Sveta noč, blatena noč... UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 17.000 Letna inozemstvo » 25.000 Letna inozemstvo, USA dol. 30 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Da bi bil za nas vse božič praznik življenja, klic in spodbuda, da bi se življenja ne branili in ga ne zavračali, temveč z veseljem, upanjem in zaupanjem sprejemali, branili in ohranjali, da bi vera, upanje in ljubezen ob letošnjem božiču premagale vse ovire in težave, da bi ob tem prazniku močno in globoko doživeli srečo družinske povezanosti, lepoto novega življenja in odrešujočo moč božje in človeške ljubezni, te želje izrekata svojim bralcem, naročnikom, sodelavcem in velikodušnim podpornikom UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA« Velik dan za vse človeštvo Kako nedoumljiva so božja pota, nam najlepše pokaže prihod Odrešenika. Bog vtke v tok zgodovinskih dogodkov svoje načrte in spremeni podobo dogajanja. To tudi mi sodobni zemljani velikokrat izkušamo. Včasih nas čisto po svojih poteh Bog pripelje tja, kjer lahko naredimo življenjsko delo. Da smo bistven element nadaljevanja odrešenja, ni nobena skrivnost, saj nas je Gospod zato priklical v bivanje, da bi s sodelovanjem prinašali Boga v čas in tako delo odrešenja nadaljevali. In vendar ostajajo mnogi kljub učlovečenju Boga mrtve veje na drevesu življenja. On pa nas kliče k obilju in polnosti bivanja. Preroki stare zaveze so po božjem navdihu postavili kraj Gospodovega rojstva v Betlehem, čeprav sta izbrana glavna sodelavca živela drugje, v Nazaretu. Pa je Bog prav v tistem času navdihnil poganskemu vladarju Avgustu misel, naj poizve o številu prebivalcev imperija. In Bog je vodil misli vodilnih mož, da so določili prav tak način štetja, ki je Odrešenika prinesel v Betlehem in obenem pokazal vrednost človeka kot takega — trdosrčnega tudi do tistih, ki najbolj potrebujejo pomoči. Potem je toliko lažje zasvetil z nesebično ljubeznijo, ki jo je razodeval Kristus. Tako lahko vsakdo uvidi v tem dogajanju, če se vanj poglobi, čudovito domiselnost božjega delovanja in načrtovanja. Čeprav ne bi bilo treba iti z mislijo tako daleč nazaj, to namreč lahko ugotovimo tudi vsak v svojem življenju, a se bomo v teh dneh veliko mudili pri Rojstvu, štalici, Betlehemu in pastircih in bomo to bolj opazili. Človeška trdosrčnost nima meja. To potrjuje zgodovina, to potrjujejo vsakdanja izkustva. Bolj potrebuješ pomoči, bolj potrebuješ človeka, vztrajneje se obrazi obračajo od tebe. Le takrat, ko si poln smeha in radosti, jih je mnogo, ki ti želijo »pomagati« in s tem napolniti svoj piskerček sreče čez rob. Morda je to povzročila zaslepljenost, ki vidi le trud, skrbi in nevšečnosti, ne vidi pa rezultata-sreče, ki iz nesebičnega delovanja izhaja. Čar božične noči vsako leto zažari nad milijoni ljudi, pa le redki spoznajo in razumejo sporočilo, ki ga nosi. Trkanje na vrata sodobnih, velikih stanovanj ni pojenjalo. Bog še hodi okrog in išče, kdo bi ga sprejel. Časi ostajajo nespremenjeni, le igralci in pozorišče dogajanj se spreminjajo. V hišnem kotu se blešči košato božično drevo s svojim skritim sporočilom, a premnogi ga ne doumejo, saj jim je srce prepolno samoljubja in sebičnosti. Zato ostajajo zadovoljni sami s seboj ne da bi doumeli glas zvonov svete noči, ki naznanjajo: »Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji.« Samo On, ki se rodi, ve za število tistih, ki so mu po volji. Si ti med njimi? ■ Policija v Benetkah je odkrila posmrtne ostanke mučenke sv. Lucije, ki so bili 7. novembra letos izmaknjeni iz cerkve sv. Hieronima, kjer so bili izpostavljeni v če-ščenje vernikov. Zanimivo je, da so bile relikvije najdene prav na dan godu sv. Lucije 13. decembra. Leto XXXIII. - Štev. 50 (1683) Gorica - četrtek, 17. decembra 1981 - Trst Posamezna številka Lir 400 Pastirji v poeziji božične noči Poštnina plačana v gotovini Katoliški Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 % Judovsko ljudstvo je imelo pastirje rado. Pastirski poklic je bil spoštovan in tudi donosen. Izrael je bil narod pastirjev. Ko še niso imeli svoje domovine, so s čredami tavali iz kraja v kraj in iskali sočne pašnike in vodo. Šele ko so se za stalno naselili v Palestini, so se oprijeli tudi drugih dejavnosti, vendar je bila živinoreja, zlasti drobnica, še vedno hrbtenica njihovega gospodarstva. Abraham je bil pastir. Jakobovi sinovi so bili pastirji. Jesejevi sinovi so po betlehemskih ravnicah pasli drobnico. S pašnika je Bog poklical njegovega najmlajšega sina Davida za kralja nad Izraelom. Najslavnejši kralj judovske zgodovine je to-dej izšel iz vrst betlehemskih pastirjev. ŽIVETI Z NARAVO Pastir je bil za ljudi pojem zvestobe. Bil je nenehno na straži in ves v svojem poklicu. Nihče mu ni meril časa in tudi sam ni sešteval delovnih ur. Živel je v naravi in z naravo. Narava je iz njih naredila dobre ljudi. V dobi miselne zmede in prevrednotenja duhovnih vrednot je francoski pisatelj in mislec Rousseau zaklical ljudem: »Povrnimo se k naravi!« Morda bo to spet streznilo ljudi, če že nočejo poslušati Boga, naj vsaj prisluhnejo delu njegovih rok. V naravi se še najbolj čuti Bog. Mnogi ga odkrijejo prav v naravi in kako ga ne bi, saj so resnične besede sv. pisma: »Zakaj to, kar je v njem nevidno, se od stvarjenja sveta po delih spoznano vidi, njegova večna moč in božanstvo« (Rimlj 1, 20). FARIZEJSKI PREZIR DO PASTIRJEV Medtem ko je izraelsko ljudstvo pastirje cenilo, so jih pa farizeji prezirali. Ker so živeli v vednem pomanjkanju vode, se niso veliko umivali. To je bilo tem varuhom postave dovolj, da so jih sovražili. Očitali so jim, da ne spolnjujejo predpisov o umivanju rok, čiščenju posod in se ne menijo dosti za zapoved o uživanju čistih in nečistih jedi. Zanje so bili to ljudje, ki ne znajo drugega kot grešiti, zato se niso marali družiti z njimi. Pastirji so bili dejansko izključeni iz družbenega življenja. Njihov glas v javnosti ni nič pomenil, če je kdo klical pastirja za pričo na sodišču, je bilo njegovo pričevanje neveljavno. Znan je rabinski izrek: »Ni tako preziranega stanu, kot je pastirski.« BOG PA GLEDA PREDVSEM NA SRCE Ker pa Bog ne gleda na to, kar je pred očmi, temveč človekovo srce, ni čudno, če se je dal najprej spoznati tem preprostim ljudem narave, ko je sam v človeški podobi prišel med nas. Medtem ko je Betlehem spal in je bil vse naokrog globok molk, so pastirji nenadoma zagledali veliko luč. Seveda so se prestrašili, toda angel jih je pomiril: »Ne bojte se! Prinašam vam veselo sporočilo, ki bo vzrado-valo vse ljudi. Danes se vam je rodil v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod« (Lk 2, 10-11). Ob tej veseli novici so se pastirji takoj odpravili na pot. Prav nič jih ni oviralo. Sredi noči so odhiteli k votlini in našli vse tako, kakor jim je bilo sporočeno. Evangelist Luka s svojevrstno govorico podčrta vnemo, ki jih je gnala na pot. »Hajmo, dajmo, pojdimo v Betlehem,« so bodrili drug drugega in nemudoma odšli. Pred tisoč leti je Bog govoril po preroku Natanu betlehemskemu pastirju in poznejšemu kralju Davidu, da mu bo postavil večno kraljestvo. V Kristusu je prerokba postala stvarnost, ne samo zato, ker je njegovo kraljestvo večno, ampak ker je tudi sam hotel biti pastir. »Jaz sem dobri pastir« (Jan 10, 11). Res, on ni bil pastir ovac, temveč ljudi. NE BITI PRAZNIH ROK Se potem čudimo, če so prišli v božični noči k njemu najprej pastirji? Najbolj so mu bili podobni po preprostosti svojega srca in po zvestobi svojega poklica. A k Sv. i£e i zariDih šMidkih n Poliskeni Po molitvi angelovega češčenja v nedeljo 13. decembra je sv. oče v nagovoru vernikom najprej povedal, da je sklenil odposlati pet odposlancev papeške Akademije znanosti v ZDA, na sedež Združenih narodov, v Vel. Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo, da odgovornim državnikom izročijo dokument o strahotnih učinkih morebitne jedrske vojne. O zadnjih dogodkih na Poljskem pa je dejal: »Ti dogodki me silijo, da še enkrat prosim molitev za mojo domovino. Ponavljam, kar sem že dejal v septembru: ne sme se prelivati nove poljske krvi. Dovolj je je bilo že prelite, zlasti med zadnjo vojno. Storiti je treba vse, da se v miru zgradi bodočnost moje domovine. Z ozirom na bližnji jubilej 600-letnice čestohov-ske Matere božje izročam Njej, ki je bila dana ljudstvu kot zaščitnica, Poljsko in svoje rojake.« Papež je sprejel novega jugoslovanskega poslanika V četrtek 10. decembra je predložil svoja poverilna pisma papežu Janezu Pavlu II. novi jugoslovanski poslanik v Vatikanu Zvonimir Stenek. V nagovoru je sv. oče dejal, da si katoličani v Jugoslaviji želijo, da jim je zagotovljena duhovna svoboda, tako osebna kot v skupnosti, oni pa so pripravljeni nuditi svoj prispevek k napredku družbe. Sv. oče je še dejal, da je možno, da pride med Cerkvijo in državo do težav v konkretnih primerih. Nikdar pa se ti ne bi smeli zaostriti na škodo zakonitih pravic ne ostati brez obojestranske rešitve. Da se take težave premaga, je dovolj imeti medsebojno razumevanje in dobro voljo ob medsebojnem spoštovanju oblasti. Sv. oče je tudi poudaril, da se cilji Sv. sedeža v mednarodni politiki v bistvu skladajo s politiko Beograda, ko gre za utrjevanje miru ob polnem spoštovanju neodvisnosti in enakosti narodov ter za pospeševanje njihovega razvoja brez vsakega razlikovanja in zapostavljanja. Sicilski škofje v Vatikanu 21 sicilskih škofov je prišlo v Vatikan, da poročajo sv. očetu o Cerkvi na Siciliji. Sv. oče je v nagovoru najprej omenil dobre strani sicilskega ljudstva: prirojena dobrota, razumevanje za slabotnega, neukrotljiva volja v premagovanju težav, zdrav čut za družino in smisel za številne otroke, v katerih vidi vedno dragocen dar. So pa tudi mnoge senčne strani: miselnost, da se da živeti brez zakona ali ga brez kazni kršiti; odtod nasilje in umori, katerih pobudnike nihče noče iz strahu pred posledicami razkriti; napačno pojmovanje časti. Sicilska Cerkev ne sme teh stvari brezbrižno sprejemati, ampak mora zoper nje odločno nastopiti. Ljudi je treba oblikovati, da bodo prišli do moralnega čuta; pristojne oblasti naj ravnajo tako, da se bodo res vsi čutili enaki pred zakonom. Mladini je treba pomagati do zaposlitve in odstranjati vzroke za emigracijo prebivalstva. Sicilija potrebuje številnih, vnetih in kulturno oblikovanih duhovnikov, ki naj bodo blizu svojemu ljudstvu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinuiiiiniiniiiiiiniiiiiiiitiiiiniiiiitiiiiiHiiniin Prihodnja številka »Katol. glasa« Prihodnji teden naš list, kot smo že javili, zaradi božičnega praznika ne bo izšel. Zato pa je današnja številka dvojna. Naš Ust bo zopet izšel v tednu po božiču, toda zaradi novoletnega praznika en dan prej kot običajno, tj. v sredo 30. decembra. Zato sprejemamo dopise do ponedeljka 28. decembra zvečer, res nujne stvari pa v torek 29. decembra do 10. ure zjutraj. Sprejemamo tudi še morebitna voščUa za novo leto. V prihodnji številki bomo priobčili članek našega sodelavca »Simon Kos in njegov čas«. Obenem bomo objaviU faksimile pisma, ki ga je Simon Kos pisal svojcem iz ječe. Naročnina v novem letu Nenehni porast cen (tiskarna, papir, zlasti pa poštnina) nas sili, da tudi letos povišamo letno naročnino in sicer: v Italiji bo naročnina za leto 1982 lir 19.000, za inozemstvo Ur 30.000 ali 28 dolarjev. Posamezna številka ostane zaenkrat 400 Ur. liiiiiiimiimiiMiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii njemu niso prišli prazni. V naglici je vsak nekaj zagrabil, da mu je nesel v dar. Spodobilo se je, saj tudi on ni prišel praznih rok na svet. Poklonil jim je mir in srečo, da je prekipevalo njih srce. Dobili so več, kot so darovali, in »zato Boga slavili in hvalili za vse, kar so slišali in videli« (Lk 2, 20). Tudi od tebe nekaj pričakuje. Ne daril, temveč to, kar naredi darila, srce! Tega mu daj in dal ti bo sebe. Zato je tudi prišel. Njegov dar bo zate vir neizmernega veselja. Kdor ima Boga, ima vse. Kdor pa nima Boga, nima nič, pa čeprav misli, da ima vse, ker končno ostane samo Bog. Zato: če bi bil Kristus tisočkrat rojen, pa ne bi bil rojen v tvojem srcu, je vse zaman. Pastirji so nam zares vodniki. F. Rozman ★ ■ V sredo 10. decembra na večer so v Slovenijo prepeljali posmrtne ostanke 180 žrtev letalske nesreče na Korziki. Na ploščadi brniškega letališča je letali pričakalo 7.000 oseb, med njimi svojci, predstavniki občin, iz katerih so ponesrečenci in najvišji predstavniki javnega življenja. Med žrtvami je tudi en duhovnik: dr. Peter Grobelnik. Star je bil 45 let in 17 let v službi Cerkve. Bil je tajnik škofa Maksimilijana Držečnika, zadnja leta pa župnik v Crnečah pri Dravogradu. V Ljubljani pa je dva dni po nesreči opravil v stolnici sv. mašo za žrtve letalske nesreče nadškof A. Šuštar ob somaševanju škofov Leniča in Škvorca (iz Zagreba) ter vseh kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja. NOČ BREZ KRAJA Kaj noči je skoz vekove pahnil čas v pozabo! Skupaj z njimi zatonilo dobro je in slabo. Samo ena noč je živa, ena noč brez kraja: NOČ BOŽIČNA... Z njo na zemljo upanje prihaja. In ta noč, od vseh najlepša, v srca mir prinaša. V njej iz vrelca žejnim piti daje božja čaša. Ljubka Šorli Novo roj st vo za človeka Za božič praznujemo zadnji božji korak na poti do človekovega odrešenja. Zaključek te poti bo vesoljna sodba. »In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo« (Mr 13, 26). Sicer se je pa ta sodba že pričela. Sam Jezus nam pravi: »Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan« (Jan 12, 31). Vera v Boga, ki se rodi, pomeni za človeka novo rojstvo. Pomeni sprejeti začetek novega življenja, ki je drugačno od prejšnjega in ki nas stalno opominja, da moramo vedno znova in korenito preverjati svoje vedenje. Sv. Pavel se s trdimi besedami obrača na tiste, ki so znova rojeni v Kristusu in bi morali 'vedeti, da je »zdaj dan rešitve« (2 Kor 6, 2). Takole piše: »Kaj imata skupnega pravica in krivica? Ali kakšno zvezo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Belialom? Ali kakšen delež ima vernik z nevernikom? Kaj ima božje svetišče skupnega z maliki?« (2 Kor 6, 14-16). Božič nas postavlja pred dokončne odločitve, razbije vsak kompromis, loči življenje od smrti. V moči vere v Boga, ki je postal človek, se moramo odločiti za življenje človeka proti vsemu, kar ga zmanjšuje ali uničuje. Dandanes človek umira v materinem telesu. Splav je v Trstu dosegel vrtoglave višine: skoraj tisoč na tisoč. Vsak rojeni otrok pušča za sabo enega, ki so ga odklonili in odpravili. Dandanes se človek trese od strahu pred nevarnostjo atomske vojne. Oboroževanje velesil je pripravilo zaloge uničevalnih sredstev, ki lahko izbrišejo z zemlje človeštvo. Dandanes človek umira zaradi krivic, ki jih ustvarja pokvarjenost, ki ne pozna meja. Zaničevanje človekove časti in ugleda je že zašlo v pravo nečloveško brezobzirnost. Celo zanimanje za trpeče in za ljudi, ki žive ob robu družbe, vzbuja sum, da gre le za zadovoljitev osebnih koristi in za podporo raznim ideologijam in politiki. Človek danes umira od lakote zaradi nenasitne pohlepnosti narodov, ki poznajo blagostanje in obilnost. Čeprav govorimo o krizi, ki jo doživljamo, so izložbe naših trgovin prepolne vsega dobrega. Izobilje vseh dobrin se posmehuje revščini milijonov otrok, ki so podhranjeni in nimajo koščka kruha. Neupravičeno veselje nad izobiljem obsoja našo nečloveško omiko, ki je vsa opijanjena zaradi zabave in brezskrbnosti. Kristusovo rojstvo postavlja kristjane Bilo je predvidevati že dalj časa, da se bo na Poljskem nekaj moralo odločiti: ali Sovjetska zveza formalno zasede Poljsko pod izgovorom, da domače oblasti ne obvladajo več položaja ali pa bo vlada obračunala z neodvisnim sindikatom Solidarnost in ukinila njegovo delovanje ter s tem odvzela Moskvi pretvezo za nastop. Od nedeljskih jutranjih ur tako na Poljskem vlada vojska. Objavljeno je bilo obsedno stanje, v veljavi je policijska ura od 20. zvečer do 6. ure zjutraj, ukinjena pravica do stavke, prepovedana vsa zbiranja ali demonstracije, vsi prebivalci morajo imeti pri sebi osebno izkaznico, znova je uvedena cenzura, začasno so prekinjene vse zveze z inozemstvom, telefoni so nadzorovani, delavci v življenjsko važnih obratih (teh je okrog 300) so bili mobilizirani, dejavnost Solidarnosti do nadaljnjega prepovedana, večina njenih voditeljev aretirana, na svobodi je ostal le njen voditelj Walesa. Če smo odkriti, moramo reči, da zadnje čase krajevni voditelji Solidarnosti niso več poslušali Walese in so mu otežkočali delo. Pozabljali so, da na Poljskem še ni zahodne demokracije, pluralizma in neomejene svobode. Pozabljali so tudi, da je Sovjetska zveza ob mejah Poljske in s svojimi četami tudi znotraj države. Končno tudi pozabljati, da se z neprestanimi stavkami ne rešuje že itak zavoženega narodnega gospodarstva. Poskus generala Jaruzelskega, da s prevzemom popolne oblasti s strani vojske pred resno sodbo. Mi, ki smo Kristusova Cerkev, moramo sprejeti jasno odločitev kot posamezniki in kot skupnost. Postati moramo živa sodba nad svetom iti nad vsemi nesprejemljivimi neredi v tem svetu. Postaviti se moramo proti zlu, razpršiti moramo temo, pobiti malike in izgnati gospodarja tega sveta. Poklicain smo, da v materina srca vsadimo ljubezen za življenje; da v dušo zgodovine zasadimo zastavo miru; da živimo v pravičnosti in miru; da se oklenemo skromnega življenja, ker bodo tako lahko Živeli tudi vsi ubogi. Bratje in sestre! Ali hočete res doživeti božič? Prosim vas, da ne osleparite Boga, da ne opeharite sami sebe in da se ne izmikate temu, kar človeštvo pričakuje. Učlovečeni Bog zahteva veliko, ker je poln skrbi za človeka in za njegovo srečo. Iskreno se ga oklenimo, saj stoji človeku ob strani. Dajajmo pa prednost ponižnim in zadnjim v vrsti. Zato je on odrešenik človeka. Na svoji poti ponižnosti in resnične človečnosti pričakuje nas vse, ki smo ga poznali in vanj verovali. Trst, za božič 1981 Lovrenc, škof PRI JASLICAH Ljubim te, Gospod, ti si ubog, v plenice si zavit, jaz šopirim se v obleki novi. Ti si Bog, jaz sem prah, vso pretresa mene strah. Ko pa ti v oči pogledam, srčnost v sebi že spregledam, misli moje zdaj so svete, svete moje vse želje. Ljubim te, Gospod, spremljaj me povsod. Pa četudi bosonoga, hitra bo zdaj moja hoja, ker te ljubim, o Gospod. prepreči razkroj Poljske kot države, je tvegano dejanje, a morda edino, ki ga je v sedanjih okoliščinah še lahko izvedel. Zdi se, da ga tako razume tudi poljska Cerkev. Primas Poljske nadškof Glemp je namreč v varšavski jezuitski cerkvi v pridigi pozval prebivalstvo k razumnosti, ko gre za zaščito človeškega življenja. Res je, da ukrepi novoustanovljenega vojaškega sveta za narodno rešitev »kršijo civilne in človekove pravice in da sedanjim oblastem rii do dialoga«, toda pamet zahteva, da se prebivalstvo pokori vladnim ukrepom, da delavci doumejo težavnost položaja, mladina pa se da voditi od modrosti. Zaman bi bila vsaka reakcija, saj je rezultat spopadov vnaprej znan. Zmagala bo oblast, saj so oborožene sile na njeni strani. Cerkev pa si bo prizadevala, da se zaprte kulturnike, družinske glavarje in druge takoj izpusti na svobodo. Do bratomorne vojne ne sme priti, je še dejal nadškof Glemp in vse pozval k molitvi. Seveda je nadškofov poziv ugajal oblastem, saj je njegove besede varšavski radio ponovno objavil. ■ Na praznik Brezmadežne je prišlo v tržaškem pristanišču, kjer se je usidrala skupina ameriških vojnih ladij, do težke nesreče. Pot težo ljudi, ki so se nagrmadili na mostu, kateri povezuje ladjo s pomolom, se je most zrušil in obiskovalci ladje so treščili na pomol. Pri tem je bilo ranjenih 18 oseb, nekatere precej hudo. ■ Delovni dan sv. očeta je bil na dan Brezmadežne ves v češčenju Device Marije. Opoldne je ob molitvi angelovega češčenja blagoslovil podobo z naslovom »Mati Cerkve«, ki bo krasila steber na' trgu sv. Petra. Popoldne je obiskal Španski trg, kjer je počastil, kot je to že tradicija, Marijin kip, ki krasi ta trg. Tu ga je pozdravil rimski župan Vetere. Sv. oče je imel kratek nagovor, v katerem je dejal, da je Marijina brezmadežnost znamenje za čase, v katerih živimo. Malo kasneje je v baziliki Marije Velike opravil sv. mašo. »Kadar preživlja Cerkev s človeštvom težke preizkušnje, postane prisrčen pogovor z Bogo-rodico še posebno močan. Tako je bilo med zadnjo svetovno vojno, ko je papež Pij XII. svet posvetil Marijinemu brezmadežnemu srcu. Tako je tudi danes, ko je mir spet ogrožen.« ■ Na Malti so bile preteklo nedeljo parlamentarne volitve, ki so jih že tretjič zapovrstjo dobili laburisti, ki jih vodi Dom Mintoff. Ohranili so 34 poslanskih mest, opozicionalna nacionalistična stranka pa je tudi ostala pri svojih 31 poslancih kot jih je imela do sedaj. Nekateri so sicer računali, da si bo prebivalstvo po desetih letih laburističnega vladanja zaželelo sprememb, a se vidi, da je Dom Mintoff zlasti na socialnem področju toliko storil, da so mu volivci 'izrekli zaupanje še za nadaljnjih pet let. ■ Po šestnajstih brezplodnih glasovanjih, v katerih so ZDA stalno postavljale svoj veto zoper kandidata Tretjega sveta in Kitajske Tanzanijca Ahmeda Salima, Kitajska pa zoper dosedanjega tajnika Varnostnega sveta Avstrijca Kurta Waldheima, se je Varnostni svet zedinil v izbiri perujskega diplomata Javierja Pereza de Cuellar. Svaj čas je že bil glavni podtajnik te ustanove. Perez de Cuellar je bil izvoljen soglasno, a njegovo izbiro morajo še potrditi države, ki so članice OZN. ■ V Argentini je prišlo do zamenjave na vrhu države. Kot predsednik republike je odstopil general Roberto Viola. Na oblasti je bil od 24. marca letos. Uradni vzrok odstopa je njegova bolezen; ima menda težave s koronarnim ožiljem. Vojaškemu vodstvu se je že nekaj časa zdel premalo odločen. Nasledil ga je general kopenske vojske Leopoldo Fortunato Galtieri. Papeževa dejavnost za božične praznike Sreda 22. decembra: ob 12. uri bodo kardinali in uslužbenci Vatikana izrekli sv. očetu voščila za božič. Četrtek 24. decembra: sv. oče bo bral polnočno mašo v baziliki sv. Petra. Petek 25. decembra: ob 10.30 slovesna maša pri Sv. Petru; opoldne blagoslov »Urbi et orbi« in voščila vsem narodom za božič. četrtek 31. decembra: ob 17.30 v cerkvi »Al Gesii« tradicionalni Te Deum v zahvalo ob koncu leta. Na novo leto bo sv. oče maševal ob 10. uri v baziliki sv. Petra. Glavne obrede bosta oddajala radio in televizija. Vse slovesnosti bo posredoval tudi vatikanski radio, ki za Evropo oddaja na naslednjih valovnih dolžinah: srednji 1530 kHz; kratki valovi 94 m, 41 m in 31 kHz. Na teh valovih so tudi slovenske oddaje vsak dan ob 19. uri. Ponovitev slovenskih oddaj je potem vsako jutro ob 4.45. Ferruccio Parri V Rimu so z vsemi častmi pokopali nekdanjega komandanta partizanskih enot v severni Italiji Ferruccia Parrija. Po vojni je postal leta 1945 predsednik prve italijanske vlade. Pozneje je bil imenovan za dosmrtnega senatorja. Učakal je skoro 92 let. Ferruccio Parri je izrazita osebnost v italijanski povojni politiki, kot je bil prej v odporu zoper fašizem. Ta ga je za nekaj let poslal v internacijo na otoke Tremiti, kjer je takrat bil interniran tudi dr. Janko Kralj iz Gorice. Postala sta si prijatelja. Ko je Parri po vojni zvedel, da je Janko Kralj ob koncu leta 1944 umrl v Rimu, je omogočil njegovi vdovi Anici, da je lahko obiskala grob pokojnega moža; poslal ji je svoj avtomobil. Po svetovnem nazoru je bil Parri mazzi-nijanec, sicer pa pošten človek, ki ni nikoli zašel v kak grob antiklerikalizem. Neki časnikar je zapisal, da je bil po naravi kristjan. Zdi se, da je tudi umrl kot kristjan, kot piše dnevnik »L’Awenire«. Vsekakor sta sin in snaha poskrbela, da je po uradnem delu pogreba bil tudi krščanski pogreb z mašo. Pošten človek najde prej ali slej stik z Bogom. Proslava SSk ob 40-letnici drugega tržaškega procesa Na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu je bila v petek 11. decembra spominska proslava ob 40-letnici ustrelitve obsojencev drugega tržaškega procesa. Na smrt obsojeni Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, ki so jih fašistični rablji ustrelili na openskem strelišču, so še danes živ spomin in opomin vsem, da se časi totalitarnega zatiranja ne smejo več ponoviti. Proslavo je odprl predsednik pokrajinskega sveta SSk Ivo Jevnikar, ki je pozdravil med gosti še nekatere obsojence tega procesa. Tako so bili med drugimi na tem večeru dr. Dorče Sardoč, najprej obsojen na smrt in potem zadnji trenutek pomiloščen ter sorodniki Pinka Tomažiča, Romana Pahorja in drugih. Zatem je zapel nekaj pesmi zbor Fantje izpod Grmade, nakar smo slišali dve recitaciji ob spominu na ta žalostni dogodek, in sicer pesmi Ljubke Šorlijeve ter Črtomirja Šinkovca. Spominski govor je imel pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej, ki je v res izčrpni obliki bogato osvetlil vso težko borbo primorskih Slovencev v temni dobi fašizma in nato še posebej zgodovino drugega tržaškega procesa. Govor bi gotovo zaslužil, da bi ga kje objavili v celoti. Livij Valenčič in Gregor Pertot sta nato prebrala še pisma Pinka Tomažiča in Simona Kosa. Prav od slednjega smo lahko slišali še neobjavljeno pismo staršem malo pred smrtjo, ki razodeva vso duhovno globino tega zavednega in pogumnega primorskega junaka. (Pismo je odkril dr. Štoka v zapuščini pok. odv. Tončiča.) Ob Koncu so Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja lepo odpeli še nekaj pomenljivih pesmi. SLOVENSKA PROSVETNA MATICA Trst - ul. Machiavelli 22/11 vabi na svečanost v spomin 40-LETNICE DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA ki bo v soboto 19. decembra ob 17.30. O tajnem narodnem delovanju na Primorskem do vstopa Italije v vojno in o poteku procesa samega bo govoril naš častni član dr. AVGUST SFILIGOJ, ki je takratne dogodke doživljal kot neposredna priča in žrtev. Predavatelj nam bo osvetlil najvažnejše trenutke takratnega boja za naš narodni obstoj, prikazal zadržanje obtožencev pred sodiščem 'in utemeljil kot pravnik krivičnost izrečenih smrtnih obsodb. Zasedanje deželne zbornice Deželna zbornica zaseda dejansko neprekinjeno že vse te tedne. Na vrsti je veliko važnih zakonov, ki zadevajo ekonomske, socialne in drugačne koristi prebivalstva Furlanije-Julijske Benečije. Med mnogimi važnimi zakoni naj omenimo onega o javnih prevoznih sredstvih, o potresu v Furlaniji in Benečiji itd. Več sej pa je deželni svet posvetil raznim vprašanjem, kot so napr. ladjedelništvo v naši deželi, problemom radiotelevizijske mreže 'itd. V zvezi z ladjedelništvom naj omenimo, da je po uvodnem poročilu deželnega podpredsednika De Carlija bila v zbornici zelo zanimiva diskusija, v katero je posegel tudi svetovalec SSk Drago Štoka, ki se je zavzel za čim širši razcvet tega gospodarskega sektorja na Tržaškem in Goriškem. Glede problemov slovenskeda radia, čigar valovi zadnje čase ne sežejo v Kanalsko dolino, ker jih moti neka privatna radijska postaja, je deželni odbornik Barnaba odgovoril na vprašanje svetovalca Štoke, da je deželnemu odboru to dejstvo znano in da je ter bo še napravil vse, kar je v njegovi moči, da se motnje privatne postaje v Kanalski dolini na škodo radia Trst A čimprej odpravijo. Sveta Barbara Pri Sveti Barbari ali pri Korošcih nad Miljami so v petek 4. decembra obhajali praznik svoje zavetnice sv. Barbare. Zjutraj je bila maša v italijanščini, zvečer koncelebrirana pa v slovenščini z nagovorom škofovega vikarja dr. L. Škerla. Lepo je bilo v tej prijazni, vedno snažni in primerno okrašeni cerkvici. Za lepoto cerkve so poskrbele pridne domačinke, zbor pa je pripravila in vodila ga. Marta. Udeležba je bila kar zadovoljiva, ker so bili pri maši tudi »izposojeni« verniki. G. župnik iz Milj, msgr. Giorgio Apollo-nio, ki je prav te dni slavil 40-letnico maš-ništva, je povedal, da bodo kmalu začeli z deli za dograditev zakristije in majhnega prostora za dušnega pastirja. Za dušebrižnika pri Sv. Barbari je sedaj kapucin p. Bogomir Srebot, ki mašuje tudi v Žavljah in uči verouk v slovenski šoli v Miljah, kamor hodijo tudi otroci iz ža-velj in od Korošcev. Po maši je bila v bližnjem Domu bogata zakuska za vse udeležence. Pripravile so jo skrbne domače gospodinje. V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu bo nastopil v nedeljo 20. decembra ob 17. uri Amaterski oder Jaka Štoka KD Prosek-Kontovel z veseloigro domačega avtorja Lojzeta Cijaka »SLANA VODA« Vabljeni! Sv. Križ pri Trstu Smrt mladega orožnika. V torek 15. de-sembra smo pospremili k večnemu počitku komaj 20-letnega orožnika Armanda Bortoloja, ki je umrl v Modeni zaradi poškodb v prometni nesreči. Pogreba se je udeležila poleg svojcev in orožnikov velika množica vaščanov. Med mašo je pel domači cerkveni zbor. Oče in mati umrlega Armanda sta prejela sv. obhajilo in ga darovala za sina. Staršem in prizadetim sorodnikom izrekajo svetokriški župljani iskreno sožalje, rajnemu Armandu pa želijo, da bi ga Bog čimprej sprejel k sebi. - J. K. Kronika iz Mavhinj Praznovanje sv. Miklavža. Sv. Miklavž je zavetnik naše fare. V nedeljo 6. decembra smo ga zato slovesno proslavili. Somaševanje je vodil msgr. Ivan Kretič ob soudeležbi nabrežinskega in domačega župnika. V pridigi je msgr. Kretič poudaril, da moramo ohraniti tradicijo pravega sv. Miklavža in da odklanjamo razne »Miklavže«, ki ne nosijo svetega imena. Popoldne smo imeli v cerkvi še pete litanije Matere božje. Na predvečer praznika je bilo v župnišču miklavževanje. Mlajše skavtinje so prikazale prizor »Miklavž prihaja«. V spremstvu dveh angelov in hudičkov je prišel sv. Miklavž in obdaril najmlajše. Posebno otroci so ga bili veseli, saj so se zbrali tudi iz sosednjih vasi. Pokojna Filomena Urdih. Zapustila nas je po daljši bolezni v četrtek 10. decembra. Pokojnica je živela v Sesljanu pri nečaku, kjer so zanjo vsa leta bolezni lepo skrbeli. Doma je bila 'iz Slivnega, poročila pa se je s Francom Pipanom v Vižovlje, kjer je bil mož zaposlen pri železnici. Dalj časa je živela tudi v Mavhinjah. Bila je težko preizkušana, a kljub temu je vedno ohranila neizmerno zaupanje v Boga. Imela je močno vero. Leta 1942 ji je umrl mož. Mlajšega sina Alberta so komaj 17-letnega vzeli partizani, a med njimi je ostal samo nekaj mesecev, ker je resno zbolel, zato so ga poslali na zdravljenje v Trst, kjer je umrl leta 1945. Starejši sin Emil, ki je imel 20 let, pa je izginil v koronejskih zaporih in verjetno prestal mučeništvo v Rižarni. V tej dobi je Filomena izgubila tudi starše. Kljub vsem preizkušnjam je ostala zvesta Bogu, Cerkvi in narodu. Ko je prodala nekaj zemljišč, je sezidala hišo nečaku in obdarovala cerkev v Mavhinjah. Kupila je nov križev. Bila je velika dobrotnica misijonov in katoliškega tiska. Prav tako je pomagala pri obnovi župnijske cerkve in pri nakupu novih orgel. Zato je bil pogreb 12. decembra tudi cerkveno slovesen. Somaševanje je vodil msgr. Zorž, z njim sta somaševala msgr. Kretič in domači župnik dr. Markuža. Med mašo je g. župnik v pridigi prikazal pokojnico kot zgled močne in verne žene, ki ni bila deležna nobenih odličij, zato pa bo nagrajena v nebesih. Na koru so pele cerkvene pevke, pomagali so tudi nekateri pevci zbora Fantje izpod Grmade. Ta moški zbor je pokojnici v slovo zapel še dve pesmi, eno pred cerkvijo in eno na pokopališču. Množica ljudi je pokojnico spremila k zadnjemu počitku. Naj ji bo domača zemlja, ki jo je ljubila, res lahka, Bog pa bogat plačnik. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. ■ Sovjetski oporečnik Saharov in njegova žena sta uspela s svojo gladovno stavko. Oblasti so namreč popustile in dale dovoljenje Lizi Aleksejevni, da se izseli v ZDA, kjer živi njen mož, ki je posinovlje-nec Saharova. Zora V. S. V župnijski cerkvi v Sv. Križu pri Trstu bo v soboto 26. decembra na god sv. Štefana ob 16. uri Koncert božičnih pesmi Nastopili bodo svetoivanski cerkveni mešani zbor in domači cerkveni zbori; mešani, otroški in mladinski. Sredi koncerta bo božična misel in med posameznimi pesmimi več božičnih deklamacij. Vojska prevzela oblast na Poljskem V PRIČAKOVANJU BOŽICA Ker je božični praznik tako tesno povezan s človekom in njegovo usodo, nam je zato še prav posebno pri srcu, težko pričakujemo njegove domačnosti in družinske topline in se ga vsako leto znova veselimo. Z adventnim časom nas Cerkev želi duhovno pripraviti na slovesno praznovanje Kristusovega rojstva, na katero nas spominja prav božični praznik; hkrati pa ima adventni čas še drug pomen: naša srca usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda v slavi ob koncu časov. Zato je adventni čas namenjen v prvi vrsti veselemu pričakovanju in skrbnemu prizadevanju na naše poslednje srečanje s poveličanim Kristusom. Vera kristjana je usmerjena v prihodnost in je zato predvsem vera nenehnega pričakovanja Gospoda, ki prihaja, da nas reši. Prav posebno veljajo za adventni čas besede apostola Pavla, ki pravi: »Čas je, da iz spanja vstanemo. Noč se je umaknila in dan se je približal. Odložimo dela teme in si privzemimo dejanja luči.« V tem smislu lahko postane advent za nas čas izrednih in obilnih božjih milosti. - I. š. Delo za misijone med Slovenci v Trstu Duhovni poklici v Sloveniji Ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič ima poleg drugega tudi skrb za duhovne poklice. Urednik »Ognjišča« mu je zastavil v tej zvezi nekaj vprašanj: Gotovo ste kdaj razmišljali, kaj je pogojevalo tisti »bootn« poklicev pred dobrimi desetimi leti? Ena stvar je bila gotovo ta: naravno zdrave, močne družine. Bilo je še veliko kmečkih družin, ki so nastajale po vojni in njihovi otroci so prihajali na svet v obdobju 1945-1960. Ko smo pred leti statistično pregledovali, iz kakšnih družin prihajajo bogoslovci, smo za ljubljansko nadškofijo, ki je takrat imela 130 bogoslovcev, prišli do ugotovitve, da je bilo povprečno število otrok v njihovih družinah 5, 7. Vidi se, iz kakšnih družin so prihajali! Zdaj pa so družine na splošno majhne; tudi po kmetih imajo malokje po pet otrok, največ po dva, tri; če so trije, se jim zdi, da je to že rekord. Dejstvo, da ni več močnih družin, je eden od prvih objektivnih vzrokov za upad duhovnih poklicev. Drugi vzrok je, da se le pozna sistematična ateistična vzgoja v šolah. Zadnja leta so mladi imeli toliko možnosti izbire za razne donosne poklice, tako da je bilo vedno manj zanimanja za duhovne poklice. Bilo je tudi vedno manj tiste zagretosti za duhovne vrednote, ki je za rojstvo duhovnega poklica nujno potrebna. Po drugi strani pa vedno bolj prihajamo do spoznanja, da duhovni poklici bodo, če bomo znali prav moliti in iskati duhovnost. Upam, da bo iz teh mladih skupin, ki se zdaj ustvarjajo in se zbirajo na duhovne vaje ali dneve zbranosti (npr. v Stični), prišli duhovni poklici. Nekateri fantje, ki prihajajo v Stično, so se že oglasili pri meni, se zanimali za duhovniški poklic in mi rekli, da bodo čez nekaj let prišli v bogoslovje. Zdaj se tista globlja duhovnost iz družin, kjer je ni več, seli v ta mala občestva? Molitev je nujno potrebna. Vidi se, kakšni primeri se dogajajo: tam, kjer bi človek najmanj pričakoval, kjer ni bilo ne pravega družinskega okolja ne nič, pa se nenadoma začuti neki nepričakovani vpliv. Tako mi je neki fant rekel: »Bog me za rokav vleče v semenišče, ne morem se mu več upirati.« Katoliška Cerkev v Jugoslaviji v številkah V začetku letošnjega novembra je pri zagrebški založbi Krščanska sadašnjost izšel dragocen in koristen priročnik »Adre-sar katoličke Crkve u SFRJ« (Naslovnik katoliške Cerkve v SFRJ). V knjigi žepnega formata na tisoč straneh najdemo naslove najpomembnejših uradov osrednje uprave katoliške Cerkve v Rimu, naslove jugoslovanskih škofij in raznih škofijskih ustanov, župnij in redovniških skupnosti. Cisto na koncu knjige je podan statistični pregled katoliške Cerkve v Jugoslaviji, kjer je 6.820.000 katoličanov, kar znaša 31 % celotnega prebivalstva. Škofij je 23, župnij pa 2.780. Za katoličane v Jugoslaviji skrbi 4.177 duhovnikov (2.741 škofijskih in 1.436 iz vrst redovnikov), na vsakega duhovnika pride 1.633 vernikov. Bogoslovcev imajo vse škofije 514, redovnic pa je vseh skupaj 6.394. Podatki se nanašajo na stanje ob koncu leta 1980. V začetku oktobra je bil v Rimu prvi slovenski simpozij o misijonih in o delu zanje. Simpozij je zelo dobro uspel. Poročila o njem ste lahko brali v »Katoliškem glasu« in v »Družini«. Na simpoziju smo tudi poročali, kako gre delo za misijone med Slovenci. Izražena je bila želja, da se referati in poročila objavijo v posebni knjigi. Upamo, da se bo to zgodilo. Vsekakor sem za knjigo pripravil poročilo, ki ga posredujem našim bralcem. Zanimanje, molitev in skrb za misijone in za misijonsko dejavnost so bili med Slovenci vedno na častnem mestu pri du-šnopastirskem delu; to velja tudi za Slovence v tržaški škofiji. V glavnem se je pa ta — vsaj v prvih letih po vojni — omejila na pripravo in izvedbo nabirke za misijonsko nedeljo, ki je vsekakor vedno dobro uspela. Za organizacijo te nedelje je skrbel (in še skrbi) škofijski misijonski urad, ki je denar zbral in ga poslal v Rim. Kakšnega posebnega zanimanja za misijonske družbe ni bilo videti, čeprav se je kakšen dušni pastir kar vestno trudil, da bi jih vpeljal. Koliko so naše Marijine družbe, posamezne župnije in posamezni verniki tedaj pomagali slovenskim misijonarjem, ni mogoče ugotoviti, tudi zato ne, ker se je ta akcija polagoma utrdila šele v poznejših letih, ko se je število slovenskih misijonarjev povečalo in so ti direktno ali indirektno prišli v stik z našimi ljudmi na Tržaškem. Ker je škofijski misijonski urad imel samo italijanskega voditelja, se je pokazala potreba, da stopi v ta urad tudi slovenski duhovnik, kar se je tudi zgodilo. Do sedaj se pa še ni dovolj pokazala koristnost njegovega dela, ker še manjkata tesna in plodna povezanost med misijonskimi delavci in koordinacijo za pomoč. V glavnem se je njegovo delo omejilo na pripravo letakov in podobic v slovenskem jeziku za misijonsko nedeljo in to v sodelovanju z goriško nadškofijo. Manjkata predvsem prava animacija za misijonsko delo in enotnost ter povezanost pri delu za misijone, ker bi se tako zagotovili večji uspehi ter bi se zanimanje in pomoč misijonom povečala. Občutiti je pomanjkanje mladinskih in župnijskih misijonskih krožkov. Da se delo slovenskega misijonskega referenta ni dovolj uveljavilo, je treba morda pripisati tudi tukajšnjim razmeram, ki so podobno delo otežkočale. Morda tudi zato, ker so nekateri videli le v nabirki na misijonsko nedeljo pravi, edini in najlažje dosegljivi prispevek za pomoč misijonom. Koliko so Slovenci na Tržaškem dali za misijone in koliko še dajo? Tega ni mogoče ugotoviti, ker je nemogoča natančna statistika (zlasti velja to za župnije v mestu), saj Italijani zahajajo tudi k slovenskim mašam in Slovenci k italijanskim. Zato pa le nekaj podatkov. V celoti je nabirka na misijonsko nedeljo 1980 dala 45 milijonov lir. Slovenci so dali dobrih 9 milijonov — v kolikor se seveda da ugotoviti. Zadnja nabirka za gobavce je dala dobrih 9 milijonov. Slovenski verniki na Tržaškem in Goriškem so v času od misijonske nedelje 1980 do oktobra 1981 nabrali v misijonske namene 54 milijonov lir (eno leto prej 47). Na Tržaškem je šlo v sklad za slovenske misijonarje 14 milijonov lir, da ne omenjamo nepoznanih denarnih prispevkov in pomoči v oblačilu, zdravilih, hrani ter mašnih in-tencijah za misijonarje. Pred nekaj leti so v Trstu vpeljali postno akcijo za lačne po svetu, v katero so se Slovenci kar dobro vključili. Letošnja nabirka znaša 55 milijonov (openski deka- nat je prispeval 6 milijonov). Ves ta denar so v celoti poslali v misijone, predvsem tržaškim misijonarjem, tud'i dvema slovenskima (bratu Marcelu Kerševanu CM v Zairu in kanosijanski sestri Anici Miklavčič v Hongkongu). Ta nabirka bi bila morda še večja, če ne bi prosili za pomoč tudi kraji, ki jih je v Srednji Italiji prizadel potres. Tržaška škofija skrbi že nekaj let za župnijo Ngubio v Keniji. Tam delujejo trije tržaški duhovniki in nekaj laikov. Čeravno so težave za duhovno in materialno rast zelo velike, gre delo kar dobro naprej. Za to župnijo bo naša škofija skrbela še nekaj let, dokler je ne bodo predali domači duhovščini. In za to župnijo gre v glavnem postna nabirka. Opaziti moremo vedno večje zanimanje za to župnijo tudi pri Slovencih. Po osebnih stikih, obiskih misijonarjev, srečanjih z misijonarji, radijskih pogovorih z misijonarji (največkrat z bratom Karlom Kerševanom CM), poročilih v listih o misijonskem delovanju (Katoliški glas, Ognjišče, Družina, Katoliški misijoni, Misijonska nedelja) se je v zadnjih letih kar dobro utrdila zavest, da moramo pomagati najprej slovenskim misijonarjem, tako npr. v Zambijo, na Madagaskar, Indijo. V tej akciji prednjačita prav gotovo Marijina družba »Marije Milostljive« v ul. Risorta 3 in Marijina družba v Rojanu, ki imata že dolgo let svoj misijonski odsek. Posebno omembo zasluži tudi župnija Sv. Križ pri Trstu. Reči pa je treba, da se je ta akcija, ki zadobiva vedno večji obseg, razvila skoraj naskrivaj, na tiho. Doseženi so bili lepi uspehi, a potrebovala bi večjo enotnost, da bi se mogla pomoč primerneje porazdeliti krajem in osebam, ki so najbolj potrebni. Vemo nadalje, da so nekateri precej prispevali za vzgojo duhovnikov v misijonih, a ni natančnih podatkov. Govorijo pa že naslednje številke: Mačkolje 1, Boršt 1, POGOVOR Z LUNO Morda boš, luna, vpraševala svoj belomodri dež srebra, zakaj ne vidiš več moža s srebrnimi lasmi na svojem vrtu? Hvaležen sem ti za nasmeh, ki po skrivnostnih si poteh v srebrni ris natkala. Morda pa v eni teh noči dotipaš košček bele skale, kjer dobre roke so vpisale na beli marmor črnopis: TU TRUDEN LEGEL JE IN SPI GOSPODOV HLAPEC JOŽE CUKALE... Morda se takrat spremeni, še bolj ti lice pobledi, morda pa zvesto kakor skala pri meni bodeš vasovala, ko svet pozabil moj bo kraj. To zemljo ob veliki Reki sem vzljubil. Ves njen karavanseraj, kjer se Bengalci menijo, kaj jaz sem bil njim, oni meni. A vendar, luna, ko z višine ob siješ z vlečko srebrnine čez nekaj ur moj rojstni kraj očetov dom — SLOVENIJO, pozdravov tisoč ji nasuj, potem pa tam namesto mene postoj in malo povasuj... Jože Cukale SJ Sv. Križ 2, Marijina družba v ul. Risorta 5, Rojan 2. Povečini gre ta pomoč po privatnih poteh. Prav gotovo se za misijone veliko moli. O kakšni misijonski molitveni zvezi ali o organiziranih »molitvenih urah« za misijone pri nas ni slišati, razen na misijonsko nedeljo. Na Tržaškem, predvsem v samem Trstu, so zelo priljubljene prireditve z misijonsko vsebino in srečolovi, ki dajo zadovoljive uspehe. V preteklosti jih je bilo več in so zanje skrbele Marijine družbenke, sedaj pa skušajo vplesti v to dejavnost mlade, zlasti skavte in skavtinje. Nekaj takih poizkusov se je dobro posrečilo. Lojze Škerl Radi bi videli, da bi to poročilo pripomoglo k razmišljenju in povečalo našo skrb in prizadevanje za misijone. Gvatemalski škofje zavračajo »teologijo osvoboditve« Škofje srednjeameriške države Gvatemala, kjer podobno kot v El Salvadorju narašča nasilje in se v njem spopadajo domači in tuji gospodarski interesi, soočajo razne ideologije, prebivalstvo pa trpi zaradi neurejenih razmer, so 14. novembra objavili skupno pastirsko pismo, v katerem najprej pišejo, da je dežela na robu državljanske vojne in postaja sožitje vedno težje, nato pa ugotavljajo, da bo moč izvesti nujne družbene reforme le v vzdušju miru in varnosti ter ob spoštovanju moralnih in verskih vrednot. Kar se tiče tkim. »teologije osvoboditve« želijo gvatemalski škofje opozoriti, da Kristus, ki ga Cerkev oznanja, »ni neki revolucionarni Kristus, ki bi se bil učlovečil le za reveže in tudi ne Kristus, ki opravičuje izsiljevanje, ugrabitev oseb in oboroženi boj, da se doseže sprememba krivičnih struktur. Kristus je Odrešenik, ki rešuje človeka greha in vsega, kar iz njega izhaja. Zato škofje odklanjajo neko teologijo, ki poskuša ločiti v marksizmu dialektični materializem, kateri zavrača Boga in ga je zato treba odklanjati ter zgodovinski marksizem, ki uvaja razredni boj za dosego družbenih pravic in ki ga kristjani smejo podpirati.« »Cerkev,« pravijo škofje, »to razlikovanje odločno odklanja, ker je le umišljeno in ker nudi samo delen in zmoten pogled na človeka. Ce se namreč trdi, da je pri človeku najbolj važen gospodarski dvig in najbolj primeren razredni boj za dosego družbene pravičnosti, se s tem na lahek način utemeljuje vsake vrste nasilja in se da večjo vrednost ideologiji kot pa osebi, ki je v krščanstvu nad vsako ideološko in gospodarsko zamislijo. In kar je še huje, tako gledanje uvaja spačeno sliko o Kristusu in zmotno gledanje na Cerkev, božje kraljestvo na zemlji in na krščansko odrešenje, ki se mu hočejo dati le časne in zemeljske razsežnosti. V Cerkvi imajo sicer reveži prednosten značaj, a niso njeni edini verniki. Cerkev se zavzema za celotno osvoboditev ljudi in ljudstev, za civilizacijo ljubezni, za priznanje človeka kot božje podobe in posledično za priznanje človekove osebe kot vrhovne vrednote družbenega sožitja.« llllllllllllllllllllllllllllllllllimHlllinHIIIIllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMHIIIIIIIMIIIHIIIIMIItflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH^ Franck Dolinar, Rim Cirilmetodijska okrožnica Leona XIII. (1880) (23) Zahvalno romanje katoliških Slovanov leta 1881 v Rim Pri Vatikanu je že sedel ruski stalni predstavnik, sedaj je šel trud vatikanske diplomacije za tem, da doseže privolitev Rusije v nunciaturo v Petrogradu. Ko je 1894 umrl »car orjak« Aleksander III. in zavladal njegov manj odločni sin Nikolaj II., so v Vatikanu menili, da je bila ura za ustanovitev nunciature; zanjo se je zavzemal tudi spretni Izvoljski. Četudi je novi car iskreno občudoval Leona XIII., proti Pobedonosceva vetu ni zmagal. Od 1897 je kardinal Rampolla vedno bolj odločeval v politiki Svetega sedeža, ki je vedno ožje sodeloval s Francijo. V Parizu je bila zasnovana zamisel izločiti Avstrijo iz Trojne zveze in sicer s pomočjo avstrijskih katoličanov in Slovanov. Ker so se nemško krščanski socialci opredelili za te- sno zvezo z Nemčijo, naj bi samo Slovani, ki so v monarhiji imeli večino, izsilili preorientacijo dunajske zunanje politike. Pogoj za tako politiko je bila seveda kar največja samostojnost slovanskih narodov v Avstriji. Ta prizadevanja je rimska kurija podpirala, ker je sodila, da jih brez svoje škode more, seveda — kot je v njenem stilu — je ostajala pri polovičnih ukrepih. V taki konstelaciji so spet postali bolj zanimivi slovanski narodi v Avstriji, ta pa je bila že toliko notranje oslabljena, da si ni mogla več dovoliti ukrepov, kakor si jih je privoščila 1885 z »velehradsko kugo«. fTudi škofijski ordinariati so se morali ozirati na smer Svetega sedeža. Leta 1896 je spet začel izhajati »Vele-hradsky vestnik«, ki je 1885 bil prenehal. Nosilci gibanja so bili v prvi vrsti bogoslovci moravskih in čeških semenišč, ki so navezali stalne stike z bogoslovci vseh slovanskih narodov v Avstriji. Vsako leto so se zbirali na Velehradu v duhu katoliške slovanske vzajemnosti. Leta 1900 so slovesno obhajali dvajsetletnico okrožnice »Grande munus«. Gibanje je usmerjal kanonik Stojan, velik prijatelj Slovencev (kot moravski poslanec v dunajskem parlamentu je bil ud slovenskega kluba). -Poznejši slavni strokovnjak za staro cerkveno slo-vanščino I. Vajs je tisto leto zadegal geslo »Velehrad naša rešitev«, ki jo je pa vezal na slovanski liturgični jezik. O pomenu slovanskega bogoslužja za kulturno življenje Slovanov je 1903 predaval na Velehradu Slovenec Anton Koritnik. Pri vsem tem velikodušnem prizadevanju, porojenem iz pristne vere in vroče narodne zavesti, ki se je tedaj imenovalo ciril-nietodijska ideja, pa niso bile vsekdar odločene nacionalistične težnje in teološko zmedeni pojmi. Potrebna je bila bogoslovna izdelava in strogo religiozna orientacija gibanja. NOVO POJMOVANJE CIRIL-METODIJSKE MISLI Tu je vprav v zvezi s temi velehrajski-mi shodi bogoslovcev odločilni obrat sprožil mladi slovenski duhovnik Franc Gri-vec s svojim člankom »Ideja ciril-metodij-ska«, ki je 1903 izšel v reviji čeških bogo- slovcev »Museum«. V tem spisu je tedanji innsbruški doktorand razložil, da je slovanska liturgija, ki so jo imeli za srčiko ciril-metodijske dediščine, samo zunanja forma, v kateri se je izrazil globlji načrt organične scelitve Slovanov v katoliško Cerkev in v krščansko kulturo in — po tej integraciji — univerzalne edinosti v Cerkvi. Pokristjanjeni Slovani morajo delati enakopravno narodno skupnost, pridruženo nadnacionalni družini krščanstva, neodvisno od grškega Vzhoda in nemško-latin-skega Zahoda, in tako delati most med Vzhodom in Zahodom. Poudaril je, da je tudi ruski zgodovinar A. V. Gorski s svojo cerkveno-zgodovinsko šolo čislal slovanska učenika za prvobojevnika cerkvene edinosti kakor so jo pojmovali pred razkolom. Novo pojmovanje ciril-metodijske misli sta sprejela oba tedanja vodilna češka teologa dr. Tumpach in dr. Podlacha. Tako je bila dana osnova za slavne velehradske shode, pri katerih je Grivec vse do zadnjega bistveno sodeloval. (O »Slovencih in velehradskih unionističnih shodih« sem za njih petdesetletnico pisal obširno razpravo, ki jo je Grivec sam pozneje navajal, V »Kraljestvu božjem«, Rim 1957). VELIČINA DR. FRANA GRIVCA Zaradi svojih znanstvenih raziskav in uspele sinteze o sv. Cirilu in Metodu uživa Grivec med strokovnjaki svetoven ugled, v novih razmerah po drugi svetovni vojni pa je skoraj čisto pozabljen vseslovanski pomen Grivca za miselno izdelavo pojma slovanske vzajemnosti. Pod njegovim vplivom je »Slavia Catholica«, zveza slovanskih katoliških visokošolskih in starešinskih organizacij, ciril-metodijsko misel vzela za temelj svoje kultumo-politične de-jave. Grivčeva vodilnost v tej smeri se je posebno poočitila na kongresu te zveze v Ljubljani 1937 (poročilo v knjigi »Vzajemnost katoliških Slovenov«, Ljubljana 1937). V znamenju iste misli so že preje zborovali slovanski katoliški visokošolci na kongresu v Krakovu 1929, Ljubljani 1930 in Bratislavi 1931. (Konec prihodnjič) Hadškof F.B. Sedej o družini F. M. Dostojevski in njegov pomen za današnji čas Nadškof Sedej se je zavedal, da se krščanska vzgoja vernikov začenja pri družini. Zaradi tega je že v prvem pastirskem listu leta 1906 njej posvetil največjo pozornost. Videl je namreč, kako so že takrat začeli ogrožati temeljne vrednote krščanske družine. Z dokazi iz sv. pisma, piše Mirka Brajnik, obsoja razporoke in trdi, da je zakon časovno pred državo. Bog ga je moral hitro ustanoviti, ker je bil sredstvo za rast človeškega rodu; zakon je temelj družine, občega blagra in blagra države. Usoda družin in državnih skupnosti zavisi od zakona. Družina je istočasno najlepša prispodoba nerazvezljive povezanosti med Kristusom in Cerkvijo, je osnovna celica človeške družbe. Razporoka ne bo rešila težav in nesporazumov, ki utegnejo nastati med zakonci. Kako je imel prav nadškof Sedej moremo ugotavljati vsak dan v današnji družbi, ko so uvedli razporoko. Položaj družine se ni prav nič izboljšal, kot je že nadškof Sedej napovedal. Nadškof vidi rešitev problema v pripravi mladih zaročencev na zakon. Morajo se namreč zavedati težav Krščaaske Cerkve Objavljamo drugi del poročila, ki ga je podal v obliki intervjuja za list »VAlterna-live«, št. 9/1981 znani ruski disident, ki sedaj živi v Švici, Anatolij Emanuilovič Le-vitin. KATOLIŠKA CERKEV V LITVI Od krščanskih Cerkva v Sovjetski zvezi je najbolj številna in močna katoliška Cerkev v Litvi. Tu je položaj zelo podoben onemu na Poljskem. Skoraj vsak Litvanec je katoličan; tudi mladina je v celoti katoliška in globoko verna. Konkordata z državno oblastjo ni, čeprav so hoteli že večkrat tudi katoliški Cerkvi v Litvi vsiliti podoben dogovor kakor je bil sklenjen s pravoslavno Cerkvijo. Čeravno nekateri posamezni duhovniki in verniki sodelujejo s komunistično oblastjo, ostaja Cerkev v celoti zvesta svojemu poslanstvu in je povezana z Rimom. Predvsem živi s svojim ljudstvom, ki mu zaupa, kljub preganjanju, ki jo spremlja že desetletja. GRŠKO-KATOLIŠKA CERKEV V UKRAJINI Povsem drugačen je položaj grško-kato-liške Cerkve v Ukrajini ali tako 'imenovanih uniatov. To je res mučeniška Cerkev, odkar je Stalin sklical zborovanje, na katerem se je določilo, da se mora ukrajinska katoliška Cerkev združiti z moskovskim patriarhatom. Duhovniki in verniki, ki so se temu odloku uprli, so bili aretirani in so se taborišča napolnila z uniatskimi katoličani. Po 35 letih so uspehi tega masovnega preganjanja dokaj skromni. Cerkve in župnije so sicer uradno pravoslavne in odvisne od moskovskega patriarhata, vendar mnogi uniatski duhovniki opravljajo še naprej svoje obrede skrivaj po domovih in tudi kak katoliški škof še deluje v ilegali in posvečuje nove duhovnike. Zdi se, da Vatikan dosti premalo stori v obrambo teh svojih vernikov, ki so podvrženi nezaslišanemu nasilju. PROTESTANTI NA LETONSKEM Na Letonskem so bolj številni protestanti, ki so se prejšnja leta bolj šibko upirali uradni ideologiji. Vendar se zadnje čase opaža tudi pri mlajšem rodu večje prizadevanje in pozornost v poživljanju verskega duha med narodom. ARMENSKA CERKEV V sovjetski Armeniji igra važno vlogo armenska Cerkev, ki ima svoj sedež v Etchmiadzinu in je čvrsto povezana z ljudstvom tudi v diaspori. Njena cerkvena politika je bolj kolaboracionistična v odnosih z oblastjo, vendar se zadnje čase opaža zlasti pri mladih Armencih močno zanimanje za vero. Vsi armenski aretirani oporečniki se prištevajo k armenski gregorijanski Cerkvi. JUDJE, MUSLIMANI IN BUDISTI Poleg krščanskih Cerkva in skupnosti so v Sovjetski zvezi zelo številni tudi Judje. Vendar se pri njih opaža povsem drugačen položaj: zlasti mladina se čuti vedno manj verna, kakor da bi je sinagoga ne zanimala več, razen da jo še narodno povezuje. Nasprotno je vedno več Judov, ki prosijo za krst kakor da bi svojim izročilom ne zaupali več. To pa še ne pomeni, da so na poti asimilacije. Reklo bi se celo, da po- skupnega življenja in morajo vedeti, da je zakon po svojem bistvu nekaj naravnega in svetega. Trdi nadalje, da zakona ne smemo smatrati samo kot neko pogodbo med dvema osebama, četudi se morda tako zdi; zakon ni samo neka premišljena in zavestna izbira dveh oseb, ki sta se odločili, da bosta medsebojno delili težave življenja do smrti, marveč je v prvi vrsti »sveta in trdna zaveza dveh oseb različnega spola, ki druži ne samo dvoje teles, temveč tudi njuno voljo, njuno mišljenje, njuna srca, tako da iz dveh postaneta ena stvar zato, da si medsebojno pomagata k časni sreči in pri vzgoji otrok«. Za takšen zakon je pa potrebno, da sloni na krščanskih temeljih. Poudarja tudi, da so glavne nedolžne žrtve razporoke vedno otroci, ki ne morejo dobiti primerne vzgoje in so v nevarnosti, da bodo ob svojem času sledili zgledu staršev. Razporoka ni »zlo samo zoper vero, ampak tudi zoper družbeno in narodno dobro,« trdi nadškof. Prepričan sem, če bi nadškof Sedej živel še danes, bi gotovo rekel; »Kako prav sem videl, ko sem tako učil.« v Miki zven staja ruska pravoslavna Cerkev vse bolj judovska. Končno so v Sovjetski zvezi še druga nekrščanska verstva. V muslimanskih republikah so močno zastopani muslimani, ki so še posebno navezani na svoje narodne tradicije. To velja zlasti za Uzbeke in Tatare, v manjši meri tudi za Azerbajdžance. Zadnje čase se narodna zavest povsod stopnjuje in z njo tudi verska zavest. Bolj revne so razmere med sovjetskimi budisti, predvsem med Kalmuki ob Donu in v severnem Kavkazu, pa tudi med budisti v Sibiriji in v Mongoliji, kjer je preganjanje doseglo tako stopnjo, da so skoraj vse duhovnike popolnoma uničili in vernike razpršili na vse strani, da skoraj ni več znamenja starih verskih izročil. NEKAJ UGOTOVITEV Za sklep še nekaj ugotovitev. Leta 1932 je Molotov na kongresu sovjetov izjavil, da »je namen 2. petletnega plana popolna likvidacija preostalih usedlin kapitalizma v zavesti ljudi«. Mislil je pri tem na brezbožno propagando za likvidacijo vsake veroizpovedi. Vemo, da je moral sam Stalin preklicati to svoje stališče. Leta 1959 je uradni časopis »Pravda« zapisal, da veri v Sovjetski zvezi štejejo zadnje ure. Tudi ta uradna izjava je bila netočna in je moral neuspeh priznati tudi sovjetski ideolog Suslov. Danes je svet priča novemu poživljanju verske zavesti v Sovjetski zvezi, ki se opaža posebno pri mlajšem rodu intelektualcev, kateri so izšli prav vsi iz režimskih vzgojevališč. Sedanja verska obnovljena zavest je celo postala zelo važna sestavina med oporečniki v Sovjetski zvezi. Slovenski dušni pastirji po Evropi Anglija: Ludvik Rot - London. Astrija (izven Koroške); Ciril Lavrič -Ansfelden, Linz; Jožef Lampret - Graz; Janko Bohak - Innsbruck; Stanko Rijavec -Dunaj; Janez Žagar - Feldkirch. Belgija: Vinko Žakelj - Eisden; Kazimir Gaberc - Marcinelle. Francija: Nace Čretnik in Jože Flis -Pariz; Stanislav Kavalar - Mericourt; Anton Dejak - Aumetz; Stanko Grims - Mer-lebach; Franjo Pavalec - Nica. Nemčija: dr. Janez Zdešar, dr. Branko Rozman, Janez Sodja, Marijan Bečan -Miinchen; Anton Štekl - Berlin; Ivan If-ko - Essen; Janez Pucelj - Oberhausen; Vladimir Jereb - Frankfurt; Stanko Gajšek - Mannheim; Ciril Turk - Stuttgart; Janez Demšar - Pfullingen; dr. Franc Felc - Ravensburg; Vili Stegu - Ingolstadt; Jože Bucik - Augsburg. Nizozemska: Vinko Žakelj - Eisden (Belgija). Švedska: Jože Drolc - Goteborg; Jože Bratkovič - Haimstad. Švica: Fidelis Kraner - Ziirich; Damijan Frlan - Solothurn. Pred 160 leti, 11. novembra 1821, se je v Moskvi rodil in pred sto leti, 9. februarja 1881, to je 28. januarja po starem ruskem pravoslavnem koledarju, v Petersburgu umrl svetovno pomembni pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Preveden je v tako rekoč vse jezike sveta. Vidno je vplival tudi na razvoj slovenske literature. Znani slovenski slavist in literarni zgodovinar Janko Lavrin, ki je v zadnjih desetletjih deloval na univerzah v Angliji, je med drugim izdal mednarodno pomembno monografijo o Dostojevskem, ki ni izšla le v angleščini ali slovenščini, temveč tudi v nemškem prevodu Rolfa-Dietrichs Keila pri založbi Rowohlt v Reinbeku pri Hamburgu. Dostojevski je tudi v Sovjetski zvezi še danes živ. Tega ni mogla preprečiti niti stalinistična cenzura ali nekdanja prepoved skoraj vseh pisateljevih del. Mlajši in starejši pisatelji v Sovjetski zvezi in drugod so še vedno vznemirjeni zaradi videnj in opozoril velikega ruskega besednega ustvarjalca. Solženicin ali pa Maksimov, Kafka in Camus so bili v šoli njegovega pisanja in njegovih fotografsko nadrobnih analiz industrijske odtujenosti v velemestih sveta 'in pragozdovih duše. Življenje in ustvarjanje Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega je bilo vztrajna in težka borba za dobro, resnično in lepo. Preganjale so ga božjast in druge bolečine, vendar se je prav s pomočjo tega trpljenja prikopal do resnice, ki jo v romanu »Bratje Karamazovi« razodene na smrt bolni deček Kolja Krasotkin. Trpljenje je nenadoma iskanje življenja 'in ubogi otroci so nenadoma bodoče človeštvo. V tem pojmovanju so skrite najgloblje krščanske duhovne silnice, zato ni čudno, da so Stalin in njegovi ideologi izrekli prostaško misel, da je »Dostojevski avtor nazadnjaške ideologije in bolestnih likov nenormalnih ljudi, ki niso navadni, zdravi ljudje«. V eni novejših sovjetskih literarnih zgodovin pa stoji, da sicer slika »izredne individualnosti«, ki pa da so »zapletene in nejasne, zmožne plemenitih dejanj, a žal pa tudi zločinov«. Kot da zločinov na svetu in v človeku sploh ne bi bilo in kot da v Sovjetski zvezi in v komunizmu še nihče ni nikoli zagrešil nikakršnega zločina! Tam tudi beremo, da je v pisateljevih romanih polno »težkega in mračnega vzdušja« in da se dejanje odvija prehitro, kar z blazno naglico. Pisateljev jezik pri tem baje tudi ni najboljši, premalo je literaren. Kar seveda pomeni, da je preveč živ, aktualen in premalo izumetničen v laž. Literarna zgodovina v Sovjetski zvezi pa mu vedno znova in kljub vsem ugovorom iz same Sovjetske zveze in vsega komunističnega sveta očita še hujše stvari, namreč da delo tega pisatelja prav tako kot Kafkovo ali Camusovo ni primemo za mladino, ker ves čas »mučijo in trpinčijo sebe in druge, prelivajo kri in ubijajo«. Tak je torej Dostojevski v nekaterih glavah našega sveta, čeprav ga je v tistem mrzlem februarskem dnevu leta 1881 na pogrebu počastila skoraj vsa ruska intelektualna mladina in več kot dvajsettisočgla-va množica občudovalcev, ki se ji je priključil tudi tedanji caristični peterburški mestni upravitelj Loris Melikov. Ta je tudi dal zapreti Nevski prospekt za ves promet, po katerem so se zgrnile množice ljudi na pogreb, kot nikoli prej v zgodovini, kar je baje izzvalo nejevoljo aristokracije in predvsem dvornih dam, ki niso mogle s kočijami na sprehod. Kdo je torej ta mračni 'in dekadentni Dostojevski, v katerem je videla tedanja nova duhovna Rusija velikega analitika bodočega velemestnega življenja, inženirja človekove notranjosti in arhitekta nove, iz trpljenja v krščansko svobodno vzajemnost rastoče življenjske lepote? Dostojevski, ki je bil po poklicu, ki ga ni izvrševal, inženir, je celo v Leninu rodil tisto znano metaforo o pisateljih, kot »inženirjih novih človeških duš«. Njegovi ro- mani in povesti »Bedni ljudje«, »Zločin in kazen«, »Idiot«, »Besi« in »Bratje Karamazovi« sodijo še danes v sam vrh lepe besedne umetnosti. Glavne teme te literature so spraševanje vesti, prisile in nevarnosti, ljubezen in sovraštvo, blaznost in krivica, tiranija in duhovnost, zloraba človeka po človeku, namreč po »hudiču v človeški podobi«, kot lahko preberemo v spet modernem romanu »Besi« o podzemlju atentatorjev in teroristov in tamkajšnjem apokaliptičnem grotesknem potenci-rancu Stavroginu. Podoba je, kot da je Dostojevski tu predvideval že vse, kar se je zgodilo v 20. stoletju. Videl je že Stalina in videl je že Hitlerja, tega »besa« in »zver nagonov in razuma«. Enega zadnjih velikih nastopov je imel Dostojevski junija 1880 ob odkritju moskovskega spomenika Puškinu. Tam je pred velikansko množico spregovoril o novem univerzalizmu in duhovnem poslanstvu ruskega naroda, ki naj v znamenju bratske vzajemnosti združi razdvojeni svet. Ali je bilo tako nacionalno stopnjevanje, ki je sloves velikega pisatelja potrdilo tudi z legitimacijo patriotičnega rodoljuba, koristno in potrebno? Gotovo pa je bilo zelo značilno, saj so ga zdaj na krščanski in zdaj spet na liberalni in marksistični strani vedno znova izkoriščali najrazličnejši nositelji ruskih političnih idej, ki Dostojevskega drugače sploh ne poznajo. Lev Detela »Kulturno pismo iz Furlanije« v koroški reviji V Celovcu izhaja štirikrat na leto kulturna revija »Die Brucke« (Most), v kateri sodeluje tudi slovenski publicist Lev Detela, ki sicer živi na Dunaju. V letošnji 3. številki objavlja dopis pod naslovom »Kulturno pismo iz Furlanije ■- Severni Jadran - Poletje rekordov«. Detela najprej omenja 19. festival znanstveno fantastičnih filmov, ki je bil kot vsi prejšnji letos v juliju pri Sv. Justu v Trstu, nato »Festival festivalov«, na katerem tržaško občinstvo izbere najboljši film iz zmagovalcev na filmskih festivalih v Cannesu, Benetkah, San Sebastianu, Berlinu, Moskvi in Lokarnu. Istočasno je bila v Trstu v palači Costanzi razstava fantastične umetnosti, na gradu pri Sv. Justu pa razstava »Perujsko zlato«. V goriškem gradu so od 1. do 9. avgusta predvajali filme, za katere je besedilo napisal Goričan Sergio Amadei. Ta festival je bil združen s seminarjem o tem avtorju. V Gradežu je bil od 26. julija do 26. septembra grafični trienale, ki je združil 92 umetnikov iz vse Evrope, ki so predstavili 276 del. Med vodilnimi osebnostmi te prireditve je bil tudi Slovenec Zoran Kržišnik. V vili Manin (v bližini Vidma) je bilo 6. mednarodno pevsko tekmovanje »Mario Del Monaco«. V Miljah pri Trstu je bilo že četrtič organizirano »Gledališko poletje«. V gledališču Verdi v Trstu so v poletnem času izvedli dve opereti: Nedolžna Suzana in Grofica Marica. Slovensko stalno gledališče je pa za konec lanske sezone uprizorilo Shakespearejevo komedijo »Kar hočete«. Slovenski slikar Klavdij Palčič je pripravil za avantgardistično opero »Netzvverk«, ki je bila izvedena na Dunaju, kostume in scenerijo. Detela nato omenja še slovenske revije kot »Zaliv«, ki ga ureja Boris Pahor, »Most«, »Mladiko« 'in pesmi Borisa Pangerca »In legla je tišina«, ki so izšle v mestu La Spezia v slovenskem izvirniku in v italijanskem prevodu Jolke Milič »E scese il silenzio«. Detela zaključi svoj pregled »poletja ob severnem Jadranu« z omembo iz Vidma izhajajočega pisatelja Alda Barbina, ki je napisal roman »II silenzio del flauto«. Detela je s tem prikazom res izčrpno nemškim bralcem prikazal kulturno življenje na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, za kar zasluži vse priznanje, prav tako pa revija, ki ga je objavila in ki res vrši poslanstvo mostu med stičnimi kulturami na področju Alp in Jadrana. - ak Nemške privatne ustanove za dežele v razvoju Nemški zvezni minister za gospodarsko sodelovanje je objavil podatke o pomoči, ki so jo nudile privatne ustanove za dežele v razvoju. Na prvem mestu je 83 katoliških ustanov, ki so darovale 331 milijonov nemških mark, na drugem mestu je 40 evangeličanskih ustanov z darom 263 milijonov mark in 47 drugih privatnih ustanov z darom 187 milijonov mark. Slovenski duhovniki med našimi izseljenci V Evropi jih je 31. Kanado so prevzeli v glavnem lazaristi (samo župnijo Hamilton vodijo salezijanci). ZDA 'imajo lastne duhovnike in svoje župnije. Vendar te slovenske župnije v ZDA počasi izumirajo, druga za drugo ugašajo. Zdaj sta močni le še Sv. Vid in pa Marija Vnebovzeta v Clevelandu. Argentina ima veliko slovenskih duhovnikov. Mnogi so po argentinskih farah, neko število jih je pa tudi samo za Slovence. Zdaj so začeli iz Argentine pošiljati bogoslovce študirat v Ljubljano; inkardini-rani bodo v ljubljansko škofijo, da jih potem mi lahko dodelimo za Slovence. V Italiji (tu ne mislim na tiste v zamejstvu: na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji) je tudi precej Slovencev: v Rimu zanje vsako nedeljo mašuje dr. Šegula, v Milan pa hodijo enkrat na mesec maševat iz stare Gorice. Švico imajo v oskrbi kapucini; dva patra prav lepo skrbita za Slovence v tej deželi. Velika skupina — računajo, da blizu 30.000 — Slovencev je v Avstraliji. Tam zanje skrbijo slovenski frančiškani; trenutno so stalni samo trije, pomaga jim še dr. Mikula iz celovške škofije. Tam imamo predvsem tri velike centre: Sydney, Melbourne in Adelaide. V teh treh krajih so stalni duhovniki in od tam hodijo drugam, kjer je kaj Slovencev: enkrat, dvakrat na mesec, kolikor pač morejo. Tam so zgradili cerkve, v Sydneyu gradijo tudi dom za ostarele. Pregled imam čez vse, dobim veliko pošte; kadar so v kakšnih potrebah, se zmerom obračajo name, nekajkrat na leto pa grem tudi ven. Za praznik sv. Družine (v nedeljo po božiču) pripravimo lepo obhajanje izseljenske nedelje. Takrat na Brezjah mašujem za izseljence, ki pridejo za božične praznike domov. (Škof dr. St. Lenič v »Ognjišču«) ★ Kakor kis posodo potrati, ako predolgo v taisti stoji, tako tudi jeza srce razvrati, ako do drugega dneva trpi. (Škof A. M. Slomšek) Pastir v Palestini O BOŽIČNA LUČ! O, letos izbral bom temo betlehemskih pastirjev: kako so, ogrnjeni vanjo, se spuščali v vas; ob vhodu bom čakal, da v božje zazro se vsemirje; potem po odhodu, bom sklonil nad jasli obraz. O, Jezušček, Bogec moj! dahnil bom Detetu v slami. In kar je iz grenke soli, bom položil k nogam. In vem, da me zre, ker je Detece Bogec med nami. In vem, da me zre, da ne bom s tem bremenom več sam. O, tudi politiko vložil bom v sveženj molitev! Kako si tirani lastijo svobodo ljudi! Kako temu pravijo: novih spoznanj pridobitev... Gorje, če kdo hoče resnico iz božje luči! O, Luč, ki se v njej še živali in palme smehljajo, ubogi zidovi od smisla življenja blesti! Tako plemeniti, da Jožef ji služi s predajo. Tako se preda, da Marijo jo jemlje v roki. O, letos bom vložil politiko v sveženj molitve. Zdaj vem, da brez nje ni življenja v svetlobi svobod! Vsem mora služiti, kot služi naš Bogec Stvaritve. Na slami. Na Križu. Na poti čez zvezdnati svod. Vladimir Kos Goriška: za božič čestitajo in srečno novo leto želijo: TERPIN Kmetijski stroji, priključki, nadomestni deli GORICA - trgovina in urad; ul. Duca d’Aosta, 42 Tel. 32321 skladišče: ul. Terza Armata, 178 TRST - ul. Brigata Casale, 3 Tel. 82775 Telex ■ 460682 GOSTILNA VID PRIMOŽIČ (pri Pavlinu) GORICA - Drevored XX. septembra, 138 Tel. 82117 AGRARIA (pri Darkotu) Če hočeš, da seme dobro ti vzkali, njiva, trta bogato obrodi, obišči dobre volje ljudi. GORICA - ul. Carducci, 47 Tel. 81900 ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI K U F A H L lastnik Aleš Pintar GORICA - ul. Oberdan, 15 Tel. 84570 TRGOVINA ČEVLJEV KOŠIČ BENEDIKT Največja izbira čevljev za vse prilike in čase GORICA - ul. Rastello, 5-7, tel. 85162 K 2 - ul. Oberdan, 7 - tel. 85520 ČER - I M P E X Splošni import - export IGOR ČERNIČ GORICA - ul. Vittorio Veneto, 54 Tel. 82159 LA CASALINGA Velika izbira gospodinjskih predmetov, daril GORICA - Trg Vittoria, 54 Tel. 83216 URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ GORICA - ul. Carducci, 45 Tel. 85657 TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR GORICA - ul. Rastello, 72 Tel. 83667 TRGOVINA OBUTVE IN TORBIC »SHOES J. K.« t JOŽKO KOŠIČ GORICA - Travnik - Piazza Vittoria, 33 Tel. 84885 PEKARNA - SLAŠČIČARNA VIATORI Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah GORICA Tel. 84645 KNJIGARNA - PAPIRNICA G I S S GORICA - ul. Arcivescovado, 15 Tel. 84594 TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA GORICA - Corso Verdi, 78 Tel. 84517 TVRDKA VENCESLAV KLANJŠČEK Gospodinjski stroji, centralna kurjava, televizorji, tehnični servis GORICA - ul. Duca d’Aosta, 35 Tel. 84258 URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN GORICA Ul. Monache, 9 GOSTILNA PODVERŠIČ GORICA Ul. Brigata Pavia, 61 OBDELAVA STEKLA ANTON KOREN GORICA Glavna trgovina: ul. Carducci, 6 - Tel. 84234 Podružnica: Corso Italia, 42 Dobro znana KATOLIŠKA KNJIGARNA Bogata izbira knjig, šolske potrebščine, nabožni predmeti za božič in novoletno jelko GORICA - Trg Vittoria, 25 Tel. 84407 TEKNOM EC Pisalni stroji - oprema uradov GORICA - Corso Italia, 76 Tel. 81032 TISKARNA BUDIN GORICA - Riva Piazzutta, 18 Tel. 84676 rZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE v Gorici želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo, duhovno bogate praznike Kristusovega rojstva in božji blagoslov v novem letu. VODSTVO SLOV. DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v goriškem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno novo leto 1982. • NAJBOLJŠE ZELJE za božične praznike in novo leto izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem: - Svet slovenskih organizacij (SSO); - Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica; - Odbor Katoliškega doma v Gorici; - Slovensko Alojzijevišče v Gorici; - Zavod sv. Družine v Gorici; - Apostolstvo sv. Cirila in Metoda; - Goriška Mohorjeva družba; - Marijina družba v Gorici; - Mešani pevski zbor »Lojze Bratuž«; - Moški pevski zbor »Mirko Filej«; - Mladinski zbor »Kekec« iz Gorice; - Cerkveni pevski zbor v Podgori; - Cerkveni pevski zbor Rupa-Peč; - SKPD »Mirko Filej« - Gorica; - Prosvetno društvo »Štandrež«; - Prosvetno društvo »Podgora«; - SKPD »F. B. Sedej« - Števerjan; - Župnijski pastoralni svet - Števerjan; -Ansambel Lojzeta Hledeta - Števerjan; - Katoliško kulturno društvo »Hrast« iz Doberdoba; - ŠZ »01ympia« - Gorica; - Slovenski goriški skavti; - SMReKK v Gorici. ★ POSTULATOR v postopku za razglasitev škofa Slomška blaženim dr. Franc Šegula želi rojakom in dobrotnikom, posebno še bolnikom doma, v zdomstvu in zamejstvu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in božji blagoslov v novem letu 1982. TRGOVINA IN GOSTILNA TOMŠIČ Cpri Ušerju) Sovodnje ob Soči Tel. 882020 TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM OSKAR KOVIC Peč, 20 Tel. 882016 GOSTILNA »RUBIJSKI GRAD« (pri Brunotu) Sovodnje ob Soči Tel. 882034 Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte pri trgovcih in naročajte pri podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas terja vašo pozornost do njih! Tržaška: vesel božič in miru polno novo leto voščijo: ★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU želi vsem rojakom, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju. ★ SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v novem letu 1982. ~k TEM ŽELJAM se na Tržaškem pridružujejo: — Slovensko pastoralno središče - Trst; — Zveza cerkv. pevskih zborov - Trst; — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda - Trst; — Slovensko karitativno društvo SLOKAD, Trst; — Marijina družba, ul. Risorta, 3 - Trst; — Šolske sestre, ul. delle Docce 34 - Trst; — Slov. Vincencijeva konferenca - Trst; — Skupnost slovenskih vernikov - Lonjer; — Šentjakobsko kulturno društvo - Trst; — Salezijanska skupnost v Marijanišču na Opčinah; — Župnijski pastoralni svet v Nabrežini; — Revija »Mladika«; — Sklad Dušana Černeta in Društvo slov. izobražencev, ul. Donizetti 3 - Trst; — Marijin dom pri Sv. Ivanu - Trst; — Marijin dom v Rojanu; — Ukmarjev dom v Skednju; — Finžgarjev dom na Opčinah; — Cerkveni pevski zbor na Opčinah; — Baragov dom v Ricmanjih; — Duhovnija bi. p. Leopolda pri Domju; — Krekov dom v Borštu; — Slomškov dom v Bazovici; — Slovenski tržaški skavti; — Slovenske skavtinje iz Trsta in okolice; — Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici; — Cerkveni pevski zbor iz Bazovice; — Stalno slovensko gledališče v Trstu; — Ansambla TAIMS in Galebi. UH GOSTILNA-HOTEL PEPI KRIŽM ANČIČ BAZOVICA - ul. S. Kosovela, 133 Tel. 226127 TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON Trst - ul. San Cilino, 34 Tel. 54304 Slovenski otroci v San Justu (Argentina) ob jaslicah v »Našem domu«, kjer se tamkajšnji naši izseljenci zbirajo in se versko, prosvetno, družabno in športno udejstvujejo NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU TRST - ul. sv. Frančiška 20/1, p. p. 593 Tel. 774333 HOTEL DANEU OPČINE - Narodna, 194 Tel. 211241 KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTUN ATO Na voljo izbira cerkvenih predmetov TRST - ul. Paganini, 2 Tel. 60542 URARNA IN ZLATARNA MALALAN OPČINE - Proseška, 6 Tel. 211465 KERŽE • NASLEDNIKI Velika izbira gospodinjskih električnih strojev in drugih predmetov Trst Trg S. Giovanni, 1 Tel. 724221 TRGOVINA JESTVIN MOZETIČ FRANC TRST ■ ul. Pantaleone, 20 Tel. 810267 ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA Tel. 200122 SLOUEIISKI DENARNI ZAUODI na Tržaškem in Goriškem vam želijo vesele pra in srečno, uspehov polno leto 1982 e Kmečka banka ■ Gorica O Kmečka in obrtna posojilnica in hranilnica - Nabrežina O Kmečka in obrtna posojilnica in hranilnica - Sovodnje O Hranilnica in posojilnica - Opčine O Kmečka in obrtna e Banca di Credito di Trieste posojilnica in hranilnica - Doberdob Tržaška kreditna banka s. p. a. - Trst Voščila za božič in novo leto 1982 od tu in tam: GORICA ROMAN BAR (Roman Cotič) Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan TVRDKA FLORIJAN VETRIH Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo, motorno olje Chevron GORICA - ul. Lantieri, 5 ■ Tel. 84527 MOŠA - ul. Isonzo, 23 - Tel. 80160 IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV L E O P O L I GORICA - ul. Brigata Pavia, 46 Tel. 87577 GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO) (Mara Možina) SOVODNJE OB SOČI Tel. 882017 GOSTILNA DEVETAK VRH SV. MIHAELA Tel. 882005 Električne vodne črpalke - Hidrofori - Kompresorji za zrak na električni, bencinski in Diesel pogon. Kvaliteta največjega slovenskega podjetja v sektorju v 33 državah na štirih celinah. Sedež in komerciala: TRST - ul. F. Severo, 20 Telex 460636 STAC I Tel. 040/60516 GOSTILNA SIRK »Pri Lovcu« SUBIDA-PLEŠIVO Tel. 60153 Za prijetno razvedrilo je na razpolago tudi obširno igrišče za tenis GASTRONOMSKI MARKET & C. MOSSA » ul. Isonzo, 19 Tel. 80394 Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo. Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Obiščite nas! Odšli boste močno zadovoljni! GOSTILNA SOBAN JAMLJE Tel. 75044 TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA, 106/b Tel. 200172 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO NABREŽINA Tel. 200174 HOTEL BLED ROMA - RIM Ul. S. Croce in Gerusalemme, 40 Lastnik: Vinko Levstik UTRIP CERKVE Arhitekt šel h kartuzijancem Meseca septembra je stopil v kartuzijanski samostan slovenski rojak, mladi arhitekt Janez Pust. Arhitekturo je začel študirati v Ljubljani in jo končal v Parizu. Veliko je gradil tudi na Ažurni obali zlasti okrog St. Tropeza. Bil je iskan arhitekt in so ga zasipavali z naročili, toda ko je spoznal božji klic, se je odzval, da služi Gospodu, da gradi duhovno stavbo svojega notranjega življenja in se mu posvečuje z molitvijo 'in žrtvijo. Tam se bo tudi pripravljal na duhovništvo. Pet let se je odločal za ta korak. Razprodal je vse, kar je imel, izkupiček razdelil revežem in odšel v kartuzijo Montrieux-le-Jeune pri Meounesu nad Toulonom. Njegovi starši, dva brata in dve sestri pa živijo v Ljubljani. Preganjanje Cerkve na Kitajskem gre naprej Iz Hongkonga prihaja vest, da so kitajske oblasti v Sangaju zaprle štiri duhovnike, stare od 65 do 79 let. Trije med njimi so jezuiti. Ti duhovniki so se upirali zahtevi kitajskih oblasti, naj stopijo v društvo domoljubnih katoličanov. To društvo podpira vlada v Pekingu, Apostolski sedež pa ga zavrača. Celovška škofija ima novega škofa Za novega škofa celovške škofije je sv. oče imenoval duhovnika graške škofije msgr. Egona Kapellarija. Novi škof se je rodil 12. januarja 1936 v Leobnu. Star je torej 45 let. V duhovnika je bil posvečen pred 20 leti. V Gradcu je imel na skrbi dušno pastirstvo med višješolci. Jubilej vatikanskega dnevnika V sredo 9. decembra je izšla posebna številka vatikanskega dnevnika »L'Osserva-tore Romano«, ki izhaja že 120 let. Vsa leta je dnevnik spremljal življenje Cerkve in širil besedo papežev. Za proslavo te 120-letnice je bila v Rimu posebna akademija v prisotnosti uglednih osebnosti. Koliko je jezuitov? Družba Jezusova ima 106 provinc. Njeni člani so razširjeni po celinah takole: Afrika 1.160, Severna in Srednja Amerika 7.935, Južna Amerika 2.806, Azija 4.551, Evropa 10.527 (Slovanov 1.165: Slovencev 66, v drugih provincah še 23), Avstralija in Oceanija 348. Vseh skupaj je torej 27.027 članov, od katerih je 19.859 duhovnikov, 3.933 bratov pomočnikov in 3.235 bogoslovcev in novincev. Misijonarjev je 6.284 (23 odstotkov). Več kot polovica slovenskih jezuitov deluje izven Slovenije: nekaj v širši domovini, nekaj v Rimu, večina pa v misijonih (v Indiji, Afriki in na Japonskem) in v drugih krajih po svetu. Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte pri trgovcih in naročajte pri podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas terja vašo pozornost do njih! Lep Božič 1981 ter božje svetlobe polno leto 1982 voščita priateljem in znancem na Primorskem in v Evropi, posebno naročnikom in bralcem knjige »PERO IN ČAS II« MIRKO IN AGNA JAVORNIK Washington, DC, U.S.A. fHM Spored od 20. do 26. decembra 1981 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Nicolo Paganini«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Na goriškem valu; šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. Ponedeljek: 8.10 Gospodarska problematika. 9.30 Kramljanje. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturni dogodki. 13.20 Mešani zbor »Obala« iz Kopra. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 M. Solohov: »Tihi Don«. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.1 18.00 Pesniške podobe in usode. Torek: 8.10 Domači obrazi. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka; 14.10 Odraslim prepovedano! 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 16.00 Slovenci v miljskem okolišu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »La polifonica udinese« iz Vidma. 18.00 A. Hieng: »Krvava ptica«. Sreda: 9.30 Naš otrok. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Pod Matajurjan; beležke. 13.20 Moški zbor »Tabor« z Opčin. 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police. 14.10 M. šolohov: »Tihi Don«. 15.00 Ameriški gledališki muzikal. 16.00 Sto let telovadbe. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Gojenci šole Glasbene matice z Opčin in iz Nabrežine; mešani zbor »Obala« iz Kopra. 18.00 Slovenska literatura v Italiji. 18.15 Glasovi iz preteklosti. četrtek: 8.10 Živozeleno. 9.30 Psihološki utrinki. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Otroški kotiček: »Mala prodajalka vžigalic«. 14.30 Izbrali smo za vas. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajalci. 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski zbor Glasbene matice. 18.00 Četrtkova srečanja, 18.30 Sodobne slovenske novele. 19.20 Božični motivi. 20.00 Tičica arličica. 21.00 Bruna Pertot: Zeleni triptih. 22.00 Koncert božičnih pesmi v tržaški stolnici. 22.35 Lahka glasba na božično temo. 24.00 Polnočnica iz kapele Slov. past. centra v Trstu, ul. Risorta 3. Petek: 8.20 Božič v svetu. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Koncert pastoralne glasbe. 11.00 Mladinski oder: »Božično presenečenje«. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Na goriškem valu. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 15.00-19.00 Božično popoldne. 17.00 Božičnica v goriški stolnici 28. decembra lani. Sobota: 8JO Slovenske božične pesmi. 9.00 Praznična matineja. 10.00 Koncert. 11.00 Mladinski oder: »Dobrosrčni angel in psiček Muri«. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Oddaja o Reziji; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.00 Začnimo s črko A. 17.00 Posnetek božičnega koncerta v Sv. Križu pri Trstu. 18.00 Tatjana Turco: »Venderigle na plači«. 18.45 Vera in naš čas. Škofje v Zairu opozarjajo na krivice v državi Škofje v afriški državi Zair so izdali poseben dokument, v katerem pravijo, da se v državi ne spoštujejo osnovne pravice. Državni poglavar Mobutu se je zaradi tega čutil prizadet in je zagrozil, da ne bo nikoli dopustil, da bi Cerkev cenzurirala državo. Pri tem se je oprl na citat iz evangelija: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.« ~ vVijA*-****arw*•* , - •• rr, "‘V * - ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na Božičnico ki bo v nedeljo 27. decembra ob 15. uri v goriški stolni cerkvi. Nastopili bodo: združeni mladinski zbor ter mešani zbori iz Podgore, Vrtojbe, Štandreža, »Lojze Bratuž« in Rupa-Peč. Sedejeva proslava v Števerjanu Ob 50-letnici smrti goriškega nadškofa Sedeja sta domače župnijsko občestvo in SKPD »F. B. Sedej« s sodelovanjem z Zvezo slov. katol. prosvete iz Gorice priredili v nedeljo 13. decembra popoldne v Števerjanu proslavo, ki je imela dva dela: v cerkvi in v Sedejevem domu. V cerkvi je bila sv. maša, ki jo je ob somaševanju štirih duhovnikov opravil goriški nadškof Cocolin. Med somaševalci je bil tudi Andrej Sedej, pranečak nadškofa Sedeja, ki je sedaj kaplan v Komnu. Msgr. Cocolin je svoje misli naslonil na odlomek iz evangelija, ki se bere na 3. adventno nedeljo: »Bil je človek, ki ga je Bog poslal...« (Jan 1, 6). Tudi škofa Sedeja je Bog poslal, da bi bil prerok in pričevalec goriški Cerkvi. Trpka je bila zgodovina njegovega pastirovanja. Deležen je bil Kristusovega blagra: Blagor preganjanim zaradi pravice. Iskreno je ljubil vse tri narode, ki bivajo v nadškofiji. In za seboj je pustil mogočen spomenik: malo semenišče za oblikovanje novih duhovnikov. Njim je veljala njegova prva pozornost. Iz cerkve so se ljudje preselili v dvorano Sedejevega doma in jo do kraja napolnili. Proslavo je odprl mešani zbor domačega društva in pod vodstvom Hermana Srebrniča zapel Vodopivčevo »Tisoč slavospevov krasnih« in Hladnikov »Večerni zvon«. Štirje člani društva so nato recitirali Filipa Terčelja »Zadnji ilirski metropolit«. Sledilo je nato zelo izčrpno predavanje zgodovinarja Franca Dolinarja iz Rima, ki je prikazal prispevek nadškofa Sedeja v zgodovini slovenskega katolicizma. Zaključil je s pesnikovimi besedami: »Naš narod star je težkih tisoč let«, tisoč let, ki jih je prešinjalo krščanstvo. Proslavo je zaključil mešani zbor »Lojze Bratuž«, ki je pod vodstvom prof. Jeri-cija zapel enega Gallusovih motetov in Je-ricijevo »Pod križem«. S tem se je Štever-jan dostojno oddolžil spominu pok. nadškofa, saj je prav nadškofov nečak Ciril Sedej bil dolgo vrsto let dušni pastir šte-verjanske župnije. - ak SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA vabi na KONCERT orgelske in vokalne glasbe Franka Žgavec - mezosopran Andrej Pegan - orgle Boris Stakul - orgle Na sporedu so skladatelji: Bach, Pachel-bel, Buxtehude, Froherger, Zipoli, Durante, Yon, Alain, Jericijo. Stolna cerkev v Gorici v nedeljo 20. decembra ob 20,15 Msgr. Luigi Faidutti Celotna goriška škofija se je spomnila 50-letnice smrti nadškofa F. B. Sedeja, furlanski del škofije pa se bo posebej spomnil 50-letnice smrti msgr. L. Faidutti ja. Med Slovenci je ta sin Beneške Slovenije manj znan, Furlani pa mu veliko dolgujejo. Njegova vloga pred prvo svetovno vojno v furlanskem delu goriške nadškofije sliči oni, ki jo je v Sloveniji imel dr. J. E. Krek: socialni delavec, organizator, politik. Fašizem ga je preganjal in mu po vojni leta 1918 niso pustili, da bi ostal v Gorici. Očitali so mu da je »avstrijakant« in Italiji nevaren element. V resnici je bil le odličen duhovnik, prošt stolnega kapitlja, poslanec v goriškem deželnem svetu ter v dunajskem parlamentu. Nazadnje ga je cesar imenoval za goriškega deželnega glavarja. Italijanski liberalci so ga smrtno sovražili. Po vojni so dosegli, da je moral zapustiti Gorico in se naseliti v Rimu. Tu ga je Vatikan imenoval za pomočnika nuncija v baltiških državah Litvi, Estoniji in Letonski. Bival je v Kovnu, glavnem mestu Litve. Tu je umrl 18. decembra 1931, malo po smrti svojega nadškofa Sedeja. Po rodu je Faidutti bil beneški Slovenec, saj se je rodil v Škrutovem, župnija št. Lenart, leta 1861. Furlanski katoličani se bodo msgr. Fai-duttija spomnili v nedeljo 20. decembra z mašo v goriški stolnici ob 9. uri, nato z akademijo v Avditoriju. Koncert Vladimirja Krpana V Avditoriju je bil prejšnji četrtek drugi abonmajski koncert, ki so ga priredile Glasbena matica, ZSKP in ZSKD. Nastopil je pianist Vladimir Krpan iz Zagreba. Na sporedu so bile same Chopinove skladbe, in sicer vse njegove etude, 27 po številu. Koncert je zelo dobro uspel in poslušalci so navdušeno nagradili občutljivega in tehnično preciznega pianista, ki je moral na koncu dodati še par skladb, prav tako Chopinovih. Naslednji koncert bo v januarju, ko bomo poslušali flavto in klavir z bogatim in zanimivim programom. Župnik pri kapucinih se je poslovil P. Riccardo Ferronato, do sedaj župnik v cerkvi Marije Vnebovzete se je na praznik Brezmadežne uradno poslovil od svojih faranov. Poklican je bil namreč k dobrodelni ustanovi Charitas. Sicer ga je že dalj časa nadomestoval drugi pater, prav tako goreč in delaven, ki je za njim prevzel mesto župnika. Med mašo ob llh je p. Riccardo vzel slovo. Spomnil se je vseh, ki so v desetletju njegovega župnikovanja bili njegovi farani. Novo področje dela, ki mu ga je škofija odredila. Ježi na potresnem področju Bazilikate. Nastanil se je z še drugim duhovnikom in dvema redovnicama Previdnosti v kraju San’Angelo dei Lombardi, po potresu popolnoma porušenem. Skrajno uboštvo je delež teh ljudi. Zemlja je skopa, podobna našemu Krasu, k'i jih le za silo preživlja. Stanovali so v hišah z enim samim prostorom. Sedaj še teh nimajo več. Od 2200 prebivalcev je v tujini 600 moških. Doma so le žene, otroci in ostareli. Vendar so kljub skrajni revščini, ki je postala po potresu kar tragična, zadovoljni. Imajo živo vero, ki so si jo ohranili, četudi niso imeli vedno duhovnika med sabo. Za cel okraj, večji kot vsa goriška škofija, skrbi komaj 19 duhovnikov. Razumljivo, da so p. Riccarda sprejeli z največjo hvaležnostjo in ljubeznijo. Ko je odhajal v Gorico, so ga rotili, naj se kmalu vrne mednje. Poslovil se je od goriških vernikov z željo, da bi nas ljubezen božjega Deteta združila v eno samo družino, kjer ni ne revnega ne bogatega, temveč so vsi udje istega telesa, ki je Kristus. Tudi slovenski verniki se s hvaležnostjo spominjamo p. Riccarda in mu želimo na novem odgovornem mestu obilo božjega blagoslova in milosti. Podgora Miklavževanje. V Podgori v župnijski dvorani je bilo v soboto 5. decembra zvečer miklavževanje, ki so ga pripravili domači skavtje. Pestri program je vse razveselil. Otroci iz vrtca so zapeli tri pesmice. Čeprav jih je bilo malo, ker je večina zbolela za noricami, so se malčki prav lepo postavili. Tudi osnovnošolci so pripravili svojo točko. Anuška in Barbara, ki je več let hodita v baletno šolo, sta prvič v naši dvorani predstavili klasičen balet. Seveda brez »Podgorskih deklet« se ni smela vršiti prireditev. Ta so zapela pod vodstvom Katje Antonič nekaj skladbic. Skavtinje pa so program zaključile s kratko igrico »Miklavžev večer«. Na koncu se je prikazal še sam sv. Miklavž v spremstvu angelov in peklenščkov. Z izbranimi besedami je pozdravil prisotni in začel deliti darila. Vsem je bilo letošnje miklavževanje zelo všeč. Priznati je treba, da so domači skavtje pod vodstvom Katje Antonič res zmožni lepih reči. Želimo jim vse najboljše. Iz Jugoslavije Kardinal Stepinac jih še vedno vznemirja O primeru mozaika v cerkvi v Stražema-nu pri Slavonski Požegi smo že poročali. Oblasti so odkrile, da je na njem upodobljen tudi kardinal Stepinac, kar je seveda povzročilo jezo v partijskih krogih. Najprej je komisija za gradbeno umetnost ugotovila, da se mozaik ne sklada z baročnim stilom cerkve in da ga je zato treba odstraniti. Nato pa je prišel na vrsto še župnik Josip Devčič, ki je dal mozaik postaviti. Občinski sodnik za prekrške v Slavonski Požegi ga je obsodil na dva meseca zapora, ker da se je pregrešil proti javnemu redu in miru. Tudi bo moral plačati 3.000 dinarjev (80.000 lir) globe, ker ni pristojnim oblastem pravočasno poslal obveznih primerkov vabil za posvečenje cerkve. Življenjski jubilej slovenskega izseljenca V Buenos Airesu bo 18. decembra praznoval Franc Cotar svoj 80. rojstni dan. Rojen v Dornberku je bil drugi od osmih otrok v tej verni in narodno zavedni družini. Leta 1928 se je zaradi fašizma izselil v Argentino. Že doma je bil vnet društveni in cerkveni pevec kakor tudi dva brata in sestri, v Buenos Airesu pa se je pridružil ustanoviteljem Slovenskega podpornega društva, ki je bilo za takratne razmere zelo potrebno, obenem pa se začel udejstvovati v pevskem zboru, pri katerem še vedno sodeluje in ki poje pri slovenski maši v cerkvi sv. Rafaela. Imel je tudi prijateljske stike z izseljenskim duhovnikom Jožetom Kastelicem vse do njegove tragične smrti na Aconcagui v Andih. Prva leta je vrtnaril, potem pa delal v tovarni do upokojitve. Seznanil se je z Zorko Černe iz Vrtojbe, pridno pevko in si z njo ustanovil družino ter sezidal prijeten dom. Tudi obe hčerki in vnuki se prosvetno udejstvujejo ter udeležujejo skupnih slovenskih romanj in prireditev. Franc pa se še vedno zanima za kulturno dogajanje na Goriškem, prebira Katoliški glas, čita knjige Goriške Mohorjeve družbe in sodeluje pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu. Ob življenjskem jubileju mu čestitajo prijatelji in znanci z Goriškega ter bratje, od katerih je še sedem živih. Med temi je tudi Jože Čotar, ki obhaja svoj 75. rojstni dan 18. decembra. Obema kličemo: Še na mnoga leta! Za novo cerkev: Zmaga Martellaro, Trst 10.000 lir. Za lačne otroke: N. N., Trst 100.000 lir. Spori; MOŠKA D LIGA Olympia Terpin - Italcantieri 3 : 0 (15 : 8, 16 : 14, 15 : 7) V soboto 12. decembra je goriška 01ym-pia na domačih tleh v borbeni in zanimi- vi tekmi strla odpor tržiškega moštva Italcantieri. Tržičani so prišli gostovat v Gorico prepričani v lastno zmago. V tej veri so tudi dobro začeli tekmo, saj so v začetku prvega seta vodili z 2:7; nato pa so Goričani premagali trenutek krize in osvojili prvi set. Drugi set je bil najbolj razgiban, saj so Tržičani še vedno upali na zmago, a tudi tokrat zaman. Gostje so napeli vse sile še v prvi polovici tretjega seta, končno so se pa prepustili usodi. 01ympijci so s ponovno zmago dokazali, da so homogena in uveljavljenja željna ekipa. Treba je le popraviti določene tehnične pomanjkljivosti (servis). Za 01ympio so igrali Špacapan M. in Š. Cotič, Kuštrin, Dornik, Markožič, Terpin, Košič. Prihodnjo soboto 19. decembra bo v isti telovadnici v Štandrežu derby za prvo mesto: 01ympia se bo spoprijela z domačo Juventino. PRVENSTVO DEKLIC Olympia - Pieris 1 : 3 (15 : 9, 1 : 15, 8 :15, 7 : 15) Za Olympio so igrale: Bertolini, Vrtovec, Olivo, Mažgon, Klanjšček, Delai, Pozzo. G. R. PRVENSTVO DEČKOV Scarpoteca-Olympia Košič 0 : 3 (9:15, 13:15, 5:15) Mladi odbojkarji 01ympie Košič se uspešno uveljavljajo v prvenstvu dečkov. Odpravili so kar sredi Gradišča s čistim rezultatom 0: 3 domačo ekipo, ki je bila neposredni tekmec za končno zmago prvenstva. Naši fantje so si s to zmago še bolj utrdili prednost na skupni lestvici. Igrali so ves čas odločno; Scarpoteca se jim je upirala le v drugem setu. Nastopili so: Košič Beni in Aleksander, Terpin Andrej, Cotič Igor in Robi, Batti-sti Lucijan, Spazzapan Simon in Ivo, Komjanc Martin, Podveršič Damjan. OBVESTILA Molitveno srečanje za Poljsko bo v torek 22. decembra ob 20. uri v goriški stolnici. Vabljena društva, kristjani vseh veroizpovedi in verniki. G. nadškof želi, da se nekaj podobnega opravi v torek 22. decembra tudi po vseh župnijah goriške nadškofije bodisi pri maši ali adventni pobožnosti (zornice, božična devetdnevnica). V Kulturnem domu v Trstu bo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko z igro Toneta Partljiča »Na svidenje nad zvezdami« in sicer: v četrtek 17. dec. ob 20.30 red D; v petek 18. dec. ob 16. uri red H, I, J in ob 20.30 red A in E; v soboto ob 20.30 red B in F; v nedeljo 20. dec. ob 16. uri red C in G. V Finžgar jevem domu na Opčinah nastopi v nedeljo 20. decembra ob 17. uri ansambel »Rdeči nagelj« ob peti obletnici svojega delovanja. Sodelovali bodo člani ansambla »Zvezda«, mlajši mladinski pevski zbor »Vesela pomlad« ter g. Tone Be-denčič. SZSO Trst vabi vse volčiče in veverice na božično srečanje, ki bo v soboto 19. decembra ob 15. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli). V Ricmanjih bo SSG iz Trsta uprizorilo v soboto 19. decembra ob 20.30 dokumentarno lepljenko Aceta Mermolja »Pinko Tomažič in tovariši« ob 40-letnici ustrelitve. V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo ponedeljkov večer 21. decembra posvečen božični misli pod naslovom »Če se čudež ne zgodi...« Govoril bo Milan Nemec. Začetek ob 20,15. Družinska sreča Družino Nadje in Bernarda Špacapana je v četrtek 10. decembra razveselilo rojstvo hčerke Irene. S srečnimi starši se veselimo in jim čestitamo goriški skavti in skavtinje. Gornjim voščilom se pridružujejo ansambla TAIMS in Galebi, MMPZ »Vesela pomlad« ter vsi prijatelji z Opčin. * * # Mira se je pridružila sestrici Dunji. Srečnima staršema Nataši in Borisu Fabjanu iskreno čestita pevski zbor z Opčin in želi mali Miri veliko sreče na poti v življenje. Čestitke Neutrudnemu in požrtvovalnemu predsedniku Zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorku Hareju prisrčna voščila ob njegovem jubileju. I. F. Voščila Župnijski svet iz Mačkolj vošči svojemu župniku in vsem faranom blagoslovljene praznike. Isto željo izreka pevski zbor in PD Mačkolje zborovodju, sodelavcem in članom, pevci in pevke obeh zborov »Slovenski šopek« pa svojim staršem in vsem ljubiteljem petja. Tudi mačkoljanska skavtska družina vošči za praznik svojim požrtvovalnim voditeljem. Zahvala Po lepo uspeli Mali Cecilijanki v Katoliškem domu v Gorici 8. decembra se Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica toplo zahvaljuje vsem pevovodjem, ki so mladinske zbore pripravili, vsem nastopajočim mladim pevčkom in seveda vsem staršem, ki so otroke pripeljali na kraj nastopa. Združenje se tudi priporoča za podobno udeležbo mladih, nastopajočih na božičnem koncertu, ki bo v nedeljo 27. decembra ob 15. uri v goriški stolnici. DAROVI Za Katoliški glas: Peter Urbanc, Kanada, da bi list še dolgo mogel vršiti tako uspešno narodno in versko poslanstvo med našim narodom 170.000 lir; N. N. 5.000; N. N. 4.000; Jožko, Gorica 30.000; N. N. 10.000; Vladi Šturman, Trst 23.000; Avguština Gravner 10.000; N. .N. namesto cvetja na grob Lojzeta Čotar 10.000; Viktorija Hrovatin, Opčine 10.000 lir. Za Alojzijevišče: Kmečka hranilnica v Doberdobu namesto cvetja na grob Marije Gergolet 50.000 lir. Za Pastirčka: »Foto Incisioni Isontina« 25.000 lir. B. Š., Gorica: za novo cerkev in za katoliški tisk po 25.000 lir. N. N., Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Zavod sv. Družine, Alojzijevišče, Katoliški glas, Sv. goro in za semenišče v Vipavi po 100.000 lir. Ob četrti obletnici moževe smrti: Amalija Ferigo za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za Katoliški glas in za misijone po 10.000 lir. N. N., Podgora: za lačne in za Alojzijevišče po 25.000 lir. Zora Valentinčič-Sfiligoj: za lačne po svetu in za slov. misijonarje po 10.000 lir. Za cerkev v Števerjanu: N. N. 10.000; N. N. 20.000; vsi nečaki namesto cvetja na grob Pepce Zniderčič 80.000; Marino Humar 10.000; Felička Humar 10.000 lir. Za zbor »M. Filej«: N. N. z voščili za božič in novo leto 200.000 lir. Za cerkev v Sesljanu: v spomin Bernarde Terčon iz njene zapuščine 100.000 lir. Za cerkev v Mavhinjah in za kapelico v Cerovljah: Marta Terčelj v spomin na rajne Kolmanove iz Mavhinj po 30.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Faustini-Camuffo 3.000; Pija Rauber 2.000; Valerija Škabar-Sosič 10.000; Ivanka Malalan 5.000; N. N. italijanskega jezika 10.000; sestre ob 25-let-nici smrti dragega brata Jožkota Hrovatina za ogrevanje cerkve 55.000 lir. Za Marijanišče na Opčinah: Pina Brišček-Brecelj, Opčine 10.000 lir. Za Skupnost Družina Opčine: Nataša in Jožef namesto cvetja na grob Jožefa Černiča 20.000 lir. Za orgle v Bazovici: v spomin Silvestra Grgiča: Karla Mahnič 10.000, Magda Kalc, Opčine 10.000, Marija Živic, Sv. Ivan 10.000, Marija Ražem 50.000; Zofka Križmančič ob 7. obletnici moža Silvestra 5.000; Franc Kralj ob smrti tete Marije Grgič 30.000; družina Petaros 5.000; Emilija Križmančič 10.000 lir. Za misijone: Marta Kuzmin, Ločnik 5.000; N. N., Rupa 100.000; Rafaela Ferfo-Ija, Trst 10.000; Marija Zlobec 2.000 lir. Za lačne po svetu: M. F., Gorica 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! ★ Nabirka za naše vzgojne zavode Prihodnjo nedeljo 20. decembra, ki je adventna kvatrna, se bo pri vseh slovenskih božjih službah v goriški in tržaški škofiji pobiralo za naše vzgojne zavode Alojzijevišče in Zavod sv. Družine v Gorici ter za Marijanišče na Opčinah. ★ Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte pri trgovcih in naročajte pri podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas terja vašo pozornost do njih! Mirko Javornik PERO IN CAS II. druga izdaja 1981 Knjigarna Fortunat - Trst Katoliška knjigama - Gorica OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Ob smrti naše drage FILOMENE URDIH sporočamo, da nas je pokojnica zapustila 10. decembra in da smo jo pokopali na mavhinjskem pokopališču v soboto 12. decembra. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo domačemu župniku za pogrebne obrede ter msgr. Žoržu in msgr. Krefiču za somaševanje, cerkvenim pevkam in zboru Fantje izpod Grmade za občutene pesmi. Zahvala tudi vsem darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. Sesljati - Mavhinje - Buenos Aires, 14. decembra 1981 Sorodniki