Državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci za zboljšanje življenjskih pogojev Deputacija, sestoječa iz zastopnikov organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev, je posetila danes bana dravske banovine, gospoda dr. Marka Natlačena. V deputaciji so bili sledeči zastopniki: Andolšek Janez, Jan Slavko, Klasinc Janko, Klemenc Franc, Kumelj Metod, Kuret V., univerzitetni profesor dr. Rebek Marij, Rosina, Volk Cilka, Zabukovec Leopold in Ziherl Joško, ki so zastopali vse stanovske organizacije državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v banovini. Vodil jo je predsednik JUU sekcije Ljubljana tov. Kumelj Metod, Deputacija je orisala in obrazložiia nevzdržen položaj vseh javnih nameščencev in upokojencev, prikazala nujnost zboljšanja ter stavila tudi konkretne predloge za to. Po ustni obrazložitvi je izročila gospodu banu nastopno spomenico: Spomenica Državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci vseh strok in položajev smo vsa zadnja leta najslabše situirani stan v državi. Že nepretrgoma od leta 1935. dalje gre naše stremljenje za tem, da se naši prejemki povišajo na tisto višino, ki bi nam zagotovila vsaj skromen eksistenčni minimum. Naše utemeljene in upravičene zahteve so bile na odločujočih mestih uvaževane le v nadvse neznatni meri. V novembru leta 1937. smo prejeli aktivni državni uslužbenci, spomladi leta 1940. pa le del državnih upokojencev oisebne prejemke povišane za toliko, za kolikor nam jih je okrnila kraljevska vlada z znano uredbo iz mesca septembra leta 1935. Dočim smo imeli državni uslužbenci in deloma upokojenci letos mesca julija in avgusta osebne prejemke kakor leta 1935., so bile cene življenjskih potrebščin v tem času za 90 % večje od cen v letu 1935. Povišanje osebnih prejemkov, ki ga je izvršila kral.jev;ska vlada v mescu septembru 1940. z uredbo o izrednih dokladah, je bilo zopet tako neznatno, da ni izboljšalo našega gmotnega položaja. Državnim upokojencem uredba sploh ni prinesla prav nobenega zboljšanja, izločila je tudi vse aktivne uslužbence od IV./2. položajne skupine navzgor in vse uslužbence finančne kontrole. Za ostale aktivne uslužbence je znašalo povišanje od najmanj din 50,— do največ din 200,— mesečno. Izračunano v odstotkih znači to le 3 % do 12 % poviška dotedanjih prejemkov. Primerjava cen življenjskih potrebščin pa kaže, kot je navedeno že zgoraj, da so se od januarja leta 1935. do septembra leta 1940. dvignile cene najnavadnejšim življenjskim potrebščinam za 90 %. Ob teh prejemkih in ob času tako ogromno poraslih cen je naše življenje več kot bedno. Četudi zasleduje uredba o izrednih dokladah namen pomagati nameščenski družini, je pomoč, ki jo nudi, skrajno nezadostna. Dodatek za ženo uredba popolnoma izpušča, za otroke pa priznava le din 50,— mesečno. Spričo tega kljub priznanju izredne doklade za otroke skupni prejemki v večini primerov še vedno niso dosegli prejemkov pred septembrom leta 1935., ko so uživali uslužbenci in upokojenci tudi rodbinsko doklado za ženo. Izvršeno povišanje prejemkov v obliki izrednih osebnih doklad za otroke je še posebno neučinkovito, ker se cene še neprestano tudi dalje dvigajo. Vse uredbe proti draginji in vsi ukrepi, ki so bili izdani v zvezi z njimi, niso mogli preprečiti naraščanja cen in iso se zato v praksi izkazali kot neprimerni in neučinkoviti. Današnje stanje ne sme predolgo trajati, zato zahtevamo takojšnje ukrepe za ureditev naše eksistence in eksistence naših družin. Predvsem je potrebno: 1. Da se uradno določijo maksimalne cene za vse življenjske potrebščine, tako industrijske kakor kmetijske, in da se za oskrbo prebivalstva uvede racionirana aprovizacija. Le na ta način bo mogoče preprečevati nadaljnje dviganje cen, oderuštvo in kupičenje zalog. 2. Da se z ozirom na tako ustaljene cene regulirajo prejemki prav vseh državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev. Vsem nam je treba ustvariti tak eksistenčni minimum, da bomo lahko brez pomanjkanja in v redu izvrševali svoje delo. Ob tej priliki je treba izravnati vsc razlike med prejemki poedmih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev (primer: žandarmerijski in poliCijski upokojenci). 3. Zaščititi je treba družine vseh državnih in samoupravnih nameščencev in upokojencev. Za žene in otroke je treba priznati doklade v toliki višini, da se družinam ne bo več treba boriti s pomanjkanjem in bedo. 4. Država, banovina in avtonomne občine naj poskrbe za sredstva, iz katerih bi mo- gli prejemati njih uslužbenci in upokojenci brezobrestna posojila. S temi posojili, ki bi jih vračali v zmernih mesečnih obrokih, bi uslužbenci in upokojenci poravnali dolgove, ki so jih bili prisiljeni delati v zadnjih letih za najnujnejše življenjske potrebščine zaradi svojih nezadostnih prejemkov. Pregled državnih dohodkov in izdatkov za prvih pet mescev proračunskega leta 1940 in 1941 kaže, da je že danes država sposobna izboljšati položaj svojim uslužbencem in upokojencem. Ta pregled izkazuje 792 milijonov proračunskih prihrankov, ki bi se vsi lahko uporabiti v gornjo svrho. Kolikor gospodarstvo samoupravnih teles trenutno ni v tako ugodnem položaju, so potrebne nove dajatve, ki naj zadevajo le tiste gospodarske sloje, ki jih najlaže zmorejo. Podpisane organizacije državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ,se obračamo na vsa pristojna oblastva in prosimo za hitre ukrepe v smislu in po predlogih te naše spomenice. V Ljubljani dne 14. oktobra 1940. Spomenico so podpisale naslednje organizacije: Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana, Združenje poštnohranilniških nameščencev kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana, Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije — poverjeništvo Ljubljana, Združenje železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije — oblastna uprava Ljubljana, Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, Jugoslovensko učiteljsko združenje — sekcija Ljubljana, Društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo v Ljubljani, Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, Strokovno združenje vlakovodij državne železnice kraljevine Jugoslavije — oblastna uprava v Ljubljani, Združenje učiteljstva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije — sekcija za dravsko banovino, Združenje zemljiškoknjižnih uradnikov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu — sekcija Ljubljana, Dravska sekcija združenja zvaničnikov finančne kontrole Ljubljana, Združenje uradnikov PTT stroke v Ljubljani, Združenje sodno administrativnega osebja kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana, Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev — oblastni odbor Ljubljana, Udruženje univerzitetnih nastavnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana, Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani, Združenje gledaliških igralcev — sekcija Ljubljana. Gospod ban je deputacijo pazljivo poslušal. Na njena izvajanja je dal daljši odgovor, v katerem je ugotovil polno upravičenost zahtev javnih nameščencev in upokojencev za zvišanje prejemkov, za znižanje cen in za ureditev oskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Izjavil je, da bo prizadevanja in zahteve nameščenskih organizacij podpiral po vseh svojih močeh.