiripotne izvedbe, velikost DN 15 do 200 in NP 16. Namenjeni so za zvezno ali dvotočkovno regulacijo temperature v sistemih centralnega ogrevanja, prezračevanja ali klime. Pretočna izvedba služi za dušilno regulacijo, tripotna pa za mešalno regulacijo. Regulacijski ojačevalniki Proizvajamo tranzistorizirane regulacijske ojačevalnike, ki se uporabljajo v avtomatizaciji ogrevanja in prezračevanja, skupaj z regulacijskimi ventili. Centrifugalni ventilator tip SE, enostransko sesajoč (simplex) Brezšumni centrifugalni ventilator s kotalnimi ležaji v gumijastih blazinah, C pogon prek klimatskih jermenov. p Primeren je za vse ventilacijske in koni' __ fortno-klimatske naprave, kjer so stroge zahteve glede šumnosti, i Izdelujemo ga v 9 velikostih za kapaci"l>0: tete V = od 500 do 30.000 kub. m/h ter H = do 120 mmVS. m Centrifugalni ventilator tip 5D, dvostransko sesajoč (duplex) Brezšumni centrifugalni ventilator s kotalnimi ležaji v gumijastih blazinah, pogon prek klinastih jermenov. Primeren je za vse ventilacijske in komfortno klimatske naprave, kjer so stroge zahteve glede šumnosti. Vgrajujemo ga v naše klimatske centrale-klimate. Izdelujemo ga v 9 velikostih za kapacitete V = 1000 do 60.000 kub. metr./h ter H = do 150 mm VS. Hišne toplotne postaje Osnova so toplotni, ploščni izmenje-valniki, ki so skupno z avtomatiko, črpalkami in električnim delom prilagojeni za priključek na sisteme daljinskega ogrevanja ali na večje kotlarne. Razen ogrevanja, ki je avtomatizirano v odvisnosti od zunanje temperature, nam omogočajo hišne toplotne postaje tudi pripravo tople vode. Toplotni ploščni izmenjevainiki Sestavljeni so iz posameznih plošč ter jih je mogoče glede na število in sestavo plošč aranžirati za željeni temperaturni program, v dopustnih mejah odstopanja. Uporabljajo se za vse vrste ogrevanja in hlajenja do temperature 250 stopinj Celzija, kjer je medij voda ali para. Toplotni izmenjevainiki tip 312 AC Izdelujemo jih iz Al-lamel in Cu-cevi, ^ jih hidravlično napihujemo s pritiskoi’1 do 200 atm. Cevi so s srebrom spajkajjj: in dovoljujejo obratovanje do t = 2™ stopinj Celzija in p = 12 atn. Primeren je za vse ventilacijske in matske naprave, kjer nastopa ogrevan)6 ali hlajenje zraka. Vgrajujemo jih tudi v naše klimatsk6 centrale — klimate. Izdelujemo jih v enotah do veliko5 2 x 2 m. ■h ic Pi so Pl d( ki | | Klimatska centrala, klimat tip K iyj Izdelujemo jo v 9 velikostih, vsako v 12 možnih variantah, tako da lahko abs°* ramo vsakršno funkcijo v ventilacijski in komfortno-klimatski tehniki. Klimat lahko opravlja eno ali več naslednjih funkcij: ventiliranje, filtriranje, mes® .. zraka, gretje, hlajenje, vlaženje in distribuiranje zraka. Posebno primeren je za k°j, fortne naprave, vgrajene v gledališča, biroje, blagovne hiše, poslovne stavbe, b° 11 niče, društvene prostore, industrijo itd. h ■Še več aktivnosti, še več truda V četrtek, 14. januarja, je bila v prostorih TEN letna konferenca mladinskega aktiva IMF. Udeležilo se je je precejšnej število mladincev, pa tudi mnogo vabljenih gostov. Med njimi so bili še prav posebno dobrodošli glav-li direktor podjetja tov. Stanko Krumpak, direktorja obratov TEN in Trata ter predstavniki uprave podjetja, političnih organizacij v podjetju in drugi. s ah, ni' ,ge ' ------------------------------- . 0 delu mladinskega aktiva je lO-toročal predsednik Ciril Kurent.' 6°udaril je, daje mladinski aktiv Preteklem letu naredil precej-^Cn korak naprej, da so mladi ^teeej bolj aktivni kot pred le-0,h dni. Mladinski aktiv je v pj v°ji dejavnosti zajel širok krog H Program dela, je dejal, smo :|| stavili tako, da najprej učvrstili' P° lastne vrste, nato pa se loti-|| ‘10 bolj odgovornih nalog, ki II ',am jih nalaga naš sistem gospo-*”»r$tva in samoupravljanja. Zato I j |no najprej organizirali nekaj Izobraževalnih seminarjev, da T Z*10 se vsaj malo spoznali z nalo-| E"hi, ki nas čakajo v podjetju, pdalje, mladina je začela sode-°vati z organi delavskega samo-Pravljanja. Zlasti je bil odnos j***adih aktiven pri sprejemanju Ovega statuta podjetja. Na 9 ^'dlog mladinskega aktiva je bil stutut sprejet člen, ki govoric °gi političnih organizacij v Po.djetju. Tudi na drugih področjih dela Radina ni držala rok križem in c veno poizkušala najti pravilno : P°t za reševanje problemov, ki ! n° sc pojavili. V svojem referatu 511 se je predsednik tudi kritično ,0,aknil nekaterih problemov, 1 tcžijo mlade in izrazil upanje, da jih bo mogoče v doglednem času odpraviti. Na koncu je še nakazal, kaj bo mladina v letošnjem letu delala in na katerem področju naj bi bili najbolj ka-tivni. Te točke programa pa so v kratkem naslednje: - do konca izpeljati „akcijo 75“, - še tesneje sodelovati z organi delavskega samoupravljanja, - doseči še boljšo povezavo s političnimi organizacijami v podjetju, - izobraževanje mladih, - šport in telesna kultura, - pritegniti k delu mladinskega aktiva mladino iz montaže in vajence. Nato so bile na dnevnem redu volitve v predsedstvo mladinskega aktiva. Volitve so bile javne in nadomestne. Nadomestne zaradi tega, ker mandat sedanjemu predsedstvu še ni potekel, je pa precej okrnjeno, ker je precej članov predsedstva zapustilo podjetje, ali pa so odšli na delo v inozemstvo. O ,,akciji 75“, ki jo prireja republiška konferenca ZMS, je najprej povedal nekaj besed predsednik MA. Poudaril je, da je akcija predvsem izobraževalna, njen namen pa je tudi iskati nove poti za delo mladinskih aktivov v delovnih organizacijah. Potem je stekla razprava. Najprej je v imenu uprave podjetja konferenco pozdravil glavni direktor tov. Stanko Krumpak. Dejal je, da je zelo zadovoljen, da je mladinski aktiv pokazal tolikšno napredovanje, saj po njegovi oceni mladina že dolgo ni tako aktivno delovala v našem podjetju kot sedaj. .Glede omenjenih problemov pa je obljubil vso pomoč in podporo uprave podjetja. Na na"o željo je o srednjeročnem planu razvoja podjetja govoril tov. Aleksander Remec, kajti zdelo se nam je pravilno, da tudi mi kaj več izvemo o tem. Na vrsti je bilo več vprašanj mladih, na nekatera smo dobili zadovoljive, na nekatere pa tudi bolj pomanjkljive odgovore. Lahko rečemo, da je konferenca dobro uspela. Sprejela je tudi nekaj sklepov za nadaljnji razvoj dela MA. Vsi ti sklepi pa nalagajo nam mladim še več aktivnosti, še več truda, saj le tako bomo lahko sledili današnjemu tempu življenja, dela in razvoja v podjetju. Prihodnost pa, kakor je dejal tov. Lopatjč, leži na naših ramenih. Na koncu je konferenca sprejela sklep, da začnemo s pobiranjem članarine v višini 2 din na mesec. Po statutu ZMS je mladinec vsak tisti, ki še ni.dopolnil starosti 27 let. Denar, ki se bo s tem nabral, ne bo šel za zabavo, pač pa za organizacijo raznih izobraževalnih seminarjev, za šport in nabavo rekvizitov. Mislim, da je ta sklep pravilen, saj s to simbolično članarino le izkažemo svojo pripadnost organizaciji, katere člani smo, vodstvu mladinskega aktiva pa olajšamo delo, da se mu ne bo treba vedno boriti za vsak dinar, ki ga pri organizaciji nujno potrebuje. C K. Kakor vsako leto, je tudi konec lanskega decembra obiskal otroke naših delavcev obrata CKV Maribor dedek Mraz. Tokrat se je še posebno izkazal, zlasti s programom in darili. Povabil je otroke z očki in mamicami ter dedki in babicami na predstavo RDEČE KAPICE v mariborsko Narodno gledališče. Predstave se je udeležilo več kot 400 povabljenih, med njimi 240 otrok, ki so bili s predstavo zelo zadovoljni in niso štedili s priznanji nastopajočim. Predvsem otroci so živo spremljali dogajanje na odru in si želeli srečnega konca za Rdečo kapico in babico. Po predstavi je pozdravil navzoče predsednik sindikalne podružnice obrata CKV Maribor, ing. Roman Kučej, kije najavil prihod dedka Mraza in zaželel vsem srečno Novo leto. Otrokom je svetoval, naj bodo še naprej ubogljivi, naj pomagajo staršem pri delu, tistim, ki hodijo v šolo, naj se tudi v bodoče pridno učijo, onim pa, ki imajo slabe ocene, naj jih popravijo . . . V velikem pričakovanju je nato prišel dedek Mraz. Da ste videli otroke, kako so jim zažarele oči ob pogledu nanj in na darila, ki jih je prinesel s seboj! S kakšno hvaležnostjo so jih prejemali od dedka Mraza in kako korajžno so mu odgovarjali na duhovito postavljena vprašanja, ob katerih so se zabavali tudi starejši povabljenci. Darila, ki so jih prejeli, so bila res skrbno izbrana. Prav vsi pa so poleg teh praktičnih daril dobili tudi lepo izbiro sladkarij. Lahko rečemo, da je bila to ena izmed najbolje organiziranih prireditev dedka Mraza, zato smo prepričani, da bo ostala vsem v prijetnem spominu, saj otroci še dolgo ne bodo pozabili na prireditev in obdaritev, ki so je bili deležni ob vstopu v Novo leto. A. G. Pred novoletnimi prazniki so bili najbolj veseli naši otroci, saj jih je tudi letos nad vse bogato in že j po tradiciji obdaroval j dedek Mraz. Naši najbolj aktivni člani sindikata so vložili mnogo truda, saj so morali pripraviti 1550 daril v skupni vrednosti 14 milijonov S-din za otroke različnih starosti. Mislimo, da so bili naši otroci zelo zadovoljni, manj njihovi starši, najmanj pa vsi tisti, ki so vložili za zadovoljstvo najmlajših največ truda. Pa poglejmo, zakaj! Nabava daril in izbor predstavljajo z ozirom na zelo visoke cene otroških igrač iz leta v leto čedalje večji problem. Tovarne in grosisti imajo vedno manj posluha za nas, ki želimo za čim manj denarja dobiti čim več. Hočejo nam vsiliti ar- J tikle, ki niso komercialno ; interesantni, na kar se- j veda ne moremo pristati. Ugotavljanje števila otrok in letnice rojstev je pri tako številnem in lokacijsko razbitem kolektivu že skrajno težko. Nekateri starši ne prijavljajo svojih otrok pravočasno, drugi jih sploh ne prijavljajo, da ne govorimo o „sumljivih“ letnicah rojstva, ki niso najbolj v čast njihovim „av- ; torjem“. In nazadnje moramo omeniti tudi primere, da nekateri starši ne pridejo po darila ob določenem času in postane tako njihova skrb podaljšana skrb za nas, ki smo vložili za njihove otroke že toliko truda. USPEŠNO DELO OBRATA CKV MARIBOR V Industriji gradbenega bomo izvršili v pogojenem in poslovnih objektih. V vf materiala v Zagorju zaklju- roku. katerih industrijah imafl11 čujemo dela na inženiringu: dogovorjena tudi stali1® oskrba apnene peči s toplot- V Mariboru izvajamo dela vzdrževalna dela. no energijo in pripravo ma- v tovarni „Svila“ (vodovod zuta. Dela so še v teku ter jn centralno kurjavo v uprav- Končno na kratko ofik bodo predvidoma končana v no-poslovni zgradbi), nadalje nimo tudi dela v drugih kr> februarju. To delo je za naš v tovarni „Zlatorog“ (vodo- jih Slovenije: v Radgoni (pf obrat zanimivo, ker izva- Vod in ogrevalne naprave v karna), v Čakovcu in Celj' jamo dela v inženiringu. Po- proizvodnjem objektu) (stanovanjski bloki), v Rf udariti moramo, da smo se ' gaški Slatini in v Ljubija! teh del lotili še posebno res- Zaključili smo dela na (stanovanjski bloki in šole Temelji tako velikega Do sedaj pogojena dela so no in zato tudi uspeh ne bo „Modni hiši“ in „Prehrani“ v Konjicah (v tovarni ,P uspeha slonijo predvsem na končana, čaka pa nas še izostal. Za nas je pozitivno v Mariboru, ki so bila zelo nus“), v Ptuju (šola), v Ra0i i|< he] Ud na de] Uie jej, kil ko ob bi) $ta krc bat m poslovnim delom. Tudi tu tike. Pogoji dela na teh ob- ki nam bodo ogromno kori- jali tudi klimatizacijo in vo- novanjska zgradba) v Ljut0 so bila dela izvršena v roku jektih so bili izredno težki, stile pri bodočih tovrstnih dovod. meru (poslovno-stanovaif m kvalitetno. Precej težav je predvsem zaradi ekstremno gradnjah. V Splošni bolnišnici v Ma- ska zgradba) itd. bilo z izpolnitvijo rokov, z kratkih izvršilnih rokov, ki riboru smo montirali visoko- .. i6 nabavo investicijske opreme jih je od nas zahteval investi- V Tekstilnem kombinatu tlačno kotlarno z internimi V navedenih objektih h iz uvoza in pomanjkanjem tor. Glede na zahtevnost po- v Paračinu smo izvajali dela podpostajami in inštalacije v šlo predvsem za montaž^ materiala. Klimatizacijo je sameznih del in deficitarnost izkjučno na klimatizaciji že preadaptiranih objektih. Tu debi- Razen tega pa ‘ na teh objektih izvajal naš določenih kritičnih materia- obstoječih objektov. Kljub So bila dela v roku izvršena, ogromno dela opravil v P’f obrat CKV Ljubljana, s kate- lov ni bilo mogoče izpolniti velikim težavam, saj je med- čeprav so nas ovirala nedo- teklem letu tudi projektih rim je bilo sodelovanje zelo vseh zahtev investitorja gle- tem v tovarni neprekinjeno vršena gradbena dela, ki so biro našega obrata. Ta k dobro. de postavljenih rokov. tekla proizvodnja, pa tudi bila v precejšnjem za- lektiv, ki šteje danes že uvoz materiala ni potekel ostanku V Tovarni ženskega perila gladko, smo kljub oddalje- delavcev, je dosegel v njih letih ogromen nap n ed^ V Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani smo iz- „ . _____, ____ ____________„„„ _____ vedli montažna dela pri cen- „Lisca“ v Sevnici izvajamo nosti tega gradbišča dela iz- Na novih proizvodnih ob- jn razvoj ter je s svojim kv.i tralni kurjavi, vodovodu in dela na kompletnem ogre- vršili v predvidenem roku in jektih „Elektrokovine“ pa litetnim in solidnim del°'fl klimatizaciji. Delo je bilo v vanju, vodovodu in klimati- v veliko zadovoljstvo investi- smo končali dela na inštala- prodrl na vse bolj zahteh1 redu izvršeno, tudi tu pa so zaciji v vseh novih proizvod- torja. cijah centralne kurjave in vo- tržišče ter se na njem tudi ^ bile težave z roki, predvsem nih objektih tovarne. Dela dovoda ter montaži nove vi- močno uveljavil. Zato so zaradi nepravočasnega uvoza bodo opravljena pravočasno V Slatini Radencih izva- sokotlačne kotlarne. naročniki zaupali v pre opreme za klimatizacijo. kljub težavam, ki smo jih jamo dela na hotelskem ob- lem letu že velika in strok0^ Naše delo v „IMV“ Novo imeli z uvozom in trans- jektu: vodovod, centralna Razen tega izvajamo v no zelo zahtevna dela- mesto je bilo izredno zahtev- porti, predvsem s prevozi ci- kurjava in klimatizacija. Mariboru precej delna sta- tem pa bomo poročaliv P no, saj je šlo za kompleksno stern zaradi prevelike teže in Delo dobro teče, je dobro novanjskih objektih in manj- hodnji številki Glasnika. ^ energetsko problematiko, gabaritov. organizirano in kaže, da ga ših industrijskih, trgovskih ‘ A- ŠTEVILNA UDELEŽBA NA SESTANKU Predstavnikov prijavljenih podjetij te; SKLEPI . Sestanek s predstaviti prijavljenih podjetij, !“ je bil v sredo/dne 13. j^Varja 1971 s pričet-te ob 10. uri v prosto-IMP Ljubljana, in na 'terem naj bi se dogovori1 za pomembnejše orga-^acijske in finančne jcdrobnosti v zvezi s G’71, se je odbkoval z , ^Pričakovano številno ( ||deležbo in so bib zato j3 njem lahko sprejeti po eniokratični poti utečeni sklepi, ki zavezu-' d° tako udeležence, 'f ^tijr tudi organizacijski ') oh"0'16' ^ nadaljnjem / ^Javljamo skrajšano vse-( stn° zapisnika s tega se- Stanka: i^tanka so se udeležili: |y. ‘Sni komisije za šport in redijo predsedstva RO sindi-a gradbenih delavcev Slove- ....... ' 'V ^•riučarji-tekači živijo dlje! tteavijo, da je smučarski j ^ izrazit šport za krepitev s, tavja. Zato se je v smučar-vjj° razvitih deželah uvelja-5 tudi nočno turno smu-0 nje, tekaške proge so ^ .®tlili in tako omogočili Sj 1 zaposlenim čez dan, da ^Privoščijo zvečer zdravo tajQreacjj°- V Švici propagi-tck pod geslom: „Te-J na smučeh žive dlje!" Ha r- Alois Troller iz Luzer-čchPrav*: »»Potovanje na smu-■ 1 je ' ju harmonična celota glave kar zmore sam, od te j b0(jgn a° peta ostane svo temen' Drsi naprej v svojem 2PU in ritmu." ttdj.t' Ulrich Frcy iz Berna Vp|jv --Potovanje na smučeh ipe a na vse organske siste-krv’ Predvsem na delo srca, 0r,,,a£a obtoka in dihalne njiLne' Vzdržljivost še stop-obcut a8°den vpliv narave, tiioii- • za gibe in moč se člev^Jeta. Skladni vpliv na ‘UVfiV oiviuuiu vpiiv j i a fiidj x/0v? gibanje se kaže ie uV Psihičnem smislu. Tek fiaspj a!na oblika izravnave jočete napetemu in utrujanji. u delu vsakdanjega dc-t6kU nije: Janez Hambrož, dr. Milan Orožen, Anica Grabljcvec, Slavka Kolar, Franc Kogoj, Jernej Jeršan in ing. Maks Megušar. Člani organizacijskega komiteja pri IMP: ing. Franc Kumše, Miro Dražumerič, Aleksander Perdan, Stanko Kolbezcn, Valentin Mendiževec, ing. Stane Završnik, ing. Jože Naglič, Boris Kobal in Janko Dernič. Predstavniki prijavljenih podjetij (33): Viktor Kos („Cevo-vod“, Maribor), Miloš Lapajne (,,Emona-Projekt“, Ljubljana), Franc Lušanc (GP „Dravo-grad“), Miloš Šušteršič (Geodetski zavod SRS, Ljubljana), ing. Rado Zgornik (,,Gorica", Nova Gorica), Jernej Jeršan („Gradis“, Ljubljana), Janez Markovič (,,Gradnja", Žalec), Debevc Miro (..Gradnje", Postojna), Karel Banik (Inženirski biro, Ljubljana), Jože Janežič (IBT, Trbovlje), Dušan Pirc (,,Kanalizacija", Ljubljana), Edo Hribernik (Ko-muna-projekt, Maribor), Vladimir Rot (Komunalno stanovanjsko podjetje, Vrhnika), Slavka Kolar (Ljubljanske opekarne, Ljubljana), Zoran Veber (,,Nivo", Celje), Matjaž Pečan (,,Obnova", Ljubljana), Alojz Jožef („Pionir“, Novo mesto), ing. Jadran Hreščak (,.Primorje", Ajdovščina), Janez Rant (Projekt - nizke zgradbe, Ljubljana), ing. Dolenc (,,Projekt", Kranj), ing. Krista Šorn (Projektivni biro, Velenje), ing. Janc Fucrst (Projcktovno podjetje, Kranj), Franc Repinc (,,Sava“ Jesenice), Ivan Šuligoj (,,Sim plex“, Idrija), ing. Lojze Vodopivec (Slovenija ceste, Ljubljana), ing. Marjan Cirman (Slovenija projekt, Ljubljana), Rudi Zupanc (SGP Grosuplje), Marjan Petek (SGP Hrastnik), Janez Oblak (SGP Tržič), Gašper Krajnik („Tehnik“, Škofja Loka), Marjan Gabrijelčič (..Tehnika", Ljubljana), ing. Jernej Ravnikar (Zavod za raz. mater, in konstrukcij, Ljubljana) in Matija Kavčič (Zavod za vodno gospodarstvo, Ljubljana). Izostanek so opravičila naslednja podjetja: Gorenje - Radovljica, Konstruktor - Maribor, Projekt - Maribor in Tamar - Ljubljana. DNEVNI RED: 1. Tehnična izvedba tekmovanja 2. Nastanitev in prehrana 3. Finančne zadeve 4. Razno Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi žrebanje naj se opravi na enakopravni podlagi po sistemu „pake-tov": v vsakem „paketu“ ima vsako prijavljeno podjetje možnost postaviti svojega tekmovalca, vrstni red startajočih pa se znotraj paketa v drugem teku zamenja. Po krajši diskusiji in podrobnejši obrazložitvi so vsi prisotni glasovali za ta predlog. Ing. Jože Naglič je povabil v imenu glavnega direktorja IMP, ki je bil tega dne službeno odsoten, vse sodelujoče na slavnostno otvoritev, ki bo v petek ob 18. uri, in slavnostni zaključek z razglasitvijo rezultatov, ki bo v soboto ob 19. uri, obakrat pred hotelom Prisank. Ad tč. 2) Tov. Valentin Mendiževec, član org. komiteja, je poročal, da so potrjene rezervacije prenočišč za vse prijavljene, ki so pravočasno, to je do 25. 12. 1970, poslali organizacijskemu komiteju ustrezne naročilnice. Podjetja, ki so rezervacije urejala sama neposredno, jih morajo tudi sama preveriti. Nastanitev je rezervirana deloma v hotelih, kolikor so bile njihove kapacitete še na razpolago, preostalo pa v prvorazrednih zasebnih turističnih sobah; v tem primeru je poskrbljeno tudi za ustrezno prehrano. Organizacijski komite bo posloval v hotelu Prisank od 6. februarja 1971 dalje. Ad tč. 3) Tovariš Stanko Kolbezen, član organizacijskega komiteja, je prebral specificirani stroškovnik, ki ga je predhodno že reducirala in odobrila komisija za šport in rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Pripomnil je, da tega stro- Ad tč. 1) Poročal je vodja tekmovalnega komiteja ing. Jože Naglič. Opozoril je, da je 2. februar 1971 zadnji rok, do katerega je treba poslati org. komiteju dokončne poimenske prijave tekmovalcev z navedbo letnice rojstva in tekmovalne discipline. Morebitne spremembe so v upravičenih primerih dopustne do 2 pred žrebanjem, vendar samo izmed prijavljenih tekmovalcev. Tekmovanje v tekih prične že v petek, 12. 2. 1971 ob 13. uri, zato bo žrebanje za teke istega dne, to je v petek ob 9. uri zjutraj. Pokazalo sc je, da večina prisotnih predstavnikov smatra, da so smučarski teki razmeroma prenaporna disciplina za prireditev, kakršne so Š1G, ki so namenjene predvsem rekreacijskemu smučanju. Glede na to, da so bile propozicijc za ŠIG 71 sestavljene na podlagi rezultatov ankete, pri kateri so sodelovala vsa podjetja, ki so včlanjena v republiškem sindikatu gradbenih delavcev, pa propozicij v tej fazi ni več mogoče bistveno spreminjati. Zato je bilo sklenjeno: a) dolžina prog za teke se nekoliko skrajša; b) v kategoriji „teki -- ženske" sc ocenjujeta za končno ekipno uvrstitev le dve najbolje uvrščeni predstavnici posameznega podjetja ( v vseli drugih kategorijah pa po trije predstavniki posameznega podjetja). Tov. Slavan Berlisk, zastopnik Smučarskega kluba Jesenice, ki je prevzel tehnično izvedbo tekmovanja, je pojasnil predlagani način žrebanja za veleslalom. To Z * * * * * * * * * * * * * * Z * * * * * * * * * * * * * 2kXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXX'< škovnika ni mogoče še naprej zniževati, razen če se odpovemo stroškom za nekatere sestavine prireditve, ki pa dajejo poudarek osnovnemu namenu prireditve in so prav zaradi tega nujne. Pred začetkom sestanka je bil vsem udeležencem predložen razdelilnik stroškov oz. prispevkov, ki odpadejo na posamezno prijavljeno podjetje in predstavlja hkrati prispevek za ŠIG 71 in plačilo oglasa, ki bo objavljen v propagandni brošuri. V diskusiji je bilo nekaj ugovorov na višino stroškovnika in posameznih prispevkov, ki pa niso dobili odraza v večini. Dana je bila podrobna obrazložitev vsake posamezne pozicije, zlasti tudi pogodbe s SK Jesenice, ki je prevzel tehnično izvedbo tekmovanja. Ob zaključku ŠIG’71 pa bo finančni obračun itak predložen RO sindikatov. Sklep: stroškovnik in razdelilnik prispevkov se kot celota sprejmeta. Ad tč. 4) Ing. Jože Naglič je predlagal, da se počasti spomin na ing. Ferdinanda Jocifa iz SGP Projekt, Kranj, stalnega in uglednega udeleženca vseh zimskih ŠIG, ki se je v preteklem letu smrtno ponesrečil: tudi zanj se izžreba startna številka v kategoriji, v kateri je nastopal in se tekmovanje, ko pride ta startna številka na vrsto, prekine za poprečni čas posameznega tekmovalca. Predlog je bil soglasno sprejet. Ob koncu sestanka je bilo še poudarjeno, da je glede na letošnjo spremembo tekmovanja dana možnost, da se slavnostnega zaključka SIG’71 in tovariškega srečanja dejansko udeležijo vsi tekmovalci in gostje. '"N Program prireditev PETEK, 12. 2. 1971 ob ob ob 9. uri: 13. uri: 16.30 uri: SOBOTA, 13.2. 1971 NEDELJA, 14. 2. 1971 ves dan: žrebanje za teke — v hotelu Prisank teki v vseh kategorijah coctail party za vodje ekip in vabljene goste — v hotelu Prisank 18. uri: slavnostna otvoritev - pred hotelom Prisank 19. uri: žrebanje za veleslalom - v hotelu Prisank 8. uri: pričetek tekmovanja v veleslalomu za vse starostne kategorije 19. uri: razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad - pred hotelom Prisank 20. uri: slavnostni zaključek ŠIG’71, nato tovariško srečanje vseh sodelujočih in gostov v hotelu Prisank rekreacijsko smučanje udeležencev ŠIG’71 in gostov. k.XXXXXXXX • s N s S N * N > S N S N > N S N * * N fc N * S N > $ S xt Na Brsnini za uvrstitev na ŠIG‘71 IZBIRNO TEKMOVANJE ALPINCEV IMF Izbirnega tekmovanja 1MP v slalomu, ki je bilo v soboto, 16. januarja v Kranjski gori - s pričetkom ob 11. uri in zaključkom ob 13. uri — seje udeležilo 58 članov naše delovne skupnosti, praktično iz vseh obratov podjetja. Proga je bila postavljena ob vlečnici Brsnina in je bila kljub temu, da je bilo že drugi dan južno, še dovolj trda, da tudi tekmovalci z višjimi startnimi številkami z njo niso imeli posebnih težav. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in seje odvijalo brez prekinitve. Od 58 tekmovalcev, ki so startali, jih je prispelo na cilj 48: pri tem upoštevamo tudi tiste, ki so izpustili eno ali več vratcc. Dekleta niso nastopila, moški pa so bili razdeljeni v tri kategorije, kot predvideva razpis za IX. zimske Športne igre gradbincev Slovenije, saj je šlo pri teh izbirnih tekmah pravzprav predvsem za to, kdo bo uvrščen v ekipo, ki bo zastopala barve 1MP na teh igrah. Vse kategorije tekmovalcev so vozile na isti progi in sicer le en tek. Tekmovanje sije ogledalo razmeroma mnogo gledalcev. Skoraj do konca tekmovanja je držal najboljši čas -0,50,0 -ing. Rudi Ceršak iz obrata CK V Maribor, ki je naše podjetje, kot je znano, že večkrat zelo uspešno zastopal tudi na ŠIG. Sele Franc Žakelj iz TEN, ki je star-tal predzadnji, je edini od vseh tekmovalcev dosegel boljši čas -49,9. V podrobnostih so najboljši rezultati v posameznih kategorijah naslednji: MOŠKI NAD 40 LET: 1. Boris Kobal (Skupne službe) 57,2: 2. Valentin Mendiževee (Iv. gorica) 57,3: 3. Ing. Anton Zima (CKV Ljubljana) 1:00,Q; 4. Ing. Henrik Magajna (Skupne službe) 1:06,0; 5. Jože Kužnik (CKV Ljubljana) 1: 13,8; 6. Ing. Dušan Udovič (Projekt-biro) 1:17,1; 7. Janez Marinko (TEN) 1:26, itd. MOŠKI OD 33 40 LET: 1. ing. Rudi Ceršak (CKV Maribor) 50,0; 2, ing. Jože Naglič (Skupne službe) 53,7; 3/Sašo Šiler (CKV Ljubljana) 55,0; 4. Ing. Adolf Potokar (TEN) 56,0; 5. Ing. Pavle Stojan (Alfa Laval) 1:06,0; 6. Viktor Ribič (TEN) 1:09,5; 7. Anton Kočevar (TRATA) 1:13,0 itd. MOŠKI DO 33 LET: 1. Franc Žakelj (TEN) 49.9; 2. Ervin Puh (CKV Maribor) 51,0; 3. Janez Roš (CKV Maribor) 53,0; 4. Franc Mrhar (CKV Ljubljana) 53,5; 5.-6. Jože Dolinar (TEN) 54,0; 5.-6. Ing. Slavko Štrucclj 54.0; 7. Stane Zorman 54,3; itd. Ta grupa najmlajših je bila tudi daleč najštevilnejša, saj je v njej startalo kar 38 tekmovalcev. Rezultate tega že tradicionalnega tekmovanja bo vodstvo ekipe vzelo kot osnovo za sestavo naše alpinske ekipe, ki bo zastopala 1MP na zimskih ŠIG'71 v Kranjski gori. RAZPIS Glede na sklepe, ki so bili sprejeti na sestanku predstavnikov prijavljenih podjetij, orgnizacijskega komiteja pri IMF in komisije za šport in rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije — sestanek je bil dne 13. januarja 1971 v prostorih IMF Ljubljana — je bilo potrebno razpis in propozicije tekmovanja v nekaterih točkah spremeniti. Kljub temu, da so vsa prijavljena podjetja že prejela prečiščeni besedili razpisa in propozicij, v nadaljnjem objavljamo pomembnejše dele le-teh. Tekmovanje bo skupno in posamično, v veleslalomu m tekih, in sicer: VELESLALOM a) ženske - 1 tek b) moški nad 40 let - 1 tek c) moški od 33 do 40 let - 2 teka d) moški do 33 let - 2 teka 1 b: rojeni leta 1930 in starejši 1 c: rojeni leta 1937 do vključno 1931 1 d: rojeni leta 1938 in mlajši 1 f: rojeni leta 1937 in starejši 1 g: rojeni leta 1938 in mlajši Pravica do udeležbe je vezana na pravočasno plačilo finančnih obveznosti za organizacijo zimskih Š1G"71 po ključu komisije za šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Rok za plačilo finančnih obveznosti je 1. februar 1971. Dokončne prijave tekmovalcev z navedbo priimka, imena, letnice rojstva in tekmovalne discipline je treba poslati organizatorju najkasneje do 2. februarja 1971. Morebitne spremembe (samo med že do 2. 2. 1971 prijavljenimi tekmovalci!) bo mogoče upoštevati samo v resnično opravičenih primerih in le če bodo prijavljena tekmovalnemu komiteju najkasneje 2 uri pred žrebanjem. TEKI e) ženske - do 2 km nad 33 let f) moški 2 km g) moški do 33 let do 4 km Vsak tekmovalec lahko nastopi samo v svoji starostni kategoriji veleslaloma in teka. V posameznih kategorijah veljajo naslednje starostne meje: Vsi tekmovalci, ki dosežejo starostno mejo v letu tekmovanja, nastopajo v kategoriji mlajših letnikov. Tekmujejo lahko vsi člani sindikalnih organizacij podjetij, ki so včlanjena v Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki so bili pravilno prijavljeni in sc lahko izkažejo z veljavno osebno izkaznico (pod 18 let z drugo veljavno izkaznico s sliko) in zdravstveno izkaznico, potrjeno ne več kot en mesec pred dnevom tekmovanja. PROPOZICIJE - Za identiteto in resničnost podatkov o prijavljenih tekmovalcih odgovarja vodja ekipe podjetja s svojim podpisom in žigom podjetja. V primeru, da se ugotovi nepravilnost ali neresničnost danih podatkov v prijavi, se celotna ekipa diskvalificira. Tekmovalci morajo biti fizično zdravi, tekmujejo pa na lastno odgovornost. Priporočamo, da podjetja nezgodno zavarujejo svoje tekmovalec. - Žrebanje opravi organizator v prisotnosti predstavnikov sodelujočih ekip in komisije za šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev pred tekmovanjem, in sicer na podlagi enakopravnosti vseh prijaljenih tekmovalcev (torej brez razredov!). Žrebanje za veleslalom sc opravi na enakopravni podlagi po sistemu paketov: v vsakem paketu ima vsako prijavljeno podjetje možnost postaviti svojega tekmovalca. - V vsaki kategoriji lahko nastopi največ 5 tekmovalcev za eno podjetje, za končno ekipno uvrstitev pa se štejejo po trije najbolje uvrščeni v vsaki kategoriji. V kategoriji 1 e (teki ženske-se ocenjujeta za končno ekipno uvrstitev le dve najbolje uvrščeni predstavnici posameznega podjetja. -- Način točkovanja: prvo plasirani v vsaki kategoriji prejme 100 točk, zadnje plasirani pa 1 točko. Vmesna mesta sc točkujejo z interpolacijo. ima NAGRADE Tekmuje se po prav SZJ, FIS in teh propoziciiuh PRITOŽBE PRIZNANJA Prvi trije najbolje plasirani tekmovalci v posameznih kategorijah prejmejo medalje in diplome. je vložiti v tehnični pisaL, najkasneje 1 uro po končan0. tekmovanju v zadevni discip*1^ in sicer pismeno s kavcijo -din, ki se v primeru ugodne šitve pritožbe vrne. , t. Pritožbe rešujejo člani o**,, nega razsodišča, vodja tekni0 nja in glavni sodnik. Diplome prejmejo tudi v>l tekmovalci, ki se plasirajo na 4' in 5. mesto. Najbolje uvrščena ekipa, ^ la največji skupni seštevek točk iz vseh tekmovalnih panog' prejme prehodni pokal Republ*-škega odbora sindikata gradi’0" nih delavcev Slovenije; lc-tcgu j trajno last -po trikratni najbolj*1 uvrstitvi. Razen tega prejmejo pokal i'1 diplome organizatorja v trajn0 last tri najbolje uvrščene ekip0 Organizatorju je prepuščen0 event. podeljevanje prakticn1' nagrad in drugih priznanj. Organizator objavi rezultat0 najkasneje 3 ure po končan011 tekmovanju, ob slovesnem za ključku prireditve. ni H v$e} Ni S tx> s MJt ,Seltl s j.e naša nagraunu KnzariKa namenjena pred-Jšitev 7 Ucarjem. Zato bomo pri žrebanju pravilnih !% ja. nagrade upoštevali tudi pravilne rešitve, ki livnih6° ^os*a* katerikoli udeleženec IX. zimskih Dr’®?r gradbincev Slovenije. Razen tega pa °l okj-1 ,zrebanju seveda v enaki meri upoštevali aJno, tudi vse rešitve, ki nam jih bodo poslali člani nase aeiuvnu sicupuusu. Zaradi tega je nagradni fond za to izjemno priložnost tudi nekoliko povečan in znaša 450 din, posamezne nagrade pa: I. nagrada: 100 din, II. nagrada 90 din, III. nagrada: 80 din, IV. nagrada: 70 din, V. nagrada: 60 din, VI. nagrada: 50 din. najkasneje do 20. fc-Ljubljana, Titova 37, na katerih naj bo oznaka „Na- Resnve križuriKC pošljite bruarja 1971 v tajništvo IMF v zaprtih kuvertah gradna križanka". Na rešitve pa ne pozabite pripisati svoj priimek in ime ter podjetje oziroma obrat, v katerem ste zaposleni. Pa mnogo zabave in uspeha pri reševanju! 52 prijavljenih organizacij „AGENS“, podjetje za eko-jhomsko propagando, Ljubljana, Cigaletova 8 „AGROOBNOVA“, Ljubljana, Črtomirova 8 BIRO ZA LESNO INDUSTRIJO, Ljubljana, Koblarjeva 3 BOHINJ, gradbeno podjetje, Bohinjska Bistrica CEVOVOD, montažno podjetje, Maribor, Meljski dol 1 „DOMINVEST“, Novo mesto, Prešernov trg 8 „DRAVOGRAD“, gradbeno podjetje, Dravograd „EMONA-PROJEKT“, projektivno podjetje, Ljubljana, Tržaška c. 4 „GEODETSKI ZAVOD SRS“Ljubljana, Šaranoviče-va 12 „GORENJC“, spl. gradb. podjetje, Radovljica, Ljubljanska c. 15 „GORICA“, spl. gradb. podjetje, Nova Gorica „GRADIS“, gradb. ind. podjetje, Ljubljana, Korytko-va 2 „GRADIŠCE“, spl. gradb. podjetje, Cerknica ..GRADNJA", gradbeno podjetje, Žalec, Aškerčeva 4 „GRADNJE“, spl. gradb. podjetje, Postojna IBE—INŽENIRSKI BIRO -ELEKTROPROJEKT, Ljubljana, Hajdrihova 4 IBT - INVESTICIJSKI BIROJI, Trbovlje „IMGRAD“, industrijsko podjetje gradb. mat. in gradbeništva, Ljutomer IMP — Industrijsko montažno podjetje, Ljubljana, Titova 37 INVEST—BIRO, podj. za urbanizem itd., Koper, Trg revolucije 12 „IZOLIRKA“, Ljubljana, Ob železnici KANALIZACIJA", komun. podjetje, Ljubljana, Ambrožev trg 7 ,,KOMUNA—PROJEKT", podj. za projektiranje, Maribor, Partizanska c. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, Vrhnika KONSTRUKTOR", spl. gradb. podjetje, Maribor, Sernčeva 8 „KO VINAR", komunalno podjetje, Jesenice, Sp. Plavž 6 LJUBLJANSKE OPEKARNE, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 2 MERCATOR-OE INVE-STA, Ljubljana, Ciril Metodov trg 1 NIVO — splošna vodna skupnost Savinja, Celje, Ljubljanska c. „OBNOVA“, gradb. podjetje, Ljubljana, Titova 39 KIONIR", spl. gradb. podjetje, Novo mesto, Kettejev drevored 37 „PRIMORJE“, spl. gradb. podjetje, Ajdovščina „PROJEKT - NIZKE ZGRADBE", Ljubljana, Parmova 33 „PROJEKT“, podj. za projektiranje, Maribor, Gregorčičeva 37 „PROJEKT“, spl. gradb. podjetje, Kranj, Nazorjeva 1 „PROJEKTIVNI BIRO", Velenje, Prešernova 5 ..PROJEKTIVNO PODJETJE,, Kranj, Cesta JLA 6 „SAVA“, splošno gradb. podjetje, Jesenice, Titova 16 „SIMPLEX“, montažno podjetje, Idrija ..SLOVENIJA CESTE", spl. gradb. podjetje, Ljubljana, Titova 38 ..SLOVENIJA PROJEKT", podjetje za projektiranje, Ljubljana, Cankarjeva 1 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE, Grosuplje SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE HRASTNIK, Hrastnik, Dolska c. 9 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ, Tržič, Blejska 8 STANOVANJSKO PODJETJE, Jesenice, Titova 18 „TAMAR“, projekt, biro, Ljubljana, Robova 2 c „TEHNIK“, spl. gradb. podjetje, Škofja Loka, Stara cesta ..TEHNIKA", gradbeno podjetje, Ljubljana, Vošnjakova 8 ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KON- STRUKCIJ SRS, Ljubija# Dimičeva ul. ZAVOD ZA URBANIZEM' Bled ZAVOD ZA VODNO GOSPODARSTVO, Ljubija#' Miklošičeva 13 ŽELEZNIŠKO GRADBČ' NO PODJETJE, Ljubija#' Ob zeleni jami 2 Policija na smučiščih Zaradi vedno večjega štev^j nesreč na smučiščih so v semnji Avstriji uvedli strog red. P°} cija in orožniki so se odločil* j ostre ukrepe proti vse pr*# divjim voznikom, ki resno of ^, žajo varnost vseh drugih sir. ostre ukrepe proti vse Pre^0- K čarjev. Vsako nesrečo na S11L čiščih je treba takoj prija1’ ^ nato jo raziščejo, pri čemeK celo v dvomljivih primerih la# sledi policijska prijava z.°r$1j osumljenega krivca. V Avstrij* bili na te ukrepe, ki jih 550 orožnikov, prisiljeni, ” j,j bilo v lanski smučarski t 80.000 nesreč na smučišči*1 c so se smučarji prebili na dr ^ mesto spiska nesreč — tak°J avtomobilisti. J, Tudi pri nas ne bi bilo če bi proti predivjim smučat)^,, ki ogrožajo varnost drugih-čeli izvajati ostre ukrepe. J i ] 1 1 i 1 i 1 i i 1 ] i ] i j i i i <