geo19 OVITEK.qxd 6.2.2009 8:27 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 VENSKIH MEST A SLO ONOMSKA PREOBRAZB EK EKONOMSKA BOLE VID PREOBRAZBA AD ISBN 978-961-254-090-6 SLOVENSKIH MEST 19 € 20 9 2 1 6 9 8 7 6 0 9 0 4 5 DAVID BOLE pred_zalist.qxd 6.2.2009 8:35 Page 1 David Bole Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 22 E-po{ta: david.bole@zrc-sazu.si Medmrèje: http://giam.zrc-sazu.si/david.htm Rodil se je leta 1979 v Kranju, ìvel v Radovljici, na Zgornjih Gorjah in v Ljub- ljani, kjer je leta 1997 opravil maturo. Leta 2003 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in {e isto leto za~el s podiplomskim doktorskim {tudijem, ki ga je leta 2008 sklenil z zagovo- rom disertacije »Geografske razsènosti ekonomske preobrazbe slovenskih mestnih naselij«. Del podiplomskega izobraèvanja je preìvel tudi na uni- verzi v Bratislavi kot {tipendist evropskega izobraèvalnega programa Marie Curie. Od leta 2003 je kot mladi raziskovalec zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti. Njegova raziskovalna usmeritev je predvsem urbana geografija, znotraj nje pa preu~evanje ekonomije mesta in spremljajo~a prostorska dinamika sodobnih procesov, kot so potro{ni{tvo, suburbanizacija ter dekoncentra- cija gospodarskih dejavnosti v mestu. Veliko se je ukvarjal tudi z dnevno mobilnostjo prebivalstva in javnim potni{kim prometom. Izsledke opravlje- nih raziskav redno objavlja v znanstveni in strokovni literaturi. Bil je tajnik Zveze geografskih dru{tev Slovenije. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 EKONOMSKA PREOBRAZBA SLOVENSKIH MEST David Bole 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 EKONOMSKA PREOBRAZBA SLOVENSKIH MEST David Bole LJUBLJANA 2008 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 EKONOMSKA PREOBRAZBA SLOVENSKIH MEST David Bole © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Perko, Drago Kladnik Recenzenta: Marjan Ravbar, Dejan Rebernik Kartograf: David Bole Fotografa: David Bole, Igor @abjek Prevajalec: Matjà Drobne Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Collegium graphicum, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Naslovnica: Silhueta severnega dela Ljubljane, ki ni le prebivalstveno teì{~e ampak tudi ekonomsko, drùbeno in kulturno sredi{~e Slovenije. Avtor fotografije na naslovnici je Nu{a Osredkar, na predlistu Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.375(497.4) 911.3:33(497.4-21) BOLE, David Ekonomska preobrazba slovenskih mest / [[avtor besedila in] kartograf] David Bole ; [fotografa David Bole, Igor @abjek ; prevajalec Matjà Drobne]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2008. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 19) ISBN 978-961-254-090-6 241931520 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 EKONOMSKA PREOBRAZBA SLOVENSKIH MEST David Bole UDK: 911.375:330.34(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Ekonomska preobrazba slovenskih mest Glavna teza knjige je, da je v slovenskih mestih pri{lo do pomembnih funkcijskih sprememb, ki so posledica drùbenoekonomskih sprememb in se odraàjo tudi v njihovi spremenjeni geografski podobi. Teoretsko izhodi{~e delovne hipoteze sloni na postfordisti~ni paradigmi, ki je povezana z ekonomsko preobrazbo iz masovnega (fordisti~nega) na~ina proizvodnje v bolj fleksibilno obliko proizvodnje. Iz te preobrazbe izhajata pojava deindustrializacije in terciarizacije, ki se odraàta na ravni urbanega sistema in na ravni prostorske zgradbe posameznih mest. Deindustrializacija in terciarizacija sta tesno povezana in so~asna procesa, pri ~emer se pomen industrije spreminja in zmanj{uje, pove~uje pa se pomen storitev, ki lahko postanejo tudi temelj mestnega gospodarstva. To tezo deloma potrjuje drùbenoekonomska analiza urbanega sistema Slovenije, saj se je slovenski urbani sistem zaradi ekonomske preobrazbe dodobra spremenil. Storitve so absolutno in relativno prevladale nad industrijo, a mala mesta in nekatera srednje velika mesta so pove~ini v to gospodarsko panogo {e vedno prevladujo~e usmerjena, kar je posledica intenzivne industrializacije po 2. svetovni vojni. A tudi v teh mestih gre za spremenjeno obliko industrializacije, ki je bolj fleksibilna in tehnolo{ko intenzivnej{a, saj se le tak{na industrija lahko ohranja na globalnem trgu. Najbolj postindustrijski zna~aj ima Ljubljana, zato smo v njej in na {ir{em mestnem obmo~ju preverili dolo~ene procese. Ugotovili smo, da potekata dva nasprotujo~a si procesa. Prvi povzro~a dekoncentracijo ekonomskih aktivnosti, zlasti industrijskih in poslovnih dejavnosti, drugi pa osredoto~a dolo~ene ekonomske aktivnosti v sredi{~u mesta. Proces dekoncentracije je nekoliko mo~nej{i, zato mestna naselja v mestni regiji dolo~eno {tevilo delovnih mest izgubljajo v prid òjega suburbaniziranega obmo~ja. Kon~ni rezultat je ve~sredi{~nost tako v regiji kot v mestu. Nastajajo specializirana sekundarna sredi{- ~a z zgostitvami delovnih mest, odvisna od lokalnih razmer in zahtev. Na sektorski ravni gre ve~inoma za deindustrializacijo in terciarizacijo, ~eprav ostaja pomembna industrijska dejavnost, a v preobraè- ni obliki (mala, fleksibilna podjetja, obrtniki). Nove razmere in prostorske spremembe je treba upo{tevati v prostorskem na~rtovanju. Zlasti policentri~no zasnovo mesta oziroma mestne regije in usmerjanje ekonomskih aktivnosti na na~in, da se zagotovi zmanj{anje okoljskih pritiskov zaradi lo~enosti dejavnosti v prostoru, kar omogo~ajo zgo{~evanje ob koridorjih, ve~anje vloge javnega prometa, prepre~evanje pretirane razpr{itve dejavnosti, kar omogo- ~ajo zgo{~evanje ob koridorjih, ve~anje vloge javnega prometa, prepre~evanje pretirane razpr{itve dejavnosti. Poleg tega je sodobna, sekundarna ekonomska obmo~ja (poslovne, nakupovalne, proizvodne cone) treba navezati na preostala mestna obmo~ja, da postanejo in ostanejo del mesta in mestne regije. KLJU^NE BESEDE urbana geografija, Slovenija, mesto, preobrazba mest, deindustrializacija, terciarizacija, nova ekonomija, postfordizem, prostor 5 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 EKONOMSKA PREOBRAZBA SLOVENSKIH MEST David Bole UDC: 911.375:330.34(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Economic Transition in Slovene Cities The economic transition in Slovenia has undoubtedly led to major changes in Slovene urban landscape. The political transition in the 1990-ies was only the beginning of other fundamental processes that fol-lowed: the socialistic economic system started collapsing, new markets emerged and cities were exposed to global socioeconomic forces. Slovene cities were and still are at the forefront of the mentioned change. Major spatial, cultural, social and other transformations as results of the economic transition can be seen and felt by citizens, workers and visitors. A theoretical framework of the economic transition was based upon the paradigm of postfordism. The paradigm can sufficiently explain the economic transition and its main results – the deindustrialisation and tertiarisation of urban space. Empirical findings of the socioeconomic structure of the Slovene urban system support the post-fordist paradigm since it has experienced a sharp deindustrialisation and a con-secutive tertiarisation in the past two decades. An empirical analysis of the Slovene urban system was accomplished with the use of complex multivariate statistical and classification methods and its final result was a typification of Slovene cities according to the fordist/post-fordist regime of accumulation. The Slovene urban system is characterised by industrial (neofordistic) small cities on the one hand and polyfunctional large tertiary cities on the other. On the micro spatial level the city/region of Ljubljana was examined to identify the main spatial char-acteristics and changes caused by the economic transformation in the past 20 years. Detection of two main spatial processes was discussed: centripetal and centrifugal economic forces in the city. The centrifugal forces are stronger since suburbanized areas in the city region are gaining economic functions. A visible outcome can be seen in the formation of new suburban »edge« business zones, shopping centres and secondary office zones. But the centripetal forces are also notable especially in the city centre, which is gaining certain new functions. New forms of economic activities are shaping the spatial structure in the compact city, such as cultural industry and leisure activities. The end result of this economic restructuring is in the new economic geography of the city region of Ljubljana, which is marked by the fragmentation, specialisation and deconcentration of economic activities. These urban changes should be considered when new strategic spatial plans are to be developed. Polycentricism in the urban region is one possible solution to alleviate the emerging unsustainable spatial patterns that are a direct outcome of the economic transition. KEY WORDS urban geography, Slovenia, city, urban transformation, deindustrialization, tertiarisation, new economy, postfordism, spatial structure 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 VSEBINA PREDGOVOR ...................................................................................................................................................................................................................................................... 10 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 13 1.1 NAMEN IN CILJI .......................................................................................................................................................................................................................... 13 1.2 ZGRADBA KNJIGE .................................................................................................................................................................................................................. 15 2 METODE .............................................................................................................................................................................................................................................................. 17 2.1 OPIS KVANTITATIVNIH METOD IN POSTOPKOV ...................................................................................................................... 17 2.1.1 METODA STANDARDNEGA ODKLONA ................................................................................................................................ 17 2.1.2 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST .................................................................................. 17 2.1.3 RAZVR[^ANJE V SKUPINE S POMO^JO METODE GLAVNIH KOMPONENT .......... 18 2.2 BAZE PODATKOV .................................................................................................................................................................................................................... 20 2.2.1 STATISTI^NI PODATKI O DELOVNO AKTIVNEM PREBIVALSTVU .............................................. 20 2.2.2 POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE .......................................................................................................................................... 21 2.2.3 DRUGE BAZE PODATKOV ........................................................................................................................................................................ 22 3 TEORETSKA IZHODI[^A .......................................................................................................................................................................................................... 23 3.1 UVOD .......................................................................................................................................................................................................................................................... 23 3.2 TEORETSKE SMERI V URBANOGEOGRAFSKEM PREU^EVANJU ZGRADBE IN EKONOMIJE MEST ........................................................................................................................................................................................................ 23 3.2.1 OBDOBJE HUMANE EKOLOGIJE IN POZITIVIZMA ............................................................................................ 24 3.2.2 OBDOBJE STRUKTURALIZMA .......................................................................................................................................................... 29 3.2.3 STRUKTURALIZEM V PRETEKLOSTI IN V SEDANJOSTI ........................................................................ 30 3.2.4 OBDOBJE POSTMODERNIZMA V URBANI GEOGRAFIJI ........................................................................ 32 3.3 TEORIJE EKONOMSKE PREOBRAZBE .................................................................................................................................................. 33 3.3.1 FORDIZEM ...................................................................................................................................................................................................................... 34 3.3.2 POSTFORDIZEM .................................................................................................................................................................................................... 35 3.3.3 VLOGA GLOBALIZACIJE ............................................................................................................................................................................ 38 3.4 SKLEP IN TEORETSKI OKVIR RAZISKAVE ...................................................................................................................................... 40 4 PREOBRAZBA SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA .............................................................................................................. 43 4.1 UVOD .......................................................................................................................................................................................................................................................... 43 4.2 RAZLAGA POJMOV MESTO IN MESTNO NASELJE ............................................................................................................ 45 4.3 LASTNA OPREDELITEV MEST IN MESTNIH NASELIJ .................................................................................................... 50 4.4 ANALIZA DELOVNIH MEST V URBANEM SISTEMU SLOVENIJE .................................................................... 55 4.4.1 LOKACIJSKA DIVERGENCA ................................................................................................................................................................ 55 4.4.2 DRU@BENOEKONOMSKI ZNA^AJ SLOVENSKIH MEST ............................................................................ 59 4.4.3 FUNKCIJSKA USMERITEV SLOVENSKIH MEST .................................................................................................... 64 4.5 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST ...................................................................................................... 70 4.6 ANALIZA POSLOVNIH SUBJEKTOV URBANEGA SISTEMA .................................................................................... 78 4.6.1 [TEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV V URBANEM SISTEMU .............................................................. 79 4.6.2 ZNA^ILNOSTI POSLOVNIH SUBJEKTOV .......................................................................................................................... 83 4.7 DRU@BENOEKONOMSKA RAZVRSTITEV SLOVENSKIH MEST ........................................................................ 89 4.7.1 RAZLAGA DRU@BENOEKONOMSKE TIPOLOGIJE MEST ........................................................................ 94 4.8 POVZETEK UGOTOVITEV DRU@BENOEKONOMSKIH ZNA^ILNOSTI SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA .................................................................................................................................................. 98 5 PROSTORSKE ZNA^ILNOSTI EKONOMSKE PREOBRAZBE MEST IN MESTNIH OBMO^IJ .............................................................................................................................................................................................................. 101 5.1 METODOLO[KA POJASNILA .............................................................................................................................................................................. 101 7 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 5.2 ZNA^ILNI PROCESI EKONOMSKE PREOBRAZBE V MESTU IN MESTNI REGIJI .............. 103 5.2.1 POSTMODERNIZEM KOT OKVIR PROCESOV ...................................................................................................... 103 5.2.2 DEINDUSTRIALIZACIJA .......................................................................................................................................................................... 104 5.2.2.1 RAZLOGI ZA DEINDUSTRIALIZACIJO ...................................................................................................... 105 5.2.2.2 ZNA^ILNOSTI DEINDUSTRIALIZACIJE V SLOVENIJI ........................................................ 107 5.2.2.3 FORDISTI^NE IN POSTFORDISTI^NE LOKACIJE INDUSTRIJE ...................... 110 5.2.3 TERCIARIZACIJA .............................................................................................................................................................................................. 113 5.2.3.1 RAZLOGI TERCIARIZACIJE ...................................................................................................................................... 114 5.2.3.2 POTRO[NI[TVO V MESTU ...................................................................................................................................... 116 5.2.3.3 NAKUPOVANJE IN NAKUPOVALNA SREDI[^A ........................................................................ 119 5.2.3.4 ZABAVI[^NI PARKI ................................................................................................................................................................ 121 5.2.3.5 URBANI TURIZEM .................................................................................................................................................................. 121 5.2.3.6 SPECIALIZIRANE STORITVE ALI KULTURNA INDUSTRIJA .................................... 122 5.2.4 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI ........................................................................................ 129 5.2.4.1 POVEZANOST URBANIZACIJE IN EKONOMSKIH PROCESOV .......................... 130 5.2.4.2 OBLIKE DEKONCENTRACIJE EKONOMSKIH AKTIVNOSTI V MESTU IN MESTNI REGIJI .................................................................................................................................. 132 5.2.4.3 NEKATERE ZNA^ILNOSTI DEKONCENTRACIJE EKONOMSKIH AKTIVNOSTI IN RAZLOGI ZANJO .................................................................................................................... 134 5.2.4.4 PREDNOSTI IN SLABOSTI SUBURBANIZACIJE Z VIDIKA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI .................................................................................................................................... 137 5.2.5 KONCENTRACIJA NEKATERIH EKONOMSKIH AKTIVNOSTI .......................................................... 138 5.3 PRIMERI PROSTORSKIH POSLEDIC EKONOMSKE PREOBRAZBE LJUBLJANE .............. 140 5.3.1 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI V LJUBLJANSKI MESTNI REGIJI .................................................................................................................................................................................................... 141 5.3.1.1 OPREDELITEV IN ZGRADBA LJUBLJANSKE MESTNE REGIJE ........................ 142 5.3.1.2 PROSTORSKO SPREMINJANJE RAZPOREDITVE DELOVNIH MEST V OKOLICI LJUBLJANE .............................................................................................................................. 145 5.3.1.3 PRIMER KONCENTRACIJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V TRZINU .............................................................................................................................................................................................. 152 5.3.2 DEKONCENTRACIJA STORITEV IN NASTANEK NOVIH POSLOVNIH CON ZNOTRAJ LJUBLJANE .............................................................................................................................................................. 157 5.3.2.1 PROSTORSKE ZNA^ILNOSTI NEKATERIH TR@NIH STORITEV V LJUBLJANI .................................................................................................................................................................................... 159 5.3.2.2 PRIMER SEKUNDARNEGA POSLOVNEGA SREDI[^A V STEGNAH ...................................................................................................................................................................................... 167 5.3.3 DEKONCENTRACIJA TRGOVINE (POTRO[NJE) ZNOTRAJ LJUBLJANE ...................... 170 5.3.3.1 RAZPOREJENOST NOVIH NAKUPOVALNIH SREDI[^ .................................................. 171 5.3.3.2 POMEN NOVEJ[IH NAKUPOVALNIH SREDI[^ IN NJIHOVA FUNKCIJSKA ZGRADBA ................................................................................................................................................ 174 5.3.4 PRIMER KONCENTRACIJE SPECIALIZIRANIH STORITEV (KULTURNE PROIZVODNJE) V LJUBLJANI ................................................................................................................ 190 5.3.4.1 O@JA OPREDELITEV KULTURNE PROIZVODNJE NA PRIMERU LJUBLJANE ...................................................................................................................................................................................... 191 5.3.4.2 POSLEDICE ZGO[^EVANJA KULTURNE PROIZVODNJE NA PROSTOR LJUBLJANE ........................................................................................................................................ 193 5.3.5 MODEL PROSTORSKE DINAMIKE V LJUBLJANI – SINTEZA EKONOMSKE PREOBRAZBE .......................................................................................................................................................... 197 5.3.5.1 METODE DELA ............................................................................................................................................................................ 197 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 5.3.5.2 PRIKAZ MODELA V LJUBLJANI (SINTEZA POSLEDIC EKONOMSKE PREOBRAZBE) .............................................................................................................................. 199 5.3.5.3 PRIMERJAVA LJUBLJANE Z NEKATERIMI DRUGIMI EVROPSKIMI MESTI ............................................................................................................................................................ 203 5.4 NA^RTOVALSKI VIDIK EKONOMSKE PREOBRAZBE MESTA .......................................................................... 205 5.4.1 NA^ELO NA^RTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – POLICENTRI^NO MESTO .............................................................................................................................................................................................................................. 206 5.4.2 NA^ELO NA^RTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – SONARAVNO MESTO .............................................................................................................................................................................................................................. 208 5.4.3 UPO[TEVANJE SPREMENLJIVK EKONOMSKE PREOBRAZBE PRI NA^RTOVANJU MEST .................................................................................................................................................................. 210 6 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 214 7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 219 8 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 229 9 SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................................................................................................................................ 231 9 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole PREDGOVOR Monografija Ekonomska preobrazba slovenskih mest je rezultat ve~letnega raziskovalnega dela. Povezana je s pripravo avtorjevega doktorskega dela z naslovom Geografske razsènosti ekonomske preobrazbe slovenskih mestnih naselij. Cilj pri~ujo~e knjige je raziskati temeljne ekonomske procese in njihove zna~ilnosti v slovenskih mestih, tolma~iti slovenski urbani sistem z vidika ekonomske preobrazbe in prerazporeditve dejavnosti ter raziskati posledice omenjene preobrazbe na nadaljnji razvoj Ljubljane kot najbolj propulzivnega slovenskega mesta. Z odgovori na zastavljena vpra{anja je avtor èlel pridobiti empiri~ne informacije za oblikovanje kompleksnih strokovnih predlogov pri implementaciji u~inkovitej{ih oblik na~rtovanja mest, zlasti z vidika prilagoditve uspe{nej{emu vodenju planerskih politik, na primer z urbanim managementom. Drùbenoekonomska analiza urbanega sistema Slovenije potrjuje tezo, da sta temeljna sodobna procesa v slovenskih mestih deindustrializacija in terciarizacija. Pove~uje se zlasti pomen storitev, ki so nad industrijo prevladale tako absolutno kot relativno. V industrijo so {e vedno usmerjena le posamezna mala in srednje velika mesta, kar je posledica intenzivne industrializacije po 2. svetovni vojni. A tudi v teh mestih gre za spremenjeno obliko industrializacije, ki je bolj fleksibilna in tehnolo{ko intenzivnej{a, saj se je le tako sposobna ohranjati na globalnem trgu. Najbolj postindustrijski zna~aj ima Ljubljana. Avtor je ugotovil, da pravzaprav potekata dva nasprotujo~a si procesa. Prvi povzro~a dekoncentracijo ekonomskih aktivnosti, zlasti industrijskih in poslovnih dejavnosti, drugi pa zgo{~uje dolo~ene ekonomske aktivnosti v sredi{~u mesta. Proces dekoncentracije je mo~nej{i, zato mestna sredi{~a znotraj mestne regije izgubljajo delovna mesta na ra~un òjega suburbaniziranega obmo~ja. Kon~ni rezultat se odraà v tako imenovani me{ani rabi povr{in. Nastajajo specializirana sekundarna sredi{~a z zgostitvami delovnih mest, odvisna od lokalnih razmer in zahtev. Na sektorski ravni gre ve~inoma za deindustrializacijo in terciarizacijo, ~eprav industrijska dejavnost v preobraèni obliki (mala, fleksibilna podjetja, obrtniki) ostaja pomembna. V sodobni paradigmi razvojnih teorij, povezanih s prou~evanjem urbanih struktur, so~asno potekata nasprotujo~a si procesa: globalizacija kot odraz mednarodne prepletenosti gospodarskih in politi~nih tokov ter uveljavljanje drobnih, lokalnih politi~nih interesov, katerih cilji temeljijo na endogenem ali samo-nosilnem razvoju, lokalnih ekonomijah, uravnoteènem krogotoku produkcije, zaposlovanja, izrabe lokalnih virov ter povezanosti urbanih omreìj v enotno mreò. David Bole je oboje poskusil zdruìti v kompleksno zasnovano monografijo. Ob analizi urbanega sistema so {e vedno aktualne razli~ne teorije, od Christallerjeve omrèja centralnih krajev, prek teorije zasnove omrèja razvojnih polov in funkcionalne delitve obmo~ij na prednostna obmo~ja (na primer Lösch, Perroux, Boudeville, Lasuén), koncepta uravnoteènih funkcijskih obmo~ij do zasnove omrèja decentralizirane koncentracije obmo~ij. Prakti~ne izku{nje nas u~ijo, da so mesta odsev dinami~nega drùbeno ekonomskega razvoja, ki ga lahko slikovito poimenujemo kot »stopnja-sti slap« raznovrstnih inovacijskih procesov, ugodno potekajo~ih zlasti v urbanih sistemih s sodobno in raznovrstno infrastrukturno opremljenostjo. Neprekinjen tok inovacij namre~ tem obmo~jem omogo- ~a oblikovanje sektorskih in regionalnih clustrov ali grozdov. Na eni strani gre za nastajanje novih, hitro rasto~ih podjetij, na drugi pa za siroma{enje in propadanje obmo~ij na obrobju urbanih sistemov. Oboje ima ve~plastne u~inke na naselbinski razvoj. Pri tem mislimo predvsem na mrèno povezovanje sosednjih (uspe{nih) mest, posebej v zgodnej{ih razvojnih fazah, ki jih z raznovrstnimi in uspe{nimi industrijskimi in produkcijskimi dejavnostmi ter pronicajo~imi u~inki v {ir{o pokrajino praviloma izàre-vajo ve~ja urbana sredi{~a. Inovativnost, povezana z domiselnim povezovanjem mest, je kot naslednja razvojna stopnja obi~ajno vzpodbujena z obmo~ij z uspe{no industrijsko tradicijo. [e pozneje pa si razpr{eni ekonomski procesi obi~ajno sledijo kot izàrevanje difuzijskih procesov, ki v dolgoro~ni perspektivi vodijo k restrukturaciji celotnih mestnih sistemov. Potemtakem velja, da predvsem centralna naselja srednje in vi{je ravni na podlagi uspe{nosti raznovrstnih ekonomskih aktivnosti in nadpovpre~ne opremljenosti z oskrbnimi in drugimi dejavnostmi svoje 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 lokacijske prednosti ter s tem mònosti izrabe za nadaljnji aglomeracijski in urbanizacijski razvoj izkori{~ajo kot prednostne lokacijske faktorje za nadaljnji gospodarski napredek. V slovenskih razmerah nadaljnje razvijanje koncepta tako imenovanih razvojnih sredi{~ zahteva razmislek, katera izmed izbranih sredi{~ naj bodo teì{~a gospodarskega razvoja. To je {e zlasti pomembna odlo~itev za tista sredi{~a, ki imajo v svojih gravitacijskih zaledjih obmo~ja z obsènimi s strukturnimi problemi, na katerih naj bi ta sredi{~a kot razvojni generatorji pomembno prispevala k zmanj{evanju regionalnih disparitet. V kon-ceptualnem pogledu so razvojna sredi{~a element tako imenovanega to~kovno-aksialnega prostorskega strukturnega modela, ki je navezan na {ir{i prostorski sistem sredi{~. Uspe{no se razvijajo v soodvi-snosti od (naj)ve~jega sredi{~a. Za uspe{en gospodarski razvoj in uravnoteèno tekmovalnost v vsakem nacionalnem gospodarstvu ima posebno vlogo strate{ki pomen mest. Medregionalne razvojne razlike sicer niso zaèlene, vendar v tekmovalnost naravnan in uravnoteèn urbani sistem pospe{uje difuzijske procese in na ta na~in cilje regionalne politike na posreden na~in usmerja oziroma jih minimalizira. Za zmogljivost prenosa inovacijskih procesov ni toliko pomembna velikost mest, ampak kakovostna oprema z inovativnimi podjetji, pa tudi ustanovami, ki delujejo kot neke vrste »relejne postaje« in omogo~ajo napredek. [e pomembnej{a pa je povezanost med informacijskimi in komunikacijskimi ustanovami, pri ~emer »hardverska plat« za aplikacijo in prenos potencialno dostopnega znanja ni toliko pomembna kot know-how. O teoriji omrèja razvojnih polov imajo mnogi tudi kriti~no mnenje. Najprej jo ozna~uje razmeroma visoka stopnja abstrakcije. Zato je v nasprotju s tradicionalnimi lokacijskimi in razvojnimi teorijami njena implementacija bolj nepregledna. Tudi {tevilni empiri~ni primeri so obi~ajno ali zelo splo{ni ali pa v veliki meri hipoteti~ni. Zato jih ni mogo~e razloìti na kriterialni ravni, s katero naj bi se konkretneje dolo~ilo ali izpeljalo specifi~ne ukrepe za vsebinsko obliko regionalnih razvojnih strategij oziroma razvojnih sredi{~. Drugi~, teorija razvojnih polov izhaja iz kumulativnih ekonomskih procesov, ki se oblikujejo v mestih na temeljih distan~ne odvisnosti povezovanja regionalnih clustrov v omrèja ter od njihovih multiplikativnih u~inkov in difuzijskih prednosti. V sodobnosti je zaradi splo{nega pojemanja pomena »distan~nega« lokacijskega faktorja in nara{~anja medregionalnih prepletanj sprejemanje teh teoretskih podlag postalo vpra{ljivo. Razvojni u~inki, ki nastanejo s pomo~jo tr`nega (tudi izvoznega) povpra{evanja, spodbujajo razvojno mreènje na ve~je razdalje. Zato danes ni ve~ bistveno, da so ti u~inki izraèni v urbanem sistemu iste regije, saj se prenesejo na celotno dràvo ali celo {ir{e. Potemtakem teorija razvojnih polov ni v celoti napa~no zastavljena, ampak je njena pomanjkljivost v tem, da niso upo{tevani v vsi vplivni dejavniki, ki iz nje izhajajo oziroma so njihovi u~inki precenjeni. Koncept omrèja decentralizirane koncentracije obmo~ij pomeni povezovanje dveh navidez proti-slovnih si procesov: na {ir{em obmo~ju pomeni decentralizacijo, v è urbaniziranih okoljih oziroma mestih pa koncentracijo. V njem so na svojstven na~in zdruèni elementi teorije centralnih krajev in teorije razvojnih polov. Na tej podlagi je pri~akovati rast in decentralizacijo na podlagi aglomeracijskih u~inkov (ter s tem izena~evanje medregionalnih disparitet) in varovanje {e nepozidanih prostih zemlji{~ ter s tem prepre~evanje razpr{ene gradnje. V Sloveniji je zaradi razpr{ene naselbinske strukture s prevladujo~o zasebno gradnjo realizacija tega modela posebej privla~na v obmestjih in v majhnih naseljih na pode- èlskih obmo~jih z ustrezno prometno opremljenostjo. Neskladja, ki imajo vzroke è v prej{njem politi~nem sistemu, {e potencira nedokon~ana reforma lokalne samouprave. S tem v zvezi velja izpostaviti individualna ravnanja politi~nih strank, ki zaradi volilnih pri~akovanj ne podpirajo splo{no priznanih planerskih ciljev, ampak na njihovo ravnanje vplivajo individualnimi pritiski graditeljev enostanovanjskih hi{. Pri tem imajo odlo~ilno vlogo cena zemlji{~, èlja po bivanju v zelenem okolju ter v bliìni dobre infrastrukturne opremljenosti, ki ima v primeru zagotovljene hitre dostopnosti z osebnim avtomobilom {e posebno veljavo. Majhne lokalne skupnosti v neposredni bliìni prometnih koridorjev izkori{~ajo svoj poloàj tudi s pomo~jo cenenih gradbenih zemlji{~. Zasnova place-marketing doìvlja na podro~ju regionalne in lokalne razvojne politike tako v teoriji kot v praksi upo{tevanja vreden razcvet. Sodoben pojem »urbanega marketinga« ozna~uje povezovanje posameznih delov lokalnih skupnosti v regionalno celoto vi{je ravni, kar poteka na podlagi dolgoro~nega 11 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole in strate{ko usmerjenega koncepta izrabe (sicer raznolikih) razvojnih in lokacijskih potencialov, vendar s skupno zavestjo in ravnanjem oziroma ukrepanjem relevantnih akterjev. V tem raz{irjenem pomenu marketing vsebuje strate{ki koncept konkuren~no naravnanega upravljanja. Mesta in mestne regije kot produkcijska obmo~ja so s svojimi potenciali odvisni od kvantitativnih in kvalitativnih lastnosti gospodarskih potencialov ter naravnih virov. Oboje pa zahteva iz~rpen razvojno-politi~ni pogled na prihodnji razvoj, ki naj vklju~uje potrebe internih in eksternih ciljnih skupin, povezanih z razvojnimi vpra{anji. Pomemben vidik v razvoju koncepta regionalnega marketinga je tudi, da ne gre za parcialno razmejevane in njegovo geografsko razpoznavnost, kajti pod vplivi globalizacije in zaostrenega tekmovanja mest so zlasti v slovenskih razmerah njegova vplivna obmo~ja v globalnem merilu praviloma pre{ibka, premajhna in zato premalo prepoznavna. Zato je kot dolgoro~ni strate{ki in razvojni nastavek za uravnoteèno konkuren~nost mest in regij nujno medregionalno sodelovanje obsènej{ih obmo~ij. Knjiga je zasnovana na {iroko, zato so nekateri deli omenjeni zgolj fragmentarno. Pri tem se poraja ve~ vpra{anj, na katera bralec ne dobi odgovora. Povezana so tudi z uspe{no razvojno politiko mest v smislu koordinacije posameznih segmentov gospodarske, infrastrukturne, socialne in prostorsko-urbanizacijske politike oziroma s problemati~nostjo izbora prioritet nekaterih vidikov prilagajanja razvojnih politik glede na fizi~no ali/in drùbeno strukturo, vzro~no povezano s kompleksnostjo prou~itev med naravnimi in ekonomskimi dejavniki ter ~love{kimi viri v pokrajini. Ob tem se zastavljajo tudi nova vpra- {anja: Kak{ne so geografske posledice preobrazbe v mestih, ki niso bila podrobno preu~ena? Kak{na je prihodnost mest, ki so ohranila industrijo? Na kak{en na~in se v njih oblikujejo storitvene dejavnosti? Ali so prostorske spremembe ekonomskih aktivnosti, kot so policentri~nost, sekundarne poslovne cone, robne trgovske cone in druge tudi zna~ilnost drugih mest v Sloveniji? Pomen monografije za urbano geografijo izhaja iz dejstva, da so tovrstne {tudije redke in da jih za slovenska mesta nimamo dovolj. Z metodolo{kega vidika izpostavljamo pomen uporabe tako imenovanih analiti~nega in kompleksnega pristopa pri obravnavi stimulativnih u~inkov v pokrajini, ki jih sproà gospodarski razvoj mest. Pri tovrstnih {tudijah sta se za~ela uporabljati {ele v zadnjem ~asu, v Sloveniji pa sta popolna novost. dr. Marjan Ravbar 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 1 UVOD »Mesta so kot elektri~ni transformatorji: pove~ujejo napetost, pospe{ujejo menjavo, brez konca in kraja varijo ~love{ki ìvelj. Mar niso rojena iz najstarej{e in najrevolucionarnej{e delitve dela: na eni strani polje, na drugi tako imenovane mestne dejavnosti?« (Braudel 1988, 279) 1.1 NAMEN IN CILJI Tako prebivalci kot raziskovalci mest ~utimo, da ìvimo v obdobju preobrazbe, ko se ìvljenje v mestu nenehno soo~a z razli~nimi tehnolo{kimi, okoljskimi, gospodarskimi, kulturnimi in institucionalnimi izzivi. Kot pi{e Soja (2000), so raziskovalci mest to prestrukturiranje mest in mestnih regij ozna~ili kot »veliko preobrazbo«, podobno tisti, ki jo je prinesla industrializacija sredi 19. stoletja. Med drùboslov-ci in humanisti obstaja dolo~eno soglasje, da je omenjena preobrazba del {ir{ih drùbenih procesov z za~etki po letu 1970. To obdobje sovpada s prehodom na novo stopnjo kapitalisti~nega razvoja. To preobrazbo so spremljala nova poimenovanja, na primer postfordisti~no mesto, postindustrijsko mesto, postmoderno mesto, mesto petega vala, postkolektivno mesto in postsocialisti~no mesto (Amin 1994). John Friedmann (1995) je utemeljil nove vzorce v urbanizaciji in zgradbi mest ter jih povezal s procesom ekonomske globalizacije. Po njem so se v zadnjih nekaj desetletjih mesta temeljito (in temeljno) spremenila in trenutno smo v obdobju velike preobrazbe, ki jo zaznamuje premik v svetovni ekonomski zgradbi, to je premik iz »… mednarodne v globalno ekonomijo …« (Friedmann 1995, 26). Meni, da preobrazbo mestnega prostora lahko razumemo skozi njegovo ekonomijo, saj so mesta prestolnice akumulacije kapitala. Razvoj mesta je bil in tudi vedno bo »… pogojen z razvojem ekonomskega (produkcijskega) sistema …« (Gottdiener in Hutchingston 2000). Slovenska mesta najbr` to preobrazbo zaradi so~asno-sti s temeljnimi drùbenopoliti~nimi spremembami v zadnjih dveh desetletjih ob~utijo {e temeljiteje. Tuja, nekoliko manj pa tudi slovenska literatura, na {iroko opisuje posledice deindustrializacije, rasti novih gospodarskih dejavnosti v mestih in njihove aglomeracije, razvoja potro{ni{tva in potro{ni{ke drùbe ter drugih zna~ilnosti, povezanih z ekonomsko preobrazbo. Ekonomska preobrazba je torej tisti dejavnik, ki pomembno vpliva na geografsko zgradbo mesta. Z deindustrializacijo na mestnih obmo~jih se soo~amo tudi v Sloveniji. A »zlom« tradicionalne industrije hkrati omogo~a rast ne~esa novega, v primeru mest zlasti storitvenega sektorja, ki temelji na ustvarjalnosti in prilagodljivosti. Tudi preobrazbo mestne ekonomije sku{amo zaobse~i z novimi izrazi kot so u~e~a se mesta/regije, ustvarjalno okolje, kulturna proizvodnja, informacijsko mesto in podobno. Raziskovanje ekonomske preobrazbe je nenazadnje pogosto omenjeno v kontekstu spreminjanja prostorskega merila raziskovanja mest; enosredi{~na predstava o mestu in njegovem zaledju je manj aktualna, saj se pojavljajo ideje o policentri~ni mestni regiji, mrènem mestu, mozai~nem mestu in druge ideje, ki so tesno povezane s prestrukturiranjem gospodarstva v mestih. Leta 2004 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani iz{el zbornik Mesta v preobrazbi – Cities in transition, kjer so prvi~ sistemati~no zbrani prispevki o spremenjenem razvoju mest v Sloveniji, ~eprav so bile tovrstne razprave aktualne tudi pred tem. Pak (1999, 2002a, 2000b) je na primer opozarjal na spremembe v funkcijski zgradbi mest, Ravbar (1992, 1997, 2002) na spremembe v razporeditvi prebivalstva in delovnih mest ter o postopnem oblikovanju mestnih regij, Rebernik (2002) o spremenjenem socialnogeografskem ustroju Ljubljane. Iz tega lahko sklepamo, da so slovenska mesta zaradi zna~ilnega, socialisti~nega drùbenopoliti~nega ustroja tovrstno preobrazbo za~ela doìvljati pozneje kot tista v zahodni in severni sose{~ini. A spremembe so zdaj vendarle tu in preobrazba slovenskih mest je dejstvo, ki ni ostalo prezrto. Delovna hipoteza knjige izhaja iz zaznavanja sprememb in samega na~ina ìvljenja v mestih. Vse ve~ ~asa preìvimo v nakupovalnih sredi{~ih na obrobju mesta, kjer ne le kupujemo, ampak preìvljamo tudi prosti ~as. Na obmo~ju nekdanjih industrijskih con hodimo v termalno-bazenske komplekse; 13 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole na poprej zelenih povr{inah opazujemo gradnje tehnolo{kih »parkov«; v novo nastale obmestne poslovne cone hodimo na delo ali pa odpeljemo na popravilo avtomobil; v sredi{~u mesta pa obiskujemo prireditve in se ~udimo navalu turistov. Te in {tevilne druge novosti so ìvljenje me{~anov in okoli~anov temeljito spremenile. Iz ob~utenja teh sprememb izhaja tudi delovna hipoteza. Delovna hipoteza knjige je, da tudi v slovenskih mestih prihaja do pomembnih funkcijskih in prostorskih sprememb, ki so posledica drùbenoekonomske preobrazbe v zadnjih desetletjih. Te spremembe vklju~ujejo nazadovanje starej{ih industrijskih dejavnosti in vzpon sodobnih storitvenih dejavnosti. So~asno se je spremenil tudi temeljni (drùbeno)ekonomski ustroj mesta. Teoretski okvir predstavlja postfordisti~na paradigma, ki je povezana z ekonomsko preobrazbo iz masovnega (fordisti~nega) na~ina proizvodnje v bolj fleksibilno obliko proizvodnje. Postfordisti~na paradigma sicer vklju~uje {tevilne spremembe, ki jih bomo predstavili v teoretskem poglavju, v empiri~nem delu pa se bomo osredoto~ili zlasti na deindustrializacijo in terciarizacijo, za kateri menimo, da imata pomembne posledice tako na ravni urbanega sistema kot na ravni prostorske zgradbe posameznih mest. Na ravni urbanega sistema bomo sku{ali dokazati, da je slovenski urbani sistem popolnoma preobraèn in izkazuje terciarni oziroma storitveni drùbenoekonomski zna~aj, na ravni prostorske zgradbe mest pa bomo sku{ali dokazati, da imata terciarizacija in deindustrializacija pomemben vpliv na geografske zna~ilnosti mest, zlasti v razmerju med dekoncentracijo gospodarskih dejavnosti (na primer trgovina, industrija) na eni strani in koncentracijo nekaterih dejavnosti (na primer kulturna industrija, javne dejavnosti, specializirane storitve) na drugi. Temeljno vpra{anje monografije je, katere so poglavitne prvine ekonomske preobrazbe v slovenskih mestih, zlasti njenega prostorskega konteksta. Ne zanima pa nas zgolj dolo~itev posameznih procesov, povezanih z ekonomsko preobrazbo, temve~ tudi njihov vpliv na razvoj mesta, zlasti na razporeditev razli~nih dejavnosti. Bolj specifi~ni cilji, ki nam bodo pomagali raziskati tezo so: • 1. raziskati temeljne ekonomske procese v slovenskih mestih in njihove zna~ilnosti; • 2. pojasniti zna~ilnosti slovenskega urbanega sistema z vidika ekonomske preobrazbe in prerazporeditve dejavnosti (makro raven raziskave); • 3. raziskati posledice ekonomske preobrazbe na primeru slovenskega mesta (Ljubljana) in na njegov prostorski razvoj (mikro raven raziskave); • 4. ugotovljene spremembe ovrednotiti z vidika prostorskega na~rtovanja. Pri~akujemo, da bodo rezultati knjige smiselno pojasnili ekonomskogeografske spremembe v mestu. Skladno s specifi~nimi cilji je na{ namen: • 1. ugotoviti zna~ilnosti procesov, ki vplivajo na razvoj mest in so del splo{ne ekonomske preobrazbe; • 2. ugotoviti drùbenoekonomske zna~ilnosti urbanega sistema, funkcijske usmeritve mest, • 3. ugotoviti hierarhi~nost in zna~ilnosti podjetij po ekonomski, drùbeni in politi~ni tranziciji (prehodu v kapitalizem); • 4. na primeru slovenskega mesta (Ljubljana) prikazati spremembe v njegovi prostorski zgradbi in te spremembe primerjati z ostalimi evropskimi mesti; • 5. na podlagi dognanj v knjigi prispevati tudi k aplikativnemu, na~rtovalskemu vidiku. Navedeni specifi~ni cilji in pri~akovani rezultati so temelj pri~ujo~e knjige. Odpirala pa se bodo tudi {tevilna druga vpra{anja, ki zahtevajo podrobnej{o obravnavo in bodo predstavljena po posameznih tematskih sklopih. Pojasniti moramo è sam izraz »ekonomska preobrazba«, s katerim ozna~ujemo tiste prvine, ki po na{em mnenju najbolj vplivajo na geografijo mest. Izhajajo iz postfordisti~ne paradigme, ki to preobrazbo sku{a pojasniti s spremembami v na~inu gospodarjenja in obenem vklju~uje {tevilne drùbenoekonomske spremembe, omenjene zlasti v poglavju 3.3. V empiri~nem delu knjige osredoto~amo le na dve prvini ekonomske preobrazbe, ki po na{em mnenju odlo~ilno vplivata na prostorske zna~ilnosti mest, to je na deindustrializacijo in terciarizacijo. Omenjena procesa se v mestnem prostoru odraàta na razli~ne na~ine, ki jih prav tako èlimo empiri~no prikazati. Naj na tem mestu izpostavimo preobrazbo starej{ih industrijskih obmo~ij v sodobna storitvena sredi{~a, rast potro{nje in zgo{~evanje specializiranih storitev v mestnih sredi{~ih. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Poudariti je treba {e, da temeljni namen dela ni ugotavljanje vpliva ekonomskih dejavnosti na dolo- ~en razvoj mest, na primer na poselitveni ali prometni. Njegov glavni namen je raziskati, kako se ekonomska preobrazba z zna~ilnimi pojavnimi oblikami (deindustrializacija, terciarizacija, dekoncentracija in koncentracija ekonomskih dejavnosti) pojavlja v Sloveniji in kak{ne so njene posledice na prostorsko zgradbo posameznega mesta. Zanima nas, kak{na je vloga sodobnih nakupovalnih sredi{~, kak{en je odnos med osrednjim poslovnim obmo~jem in novej{imi robnimi poslovnimi obmo~ji in podobno. Zlasti pa nas zanima prostorski (geografski) vidik teh sprememb, zato bo poudarek na raziskovanju lokacijskih sprememb ekonomskih dejavnosti, spremenjeni prostorski zgradbi ter na prostorskih odnosih v mestu in mestni regiji. Ker ni mogo~e raziskati vseh mest v Sloveniji, se v drugem delu knjige na najnìji prostorski ravni osredoto~amo na posami~en primer. Na primeru Ljubljane sku{amo predstaviti prostorske posledice ekonomske preobrazbe mesta in celotne mestne regije. To {e zdale~ ne pomeni, da posledice ekonomske preobrazbe enega mesta sku{amo posplo{iti na celotno Slovenijo, verjamemo pa, da bodo dognanja v tej knjigi primerno izhodi{~e tudi za podrobnej{e raziskovanje ostalih slovenskih mest. Na makro ravni raziskovanja je tako osrednji predmet preu~evanja urbani sistem, na mikro ravni pa mesto in mestna regija Ljubljana. Ljubljana je najve~je slovensko mesto in dokazati sku{amo, da ima najbolj izrazit postindustrijski zna~aj z veliko udelèbo tujega kapitala, prevladujo~im storitvenim gospodarskim sektorjem, izrazito polifunkcionalnostjo in izjemno koncentracijo prakti~no vseh dejavnosti v slovenskem prostoru. Tematika zastavljene naloge je zelo {iroka, zato je nerealno pri~akovati, da lahko v enem samem delu zaobjamemo vse geografske razsènosti ekonomske preobrazbe mest, lahko pa poudarimo dolo- ~ene procese in vidike, za katere menimo, da v slovenskem prostoru {e niso podrobneje raziskani. Zato je nujno, da se v dolo~ene pojavne oblike bolj poglobimo, saj bodisi niso dovolj raziskane ali pa je v slovenski geografiji njihovo poznavanje zaenkrat pomanjkljivo. Na drugi strani se v dolo~ene pojavne oblike ne èlimo poglobiti, saj so bile te v literaturi è zadovoljivo in obsèno pojasnjene. Kot v vsakem znans-tvenem delu so tudi v tej knjigi potrebni dolo~eni kompromisi in vsebinski poudarki. Tako se na primer bolj poglabljamo v nastanek sodobnih poslovnih obmo~ij znotraj mesta in {ir{ega mestnega obmo~ja, saj so prav ti procesi in njihove posledice v Sloveniji {e slabo raziskani. Vendar pa se na primer dekoncentraciji trgovine iz mestnih sredi{~ empiri~no ne posve~amo posebej, saj o njih è obstajajo {tevilne kakovostne raziskave, ki jih povzemamo in smiselno vklju~ujemo v na{ izdelek. Tudi deindustrializacije ne preu~ujemo same po sebi, ampak v okviru terciarizacije oziroma oblikovanja poslovnih, trgovskih in ustvarjalnih obmo~ij, ki jih podrobneje predstavljamo na primeru slovenskih mest. Opozoriti je treba {e na pogosto spreminjanje geografskega merila raziskovanja, saj je narava prostorskih procesov tak{na, da je njegovo pogosto menjavanje nujno. To sicer ni vsakdanja praksa v urbani geografiji, kjer so pogostej{e raziskave zgolj ene same od treh ravni: makro ravni oziroma urbanega sistema, mikro ravni oziroma posameznega mesta in regionalne ravni oziroma mestne regije. V tej knjigi imamo opravka z vsemi tremi saj menimo, da lahko le tako celovito prikaèmo spremembe ekonomskogeografske zgradbe mesta. ^e bi izbrali le eno raven preu~evanja, bi obstajala nevarnost, da dolo~ene pojave spregledamo. Prav tako je zna~ilnost sodobnega mesta v njegovi »mozai~nosti« in prepletanju pojavov na razli~nih ravneh, Tako je na primer terciarizacija pojav, ki je zna~ilen za celoten urbani sistem (makro raven), razli~no pa se odraà tudi znotraj mestne regije ter po posameznih mestnih predelih (mikro raven). 1.2 ZGRADBA KNJIGE Na za~etku bomo predstavili osnovno literaturo, ki je v mnogo~em vplivala na potek raziskave in nekatere temeljne uporabljene metode, orodja in baze podatkov. Sledil bo teoretski del, kjer bomo sprva pregledali teoretske smeri pri raziskovanju ekonomije v mestu in njihove epistemolo{ke podlage. Nato bomo predstavili razli~na teoretska izhodi{~a za preu~evanje ekonomske preobrazbe, zlasti tako imenovano postfordisti~no paradigmo (podrobnej{i opis v poglavju 3.3.2). 15 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Vsebinski in empiri~ni del je zasnovan dokaj dvojno, saj je tak{na tudi sama narava preu~evanja. Objekt preu~evanja je tako na dveh prostorskih ravneh: na makro ravni ali ravni dràve bomo sku{ali preveriti drùbenoekonomske zna~ilnosti urbanega sistema oziroma ugotoviti do katere mere spada slovenski urbani sistem v okvir postfordisti~ne, postindustrijske paradigme. Ustvarili bomo tudi tipizacijo posameznih mest v slovenskem urbanem sistemu, kar bo osnova za nìjo, mikro raven preu~evanja (mesto in mestna regija). Na ravni posameznega mesta ali mikro ravni, ki izkazuje najve~jo stopnjo »preobrazbe« (Ljubljana), opredeljujemo temeljne dejavnike, ki izhajajo iz paradigme ekonomske preobrazbe. Najprej so prikazana teoretska izhodi{~a, povezana z deindustrializacijo in terciarizacijo, ki sta osrednjima pro-cesoma ekonomske preobrazbe znotraj postfordisti~ne paradigme. Raziskali smo, kako so spremembe v gospodarstvu vplivale in {e vedno vplivajo na geografsko razsènost mesta. Nato se osredoto~amo na najpomembnej{e izbrane procese, ki po na{em mnenju najbolj vplivajo na geografske zna~ilnosti mesta in se najpogosteje omenjajo v svetovni literaturi: • Ocenjujemo tako imenovane centripetalne in centrifugalne silnice prostorskega razvoja (suburbanizacija ekonomskih dejavnosti v ljubljanski mestni regiji in spreminjanje razporeditve ekonomskih dejavnosti med mestom in obmestjem znotraj mestne regije). • Podajamo oceno, ali se dekoncentracija in fragmentacija ekonomskih dejavnosti v prostoru dogajata tudi znotraj strnjenega mesta in ne le v okviru {ir{ega mestnega obmo~ja (mestne regije) Ljubljane. S prostorsko analizo ugotavljamo, ali obstajajo in katera so »nova ekonomska sredi{~a« znotraj mesta Ljubljane ter kak{ne so njihove zna~ilnosti. Predvsem pa nas zanimajo razmerja med tradicionalnimi gospodarskimi sredi{~i, na primer mestnim sredi{~em, in novej{imi ekonomskimi sredi{~i. • Na podlagi omenjenih empiri~nih analiz predstavljamo model prostorske dinamike, ki je hkrati sinteza procesov na ravni mesta oziroma mestne regije; primerjamo ga z evropskimi mesti. • Na koncu preverjamo na~ela na~rtovanja mest ob upo{tevanju zakonitosti prostorske dinamike v razmerah ekonomske preobrazbe. • V sklepnem delu povzemamo temeljne ugotovitve in podajamo odgovore na postavljene delovne hipoteze. 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 2 METODE V tem poglavju so predstavljeni zlasti poglavitni postopki, ki so bili uporabljeni v empiri~nih analizah ter pomembnej{e baze podatkov, ki smo jih pri tem uporabili. To poglavje je torej namenjeno splo{nemu pregledu in seznanitvi s posameznimi viri in metodolo{kimi postopki, ter problemom, pomislekom, ki so se pokazali, porajali ob njihovi uporabi. Postopki in viri so deloma obravnavani tudi v okviru posameznih poglavij, kjer je bilo to bolj smiselno. Najprej predstavljamo pomembnej{e kvantitativne postopke, nato pa {e nekatere baze podatkov, ki smo jih najve~krat uporabili pri empiri~ni analizi. 2.1 OPIS KVANTITATIVNIH METOD IN POSTOPKOV 2.1.1 METODA STANDARDNEGA ODKLONA Za dolo~anje temeljne drùbenoekonomske usmeritve smo se uporabili klasi~no statisti~no metodo standardnega odklona, uporabljeno è v delu Mala mesta v SR Sloveniji (Vri{er 1969). Ta metoda temelji na dolo~anju strukturnega razmerja med posameznimi sektorji delovnih mest v vsakem mestnem naselju. Opredelitev usmerjenosti v dolo~en sektor je bila opravljena na podlagi odstopanja od srednje vrednosti. Matemati~na formula kvocienta (K) je: K = DM ÷ X, n kjer je DM delè delovnih mest v posameznem mestu in X povpre~en delè v celotnem urbanem sisten mu. ^e je v naselju delè delovnih mest v dolo~enem sektorju za ve~ kot 25 % presegal povpre~ek vseh mest, smo sklepali, da je naselje »izrazito« usmerjeno v ta sektor. ^e se je delè gibal med 1 in 25 %, smo menili, da je naselje v ta sektor »zmerno« usmerjeno. Vri{erjeva metoda iz leta 1969 je podobna, vendar a s pomembno razliko, saj je za srednjo vrednost upo{tevano povpre~je deleèv vseh mest in ne splo{no povpre~je posameznega sektorja v urbanem sistemu. Za ta na~in smo se odlo~ili zaradi zna~ilne zgradbe slovenskega urbanega sistema, ki ga sestavljajo manj{a mesta. ^e bi za srednjo vrednost upo{tevali povpre~je vseh deleèv, bi bila zaradi prevladujo~ega poloàja manj{ih, industrializiranih mest v slovenskem urbanem sistemu srednja vrednost pretirano visoka v sekundarnem in prenizka v storitvenem sektorju. To metodo smo uporabili tudi pri dolo~anju funkcijske usmerjenosti slovenskih mest, pri dolo~anju usmerjenosti poslovnih subjektov in njihovih temeljnih zna~ilnosti, kot so velikost podjetij, poreklo kapitala in ~asovni nastanek poslovnih subjektov. 2.1.2 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST Za izdelavo tematskih zemljevidov potencialne dostopnosti do delovnih mest smo uporabili metodolo{ki postopek, ki sta ga razvila danska geografa Andersen in Engelstoft (2004). V bistvu gre za prikaz urbane pokrajine na podlagi indeksov, ki smo jih izra~unali za vsako naselje v Sloveniji po na sliki 1 prikazanem postopku. V formuli N pomeni potencialno dostopnost do dela v dolo~enem naselju; M je {tevilo delovnih mest x v mestnem naselju; d je razdalja med centroidom posameznega naselja in mestnim naseljem, kjer je koncentracija delovnih mest. S pomo~jo orodij GIS smo za vsako od dejavnosti v Sloveniji dolo~ili potencialno dostopnost do dela. Zemljevidi potencialne dostopnosti so nastali s programskim orodjem ArcGis 9.1 in programskim dodat-kom ET Geowizard z modulom za izra~unavanje matrike razdalj. Postopek nastajanja zemljevida je prikazan slikovno (slika 2). Ker izra~un indeksov zahteva natan~ne razdalje od prav vsakega naselja do vseh 64 mest, smo ustvarili matriko razdalj med 6003 naselji in 64 mesti. Uporabili smo v ZDA izdelan modul »Distance and azimuth matrix v.2«, ki ga je mogo~e vklju~iti v programsko opremo ArcGis 9.1. Predhodno 17 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole n M1 N = Mj x dj j=1 d1 M2 d2 Nxd4 M4 d3 Slika 1: Ra~unski prikaz modela potencialne dostopnosti do delovnih mest (Andersen M3 in Engelstoft 2004). smo za vsa naselja dolo~ili centroide in na podlagi njihove medsebojne oddaljenosti ustvarili omenjeno matriko. Matriko razdalj smo zdruìli s {tevilom delovnih mest po formuli, prikazani v sliki 2, in tako za vsako naselje dobili indeks, ki smo ga glede na standardni odklon od povpre~ne vrednosti vseh indeksov prikazali na zemljevidu. Primer izra~unavanja indeksov z zdruèvanjem preglednic je prikazan v sliki 3. Na enak na~in smo izdelali zemljevide potencialne dostopnosti za vse SKD (standardna klasifika-cija dejavnosti) dejavnosti za popisne podatke iz leta 2002. Naselja smo prikazali glede na polovi~ne vrednosti standardnega odklona. Mestna naselja so izvzeta iz ra~unskih operacij, ker je izra~unavanje indeksa matemati~no neveljavno (deljenje z 0). 2.1.3 RAZVR[^ANJE V SKUPINE S POMO^JO METODE GLAVNIH KOMPONENT Ena od pomembnih postavk je izdelava tipologije mest na podlagi velikega {tevila razli~nih drù- benih in ekonomskih spremenljivk. Zaradi velikega {tevila spremenljivk in njihove o~itne avtokorelacije smo se odlo~ili, da iz njih ustvarimo manj{e {tevilo umetnih spremenljivk, ki so med seboj povezane, {tevilo delovnih mest indeksi pretvorba mesta centriodi krìna potencialne mest tabela dostopnosti karta potencialne matrika matrika zdruèvanje dostopnosti do razdalj razdalj delovnih mest pretvorba centriodi naselja naselja naselij Slika 2: Metodolo{ki postopek izdelave zemljevidov potencialne dostopnosti s pomo~jo GIS. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 matrika razdalj mesto1 mesto2 mesto3 . . mesto n naselje1 3,5 km 7,5 km 20 km . . XY km naselje2 125 km 23 km 17 km . . XY km naselje3 2,5 km 150 km . . 40 km XY km : : : : . . XY km del. mesta naselje n XY km XY km XY km . . XY km indeks = razdalja delovna mesta mesto1 mesto2 mesto3 . . mesto n del. mesta 100 200 150 . . XY matrika indeksov mesto1 mesto2 mesto3 . . indeksov naselje1 28,5 26,67 7,5 . . 123 naselje2 8,82 . . 0,8 0,15 70 naselje3 80 1 . . 2,5 110 : : : : . . : naselje n XY XY . . XY XY kartografski prikaz standardnega odklona indeksov Slika 3: Primer izra~unavanja indeksov potencialne dostopnosti do delovnih mest. ter nato na podlagi njih ustvarimo tipologijo. To nam omogo~a metoda glavnih komponent, saj nudi vrsto statisti~nih postopkov, ki ve~jemu {tevilu medsebojno povezanih spremenljivk dolo~i manj{e {tevilo umetnih spremenljivk, ki to medsebojno povezanost pojasnjujejo (Rebernik 1996, 223). Metodo glavnih 19 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole komponent in njeno bolj zapleteno izpeljavo (faktorsko analizo) so uporabljali tudi drugi geografi, med njimi ^erne (1977), Gosar in Mihevc (1978) ter Rebernik (1996). Gre za pregledovalno metodo, katere glavni namen je, da zmanj{amo {tevilo spremenljivk in ugotovimo temeljne zna~ilnosti njihove zgradbe. Metoda glavnih komponent (MGK) izra~una komponente, ki so najmo~neje povezane z opazovanimi spremenljivkami in pojasnijo kolikor je mogo~e veliko varia-cije posameznih spremenljivk. Zato mesta, ki izkazujejo podobno variranje kot same komponente, z metodo razvr{~anja v skupine uvrstimo v isto organsko skupino. Vendar, kot je opozoril Vri{er (1984, 49), rezultat ni zgolj funkcijska razvrstitev mest, temve~ {ir{a, zna~ajska opredelitev mest. Matemati~na ena~ba postopka je dokaj enostavna: Y = a x + a x + … + a x , i ix1 1 i2 2 im m kjer je Y komponenta i, a je njena utè (lastna vrednost), x pa spremenljivka. Zelo pomembne so i i predvsem uteì ali lastne vrednosti (eigenvalues), ki so dejansko variance glavnih komponent (Y ), dolo-i ~ene tako, da te maksimirajo. Tako najve~ji delè variance pojasni prva komponenta, vsaka nadaljnja pa manj{ega. V na{em primeru smo v postopek MGK vklju~ili ve~ kot 40 spremenljivk. Upo{tevali smo spremenljivke, vezane na delovna mesta (lokacijska divergenca, sektorska in dejavnostna usmerjenost mest) ali poslovne subjekte (gostota poslovnih subjektov, sektorska in dejavnostna usmerjenost, velikost, ~as nastanka in poreklo kapitala poslovnih subjektov) in temeljne drùbene spremenljivke ({tevilo prebivalcev, indeks gibanja delovnih mest). Izbor smo preverjali s testom KMO (Kaiser-Mayer-Olkinova mera) in Bartlettovim testom sferi~nosti. Za dolo~itev {tevila glavnih komponent veljajo tri pravila (Krevs 2000): • izbrano {tevilo glavnih komponent mora pojasniti najmanj 80 % skupne variance; • lastne vrednosti morajo biti ve~je od 1; • delè skupne variance, ki jo pojasni zadnja upo{tevana komponenta, naj bo ve~ja od 5 %. [tevilo glavnih komponent dolo~imo na podlagi preglednice, ki kaè skupno pojasnjeno varianco vseh komponent. Zgoraj omenjenim pravilom ustreza {est komponent: skupaj namre~ pojasnijo skoraj 84 % celotne variance, vse imajo lastne vrednosti nad 1, zadnja, {esta komponenta pa pojasni nad 5 % skupne variance. Prva komponenta pojasni 29,8 % skupne variance, naslednja 19 % in tako naprej. [tevilo komponent je tako {est, kar ustreza dolo~enim izkustvenim pravilom, ki kaèjo, da je {tevilo glavnih komponent obi~ajno tretjina vseh spremenljivk, v na{em primeru 18. V drugi fazi smo razvr{~anje v skupine izvedli na podlagi {estih komponent, ki smo jih pridobili v MGK za vsako mesto. V praksi smo kmalu izlo~ili Ljubljano, saj je zaradi velikih odstopanj kvarila razvr{~anje v skupine. Za razvr{~anje smo uporabili hierarhi~no Wardovo metodo, ki za dolo~anje pripadnosti dolo~eni skupini uporablja analizo variance med posameznimi skupinami. Za mero podobnosti smo uporabili evklidsko razdaljo, ki je na {iroko v rabi, saj ima {tevilne dobre lastnosti. Ker pa {tevilo skupin ni bilo znano vnaprej, smo morali postopek razvr{~anja v skupine ponavljati z razli~nim {tevilom skupin, vse do optimalnega rezultata. Najbolj{i rezultat je dalo razvr{~anje v 8 skupin. Dolo~eni vsebinski poudarki (izbor spremenljivk, dolo~anje skupin in drugo) so pojasnjeni v poglavju o tipologiji mest. 2.2 BAZE PODATKOV 2.2.1 STATISTI^NI PODATKI O DELOVNO AKTIVNEM PREBIVALSTVU Najpomembnej{i podatki, na podlagi katerih smo preu~evali slovenski urbani sistem, so podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po kraju dela in kraju bivanja. Ker smo se osredoto~ili na {tevilo delovnih mest, so bili uporabni predvsem podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po kraju dela, pri ra~unanju lokacijske divergence pa tudi po kraju bivanja. Podatke zbira Statisti~ni urad Republike Slovenije (SURS), podatkovni zbiri pa so bili razli~ni – od popisov leta 2002 in 1991 do registra SRDAP (Statisti~ni register delovno aktivnega prebivalstva). V poglavju o preobrazbi urbanega sistema Slovenije smo 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 uporabili popisne podatke iz leta 2002 po mestnih naseljih, v poglavju o prostorskih zna~ilnostih ekonomske preobrazbe {ir{ega mestnega obmo~ja Ljubljane pa podatke iz registra SRDAP po naseljih. Oba podatkovna zbira (popisni podatki in register SRDAP) medsebojno nista primerljiva, zato smo se tovrstni primerjavi izogibali. Razlog neprimerljivosti so razli~ne metodologije pridobivanja podatkov in tudi razli~ne metodologije v razli~nih obdobjih. @al je tako popis delovnih mest po dejavnostih iz leta 1991 zaradi spremenjene metodologije dolo~anja dejavnosti tèko primerjati s tistim iz leta 2002. Popis iz leta 2002 na primer ne vklju~uje obrti kot dejavnosti, temve~ je ta »razbita« med druge dejavnosti. Enako velja tudi za podatke iz SRDAP, za katere se od leta 1999 naprej uporablja novej{a metodologija pridobivanja podatkov. V poglavju, kjer spremljamo dekoncentracijo ekonomskih aktivnosti v ljubljanski mestni regiji, tako uporabljamo podatke od leta 1999 do leta 2005, saj starej{i ~asovni niz ni primerljiv. Pri tej bazi podatkov je treba opozoriti na dolo~ene metodolo{ke probleme: • Prvi je zakrivanje podatkov zaradi statisti~ne zaupnosti. V primeru pridobivanja podatkov po mestnih naseljih je bil ta problem manj izrazit, saj so ta naselja pove~ini ve~ja in ni zakrivanja podatkov. Do tega pride le, ~e ima naselje manj kot 25 prebivalcev ali ~e ima dolo~ena kategorija majhno {tevilo zastopanosti. ^e ima na primer dolo~eno naselje manj kot tri zaposlene v dolo~eni kategoriji dejavnosti, se pojavlja {e tako imenovano sekundarno zakrivanje, kjer se lahko zakrije tudi vi{ja kategorija, ki prepre~uje izra~un zakrite. V tem primeru smo si pomagali z drugo podatkovno bazo (Poslovni register Slovenije), kjer smo sku{ali oceniti zakrite vrednosti, kar pa je bilo v praksi redko potrebno. Tako smo na primeru mestnega naselja Podko~na, ki ima le 59 prebivalcev in zato precej zakrite podatke o delovnih mestih, o {tevilu delovnih mest sklepali na podlagi strukture poslovnih subjektov v tem naselju. • Drugi ve~ji problem je kakovost podatkov, ki so se izkazali za precej nenatan~ne. Podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po kraju dela (baza SRDAP) so namre~ odvisni od poro~anja poslovnih subjektov po posameznih delovnih enotah. Nekatera podjetja tako poro~ajo le o {tevilu delovnih mest na sedeù podjetja, ne pa tudi v posameznih poslovnih enotah, kjer delo dejansko poteka. Tudi nekatere javne slùbe, na primer Slovenska vojska, sporo~ajo {tevilo delovnih mest le tam, kjer je sedè ministrstva (Ljubljana), in ne tam, kjer ta delovna mesta dejansko so. Gre za precej{en problem, ki se pojavlja tudi v popisnih podatkih, kjer je kraj delovnega mesta prav tako vzet iz registra. Napaki zaradi napa~nega poro~anja kraja delovnega mesta se ni mogo~e izogniti, kljub temu pa je treba omeniti realno mònost odstopanja podatkov od resni~nega stanja. • Tretji problem izhaja iz spreminjanja meja posameznih naseljih, torej njihovega zdruèvanja in razdruèvanja. Problem je v ve~ini primerov re{ljiv, a je zahteval temeljit pregled spreminjanja obsega naselij, nastajanja novih naselij ter ukinjanja nekaterih naselij in njihovega priklju~evanja drugim naseljem. Zlasti pri podatkih o delovnih mestih ljubljanskega mestnega obmo~ja je bilo treba preu~iti zdruèvanje posameznih naselij, ki so nastala po letu 2000, predvsem na obmo~ju naselja Zaplana in ob~ine [martno pri Litiji. Omenjeni problemi so predstavljali dolo~eno oviro pri zbiranju in interpretaciji podatkov. Zlasti to velja za statisti~no zakrivanje, ki je zahtevalo zbiranje podatkov v tako imenovani »varni sobi« na SURS-u in njihovo zdruèvanje na vi{je prostorske ravni, ki ne kr{ijo na~ela statisti~nega zaupanja. Omeniti je treba {e, da vsi podatki o delovno aktivnem prebivalstvu zajemajo le zaposlene na ozemlju Republike Slovenije, torej ne vklju~ujejo oseb, ki delajo v tujini. 2.2.2 POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE Poslovni register Slovenije (PRS) je podatkovna zbirka vseh poslovnih subjektov v Sloveniji, z njo pa upravlja Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Poslovni register omogo~a vpogled v vse poslovne subjekte, tako zasebna podjetja kot javne ustanove, na primer muzeje, {ole, zdravstve-ne domove. PRS je obsèna baza podatkov, kjer je vpisanih ve~ kot 180.000 posameznih gospodarskih in negospodarskih drùb, samostojnih podjetnikov, kulturnikov, {portnih delavcev, izpostav posameznih 21 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole drùb, poslovalnic in podobno. Baza vsebuje vse pomembnej{e lastnosti posameznega poslovnega subjekta, kot so ime, dejavnost, lastni{tvo, velikost, oblika in ~as nastanka, z natan~nim naslovom pa omogo~a tudi georeferenciranje. Zato je baza podatkov zelo uporabna tudi z geografskega vidika. V tej knjigi smo jo uporabili pri pregledu poslovnih subjektov v mestih in pri kartiranju posameznih dejavnosti v ve~jem merilu, na ravni mesta oziroma mestne ~etrti. Dostop do baze je omogo~en le ob pla~ilu storitve. Pridobili smo jo 1. septembra 2005, zato vse analize, ki uporabljajo bazo PRS, veljajo za ta datum. Podobno kot druge podatkovne baze, ima tudi PRS dolo~ene omejitve in pomanjkljivosti. Prva je enaka teàvi s podatki o delovno aktivnem prebivalstvu. Nekatere drùbe in javne slùbe namre~ {tevila zaposlenih ne vodijo po posameznih organizacijskih enotah, na primer posameznih poslovalnicah ali izpostavah. Tako je polje, ki navaja {tevilo zaposlenih, prazno ali pa je vrednost neznana. Ta podjetja vodijo skupno {tevilo zaposlenih le tam, kjer je sedè drùbe. Tak primer je Mercator Poslovni sistem d. d., ki ima najve~je {tevilo zaposlenih na lokaciji, kjer je sedè drùbe, torej na Dunajski cesti v Ljubljani, in ne po posameznih poslovalnicah. Vendar ve~ina poslovnih subjektov vodi zaposlene tudi po poslovalnicah. Drug problem so samozaposleni (samostojni podjetniki), ki niso vodeni kot zaposleni v lastnem poslovnem subjektu. Samostojni podjetnik namre~ ni nujno tudi zaposlen, lahko je le lastnik, kar oteùje empiri~ne analize. Zato smo v nekaterih primerih izvzeli tiste samostojne podjetnike, ki niso imeli zaposlenih, kar je v besedilu izrecno navedeno. Tretji problem PRS so pomanjkljivi podatki. Pomemben delè poslovnih subjektov tako nima nave-denega porekla kapitala, zato smo pri dolo~anju lastni{tva upo{tevali le podjetja s tovrstno informacijo. Problem je nastal tudi pri dolo~anju velikosti podjetij in izra~unavanju {tevila zaposlenih v podjetjih, saj PRS velikost dolo~a intervalno, tako da ima na primer dolo~eno podjetje med 3 in 5 ali med 200 in 300 zaposlenih. V redkih primerih izra~unavanja {tevilo zaposlenih (na primer v kulturni proizvodnji) smo zato vzeli srednje vrednosti, torej gre za oceno {tevila zaposlenih. Za obdelavo podatkov smo ve~inoma uporabljali programe MS Excel, MS Access, ArcGis9 in SPSS. 2.2.3 DRUGE BAZE PODATKOV Med ostalimi pomembnej{imi podatkovnimi bazami omenimo {e tiste prostorske podatkovne zbirke, ki so v tej monografiji pogosto uporabljene. Velik del prostorskih baz na ravni celotne Slovenije smo pridobili na Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS). Gre za Register prostorskih enot (RPE), pridobljen v letu 2005, zato se prostorski prikaz naselij, hi{nih {tevilk, ob~in in drugih teritorialnih enot nana{a na stanje v tem letu. Pomembni so {e drugi prostorski zbiri podatkov. Pri kartiranju sodobnih trgovsko-poslovnih con smo uporabili digitalne ortofoto posnetke (DOF), ki smo jih pridobili z dovoljenjem Mestne ob~ine Ljubljana. Ti posnetki imajo zelo dobro lo~ljivost, zato smo lahko kartirali tudi najmanj{e objekte. Ker tudi ti podatki kaèjo stanje leta 2005, smo zaradi ve~je aùrnosti opravili tudi terensko delo in na obmo~jih trgovsko-poslovnih con vrisali vse spremembe, ki so se zgodile po nastanku DOF-ov. Digitaliziranje DOF posnetkov je potekalo v programskem paketu ArcGis 9.1. Uporabili smo tudi druge prostorske podatke, zlasti za kartografski prikaz. Od GURS-a smo pridobili posamezne sloje za kartografsko predstavitev (poseljena obmo~ja, ceste, reke in druge kartografske prvine). Uporabili smo tudi druge prostorske podatke, ki so nastali na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU ob preteklih raziskovalnih dejavnostih, na primer tloris Ljubljane. Vsi uporabljeni viri in podatkovni zbiri so navedeni ob zemljevidih ali preglednicah. 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 3 TEORETSKA IZHODI[^A 3.1 UVOD Osrednje teoretsko izhodi{~e tega knjìnega dela je teorija o ekonomski preobrazbi iz fordisti~ne-ga v postfordisti~en na~in proizvodnje. Ker gre za kompleksen in ve~zna~en pojav, ki zaobjema {irok spekter ekonomskih, socialnih in prostorskih dejavnikov, je nemogo~e predstaviti celovit teoretski pregled, zato je poglavje razdeljeno na dva dela. V prvem podpoglavju podajamo pregled temeljnih teoretskih smeri in metod v urbani geografiji, zlasti tistih, ki se neposredno dotikajo preu~evanja zgradbe in ekonomije mest. Poznavanje preteklih in sedanjih teoretskih smeri se je izkazalo za koristno pri izdelavi lastnega teoretskega okvira raziskovanja in je omogo~ilo temeljitej{e vrednotenje è obstoje~ih raziskav na tem podro~ju. V drugem delu poglavja se osredoto~amo na teorije o ekonomski preobrazbi oziroma o premiku celega niza drùbenih in tudi geografskih dejavnikov v sodobnih drùbah. Gre za postfordisti~no paradigmo, ki je v slovenski znanosti redko omenjena, kljub dejstvu, da je realnost sprememb v postfordizmu kot samoumevna sprejeta v {tevilnih drùboslovnih in humanisti~nih razpravah. Postfordisti~na paradigma je okvir raziskovanja in obsega {tevilne druge ekonomske, drùbene pa tudi kulturne spremembe, ki jih zaradi obsènosti niti ne omenjamo. Za potrebe te knjige smo se osredoto~ili zlasti na tiste prvine postfordisti~ne paradigme, ki po na{em mnenju najbolj izrazito vplivajo na prostorske spremembe mest in urbanega sistema kot celote. Na podlagi obeh temeljnih podpoglavij v sklepnem razmi{ljanju predstavljamo teoretski okvir lastnega raziskovanja ekonomskogeografskega preu~evanja preobrazbe slovenskih mest in njihovih vplivnih obmo~ij. 3.2 TEORETSKE SMERI V URBANOGEOGRAFSKEM PREU^EVANJU ZGRADBE IN EKONOMIJE MEST Raziskovanje zgradbe mest v povezavi z urbano ekonomijo nima ravno dolge zgodovine. O celo-vitem raziskovanju lahko govorimo {ele v drugi polovici 20. stoletja, ko je nastala teorija o ekonomski osnovi (bazi) mest. Pred tem lahko zasledimo prvine, ki se urbane ekonomije niso neposredno dotikale, Preglednica 1: Zna~ilnosti teoretskih smeri v urbani geografiji pri preu~evanju ekonomije v mestih. teoretska smer obdobje glavne teorije in modeli metodologija prva polovica urbana morfologija, lokacijska deskriptivna, morfolo{ka environmentalizem 20. stoletja ekonomika, teorija sredi{~nih analiza, preprostej{i krajev, modeli urbane rabe tal ra~unski modeli sredina in druga modeli urbane rabe tal, nomoteti~ne metode, polovica 20. stoletja neoklasi~ni ekonomski modeli, kvantitativne metode: modernizem pozitivizem do sodobnosti teorija ekonomske baze (faktorska ekologija), multivariatna analiza, behaviouralisti~na analiza, lokacijska analiza strukturalizem sedemdeseta leta neomarksisti~na teorija, teorija kvalitativne metode (intervju, 20. stoletja »nove (globalne) ekonomije« anketa, mòganski vihar) do sodobnosti in kvantitativne metode (analiza politik, javne uprave, zemlji{kega trga) poststrukturalizem konec osemdesetih zanikanje splo{no veljavnih teorija kompleksnosti, postmodernizem let 20. stoletja teorij mrèna teorija, do sodobnosti nereprezentativna teorija 23 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole na primer urbana ekonomika, enostavne modele rabe tal, sredi{~nost naselij in druge, ki pa so nedvomno vplivale na poznavanje tega pojava v mestu. Predmet preu~evanja je torej ekonomija v mestu, zlasti z urbanogeografskega vidika. Zaradi preglednosti je podpoglavje razdeljeno v tri dele: environmentalizem in pozitivizem, strukturalizem ter postmodernizem. Ta delitev morda ni optimalna, vendar je zaradi bolj{e preglednosti in razumljivosti ustrezna na{emu namenu, to je pregledati razvoj raziskovanja urbane ekonomije ob predstavitvi glavnih izkustev ter pregledati zapu{~ino teorij urbane ekonomije. Za vsako obdobje so predstavljena teoretska izhodi{~a, modeli ali teorije ter kratek opis metod, ki so jih v teh obdobjih uporabljali. Pregled teorij in metod razli~nih avtorjev je koristen pri prepoznavanju zgradbe urbane ekonomije. Odlo~ili smo se predstaviti le tiste raziskave, ki se neposredno nana{ajo zgolj na mesta in na urbano ekonomijo. Obstajajo namre~ {tevilne razvojne teorije, kjer imajo mesta sicer pomembno vlogo, a njihov prvotni namen ni razlaga urbane ekonomije, temve~ {ir{ega regionalnega razvoja. Zato tu le omenjamo Perrouxa in njegovo teorijo razvojnih polov, Bobeka in njegovo naslednico Lichtenbergerjevo s teorijo drùbenoekonomskih stopenj ter druge klasi~ne in neoklasi~ne razvojne teorije. 3.2.1 OBDOBJE HUMANE EKOLOGIJE IN POZITIVIZMA Prvo polovico 20. stoletja je zaznamovalo iskanje temeljnih na~el delovanja in nastanka mest, s tem pa tudi è delovanja urbane ekonomije. V urbani geografiji se je kot prva filozofska smer uveljavil environmentalizem, ki je poudarjal razmerje med ~lovekom in njegovim naravnim okoljem, zlasti vplivom poloàja, podnebja in povr{ja na obliko ter razvoj mesta (Pacione 2001, 27). Iz zgolj preprostih opisov mest so se pozneje razvile bolj zapletene morfolo{ke analize, ki pa so po mnenju Pacioneja (2001) pome-nile temeljni preobrat pri raziskovanju mest, saj se je pozornost z raziskovanja okoljskih vplivov (podnebja, povr{ja …) razvoja mest preusmerila na lokacijsko-ekonomske vplive. Ekonomsko analizo mest kot to~k v prostoru je v delu Teorija centralnih krajev najbolj razvil Walter Christaller. V njem je kot najpomembnej{e dejavnike za razvoj in hierarhijo mest v urbanih sistemih uveljavil trgovino in {e zlasti javne funkcije ter ostale storitve. Pomemben snovalec je tudi Loesh, ki je leta 1954 Christallerjevo teorijo nadgradil in ustvaril »heksagonalni model urbane pokrajine«, kjer {esterokotniki okrog sredi{~nih krajev ustvarjajo {e bolj zapleten hierarhi~ni vzorec (Daniel in Hopkinson 1986, 197). Pozneje so nastale tudi druge klasi~ne teorije, na primer zasnova omrèja razvojnih polov, koncept uravnoteènih funkcijskih obmo~ij, zasnova decentralizirane koncentracije, gravitacijski modeli, velikost-na razporeditev mest (rank size distribution) in podobno, ki pa jih ne obravnavamo podrobno, saj se mest in njihove ekonomije ne dotikajo neposredno. Ekonomske teorije mestne zgradbe in urbane rabe tal so se razvijale è na za~etku 20. stoletja. Izhajajo iz neoklasi~nih ekonomskih teorij o lokaciji ekonomskih dejavnosti. Neoklasi~ni modeli urbane rabe tal imajo izhodi{~e v na~elih von Thünenovega modela agrarne rabe tal. Prvi, ki ga je uporabil za razlago urbane rabe tal, je bil ameri{ki ekonomist Hurd (Carter 1995). Glavna predpostavka je, da je vrednost zemlji{~a odvisna od ekonomskega donosa, ki je odvisen od dostopnosti lokacije, ta pa od bliìne mestnega sredi{~a. Najve~jo vrednost imajo torej zemlji{~a v mestnem sredi{~u in tem zakonitostim je prilagojen tudi na~in izkori{~anja mestnih zemlji{~ (Vresk 2002). Pozneje so nastajali drugi modeli urbane rabe tal, vsi pa so upo{tevali ekonomski donos kot poglavitni dejavnik, ki oblikuje urbano rabo tal. Leta 1964 je Hurdov model nadgradil Alonso in kot dejavnik, ki vpliva na zgradbo mesta, upo{teval dohodke v gospodinjstvu: dlje kot od sredi{~a mesta ìvi gospodinjstvo, ve~ svojih dohodkov mora nameniti prevoznim stro{kom. Zato je predpostavil, da gospodinjstva z nìjimi dohodki ìvijo blìje mestnemu sredi{~u, kjer so stro{ki za dostop do delovnih mest nìji. Tak{en koncept minimalizi-ranja transportnih stro{kov ob maksimalizirani uporabni vrednosti zemlji{~a (stanovanjski, industrijski, trgovski …) okrog mestnega sredi{~a ustvarja koncentri~ne pasove z razli~no rabo tal. Uporaba na~el neoklasi~nih modelov urbane rabe tal se je v urbani geografiji uveljavila zlasti v en-vironmentalizmu in tako imenovani {oli humane ekologije, ki deloma spada tudi v obdobje pozitivizma 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 (Pacione 2001, 132). Ta smer je poudarjala razmerje med ~lovekom in naravo in je izhajala iz na~el socialnega darvinizma. Mesta so pojmovali kot obmo~je »boja« posameznih dejavnosti za zemlji{~a oziroma lokacije, kjer »prevladajo« dominantne dejavnosti (Pacione 2001, 27). Za pomembne za~etnike raziskovanja ekonomije v mestih {tejemo predstavnike ~ika{ke {ole humane ekologije z Burgessom in Hoytom na ~elu (Daniel in Hopkinson 1986, 86). »… Zna~ilen koncept, ki so ga vzpostavili humani ekologi je bil, da je mesto neke vrste drùbeni organizem, kjer sta individualno ravnanje in drùbena organizacija pogojena z bojem za preìvetje …« (Knox 1995, 37). Ta {ola je ustvarila neprecenljive modele urbane rabe tal, ki so se pozneje nadgrajevali in vklju~evali tudi gospodarske prvine. Ti modeli urbane rabe tal so pravzaprav preìveli vse filozofske smeri v urbani geografiji in z njimi {e vedno sku{amo razlagati vzorce v urbani rabi tal, pri tem pa upo{tevati temeljne gospodarske zna~ilnosti mesta, ~eprav je njihov prvenstveni pomen druga~en. Prvi model urbane rabe tal v mestu je v dvajsetih letih 20. stoletja izdelal Burgess. V njem je rabo tal v mestu opredelil na podlagi koncentri~nih funkcionalnih con. V sredi{~u mesta je prva cona oziroma osrednje poslovno obmo~je (Central Business District oziroma CBD), ki mu sledijo prehodna cona, delavska cona, stanovanjska cona in nazadnje cona dnevnih voza~ev (Daniel in Hopkinson 1986, 86). Desetletje za Burgessom je model rabe tal, ki se pogosto imenuje tudi sektorski model, izdelal Hoyt. Ta model je nekoliko preobraèn koncentri~ni model, saj predvideva, da posamezne skupine dejavnosti v mestu iz mestnega sredi{~a àrkasto izhajajo proti mestnemu obrobju. Tak{no obliko mesto dobi zaradi tega, ker se posamezne dejavnosti (sektorji) {irijo skupaj z mestom od mestnega sredi{~a proti mestnemu obrobju. Hoyt je tako ustvaril model, ki poudarja mònost, da se bolj kakovostna stanovanjska zemlji{~a s~asoma razvrstijo ob prometnih poteh zunaj sredi{~a mesta, manj kakovostna pa najdlje od poslovnega sredi{~a, pogosto ob industrijskih zemlji{~ih. Tako nastanejo sektorji, ki àrkasto potekajo izven sredi{~a mesta. Tako Burgessov kot Hoytov model slonita na razlikah v lokacijski renti, ki jo imajo posamezne dejavnosti v mestu, kot je prikazano na sliki 4. Zemlji{~e v mestu ima vrednost zaradi dejstva, ker predstavlja prostor proizvodnje ali potro{nje storitev in proizvodov ter prostor prebivanja ali skladi{~enja (Geltner in Miller 2001). Zna~ilnost zemlji{~ v mestu je tekmovalnost, najprej s strani potro{nikov, ko potencialni kupci zemlji{~ tekmujejo za nakup, potem pa {e s strani lastnikov, ko njihova zemlji{~a tekmujejo, da bi privla~ila ~im ve~ najemnikov ali kupcev. ^e se med potro{niki in lastniki ustvari ravnotèje, pride do optimalne vrednosti zemlji{~, ko ta niso niti podcenjena niti precenjena. Lokacija zemlji{~a (teoreti~no v drùbenem sistemu, kjer je edino poslovno industrija bivalno (gosto) lokacijska renta bivalno (redko) kmetijstvo razdalja od sredi{~a Slika 4: Grafi~ni prikaz neoklasi~nega modela urbane rabe tal (Daniel in Hopkinson 1986, 110). 25 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole kapital tisti, ki dolo~a rabo tal) je izjemnega pomena pri dolo~anju vrednosti zemlji{~ in v mnogo~em vpliva tudi na rabo tal. Pomembno vlogo ima zlasti zaradi z njo povezanih stro{kov: bolj oddaljena lokacija pomeni ve~je transportne stro{ke in zato manj{o vrednost zemlji{~a. V grobem lahko trdimo, da je temeljna razporeditev urbane rabe tal posledica potrebe in povpra{evanje po lokaciji (Harvey 1996, 216). Tako je nastala tudi preprosta enosredi{~na ali monocentri~na teorija rabe tal mest, kjer si iz mestnega sredi{~a navzven v obliki krònic sledijo dejavnosti, ki prina{ajo najve~ dobi~ka: najblìje sredi{~u so trgovske dejavnosti, bolj oddaljena so stanovanjska zemlji{~a. Med bolj znane ekolo{ke modele poleg Burgessovega in Hoytovega sodijo {e (Pacione 2001) Haris-sov in Ullmanov ve~jedrni model urbane rabe tal iz leta 1945, Mannov model iz leta 1965, Kearslyjev model, Vancov model iz leta 1964 in Whiteov model mesta 21. stoletja iz leta 1987. Modeli nastajajo tudi v sedanjosti. Tako so v zadnjem desetletju nastali modeli postmodernih mest (Gonzales in Medina 2004, 72), med katere uvr{~amo model Deara in Flustyja iz leta 1998 ter Amendolov model in Soyjev model iz leta 2000. Zanimiv je zlasti model Deara in Flustyja, kjer je mesto razbito na kvadrate in ga sestavljajo manj{a »mesta«: robna mesta (suburbanizirane poslovne cone), tematski parki, osrednje poslovno sredi{~e, etni~ni geti, varovane soseske, nakupovalna sredi{~a, degradirana in kriminalizira-na obmo~ja … (Dear 2000). Harvey (1996, 216) tako ugotavlja, da lahko v prav vsakem mestu ugotovimo naslednja temeljna koncentri~na obmo~ja: • osrednjo poslovno ~etrt v sredi{~u mesta z najvi{jimi cenami zemlji{~ in posledi~no z gradnjo ve~- nadstropnih zgradb (neboti~nikov), • prehodno obmo~je, kjer prevladuje me{ana raba tal, zlasti stanovanjska in kapitalsko manj intenzivna trgovinska dejavnost (obrt, skladi{~a), ki je izgubila mesto v osrednji poslovni ~etrti, • suburbanizirana cona, kjer prevladujeta nizka gostota zazidave in dokaj enoli~na izraba prostora s hi- {ami, parki, ob~asnimi trgovinami in {olami, • ruralno-urbano obrobje, kjer se {e vedno pozna vpliv mesta, zlasti v mo~ni dnevni mobilnosti prebivalstva v mesto, vendar s prvinami podeèlskega ìvljenjskega vzorca (kmetijska pridelava, vrtnarstvo). Ena od prvih teorij, ki se je bolj neposredno dotikala razlage urbane ekonomije, je teorija ekonomske osnove mest (economic base theory). Nastala je kot posledica razmi{ljanja, zakaj mesta pravzaprav obstajajo. Teorija ekonomske osnove spada v obdobje pozitivizma, ki se je v geografiji uveljavil sredi 20. stoletja. Pozitivizem sloni na znanstvenih metodah raziskovanja, ki temeljijo na testiranju hipotez, empiri~nih analizah in vzpostavljanju splo{no veljavnih teorij (Pacione 2001, 27). Pozitivisti priznavajo le ~utno oziroma zaznavno (pozitivno) in ob tem zanikajo vsa spoznanja, ki jih ni mogo~e zadovoljivo empiri~no dokazati, preveriti. V urbani geografiji sta pomembna zastopnika Christaller in Loesch, razmah pozitivizma pa se je za~el zlasti po letu 1950 s tako imenovano kvantitativno revolucijo. Mayer in Kohn (1959, 85) pi{eta: »… Ve~ina mest tako obstaja in raste zaradi mònosti zaslùka – zaposlitve, ki je ve~ja tako v {tevilu kot raznovrstnosti kot v neurbanih situacijah. Druga~e re~eno, ve~i-na mest je prvenstveno odvisna od lastne ekonomske baze …« Med prve znanstvenike, ki so uporabili koncept ekonomske osnove mest, spada geograf Hartshorne, ~eprav so to è pred njim storili ameri{- ki planerji (med njimi Hoyt) in nem{ki zgodovinar Sombart, ki so na podoben, dvojni na~in delili ekonomske dejavnosti v mestu. Zna~ilen predstavnik koncepta bazi~ne/nebazi~ne ekonomije mesta je Alexander. V svojem prispevku (Alexander 1959) ugotavlja, da nobeno mesto ne ìvi samo od sebe, ampak obstaja zato, da proizvaja in oskrbuje okolico; v zameno okolica s surovinami oskrbuje mesto, ki jih predela in ponov-na proda svoji okolici. Tak{ne ekonomske dejavnosti v mestu, ki predstavljajo izvoz in hkrati mestu prina{ajo dobi~ek, imenuje bazi~ne ali temeljne. Nebazi~ne dejavnosti v mestu so namenjene zgolj lokalnemu trì{~u, saj preskrbuje lokalno prebivalstvo in tako zgolj izmenjujejo denar, ki ga v mesto prina{ajo izvozne oziroma bazi~ne dejavnosti. Bazi~ne in nebazi~ne dejavnosti mnogi imenujejo tudi mestotvorne in mestoslùne dejavnosti. Mestovorne so tiste, ki v mesto prina{ajo kupno mo~ od zunaj, mestoslùne pa tiste, ki porabljajo lastno kupno mo~ (Alexandersson 1959, 110). Alexander (1959, 88) med mesto-26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 slùnimi dejavnostmi omenja zve~ine vse storitvene dejavnosti (kroja~i, brivci, ~evljarji, peki, prodajal-ci zelenjave, kinooperaterji in drugi), med mestotvornimi pa rudarstvo, industrijo in trgovino. Teorija ekonomske osnove mesta je pravzaprav zelo preprost kavzalni model, ki predvideva, da je bazi~ni sektor poglavitni vir lokalne ekonomske rasti, to je ekonomske podlage mesta. Hoyt je ocenjeval, da mora biti v bazi~nih dejavnosti zaposlenih 10 % delavcev, da lahko »preskr-bijo« preostalih 90 % zaposlenih v nebazi~nih dejavnostih. Pozneje je Hartshorne ta delè popravil na 8 % (Alexander 1959, 89). Razmerje med skupinama se imenuje bazi~ni mnoìtelj (basic multiplier ali BM) in je postalo teì{~e metodolo{kega raziskovanja. Alexander (1959) je na podlagi uradnih podatkov o zaposlenosti prebivalstva za mesti Oshkosh in Madison lo~il zaposlene v bazi~nem in nebazi~nem sektorju ter ugotovil, da je razmerje v Oshkoshu 100 : 60, v Madisonu pa 100 : 86. Nato je na podlagi zaposlenosti mesta raz~lenil v ve~ kategorij (preglednica 2). Drug na~in dolo~anja razmerja BM je bil ta, da se je delè zaposlenih v nebazi~nih dejavnostih v mestu izra~unalo iz nacionalnih podatkov: na primeru Cincinantija je Roterus leta 1946 predvideval, da bo prebivalstvo mesta potro{ilo isti delè proizvodov, kot na nacionalni ravni. Ko je ugotovil, da potro- {ijo ve~, je predvideval, da ima mesto vi{ji delè zaposlenih v nebazi~nih dejavnostih od nacionalnega povpre~ja. To tehniko izra~unavanja imenujemo lokacijski kvocient. Preglednica 2: Kategorije mest glede na ekonomsko osnovo mesta (B in b: bazi~ne; N in n: nebazi~ne dejavnosti; Alexander 1959). oznaka kategorije mesta delè zaposlenih v bazi~nih dejavnostih delè zaposlenih v nebazi~nih dejavnostih B od 75 do 100 % od 0 do 25 % Bn od 50 do 75 % od 25 do 50 % Nb od 25 do 50 % od 50 do 75 % N od 0 do 25 % od 75 do 100 % ^e je lokacijski kvocient (LQ) manj{i od 1, je lokalna zaposlenost v dolo~enem sektorju manj{a od pri~akovane in ne more zadovoljiti potreb lokalnega prebivalstva, gre torej za nebazi~no dejavnost. Isto velja, ~e je LQ enak 1 in lokalna zaposlenost primerno zadovoljuje potrebe lokalnega prebivalstva. ^e pa je LQ ve~ji od 1, dolo~en sektor ali dejavnost proizvaja ve~ od potreb v mestu, zato ta dejavnost velja za bazi~no oziroma izvozno usmerjeno. zaposlenost v mestu v dejavnosti I v letu T skupna zaposlenost v mestu v letu T lokacijski kvocient = –––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– nacionalna zaposlenost v dejavnosti I v letu T skupna nacionalna zaposlenost v letu T Zadnji metodolo{ki na~in, imenovan tehnika najmanj{ih zahtev (minimum requirements technique ali MRT), velja za najbolj kompleksen na~in izra~unavanja BM. Za razliko od lokacijskega kvocienta, ki primerja mesto z nacionalnim povpre~jem, tehnika najmanj{ih zahtev primerja mesto s primerljivimi regijami podobne velikosti. ^e je na primer delè zaposlenih v dejavnosti y v dolo~enem mestu ve~ji od povpre~ka ve~jega {tevila primerljivih mest, potem je dejavnost y bazi~na, saj lahko predvidevamo, da ve~ji delè pomeni preseèk in s tem izvozno naravnanost te dejavnosti. Vendar pa obdobje humane ekologije in pozitivizma ni bilo tako enozna~no, kot se zdi na prvi pogled. Roterus in Calef (1959) sta opozarjala, da je teorija ekonomske baze zgolj opisna in bolj primerna za poenostavljeno razlago urbane rasti. Razvoj mesta sta pojasnjevala s presèki bazi~nega (osnovnega) kapitala, a sta obenem opozarjala, da zaradi kompleksnosti ekonomije in pomanjkljivih podatkov ni mogo- ~e zanesljivo in resno empiri~no dokazovati ter napovedovati razmerja med bazi~nim in nebazi~nim 27 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole sektorjem. Opozarjala sta tudi na nesmiselnost ozna~evanja industrije in primarnih dejavnosti kot izklju~- no bazi~nih. Trdita namre~, da bi po tej logiki morala biti agrarna, izklju~no kmetijska mesta med najbolj bogatimi in najhitreje razvijajo~imi se mesti, saj bi imela najve~ bazi~nih dejavnosti. Kritik pretirane »empir~nosti« in nekriti~nosti teorije je tudi Tiebout (1959), ki prav tako meni, da je teorija ekonomske baze mesta primerna za ugotavljanje temeljnih ekonomskih zna~ilnosti mesta, a razen tega ni uporabna za kaj drugega. Opozarja na problem geografskih meja mesta, saj izvoz proizvodov iz mesta v predmestja oziroma mestno regijo ni izvoz; mestne meje so namre~ odvisne od mesta in njegovega gravitacijskega zaledja. Nadalje opozarja, da so nepremi~nine, poslovne investicije in univerze tudi bazi~ne dejavnosti, saj mestu prina{ajo dobi~ek z obmo~ij zunaj njegovih meja. Svojo pronicljivost je Tiebout dokazal, ko je zapisal: »… teorija ekonomske osnove mesta je to~no to – teorija. ^e so spremenljivke stabilne, potem je ta teorija lahko dobra, vendar jo je treba prilagajati realnemu stanju …« (1959, 109). Zdi se, da sta se njegovim kritikam pretiranega empirizma in posplo{evanja è prej deloma izognila Isard in Kavesh (1954), ki sta ustvarila model treh metropolitanskih regij (tèke industrijske, lahke industrijske in agrarne) ter ocenjevala izvozno-uvozne povezave med njimi. V svojem ~lanku sta se spretno izognila pastem, ki jih omenja Tiebout, vendar v bistvu ohranjata koncept delitve na bazi~ne in nebazi~ne dejavnosti. Za velikega (ali ve~nega) kritika velja tudi Jacobsova. Njeno delo Ekonomija mest iz leta 1969 sicer obra~unava s tradicionalnimi pogledi urbanistov na nastanek in gospodarski razvoj mest, a hkrati sama zagovarja in metodolo{ko tudi ohranja povsem pozitivisti~na na~ela tistega ~asa. @e od za~etka je nas-protovala tezi, da prvotni ekonomski razvoj mesta temelji na presèkih agrarne produkcije na podeèlju v okolici. Njena teza, ki je bila v popolnem nasprotju z uveljavljenim prepri~anjem, je, da mesta sama ustvarjajo in poustvarjajo ruralni razvoj in od njega niso odvisna. Pravzaprav naj bi bilo ravno obratno: od mesta je odvisno podeèlje, s tem, da razvito in cveto~e mesto ustvarja razvito in ekonomsko uspe- {no podeèlje. Bistvo razhajanj s tradicionalnimi pogledi je bilo njeno prepri~anje, da izvozno industrijo kmalu izrinejo lokalne, oskrbne (poprej nebazi~ne) dejavnosti, ki postanejo izvozne. Trdi tudi, da lokalne (nebazi~ne) storitve niso le posledica izvoznega kapitala, temve~ so znanilec in temelj novega razvoja in pogosto prerastejo v izvozno dejavnost. Jacobsovo lahko ozna~imo za znanilko novih pogledov na ekonomijo mesta, predvsem zaradi ve~je vloge storitvenih dejavnosti, ki so do tedaj veljale zgolj kot dopolnilo »pravim«, dobi~konosnim industrijam. V zadnjem poglavju knjige prero{ko napoveduje prevlado storitvenih dejavnosti v prihodnosti in tudi vse bolj masovno proizvodnjo, kar naj bi imelo za posledico, da bo na voljo vse ve~ proizvodov (napoved spremembe iz industrijske v potro{ni{ko drùbo?). Napovedala je tudi selitev proizvodnje iz mest na podeèlje (dandanes lahko i{~emo analogijo s selitvijo proizvodnje iz razvitih v manj razvite dràve ali dekoncentracijo na regionalni ravni), ob tem pa pred-videla, da se bodo podjetja v prihodnosti vse bolj drobila in manj{ala. V Sloveniji je prvi prikazal razmerje med mestotvornimi in mestoslùnimi dejavnostmi Kokole leta 1962. Uporabil je metodo, ki je podobna lokacijskemu kvocientu. Za mestotvorne je izbral industrijske, rudar-ske, kmetijske, gozdarske in »druge« dejavnosti, za mestoslùne pa gradbeni{ke, prometne, trgovske, obrtne, storitvene, javne in dejavnosti svobodnega poklica. Leta 1971 je Vri{er v {tudiji 68 slovenskih in ve~ jugoslovanskih mest ugotavljal minimalne deleè mestoslùnih dejavnosti in ugotovil, da se ta giblje med 4,2 % pri najmanj{ih mestih in 38,2 % pri najve~jih mestih v slovenskem urbanem sistemu. Podamo lahko oceno, da je bila teorija ekonomske osnove mesta prva prava urbano-ekonomska teorija. Zapu{~ina te teorije je pomembna. Po njej namre~ obstaja dolo~en sektor urbane ekonomije, ki predstavlja motor gospodarske rasti in razvoja celotnega mesta. Teorija je bila br`kone pomembna pri prepoznavanju urbane zgradbe in delovanja mesta kot sistema. Morda so bili bolj vpra{ljivi le empiri~ni in metodolo{ki postopki ter splo{no prepoznaven determinizem, ki je preveval zlasti nekatere planerje. Za kon~no oceno lahko najbr` spet navedemo Tiebouta (1959), ki je dejal, da je teorija ekonomske osnove mesta dobra za razlago razvoja in nastanka mesta, a v realnosti, {e posebej v tem ~asu, njena aplikacija in uporaba nista smiselni, kar pa ne zmanj{uje njenega pomena za razumevanje mesta. Ravno zato je v mnogih primerih uporabna {e dandanes. 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 3.2.2 OBDOBJE STRUKTURALIZMA Strukturalizem je splo{en izraz za na~ela in postopke, namenjene razkrivanju temeljnih (tudi pri-kritih) vzrokov za vzorce ~lovekovega vedenja. To v praksi pomeni, da dolo~enih pojavov ne moremo raziskovati zgolj empiri~no, temve~ s preu~evanjem poglavitnih drùbenih, ekonomskih in politi~nih struktur (Pacione 2001, 29). Strukturalisti poudarjajo, da je pozitivisti~en pogled preve~ povr{en, saj je zasnovan na empirizmu in veri v vidno, ~utno, izmerljivo, kar pa realnost pogosto ni. Strukturalisti~na doktrina je zato usmerjena v iskanje vzrokov ter povezav med dogodki in procesi (Davies, Hoggart in Lees 2002, 19). Strukturaliste zato zanimajo zlasti vzroki in njihove posledice (u~in-ki) na prostor. Sr` njihovega raziskovanja je v razkrivanju teh povezav, kar opravljajo zlasti s kvalitativnimi metodami. Strukturalisti~na analiza temelji na politi~no-ekonomskem vidiku marksizma. Vsaka drùba temelji na dolo~enih institucionalnih praksah, s katerimi organizira proizvodne aktivnosti, skrbi za materialno dobro in poustvarja drùbenoekonomsko zgradbo (strukturo). Kapitalizem kot na~in proizvodnje ima za glavni cilj kopi~enje kapitala, kar doseè s kontinuiranim reinvestiranjem dobi~kov iz preteklih investicij. Tak{na dinamika investicij in akumulacije kapitala je najbolj vidna ravno v mestnem prostoru, v procesih kot so spreminjanje mestnih sosesk, gentrifikacija in suburbanizacija (Pacione 2001, 29). Jacobs (1969) akumulacije kapitala sicer izrecno ne omenja, pa~ pa namiguje na dejstvo, da je kro- ènje kapitala tisto, ki vpliva na grajeno okolje v mestih in institucionalno prakso v njem. Strukturalizem sta prva uvedla Harvey (1975) in Castells (1978), ki sta izhajala iz politi~noekonomske perspektive, to je mesta kot kraja kapitalisti~nega na~ina proizvodnje. Ta neomarksisti~ni pogled je temeljil na pred-postavki, da je mesto pravzaprav trì{~e, kjer se delovna sila, mo~, kapital in proizvodi neprestano izmenjujejo ter kroìjo v okviru zakonov kopi~enja kapitala. Mesta zato razvijejo potrebno infrastrukturo, ki omogo~a prostorsko izmenjavo dobi~kov in iskanje optimalnega dobi~ka. Ta pojav Harvey imenuje »kroènje kapitala« in ga izpostavlja kot klju~ni dejavnik urbanega razvoja (Pacione 2001, 143). Harveyjev model vsebuje tri na~ine kroènja kapitala, ki vplivajo tudi na razvoj mest: • primarni krogotok, ki se nana{a na proizvodni proces in prodajo proizvodov na trgu; • sekundarni krogotok, ki predstavlja investicije v fiksni kapital (grajeno okolje) zaradi pridobivanja dobi~- ka (v obliki rente ali prodaje); • terciarni krogotok, ki predstavlja investicije v raziskovanje in tehnologijo, kar vodi v kakovostnej{o proizvodnjo in s tem v pove~evanje dobi~ka. fiksni kapital transferji potro{nja 1 proizvodi 1 proizvodov 2 izgrajeno dobro 2 izgrajenega dobra st uktivno fiktivni kreditiranje kapital trg kapitala prod (finan~ni, dràvni odpla~ilo dolgov posredniki) delovni denar, kapital var~evanje {tevil~nost proizvodnja vrednosti in potro{ne dobrine potro{nja dobrin in proces delovne dodane vrednosti reprodukcija delovne sile delovna sila sile davki davki dràvne inovacije funkcije tehnologija in socialni transferji znanost ({olstvo, zdravstvo, vojska, varnost, ...) Slika 5: Harveyjev model kroènja kapitala v mestih (prirejeno po Pacioneju 2001, 143). 29 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Z vidika zgradbe mesta je pomemben zlasti sekundarni krogotok, saj se mesto razvija in raste s pre-tokom kapitala iz primarnega v sekundarni krogotok. Tako se na primer kapital iz dobi~kov v industriji preliva v fiksni kapital (stavbe). 3.2.3 STRUKTURALIZEM V PRETEKLOSTI IN V SEDANJOSTI »… Moderni metropolisi, ki zamrznejo razredne odnose v grajeno okolje in ponujajo prizore za razredne antagonizme, so klju~ni za raziskovanje kapitalisti~nih nasprotij in posredni{ke vloge dràve …« (Fainstein N. in Fainstein S. 1982, 147). To besedilo nakazuje usmerjenost strukturalistov, na katere je vplival neomarksizem. Za zakonca Fainstein (1982) je klju~nega pomena raziskovanje razmerij med dràvo in kapitalom ter posredni{ke vloge prostorskega na~rtovanja. Menita, da bi moralo biti urbanisti~no na~rtovanje namenjeno izpolnjevanju javnih interesov, to je interesov depreviligiranih, in se izogibati udinjanju interesom kapitala. Harvey meni druga~e (povzeto po Pacioneju 2001, 143): »… v kapitalizmu je neprestan boj med kapitalom, ki ustvarja svojim interesom prilagojeno fizi~no podobo mesta samo zato, da jo pozneje, ko mu to koristi, spet uni~i …« Zanj je glavni predmet preu~evanja v mestu boj med interesi kapitala, ki je zelo mobilen in se lahko hitro spreminja (devalvira), ter fizi~no in drùbeno zgradbo mesta, ki je precej bolj toga, nemobilna in nespremenljiva. Ob tem je pomemben vidik preu~evanja »… nasprotujo~ odnos med interesi kapitala in drùbenimi interesi ter posredni{ko vlogo urbanistov pri tem …« (Pacione 2001, 144). Metodolo{ka izhodi{~a v strukturalizmu niso povsem enotna. Pri raziskovanju mest in ekonomije v mestih se ne osredoto~ajo le na na~in proizvodnje, industrije, temve~ sku{ajo razloìti tudi zapletena vzro~na razmerja, ki imajo svoje korenine v na~inu proizvodnje (Fainstein N. in Fainstein S. 1982, 160). Avtorja menita, da obstajajo tri temeljne prvine, ki dolo~ajo zna~aj urbanega: ekonomske aktivnosti, strukture, s katerimi se te ekonomske aktivnosti izraàjo, in posredniki, ki so v slùbi kapitala in ekonomske strukture ohranjajo (preglednica 3). Preglednica 3: Temeljni objekti preu~evanja mesta v strukturalizmu (Fainstein N. in Fainstein S. 1982, 160). procesi • proizvodnja vrednosti • izlo~evanje vrednosti • kroènje vrednosti • reprodukcija proizvodnih sil posredniki • industrijalci, gradbeniki • posestniki • bankirji, trgovci • politi~ne stranke in organizacije • dràvni uradniki strukture • prostorski vzorci investicij • razredni ali rasni prostorski vzorci • organiziranost oblasti oziroma dràve • fizi~ne lastnosti in organiziranost grajenega okolja (urbane forme) • drùbeni odnosi proizvodnje Castells (1978) je uporabil spet druga~en pristop, saj je z analizo razmerij v »naprednem kapitalizmu« sku{al razkriti pravo drùbeno zgradbo. Zanj je mesto gnezdo kapitalizma. V svojem tekstu (Castells 1978, 33) kot novo tènjo urbanega razvoja omenja tako imenovan monopolville ali mono-polno mesto. Zanj sta zna~ilni kolektivna potro{nja s skoraj mehansko rutino vsakodnevnega ìvljenja, 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 ki nam ga vsiljuje kapital, ter nova razredna delitev, zasnovana na kolektivni potro{nji. Svoja spoznanja ~rpa zlasti iz referen~nih primerov (Francija, [kotska, ZDA), pri ~emer ga najbolj zanima razmerje med investitorji, oblastmi in prebivalci. Za razliko od obdobja pozitivizma se je Castells posluèval bolj kvalitativnih metod, kot so intervjuji in ankete. V {tudiji mesta Dunkirk, v katerem je preu~eval drùbe-no vlogo urbanisti~nega planiranja, je opravil ve~ kot 120 intervjujev z vsemi osebami, za katere je menil, da so vklju~eni v raznolike oblike odlo~anja. Vklju~il je intervjuvance iz lokalnih institucij, tovarn, planerskih podjetij, sindikatov, predstavnikov stanovanjskih sosesk, vlade, univerze. Podobno metodo je uporabil tudi v Parizu, kjer je raziskoval politi~no ozadje obsènega projekta mestne prenove in v duhu strukturalizma ugotavljal prikrite vzro~no-posledi~ne povezave med pari{ko mestno oblastjo in omenjenim projektom (Castells 1978, 108). Med zanimivej{e ugotovitve spadajo trditve, da je bila urbana prenova poskus desne politi~ne opcije, ki je tako èlela oslabiti levico, hkrati pa poskus utrditve pozi-cije velikih korporacij, ki so èlele ustvariti »pisarni{ko meko« ter s simboli~nimi (ultramodernimi) projekti (na primer Louvre, center Pompidou) ustvariti drùbeno superiorno podobo mesta. Castellsa lahko ozna~imo za tipi~nega predstavnika strukturalizma. »… V ospredju bi morale biti raziskave planerske politike in urbanih drùbenih gibanj skozi politi~ni in zgodovinski kontekst. … Metode bi morale biti opazovalne in analiti~ne, saj zapletene teorije potrebujejo ve~ natan~nosti kot domi{ljije. Kljub temu bi morale ostati pojasnjevalne in se ne prepustiti pritisku determinizma …« (Castells 1978, 182). V urbanizmu je strukturalizem {e vedno ìv, ~eprav ne v tako ekstremni obliki, kot so jo ob koncu sedemdesetih in na za~etku osemdesetih let 20. ponudili Castells ali zakonca Fainstein. »Sodobnej- {i« Castells (1994) za prostorski in drùbeni razvoj mesta poudarja zlasti pomen novej{ih oblik industrije (informacijska, kulturna) in visoke tehnologije. Tako na mesta in mestne regije ni~ ve~ ne vpliva razredni boj, temve~ trije temeljni zgodovinski procesi (Castells in Hall 1994): tehnolo{ka revolucija, globalna ekonomija in informacijska tehnologija. Vloga dràve ni ve~ v represiji, ampak je zgolj potro{nik, v najbolj{em primeru strate{ki koordinator. Strukturalisti~na na~ela so se ohranila v poudarjanju pomena ekonomije za urbani razvoj. Tako se kot temeljni dejavniki strukture mesta omenjajo inovativnost, sinergija med podjetji, vloga izobraèvanja, vloga drùbene organiziranosti in podobno. Omenjeni Harveyjev terciarni krogotok kapitala se je spremenil in postal pomembnej{i, saj v razvitem svetu podjetja vse ve~ investirajo v raziskave in razvoj tehnolo{ke proizvodnje, dràva, ki je bila neko~ glavni investitor v znanost in tehnologijo, pa ima vse bolj vlogo koordinatorja. Primer je Evropska unija, ki zasebni sektor prek razli~nih programov (na primer Evropska tehnolo{ka platforma, Skupne tehnolo{ke iniciative) spodbuja v ve~je vlaganje v znanost in raziskovanje: »… zasebni sektor mora levji delè vlagati v raziskovalna sredstva, ~e èli, da se najsodobnej{e tehnologije razvijajo in nato tudi uporabljajo v industriji …« (medmrèje 14). Mesta in mestne regije ustvarjajo dodano vrednost s prodajanjem znanja in informacij podjetjem. Hutton (2004a) govori o novi ekonomiji mest, ki temelji na tehnolo{ko intenzivni industriji, ki jo zaznamujejo uporaba novej{ih tehnologij in s tem novi proizvodni procesi, ti pa vodijo v nove delitve dela. Glavna zna~ilnost je v nastanku kulturnega proizvoda, ki je kombinacija vlòka ustvarjalnosti in visoke tehnologije; v najbolj globalnih mestih predstavlja poglavitni vir prihodka. Med novej{e predstavnike strukturalizma spada tudi Saskia Sassen (2002), ki poudarja zlasti vlogo globalne ekonomije in njenih glavnih akterjev – globalnih mest. Meni, da se vloga nacionalnih dràv v svetovni ekonomiji (in politiki) vse bolj zmanj{uje, zato so mesta ali mestne regije tisti, ki oblikujejo ekonomsko, politi~no in kulturno realnost. Klju~no se ji zdi raziskovanje prostorskih in organizacijskih u~inkov globalizacije na svetovna mesta: specializacija in zgo{~evanje storitev v mestih, konkuren~- nost med mestnimi regijami in kulturna kolonizacija mest. V slovenski geografiji se strukturalizem ni pretirano uveljavil, deloma zaradi neomarksisti~nih povezav, deloma pa zato, ker pogosto posega tudi na podro~ja drugih ved, zlasti sociologije in delno ekonomije. Kljub vsemu se raziskave dotikajo tudi na~el, ki jih uporablja sodobni strukturalizem, redkeje pa tudi metodolo{kih postopkov. Na~ela strukturalisti~ne misli so se precej bolj uveljavila v preostali drùbeni geografiji, zlasti pri predstavnikih »socialnogeografske {ole« z Vladimirjem Klemen~i~em na ~elu. Strukturalizem 31 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole oziroma radikalna geografija, kot jo imenuje Vri{er (1998c, 86), in socialna geografija imata namre~ podobno neomarksisti~no teoretsko podlago. Kon~na ocena strukturalizma je lahko tak{na, kot je strukturalizem sam: nedokon~ana in nekoliko neoprijemljiva. Kljub dejstvu, da je bilo o njem precej napisanega, je bilo opravljenih presenetljivo malo raziskav. Veliko ~lankov sicer povzema teoretska izhodi{~a strukturalizma, vendar praviloma zaidejo v pozitivisti~no usmerjeno dokazovanje in preverjanje hipotez. To najbr` kaè na teàvnost raziskovanja urbane ekonomije, medsebojne prepletenosti ter povezanosti dejavnikov in procesov v mestu. Poraja se vtis, da strukturalizem ni jasno dolo~ena {ola avtorjev, temve~ izhodi{~na to~ka opredeljevanja in raziskovanja dolo~enega pojava. Tako kot je neoprijemljiv strukturalizem, so neoprijemljivi tudi njegovi rezultati. Kot njegovo pomanjkljivost lahko omenimo tudi tisto, ki jo je sam o~ital pozitivistom, namre~ determinizem. Iz dela Castellsa (1978, 2004) je ~utiti, da obstaja samo ena zgradba, ki vpliva na vse ostale, to je ekonomija v svojem prvotnem pomenu. Delovanje in odlo~anje ~loveka je mehansko in posledica zgolj ekonomske zgradbe, v kateri ìvi. Zdi se, vsaj pri najbolj marksisti~nem delu strukturalistov, da se upo{teva le formalna ekonomija, medtem ko druge oblike ekonomije (na primer gospodinjsko delo, znanost in izobraèvanje, informacije, kulturni proizvodi) veljajo za drugorazredne. Sodobnej{a strukturalisti~na dela so to pomanjkljivost odpravila, vendar formalna ekonomija mesta ostaja edina prava struktura, ki vpliva na preostalo drùbenopoliti~no zgradbo. Kljub na{tetim pomislekom je strukturalizem pustil trajne sledove v urbanisti~ni misli. Pomen formalne ekonomije, specifi~nih proizvodnih procesov in politi~nega vpliva na razvoj mesta ostajajo teoretska podlaga vsem raziskovalcem mesta. Z metodolo{kega vidika ve~jih dosèkov ni videti, zato pa je toliko bolj pomembna postpozitivisti~na misel, da obstajajo nevidne strukture, ki gradijo ~love{ko drùbo in so neizmerljive. Merimo jih lahko zgolj po njihovih u~inkih. 3.2.4 OBDOBJE POSTMODERNIZMA V URBANI GEOGRAFIJI Poststrukturalizem je del {ir{ega postmodernega gibanja in je trenutno glavni kritik politi~noekonomskega pogleda na urbano ekonomijo. Ta se danes ve~inoma ukvarja z globalizacijo in njenimi vplivi na urbano ekonomijo. Na podro~ju urbane ekonomije je poststrukturalizem edina alternativa strukturalisti~nim raziskavam. Razhajanj med strukturalizmom in poststrukturalizmom je ve~. Prvo se nana{a na dojemanje prostora in ~asa v globalnih mestih. Strukturalisti prostor dojemajo kot nekak{no zamrznjeno posodo, kjer ima vsak pojav nek vzrok in posledico. Smith (2003, 566) je zapisal: »… obstaja prepri~anje (s strani strukturalistov), da so svetovna mesta povezana s svetovnim finan~nim trgom 24 ur na dan, da svet mednarodnih financ te~e vedno in povsod in da se kapital lahko v trenutku prelije iz enega dela sveta v drugega. Vendar je è Thrift dokazal, da so te ideje le mit. … Globalna denarna mreà ni brez trenj in pravzaprav niti ne deluje hitro, zato je ideja o 24-urnem mestu precej enostranska …«. Drugo pomembno razhajanje je v dojemanju ekonomije. Za strukturaliste je poglavitnega pomena delovanje formalne ekonomije v obliki proizvodnje, storitev in kroènja financ, poststrukturalisti pa opozarjajo, da formalna ekonomija »… predstavlja zgolj 50 % vse ekonomske aktivnosti v bogatih in revnih dràvah …« (Gibson-Graham 2004, 411). Preostalo polovico predstavlja nepla~ana delovna sila v gospodinjstvih in stanovanjskih soseskah. Ker je nekapitalisti~no oziroma netr`no orientirana, je tudi nevidna in razvrednotena. Poleg nepla~anega dela v gospodinjstvih omenjajo tudi samozaposlene posameznike, delovne kolektive, sùnje, pogodbene delavce ter vse, ki proizvajajo izdelke ali nudijo storitve in ne spadajo v kapitalisti~ni na~in proizvodnje. Sodobna drùba je tako raznolika, da »… kapitalisti~- ni sektor zagotavlja manj kot 50 % vseh ekonomskih aktivnosti in ve~ino proizvede netr`na ali tr`na, vendar nekapitalisti~na dejavnost …« (Gibson-Graham 2004, 411). Tudi zato so se poststrukturalisti~- ne raziskave najbolj uveljavile v manj razvitih dràvah, kjer je najve~ji delè sive ekonomije in najve~ja zastopanost suènjske in mladoletne delovne sile. 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Poleg poststrukturalizma lahko omenimo {e nekatera druga postmodernisti~na gibanja v urbani geografiji, ki se posredno dotikajo ekonomske zgradbe mesta. Vsem gibanjem je skupno to, da zavra~ajo splo{no veljavno teorijo in koncept le ene resnice, in da poudarjajo individualnost, posebnost, razli~- nost. Postmoderna gibanja v urbani geografiji se tako najpogosteje ukvarjajo z razli~nimi drùbenimi skupinami, manj{inami v mestu in marginalnimi skupinami, do katerih avtorji pogosto zavzamejo povsem subjektivno stali{~e (Pacione 2001, 30). Pomemben predstavnik postmodernega gibanja v urbani geografiji je Soja (2000), ki je zastopnik tako imenovanje losangele{ke {ole (glej poglavje 5.2.1). Zanj prostor ni le posoda, znotraj katere potekajo razli~ni procesi, ampak drùbeni in kulturni konstrukt. Tudi zanj so poglavitne teme raziskovanja mest drùbeni razredi ter etni~ni, spolni in drugi konflikti v njihovem prostorskem kontekstu. Poudarja mozai~nost in razdrobljenost oziroma fragmentacijo v mestnem prostoru z vidika ekonomske, drùbene, kulturne, politi~ne in prostorske zgradbe. Eden izmed predstavnikov omenjene {ole je tudi Dear, ki je zasnoval taksonomijo sodobnih mest in enega izmed »postmodernih« modelov rabe tal, za katerega je zna~ilna mozai~nost in raz~lenjenost mesta oziroma mestne regije na robno mesto (edge city), tematske parke, varovane soseske, etni~ne getoizirane soseske in podobno (Dear 2000). 3.3 TEORIJE EKONOMSKE PREOBRAZBE Osrednji namen tega poglavja je spoznati in doumeti sodobne procese v urbani ekonomiji, predvsem pa dejavnike, ki so vplivali in {e vedno vplivajo na ekonomsko preobrazbo v mestih. Poznavanje teh dejavnikov je nujno, ~e èlimo ugotoviti prostorske spremembe, ki so posledica ekonomske preobrazbe oziroma prestrukturiranja mestnih ekonomij. Za popolno razumevanje urbane ekonomije je treba razlago umestiti v obdobje splo{ne ekonomske preobrazbe, ki se je v zahodnem svetu za~ela v sedemdesetih letih 20. stoletja (Amin 1994). Literatura o ekonomski preobrazbi je {tevil~na in presenetljivo neenotna. Nekateri avtorji »novo urbano ekonomijo« opisujejo kot posledico ekonomske globalizacije (na primer Pacione 2001, Swyngedouw 2000, Thorns 2002), spet drugi pa kot posledico zloma fordisti~nega na~ina kopi~enja kapitala (na primer Harrington in ostali 1999; Perrons 2004; Kova~i~ 2005). Drùbenoekonomske spremembe pojasnjujejo tudi nekatere druge teorije, na primer sektorska teorija ali razvojni model. Kulke (2004, 23) jo imenuje tudi »teorija treh sektorjev« ali »trisektorska teorija«. Njeni za~etniki so bili Clark, Fisher in Fourastié. (Klemen~i~ 1989, 230). Po njej obstaja ve~ faz drùbenoekonomskega razvoja, ki si sledijo v dolo~enem (zgodovinskem) zaporedju in jih lahko dolo~imo na podlagi sprememb v sestavi aktivnega prebivalstva. Razvoj nakazuje prehod iz agrarne drùbe v industrijsko in nazadnje v postindustrijsko (informacijsko). Skladno s temi prehodi se spreminjajo deleì zaposlenih v primarnem, sekundarnem in terciarnem (storitvenem) sektorju. V za~etni fazi drùbenega razvoja prevladuje primarni sektor z okrog 80 % od celotne zaposlenosti, ob prehodu v razvitej{o drùbo se okrepi sekundarni sektor, ki doseè najve~ okrog 50 % celotne zaposlenosti, medtem ko razvito drùbo ozna~uje storitveni sektor z ve~ kot 60 % zaposlenostjo (Kulke 2004, 23). Razlogi za sektorski prehod so spremembe produktivnosti posameznih sektorjev (glej poglavji 5.2.2 in 5.2.3). Sektorsko teorijo je prvi pojasnil in tudi prvi uporabil izraz »postindustrijska drùba« leta 1973 Bell. Namen te teorije je zlasti razlaga splo{nih drùbenih sprememb, kar pa ne ponuja razlage za tak{ne spremembe. Ekonomsko preobrazbo oziroma tranzicijo so sku{ali razlagati {e z neoshumpetrijevim pristopom (Kondratijevi razvojni cikli) in na~elom fleksibilne specializacije (Amin 1994, 6). V tej knjigi je zlasti pogosto omenjeno na~elo fleksibilne specializacije, ki je po Aminovem mnenju eden od na~inov za razlago gospodarske preobrazbe. Na~elo fleksibilne specializacije predvideva, da so bile v preteklosti temeljne gospodarske preobrazbe posledice sprememb v proizvodnji (industrijski razkol, angle{ko industrial divide). Na za~etku 20. stoletja so bile gospodarske in drùbene razmere tak{ne, da so sku{ale ~imbolj stabilizirati in uravnoteìti povpra{evanje, kar se je odraàlo v masovni proizvodnji. Danes govorimo o »fordisti~ni proizvodnji«. Gospodarska kriza pred 40 leti je povzro~ila, da so potro{niki za~eli kupovati zlasti 33 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole nestandardizirane izdelke, ki so bili bolj kakovostni, vendar s kratkotrajnej{o uporabo. Tej tènji je sledila industrijska proizvodnja, ki ni bila ve~ masovna, ampak »fleksibilna« in tehnolo{ko intenzivnej{a, saj se je le tako lahko prilagajala okusu potro{nikov. Pomembno je tudi teoretsko izhodi{~e francoske regulacijske {ole, katere glavni predstavniki so bili Aglietta, Piore in Sabel (Amin 1994). Ta teoretska smer politi~ne ekonomije je razvila koncept, ki je sku{al pojasniti zlom tradicionalnega zahodnega gospodarstva izven okvirov takrat zelo uveljavljenih histori~nega materializma in strukturalizma. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil namre~ v svetovni ekonomiji in tudi ekonomski geografiji zelo uveljavljen histori~ni materializem, ki je bil tesno povezan z neomarksizmom in je sku{al ekonomske spremembe pojasniti skozi prizmo odnosov med kapitalisti oziroma kapitalom na eni strani in delavci oziroma potro{niki na drugi. Regulacijska {ola je trdila, da obstajata dva nosilna koncepta v ekonomiji, ki delujeta tako v ~asu krize kot v ~asu stabilnosti ter hkrati privedeta do ekonomske preobrazbe. Imenujeta se reìm akumulacije in reìm regulacije (Kova~i~ 2005). Reìm akumulacije je pravzaprav sklop {tevilnih dejavnikov, ki v proizvodnem procesu omogo~ajo nastanek dodane vrednosti in s tem kopi~enje kapitala. V zahodnem, kapitalisti~nem svetu kot najbolj ugoden reìm akumulacije velja tisti izpred 2. svetovne vojne in neposredno po njej, ko je bila gospodarska rast najve~ja, proizvodnja in potro{nja pa sta spiralno nara{~ali. Na drugi strani pa reìm regulacije ustvarja institucionalno okolje, to je celoten sklop drùbenih in politi~nih institucij v naj{ir{em mònem smislu. Reìm regulacije pravzaprav sku{a zagotoviti ~im bolj nemoten potek reìma akumulacije, torej kopi~enja kapitala. Skozi prizmo teh dveh reìmov lahko pojasnimo tudi temeljno spremembo ekonomije, ki je svet doletela v sedemdesetih letih, Slovenijo pa z dolo~eno zamudo. Gre za spremembo iz fordisti~nega na~ina proizvodnje v postfordisti~nega. Amin (1994) opozarja, da postfordizem kljub obsènim raziskavam ni teorija, temve~ le debata, v najbolj{em primeru paradigma. Postfordizem namre~ nima enotne teoretske podlage in ga razli~ne {ole tudi razli~no razlagajo, na primer z razvojnimi cikli, na~elom fleksibilne specializacije in regulacijsko {olo. Zato v tem delu raje uporabljamo izraz postfordisti~na paradigma. Tudi postmodernisti menijo, da je ena najbolj temeljnih sprememb v sodobni politi~ni ekonomiji preobrazba iz fordisti~ne v postfordisti~no organizacijo proizvodnje (Dear 2000, 148). V nadaljevanju predstavljamo nekatere temeljne prvine fordisti~nega in postfordisti~nega na~ina gospodarjenja, s ~imer èlimo predstaviti {ir{i okvir, znotraj katerega se spremembe dogajajo tudi v slovenskih mestih. Postfordisti~na paradigma zajema {irok spekter drùbenoekonomskih dejavnikov, zato je nerealno pri- ~akovati, da bomo predstavili vse njene vidike. Omenjamo pa temeljne zna~ilnosti fordisti~nega in postfordisti~nega na~ina gospodarjenja, v empiri~nem delu knjige pa se osredoto~amo zlasti na prostorske posledice nekaterih prvin postfordisti~ne paradigme. 3.3.1 FORDIZEM Fordizem se imenuje po Henryju Fordu, lastniku avtomobilskega koncerna v ZDA. Ozna~uje zna- ~ilen proces proizvodnje, ki se imenuje tudi taylorizem in za katerega je zna~ilna stroga delitev dela na miselno in ro~no delo. Neko~ je bilo znanje strogo v domeni vodstvenih delavcev, medtem ko je bila velika ve~ina delavcev v proizvodnji zaposlena z opravili, zna~ilnimi za ro~no delo. Ta na~in dela je do popolnosti izkoristil Ford, ki je delavcem predpisal strogo in togo delitev dela s »… ponavljajo~imi fragmenti in preprostimi gibi …« (Vri{er 2001, 50). Ta toga delitev dela se je pozneje za~ela uveljavljati z izrazom »teko~i trak«, s katerim se je ustvarjala mnoìca istovrstnih izdelkov z nìjimi stro{ki kot prej. Ta reìm akumulacije je skupaj s spremljajo~im tehnolo{kim napredkom in novimi energetskimi viri mo~no pove- ~al produktivnost in povzro~il »… spiralno rast kopi~enja kapitala …« (Perrons 2004, 130). V {estdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja so se dobi~ki v gospodarstvu zahodne Evrope in ostalega razvitega sveta mo~no pove~ali, pove~ale so se tudi pla~e delavcev, kar je {e spodbudilo potro{njo in nadaljnjo gospodarsko rast. Tak{en proces proizvodnje je del na~ina akumulacije kapitala, kateremu se je prilagodil tudi reìm regulacije. Pojavile so se institucionalne spremembe, ki so sku{ale obdràti visoko gospodarsko rast 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 in {e zlasti veliko potro{njo v gospodinjstvih, ki je to gospodarsko rast ohranjala. Reìm regulacije v fordizmu je slonel na vlogi dràve, ki je s socialnimi transferji v izobraèvanje, varnost, zdravstvo in drugam sku{ala ohranjati veliko doma~o potro{njo in vzdrèvati reìm akumulacije kapitala. Reìm regulacije v fordizmu je zajemal tudi zna~ilno strukturo v podjetjih s centralnim vodenjem velikih korporacij, mono-polno obna{anje, mo~an sindikalizem, usklajevanje pla~ s produktivnostjo ter druge oblike formalne in neformalne regulacije (Jessop 1991; povzeto po Aminu 1994, 9). Znan je tudi ukrep tovarnarja Forda, ko je svojim delavcem pove~al pla~e za 5 dolarjev na dan. S tem je sku{al pove~ati njihovo u~inkovitost in seveda tudi njihovo potro{njo. Delavci v tovarni so tako postali tudi pomembni potro{niki lastnih proizvodov. Vse to se je odraàlo tudi v zna~ilnem na~inu ìvljenja in nenazadnje drùbenih spremembah. Mnoì~ni proizvodnji je namre~ sledila mnoì~na potro{nja in z mnoì~no motorizacijo prebivalstva gradnja prvih velikih nakupovalnih sredi{~. Del reìma regulacije v zahodnem svetu so bili tudi novi ìvljenjski vzorci in procesi, na primer vloga ènske kot gospodinje, zgodnja suburbanizacija, ki jo je povzro~ila zlasti èleznica, in uvajanje kreditnih kartic (Amin 1994). Prav zaradi pove~evanja socialnih transfer-jev je bilo obdobje fordizma obdobje enakosti. Obstajal je mo~an srednji razred, ki se je ohranjal s pomo~jo reìma regulacije, specifi~nega glede na dràvo. Ta proces je bil najbolj intenziven v ZDA, najbolj socia-len pa v skandinavskih dràvah. Kljub temu, da se fordizem pogosto omenja v kontekstu zahodnih kapitalisti~nih dràv, lahko zlahka zatrdimo, da je tudi socialisti~na industrijska proizvodnja temeljila na podobnih temeljih. Reìm akumulacije je bil podoben, prav tako na~in proizvodnje. V Sloveniji je bila fordisti~na proizvodnja zna~il-na za obdobje po 2. svetovni vojni, ko je bila industrializacija v najve~jem razcvetu. Temeljila je na velikih proizvodnih obratih s strogo organiziranim delovnim procesom. Kljub temu je bil delovni proces zaradi pomanjkanja kapitalisti~nih instrumentov manj produktiven, zaostajala je tudi tehnolo{ka opremljenost, kar je ob prehodu v kapitalisti~ni drùbenopoliti~ni sistem pomenilo splo{en zaton fordisti~no zasnovane industrije. Reìm regulacije je bil v socialisti~nih razmerah precej preobraèn. Potro{nja je bila masovna, zunanje trì{~e pa omejeno, zato je potro{nja skoraj povsem temeljila na doma~i proizvodnji. Politi~ni ali gospodarski krizi je zaradi primanjkovanja surovin sledilo tudi pomanjkanje nekaterih dobrin. Pri nas se je kriza fordizma s pospe{eno deindustrializacijo in terciarizacijo mest ter z velikimi strukturnimi spremembami v gospodarstvu nekaterih industrijskih mest napovedovala è v osemdesetih letih 20. stoletja (Lorber 2006). V zahodnem svetu se je kriza fordizma pojavila è v sedemdesetih letih 20. stoletja. Francoski regu-lacionisti jo pripisujejo prepo~asnemu tehnolo{kemu napredku, ki enostavno ni zmogel dohajati visoke produktivnosti, avtomatizacije in robotizacije. H krizi je pripomogla {e svetovna naftna kriza, ki je povzro~ila najemanje kreditov proizvajalcev pri bankah, ki so povi{ale obrestne mere in povzro~ile zadolènost podjetij. Zaradi zmanj{anja produktivnosti in tehnolo{kih omejitev akumulacija kapitala ni ve~ nara{~ala. V zahodnem svetu so se zaradi teàvnih delovnih razmer v tovarnah in rudnikih pojavile prve stavke (Francija, Nem~ija). Pojavila so se tudi druga trenja, ohlapno povezana s politi~nimi nemiri (Italija, Severna Irska, [panija). Izjemno mo~ni sindikati so zahtevali ve~je ugodnosti za delavce in ve~je socialne transferje, kar je fiskalno krizo dràve le {e pove~alo, posledi~no zmanj{evalo potro{njo in s tem ogroàlo reìm akumulacije. Skupni u~inek vseh teh dejavnikov je imel za posledico, da se je klasi~ni industrijski kapitalizem preobrazil v napredni kapitalizem oziroma postfordizem. 3.3.2 POSTFORDIZEM Veliko raziskovalcev urbane ekonomije se pravzaprav strinja, da izraz postfordizem ni ustrezen, saj namiguje, da gre za na~in kopi~enja kapitala, ki je povsem nasproten fordisti~nemu (Perrons 2004, 135). Bolj primeren bi bil izraz neofordizem, saj je postfordizem le spremenjena oblika oziroma nadaljevanje fordizma in ne njegovo nasprotje. Zaradi svetovne krize fordizma je pri{lo do obsènih sprememb, ki so preobrazila tedanja gospodarstva. Namesto toge mnoì~ne proizvodnje je prevladala bolj spremenljiva in prilagodljiva proizvodnja, 35 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole ki je lahko hitro sledila novim ali spremenjenim tr`nim zahtevam, bolj upo{tevala individualizirano potro{- njo in ponudila pestrej{o ponudbo izdelkov (Vri{er 2001, 51). Temeljna zna~ilnost postfordizma je fleksibilen na~in akumulacije kapitala, ki je povezan z zna~ilnim procesom proizvodnje, organizacije dela in drugimi, na primer ideolo{kimi, geografskimi, politi~nimi, kulturnimi zna~ilnostmi. V osr~ju postfordisti~ne paradigme je raz{iritev storitvenega sektorja ekonomije (Pacione 2001, 272). So~asno z vzponom postfordizma v mestih so propadle teorije o ekonomski bazi mesta, saj so storitvene dejavnosti, ki so veljale za servilne in mestoslùne, v novi ekonomiji dobile mestotvorni zna~aj. V preglednici 4 so navedene nekatere razlike med fordizmom in postfordizmom, ki se najpogosteje omenjajo v literaturi. V naslednjih poglavjih se bomo osredoto~ili zlasti na prostorske posledice, ki izhajajo iz postfordisti~nega na~ina gospodarjenja v slovenskih mestih. Postfordisti~na paradigma namre~ vsebuje {tevilne ekonomske in drùbene spremembe (v proizvodnem procesu, potro{nji, delovnem procesu, delovni sili, vlogi dràve, ideologiji …), ki jih le bèno omenjamo. Za nas so zlasti pomembni prostorski vplivi, ki jih predstavljamo v empiri~nem delu knjige, ~eprav ne trdimo, da so najpomembnej{i dejavniki postfordizma. Preglednica 4: Klju~ne razlike med fordizmom in postfordizmom (prirejeno po Thornsu 2002, 71 in Kulkeju 2004, 97). fordizem postfordizem industrijsko temelje~a ekonomija informacijsko-komunikacijsko temelje~a ekonomija proizvodnja, potro{nja dràvna, mednarodna globalna masovna individualna, manj{a, »just-in-time« uniformna (teko~i trak) fleksibilna hierarhi~na organiziranost in standardiziranost tr`no orientirana proizvodnja glede na povpra{evanje masovna potro{nja popolna kontrola nad kakovostjo kontrolirane pla~e, kontrola prek sindikatov individualne pla~e (pogodbe) delovni proces ena naloga – en delavec ve~ nalog – en delavec specializacija delovne sile horizontalna organiziranost delovne sile vertikalna organiziranost delovne sile diferenciacija delovne sile glede na geografski poloàj diferenciacija delovne sile glede na ve{~ine, spol (sredi{~e – periferija) dràva regulacija, dràvne intervencije deregulacija dràve kolektivni sporazumi neoliberalizem in privatizacija centralisti~no na~rtovanje na vseh ravneh tekmovalnost ideologija socialna blaginja individualizem regionalno planiranje podjetnost, tekmovalnost med regijami masovna potro{nja individualni ìvljenjski slog, kulturna industrija prostor mesto – predmestje suburbanizacija namenska raba tal (industrijske, poslovne cone) suburbane poslovne cone, deindustrializacija … Proizvodni proces v postfordizmu sovpada s pojavom globalizacije, deregulacije nacionalnih ekonomij in povezovanja podjetij v transnacionalna podjetja. Le-ta se pogosto omenja kot footloose institucije, saj niso vezana na dràvo, temve~ so njihove odlo~itve povezane zgolj z dobi~konosnostjo. Ro~na pro-36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 izvodnja se je zaradi ve~jih stro{kov dela za~ela izseljevati v manj razvite dràve oziroma kraje, kjer je cenej{a delovna sila. Mesta v razvitem svetu pa »ìvijo« od storitvenih dejavnosti, ki transnacionalnim podjetjem zagotavljajo razne poslovne, pravne, ra~unovodske, ogla{evalske in druge storitve. Ohranil se je le del ro~ne proizvodnje, zlasti tisti, ki se je prilagodil spremenljivemu povpra{evanju. Tovrstna proizvodnja se ozna~uje kot just-in-time proizvodnja in se je v Evropi ohranila zlasti v tekstilni industriji. Primer je proizvodnja {panskega podjetja Inditex S. A., ki ima v lasti znane blagovne znamke, na primer Zara. Polovico svoje proizvodnje ohranja v dràvah Evropske unije, v manj{ih podjetjih ali celo pri zasebnih {ivalnicah, ki so sposobna v nekaj urah spremeniti celotno proizvodnjo in ustvariti nov proizvod. Proizvodnja izrazito sledi èljam potro{nikov in temelji na tehnolo{kem znanju. Kulke (2004, 98) jo imenuje economies of scope, saj temelji na znièvanju stro{kov in izdelovanju manj masovnega, a hitro spremenljivega proizvoda. Mo~no sta se spremenili tudi delitev dela in delovna sila. ^e je fordisti~na proizvodnja zahtevala manj izobraèno delovno silo, ki je delala »za teko~im trakom«, storitvene dejavnosti zahtevajo bolj izobraènega delavca, ki je pripravljen na bolj fleksibilno in raznovrstno delo (Pacione 2001, 273). Hitro zapiranje in nastajanje ter zdruèvanje in razdruèvanje podjetij prav tako zahteva bolj fleksibilno organizacijo dela. Ostale zna~ilnosti nove delitve dela so: • Zlasti zaradi zmanj{evanja stro{kov dela in bolj fleksibilne narave dela ob~asno delo prevladuje nad stalno zaposlitvijo. • V delitvi dela so opazne spolne razlike, saj je ènska delovna sila bolj zahtevana, a v povpre~ju slab- {e pla~ana kot mo{ka. • Pojavlja se brezposelnost, ki je posledica deindustrializacije in fleksibilnosti proizvodnje. Deindustrializacija je pustila del delovne sile trajno brezposeln, zlasti starej{e in manj prilagodljive osebe, ki niso na{le dela v storitvah. Na drugi strani fleksibilna organizacija dela povzro~a tudi spremembe v delovni sili, saj so delavci v ìvljenjskem obdobju bolj vpeti v kratkoro~no, projektno delo, zato je tudi zaposlitev bolj nestalna. To je posledica dejstva, da so delovne pogodbe pogosto sklenjene kratkoro~no in za dolo~en ~as, zato se oblikuje bolj dinami~en pretok delovne sile. • Zaradi zmanj{evanja stro{kov dela se pojavlja informalizacija dela, kar pomeni ve~jo zastopanost ob~a-snega dela ter nìje pla~ane ènske delovne sile in sive ekonomije. Dràva kot del reìma regulacije je v postfordizmu del svojega pomena izgubila. Na za~etku osem-destih let 20. stoletja se je za~ela umikati iz javno financiranih dejavnosti in nekatere med njimi, na primer {olstvo in zdravstvo, za~ela privatizirati. To je {e dodatno pove~alo drùbenoekonomsko polarizacijo v obdobju postfordizma in vzpodbudilo nastajanje novih socialnih razlik. Dràva se je odpovedala politiki polne zaposlenosti in za~ela igrati vlogo podjetnika (Malni~ 1995, 41). ^e je bil za fordizem zna~ilen mo~en srednji razred, je bil ta v postfordizmu bolj ranljiv in {ibkej{i. Tudi celotna ideologija se je spremenila in za~elo se je poudarjati pomen posameznika nad drùbo in pomen individualnih pravic, pri ~emer je ~utiti zaton solidarnosti in sindikalizma (Martin 2000). Za nas so pomembne zlasti geografsko-prostorske posledice nove paradigme postfordizma. Castells in Hall (1994) sta prepri~ana, da je poglavitni odraz postfordizma nastanek »tehnopolisa« (tech-nopoles), urbanega prostora, ki ga povezujejo sposobni podjetniki in je rezultat prepletanja kapitala, delovne sile in surovin. Kot tipi~en primer tehnopolisa omenjata Silicijevo dolino (Silicon Valley) v Ka-liforniji. Poudarjata predvsem regionalno komponento teh novih oblik mesta, saj kapital ni ve~ omejen na fizi~no mesto, temve~ tudi na pripadajo~ suburbanizirani prostor, obmestja, satelitska mestna naselja in podobno. Odraz postfordizma in globalne ekonomije naj bi bila tudi nova hierarhija urbanega sistema, odvisna od {tevila formalnih in neformalnih povezav v mestu, na primer med podjetji, institucijami in mestnimi oblastmi. Najvi{je v svetovni hierarhiji mest so tista, kjer so sedeì multinacionalk in politi~- nih organizacij (OZN, Svetovna banka …). Ozna~ujejo jih tudi kot »svetovna mesta« (Friedmann 1995). Pomembno prostorsko-geografsko komponento imata zlasti deindustrializacija in terciarizacija, ki sta glavni znanilki in tudi posledici postfordizma. [tevilo delovnih mest v delovno intenzivni oziroma 37 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole fordisti~ni industriji se namre~ zmanj{uje, saj se del ro~ne proizvodnje nadomesti z novimi tehnologijami, del pa se seli v dràve z nìjo ceno delovne sile (tako imenovani notranji in zunanji vzroki za deindustrializacijo; glej poglavje 5.2.2). Znotraj terciarizacije omenimo {e druge u~inke, kot so pomen imidà mesta (place marketing), kulturne proizvodnje, turizma, novo socialnogeografsko zgradbo mest (getoizacija, gentifikacija mestnih ~etrti) in druge. Na drugi strani je deindustrializacija prinesla zaton urbanih industrijskih metropol v razvitem svetu. V mnogih primerih se je namre~ proizvodnja odselila zunaj fordisti~no zasnovanih industrijskih con, bodisi v bolj fleksibilne proizvodne obrate bodisi v manj razvite dràve. V mnogih primerih je proizvodnja mnoì~nih proizvodov omejena le {e na montaò, medtem ko ve~ina sestavnih delov prihaja iz tovarn, razpr{enih po vsem svetu. Lep primer je avtomobilska industrija v Evropi (Kulke 2004, 100). Hall (1999, 175) v prispevku o prihodnosti mest govori o {tirih temeljnih gospodarskih in negospodarskih aktivnostih, ki bodo v postfordisti~nemu mestu prevladale in ga prostorsko preobrazile: • finan~ne in ban~ne storitve, tudi ogla{evalske, knjigovodske in druge storitve, ki nudijo podporo velikim globalno usmerjenim podjetjem; • institucije »kontrole in mo~i«, tako nacionalne oziroma dràvne (javna uprava) kot nadnacionalne institucije (OECD in podobne) ter gospodarski subjekti; • kreativna (ustvarjalna) ali kulturna industrija, ki vklju~uje tradicionalno kulturo, mnoì~no zabavno kulturo in digitalne vsebine; • turizem. Podobne poglede na urbano strukturo v postfordizmu imajo tudi drugi avtorji (na primer Esser in Hirsch 1994; Harvey 1994). Fleksibilni proizvodni proces namre~ pomeni tudi fleksibilne lokacije za te dejavnosti, zato je najpomembnej{a prostorska zna~ilnost ekonomske preobrazbe ravno prostorska fragmentacija. Nove tehnologije, {e zlasti informacijsko-komunikacijske, k tej fragmentaciji izdatno prispevajo, saj ustvarjajo bolj fleksibilne razmere, v katerih navezanost na kraj dela ni ve~ najpomembnej{a. Poleg spremljajo~ih sociolo{kih dejavnikov, kot sta vse bolj individualizirani slog ìvljenja in mnoì~na potro{nja (zanju se uporablja izraz komodifikacija), ti dejavniki vodijo v razpr{eno prostorsko zgradbo. Na drugi strani pa v mestu obstajajo stare (fordisti~ne) lokacije, ki so izgubile pomen. Prepu{~ene so propadanju, lahko pa postanejo kraj nove urbanizacije in rasti storitvenih dejavnosti. Slednje so najve~jo rast doìvele v tako imenovanem kulturnem ali ustvarjalnem sektorju. Harvey (1994, 372) tako omenja storitvene dejavnosti, katerih poglavitna zna~ilnost je informalizacija delovnega procesa in ustvarjanje simbolnega ali nematerialnega proizvoda, tako imenovanega imidà. Te storitvene dejavnosti se pogosto ozna~ujejo kot »kulturna industrija«, saj na »industrializiran na~in« ustvarjajo nematerialne proizvode (Esser in Hirsch 1994, 77). Malni~ (1995, 41) meni, da bi morali urbana in regionalna politika slediti »postfordisti~ni prihodnosti«. Omenja tako imenovani lokalno-regionalni pristop, ki je zasnovan na sposobnosti dolo~enega obmo~ja, da vpreè zasebne nalòbe (delovna mesta) ter vrsto drugih lokalnih in zasebnih dejavnikov. V tem kontekstu se pogosto omenjajo tudi prilagojene, fleksibilnej{e metode na~rtovanja, kot so na primer urbani management, regionalni management, zasebno-javno partnerstvo (Ravbar 2005b). 3.3.3 VLOGA GLOBALIZACIJE Globalizacija in informacijsko-telekomunikacijske tehnologije se v zvezi z novo urbano ekonomijo pogosto omenjajo, vendar po prepri~anju francoskih regulacionistov globalna ekonomija ni vzrok, temve~ le posledica prehoda v postfordisti~no drùbo. Globalna ekonomija je izraz, ki ozna~uje ekonomski sistem kot celoto, ki deluje v realnem ~asu in na planetarni ravni. Razlikuje se od izraza »svetovna ekonomija«, ki je starej{i in pomeni trgovske odnose med dràvami po svetu. Izraz globalna ekonomija je torej le blizupomenka za svetovno ekonomijo. Globalno ekonomijo je po 2. svetovni vojni omogo~il vzpon informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), zlasti v mednarodnem finan~nem sistemu. Njene glavne zna~ilnosti so (Pacione 2001, 268): 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • Enoten svetovni trg z enotnimi tr`nimi razmerami, zato proizvajalci in razli~na obmo~ja med seboj tekmujejo za bolj{e tr`ne razmere (nìji stro{ki dela, surovin in transporta). Knox (1995, 4) ta proces imenuje internacionalizacija ekonomije. • Teritorialne razlike med posameznimi dràvami oziroma obmo~ji ustvarjajo konkuren~ne razmere, ki jih ta obmo~ja oziroma dràve sku{ajo izkoristiti v lastno korist. • Moderna svetovna ekonomija je dihotomna, sestavljena iz sredi{~a, kjer so ve~ji dobi~ki in se zato kopi~i kapital, ter periferije. Razmerja med sredi{~em in periferijo ustvarjajo socialne, politi~ne in druge napetosti. • V obdobju globalizacije je tudi svetovna ekonomija podvrèna Kondratijevim valom gospodarske rasti in recesije. Kondratijevi valovi ali cikli ozna~ujejo razli~na obdobja gospodarske rasti in gospodarske recesije. Prvi Kondratijev val ali prvo industrijsko revolucijo naj bi zaznamovala klju~na vloga industrije predelave bombaà in usnja. Drugi, tako imenovani viktorijanski val naj bi se reorganiziral okrog poceni premoga in transporta na parni pogon. Tretji val, ki je trajal od osemdesetih let 19. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja, naj bi temeljil na jeklarstvu. ^etrti, fordisti~ni val naj bi se zgo{~al okrog mno- ì~ne avtomobilske in elektroindustrije ter nafte kot vira poceni energije (Kova~i~ 2005). • Vsaka dràva, regija ali mesto ima svojevrsten odnos do globalne svetovne ekonomije, ki je odvisen od drùbenoekonomske organiziranosti (politi~ni sistem, podjetni{ka struktura, organizacija dela, delovna sila, politika, institucionalna sfera). Nekateri kraji so tako bolj odvisni od globalne svetovne ekonomije, drugi pa manj. Zna~ilnost nove globalne ekonomije je tudi nova dinamika med lokalno in regionalno sfero ter globalnimi ekonomskimi tokovi. Spremenila se je raven prostorske interakcije. Poligoni drùbenoekonomskih procesov so mesta in mestne regije, kjer se ekonomska, politi~na in kulturna globalizacija najbolj izrazito odraàjo in poteka najbolj o~itno prestrukturiranje urbane ter regionalne ekonomije. Globalizacija je dejansko proces deteritorializacije in reteritorializacije, torej vzpostavljanja novih razmerij med drà- vami, regijami in mesti (Swyngedouw 2000, 543). Mesta in mestne regije sku{ajo globalne razmere obrniti sebi v prid. Zato so se uveljavili {tevilni novodobni pojmi, s katerimi se sku{a pritegniti nov kapital: u~e~e se regije, konkuren~na mesta, inova-tivna mesta in podobne fraze. »… Mestne regije postajajo poligon prestrukturiranja drùbenih procesov, kjer se ekonomska, politi~na, socialna in kulturna preobrazba najbolj vidno odraàjo v spremembah urbanih in regionalnih ekonomij. S tem se spreminja tudi raven prostorskih interakcij. Z njimi se oblikujejo nove mònosti za mrèno povezovanje in spremenjeno uveljavljanje regionalne politike, ki je ~edalje bolj povezana s skrbjo za pospe{evanje ugodnega gospodarskega vzdu{ja, s ponudbo privla~nih lokacij za naseljevanje, s {irjenjem ponudbe materialne in nematerialne infrastrukture …« (Ravbar 2007, 16). Zato je vpliv globalnih ekonomskih pogojev odvisen tudi in predvsem od lokalnih dejavnikov, zlasti lokalne institucionalne sfere in politike, v katero je ume{~ena lokalna urbana ekonomija. Zato Swyngedouw (2000) meni, da je globalizacija neprimeren pojem, saj je odvisna od lokalnih razmer in predlaga izraz »glokalizacija«, ki ga je è prej predlagal Weichart (po Ravbarju 2005c). Ve~ina avtorjev se torej strinja, da je opremljenost z IKT in stalna povezanost z globalnimi informacijskimi tokovi glavna gonilna sila gospodarskega razvoja mest. To pa pomeni, da so mesta prepletena na {tevilnih, navzven tudi nevidnih ravneh, saj to prepletanje poteka z globalnimi tokovi v obliki finan~- nih transakcij ali znanstvenih, poslovnih in drugih informacij. Svetovno znani teoretik globalizacije in o~e Lizbonske strategije Castells (2000, 2002a, 2002b) tako govori o nastanku informacijskega mesta. To sloni na inovacijskem okolju, ki ga ozna~ujeta ustvarjanje znanja in obdelava informacij. Poleg informacijske tehnologije ta milje sestavljajo {e poslovne dejavnosti (finan~ne, pravne, zavarovalni{ke, ogla{evalske) ter kulturna industrija (mediji, zabava, umetnost, moda, zalòni{tvo, muzeji …). Zna~ilnost informacijskega mesta je spremenjena geografija oziroma druga~ne prostorske povezave. Tako novo globalno geografijo sestavljajo vozli in mreè (nodes & networks), v katerih poteka globalna proizvodnja. Gospodarske aktivnosti se {e vedno izvajajo na lokalni in regionalni ravni znotraj mesta ali mestne regije, vendar so soodvisne od dogajanja na globalni ravni. V podobnem kontekstu Ravbar in Plut (1999, 102) omenjata nastanek tako imenovanih mrènih ekonomij (network economies). 39 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Ravbar in Plut (1999, 101) pi{eta o novih lokacijskih dejavnikih, ki pritegnejo sodobne dejavnosti v razmerah globalizacije. Izpostavljata pokrajinsko mikavnost, privla~ne bivalne in kulturne razmere, znanstveno- -raziskovalno tradicijo (univerze), obmo~ja s ~isto industrijo, obmo~ja, ki so »sposobna tveganja« in zagotavljajo bogato ponudbo specializiranih storitev, visoko izobrazbeno in ugodno demografsko strukturo ter nenazadnje hitro, preto~no prometno omrèje. Vsi ti dejavniki so pomembni tudi iz urbanogeografskega zornega kota in predstavljajo tudi okvir na{e raziskave, ~eprav niso v ospredju na{ega preu~evanja. Globalizacija pa ni zgolj ekonomska kategorija. Pomemben del globalizacije je tudi politi~no povezovanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti na globalni ravni. Povezovanje dràv v razli~ne nadnacionalne tvorbe ima lahko velike posledice za prostorsko strukturo. Za primer lahko navedemo vlogo Evropske unije pri izgradnji mreè hitrih vlakov ali druge iniciative, ki imajo za mesta in mestne regije daljnosène posledice. Ali je globalizacija vzrok ali posledica postfordizma, je v bistvu nesmiselno vpra{anje. Dejstvo namre~ je, da je globalizacija v na{em kontekstu pomemben del urbane ekonomske preobrazbe in na~ina kopi- ~enja kapitala. Pogosto se omenjajo tudi »stranski u~inki« ekonomske globalizacije, {e zlasti negativni, kot so socialna polarizacija in ve~anje razlik na globalni ravni (manj razvite dràve proti bolj razvitim) ter lokalni ravni (bolje pla~ani delavci proti slab{e pla~anim), delovne migracije na globalni ravni, mul-tikulturnost v mestih in nastajanje hibridne oziroma kozmopolitanske mestne in regionalne identitete, tekmovalnost med regijami, ki se pogosto izraà v konfliktih in separatisti~nih tènjah, problemi obremenjevanja okolja ter {tevilni drugi. Vendar nekateri avtorji opozarjajo, da se globalizaciji prepisuje prevelik vpliv (na primer Atkinson 2004, 24). Razli~ni procesi ekonomske preobrazbe (deindustrializacija in terciarizacija) so dejansko imeli korenine è pred za~etkom internacionalizacije gospodarstva oziroma globalizacije. Atkinson poudarja, da je globalizacija zgolj prostorski kontekst, znotraj katerega se dogajajo razli~ne spremembe; v ospredju je torej globalni kontekst. Sama globalizacija kot proces pa ne obstaja, ampak je le miselni konstrukt, ki opisuje skupek vseh procesov in pojavov, ki se dogajajo na globalni ravni. Omenjene prvine globalizacije sicer niso predmet preu~evanja ali empiri~nih analiz, vendar predstavljajo {ir{i okvir, znotraj katerega se ekonomska preobrazba dogaja tudi v slovenskih mestih. Zato menimo, da je potrebno poznavanje nekaterih temeljnih pojmov, ki se pogosto pojavljajo v literaturi. 3.4 SKLEP IN TEORETSKI OKVIR RAZISKAVE Razmi{ljanja o teoretskih smereh sku{ajo odgovoriti na vpra{anje, kak{na je zapu{~ina vseh teorij, ki zadevajo ekonomijo mest. Sistemati~no raziskovanje sega zgolj eno, najve~ dve generaciji nazaj, a zapu{~ina je zavidljiva. Obdobje teorije o ekonomski bazi je zapustilo pomembno spoznanje, da so mesta sredi{~a ekonomske proizvodnje in s tem temeljni kamni celotnega nacionalnega gospodarstva. Prav tako smo spoznali, da obstajajo dejavnosti, namenjene zunajmestnemu prebivalstvu, ki prina{ajo mestu dobi~ek, ta pa je temelj vsem ostalim ekonomskim dejavnostim. Teorija ekonomske baze mesta je zanimiva tudi z vidika geneze, saj z njo lahko pojasnimo urbani razvoj, zato je, kljub spremenjenim gospodarskim in drùbenim razmeram, {e vedno koristen pripomo~ek. Tudi najglasnej{i kritiki te teorije so vsaj deloma prispevali k nadgradnji njene zapu{~ine, jo naredili manj mehansko in vanjo vklju~ili inovativnost, dodano delo in lokalno ekonomijo. Strukturalizem je prinesel nekaj pomembnih sprememb. Raziskovanje se je osredoto~ilo na vzroke in raziskovanje prikrite zgradbe, ki sestavlja realnost, v kateri ìvimo. Sama ekonomija mesta je bila preu~evana skozi prizmo politike, trenj med drùbenimi razredi ter trenj med kapitalom in fizi~no zgradbo mesta. Tudi metodolo{ko so se bolj uveljavili kvalitativne metode ter intuitivno povezovanje vzrokov in posledic. Poleg tega je strukturalizem prinesel dolo~eno mero kriti~nosti in humanosti, ki ju je pri-manjkovalo v pozitivisti~nem obdobju, kljub temu, da so mnogi ~loveka in drùbo obravnavali bolj kot orodje v rokah nevidnih sil mo~i in kapitala. Sodobna strukturalisti~na raziskovanja poudarjajo pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij za gospodarstvo mest ter razmerja med globalnim in lokalnim, 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 torej svetovno, globalno ekonomijo na eni strani in mestom kot akterjem te ekonomije na drugi. Nedvomno je strukturalizem pustil ogromno zapu{~ino vsem, ki v teoriji ali praksi preu~ujejo urbano ekonomijo. Iz neomarksisti~nih za~etkov se je razvil v raziskovanje kreativnosti, inovativnega okolja, specializacije, koncentracije proizvodnje, nastanka tako imenovanih »u~e~ih se mest«, konkuren~nosti mest. Kljub slabostim ostaja glavno teoretsko izhodi{~e ve~ine raziskav urbanega prostora. Za glavne kritike strukturalizma veljajo postmodernisti. Skupno tem avtorjem je zavra~anje marksisti~ne teorije in kapitalisti~nega determinizma, zanemarjanje vloge posameznika, pa tudi moralni humanizem. Vendar se zdi, da na nekatere tehtne pomisleke tudi sami ne najdejo odgovora, zato ta nedolo~ljiva teoretska smer zaenkrat ostaja neznanka. V drugem delu smo pregledali teorije ekonomske preobrazbe z vidika postfordisti~ne paradigme, ki je koristno konceptualno orodje, s katerim lahko pojasnimo velik del pretekle in sodobne ekonomske preobrazbe. V osnovi gre za preobrazbo proizvodnje in delovne sile v bolj fleksibilno obliko, kar ima {tevilne posledice, v prvi vrsti deindustrializacijo zaradi novega na~ina proizvodnje in selitev proizvodnje, s tem pa tudi deinvesticije v prostorske strukture. Pove~uje se vloga storitvenih dejavnosti, ki temeljijo na pove~ani koli~ini znanja in ve~ji konkuren~nosti, s ~imer postajajo motor urbanega razvoja. Mesta so tako tudi v postfordizmu ostala najpomembnej{a sredi{~a, kjer se zgo{~ajo finan~ne in druge kontrolne funkcije (Ravbar in Plut 1999, 111). Vpliv ima tudi globalizacija, saj omogo~a ve~jo konkuren~nost med mesti oziroma mestnimi regijami. Na podlagi zbranega gradiva se lahko vpra{amo, kako pristopiti k na{i raziskavi o drùbenoekonomskih zna~ilnostih urbanega sistema. Vnaprej{en izbor le ene od teoretskih podlag zaradi zapletenosti na{ega objekta preu~evanja ni primeren. Glavni cilj tega dela je ugotavljanje zna~ilnosti sodobnih procesov v ekonomiji ter njihovih vplivov na urbani sistem in prostorsko zgradbo mesta. Ker so cilji zasnovani dokaj na {iroko, je ve~zna~en tudi teoretski okvir. Vsekakor so za to delo pomembne ideje sodobnih strukturalistov, ki poudarjajo pomen nevidne strukture in procesov, katerih u~inki pa so izmerljivi in dokaz-ljivi v prostoru. Kljub temu, da se zdi neprimerno vnaprej opozarjati na izbiro geografskega nazora pri raziskovanju, velja poudariti dolo~ena izhodi{~a tega dela. Prvi od dveh raziskovalnih delov knjige se ukvarja z urbanim sistemom Slovenije, ki ga dojemamo podobno kot strukturalisti. Zato smo poskusi-li zgradbo (strukturo) urbanega sistema dognati tako, da smo izmerili dolo~ene njegove zna~ilnosti oziroma u~inke (drùbenoekonomsko usmerjenost, funkcijsko usmeritev, hierarhi~nost in druge) po prevzemu tr`nega drùbenoekonomskega sistema. Drugi raziskovalni del je nadaljevanje prvega: na podlagi rezultatov raziskovanja urbanega sistema sku{amo predstaviti tipi~ne procese, ki vplivajo na prostorsko zgradbo mest in so povezani s paradigmo postfordizma, zlasti vpliv deindustrializacije, terciarizacije in drugih vplivov na geografsko okolje. Teoretski okvir tega dela je predstavljen v sliki 6. Vsebuje bistvene prvine, potrebne za razumevanje ekonomske preobrazbe slovenskih mest. Pri snovanju teoretskega okvira se je pojavila dilema zaradi dvojnega objekta na{ega raziskovanja, to je sistema mest (urbanega sistema) in mesta kot sistema. Vendar menimo, da je poznavanje obeh ravni neobhodno potrebno, ~e èlimo prostorske posledice ekonomske preobrazbe slovenskih mestnih naselij prikazati celovito. Zato v prvem delu sku{amo ugotoviti, do katere mere slovenski urbani sistem spada v okvir postfordisti~ne paradigme. Ker je postfordisti~- na paradigma zelo {irok pojem, se osredoto~amo le na tiste prvine, ki imajo najbolj neposreden vpliv na mestni prostor, {e zlasti na deindustrializacijo in terciarizacijo. Ostale prvine postfordizma (fleksibilna organizacija dela, individualizem in podobno) niso v ospredju preu~evanja, saj menimo, da na prostorski razvoj mest nimajo neposrednega vpliva. Z analizo temeljnih ekonomskogeografskih sestavin (drùbenoekonomska, funkcijska usmerjenost, hierarhi~nost in analiza podjetij) urbanega sistema sku{amo posamezna mesta umestiti znotraj postfordisti~ne paradigme. Ta del sam po sebi ne nudi razlage ekonomske preobrazbe v na{ih mestih, ampak nas seznani s stanjem urbanega sistema po velikih spremembah v zadnjih dveh desetletjih. Na tej makro ravni preu~evanja uporabljamo induktivno metodo geografskega preu~evanja, saj z analizo in interpretacijo statisti~nih podatkov sku{amo prikazati temeljne zna~ilnosti sodobnega slovenskega urbanega sistema. 41 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole RAVEN ZNA^ILNOST METODA drùbenoekonomska usmerjenost indukcija funkcijska usmerjenost makro analiza poslovnih subjektov sistem mest hierarhi~nost postf odiz em globalizacija deindustrializacija mikro dedukcija mesto kot terciarizacija sistem dekoncentracija koncentracija Slika 6: Teoretski okvir in zgradba raziskave. Sledi druga, mikro raven preu~evanja. Na tej ravni opredeljujemo temeljne prvine, ki izhajajo iz paradigme postfordizma in imajo v mestih pomemben prostorski vpliv. Dognati èlimo, kako so sprememba v tr`no gospodarstvo in tudi {ir{e drùbenoekonomske spremembe vplivale in {e vplivajo na prostorsko zgradbo v mestu. Predstavljamo posamezne procese v mestu in njihove posledice na zgradbo mesta. Ukvarjamo se z velikostjo in strukturo sekundarnih poslovnih con, kulturne industrije, obsegom ter funkcijami nakupovalnih sredi{~ in podobnim. Metoda preu~evanja je deduktivna, saj na podlagi dveh zna~ilnih procesov (deindustrializacija in terciarizacija) sku{amo dognati prostorske vplive na zgradbo Ljubljane. Kon~na sinteza tega dela se odraà v modelu sodobnega, postindustrijskega mesta. Kon~ni rezultat tega dela sta prikaza temeljnih zna~ilnosti slovenskih mestnih naselij po veliki drù- beni in ekonomski preobrazbi v zadnjih dvajsetih letih in prostorskih oziroma geografskih posledic te preobrazbe na izbranem mestnem naselju. 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 4 PREOBRAZBA SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA 4.1 UVOD Raziskovanje urbane pokrajine je povezano s preu~evanjem in vrednotenjem urbanega sistema oziroma s poloàjem mesta v tem sistemu. ^e je sistem è po definiciji skupek vseh pojavov, med katerimi obstajajo dolo~ene povezave in odnosi, potem velja, da je urbani sistem »… skupek vseh mestnih naselij, med katerimi obstajajo dolo~ene povezave ter interakcije med ljudmi, blagom in informacijami …« (Vresk 1984, 9). Vsak urbani sistem ima zna~ilen prostorski vzorec in hierarhi~no zgradbo, odvisno od dolo~enih zgodovinskih, politi~nih, drùbenih, ekonomskih, tehnolo{kih in naravnih razmer. Mestna naselja so gradniki tega sistema in vsako posamezno mesto predstavlja lastno enoto z lastnim gravitacijskim zaledjem kot rezultatom dolo~enih funkcij, ki jih razvije. Koncept urbanega sistema izhaja iz Christallerjeve teorije sredi{~nih naselij in njenih poznej{ih nad-gradenj (Loesheve in {e nekaterih), ki pojasnjujejo velikost in vpliv posameznih krajev v sistemu glede na dolo~ene gospodarske dejavnosti, ki sluìjo tako mestu kot njegovi okolici. Te gospodarske dejavnosti so razli~ne storitve, na primer trgovina, uprava, izobraèvanje, zdravstvo in druge. [tevilo potro{nikov in njihova navezanost nanje vpliva na hierarhi~ni poloàj tega naselja v celotnem sistemu, torej na njegovo sredi{~nost ali centralnost. Obi~ajno velja: ve~ specializiranih storitev zagotavlja dolo~eno naselje, vi{ja je njegova hierarhi~na stopnja in obratno. ^e naselje ponuja zgolj temeljne, vsakodnevne storitve, je nizko v hierarhi~nem sistemu sredi{~ih naselij. V preteklosti so bile glavne funkcije mesta trgovina, obrt, pozneje pa industrija, javne storitve in zasebne storitve. ^eprav se mo~ in privla~nost teh funkcij v posameznih mestih razlikujeta, sistem vseeno deluje kot celota. Zato sprememba posamezne enote urbanega sistema, torej sprememba funkcij dolo- ~enega mesta, pomeni tudi spremembo celotnega urbanega sistema. Urbani sistem je torej koncept, ki predstavlja hierarhi~no organizacijo ~love{ke drùbe in temelji na organiziranem sistemu horizontalne in vertikalne komunikacije ter sodelovanju med urbanimi sredi{~i na dolo~enem ozemlju: regiji (regionalni urbani sistem), dràvi (dràvni urbani sistem) ali celem svetu (svetovni urbani sistem). Na{ pogled na urbani sistem je strukturalisti~en in ga zato obravnavamo kot organizirani sistem, ki ga zaznamuje medsebojno sou~inkovanje posameznih sestavnih delov (struktur) na makro in mikro ravni. Pumain (2004, 30) kot glavne strukture urbanega sistema omenja hierarhijo, specializacijo in prostorsko omrèje, ki razkrivajo drùbenoekonomsko zgradbo, funkcijsko usmerjenost ter poloàj oziroma tipologijo mest znotraj sistema. Hierarhi~na sistemska analiza je razvila potrebne metodolo{ke postopke za raziskovanje urbanega sistema. Pri hierarhi~nih sistemih, kakr{en je urbani sistem, je potrebno predvsem raziskovanje »pojavnosti« oziroma temeljnih prvin sistema. ^e èlimo urbani sistem razumeti kot celoto, morajo biti v ospredju raziskovalnih prizadevanj poznavanje dolo~enega mesta, njegove funkcije znotraj sistema, morebitne specializacije znotraj sistema in ostalih »pojavnosti«. V praksi se najpogosteje raziskuje drù- benoekonomsko in funkcijsko usmeritev posameznih mest (Kokole 1967; Vri{er 1998a). Tako se pogosto omenjajo mesta, ki imajo izrazito upravno-politi~no vlogo, dominantno gospodarsko usmeritev, na primer v industrijo, promet in podobno, ali prevladujo~o turisti~no-kulturno usmeritev. Naslednji na~in raziskovanja pojavnosti urbanega sistema je iskanje svojskosti oziroma posebnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj specializiranih urbanih sredi{~. Mednje lahko vklju~imo tudi dejavnike kot so lokacija ob meji, zelo ugodna infrastruktura, na primer ob prometnicah ali komunikacijskih poteh, in morebitne lokacije v bliìni ve~jih mest ali naravnih in ~love{kih virov. Ker je prvenstveni namen tega dela razkritje drùbenoekonomskih zna~ilnosti slovenskih mestnih naseljih po tranziciji, smo se osredoto~ili na raziskovanje mestnih gospodarskih funkcij. Te izhajajo iz kompleksne delitve dela, ki omogo~a obstoj mest in {tevilnih gospodarskih dejavnosti oziroma funkcij. Poleg gospodarskih imajo mesta tudi negospodarske funkcije (zlasti bivanje), vendar sta temelj njihovega obstoja ravno sredi{~nost ter raznolikost gospodarskih dejavnosti in oblik dela. V nasprotnem primeru bi bila mesta zgolj »spalna naselja« (Vri{er 1974b, 80). 43 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Drùbenoekonomske zna~ilnosti urbanega sistema so torej predstavljene na podlagi mestnih gospodarskih in drugih funkcij. Z njihovim opredeljevanjem so se geografi veliko ukvarjali, ve~ina metod pa se nana{a na (Vri{er 1984, 36): • opredeljevanje drùbenoekonomskega zna~aja (sektorska usmeritev); • opredeljevanja funkcijske usmeritve (dejavnostna usmeritev) in diverzifikacije; • opredeljevanje hierarhi~nosti urbanega sistema na podlagi metode potencialne dostopnosti. Poglavje je razdeljeno v {tiri temeljne sklope. Prvi predstavlja zna~ilnosti slovenskega urbanega sistema glede na sestavo delovnih mest, ki nam prikaè drùbenoekonomsko in funkcionalno usmeritev posameznih mest. Gre za klasi~no zasnovo, ve~krat uporabljeno tudi v Sloveniji (Kokole 1962, 1967; Vri{er 1969, 1974, 1998a; Vri{er in Rebernik 1993). Ve~ina metodolo{kih postopkov v prvem delu je vezana na Vri- {erjevo temeljno delo Mala mesta v SR Sloveniji (Vri{er 1969). Upo{tevaje to zasnovo so predstavljene lokacijske divergence, ki kaèjo temeljno zna~ilnost na{ih mestnih naselij, to je mestni zna~aj. Sledi pregledna analiza drùbenoekonomskega zna~aja slovenskih mest glede na sektorsko usmeritev delovnih mest, potem pa {e analiza funkcionalne usmeritve glede na podrobnej{o specializacijo mest v posamezne dejavnosti. Drugi sklop prav tako obsega analizo delovnih mest in je namenjen dopolnitvi prvega sklopa. Z metodo »potencialne dostopnosti do delovnih mest« plasti~no prikazujemo razporeditev posameznih gospo-DRU@BENOEKONOMSKE ZNA^ILNOSTI URBANEGA SISTEMA zaposlitvena sestava – analiza poslovnih analiza delovnih mest subjektov anal funkcijska usmeritev dejavnostna struktura zia drùbenoekonomski zna~aj velikost poslovnih subjektov lokacijska divergenca ~as nastanka poreklo kapitala hierarhi~nost – metoda dostopnosti do delovnih mest snitze razvr{~anje v skupine a (tipizacija) drùbenoekonomske zna~ilnosti urbanega sistema prostor prostor prostor Slika 7: Teoretski okvir raziskovanja drùbenoekonomskih zna~ilnosti urbanega sistema. 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 darskih dejavnosti v urbanem sistemu in njihovo hierarhi~nost. Gre za sodobno metodo, ki sta jo razvila danska geografa Andersen in Engelstoft (2004); njena uporaba je {e vedno v za~etni fazi. Glavni cilj drugega sklopa je dopolniti klasi~ni na~in dolo~anja drùbenoekonomske usmeritve, zagotoviti dodatne rezultate in ponuditi druga~en na~in gledanja na urbani sistem. Tretji sklop obsega analizo poslovnih subjektov v mestih. Ve~ina drùbenoekonomskih analiz uporablja le podatke o delovno aktivnem prebivalstvu po kraju bivanja in kraju dela, redkeje pa se analizirajo podjetja oziroma poslovni subjekti. Zato tretji sklop obsega natan~no analizo podjetij glede na sektorsko usmeritev, prevladujo~o dejavnost, velikost, ustanovitveni kapital in ~as nastanka. Ta sklop je najbolj »gospodarski« in nudi zelo podroben vpogled v sestavo podjetij po posameznih mestih, predstavlja pa tudi pomembno dopolnilo klasi~nemu dolo~anju mestnih zna~ilnosti. V ~etrtem sklopu smo s pomo~jo multivariatnih statisti~nih metod izvedli drùbenoekonomsko ~lenitev mest, temelje~o na analizi delovnih mest ter zna~ilnostih poslovnih subjektov. Ta sklop je sinteza celotnega poglavja, saj sku{a z ovrednotenjem podatkov, pridobljenih v prvih treh sklopih, ustvariti poenostavljeno kategorizacijo slovenskega urbanega sistema v obliki razvrstitve (klasifikacije). Z analizo mestnih funkcij, njihovo specializacijo ter kvantitativno in prostorsko analizo delovno aktivnega prebivalstva lahko prispevamo k bolj{emu poznavanju urbanega sistema in sku{amo odgovoriti na v uvodu zastavljena vpra{anja, kak{no je stanje urbanega sistema po obdobju »velike tranzicije«, kak{ne so spremembe, in kak{ne so razvojne tènje urbanega sistema. Na{a èlja je dopolniti è obstoje~e delo na tem podro~ju in ga primerno ovrednotiti, rezultate pa uporabiti pri interpretaciji prostorskega razvoja sodobnega mesta v Sloveniji. Rezultati v tem delu knjige nakazujejo dolo~ene novodobne procese, s katerimi se ukvarjamo na mikro ravni v zadnjem delu knjige. 4.2 RAZLAGA POJMOV MESTO IN MESTNO NASELJE ^e èlimo raziskati urbani sistem, je treba najprej opredeliti pomen mestnega naselja in vsa tovrstna naselja lo~iti od drugih naselij. Zato je izjemno pomembna opredelitev pojma mesto, saj lahko è sam izbor mestnih naselij mo~no vpliva na rezultate raziskovanja urbanega sistema. »… Mesto je zapleten drùbeni pojav, ki se spreminja v ~asu in prostoru in glede na to nastopa v razli~nih oblikah in z razli~nimi funkcijami …« (Vri{er 1984, 15). Prvotne opredelitve mest so temeljile na pravnem poloàju. Tako imamo v Sloveniji mesta, ki so dobila mestne pravice è v 10. stoletju. Med mesti so bila za dalj{i ali kraj{i ~as tudi nekatera zdaj podeèlska naselja, na primer Lò, Vipavski Krì, Gornji Grad in {e nekatera. ^eprav trenutna zakonodaja {e vedno predvideva status mesta, pa ta definicija ni zadovoljiva, saj ne upo{teva geografskih meril. Po Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS 73/93) je namre~ mesto »… ve~je urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Ima ve~ kot 3000 prebivalcev …«. Zlasti na podlagi zgodovinskih razlogov lahko ta status izjemoma pridobijo tudi druga naselja, vendar so to zgolj razgla-sitve »deklarativne« narave, brez ustreznih zakonskih pristojnosti in pooblastil. Po veljavni zakonodaji se za mestne ob~ine lahko smatrajo tista mesta, ki imajo najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega vsaj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, in so geografsko, gospodarsko in kulturno sredi{~e {ir{ega gravitacijskega obmo~ja. Trenutno je polo- àj v Sloveniji neustrezen, saj imamo mesta, ki so to pravico dobila na podlagi zgodovinsko-pravnih odlo~b, dejansko pa so lahko le skromni preostanki nekdanjih mest in formalno nimajo mestnih pravic ali mestnega zna~aja. Ostala mesta, ki zadostujejo zakonskim merilom, so mestne ob~ine, ki imajo dolo- ~ene s strani dràve dodeljene pristojnosti, zlasti na podro~ju urbanisti~nega, komunalnega in razvojnega na~rtovanja. Mestno naselje se pogosto opredeljuje tudi s {tevilom prebivalstva. Ker so urbana naselja pogosto ve~ja od podeèlskih, praviloma velja, da obstaja dolo~en prag {tevila prebivalcev, ki razme-juje mestno naselje od podeèlskega. Na [vedskem je ta prag izjemno nizek in zajema naselja z 200 prebivalci, v ZDA z 2500, [vici 10.000, na Japonskem celo 30.000 (Pacione 2001, 22). Ta preprost 45 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole kriterij opredeljevanja mestnih naselij je bil pogosto uporabljen tudi v slovenski urbani geografiji. Kokole (1962, 38) je pri raziskovanju funkcij slovenskih mest upo{teval »… vsa naselja, katerih prebivalstvo presega 2000 prebivalcev ali pa je neznatno pod tem {tevilom …«. Na ta na~in je izlo~il 58 mestnih naselij. Vri{er (1969) je med mesta in mestna naselja uvrstil vsa naselja z ve~ kot 1500, v poznej{ih raziskavah pa z ve~ kot 2000 prebivalci (Vri{er 1974b, 1995, 1998a). Poleg {tevila prebivalcev sta se v~asih kot merili uporabljala tudi gostota poselitve in gostota pozidave. V ZDA mora bit v urbanih obmo~- jih 500 hi{ na kvadratno miljo ali 800 prebivalcev na km2, v Zdruènem kraljestvu pa 2500 prebivalcev na km2 (Vri{er 1984, 17). Poudariti je treba {e, da se v Sloveniji od devetdesetih let prej{njega stoletja dalje za potrebe statistike mesta opredeljujejo kot naselja s pripadajo~imi mestnimi naselji. Tako na primer mesto Domàle poleg samega naselja Domàle obsega {e naselja Rodica, Spodnje Jar{e, Srednje Jar{e in Vir, ki skupaj sestavljajo »mestno obmo~je« Domàl (Statisti~ni letopis RS 2005). Administrativni kriteriji Statisti~nega urada RS od leta 2003 izdvajajo 104 mestna obmo~ja, ki jih sestavlja 156 mestnih naselij. Opredeljujejo jih {tiri merila (Pavlin in ostali 2003): • naselja s 3000 in ve~ prebivalci (formalno merilo); • naselja, ki imajo od 2000 do 2999 prebivalcev in ve~ delovnih mest kot delovno aktivnega prebivalstva, stanujo~ega v teh naseljih (formalno, funkcijsko merilo); • naselja, ki so sedeì ob~in in imajo vsaj 1400 prebivalcev ter preseèk delovnih mest oziroma naselja, ki so sedeì ob~in in imajo vsaj 2000 prebivalcev (formalno, funkcijsko merilo); • obmestna naselja z manj{im {tevilom prebivalcev, ki se z dolo~enim mestnim naseljem z ve~ kot 5000 prebivalci s sklenjeno pozidavo zra{~ajo v enovito funkcionalno celoto – mestno obmo~je; kot merilo funkcionalne povezanosti je upo{tevana zaposlitvena migracija, kot izlo~itveno merilo pa delè kmetijskih gospodinjstev v obmestnem naselju (fiziognomsko-morfolo{ko-funkcijsko merilo). Preglednica 5: Slovenska naselja z uradnim statusom mesta (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS 73/93) in sklep (Uradni list RS 22/20; Uradni list RS 121/20)). 1 Ajdov{~ina 24 Lendava 46 Roga{ka Slatina 2 Bled 25 Litija 47 Ru{e 3 Bovec 26 Ljubljana 48 Sevnica 4 Breìce 27 Ljutomer 49 Seàna 5 Celje 28 Logatec 50 Slovenj Gradec 6 Cerknica 29 Maribor 51 Slovenska Bistrica 7 ^rnomelj 30 Medvode 52 Slovenske Konjice 8 Domàle 31 Menge{ 53 [empeter pri Gorici 9 Dravograd 32 Metlika 54 [entjur 10 Gornja Radgona 33 Meìca 55 [kofja Loka 11 Grosuplje 34 Murska Sobota 56 [o{tanj 12 Hrastnik 35 Nova Gorica 57 Tolmin 13 Idrija 36 Novo mesto 58 Trbovlje 14 Ilirska Bistrica 37 Ormò 59 Trebnje 15 Izola 38 Piran 60 Trì~ 16 Jesenice 39 Postojna 61 Velenje 17 Kamnik 40 Prevalje 62 Vi{nja Gora 18 Ko~evje 41 Ptuj 63 Vrhnika 19 Koper 42 Rade~e 64 Zagorje ob Savi 20 Kostanjevica na Krki 43 Radovljica 65 @alec 21 Kranj 44 Ravne na Koro{kem 66 @elezniki 22 Kr{ko 45 Ribnica 67 @iri 23 La{ko 46 Preglednica 6: Pregled mestnih naselij (M) in naselij mestnih obmo~ij (NMO) v Sloveniji. 1 Ajdov{~ina (M) 33 Slovenski Javornik (NMO) 64 Kamnica (NMO) 95 Ròna Dolina (NMO) 126 Vrtojba (NMO) 2 Beltinci (M) 34 Kamnik (M) 65 Ko{aki (NMO) 96 Solkan (M) 127 [en~ur (M) 3 Bled (M) 35 Mekinje (NMO) 66 Laznica (NMO) 97 Novo mesto (M) 128 [entjur (M) 4 Borovnica (M) 36 Ko~evje (M) 67 Limbu{(NMO) 98 Ormò(M) 129 [kofja Loka (M) 5 Bovec (M) 37 Dolga vas (NMO) 68 Male~nik (NMO) 99 Piran/Piran (M) 130 Binkelj (NMO) 6 Brezovica pri Ljubljani (M) 38 [alka vas (NMO) 69 Meljski Hrib (NMO) 100 Lucija/Lucia (M) 131 Pu{tal (NMO) 7 Breìce (M) 39 Koper/Capodistria (M) 70 Pekel (NMO) 101 Portorò/Portorose (M) 132 Stara Loka (NMO) 8 Celje (M) 40 Ankaran/Ancaran (M) 71 Pekre (NMO) 102 Pivka (M) 133 Trata (NMO) 9 [marjeta pri Celju (NMO) 41 Kranj (M) 72 Po~ehova (NMO) 103 Polzela (M) 134 [marje pri Jel{ah (M) 10 Cerknica (M) 42 Britof (NMO) 73 Razvanje (NMO) 104 Postojna (M) 135 [martno pri Litiji (M) 11 Cerkno (M) 43 Hrastje (NMO) 74 Ribni{ko selo (NMO) 105 Prebold (M) 136 [o{tanj (M) 12 ^rna na Koro{kem (M) 44 Kokrica (NMO) 75 Ro{poh – del (NMO) 106 Prevalje (M) 137 [tore (M) 13 ^rnomelj (M) 45 Kranjska Gora (M) 76 Tr~ova (NMO) 107 Ptuj (M) 138 Tolmin (M) 14 Domàle (M) 46 Kr{ko (M) 77 Vinarje (NMO) 108 Ra~e (M) 139 Trbovlje (M) 15 Rodica (NMO) 47 Leskovec pri Kr{kem (NMO) 78 Vodole (NMO) 109 Rade~e (M) 140 Trebnje (M) 16 Spodnje Jar{e (NMO) 48 Senovo (M) 79 Za Kalvarijo (NMO) 110 Radenci (M) 141 Trzin (M) 17 Srednje Jar{e (NMO) 49 La{ko (M) 80 Zrkovci (NMO) 111 Radlje ob Dravi (M) 142 Trì~ (M) 18 Vir (M) 50 Lenart v Slovenskih Goricah (M) 81 Medvode (M) 112 Radovljica (M) 143 Bistrica pri Trì~u (M) 19 Dravograd (M) 51 Lendava/Lendva (M) 82 Menge{ (M) 113 Lesce (M) 144 Loka (NMO) 20 Gornja Radgona (M) 52 Litija (M) 83 Metlika (M) 114 Ravne na Koro{kem (M) 145 Ro~evnica (NMO) 21 Grosuplje (M) 53 Ljubljana (M) 84 Meìca (M) 115 Dobja vas (NMO) 146 Turni{~e (M) 22 Spodnje Ho~e (M) 54 Spodnje Gameljne (NMO) 85 Miklav` na Dravskem polju (M) 116 Ribnica (M) 147 Velenje (M) GEOGRAFIJ 23 Hrastnik (M) 55 Srednje Gameljne (NMO) 86 Miren (M) 117 Roga{ka Slatina (M) 148 Vipava (M) 24 Idrija (M) 56 Zgornje Gameljne (NMO) 87 Mozirje (M) 118 Rogatec (M) 149 Vrhnika (M) 25 Ilirska Bistrica (M) 57 Ljutomer (M) 88 Murska Sobota (M) 119 Ru{e (M) 150 Verd (NMO) 26 Ivan~na Gorica (M) 58 Logatec (M) 89 ^ernelavci (NMO) 120 Sevnica (M) 151 Zagorje ob Savi (M) A SLO 27 Izola/Isola (M) 59 Maribor (M) 90 Muta (M) 121 Seàna (M) 152 Zre~e (M) 28 Jagodje/Jagodje (NMO) 60 Bresternica (NMO) 91 Naklo (M) 122 Slovenj Gradec (M) 153 @alec (M) VENIJE 19 29 Jesenice (M) 61 Celestrina (NMO) 92 Nova Gorica (M) 123 Slovenska Bistrica (M) 154 [empeter v Savinjski dolini (M) 30 Hru{ica (NMO) 62 Dogo{e (NMO) 93 Kromberk (NMO) 124 Slovenske Konjice (M) 155 @elezniki (M) 31 Koro{ka Bela (NMO) 63 Hrenca (NMO) 94 Pristava (NMO) 125 [empeter pri Gorici (M) 156 @iri (M) 47 32 Podko~na (NMO) Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Po podatkih SURS-a je leta 2005 na mestnih obmo~jih (v mestnih naseljih in naseljih znotraj mestnih obmo~ij) ìvelo 49,5 % prebivalcev oziroma 48,5 % delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. V bistvu gre za kombinacijo razli~nih meril, ki upo{tevajo velikost naselja, kompaktnost (fiziognomsko merilo) in deloma tudi mestne funkcije, vendar ne v celoti. V nasprotju z razlagami, ki mesto opredeljujejo kot fizi~no entiteto na podlagi {tevila prebivalcev ali razli~nih administrativnih meril, je koncept mesta oziroma urbanosti bolj povezan z na~inom ìvljenja, tako imenovanim »mestnim miljejem«. Mesta imajo seveda tudi fizi~no obliko, vendar je mestni na~in ìvljenja tisti, ki daje novo dimenzijo in dolo~a, kaj je mestno in kaj ni. Zna~ilnost urbanega na~ina ìvljenja je drùbena, razredna, kulturna, etni~na, gospodarska in druga raznolikost (Pacione 2001, 24). Druga zna~ilnost je tudi funkcija naselij, saj imajo mestna naselja zna~ilne »mestne funkcije« (Vri{er 1984, 18). Po teh razlagah je mesto lahko tudi zunaj gosto pozidanega in strnjenega dela, na podeèlju oziroma v »ruralno-urbanem kontinuumu«, kot ga je poimenoval Kokole (1976). Vendar s tem opredelitev mesta postane manj otipljiva, podobno kot je neotipljiva meja med urbanim in ruralnim v sodobnem ~asu. Opredelitev mesta kot »kakovosti« je hkrati tudi najbolj geografska definicija mesta, ker zaobjema mnoìno in prepletenost razli~nih dejavnikov, ki se odraàjo tudi v dolo~eni prostorski zgradbi. Bolj geografske definicije mesta, ki ne upo{tevajo zgolj {tevila prebivalcev ali pravno-formalnih predpisov, so redkej{e. Kokole (1976) je za dolo~anje mestnih naselij uporabljal zlasti podatke o sestavi delovno aktivnega prebivalstva in obsegu dnevne mobilnosti, enostavnega pokazatelja, ki kaè razliko med {tevilom delovnih mest in {tevilom delovno aktivnih prebivalcev v dolo~enem naselju. Naslednje pomembnej{e opredeljevanje mestnih naselij je opravil Vri{er (1995), ki je na podlagi merjenja »urbanosti« dolo~il mestna naselja Slovenije. Urbanost je utemeljeval z naslednjimi merili (Vri- {er 1995, 93): • {tevilom prebivalcev (2000 ali ve~), • razvojem {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 1953 (indeks 200 ali ve~), • {tevilom delovnih mest v naselju (1500 ali ve~), • kvocientom med {teviloma prebivalcev in delovnih mest (manj kot 2), • deleèm kme~kega prebivalstva (2 % ali manj), • stopnjo v hierarhiji centralnih naselij (najmanj 3. stopnja), Preglednica 7: Mestne ob~ine in mesta v Sloveniji leta 1995 po Vri{erju. 1 Ljubljana 20 Slovenj Gradec 39 Idrija 2 Celje 21 Piran–Portorò–Lucija 40 Medvode 3 Koper 22 Ajdov{~ina 41 Piran 4 Nova Gorica 23 Ko~evje 42 Radlje ob Dravi 5 Maribor 24 Postojna 43 Trì~ 6 Kranj 25 ^rnomelj 44 Vrhnika 7 Murska Sobota 26 Grosuplje 45 Zagorje ob Savi 8 Novo mesto 27 Izola 46 Gornja Radgona 9 Ptuj 28 Radovljica 47 Ilirska Bistrica 10 Ravne–Prevalje 29 Slovenska Bistrica 48 La{ko 11 Velenje 30 Litija 49 Lendava 12 Domàle 31 Sevnica 50 Lucija 13 Jesenice 32 Seàna 51 Ljutomer 14 Kamnik 33 Slovenske Konjice 52 Ormò 15 Kr{ko 34 Tolmin 53 Prevalje 16 [kofja Loka 35 @alec 54 Ribnica 17 Trbovlje 36 Bled 55 Roga{ka Slatina 18 Breìce 37 Dravograd 56 Ru{e 19 Ravne na Koro{kem 38 Hrastnik 57 Trebnje 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • {tevilom nadpovpre~no razvitih dejavnosti glede na mesto in glede na vsa slovenska mesta (najmanj 5), • {tevilom prebivalcev na vplivnem obmo~ju (ve~ kot 10.000 na vicinalni, 25.000 na mikroregionalni in 50.000 na mezoregionalni ravni), • gostoto prebivalcev na hektar (ve~ kot 6), • vrednost ustvarjenega bruto doma~ega proizvoda (BDP). Avtor je sodil, da imajo vsa naselja, ki so dosegla dolo~eno {tevilo to~k, mestni zna~aj. Mednje je uvrstil 57 mest in somestij (glej preglednico). Po tej metodologiji dolo~anja urbanosti se nekatera naselja niso uvrstila med mesta, na primer Logatec, Metlika in Rade~e, priklju~ila pa so se nekatera druga, na primer Bled, Roga{ka Slatina in Lucija. Avtor je opozoril, da bi zdruèvanje nekaterih mest v somestja bistveno spremenilo podobo nekaterih mest, zlasti tam, kjer si naselja è delijo opravila in funkcije, kakr{ni sta mesti Velenje in [o{tanj. Za razliko od metodologije SURS-a je Vri{er kot funkcijsko merilo uporabil stopnjo centralnosti v hierarhiji urbanega sistema in vplivno zaledje posameznih mest, kar je bistven kakovostni preskok. Omenimo {e razpravo Drozga (1998), ki je za geografsko opredeljevanje mesta uporabil {est temeljnih meril. Zlasti pomembna so merila urbanosti (morfolo{ke zna~ilnosti mesta in zazidave), velikosti mesta (najmanj 3000 prebivalcev) in ekonomske zgradbe (lokacijska divergenca, stopnja sredi{~nosti in sektorska struktura). Uporabil je {e merila prebivalstvene gostote, naseljenosti in zgodovinskega razvoja. Naslednji pomembnej{i razpravi o mestih in mestnih naseljih sta bili opravljeni v letih 2000 in 2001 (obakrat Ravbar in ostali). V njih so mesta opredeljena zlasti glede na njihov odnos do okolice. Avtorji jih namre~ opredeljujejo kot »… obmo~ja koncentracije prebivalstva in gospodarskih dejavnosti …« Preglednica 8: Makroregionalna, mezoregionalna in mikroregionalna sredi{~a v Sloveniji (Ravbar in ostali 2000). 1 Ljubljana 28 Ajdov{~ina 54 Bled 2 Maribor 29 Ljutomer 55 Hrastnik 3 Kranj 30 Litija 56 Logatec 4 Celje 31 Sevnica 57 Dravograd 5 Murska Sobota 32 Trebnje 58 Ru{e 6 Nova Gorica 33 Slovenj Gradec 59 [marje pri Jel{ah 7 Novo mesto 34 Ormò 60 Metlika 8 Ptuj 35 Ko~evje 61 Beltinci 9 Koper 36 Lenart v Slovenskih goricah 62 [o{tanj 10 Domàle 37 Slovenske Konjice 63 Bohinjska Bistrica 11 @alec 38 Mozirje 64 @elezniki 12 Velenje 39 Zagorje ob Savi 65 Radenci 13 Slovenska Bistrica 40 Radlje ob Dravi 66 @iri 14 Kamnik 41 ^rnomelj 67 Kobarid 15 Kr{ko 42 Gornja Radgona 68 Kranjska Gora 16 [kofja Loka 43 La{ko 69 Zre~e 17 Ravne na Koro{kem 44 Trì~ 70 Cerkno 18 Jesenice 45 Ribnica 71 Vipava 19 Breìce 46 Ilirska Bistrica 72 Rade~e 20 Seàna 47 Izola 73 Mislinja 21 Lendava 48 Roga{ka Slatina 74 Bovec 22 Vrhnika 49 Cerknica 75 [entjernej 23 [entjur 50 Idrija 76 Semi~ 24 Postojna 51 Piran/Portorò–Lucija 77 @uèmberk 25 Radovljica 52 Tolmin 78 Stari trg pri Loù 26 Grosuplje 53 Ivan~na Gorica 27 Trbovlje 49 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole ter razvojna àri{~a, od katerih so odvisna tudi obmestja ter nenazadnje podeèlska urbanizirana in neurbanizirana naselja (2001, 11). Mesta zaznamujejo zlasti mestni na~in ìvljenja, napredujo~a koncentracija prebivalstva, raznovrstnost gospodarstva ter {iritev kulturne, izobraèvalne in socialne infrastrukture. Opredeljena so zlasti na podlagi njihovih funkcij in vpliva le-teh na njihovo zaledje, to je mestno regijo. Na tej podlagi so avtorji predlagali tristopenjski hierarhi~ni sistem naselij, vendar s poudarkom na naseljih vi{jih stopenj, saj so èleli »… izpostaviti posebnosti slovenskih mest glede na primerljiva mesta zunaj Slovenije …« (Ravbar in ostali 2000, 59). V tem kontekstu naselja nìjih stopenj (podeèlska sredi{~na naselja) niso bila pomembna, zato je raziskava pomemben prispevek k preu~itvi sredi{~nih naselij vi{jih stopenj. Avtorji so kar 612 sredi{~nih naselij razvrstili na podlagi vplivnih obmo~ij in opremljenosti s storitvenimi dejavnostmi. Z anketiranjem in popisovanjem {tevilnih dejavnosti po Vri{erjevi metodologiji (po{te, osnovne {ole, gledali{~a, univerze …) so mesta in mestna naselja razvrstili v naslednje tri skupine (2000, 59): • makroregionalna sredi{~a (Ljubljana in Maribor), • mezoregionalna sredi{~a (15 naselij) in • mikroregionalna sredi{~a (61 naselij). Mesta in mestna naselja na vseh treh ravneh skupaj z zaledji sestavljajo 78 mestnih regij. Primerjava z Vri{erjevo razvrstitvijo mest iz leta 1995 pokaè dolo~ene razlike. Novej{a razvrstitev namre~ vklju~uje ve~ somestij ter nekatera dodatna naselja, na primer Logatec, Cerknico, Lenart v Slovenskih goricah in Radence, izpadla pa sta na primer Lucija in Medvode, zlasti zato, ker so avtorji upo{tevali tudi lego naselij. Lucija na primer zato, ker nima primernega vplivnega obmo~ja, ampak je dejansko zgolj podalj{ek urbane osi Piran–Portorò. 4.3 LASTNA OPREDELITEV MEST IN MESTNIH NASELIJ Opredelitev mestnega naselja je pomembna, ~e èlimo raziskati gospodarske zna~ilnosti sodobnega urbanega sistema. Prej navedene razlage in opredelitve mest in mestnih naselij kaèjo, da gre za zapleteno tematiko. Na{ namen je, da mesta obravnavamo kot naselja, ki so sredi{~a materialne in nematerialne proizvodnje oziroma vozli{~a drùbenega, gospodarskega in kulturnega ìvljenja. S tem nikakor no~emo ustvariti nove definicije mest v Sloveniji, temve~ èlimo na novo dolo~iti naselja, ki so sredi{~a materialne in nematerialne proizvodnje. @e opravljeno delo na tem podro~ju nakazuje dolo~ene prednosti in slabosti, ki jih pri opredeljeva-nju mestnih naselij kaè upo{tevati. Vri{erjeva opredelitev iz leta 1995 je smiselna, vendar vklju~uje nekatera naselja, ki so tudi po njegovem mnenju vpra{ljiva; v mislih ima predvsem Lucijo in Medvode. Ker ne upo{teva mestnih zaledij, so vklju~ena tudi nekatera naselja, ki so mo~no odvisna od blìnjih urbanih sredi{~ in so dejansko del urbane regije vi{je stopnje. @e omenjena Lucija je na primer dejansko podalj{ek somestja Piran – Portorò. Opredelitev iz leta 2000 (Ravbar in ostali) glavno pomanjkljivost Vri{erjeve klasifikacije odpravlja, vendar vklju~uje tudi naselja, ki imajo dokaj majhno {tevilo prebivalcev, na primer Cerkno ali @uèmberk. Zato se nam je pri dolo~anju lastnih meril zdelo smiselno upo{tevati prednosti in slabosti obeh pred-hodnih klasifikacij, ob tem pa merila predstaviti ~im bolj jasno in neposredno. V prej{njem podpoglavju smo navedli tri temeljna merila za opredeljevanje mest: • formalno merilo, ki navadno vklju~uje velikost naselja glede na {tevilo prebivalcev, redkeje tudi gostoto poselitve ali zazidave; • funkcijsko merilo, ki vklju~uje funkcije, namenjene tudi nemestnemu prebivalstvu; preprosto funkcijsko merilo je na primer lokacijska divergenca (razmerje med zaposlenimi in delovnimi mesti) ali delè dnevne mobilnosti v mesto, bolj zapleteno funkcijsko merilo pa je na primer sredi{~nost mesta in stopnja v hierarhiji urbanega omrèja; 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • fiziognomsko oziroma morfolo{ko merilo, ki upo{teva sklenjenost pozidave (Ravbar in ostali 2001) in je med vsemi merili najbolj subjektivno, saj se ga dolo~a na podlagi opazovanja mej naselij, sistema ulic in razporejenosti hi{. Pri izlo~anju mest smo se odlo~ili za prilagojena merila, ki so bila uporabljena è v raziskavi leta 2000 (Ravbar in ostali) in upo{tevajo zlasti funkcijska merila ter stopnjo sredi{~nosti dolo~enega naselja v hierarhi~nem sistemu omrèja naselij. S tem merilom se najbolj pribliàmo èlenemu izboru mest in mestnih naselij, saj je najbolj{i pokazatelj sredi{~nosti drùbenogospodarskega ìvljenja. Dodatno formalno merilo, ki ga je predlagal Vri{er (1995), je postavka, da naj ima mestno naselje ve~ kot 2000 prebivalcev. K mestu smo poleg sredi{~a (mestnega naselja) po metodologiji Statisti~nega urada RS vklju~ili {e blì- nja mestna naselja, ki smo jih opredelili na podlagi fiziognomskega merila, po katerem se blìnja naselja zra{~ajo z mestnim v enovito funkcionalno enoto. Vsa merila, opisi in kazalniki so navedeni v preglednici. Preglednica 9: Merila za dolo~anje mest in mestnih naselij. merilo kazalnik vrednost kazalnika formalno {tevilo prebivalcev vsaj 2000 prebivalcev v mestnem naselju funkcijsko sredi{~nost naselja oziroma poloàj mikro-, mezo- in makro sredi{~e po metodologiji v hierarhi~nem omrèju naselij iz leta 2000 (Ravbar in ostali) fiziognomsko zra{~enost naselij v funkcionalno enoto naselja znotraj mestnega obmo~ja po metodologiji SURS-a Podobno formalno in funkcijsko merilo je upo{teval tudi Vri{er leta 1995, le da je pri zvedbi na podlagi opazovanja priklju~il tudi obmestna naselja, ki so bila po njegovem mnenju del mestnega obmo~ja, medtem ko smo se mi za zdruèvanje naselij v enotno mestno obmo~je kljub nekaterim pomanjkljivostim odlo~ili uporabiti metodologijo Statisti~nega urada Republike Slovenije (Pavlin in ostali 2003). Pri njej je zlasti vpra{ljiva vklju~enost nekaterih naselij z mestnih obmo~ij in izklju~enost drugih, saj nekatere re{itve niso konsistentne. Ker pa ni namen te knjige na novo opredeljevati tega, kaj je mesto in kaj ne, smo se kljub pomislekom kot fiziognomski kriterij odlo~ili uporabiti SURS-ovo metodologijo. Po navedenih merilih izbor vklju~uje 123 naselij, ki skupaj sestavljajo 64 mest (glej preglednico 10). Za razliko od razvrstitve iz leta 2000 niso vklju~ena nekatera manj{a mestna naselja, denimo @uèmberk, [entjernej, Bohinjska Bistrica, Bovec, Kobarid, Stari trg pri Loù in Mislinja, medtem ko primerjava z Vri{erjevo razvrstitvijo iz leta 1995 pokaè, da so dodatno vklju~ena nekatera naselja, na primer Beltinci, [entjur, @elezniki in @iri, ki jih Vri{er ni uvrstil med mesta. Med mesta pa se na primer nista uvrstila [empeter pri Gorici in Medvode, ki sicer izpolnjujeta formalno merilo {tevila prebivalcev, a na drugi strani nista sredi{~ni naselji vi{je, mikroregionalne stopnje, zato ne izpolnjujeta funkcijskega merila. 64 mest iz na{e preglednice ima skupaj 889.056 prebivalcev, kar predstavlja slabih 46 % celotnega prebivalstva Slovenije. V njih ìvi 451.000 delovno aktivnih prebivalcev ali 47,5 % delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Izbrana mesta so po popisu iz leta 2002 imela 70,5 % delovnih mest v Sloveniji, po Poslovnem registru Slovenije pa dobrih 110.000 ali 61 % poslovnih subjektov. Zna~ilnost slovenskega urbanega sistema je, da ga sestavljajo majhna mesta. Slika 8: [tevilo prebivalcev v izbranih mestih leta 2004. p str. 53 Slika 9: [tevilo delovnih mest v izbranih mestih leta 2002. p str. 54 51 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole alci 7783 2261 2162 2718 8528 8216 3371 4851 4537 4662 4464 7675 6725 4702 4516 2712 3479 2975 7807 9008 6769 2879 6728 3082 3627 prebiv 18.430 13.533 15.504 25.587 mestu (skupaj)v alci 706 160 619 641 158 370 410 naselju 7783 2261 2162 2718 5711 2817 7510 3371 4851 4537 4662 4464 7675 6725 4702 4516 2712 3479 2975 3811 3216 7251 1757 6769 2879 4771 1957 3082 3627 prebiv v 18.430 11.955 15.504 25.587 889.056 2004. VI VI v leta O[KEMR TINA ONJICE O rì~u avinjski doliniS alce i T as OJNA VLJICA A LOKA ANJ VLJE VENJ GRADEC VENSKA BISTRICA VENSKE K elj ica pr vnica VNE NA K [E a Loka OGA[KA SLA OFJ U GORJE OB SA ime naselja POST PTUJ RADE^E RADENCI RADLJE OB DRA RADO Lesce RA Dobja v RIBNICA R R SEVNICA SE@ANA SLO SLO SLO [ENTJUR [K Bink Pu{tal Star Trata [O[T TOLMIN TRBO TREBNJE TR@I^ Loka Bistr Ro~e VELENJE VRHNIKA Verd ZA ZRE^E @ALEC [empeter v @ELEZNIKI @IRI skupaj 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 vilom prebiv {te alci 3473 7592 3051 2235 skupaj 249.810 106.775 13.560 19.302 21.369 12.672 prebiv veniji sloS alci 573 608 481 3473 7592 1386 298 961 148 1568 994 317 1995 527 252 152 1481 295 1385 287 774 714 217 201 136 602 3051 1227 1878 393 1092 3169 2235 4203 2821 5648 92.085 12.333 12.770 21.369 prebiv 248.148 mestu (skupaj)v TA O u mestnih regij v ib ijo ANA k nica ina va o selo – del ar vci GORICA MEST nje Gameljne OMER TEC u{ anje va va O okvir nela VA V o{aki ekel ekre o~eho kovci ista ortoroìme naselja LJUBLJ Spodnje Gameljne Srednje Gameljne Zgor LJUT LOGA MARIBOR Brester Celestr Dogo{e Hrenca Kamnica K Laznica Limb Male~nik Meljski Hr P P P Razv Ribni{k Ro{poh Tr~o Vinarje Vodole Za Kalv Zr METLIKA MURSKA SOBO ^er NO Kromber Pr Ròna Dolina Solkan NO ORMO@ PIRAN P Lucija 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 alci 5951 2380 5209 6473 3566 5515 3401 3253 6160 5792 5667 4490 7511 3357 2672 3298 6321 prebiv 36.733 13.162 12.004 18.958 13.322 10.179 25.826 38.726 mestu (skupaj)v alci ipadajo~ih mestnih naselij v 200 789 416 547 57 774 685 998 naselju 5951 2380 5209 6473 3566 5515 3401 3253 6160 5792 5667 4490 9984 2020 1798 1879 2208 1235 8720 3010 1680 1029 1622 6513 3357 2672 3298 6321 prebiv v 36.533 11.410 13.016 12.087 22.816 34.395 em VENSKIH GORICAH i Celju i Kr{k SLO ar{e avornik ar{e A RADGONA as as T V V[^INA OGRAD A an O O AVA TINCI V o~na ovec pr A OSUPLJE ica u{ica venski J ^EVJE odk oro{ka Bela O OPER itof astje okr ime naselja AJDO BEL BLED BRE@ICE CELJE [marjeta pr CERKNICA ^RNOMELJ DOM@ALE Rodica Spodnje J Srednje J DRA GORNJ GR HRASTNIK IDRIJ ILIRSKA BISTRICA IZOLA Jagodje JESENICE Hr P Slo K KAMNIK Mekinje K Dolga v [alka v K Ankar KRANJ Br Hr K KR[K Lesk LA[K LENAR LEND LITIJ Preglednica 10: Izbor mest in pr 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 52 Murska Sobota Gornja Radenci Radgona Radlje ob Dravi Lenart v Slovenskih Lendava goricah Beltinci Dravograd Maribor Ru{e Ravne na Ljutomer Jesenice Koro{kem Slovenj Gradec Ptuj Velenje Ormò Trì~ Šo{tanj Zre~e Slovenska Bistrica Bled Radovljica Slovenske Konjice Kamnik Roga{ka Kranj @alec Celje Slatina Tolmin [entjur Železniki Trbovlje Hrastnik Domžale [kofja Loka La{ko Zagorje ob Savi LJUBLJANA Rade~e Legenda: @iri Nova Gorica Litija Sevnica 1.000 Vrhnika Idrija Kr{ko 10.000 Grosuplje Trebnje Ajdov{~ina Logatec Breìce GEOGRAFIJ Postojna Cerknica 100.000 Ribnica Novo mesto Seàna A SLO Ko~evje 0 20 40 km Metlika Koper ^rnomelj VENIJE 19 Ilirska Bistrica Avtor: David Bole Izola Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 Piran © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 53 54 Ek onomska preobr Murska Sobota Gornja Radgona Radenci azba slo Radlje ob Dravi Lendava Dravograd Lenart v Slovenskih Beltinci Maribor goricah Ljutomer Ru{e Slovenj Ravne na Gradec v Koro{kem enskih mest Velenje Ormò Ptuj Jesenice Zre~e Trži~ [o{tanj Slovenska Bistrica Bled Radovljica Slovenske Konjice Roga{ka Slatina Kamnik @alec Kranj Celje Tolmin @elezniki Trbovlje Legenda: [kofja Loka Zagorje Hrastnik La{ko ob Savi 1.000 Domžale Rade~e LJUBLJANA Litija Nova Gorica 10.000 @iri Sevnica Vrhnika Idrija Breìce Logatec Grosuplje Trebnje Kr{ko Ajdov{~ina 100.000 Postojna Cerknica Ribnica Novo mesto Seàna 0 20 40 km Ko~evje Metlika Ilirska Bistrica Izola Koper ^rnomelj Da Avtor: David Bole vid Bole Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 Piran © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 4.4 ANALIZA DELOVNIH MEST V URBANEM SISTEMU SLOVENIJE 4.4.1 LOKACIJSKA DIVERGENCA Lokacijska divergenca je preprost pokazatelj razlik med delovno aktivnim prebivalstvom in {tevilom delovnih mest v dolo~enem naselju. Kljub temu, da upo{teva le {tevilo delovnih mest, ne pa tudi njihove strukture, je koristen pripomo~ek za dolo~anje temeljnih prvin urbanega sistema. Definirana je kot: Z LD = · 100, DM kjer Z pomeni {tevilo delovno aktivnih prebivalcev v naselju, DM pa {tevilo delovnih mest v naselju. ^e je lokacijska divergenca 100, je v dolo~enem naselju {tevilo zaposlenih in delovnih mest uravnoteè- no, ~e je ve~ja od 100, je preseèk zaposlenih, ~e pa je manj{a od 100, je preseèk delovnih mest. Nìja lokacijska divergenca posledi~no pomeni prevlado delovnih mest nad {tevilom zaposlenih in zato dnevne tokove voza~ev (dnevnih migrantov) v naselje. Lokacijsko divergenco sta se izra~unavala tudi Kokole (1976) in Ravbar (2002) za dolo~anje stopnje urbaniziranosti ter kot indikator za bodo~e decentralizirano usmerjanje me{ane namenske rabe zemlji{~. Podoben kazalnik je uporabil tudi Vri{er (1969, 1995), le da je obrnil ena~bo in delil {tevilo delovnih mest s {tevilom zaposlenih. Lokacijska divergenca za mesta po pri~akovanju pokaè, da je {tevilo delovnih mest v povpre~ju ve~je od {tevila v mestih ìve~ega delovno aktivnega prebivalstva (LD = 76,3). 13 mest, ki imajo ve~ delovno aktivnega prebivalstva kot delovnih mest, predstavlja izvorna obmo~ja delavcev. Gre v glavnem za starej{a industrijska mesta, ki so zaradi prestrukturiranja gospodarstva izgubila veliko delovnih mest v industriji in rudarstvu, zato se {e vedno soo~ajo z veliko brezposelnostjo. V to skupino med drugimi spadajo Jesenice, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Trì~ in Rade~e. Drugo skupino sestavljajo nekatera mesta, ki so pod izrazitim vplivom ve~jih urbanih sredi{~ in so postala njihovi sateliti. Zlasti v okolici Ljubljane, pa tudi drugih mest, so kar {tevilna naselja, ki imajo ~edalje manj delovnih mest, vendar se zaradi bliìne ve~jih mest njihovo {tevilo prebivalcev pove~uje. V to skupino spadajo Litija, Logatec, Vrhnika, Domàle, pa tudi Beltinci, ki so pod vplivom blìnje Murske Sobote. Ostalih 51 naselij ima lokacijsko divergenco, manj{o od 100, torej imajo ve~ delovnih mest kot v njih ìve~ega delovno aktivnega prebivalstva. Geografska razporeditev pokaè, da imajo najnìjo lokacijsko divergenco majhna mesta na vzhodu dràve, denimo Ormò, Ljutomer, Lenart v Slovenskih goricah, Lendava, Zre~e. Gre za najbolj kmetijska obmo~ja v Sloveniji, ki imajo {iroko podeèlsko zaledje s pomanj-kanjem delovnih mest. Zato so posami~na mesta pomembna lokalna zaposlitvena sredi{~a z obsènim gravitacijskim zaledjem in visoko stopnjo dnevne delovne mobilnosti. Raziskava dnevne mobilnosti (Bole 2004a) je pokazala, da imajo prevladujo~e ruralne ob~ine, na primer Beltinci ali Verèj, nadpovpre~- no velike deleè dnevne mobilnosti v lokalna zaposlitvena sredi{~a, v konkretnem primeru v Mursko Soboto in Ljutomer. Dolo~eno vlogo ima tudi dejstvo, da mesta v tej skupini {e vedno ohranjajo delovno intenzivno industrijo (zlasti tekstilno in lesno), zato je {tevilo delovnih mest zelo veliko. Preseèk delovnih mest in zato posledi~no nìjo lokacijsko divergenco imajo tudi vsa ve~ja mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto) in nekatera manj{a industrijska sredi{~a (Ajdov{~ina, Trebnje, Ravne na Koro{kem). Kot re~eno je lokacijska divergenca enostaven podatek, ki omogo~a osnovni vpogled v drùbeno-gospodarsko sestavo urbanega omrèja. Pokaè nam, da obstajajo gravitacijska obmo~ja dnevne mobilnosti prebivalstva okrog ve~jih mest in da so v urbanem sistemu tudi mesta, ki ne zadovoljujejo potreb prebivalstva po delovnih mestih, zato jih lahko imenujemo tudi »me{ana naselja« in ne prava mesta (Vri{er 1974b, 80). Prav tako ne potrjuje hipoteze nekaterih avtorjev (na primer Andersen in Engelstoft 2004), da velika mobilnost prebivalstva, razvoj novih tehnologij, informacijsko-komunikacijske infrastrukture in fleksibilna organizacija dela povzro~ajo decentralizacijo urbanih sistemov oziroma izni- ~ijo razlike med »urbanim in ruralnim«. Citirana avtorja menita, da se razlike med podeèljem in mestom 55 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole manj{ajo in nastaja »… ena sama dinami~na urbana pokrajina …«. Povpre~na lokacijska divergenca za slovenska mesta je {e vedno 76, kar pomeni, da so slovenska mesta {e vedno sredi{~a ekonomske dejavnosti v dràvi, saj je v njih ve~ delovnih mest kot delovno aktivnega prebivalstva. Med letoma 1996 in 2005 se je lokacijska divergenca le malenkostno pove~ala, s 74,5 na 76,3. V omenjenem obdobju se je {tevilo delovnih mest v dràvi pove~alo za dobrih 5 %, zlasti na ra~un zahodne in jugozahodne Slovenije. Najve~je nazadovanje in stagnacijo {tevila delovnih mest smo zaz-nali na obmo~ju biv{ega industrijskega polmeseca in v vzhodni Sloveniji, zlasti v mestih, ki so doìvela najve~je nazadovanje proizvodnih dejavnosti. Deindustrializacija je najbolj prizadela manj{a industrijska sredi{~a kot so Trì~, [o{tanj, Lendava, Metlika, pa tudi nekatera ve~ja, denimo Trbovlje. Analiza lokacijske divergence je pokazala, da ve~ina mest v Sloveniji {e vedno velja za zaposlitvena sredi{~a, kjer se kreirajo nova delovna mesta. Za nadaljnje opredeljevanje je treba analizirati delovna mesta in njihovo dejavnostno sestavo po posameznih mestih. Preglednica 11: Lokacijska divergenca (LD) v slovenskih mestih. ime naselja LD ime naselja LD ime naselja LD 1 Ormò 33,8 23 Sevnica 62,6 45 [kofja Loka 88,7 2 Ljutomer 36,8 24 Velenje 64,0 46 Ko~evje 89,3 3 Lenart v Slovenskih goricah 38,7 25 Ljubljana 64,6 47 Piran 93,0 4 Lendava 39,7 26 Trebnje 64,6 48 Kamnik 93,1 5 Zre~e 40,5 27 Bled 65,9 49 Ru{e 96,3 6 Murska Sobota 41,7 28 Ribnica 66,5 50 Izola 98,2 7 Slovenj Gradec 43,2 29 Koper 67,0 51 Radovljica 98,7 8 Slovenska Bistrica 46,4 30 [entjur 67,3 52 Cerknica 100,2 9 Novo mesto 48,2 31 La{ko 68,0 53 Trbovlje 101,6 10 Seàna 48,9 32 Maribor 69,6 54 Tolmin 102,2 11 Gornja Radgona 49,5 33 Kranj 69,6 55 Vrhnika 104,1 12 Ajdov{~ina 50,9 34 Ravne na Koro{kem 69,9 56 Jesenice 105,3 13 Roga{ka Slatina 51,0 35 @alec 71,1 57 Domàle 108,5 14 Kr{ko 57,7 36 Idrija 73,6 58 Zagorje ob Savi 109,1 15 Slovenske Konjice 58,4 37 Radenci 74,1 59 Logatec 113,3 16 Celje 58,4 38 Metlika 77,5 60 Trì~ 118,0 17 ^rnomelj 60,6 39 Breìce 78,9 61 Beltinci 122,9 18 Radlje ob Dravi 60,8 40 Grosuplje 80,0 62 Rade~e 135,2 19 Postojna 61,4 41 Hrastnik 80,0 63 Litija 135,6 20 @elezniki 61,8 42 Ilirska Bistrica 83,1 64 Dravograd 168,2 21 Ptuj 62,4 43 @iri 84,3 povpre~je 76,3 22 Nova Gorica 62,5 44 [o{tanj 84,7 Slika 10: Lokacijska divergenca v slovenskih mestih leta 2005. p str. 57 Slika 11: Spremembe {tevila delovnih mest v slovenskih mestih med letoma 1996 in 2005. p str. 58 56 Gornja Radgona Murska Sobota Radenci Beltinci Dravograd Lenart v Slovenskih Lendava Radlje ob Dravi goricah Maribor Ru{e Slovenj Gradec Ravne na Koro{kem Ljutomer Jesenice Ptuj Ormò [o{tanj Zre~e Bled Trì~ Slovenska Bistrica Velenje Radovljica Slovenske Konjice Kranj @alec Celje Roga{ka Slatina Tolmin Kamnik [entjur Trbovlje @elezniki Zagorje ob Savi La{ko Domàle Hrastnik [kofja Loka Legenda: LJUBLJANA Litija Rade~e @iri Sevnica 34–50 Nova Gorica Idrija 51–75 Breìce Vrhnika Trebnje Ajdov{~ina Logatec Grosuplje Kr{ko 76–100 Cerknica GEOGRAFIJ Novo mesto Postojna 101–170 Seàna Ribnica Ko~evje 0 20 40 km A SLO Metlika Ilirska Bistrica ^rnomelj Izola Koper VENIJE 19 Piran Avtor: David Bole Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 57 58 Ek onomska preobr Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Radenci azba slo Dravograd Radlje ob Dravi Lendava Ravne na Koro{kem Maribor Ru{e Lenart v Slovenskih goricah Ljutomer v Jesenice enskih mest Slovenj Gradec Zre~e Ormò [ Ptuj o{tanj Trì~ Bled Slovenska Bistrica Velenje Radovljica Slovenske Konjice Celje Roga{ka Slatina Kamnik @alec Tolmin Kranj @elezniki Trbovlje Šentjur Domžale La{ko Legenda: Škofja Loka Zagorje Hrastnik ob Savi @iri vrednosti indeksov LJUBLJANA 79–89 Nova Gorica Litija Rade~e Vrhnika Kr{ko 90–100 Idrija Sevnica Logatec Trebnje 101–106 Grosuplje Breìce 107–113 Novo mesto Ajdov{~ina Cerknica 114–124 Postojna Se Ribnica àna 125–145 Ko~evje Ilirska Bistrica Metlika 0 20 40 km Izola Koper Da Piran ^rnomelj Avtor: David Bole vid Bole Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 4.4.2 DRU@BENOEKONOMSKI ZNA^AJ SLOVENSKIH MEST Teoretiki ekonomske globalizacije in internacionalizacije gospodarstva govorijo o temeljnem premiku zaposlitvene sestave in celotne ekonomske osnove mesta iz sekundarnih dejavnosti (proizvodnje) v storitvene dejavnosti. Kot je ugotovil Vri{er, je bila za slovenski urbani sistem po 2. svetovni vojni zna- ~ilna prevladujo~a usmerjenost v sekundarne dejavnosti, bodisi izrazito bodisi zmerno (Vri{er 1998a). Sodobno delitev dela v mestih lahko prikaèmo s sestavo delovnih mest, ki nam posredno predstavi temelje drùbenoekonomskih zna~ilnosti urbanega sistema. Najpogostej{i na~in opredelitve drùbenoekonomske usmeritve mest temelji na razmerju med sekundarnimi, terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi (Vri{er 1969, 88). Gospodarske dejavnosti se najpogosteje delijo na primarne, sekundarne, terciarne in kvartarne. Razmerja med njimi odraàjo drùbene zna~ilnosti v dolo~enem prostoru. Tako naj bi imela kmetijska drùba prevladujo~e deleè zaposlenih v primarnem sektorju, industrijska v sekundarnem in postindustrijska v terciarnem ter kvartarnem sektorju. Opredelitve posameznih sektorjev glede na pripadajo~e gospodarske dejavnosti so se pogosto spreminjale in zato nikakor niso »fiksne«. Tako se je na primer pred desetletji obrt pogosto pojmovalo kot del proizvodnje in zato sekundarnega sektorja, medtem ko je dandanes praviloma del terciarnega sektorja. Vri{er (1969) je imel obrtnike za proizvajalce in jih je zato uvr{~al v sekundarni sektor. Tudi popisi pred 2. svetovno vojno so obrtnike uvr{~ali k industriji. Prav tako sta bili vodna in komunalna oskrba v~asih del primarnega sektorja, zdaj pa sta del sekundarnega. Razen tega nekateri avtorji (na primer Klemen~i~ 1989) zaradi razli~nih razlogov kvartarne dejavnosti pojmujejo kot del terciarnih. Terciarni in kvartarni sektor skupaj se pogosto imenujeta storitveni sektor, ki pa se nadalje lahko deli na tr`ni in netr`ni del (market services in public services). Ponekod se omenja tudi peti sektor, ki vklju~uje najvi{je vodstvene delavce v gospodarstvu in drùbi, praviloma s podro~ij javne uprave, znanosti, zdravstva, kulture in medijev. Delitev storitvenega sektorja na terciarni in kvartarni je lahko sporna oziroma nekoliko zastarela, zato v tem delu upo{tevamo tudi druga~no ~lenitev. Evropska statisti~na slùba Eurostat vodi obsè- no podatkovno zbirko urbanih obmo~ij (Urban Audit), kjer so finan~ne in poslovne storitve lo~ene od storitev javne uprave, izobraèvanja in zdravstva. Tudi nekateri drugi avtorji (na primer Criekingen in ostali 2006; Rosenberg 2006) storitveni sektor delijo na terciarnega in kvartarnega, a v slednjega uvr{- ~ajo zgolj »intelektualne« dejavnosti, ne pa tudi poslovnih. Finan~ne, poslovne in druge tr`ne storitve se namre~ v sodobnosti uvr{~ajo v terciarni sektor, v kvartarnem pa ostajajo zgolj netr`ne ali javne storitve (javna uprava, izobraèvanje, znanost in kultura, zdravstvo in socialno varstvo). To opredelitev kvartarnega sektorja uporabljajo tudi slovenski geografi. Zagotavlja intelektualne storitve, a vanj se uvr{- ~ajo tudi finan~ne, poslovne in nepremi~ninske dejavnosti, kar pa ni praksa drugod po svetu. Zato smo se odlo~ili, da bomo storitveni sektor razdelili na dva dela. Tr`ni del zagotavlja storitve posameznikom in podjetjem, netr`ni ali javni del pa praviloma storitve, ki niso del zasebne podjetni{ke iniciative. Poleg javne uprave sem spadajo tudi {olstvo, znanost ter zdravstvo in socialno varstvo, ki so v Sloveniji, kljub vse ve~ji privatizaciji {olstva in zdravstva, {e vedno ve~inoma financirani z javnimi sredstvi. Kot re~eno, je bil v popisnem letu 1991 slovenski urbani sistem zmerno ali izrazito usmerjen v sekundarne dejavnosti. Kako se je v desetletju po velikem drùbenopoliti~nem prehodu spremenila sektorska podoba slovenskih mest, lahko ugotovimo iz podatkov Popisa 2002. V tem popisu se je zaposlenost dolo~ala na podlagi ve~ skupin dejavnosti, ki odraàjo sektorsko strukturo zaposlenih. To smo ugotavljali na podlagi novej{e razvrstitve, ki razlikuje med tr`nimi in javnimi storitvami. Porazdelitev dejavnosti, upo{tevanih v Popisu 2002 se od ostalih porazdelitev bistveno ne razlikuje. Nekoliko druga~na je le definicija terciarnega sektorja, kjer so zaradi spremenjene metodologije Popisa 2002 v primerjavi s popisom iz leta 1991 dodane dejavnosti javnih, skupnih in osebnih storitev (O + P). V tej kategoriji so namre~ dejavnosti, ki bi jih lahko uvrstili tako v terciarni kot kvartarni sektor, vendar je, ker so bile opredeljene kot ena sama kategorija, odlo~itev o tem, v kateri sektor jih uvrstiti, 59 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole povsem arbitrarna. V omenjeni kategoriji so tako na primer dejavnosti frizerskih salonov in pogrebne dejavnosti, ki spadajo v terciarni sektor, pa tudi dejavnosti snemanja filmov in umetni{kega poustvarjanja, ki so po definiciji del kvartarnega sektorja. Manj dilem je bilo pri uvr{~anju v novej{o sektorsko klasifikacijo, saj je ve~ina poklicev v dejavnostih O + P tr`no usmerjenih. Preglednica 12: Razdelitev dejavnosti po tradicionalnih in novej{ih sektorjih. drugo sekundarni sektor terciarni sektor kvartarni sektor A kmetijstvo, lov, gozdarstvo C rudarstvo G trgovina J finance B ribi{tvo D predelovalne dejavnosti H gostinstvo, turizem K nepremi~ninske storitve X neznano E oskrba z elektriko, plinom, vodo I promet in zveze L javna uprava F gradbeni{tvo O + P javne, skupne M {olstvo in osebne storitve N zdravstvo drugo sekundarni sektor tr`ni storitveni sektor javni storitveni sektor A kmetijstvo, lov, gozdarstvo C rudarstvo G trgovina L javna uprava B ribi{tvo D predelovalne dejavnosti H gostinstvo, turizem M {olstvo X neznano E oskrba z elektriko, plinom, vodo I promet in zveze N zdravstvo F gradbeni{tvo O + P javne, skupne in osebne storitve J finance K nepremi~ninske storitve 5 % 5 % 21 % 36 % 36 % 33 % 38 % 26 % sekundarni sekundarni sektor terciarni tr`ni storitveni sektor kvartarni javni storitveni sektor ostalo ostalo Slika 12: Sektorska struktura delovnih mest v slovenskih mestih leta 2002 (Popis 2002, podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po naselju dela). 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Po sodobnej{i klasifikaciji tr`ni storitveni sektor nudi 38 % delovnih mest, kar ga uvr{~a na vodilno mesto. S 36 % mu tesno sledi sekundarni sektor, medtem ko je javni storitveni sektor z 21 % delovnih mest na zadnjem mestu. Tr`ni storitveni sektor se pogosto omenja kot terciarni sektor, javni pa kot kvartarni, vendar v tem delu zaradi razlikovanja s tradicionalno sektorsko definicijo ohranjamo delitev na tr`ne in javne storitve. Med slovenskimi mesti jih 37 kaè izrazito usmerjenost v sekundarni sektor, 4 v tr`ni storitveni sektor in 4 v javni storitveni sektor. Zmerno usmerjenost v enega od teh treh sektorjev ima le 19 mest. Izrazito tr`no-storitvena mesta so Ljubljana, Koper, Piran in Nova Gorica. To so mesta, ki imajo izrazito turisti~no funkcijo (Piran), prometno (Koper, Nova Gorica) ali osrednjo poslovno in trgovsko funkcijo (Ljubljana). 11 mest ima zmerno usmerjenost v tr`ne storitve. Med njimi so tako ve~ja mesta (na primer Maribor, Celje) kot manj{a (na primer Radenci, Bled, La{ko, Ilirska Bistrica). Gre za mesta, ki so bodisi pomembna trgovska sredi{~a (predvsem Maribor in Celje) ali pa imajo pomembno turisti~no funkcijo (Bled, Radenci in La{ko). V ve~ini izmed njih industrija nikoli ni bila najpomembnej{a dejavnost. Mesta z izrazito usmeritvijo v javne storitve so Postojna, Breìce, Dravograd in Tolmin. Gre za mesta, ki so bila v preteklosti na~rtovana kot upravna sredi{~a: Postojna na Notranjskem, Breìce v posav-skem »somestju« Sevnica–Kr{ko–Breìce, Tolmin v Zgornjem Poso~ju in Dravograd na Koro{kem. V nekaterih primerih ta mesta niso pridobila ostalih funkcij in so postala sateliti ve~jih mest (na primer Dravograd) ali regionalna sredi{~a (na primer Tolmin). Zmerno usmerjenost v javne storitve kaè {e 14 mest. Gre za nekatera pomembna upravna sredi{~a regij ali upravnih enot (na primer Ljubljana, Celje, Ptuj, Radovljica). Tudi korelacijska analiza sektorske usmeritve po novej{i metodologiji nam ne pokaè bistvenih razlik (glej preglednico 13). Tr`ni storitveni sektor je o~itno povezan z velikostjo mest (+0,38). O~itno je tudi, da sta mo~no povezana tr`ni in javni storitveni sektor, kar je razumljivo, saj so dolo~ene storitve pogosto medsebojno povezane (na primer ra~unovodski servisi z javnimi dav~nimi ustanovami). Javni sektor pa o~itno ni izrazito vezan na velikost mest, saj povezava ni statisti~no pomembna. To je v dolo~eni meri posledica dejstva, da imajo tudi nekatera mala mesta izrazito upravno funkcijo. Izjemno mo~na je {e negativna povezava med sekundarnim in tr`nim storitvenim sektorjem, kar lahko pomeni, da so industrijska mesta {e vedno precej podhranjena s storitvenimi dejavnostmi. Interpretacija pa gre lahko tudi v smeri, da med »sekundarnimi« in »terciarnimi« mesti obstaja ostra razlika, oziroma, da so me{ana, prehodna naselja z enakovredno zastopanostjo obeh sektorjev redka. Preglednica 13: Spearmanov koeficient korelacije med izbranimi spremenljivkami drùbenoekonomskih zna~ilnosti mest v Sloveniji po novej{i metodi (** povezava je statisti~no pomembna pri 1 % zna~ilnosti; * povezava je statisti~no pomembna pri 5 % zna~ilnosti). {tevilo {tevilo delè zaposlenih delè zaposlenih delè zaposlenih prebivalcev delovnih v sekundarnem v tr`nem v javnem mest sektorju storitvenem storitvenem sektorju sektorju {tevilo prebivalcev 1,000 0,867** –0,281* 0,377** 0,148 {tevilo delovnih mest 0,867** 1,000 –0,149 0,270* 0,041 delè zaposlenih v sekundarnem sektorju –0,281* –0,149 1,000 –0,901** –0,656** delè zaposlenih v tr`nem storitvenem sektorju 0,377** 0,270* –0,901** 1,000 0,389** delè zaposlenih v javnem storitvenem sektorju 0,148 0,041 –0,656** 0,389** 1,000 Zaklju~imo lahko, da sekundarni sektor kljub deindustrializaciji in terciarizaciji na{ih mest ostaja zelo pomemben, zlasti v manj{ih, pa tudi v nekaterih ve~jih mestih. Kljub splo{ni krizi proizvodnega sektorja 61 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Preglednica 14: Tipi drùbenogeografske usmerjenosti slovenskih mest. tip drùbenekonomske {ifra ime mesta tip drùbenekonomske {ifra ime mesta usmerjenosti usmerjenosti izrazita sekundarna S Ajdov{~ina zmerna sekundarna s Beltinci S Cerknica s Kr{ko S ^rnomelj s Zagorje ob Savi S Gornja Radgona zmerna tr`na storitvena t Bled S Grosuplje t Maribor S Hrastnik zmerna javna storitvena j Izola S Kamnik j Ptuj S Ko~evje zmerna sekundarna st La{ko in tr`na storitvena S Kranj st Radenci S Lenart v Slovernskih st @alec goricah S Lendava zmerna sekundarna sj Jesenice in javna storitvena S Ljutomer sj Litija S Logatec sj Rade~e S Murska Sobota sj Trebnje S Novo mesto zmerna tr`na in javna tj Celje storitvena S Ormò tj Domàle S Radlje ob Dravi tj Ilirska Bistrica S Ravne na Koro{kem tj Radovljica S Ribnica tj Seàna S Roga{ka Slatina S Ru{e S Sevnica S Slovenj Gradec S Slovenska Bistrica S Slovenske Konjice S [entjur S [kofja Loka S [o{tanj S Trbovlje S Trì~ S Velenje S Vrhnika S Zre~e S @elezniki S @iri izrazita tr`na storitvena T Koper T Piran T Nova Gorica izrazita javna storitvena J Breìce J Postojna J Tolmin izrazita sekundarna, zmerna javna storitvena Sj Idrija Sj Metlika izrazita tr`na, zmerna javna storitvena Tj Ljubljana izrazita javna, zmerna tr`na storitvena Jt Dravograd Slika 13: Sektorska sestava delovno aktivnega prebivalstva v mestih leta 2002 (novej{a opredelitev sektorjev). p 62 Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Dravograd Radenci Lendava Radlje ob Dravi Ru{e Ravne na Koro{kem Lenart v Slovenskih goricah Ljutomer Ptuj Sl. Gradec Maribor Ormò Jesenice [o{tanj Zre~e Radovljica Trì~ Velenje Bled Slovenska Bistrica Kranj Celje Slovenske Konjice Kamnik Roga{ka Slatina Tolmin [entjur Trbovlje @alec @elezniki La{ko Domžale Zagorje ob Savi Hrastnik [kofja Loka Rade~e Legenda: Idrija LJUBLJANA Sevnica Nova Gorica Litija @iri Grosuplje 7.500 Ajdov{~ina Trebnje Vrhnika sekundar Logatec Kr{ko Breìce tržne storitve GEOGRAFIJ Cerknica javne storitve Ribnica drugo Postojna Novo mesto Seàna A SLO Metlika 0 20 40 km Ko~evje Izola VENIJE 19 Ilirska Bistrica ^rnomelj Izdelal: David Bole, GIAM ZRC SAZU © Piran Vir podatkov: GURS 2005, Popis 2002 Koper © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 63 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Slika 14: Drùbenoekonomska usmerjenost slovenskih mest glede na strukturo delovnih mest leta 2002. p o~itno {e vedno obstajajo dokaj uspe{na podjetja, ki v nekaterih regionalnih sredi{~ih (na primer Kranj, Velenje in Novo mesto) {e vedno zagotavljajo ve~inski delè delovnih mest. Vseeno je je delè delovnih mest v storitvenih dejavnosti v mestih precej narasel in è dosega 59 %. Proizvodne dejavnosti (industrija, rudarstvo, gradbeni{tvo, energetika) v manj{ih mestih {e vedno zagotavljajo ve~ino delovnih mest, medtem ko so v srednje velikih in velikih slovenskih mestih prevladala delovna mesta v storitvenem sektorju (terciarni in kvartarni oziroma tr`ni in javni). Premik iz industrijske v storitveno dobo, ki se je za~el è pred tremi desetletji, je vsaj z zornega kota delovnih mest dosegel skoraj vsa ve~ja mesta in tudi nekatera klasi~na industrijska sredi{~a (na primer Jesenice). Ta prehod sicer ni tako izrazit kot v nekaterih drugih postsocialisti~nih dràvah, br`- kone tudi zaradi bolj postopne slovenske gospodarske in drùbene tranzicije ter po~asnej{e privatizacije gospodarstva, ki je omogo~ila preìvetje nekaterih proizvodnih dejavnosti. Poglavitna drùbenoekonomska usmeritev slovenskih mest je tako v storitveni, natan~neje v tr`no naravnani storitveni sektor. 4.4.3 FUNKCIJSKA USMERJENOST SLOVENSKIH MEST Mesta so sredi{~na to~ka tistih funkcij, ki jih je è socialna geografija prikazala kot temeljne funkcije posameznika in drùbe kot celote (Vri{er 1984, 32): oskrbe, rekreacije, prostega ~asa, dela, izobraè- vanja in bivanja. Vse te funkcije povezujejo dejavnosti prometa, komunikacij in informiranja. V obdobju pozitivizma se je bolj poudarjala delitev na mestotvorne in mestoslùne dejavnosti (poglavje 3.2.1), pa tudi na sredi{~ne (centralne) funkcije, ki so vezane na poloàj mesta v urbanem sistemu in na dolo~e-no {tevilo potro{nikov v njegovem zaledju. V razli~nih obdobjih so bile razli~ne tudi klju~ne funkcije. Tako so bile v obdobju do sredine 19. stoletja najbolj pomembne tr`ne in obrtne funkcije, pozneje so temeljito spremenile mestni ustroj industrijske funkcije, v sodobnosti pa so najpomembnej{e storitvene funkcije. Na{ namen je ugotoviti tiste mestne funkcije, ki dajejo mestu poseben zna~aj, v okviru Slovenije celo poseben pomen. Vri{er in Rebernik (1993, 22) sta postopek imenovala dolo~anje mestnih funkcij {ir- {ega ali regionalnega pomena. Carter (1972, 45), ki je mestne funkcije raz~lenil nekoliko druga~e, razlikuje sredi{~ne funkcije, ki izhajajo iz Christallerjeve teorije centralnih krajev, transportne funkcije in poseb-ne funkcije, kamor spadajo »mestotvorne« dejavnosti, torej tiste, namenjene zunajmestnemu trì{~u. Mestne funkcije so torej dejavnosti, ki dajejo mestu pe~at, ga povezujejo z zaledjem in so podlaga za njihov gospodarski obstoj. V mislih imamo torej gospodarske funkcije, merljive s {tevilom delovnih mest v posameznem urbanem sredi{~u. Mestne funkcije sicer niso vedno gospodarske, {e posebej v ~a-su suburbanizacije, ko nekatera mesta izgubljajo gospodarske funkcije in pridobivajo negospodarske (na primer bivalno funkcijo v primeru satelitskih naselij). Kljub vsemu je opredeljevanje mestnih gospodarskih funkcij pomembno, saj je celoten nastanek mesta odvisen od specializirane delitve dela in posledi~no proizvodov, ki so namenjeni tako mestnemu kot okoli{kemu in globalnemu trì{~u. Funkcije mest lahko opredelimo na podlagi dejavnostne sestave delovnih mest po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD), kot je opredeljena v Popisu 2002 in je podrobnej{a od sektorske sestave. Zaradi bolj{e primerljivosti s popisom iz leta 1991 sta dejavnosti E (oskrba z elektriko, plinom in vodo) in K (nepremi~ninske storitve) zdruèni v enotno kategorijo »stanovanjske in komunalne storitve«. Prav tako sta dejavnosti A in D zdruèni v enotno kategorijo »industrija in rudarstvo«. Tako lahko za posamezna mesta glede na {tevilo delovnih mest izlu{~imo 11 razli~nih kategorij dejavnosti. Gledano z vidika vseh 64 urbanih sredi{~ je najve~ delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, ki jih lahko ena~imo z industrijo. Vanje spada 28 % delovnih mest. Med bolj zastopane dejavnosti spadata {e trgovina s 14 % in stanovanjsko-komunalne storitve z 10 % delovnih mest, sledijo pa javna uprava, izobraè- vanje in raziskovanje, gradbeni{tvo, zdravstvo in socialno varstvo, promet in zveze ter ostale dejavnosti. 64 Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Dravograd Radenci Radlje ob Dravi 0 20 40km Slovenj Gradec Ru{e Maribor Lenart v Slovenskih Lendava goricah Jesenice Ravne Ljutomer na Koro{kem Velenje Slovenska Bistrica Zre~e Radovljica Trì~ [o{tanj Bled Ptuj Ormò Kranj Celje Slovenska Konjice @elezniki @alec Kamnik Novej{a opredelitev gospodarskih Tolmin Trbovlje Roga{ka Slatina sektorjev: [kofja Domàle [entjur izrazita Loka Zagorje La{ko sekundarna zmerna sekundarna, ob Savi zmerno tr`no storitvena Hrastnik @iri izrazito tr`no Ljubljana Nova Gorica Idrija storitvena Rade~e zmerna sekundarna, Litija zmerno javno storitvena Vrhnika Kr{ko izrazito javno Sevnica Breìce storitvena zmerno tr`no storitvena, Ajdov{~ina Trebnje zmerno javno storitvena Grosuplje Logatec izrazita sekundarna, zmerna javno storitvena Novo mesto GEOGRAFIJ {tevilo delovnih Cerknica izrazito tr`no, zmerno mest: Ribnica javno storitvena Seàna nad 170.000 Postojna izrazito javno,zmerno nad 50.000 tr`no storitvena Ko~evje Metlika nad 15.000 A SLO Ilirska Bistrica zmerna sekundarna Izola nad 10.000 Koper zmerno tr`no nad 2000 VENIJE 19 ^rnomelj storitvena Piran zmerno javno storitvena Vir podatkov: Popis 2002 65 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 5 % industrija 8 % gradbeni{tvo 28 % trgovina 6 % gostinstvo promet 7 % osebne storitve komunala 3 % finance 6 % izobraèvanje 10 % zdravstvo uprava 4 % 14 % drugo 6 % 3 % Slika 15: Sestava delovnih mest po posameznih dejavnostih v slovenskih mestih leta 2002 (Popis 2002, podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po naselju dela). Kvocienti, ki prikazujejo razmerja med delovnimi mesti glede na povpre~ja, so prikazani v preglednici 15. Usmerjenost slovenskih mest je podobno kot pri drùbenoekonomski usmerjenosti opredeljena z metodo standardnega odklona. Kvocient pove, katera dejavnost je v dolo~enem mestu nadpovpre~- no zastopana glede na povpre~je vseh slovenskih mest. Vri{er (1969, 1998a) je podobno metodo uporabil za dolo~anje {ir{ega pomena mestnih funkcij za posamezno mesto. V obi~ajnih razmerah bi moralo imeti mesto priblìno enak delè delovnih mest v dolo~eni dejavnosti kot je povpre~je celotnega urbanega sistema. ^e je delè v dolo~eni dejavnosti nadpovpre~en, lahko sklepamo, da je ta dejavnost namenjena tudi trì{~u zunaj mestnega prostora. Obratno podpovpre~en delè dejavnosti pomeni primanjkljaj dolo~e-ne funkcije in posledi~no »uvoz« od zunaj. Tudi v tem primeru smo odklon za 25 % vrednosti od povpre~ja vseh mest opredelili kot mo~an, torej gre za ~ezmerno razvitost oziroma opremljenost z dolo~eno funkcijo. Funkcijska usmerjenost v industrijo in rudarstvo je {e vedno prisotna manj{ih mestih, kot so @elezniki, Zre~e, @iri, Trì~ in {tevilna druga. Kvocient, ve~ji od 1, ima kar 47 mest od 64. Med ve~jimi mesti izstopajo Velenje (kvocient 2,08), Kranj (1,62), Murska Sobota (1,47) in Novo mesto (1,31). Izklju~no industrijska mesta, ki nimajo nobene druge usmeritve, so praviloma manj{a in nimajo sredi{~ne geografske lege. Sem spadajo Trì~, @iri, Ljutomer, @elezniki in Hrastnik, deloma tudi Velenje, Lenart v Slovenskih goricah, Gornja Radgona, Ko~evje, Vrhnika in ^rnomelj. Splo{na ugotovitev je, da imajo ve~ja mesta in nekatera regijska sredi{~a (Ptuj, Nova Gorica, Koper, Celje) dokaj raznoliko dejavnostno usmeritev delovnih mest. Med funkcijsko najbolj raznovrstna mesta spadajo Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Nova Gorica, medtem ko ve~ji mesti Kranj in Velenje kaè- ta mo~no usmeritev v le eno izmed dejavnosti. Slednje velja tudi za precej manj{ih mest, na primer Trì~, @iri, Ko~evje in ^rnomelj, kar je lahko pokazatelj {ibkej{ega vplivnega obmo~ja. Obstajajo pa tudi dejavnostno zelo raznolika manj{a mesta, na primer Tolmin, ki imajo glede na njihovo velikost nadpovpre~no veliko dejavnosti in posledi~no mo~nej{a vplivna obmo~ja. Navedeno potrjuje tudi korelacijska Slika 16: Funkcijska usmerjenost slovenskih mest v letu 2002. p 66 Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Dravograd Radenci Lendava Radlje ob Dravi Ru{e Lenart v Slovenskih goricah Ravne na Maribor Ljutomer koroškem Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Ormò Šo{tanj Zre~e Slovenska Bistrica Trì~ Velenje Bled Radovljica Slovenske Konjice @alec Celje Roga{ka Slatina [entjur Tolmin Kranj @elezniki Kamnik Trbovlje Domàle Hrastnik Legenda: [kofja Loka La{ko zmerna usmeritev Ljubljana @iri Litija Zagorje izrazita usmeritev ob Savi Sevnica industrija, rudarstvo Rade~e Nova Gorica gradbeni{tvo Vrhnika Grosuplje Idrija trgovina Breìce Trebnje Ajdov{~ina gostinstvo, turizem Kr{ko Logatec promet, zveze osebne storitve GEOGRAFIJ Postojna komunalno – stanovanjske storitve Ribnica finan~no – poslovne storitve Cerknica Novo mesto Seàna zdravstvo, sociala javna uprava Ko~evje Metlika izobraèvanje A SLO ^rnomelj 0 20 40 km Izola Koper VENIJE 19 Ilirska Bistrica Avtor: David Bole Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 Piran 67 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole analiza. Funkcija industrije in rudarstva je z velikostjo mesta negativno povezana (r = –0,26), Statis sti~no pomembna je {e povezava med velikostjo mest in komunalno-stanovanjsko funkcijo (r = +0,45). s Zanimive so tudi korelacijske povezave med samimi funkcijami: funkcija gostinstva in turizma je tako visoko povezana s funkcijo prometa (r = +0,49) in trgovine (r = +0,47), finance z osebnimi, javnimi s s storitvami (r = +0,38), industrija in rudarstvo pa negativno z vsemi ostalimi funkcijami. Vse omenjene s korelacije veljajo za statisti~no pomembne pri 5 odstotni zna~ilnosti. Tudi ti podatki pri~ajo o tem, da so industrijska mesta podpovpre~no opremljena z ostalimi funkcijami. O~itno gre v ve~ji meri za visoko specializirana naselja, ki zaposlitve ne zagotavljajo zgolj mestnemu prebivalstvu, ampak imajo tudi regionalni pomen. Visoka specializacija mest govori tudi o tem, da predstave o mestu kot samozadostnem pojavu, ki oskrbuje samo sebe in podeèlje, ne drìjo. O~itno je, da imajo funkcije regionalni pomen in da tudi mestno prebivalstvo zadovoljuje potrebe po nekaterih funkcijah, na primer izobraèvalnih ali zdravstvenih, v drugih urbanih sredi{~ih. Tudi v najbolj oddaljena mestna naselja prina{ata funkcijsko specializacijo zlasti izbolj{ana prometna dostopnost in ve~ja mobilnost prebivalstva. Nekatera mesta so ostala celo brez gospodarskih funkcij, saj prebivalstvo svoje potrebe po delu, oskrbi, izobraèvanju in podobnih funkcijah zadovoljuje v drugih mestih. Tak{na so na primer mesta Vrhnika, Dravograd, Beltinci, v manj{i meri celo nekatera ve~ja mesta, denimo Trbovlje in Jesenice, ki imata lokacijski kvocient vi{ji od 100. Prav tako je o~itno, da so v obdobju na~rtovanega policentri~ne-ga razvoja nekatera mesta dobila izrazito upravne funkcije, ki pa niso bile podkrepljene z drugimi funkcijami, zato so ostala odvisna od blìnjih zaposlitvenih sredi{~. Tak je primer Dravograda, ki predstavlja upravno sredi{~e, a se veliko prebivalcev vozi na delo v blìnji Oti{ki Vrh ter v Ravne na Koro{kem, Slovenj Gradec in druga industrijska sredi{~a. Podobna mesta so Radovljica, Tolmin in Postojna. V naslednjem poglavju predstavljamo novej{i na~in dolo~anja funkcijske in drùbenoekonomske usmerjenosti mest, ki lahko pokaè hierarhi~no organizacijo slovenskega urbanega sistema na druga- ~en na~in, ne le z dolo~anjem funkcijske specializacije. Gre za metodo potencialne dostopnosti do delovnih mest, ki upo{teva absolutne vrednosti delovnih mest in prostorsko razdaljo med bivali{~i zaposlenih in delovnimi mesti. Preglednica 15: Pregled funkcij slovenskih mest glede na odstopanja od povpre~ja (++ preseèk nad 25 %, + preseèk pod 25 %, – primanjkljaj). industrija gradbeni{tvo trgovina gostinstvo promet osebne komunala finance zdravstvo izobraèvanje uprava storitve Ajdov{~ina ++ ++ – – – – – – – – – Beltinci + – – ++ – – ++ – – ++ – Bled + – – ++ – ++ – – – – – Breìce – – ++ – – – – – ++ + + Celje – ++ + – + – – + ++ – ++ Cerknica + ++ – – – – – – – ++ + ^rnomelj ++ + – – – – – – – – – Domàle – – ++ + – – – ++ – ++ – Dravograd – + ++ ++ – – + – – ++ ++ Gornja Radgona ++ – – – – – – – – + – Grosuplje + ++ – + – – – – – + – Hrastnik ++ – – – – – – – – – – Idrija ++ + – – – – – – ++ – – Ilirska Bistrica – – + – ++ – – – ++ – + Izola + – – ++ – + – – ++ – – Jesenice + ++ – – ++ + – – ++ – – Kamnik ++ – – – – – – – – ++ – Ko~evje ++ – – – – – – – – + – 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 industrija gradbeni{tvo trgovina gostinstvo promet osebne komunala finance zdravstvo izobraèvanje uprava storitve Koper – – + + ++ ++ – ++ – – + Kranj ++ – – – – – – – – – + Kr{ko + – – + – – + ++ – – + La{ko + – – ++ – + – – – + – Lenart v Sloven- ++ + – – – – – – – – – skih giricah Lendava ++ – – ++ – – – – – + – Litija + ++ + – – – – – – ++ – Ljubljana – – + – + ++ ++ ++ + + ++ Ljutomer ++ – – – – – – – – – – Logatec ++ + – + ++ – – – + – – Maribor – + + – + + ++ + + + – Metlika ++ – – + – – – – + + + Murska Sobota ++ + – + – – – + – – – Nova Gorica – ++ + ++ – ++ + ++ – – – Novo mesto ++ ++ – – – – + – ++ – – Ormò ++ – – – – – – – ++ – – Piran – – ++ ++ + ++ – – – ++ – Postojna – ++ – – ++ – – + – – ++ Ptuj – + ++ – – – – – ++ – ++ Rade~e + – – – – – + – – ++ ++ Radenci ++ – – ++ – – – – – ++ – Radlje ob Dravi ++ ++ – – – – – – – – – Radovljica – – ++ + – – + – + ++ – Ravne ++ – – – – – – – – ++ – na Koro{kem Ribnica ++ – – ++ – – – – – + – Roga{ka Slatina ++ – – ++ – – – – – + – Ru{e ++ – – – – – – – – ++ + Sevnica ++ – – ++ – – + – – – – Seàna – ++ + + ++ + – – + – ++ Slovenj Gradec ++ – – – – – – + ++ – – Slovenska ++ + – – – – – – – – ++ Bistrica Slovenske ++ – + – – – – – – + – Konjice [entjur ++ – ++ – – – – – – + – [kofja Loka ++ + – – – – – – – + – [o{tanj – – – – – – ++ – – ++ – Tolmin – – – – – – – + ++ ++ ++ Trbovlje + ++ – – – – ++ – ++ – – Trebnje ++ – + + – – – – + + – Trì~ ++ – – – – – – – – – – Velenje ++ – – – – + – – – – – Vrhnika ++ – + – – – – – – – – Zagorje ob Savi ++ – ++ – – ++ – – – ++ – Zre~e ++ – – ++ – – – – – – – @alec + – ++ + – – – – – + – @elezniki ++ – – – – – – – – – – @iri ++ – – – – – – – – – – 69 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 4.5 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST Prikaz urbanega sistema glede na dejavnostno in sektorsko usmerjenost je tradicionalni pristop k preu- ~evanju drùbenoekonomskih zna~ilnosti celotnega sistema oziroma funkcijske usmerjenosti njegovih posameznih delov. Poglavitni avtorji te delitve so bili v Sloveniji Vri{er (1984), Kokole (1962) in Pak (2002b), v tujini pa Jacobs (1969), Geddes in Gottman (po Baigentu 2004). Delovanje urbanega sistema in njegove temeljne zna~ilnosti pa lahko prikaèmo tudi v drugi lu~i. Namen tega poglavja je predstaviti nov pogled na urbani sistem iz podatkov, ki so è bili uporabljeni pri preu~itvi dejavnostne in sektorske analize delovnih mest. Glavna kritika tradicionalnega pristopa k analizi urbanega sistema sta Andersen in Engelstoft (2004). Menita, da ugotavljanje funkcijske usmerjenosti posameznih mest na podlagi odstopanj od povpre~ja »… v moderni in vse bolj heterogeni urbani pokrajini ne more zadostovati …«, ker izhaja iz tradicionalnega lo~evanja med urbanim in ruralnim, ki pa ne obstaja ve~ (Andersen in Engelstoft 2004, 60). Gravitacijska obmo~ja mest se namre~ raztezajo onstran administrativnih ali statisti~nih meja v pode- èlski prostor, za kar so najbolj{i dokaz sodobne oblike suburbanizacije. ^e sku{amo celovito zaobjeti vse prvine urbanega sistema, ugotavljanje dejavnostne strukture posameznih mest ne zado{~a. Druga pomanjkljivost tradicionalnega dolo~anja dejavnostne usmerjenosti (funkcionalnosti) mest je v tem, da upo{teva zgolj odklon od povpre~ja in na podlagi tega dolo~a »polifunkcionalnost« na eni strani ali »monofunkcionalnost« na drugi (Vri{er 1984, 35). Na ta na~in lahko ugotovimo zna~ilnosti prvin urbanega sistema, vendar se zna~ilnosti urbanega sistema kot celote ne razkrijejo. Problemati~- no je predvsem dolo~anje zgolj relativnih vrednosti, torej deleèv delovnih mest v posameznih dejavnostih, ne pa tudi upo{tevanje absolutnih vrednosti. Dober primer je domnevna ve~inska usmerjenost slovenskih mest v industrijo in rudarstvo, saj na podlagi odklona od povpre~ja kar 47 od 64 mest izkazuje usmerjenost v ti dve dejavnosti. Vendar primerjava absolutnih vrednosti pokaè, da je v industriji in rudarstvu le dobra ~etrtina delovnih mest. Slika 17 prikazuje omenjeno razliko med gledi{~em relativne vrednosti absolutne vrednosti 12 % 14 % 16 % 10 % 15 % 32 % 120 170 520 300 720 550 10 % 47 % 15 % 17 % 25 % 19 % 450 750 100 80 350 200 33 % 15 % 10 % 12 % 19 % 16 % 100 80 200 1000 700 120 7 % 9 % 30 % 17 % 12 % 13 % 120 70 90 140 60 90 10 % 5 % 10 % 12 % 12 % 19 % 150 70 60 90 100 70 27 % 14 % 30 % 17 % 8 % 32 % 100 130 90 40 20 60 Slika 17: Prikaz razlik prostorskega vzorca med relativnimi in absolutnimi vrednostmi. Slika 18: Indeks po metodi potencialne dostopnosti do vseh delovnih mest v Sloveniji. p 70 Legenda: standardna napaka indeksa pod –1,5 –1,5 do –0,5 –0,5 do 0,5 GEOGRAFIJ 0,5 do 1,5 nad 1,5 0 25 50 km A SLO VENIJE 19 Avtor: David Bole Vir podatkov: Register prostorskih enot, GURS 2005 ©, Popis 2002 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 71 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole relativnih ali absolutnih vrednosti. ^e na dolo~enem obmo~ju primerjamo le relativne vrednosti posameznega pojava, lahko dobimo povsem druga~en prostorski vzorec, kot ~e primerjamo absolutne vrednosti tega pojava na istem obmo~ju. Omenjeni pomanjkljivosti lahko odpravimo z modelom »potencialne dostopnosti do delovnih mest«, ki sta ga na primeru danskega urbanega sistema predstavila Andersen in Engelstoft (2004). Metoda potencialne dostopnosti je izpeljava gravitacijskih modelov, saj upo{teva privla~nost (mo~ privla~nosti je opredeljena s {tevilom delovnih mest) v sredi{~u (mestu) in prostorsko razdaljo med zaposlitvenim sredi{~em (mestom) in posameznimi naselji v zaledju. Bistvo njune teze je, da urbanega sistema ne moremo preu~evati z vidika posameznih mest, temve~ celovito, torej kot enotno, dinami~no urbano pokrajino razli~nih oblik. S tem sku{ata posredno dokazati, da se posamezna mesta vse bolj stapljajo z okolico in sestavljajo heterogeno urbano-ruralno pokrajino z razli~nimi ekonomskimi in drùbenimi zna~ilnostmi. Na eni strani poteka stapljanje in izginjanje razlik med urbanim in ruralnim, na drugi pa v urbani pokrajini nastajajo nove razlike, ki so posledica razli~nih hitrosti razvoja, tako da nekateri deli ekonomsko zastajajo, drugi pa se pospe{eno razvijajo. Tako delovanje urbanega sistema ni ve~ povezano z delovanjem posameznih mest in njihovih zaledij, ampak je pogojeno z njihovim prepletanjem in povezovanjem oziroma z oblikovanjem urbane pokrajine. Model potencialne dostopnosti do delovnih mest sku{a premostiti problem zabrisane in nejasne razmejitve med mestom in njegovo okolico. S pomo~jo GIS orodij lahko ustvari mreò mònih lokacij, ki so dolo~ene sorazmerno glede na velikost in obratno sorazmerno glede na razdaljo. Po postopku, opi-sanem v metodolo{kem poglavju, so vrednosti potencialne dostopnosti izra~unane za vsa slovenska naselja. Izra~unani indeks je se{tevek vseh koli~nikov {tevila delovnih mest ter razdalj med naseljem in mestom (slika 1). Ker so za ra~unanje indeksov potrebne natan~ne razdalje od vsakega naselja do vseh mest, smo izdelali matriko razdalj med 6003 slovenskimi naselji in 64 na{imi mesti. Predhodno smo za vsa naselja dolo~ili centroide, matriko razdalj pa smo izdelali na podlagi njihove medsebojne oddaljenosti. Matriko smo nato zdruìli s {tevilom delovnih mest po formuli, prikazani v sliki 2. Tako smo za vsako naselje dobili indeks, ki smo ga glede na standardni odklon od povpre~ne vrednosti vseh indeksov prikazali na zemljevidu. Standardna napaka 0 pomeni povpre~je, vi{ji odklon nadpovpre~ne vrednosti, nìji pa podpovpre~ne. Za razliko od klasi~nih zemljevidov funkcionalne zgradbe urbanega sistema, ki prikazujejo mesta kot samostojne entitete brez vpliva na zaledje, jih zemljevidi potencialne dostopnosti do delovnih mest prikazujejo kot del celote; vklju~ujejo tudi njihova zaledja in tako oblikujejo urbane pokrajine. Dokaj enostaven model potencialne dostopnosti do delovnih mest predvideva: • da dostopnost do delovnih mest upada linearno z oddaljenostjo, ne glede na vrsto delovnih mest, • da ni naravnih in drugih prometnih ovir, zato upo{teva le evklidsko, ne pa tudi dejansko razdaljo med naseljem in mestom, • da ~ezmejna zaposlitvena sredi{~a nimajo nobenega vpliva. Za ilustracijo tega analiti~nega modela je na sliki 18 predstavljena potencialna dostopnost do vseh delovnih mest v Sloveniji, ki jasno kaè mo~ Ljubljane oziroma celotne osrednje Slovenije, torej tudi blìnjih mest, kot so Kranj, [kofja Loka, Domàle, Grosuplje, Vrhnika in Kamnik. Nadpovpre~ne vrednosti so {e v pasu med Velenjem, Celjem in Trbovljami ter v okolici Maribora. Ta zemljevid razkriva nove dimenzije urbane pokrajine, kjer jasno prevladuje Ljubljana z mo~no urbanizirano okolico, ki se koncentri~no razteza okrog prestolnice, s poudarjenim krakom proti Gorenjski. Drugotno sredi{~e je {e na obmo~ju Savinjske doline ter Maribora, manj izrazito pa okrog Novega mesta. Jasno se kaèjo tudi mar-ginalna obmo~ja Slovenije, kjer mesta nudijo skromne zaposlitvene mònosti. Tako je na primer Lendava na obmo~ju, kjer je standardni odklon indeksov celo pod –1 ½ slovenskega povpre~ja. Dale~ pod povpre~jem so tudi manj{a mesta Ilirska Bistrica, Ormò, Beltinci, ^rnomelj, Metlika, Lenart in Tolmin. Poleg majhnega {tevila delovnih mest imajo nizke indekse tudi zaradi precej{nje oddaljenosti od ve~jih zaposlitvenih sredi{~. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Avtorja metode Andersen in Engelstoft (2004) priznavata, da visoka potencialna dostopnost do delovnih mest v naselju {e ne pomeni dejanske dostopnosti, ki je lahko odvisna tudi od {tevilnih drugih dejavnikov (prometnih, drùbenih in ostalih). Kljub temu obstaja velika verjetnost, da bodo naselja z visoko potencialno dostopnostjo tudi dejansko kmalu imela visoko dostopnost do delovnih mest. To izhaja iz dejstva, da je dnevna mobilnost delavcev z nara{~ajo~im pomenom novih tehnologij ter fleksibilne organizacije dela in zaposlitve ~edalje ve~ja (Andersen in Engelstoft 2004, 61). Urbana pokrajina je tudi ~edalje bolj fragmentirana, kar pomeni ve~jo fizi~no lo~enost posameznih funkcij v prostoru in posledi~no ve~- jo mobilnost populacije znotraj in celo prek meja ve~jih regij. Analizo potencialne dostopnosti do delovnih mest lahko opravimo z vsemi dejavnostmi po SKD klasifikaciji. Vsaka dejavnost ima namre~ lasten prostorski vzorec oziroma obliko. Kopi~enje kapitalsko intenzivnih dejavnosti, na primer gradbeni{tva, finan~nih ali poslovnih storitev, na dolo~enem obmo~ju lahko pomeni dolo~eno uspe{nost oziroma ugodne ekonomske razmere, njihova odsotnost pa stagnacijo ali nazadovanje. Zemljevid potencialne dostopnosti do industrije in rudarstva predstavlja zanimiv pogled na slovensko urbano pokrajino: potem, ko je bil industrijski polmesec v prej{njem poglavju o mestnih funkcijah zakrit, lahko tokrat opazimo obrise polmeseca, ki se od Trì~a prek Kranja in Ljubljane razteza do Zasavja in naprej proti Celju, kjer se razcepi v savinjsko-{ale{ki krak in mariborski krak (slika 19). Polmesec je sicer manj izrazit in ne vklju~uje v preteklosti industrijskih Jesenic, prav tako je precej {ibkeje izra- èn v Zasavju in na Koro{kem. O~itno je deindustrializacija prizadela zlasti industrijska mesta z manj raznovrstnimi, delovno zelo intenzivnimi obrati (metalurgija, strojna in kovinska industrijo). Industrija ostaja zelo mo~na na obmo~ju med Ljubljano in Kranjem, kjer so se podjetja uspela hitreje prilagoditi novim tr`nim razmeram po osamosvojitvi in je bila njihova sestava bolj heterogena. Primer je kranjska industrija s podjetji, ki so se uspe{neje prestrukturirala: Sava, Hidria Perles, podjetja biv{e skupine Iskra (Iskraemeco, Iskratel …), Ibi in druga. Industrija in rudarstvo ostajata zelo uspe{na tudi v Velenju in [o{tanju (Premogovnik, Gorenje, Veplast in druga podjetja). Zemljevid dostopnosti do delovnih mest v industriji in rudarstvu je dokaj enovit in zunaj omenjenih obmo~ij izkazuje nadpovpre~ne indekse le {e v okolici Novega mesta ter v zelo omejenem obsegu okrog manj{ih sredi{~ z mo~nimi industrijskimi obrati (Trebnje, Rade~e, @iri). Opazna je tudi podpovpre~na industrijska razvitost zahodne in jùne Slovenije. Trgovina kot pomemben del storitvenih dejavnosti je osredoto~ena v osrednji Sloveniji. Njena zna- ~ilnost, pa tudi ve~ine ostalih storitev, je v bolj enakomerni razporejenosti, saj so skrajni odkloni (±1 ½) redkej{i kot pri industriji in rudarstvu. Zna~ilnost trgovine je v centralizaciji, saj poleg osrednje Slovenije izstopa le {e Maribor, v mejah povpre~ja pa so {e zaledja nekaterih mest, funkcijsko usmerjenih v trgovino (Breìce, Ptuj, obalna mesta). Turizem in gostinstvo sta pri~akovano najbolj zgo{~ena na obmo~- jih z najve~jo turisti~no aktivnostjo. Poleg ve~jih mest, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, izstopajo obalna mesta z mo~nim obmorskim in igralni{kim turizmom ter obmo~ja v okolici Bleda in zdravili{kih krajev La{kega, Zre~, Roga{ke Slatine in Radencev. Finan~ne in poslovne storitve so po pri~akovanju zgo{~ene v osrednji Sloveniji, vendar so indeksi razporejeni dokaj enakomerno, saj standardni odklon vrednosti nikjer ne pade pod –½. Gre za prostorski vzorec, ki se sklada s tradicionalnim pogledom na urbani sistem, to je s centralizacijo teh storitev v glavnem in najve~jem mestu. Ker pa so to dejavnosti, ki so neobhodno potrebne za delovanje celotnega gospodarstva, se z indeksi med –½ in +½ dokaj enakomerno razporejajo po ve~ini ozemlja Slovenije. Zanimivo je, da rezultati sovpadajo z danskim urbanim sistemom, ki ima podobno prostorsko zakonitost – centralizacijo v glavnem mestu, kjer so sedeì vseh podjetij teh dejavnosti, vendar dokaj majhna odstopanja na ostalem ozemlju zaradi nujne navzo~nosti ban~nih, ra~unovodskih, knjigovodskih, zavarovalni{kih in drugih manj{ih poslovalnic zunaj glavnih sredi{~. Podobno velja tudi za stanovanjsko-komunalne storitve, ki so zaradi ve~je koncentracije delovnih mest v komunalnih podjetjih, vezanih na termoelek-trarno nekoliko bolj izrazito zastopane le {e v okolici Velenja in [o{tanja ter v Zasavju. Najbolj centraliziran prostorski vzorec je zna~ilen za javne storitve. Dostopnost do delovnih mest v izobraèvanju in znanosti je najve~ja v okolici Ljubljane, Maribora in Celja. Mo~no izstopa zlasti okolica Ljubljane, ki ima sorazmerno z velikostjo mesta tudi ve~je {tevilo delovnih mest v oosnovnih, srednjih 73 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole {olah in z najve~jo slovensko univerzo tudi v visokem {olstvu. Ima tudi najve~ raziskovalcev. Velikost in lokacija univerze postavljata v dober poloàj tudi Maribor, izstopajo pa {e nekatera manj{a »izobra- èvalna« sredi{~a. Z ustanovitvijo tretje univerze v Kopru in ~etrte v Novi Gorici ter drugimi na~rtovanimi univerzami (na primer v Novem mestu) se je poloàj nekoliko è spremenil, vendar zaradi ~asovnega zanika podatkov tega {e ni mòno preveriti. Skoraj identi~en je zemljevid dostopnosti do delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu. Tudi ta storitev je dokaj centralizirana in zato vezana na najve~ja mesta, kjer so osredoto~ene najve~je organizacije (na primer zavodi za zdravstveno, pokojninsko in socialno varstvo, ve~je bolni{nice). Majhna odstopanja so le tam, kjer so mesta z ve~jimi bolni{nicami, kar o~it-no vpliva na vi{je indekse. Tako so ozki obro~i s temi vrednostmi opazni okrog Novega mesta, Jesenic in Slovenj Gradca. Najve~ja centralizacija je o~itna pri dejavnosti javne uprave, ki ima v okolici Ljubljane celo vrednost nad +2 ½ standardnega odklona, s ~imer med vsemi dejavnostmi izkazuje najve~jo osredoto~enost in neenakomerno razporejenost. Presenetljiva je ugotovitev, da dale~ najve~jo osredoto~enost v Ljubljani in njeni okolici kaèjo negospodarske dejavnosti v javnem sektorju. Podobno velja za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter izobraèvanja in znanosti, ki so {e vedno pove~ini del javnega sektorja in prav tako izkazujejo visoko zgo{~enost v osrednji Sloveniji. Tovrstna centralizacija delovnih mest v javnem sektorju je v nasprotju z na~eli, zapisanimi v Strategiji prostorskega razvoja. V njej je namre~ zapisano, da bo dràva z usmerjanjem dejavnosti v prostoru dosegla bolj u~inkovit, pravi~en in uravnoteèn prostorski razvoj (Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2004, 16), vendar v praksi javne dejavnosti, za katere je neposredno odgovorna, o~itno usmerja na izrazito neuravnoteèn na~in. Zemljevidi potencialne dostopnosti so zato pomemben dokaz o o~itni ekonomski centralizaciji sodobnega slovenskega urbanega sistema. Vse dejavnosti so izrazito mo~ne v Ljubljani in blìnjih urbanih sredi{~ih. Nenazadnje se ekonomska centralizacija odraà tudi v drugih drùbenih pojavih. Zna~ilna je izjemno mo~na dnevna mobilnost v Mestno ob~ino Ljubljana, saj je leta 2002 iz drugih slovenskih ob~in vanjo dnevno potovalo skoraj 70.000 delavcev in 44.000 {olajo~ih. Pri{teti pa je treba {e dnevne voza~e med naselji znotraj ob~ine (Bole 2004a). Velika dnevna mobilnost zaradi mnoì~ne uporabe osebnih vozil v Ljubljani povzro~a prometne in okoljske probleme, centralizacija ekonomskih aktivnosti pa neuravnove{en nepremi~ninski trg. Med letoma 2000 in 2002 je bilo v osrednjeslovenski statisti~ni regiji opravljenih 40 % vseh transakcij z nepremi~ninami v dràvi, povpre~na cena stanovanj pa je bila za polovico ve~ja od dràvnega povpre~ja (Bole 2005, 19). Omenjeni prikazi potencialne dostopnosti po dejavnostih omogo~ajo analizo posameznih delov urbanega sistema, pri ~emer vsak zemljevid posebej predstavlja kos celote drùbenoekonomskih zna~ilnosti urbanega sistema. Vse te »oblike«, ki jih izkazujejo posamezne dejavnosti, lahko skupaj predstavljajo postindustrijsko urbano pokrajino, ki je druga~na od tiste, ki jo razkriva tradicionalno preu~evanje mest. Navedimo primer delovnih mest v industriji in rudarstvu. Pri klasi~ni analizi funkcij smo spoznali, da je industrija prevladujo~a v manj{ih mestih na periferiji urbanega sistema. Ugotovili smo, da je v ti dve dejavnosti zmerno ali mo~no usmerjenih 46 pove~ini manj{ih mest. Zemljevidi potencialne dostopnosti pa kaèjo, da je, gledano v celoti, glavnina industrije {e vedno vezana na tradicionalni industrijski polmesec. Podobno je tudi pri delovnih mestih v javni upravi. Mo~no in zmerno usmerjenost izkazujejo zlasti majhna mesta (na primer Tolmin, Dravograd, Rade~e, Seàna, Postojna), vendar zemljevid dostopnosti pokaè dejansko osredoto~enost delovnih mest v osrednji Sloveniji, kjer je zgo{~ena ve~i-na javne uprave. Kljub vsemu je treba izpostaviti dolo~ene pomanjkljivosti: • Prva je, da imajo naselja v sredi{~u Slovenije samodejno vi{je indekse kot obmejna naselja, saj so manj oddaljena od mest, ki so glavna zaposlitvena sredi{~a. Slika 19: Indeksi potencialne dostopnosti do delovnih mest po nekaterih dejavnostih v slovenskih mestih. p str. 75–77 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 industrija Legenda: standardna napaka indeksa pod –1,5 –1,5 do –0,5 –0,5 do 0,5 0,5 do 1,5 nad 1,5 gradbeni{tvo 0 25 50 km Avtor: David Bole Vir podatkov: Register prostorskih enot, GURS 2005 ©, Popis 2002 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 75 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole trgovina Legenda: standardna napaka indeksa pod –1,5 –1,5 do –0,5 –0,5 do 0,5 0,5 do 1,5 nad 1,5 turizem, gostinstvo 0 25 50 km Avtor: David Bole Vir podatkov: Register prostorskih enot, GURS 2005 ©, Popis 2002 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 finan~ne, poslovne storitve Legenda: standardna napaka indeksa pod –1,5 –1,5 do –0,5 –0,5 do 0,5 0,5 do 1,5 1,5 do 2,5 nad 2,5 javna uprava 0 25 50 km Avtor: David Bole Vir podatkov: Register prostorskih enot, GURS 2005 ©, Popis 2002 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 77 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole • Problem predstavlja tudi odsotnost upo{tevanja prometnih poti in dejanske oddaljenosti, saj model upo{teva zgolj zra~no oddaljenost do mest. • Nadaljnja slabost je, da imajo dolo~ena delovna mesta razli~no »privla~nost«, ~esar model ne predvideva. Tako imajo na primer specializirane dejavnosti z vi{jimi dohodki {ir{o privla~nost, zato je oddaljenost manj pomembna, dejavnosti z manj{imi dohodki pa imajo òjo privla~nost, saj ne pokrivajo vi{jih stro{- kov potovanja na delo. • Manj{a mesta imajo ve~inoma zelo nizke indekse dostopnosti, kljub temu, da so nekatera najbr` pomembna zaposlitvena sredi{~a v svojem okolju. Tako na primer manj{a mesta s sedeì upravnih enot zaradi nizkega absolutnega {tevila delovnih mest ne izkazujejo povi{anih indeksov v javni upravi. Dravograd, na primer, izkazuje nadpovpre~no usmerjenost v javno upravo (12,3 %), a v absolutnih {tevilkah to pomeni »le« 110 delovnih mest. Ker model upo{teva absolutne vrednosti, po tej metodi Dravograd kot zaposlitveno sredi{~e v javni upravi ne izstopa. Pri interpretaciji zemljevidov dostopnosti moramo navedene pomanjkljivosti upo{tevati, tako da so pri razlagi drùbenoekonomskih zna~ilnosti urbanega sistema vsekakor uporabni. Njihovi najve~ji prednosti sta, da upo{tevajo absolutne vrednosti ter plasti~no prikaèjo hierarhijo mest in njihov vpliv na zaledje. Ljubljana je tako o~itno hierarhi~no na najvi{ji stopnji v Sloveniji, saj ima zaradi velikega {tevila delovnih mest v vseh dejavnostih tudi najve~je zaledje. Zna~ilnosti urbanega sistema lahko bolj celovito ovrednotimo skupaj s klasi~nim dolo~anjem funkcij na podlagi odstopanj od relativnih vrednosti. Klasi~na metoda nam razkrije funkcijsko specializacijo mest v urbanem sistemu, zemljevidi potencialne dostopnosti pa hierarhi~no organiziranost. 4.6 ANALIZA POSLOVNIH SUBJEKTOV URBANEGA SISTEMA Za natan~no poznavanje drùbenoekonomskih zna~ilnosti urbanega sistema potrebujemo ve~ kot zgolj analizo delovno aktivnega prebivalstva. Analiza podjetij oziroma poslovnih subjektov lahko nudi dodano vrednost pri prepoznavanju lastnosti urbanega sistema. Z njo lahko dobimo vpogled v podjetni{ko zgradbo, ki sestavlja ekonomski sistem posameznih mest. Ugotovimo lahko temeljne dejavnostne 1 % 1 % 8 % 2 % 2 % samostojni podjetnik s. p. 26 % 2 % drùba z omejeno odgovornostjo d. o. o. 3 % dru{tvo, zveza dru{tev poslovna enota 4 % podrùnica s. p. podrùnica 5 % sindikat drùba z neomejeno odgovornostjo d. n. o. samostojni ustvarjalec na podro~ju kulture 9 % organizacijska enota registrirano zdravnik javni zavod 10 % drugo 27 % Slika 20: Sestava poslovnih subjektov v slovenskih mestih (PRS 2005). 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 usmeritve poslovnih subjektov, velikost podjetij, ~asovnico njihovega nastajanja, deleè tujega kapitala, oblike poslovanja in {tevilne druge prvine, ki nam lahko pomagajo bolje razumeti ekonomsko zgradbo gradnikov urbanega sistema. Poslovni subjekti so pravne in fizi~ne osebe, ki na podlagi vpisa v ustrezne primarne registre, evidence, razvide ali na podlagi zakona opravljajo registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi dolo~ene dejavnosti v zakonsko dolo~eni pravno-organizacijski obliki in so vpisane v Poslovni register Slovenije (Zakon o poslovnem registru Slovenije, UL RS 13/95). Glavni vir podatkov je Poslovni register Slovenije (PRS), ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Vse poslovne subjekte smo prikazali po 64 mestih, opredeljenih na za~etku tega poglavja. Izlo~ili smo le tiste poslovne subjekte, ki so imeli neaktivni status (podjetja v mirovanju, ki ne poslujejo), ponekod pa tudi tiste, ki niso imeli zaposlenih. Natan~nej{i metodolo{ki postopki so opredeljeni v nadaljevanju. 4.6.1 [TEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV V URBANEM SISTEMU V slovenskih mestih je 110.296 poslovnih subjektov, kar predstavlja slabih 61 % od vseh poslovnih subjektov v Sloveniji. Aktivnih jih je 100.867. Najve~ je drùb z omejeno odgovornostjo (27 %), samostojnih podjetnikov (26 %), dru{tev (10 %) in poslovnih enot (9 %). V primerjavi s celotno Slovenijo je v mestih manj samostojnih podjetnikov (v Sloveniji jih je kar 34 %) in ve~ drùb z omejeno odgovornostjo (v Sloveniji jih je 23 %). Najve~, 35.964 poslovnih subjektov ima mesto Ljubljana, kjer je kar 32,6 % poslovnih subjektov celotne urbane Slovenije. Ve~ kot polovica od vseh poslovnih subjektov je v {tirih najve~jih slovenskih mestih Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. [e bolj ilustrativen je podatek o {tevilu poslovnih subjektov na 1000 prebivalcev (gostota torej) po posameznih mestih, ki lahko izkazuje dolo~eno »podjetni{ko okolje«. V povpre~ju je v slovenskih mestih 124 poslovnih subjektov na 1000 prebivalcev, kar je dokaj visoka vrednost, vendar je treba upo{tevati, da so med njimi tudi subjekti, ki imajo neaktiven status. Vrednost kazalnika za celotno Slovenijo je okrog 90 poslovnih subjektov na 1000 prebivalcev. Gostota poslovnih subjektov je torej lahko pokazatelj podjetnosti prebivalcev posameznih mest in njihove prodornosti, kljub dejstvu, da so lahko med mesti glede na strukturo poslovnih subjektov velike razlike. Znotraj urbanega omrèja so v gostoti subjektov pomembne razlike. Na sliki 21 je prikazana gostota poslovnih subjektov v slovenskih mestih. Mo~no izstopajo mesta Seàna, Lenart v Slovenskih goricah in Piran, regionalno pa obstajajo zlasti razlike med vzhodno in zahodno Slovenijo na eni strani ter osrednjo Slovenijo na drugi. Zdi se, da je mo~ Ljubljane, ki je sredi{~e ekonomskega dogajanja v Sloveniji, tolik{na, da vpliva tudi na manj{e gostote poslovnih subjektov v okolici. Majhne gostote imajo tudi sredi{~a, ki so dejavnostno usmerjena v industrijo in rudarstvo, ve~je pa sredi{~a z usmeritvijo v storitve. Do razlik najbr` prihaja tudi zaradi narave proizvodnih dejavnosti, ki so praviloma ve~je in zaposlujejo ve~ ljudi, medtem ko je veliko storitvenih dejavnosti povezanih s pravno obliko samostojnega podjetni{tva. Na dolo~ene zna~ilnosti lahko sklepamo na podlagi sektorske usmeritve podjetij in razlik med to in usmeritvijo v delovna mesta. Mesta v slovenskem urbanem sistemu so nadpovpre~no usmerjena v sekundarni sektor, vendar lahko med njimi razlikujemo dva tipa industrijskih sredi{~. Prvo skupino sestavljajo mesta, ki imajo veliko delovnih mest in veliko poslovnih subjektov v sekundarnem sektorju. Ve~inoma gre za mesta z manj kot 5000 prebivalci, zato lahko sklepamo, da je proizvodna usmerjenost posledica podjetnosti in dolo~ene podjetni{ke klime, saj prevladujejo {tevilna manj{a podjetja z manj{im {tevilom zaposlenih. Drugo skupino industrijskih sredi{~ sestavljajo mesta, ki imajo nadpovpre~no veliko delovnih mest, a podpovpre~no {tevilo poslovnih subjektov v sekundarnem sektorju. To pa pomeni, da imajo posamezne proizvodne obrate, ki zaposlujejo ve~je {tevilo delavcev. Gre za ve~ja mesta (Trbovlje, Velenje, Novo mesto, Izola) z ve~jimi, è v preteklosti nastalimi proizvodnimi obrati. Ti obrati so pomembni tudi v izvozu, na primer Revoz in Krka iz Novega mesta, Gorenje iz Velenja, Delamaris in ladjedelnica iz Izo-le. Storitveni sektor je razporejen bolj pravilno in odstopanja od povpre~ja so manj{a kot pri sekundarnem 79 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Slika 21: Gostota poslovnih subjektov v slovenskih mestih (PRS 2005). p 1 % 1 % 10 % 11 % industrija, rudarstvo 8 % gradbeni{tvo trgovina 10 % gostinstvo, turizem promet, zveze osebne, druge storitve stanovanjske, komunalne storitve 25 % finance 18 % znanost, izobraèvanje zdravstvo, sociala uprava 2 % 3% 6 % drugo 5 % Slika 22: Dejavnostna struktura poslovnih subjektov v slovenskih mestih (PRS 2005). sektorju. Obstajajo le manj{e razlike z vidika velikosti mest; ve~ prebivalcev kot ima mesto, manj{o ima gostoto poslovnih subjektov. Dejavnostna struktura poslovnih subjektov v mestih se bistveno razlikuje od strukture delovnih mest. Industrija in rudarstvo prispevata le 10 % poslovnih subjektov, precej ve~ji pa so deleì storitvenih dejavnosti, kot so trgovina, finan~ne in poslovne storitve, znanost in izobraèvanje ter zdravstvo in socialno varstvo. Razna trgovska podjetja predstavljajo kar ~etrtino od vseh poslovnih subjektov, ~eprav imajo »le« 14 % delovnih mest. Tudi na podlagi teh podatkov lahko sklepamo na bolj razdrobljeno strukturo storitvenih poslovnih subjektov na eni strani in bolj enotno strukturo proizvodne dejavnosti na drugi. Proizvodni poslovni subjekti so pogosto ve~ja, delovno precej intenzivna podjetja z ve~jim {tevilom zaposlenih. Precej manj so zastopani subjekti s podro~ja industrije in rudarstva, bolj pa subjekti s podro~ja storitev, {e zlasti uprave, zdravstva in socialnega varstva. Tudi tu so vidne prostorske zna~ilnosti. Trgovina je nadpovpre~no zastopana v obmejnih mestih (na primer Breìce, Gornja Radgona, Ilirska Bistrica), najmanj pa v manj{ih industrijskih in turisti~nih mestih (na primer Piran, Bled, @elezniki, @iri, Hrastnik). Uprava in druge negospodarske dejavnosti najbolj izstopajo v manj{ih mestih, ob~inskih sredi{~ih in sredi{~ih upravnih enot. Dejavnostna struktura podjetij torej ni bistveno druga~na in nam ne pokaè novih vidikov zna~ilnosti urbanega sistema. Edina pomembna razlika je, da so ve~ja mesta manj specializirana in ne kaèjo mo~nih usmeritev. Na drugi strani pa se manj{a mesta z vidika poslovnih subjektov bolj specializirajo v posamezne skupine dejavnosti. Slika 23: Dejavnostna usmerjenost poslovnih subjektov v slovenskih mestih. p str. 82 80 Murska Sobota Gornja Radgona Radenci Maribor Dravograd Lenart v Slovenskih Lendava Radlje ob Dravi Beltinci goricah Ru{e Ravne na Jesenice Ljutomer Koro{kem Ptuj Slovenj Gradec Ormò Bled [o{anj Zre~e Trì~ Velenje Slovenska Bistrica Radovljica Kranj @alec Slovenske Konjice Celje Roga{ka Slatina Kamnik [entjur Legenda: Tolmin @elezniki Trbovlje {tevilo poslovnih subjektov Domàle na 1000 prebivalcev Zagorje ob Savi [kofja Loka Hrastnik La{ko Rade~e od 63 do 75 @iri Litija LJUBLJANA od 75 do 106 Nova Gorica Sevnica Vrhnika Kr{ko od 107 do 138 Idrija Breìce Trebnje Logatec Grosuplje od 138 do 169 GEOGRAFIJ Ajdov{~ina Cerknica od 180 do 201 Postojna Ribnica Seàna Novo mesto nad 201 Ko~evje Metlika A SLO Ilirska Bistrica 0 20 40 km ^rnomelj Koper VENIJE 19 Izola Avtor: David Bole Piran Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 81 82 Ek onomska preobr Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Dravograd azba slo Radenci Lendava Radlje ob Dravi Ruše Lenart v Slovenskih Ljutomer Slovenj Gradec goricah Ravne na Koro{kem Maribor v Jesenice enskih mest Ormò Trži~ [o{tanj Slovenska Bistrica Zre~e Ptuj Bled Velenje Radovljica Slovenske Konjice Kranj @alec Celje Roga{ka Slatina [entjur Tolmin @elezniki Kamnik Trbovlje Legenda: Domžale [kofja Loka Zagorje ob Savi zmerna usmeritev La{ko izrazita usmeritev @iri Hrastnik LJUBLJANA industrija, rudarstvo Litija Rade~e gradbeni{tvo Nova Gorica Vrhnika trgovina Idrija Sevnica Breìce gostinstvo, turizem Trebnje Ajdov{~ina Grosuplje promet, zveze Kr{ko Logatec osebne storitve Novo mesto Cerknica komunalno-stanovanjske storitve Postojna finan~no-poslovne storitve Ribnica zdravstvo, sociala javna uprava Seàna izobraèvanje Ko~evje Metlika 0 20 40 km ^rnomelj Koper Da Ilirska Bistrica Piran Avtor: David Bole Izola vid Bole Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 4.6.2 ZNA^ILNOSTI POSLOVNIH SUBJEKTOV PRS nam omogo~a tudi podrobnej{o analizo podjetij v mestih. Zanimiv pogled v ekonomsko strukturo nam nudijo predvsem podatki o: • velikosti poslovnih subjektov, • poreklu kapitala in • ~asu njihovega nastanka. V PRS je velikost podjetij dolo~ena na podlagi dveh razli~nih metodologij. Slovenska metodologija pozna tri velikostne tipe podjetij, dolo~ene na podlagi {tevila zaposlenih in njihove finan~ne uspe{nosti. V prvi kategoriji so mala podjetja, ki imajo praviloma manj kot 50 zaposlenih, v drugi srednje velika podjetja z ve~ kot 50 in manj kot 250 zaposlenimi, v tretji pa velika podjetja z ve~ kot 250 zaposlenimi. Odstopanja so mòna na podlagi drugih kazalcev, na primer finan~nega poslovanja. Tako je na primer podjetje KGZ Logatec z manj kot 50 zaposlenimi uvr{~eno med srednje velika podjetja, tako kot podjetje Vogt Electronic z ve~ kot 250 zaposlenimi. Za primernej{o se je pokazala tako imenovana EU-metodologija dolo~anja velikosti podjetij. Po tej metodologiji so podjetja razvr{~ena v 14 skupin zgolj na podlagi {tevila zaposlenih (preglednica 16). Vse poslovne subjekte v kategorijah od 1 do 4 smo opredelili za mala, od 5 do 9 za srednje velika in od 10 dalje za velika. Mala imajo torej manj kot 10 zaposlenih, srednje velika jih imajo od 10 do 200 in velika podjetja ve~ kot 200. Za te vrednosti smo se odlo~ili zaradi zna~ilnosti slovenskih poslovnih subjektov, med katerimi prevladujejo samozaposleni samostojni podjetniki. Zato smo smatrali, da je vsak poslovni subjekt z ve~ kot 10 zaposlenimi srednje veliko podjetje. Iz analize smo izvzeli vse poslovne subjekte, ki nimajo zaposlenih ali za njihovo {tevilo zaposlenih ni podatka. Zaradi tega se je {tevilo upo- {tevanih poslovnih subjektov zmanj{alo na 58.278. Podatki za slovenska mesta kaèjo, da z 90 % od vseh poslovnih subjektov prevladujejo mala podjetja, 9 % je srednje velikih in le 1 % velikih. Preglednica 16: EU-metodologija dolo~anja velikosti poslovnih subjektov. kategorija {tevilo zaposlenih velikost {tevilo poslovnih subjektov 1 1 malo podjetje 52.892 2 2 3 3 ali 4 4 od 5 do 9 5 od 10 do 19 srednje veliko podjetje 5078 6 od 20 do 49 7 od 50 do 99 8 od 100 do 149 9 od 150 do 190 10 od 200 do 249 veliko podjetje 308 11 od 250 do 499 12 od 500 do 599 13 od 600 do 999 14 nad 1000 Prevladujo~a mala podjetja zaposlujejo tudi najve~ delavcev, {e posebej, ~e pri{tejemo {e samozaposlene, ki v tej analizi niso bili upo{tevani (samostojni umetniki, {portniki, obrtniki in drugi samozaposleni). Zastopanost malih, srednje velikih in velikih podjetij znotraj slovenskega urbanega sistema lahko prikaèmo z metodo standardnega odklona (slika 25). 28 mest izkazuje zmerno prevlado malih podjetij, v 31 mestih so nadpovpre~no zastopana srednje velika podjetja in v 24 mestih velika podjetja. Prostorski vzorec razkriva, da so velika podjetja nadpovpre~no zastopana v vzhodni Sloveniji in v grobem tudi na 83 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole obmo~ju industrijskega polmeseca. Izstopajo tudi posamezna mesta, kjer so veliki proizvodni obrati, na primer Ajdov{~ina s Fructalom in Mlinotestom ter Ormò z zdaj è ukinjeno Tovarno sladkorja. Vendar vsa mesta, ki so funkcijsko izrazito usmerjena v proizvodne dejavnosti, nimajo hkrati prevlade velikih podjetij. Trì~, @iri, Rade~e, Metlika in nekatera druga industrijsko usmerjena mesta zunaj industrijskega polmeseca izkazujejo prevlado malih podjetij. Predvidevamo, da razlogi za te razlike izhajajo iz obdobja industrializacije, ki je bila na obmo~ju industrijskega polmeseca zgodnej{a in je temeljila na delovno intenzivnih obratih z velikim {tevilom zaposlenih. Zapu{~ina te industrializacije, ki izhaja iz obdobja zgodnje industrializacije v kapitalizmu ter poznej{ih centralno-planskega in samoupravnega socializma, je vidna {e danes, saj nekatera najve~ja izvozna podjetja izvirajo ravno iz tega obdobja, na primer Gorenje, Sava, Lek, Impol, Iskra, Premogovnik Velenje in Cinkarna. Mesta, ki so funkcijsko usmerjena v storitve, izkazujejo prevlado malih podjetij (na primer obalna mesta), kar je povezano z naravo storitvenih dejavnosti, ki so praviloma manj{a. Med podjetji, ki spadajo v storitveni sektor, imajo ve~ kot 1000 zaposlenih le najve~je trgovske in prometne drùbe Mercator, Merkur, Spar, Po{ta Slovenije in Slovenske èleznice, ostala so praviloma organizirana kot manj{e enote, zelo veliko je samostojnih podjetnikov. Glede na dejstvo, da so mala podjetja tam, kjer je gostota podjetij najve~ja (glej sliko 21), lahko sklepamo, da ve~ja drobitev poslovnih subjektov pomeni tudi oblikovanje manj{ih podjetij. Podobno je tudi v okolici ve~jih mest, na primer Ljubljane, kjer so podjetja prav tako praviloma manj{a, na primer v Domàlah, Grosuplju, Vrhniki in Litiji. Naslednja zna~ilnost poslovnih subjektov znotraj urbanega sistema je poreklo kapitala, ki prikazuje lastni{tvo poslovnih subjektov. Kaè na tako imenovano internacionalizacijo gospodarstva, ki je po mnenju nekaterih pokazatelj pospe{ene gospodarske rasti in uspe{ne ekonomije, hkrati pa tudi ekonomske globalizacije v prostoru. Ve~ja prisotnost tujih lastnikov je na~elo neoliberalne teorije, v kateri odprti trg in prosta trgovina ne upo{tevata na~ela »nacionalnosti« (Mrkai} in Pezdir 2006). Drugi avtorji (na primer Perrons 2004; Pacione 2001) pa opozarjajo tudi na negativne plati internacionalizacije gospodarstva, kot sta ve~anje socialne neenakosti in zaostrovanje boja med lokalnimi ter multinacio-nalnimi podjetji, ki se praviloma razpleta v korist slednjih. Glede na ustanovitev poslovnega subjekta PRS lo~i tri kategorija porekla kapitala. ^e je zastopnik oziroma odgovorna (pravna) oseba iz Slovenije, gre za doma~i kapital, me{ani, ~e so ustanovitelji iz Slovenije in iz tuje dràve, gre za me{ani kapital, ~e pa je ustanovitelj oziroma pravna oseba iz tuji-ne, je govora o tujem kapitalu. V praksi se zelo pogosto pojavlja tudi kategorija »neznano«, ko porekla kapitala ni mogo~e dolo~iti. Med ve~ kot 72.000 aktivnimi poslovnimi subjekti jih je kar 93 % ustanovljenih z doma~im kapitalom, 5 % s tujim in 2 % z me{anim. V primerjavi z drugimi evropskimi dràvami smo po deleù tujega kapitala v podjetjih povsem na repu. ^e{ka, Poljska, Madàrska in druge tranzicijske dràve imajo celo med 20 in 30 % tujih podjetij, Avstrija med 10 in 15 %, Nem~ija in Portugalska pa med 5 in 10 % (OECD 2006), kar kaè na dokaj zaprt gospodarski sistem Slovenije in neprimerljivost z drugimi tranzicijskimi dràvami srednje Evrope. Tudi metoda standardnega odklona pokaè prevladujo~o usmerjenost mest v doma~i kapital. Teh mest je 57, medtem ko v 8 prevladuje tuji in v 10 me{ani kapital (slika 26). Tuji in me{ani kapital sta o~itno zgo{~ena le v obmejnih mestih, zlasti na Obali, na Gori{kem in v Lendavi. Ob obmejnih mestih izstopata le {e Kranj in Ljubljana, oba z mo~nim standardnim odklonom (nad 25 % povpre~ne vrednosti) v tuji oziroma tuji in me{ani kapital. Najve~ tujih podjetij je v Piranu (slabih 13 %), okrog desetina pa jih je v Izoli, Kopru in Kranju. Najve~ me{anega kapitala (4 %) je v Kopru in Seàni. ^eprav internacionalizacijo gospodarstva pogosto ozna~ujejo kot dejavnik in hkrati pokazatelj uspe- {nosti, to v Sloveniji le stèka opazimo. Ve~ina uspe{nih izvoznih podjetij in podjetij z najve~jimi dobi~ki je {e vedno v lasti doma~ega kapitala. Leta 2005 sta bila med desetimi po prihodkih najve~jimi podjetji le Revoz in Istrabenz v lasti tujega kapitala, ostala podjetja (Petrol, Mercator, Prevent, Elektro, Merkur, Telekom, Krka) pa so v ve~inski doma~i lasti. Tuja podjetja pa so vseeno pomembna, saj predstavljajo pomembne investicije od zunaj, po velikosti podjetij pa gre praviloma za ve~ja podjetja, ki so uspe{nej{a od slovenskega povpre~ja. Kljub majhnemu, le 4 % deleù tujih podjetij leta 2001 so ta imela 10 % zaposle-84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 14 % 37 % 49 % do leta 1991 med letoma 1991 in 2001 od leta 2001 Slika 24: Poslovni subjekti v slovenskih mestih glede na obdobje nastanka (PRS 2005). nih, obsegala 12 % celotnega kapitala in prispevala kar 30 % celotnega izvoza Slovenije (Cafuta 2002). Njihov pomen torej ni v prisotnosti, temve~ njihovi izvozni naravnanosti. Vodilno izvozno podjetje Revoz je v francoski lasti, med najve~jimi obrati v tuji lasti so {e Lek, Danfoss, Henkel Zlatorog in nekatera druga, ki so bila ustanovljena bodisi izklju~no s tujim bodisi z me{anim kapitalom (Najve~ja slovenska podjetja 2005). Pokazatelj stopnje ekonomske preobrazbe mestnih naselij je lahko tudi ~asovna analiza poslovnih subjektov. Izvedemo jo lahko s pomo~jo baze PRS. Baza ima namre~ zabeleèn datum vpisa v register, ki sega vse do leta 1947, tako da omogo~a natan~no spremljanje nastajanja novih poslovnih subjektov. Predvidevamo lahko, da mesto, v katerem prevladujejo pred letom 1991 ustanovljena podjetja, kaè druga~ne ekonomske zna~ilnosti kot mesto s prevlado mladih, v zadnjih letih ustanovljenih podjetij. Glede na datum vpisa v register smo poslovne subjekte razdelili v tri skupine, dolo~ene dokaj arbi-trarno, vendar slede~ dolo~enim temeljnim drùbenogospodarskim zna~ilnostim. V prvi skupini so poslovni subjekti, ki so nastali pred letom 1991, torej pred osamosvojitvijo Slovenije, v ~asu nekdanje Jugoslavije. Ob tem je treba upo{tevati, da je gospodarska tranzicija Slovenijo dejansko zajela è konec osemdesetih let 20. stoletja, ko so bili v socialisti~ni gospodarski red vpeljane dolo~ene tr`ne prvine (Akrapovi~ 2004, 9). V drugi skupini so podjetja, ki so nastala v obdobju tranzicije med letoma 1991 in 2001, ko je bila s prodajanjem dràvnih podjetij zasebnim vlagateljem in delitvijo premoènja gospodinjstvom (izdaja certifikatov) privatizacija gospodarstva najhitrej{a. Tretjo skupino sestavljajo podjetja, ki so nastala v obdobju po letu 2001, katerega so zaznamovali sprejemanje pravnega reda Evropske unije, dokon~no uveljavljanje borznega poslovanja in stabilizacija gospodarske rasti. Najve~ (slaba polovica) poslovnih subjektov v slovenskih mestih je nastalo med letoma 1991 in 2001, sledi najnovej{e obdobje po letu 2001 (dobra tretjina), najmanj (slaba {estina), pa jih je iz obdobja nekdanje Jugoslavije (slika 24). Slika 25: Usmerjenost slovenskih mest glede na velikost poslovnih subjektov. p str. 86 Slika 26: Usmerjenost slovenskih mest glede na poreklo kapitala poslovnih subjektov. p str. 87 Slika 27: Usmerjenost slovenskih mest glede na nastanek poslovnih subjektov. p str. 88 85 86 Ek onomska preobr Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Dravograd azba slo Lendava Ru{e Radenci Radlje ob Dravi Lenart v Slovenskih goricah Ljutomer Ravne Maribor v Jesenice enskih mest na Koro{kem Slovenj Gradec Ptuj Ormò Zre~e Bled [o{tanj Trì~ Radovljica Slovenska Bistrica Velenje Kranj Celje Slovenske Konjice Roga{ka Slatina @elezniki @alec Kamnik [entjur Tolmin Trbovlje Zagorje Domžale [kofja Loka ob Savi La{ko Hrastnik Rade~e @iri Litija LJUBLJANA Sevnica Legenda: Nova Gorica Idrija Vrhnika Kr{ko Grosuplje Logatec Breìce zmerna usmerjenost Ajdov{~ina Trebnje izrazita usmerjenost mala podjetja Postojna Cerknica (9 zaposlenih in manj) Novo mesto srednja podjetja Seàna Ribnica (med 10 in 199 zaposlenih) velika podjetja (ve~ kot 200 zaposlenih) Metlika Ilirska Bistrica Ko~evje 0 20 40 km ^rnomelj Da Koper Avtor: David Bole vid Bole Izola Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 Piran © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 Murska Sobota Gornja Radgona Dravograd Maribor Beltinci Lendava Radenci Lenart v Radlje Ru{e Slovenskih goricah ob Dravi Ravne na Ljutomer Koro{kem Slovenj Gradec Ptuj Jesenice Zre~e Ormò [o{tanj Trì~ Bled Velenje Slovenska Bistrica Radovljica Kranj Slovenske Konjice Roga{ka Slatina @alec Celje @elezniki Kamnik [entjur Tolmin Trbovlje Domàle Zagorje La{ko [kofja Loka ob Savi Hrastnik Legenda: @iri Litija Rade~e Nova Gorica LJUBLJANA Vrhnika Sevnica Idrija zmerna usmerjenost Breìce Logatec Kr{ko Grosuplje Trebnje izrazita usmerjenost Ajdov{~ina GEOGRAFIJ doma~i kapital Postojna Cerknica Ribnica Novo mesto tuji kapital Sežana me{ani kapital A SLO Ko~evje Metlika 0 20 40 km Koper ^rnomelj VENIJE 19 Ilirska Bistrica Avtor: David Bole Izola Vir podatkov: GURS 2005, SURS 2005 Piran © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 87 88 Ek onomska preobr Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Radlje azba slo ob Dravi Lendava Radenci Dravograd Ru{e Lenart v Slovenskih Ravne Maribor goricah v Ljutomer enskih mest na Koro{kem Slovenj Gradec Ptuj Jesenice Zre~e Bled Trì~ Velenje Slovenska Bistrica Ormò [o{tanj Radovljica Kranj Roga{ka Slatina Slovenske Konjice @elezniki Kamnik @alec Tolmin Celje [entjur Trbovlje Domàle Zagorje Škofja Loka ob Savi La{ko Hrastnik Litija Vrhnika Nova Gorica Rade~e Sevnica Legenda: @iri LJUBLJANA Kr{ko Idrija Trebnje Breìce zmerna usmeritev Ajdov{~ina Grosuplje Logatec izrazita usmeritev Novo mesto Postojna nastanek pred letom 1991 nastanek med letoma 1991 in 2001 Cerknica nastanek po letu 2001 Ribnica Ko~evje Seàna Metlika 0 20 40 km ^rnomelj Da Ilirska Bistrica Koper Avtor: David Bole vid Bole Izola Vir podatkov: GURS 2005, PRS 2005 Piran © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Metoda standardnega odklona pokaè, da so podjetja iz prve, najstarej{e skupine nadpovpre~no zastopana zlasti v manj{ih mestih osrednje Slovenije in mestih v neposredni bliìni najve~jih mest. Najve~ poslovnih subjektov v tej skupini ima Hrastnik (21,5 %), ki mu sledita mesti @elezniki in Domàle. Ostala mesta z izrazito prevlado pred letom 1991 nastalih poslovnih subjektov so ve~inoma manj{a, zve~ine monofunkcionalna industrijska mesta @elezniki, @iri, Metlika, Rade~e, Ormoìn Trì~. V njih je ve~ina ekonomskih aktivnosti {e vedno vezana na starej{e poslovne subjekte, uveljavljanje novej{ih poslovnih iniciativ pa je zaradi razli~nih razlogov manj uspe{no. Nekatera med njimi veljajo za razvojno problemati~na oziroma za obmo~ja z razvojnimi problemi (Ku{ar 2005a). Med mesti z nadpovpre~no zastopanostjo poslovnih subjektov, nastalih pred 1991, so tudi Dom- àle, Logatec, Cerknica, Grosuplje, Seàna, La{ko in Dravograd, torej mesta, ki veljajo za gospodarsko uspe{na. V ve~ini primerov gre za mesta, ki so pod mo~nim vplivom ve~jih blìnjih mest, na primer Ljubljane ali Celja, od katerih postajajo vse bolj odvisna, kar je bilo nakazano tudi s kazalnikom lokacijske divergence, ki je za ve~ino navedenih mest pod slovenskim povpre~jem. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so ta mesta v novej{em obdobju z vidika nastajanja novih podjetij in uveljavljanja podjetni{kih iniciativ nekoliko zastala in postala del obmestnega prostora ve~jih mest. ^e je na podlagi popisa v letu 1991 Vri{er (1998a) za ta mesta ugotovil, da je njihova funkcija bolj obrtni{ka in da servisirajo blìnja ve~ja mesta z raznimi obrtni{kimi dejavnostmi, lahko ugotovimo, da je v sedanjosti njihova funkcija vse bolj »suburbanizirana«, vezana na dnevno mobilnost prebivalstva v blìnja urbana sredi{~a. V primeru Domàl in Logatca gre tudi za starej{i obrtni{ki mesti, ki sta imeli drobno podjetni{tvo razvito è pred letom 1991. Obrtniki in podjetniki s tradicijo so praviloma bolj prilagodljivi kot ve~ja podjetja in so zato làje prestali drùbeno in ekonomsko tranzicijo. Drugi dve skupini mest, ki vklju~ujeta zlasti po osamosvojitvi nastala podjetja, sta bolj enakomerno zastopani. Da so najve~ja mesta tudi poslovno in gospodarsko najbolj prodorna, kaè slika 27. Prav vsa najve~ja mesta imajo nadpovpre~no zastopanost podjetij, ki so nastala po osamosvojitvi. Zlasti ìvahno poslovno aktivnost imajo regionalna sredi{~a Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Murska Sobota, Ptuj, Velenje in Jesenice z zmerno prevlado podjetij, nastalih po letu 2001. Podobno stanje smo ugotovili tudi v Izoli, Piranu, Roga{ki Slatini, Zre~ah in Beltincih. A nastanek poslovnih subjektov {e ni dovolj tehten podatek, na podlagi katerega bi ugotavljali gospodarski razvoj posameznih mest, ~etudi potrjuje nekatere domneve iz analize delovnih mest o razli~ni gospodarski prodornosti mest. ^e pristanemo na tezo, da je nastajanje poslovnih subjektov povezano tudi z dolo~eno podjetnostjo in gospodarsko uspe{nostjo, lahko pridemo do dolo~enih zaklju~- kov. Tako so na primer v vseh regionalnih sredi{~ih nadpovpre~no zastopani novej{i poslovni subjekti, medtem ko so v starej{ih, monofunkcionalnih sredi{~ih v ve~ji meri zastopani starej{i poslovni subjekti. Prav tako lahko sklepamo tudi na nekatere sodobnej{e oblike gospodarske preobrazbe. Tako na primer Jesenice, ki veljajo za razvojno problemati~no mesto, z ve~jim deleèm letu 2001 nastalih podjetij, pa tudi s polifunkcionalnostjo tako delovnih mest kot podjetij, nakazujejo pozitivne gospodarske premike. Pri Metliki, Dravogradu, Lendavi in nekaterih drugih mestih podobnih teènj {e ni mogo~e zaznati. 4.7 DRU@BENOEKONOMSKA RAZVRSTITEV SLOVENSKIH MEST Urbani sistem je hierarhi~na tvorba. Sestavljajo ga posamezne strukture, ki se medsebojno prepletajo in sou~inkujejo. V tem poglavju smo è predstavili posamezne zna~ilnosti slovenskega urbanega sistema, kot so lokacijska divergenca, drùbenoekonomski zna~aj mest, funkcijska usmerjenost v posamezne gospodarske dejavnosti in zna~ilnosti poslovnih subjektov. Vsaka od teh zna~ilnosti (ali spremenljivk) urbanih sistemov nudi dolo~ene informacije in razkriva zgradbo urbanega sistema. Na podlagi indukcije, torej vsestranske empiri~ne analize drùbenogospodarskih zna~ilnosti, lahko vse informacije znanstveno razloìmo in ustvarimo sintezo oziroma razvrstitev mest glede na njihov zna~aj v urbanem sistemu. 89 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole MESTA spremenljivke METODA GLAVNIH KOMPONENT komponente (umetne spremenljivke) RAZVR[^ANJE V SKUPINE (WARDOVA MET ODA) TIPOLOGIJA MEST Slika 28: Model dolo~anja tipologije slovenskih mest glede na drùbenoekonomske zna~ilnosti. Razvr{~anje v skupine je obi~ajna sinteza urbanega sistema, ki se pogosto uporablja tudi v Sloveniji. Vri{er (1969, 1974, 1998a) je uporabil opisno metodo razvr{~anja, ko je na podlagi podatka o sektorski usmerjenosti in velikosti mesta izvedel klasifikacijo s sedmimi skupinami: • 1. glavno sredi{~e; • 2. srednje in veliko storitveno sredi{~e, • 3. srednje in veliko industrijsko sredi{~e, • 4. majhno storitveno sredi{~e z zmerno usmeritvijo v storitve, • 5. majhno storitveno sredi{~e z izrazito usmeritvijo v storitve, • 6. majhno industrijsko sredi{~e z zmerno usmeritvijo v industrijo; • 7. majhno industrijsko sredi{~e z izrazito usmeritvijo v industrijo. Metodologija razvr{~anja je torej zelo preprosta in upo{teva le dva temeljna parametra, ki podaja-ta razvrstitev mest glede na sestavo delovnih mest. Ker je nabor spremenljivk v na{i raziskavi {ir{i in poleg analize delovnih mest upo{teva {e analizo poslovnih subjektov, za nas tak{na metoda ni primerna. Vri{er in Rebernik (1993) sta za klasifikacijo mest uporabila metodo, ki je dokaj podobna na{i – cluster analizo na podlagi Wardove metode hierarhi~nega zdruèvanja v skupine. Razvr{~anje je teme-ljilo na razmerju med posameznimi sektorji in je navrglo pet skupin. Mi smo se odlo~ili za uporabo multivariatnih statisti~nih metod, ki so primernej{e pri iskanju povezav med ve~jim naborom podatkov in spremenljivk, saj so povezave med njimi tèje dolo~ljive. Za ta namen se pogosto uporablja faktorska analiza. Ker podaja {ir{o zna~ajsko opredelitev mest, smo se odlo~ili za metodo, ki je bila pogosto uporabljena v raznih tipologijah gospodarskih in podjetni{kih zna- ~ilnosti v prostoru (na primer Sorenson 2004). Gre za kombinacijo metode glavnih komponent in 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 hierarhi~nega razvr{~anja v skupine (glej metodolo{ko poglavje). Temeljni koncept je, da se na podlagi velikega {tevila spremenljivk ustvari manj{e {tevilo umetnih spremenljivk, ki pojasnijo vsaj 80 % variance. Te umetne spremenljivke (imenovane tudi komponente) se nato uporabijo pri hierarhi~nem razvr{~anju v skupine. Kon~ni rezultat je tipologija mest, kjer so si mesta znotraj iste skupine ~imbolj podobna, posamezne skupine pa ~imbolj razli~ne (slika 28). V analizo smo vklju~ili 45 spremenljivk, ki opisujejo sestavo delovnih mest po sektorjih, dejavnostih za leto 2002, lokacijsko divergenco, indeks spreminjanja {tevila delovnih mest in vse obravnavane zna~ilnosti poslovnih subjektov (velikost, poreklo kapitala, obdobje nastanka in podobno). Sku{ali smo torej upo{tevati vse spremenljivke, ki opisujejo drùbenoekonomske zna~ilnosti urbanega sistema. Za vsako od 64 mest smo vklju~ili tudi podatek o {tevilu prebivalcev. Z ve~kratno ponovitvijo metode glavnih komponent smo izlo~ili vse spremenljivke, ki med seboj zelo o~itno avtokorelirajo in zato za vklju~itev v tipologijo niso primerne. Izkazalo se je na primer, da je korelacija med funkcijsko usmerjenostjo delovnih mest in funkcijsko usmerjenostjo poslovnih subjektov tako velika, da ti spremenljivki nista primerni za tipologijo. Upo{tevali pa smo naslednje tipe spremenljivk: • Spremenljivke, vezane na delovna mesta (lokacijska divergenca, sektorska in dejavnostna usmerjenost mest). • Spremenljivke, vezane na poslovne subjekte (gostota, sektorska in dejavnostna usmerjenost, velikost, ~as nastanka in poreklo kapitala poslovnih subjektov); mednje smo uvrstili tudi podatek o dodani vrednosti po ob~inah v letu 2004, ki so jo ustvarili poslovni subjekti. Predvidevali smo namre~, da ta podatek ozna~uje splo{no gospodarsko uspe{nost, v kateri je dolo~eno mesto. Idealno bi sicer bilo, da bi pridobili podatek o dodani vrednosti po posameznih naseljih, vendar to ni izvedljivo; kljub zadr`ku smo podatek uvrstili v analizo. Posredovala nam ga je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), kjer v okviru projekta Kazalnikov poslovanja GZS (KAPOS) spremljajo ekonomsko poslovanje vseh drùb po ob~inah. • Temeljne drùbene spremenljivke ({tevilo prebivalcev, indeks gibanja delovnih mest). Za uspe{no izvedbo metode glavnih komponent (MGK) je izbira spremenljivk klju~nega pomena. Izbor smo preverjali s testom KMO (Kaiser-Mayer-Olkinova mera) in Bartlettovim testom sferi~nosti. @e prvi rezultati so nakazovali, da so nekatere spremenljivke zaradi visokih stopenj avtokorelacije povsem neprimerne. Gre za spremenljivke o dejavnostni (funkcijski) usmerjenosti delovnih mest in poslovnih subjektov. Po njihovi odstranitvi je test KMO pokazal vrednost 0,533, kar je nad pragom 0,5, ko uporaba MGK postane smiselna. Kon~no {tevilo spremenljivk je bilo 18, kar je tudi skupna varianca vseh komponent. Analizirane spremenljivke so navedene v preglednici 21 in vklju~ujejo vse bistvene prvine drùbenoekonomske zgradbe, kot so zna~ilnosti delovnih mest in poslovnih subjektov. Metoda glavnih komponent je izlo~ila {est komponent, ki o~itno pojasnjujejo naslednje skupine spremenljivk: • Prva komponenta opisuje prodorna, podjetna mesta in je najbolj povezana s tujim kapitalom ter z de-leèm delovnih mest v storitvah, veliko gostoto delovnih mest in novej{imi podjetji, nastalimi po letu 2001. • Druga komponenta opisuje stopnjo »suburbaniziranosti« naselij, saj je povezana z visoko lokacijsko divergenco, veliko gostoto poslovnih subjektov in malimi podjetji z manj kot 10 zaposlenimi. • Tretja komponenta opisuje velikost mest, saj je najbolj povezana s {tevilom prebivalcev in majhno gostoto poslovnih subjektov. • ^etrta komponenta opisuje gospodarsko uspe{nost, saj je povezana z rastjo delovnih mest in dele- èm tujih podjetij. • Peta komponenta je manj izrazita, a opisuje mesta, v katerih je ve~ina poslovnih subjektov nastala po osamosvojitvi, med letoma 1991 in 2001. • [esta komponenta opisuje mesta, katerih gospodarski temelji segajo pred leto 1991; povezana je s spremenljivko starej{ih poslovnih subjektov. Pomembna je {e komponentna matrika, ki prikazuje, kako so posamezne komponente korelacij-sko povezane s spremenljivkami. Komponente so namre~ izra~unane tako, da so si med seboj ~im manj 91 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole podobne in da med njimi hkrati obstajajo ~im ve~je razlike. Iz komponentne matrike (preglednica 17) lahko na primer razberemo, da je 1. komponenta mo~no povezana s tistimi spremenljivkami, ki izkazujejo prevlado tujih poslovnih subjektov, prevlado delovnih mest v storitvah in veliko gostoto poslovnih storitev, 2. komponenta pa je o~itno bolj povezana z visoko lokacijsko divergenco in veliko gostoto delovnih mest. Preglednica 17: Korelacije med komponentami in posameznimi spremenljivkami. spremenljivka komponenta prva druga tretja ~etrta peta {esta doma~i poslovni subjekti –0,823 0,315 0,000 –0,319 0,000 0,000 delovna mesta v sekundarju –0,817 –0,391 0,215 0,199 0,000 –0,152 tuji poslovni subjekti 0,789 –0,261 0,104 0,326 0,000 –0,172 delovna mesta v storitvah (tr`ne) 0,770 0,305 –0,157 0,127 0,000 0,000 poslovni subjekti, nastali po letu 2001 0,677 –0,387 0,286 0,000 –0,213 –0,284 me{ani poslovni subjekti po kapitalu 0,639 –0,346 –0,245 0,198 0,000 0,177 delovna mesta v storitvah (javne) 0,567 0,298 –0,175 –0,532 0,000 0,208 lokacijska divergenca 0,000 0,837 0,273 –0,177 –0,132 0,000 {tevilo poslovnih subjektov na 1000 delovnih mest 0,554 0,743 –0,153 0,000 0,000 0,000 mala podjetja 0,223 0,674 0,494 0,388 0,228 0,000 srednje velika podjetja –0,145 –0,600 –0,577 –0,438 –0,215 0,000 velika podjetja –0,380 –0,493 0,424 0,393 0,000 0,105 {tevilo poslovnih subjektov na 1000 prebivalcev 0,506 –0,206 –0,630 0,298 0,101 0,000 {tevilo prebivalcev 0,447 –0,330 0,550 –0,448 0,170 0,237 dodana vrednost podjetij v ob~ini 0,443 –0,458 0,524 –0,376 0,155 0,251 poslovni subjekti, nastali med letoma 1991 in 2001 –0,418 0,193 –0,305 0,000 0,787 0,000 poslovni subjekti, nastali pred letom1991 –0,436 0,297 0,000 0,156 –0,606 0,463 indeks spreminjanja delovnih mest med letoma 1995 in 2004 0,000 –0,170 0,000 0,406 0,235 0,655 V drugi fazi smo izvedli razvr{~anje v skupine na podlagi {estih komponent, ki smo jih za vsako mesto pridobili z MGK. Izlo~ili smo Ljubljano, saj je zaradi velikih odstopanj kvarila razvr{~anje v skupine. Na podlagi izku{enj drugih avtorjev (Kerbler 2003, 114; Sorenson 2004, 8) smo za razvr{~anje v skupine uporabili Wardovo hierarhi~no metodo, s katero se pripadnost dolo~eni skupini dolo~i z analizo variance med posameznimi skupinami. Za mero podobnosti smo uporabili evklidsko razdaljo. Ta metoda je zelo pogosto uporabljana, saj ima {tevilne dobre lastnosti. Njena slabost je le v tem, da {tevilo skupin ni znano vnaprej, zato smo morali postopek razvr{~anja v skupine ponavljati z razli~nim {tevilom skupin, vse do optimalnega rezultata. Skupine so oblikovane tako, da so si mesta znotraj posamezne skupine ~im bolj podobna, medtem ko naj bi bile razlike med skupinami ~im ve~je. V na{em primeru je najbolj{i rezultat dalo razvr{~anje v 8 skupin. Skupaj z Ljubljano, ki smo jo izlo~ili è na samem za~et-ku, smo tako na podlagi gospodarskih in drùbenih meril ustvarili 9 razli~nih tipov mest. Tipologija ima è na prvi pogled zna~ilno geografsko razporejenost. Izstopajo zlasti mesta I. tipa (obalna mest, Seà- na, Postojna in Nova Gorica), VII. tipa (ve~ja regionalna sredi{~a) in VI. tipa (»predmestna mesta«, upravna sredi{~a pod vplivom Ljubljane). Poudariti je treba, da gre za drùbenoekonomsko tipologijo, saj so med 18 spremenljivkami ustrezno zastopane tako drùbene (na primer prebivalstvo, lokacijska divergenca, sektorska usmeritev) kot povsem gospodarske spremenljivke, ki se nana{ajo na zna~ilnosti podjetij (velikost, ~as nastanka, poreklo kapitala in podobno). Slika 29: Drùbenoekonomska tipizacija slovenskih mest. p 92 Murska Sobota Gornja Radgona Beltinci Dravograd Radlje ob Radenci Dravi Lenart v Lendava Slovenj Gradec Ru{e Maribor Slovenskih goricah Jesenice Ravne na Ljutomer Koro{kem Velenje Slovenska Bistrica Zre~e Radovljica Trì~ [o{tanj Bled Ptuj Ormò Kranj Celje Slovenske Konjice Roga{ka Slatina @elezniki @alec Kamnik Tolmin Trbovlje [kofja Domàle Zagorje ob [entjur Loka Savi La{ko I. tip V. tip Hrastnik @iri Ljubljana Nova Gorica II. tip Idrija Rade~e VI. tip Litija Vrhnika Kr{ko Sevnica Breìce III. tip VII. tip Ajdov{~ina Trebnje Grosuplje Logatec IV. tip VIII. tip GEOGRAFIJ Novo mesto Cerknica Ribnica {tevilo delovnih IX. tip Seàna mest: Postojna nad 170.000 Ko~evje Metlika nad 50.000 A SLO Izola Ilirska Bistrica nad 15.000 Koper Piran VENIJE 19 ^rnomelj nad 10.000 nad 2000 93 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Preglednica 18: Razvrstitev slovenskih mest v skupine glede na drùbenoekonomske zna~ilnosti. ime mesta uvrstitev ime mesta uvrstitev ime mesta uvrstitev v skupino v skupino v skupino Koper 1. Radlje ob Dravi 5. Kamnik 6. Piran 1. Murska Sobota 5. Litija 6. Izola 1. Ptuj 5. [kofja Loka 6. Seàna 1. Jesenice 5. Cerknica 6. Postojna 1. [entjur 5. Radovljica 6. Nova Gorica 1. Trebnje 5. Vrhnika 6. Ilirska Bistrica 2. Ru{e 5. Tolmin 6. Rade~e 2. Beltinci 5. Zagorje ob Savi 6. Logatec 2. @alec 5. Dravograd 6. Grosuplje 2. Kr{ko 5. Trì~ 6. Domàle 2. Sevnica 5. Velenje 7. La{ko 2. Breìce 5. Kranj 7. @elezniki 3. Roga{ka Slatina 5. Celje 7. Zre~e 3. Bled 5. Novo mesto 7. @iri 3. Slovenjske Konjice 5. Maribor 7. Radenci 3. Ribnica 5. [o{tanj 8. Ajdov{~ina 4. Idrija 5. Ljutomer 8. Slovenska Bistrica 4. Ko~evje 8. Gornja Radgona 4. Trbovlje 8. Slovenj Gradec 4. Ravne na Koro{kem 8. Lenart v Slovenskih goricah 4. Lendava 8. ^rnomelj 4. Hrastnik 8. Ormò 4. Metlika 8. Ljubljana 9. 4.7.1 RAZLAGA DRU@BENOEKONOMSKE TIPOLOGIJE MEST I. drùbenoekonomski tip obsega Koper, Izolo, Piran, Seàno, Novo Gorico in Postojno. Gre za mesta, ki so si med seboj podobna v tem, da so nadpovpre~no usmerjena v storitvena sektorja, zlasti v zasebnega, razen Postojne, ki je prevladujo~e usmerjena v javnega. Sekundarni sektor je pri vseh mestih med najmanj zastopanimi in zna{a slabih 25 % (povpre~je vseh mest je 36 %). Zna~ilna je visoka udelèba tujega in me{anega kapitala, zlasti v obalnih mestih in Seàni. Ta tip se razlikuje od povpre~ja tudi v tem, da je struktura poslovnih subjektov manj{a in je gostota poslovnih subjektov velika. ^e kot pokazatelj dolo~ene uspe{nosti mesta upo{tevamo {e dodano vrednost vseh dejavnosti v ob~ini, gre za drugi najbolj uspe{en tip mest. Ta tip mest lahko ozna~imo kot podjetni{ko propulziven in aktiven, z mlado strukturo poslovnih subjektov in veliko udelèbo tujega kapitala, usmerjenega zlasti v trgovske, turisti~ne in ostale storitvene dejavnosti. II. tip prav tako obsega {est mest: Ilirsko Bistrico, Rade~e, Logatec, Grosuplje, Domàle in La{ko. Gre za geografsko manj zna~ilen vzorec mest, ki pa so z izjemo Ilirske Bistrice v bliìni ve~jih mest. Vpogled v podatkovno matriko nam razkrije, da njihova podobnost temelji zlasti na »stari« strukturi podjetij. ^e sta za podjetja I. tipa zna~ilna nastajanje novih podjetij in velika zastopanost tujega kapitala, je ta skupina povsem nasprotna. V vseh mestih so izrazito nadpovpre~no zastopana podjetja, nastala pred letom 1991, in podjetja, ustanovljena z doma~im kapitalom. Pri usmeritvi delovnih mest ni ve~jih odstopanj od povpre~ja. Struktura poslovnih subjektov daje slutiti, da gre za manj{a in srednje velika 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 mesta, v katerih je gospodarski razvoj zaradi razli~nih razlogov po osamosvojitvi Slovenije nekoliko zastal. Pri Logatcu, Grosuplju in Domàlah lahko sklepamo, da je tako zaradi vse ve~jega vpliva Ljubljane, ~eprav zagotovo ostajajo uspe{na mesta. Podobno lahko sklepamo tudi pri Rade~ah in La{kem v bliìni Celja, medtem ko ima Ilirska Bistrica izrazito neugoden geografski poloàj in je oddaljena od ve~jih prometnic. Pomembno je poudariti {e, da upo~asnjen gospodarski razvoj mest {e ne pomeni slabega drùbenoekonomskega poloàja, saj sta zlasti Grosuplje in Domàle kraja bivanja mnogih pripadnikov premònej{ih socialnih slojev, ki praviloma delajo v Ljubljani in bivajo v satelitskih mestih. V III. tip se uvr{~ajo le {tiri mesta. @elezniki, Zre~e, @iri in Radenci so najbolj povezani s 3. in 4. komponento, to je z majhnim {tevilom prebivalcev in malo{tevilnimi podjetji, ki pa po {tevilu zaposlenih spadajo med ve~ja. Vsa mesta so funkcijsko izrazito usmerjena v industrijo, kjer je kar 72 % vseh delovnih mest, kar je mo~no nad povpre~jem vseh slovenskih mest (28 %). Gre tudi za izrazito monofunkcionalna mesta, saj poleg industrije le {e pri Radencih in Zre~ah izstopa dejavnost turizma. To skupino mest lahko ozna- ~imo za majhna industrijska sredi{~a, kjer imajo pomembno vlogo posami~ni veliki proizvodni obrati. V Zre~ah je to strojno podjetje Comet, v Radencih polnilnica mineralnih vod, v @ireh obutvena in strojna industrija (tovarni Alpina in Kladivar) ter v @eleznikih elektro, kovinska in pohi{tvena industrija (tovarne Domel, Niko in Alples). IV. tip vklju~uje mesta Ajdov{~ina, Slovenska Bistrica, ^rnomelj, Slovenj Gradec, Lenart v Slovenskih goricah, Ormoìn Gornja Radgona. Gre za mesta, ki ju ozna~ujejo tri temeljne zna~ilnosti: usmerjenost v sekundarni sektor; podjetja, nastala pred letom 1991, in rast delovnih mest v desetletju 1995–2004. Skupina je po usmerjenosti dokaj podobna II. tipu, le da je bolj pozitivna z vidika gospodarske uspe- {nosti, saj se je v teh mestih {tevilo delovnih mest pove~alo za 4302 ali skoraj 16 %. Pove~ini gre za manj{a in srednje velika industrijska sredi{~a, s tem, da je industrija o~itno dokaj uspe{na, zato zaposlenost nara{~a. Tudi v teh mestih prevladujejo doma~a podjetja z ve~ kot 200 zaposlenimi. Delè zaposlenih v industriji je ve~ kot 50 %. Izrazito podpovpre~no so zastopane storitvene dejavnosti, zlasti javne (upravne, izobraèvalne) in poslovno-finan~ne storitve. To skupino mest lahko ozna~imo kot srednje velika industrijska sredi{~a z uspe{nimi podjetji, ki so kljub splo{nemu zatonu industrije po osamosvojitvi, {tevilo delovnih mest v industriji {e pove~ala. Med uspe{ne spadajo zlasti podjetja ìvilske (na primer Fructal, Mlinotest), tekstilne (na primer Prevent) in strojne industrije (na primer Danfoss). V. tip je najbolj raz{irjen in obsega 17 mest: Mursko Soboto, Ptuj, Jesenice, Slovenske Konjice, Bled, Idrijo, Kr{ko, Sevnico, Breìce, Ribnico, @alec, [entjur, Trebnje, Roga{ko Slatino, Radlje ob Dravi, Ru{e in Beltince. Na prvi pogled gre za dokaj heterogeno skupino naselij, vsaj po velikosti, saj obsega tako srednje velika (Ptuj, Murska Sobota, Jesenice) kot majhna mesta (Ru{e, Beltinci, Radlje ob Dravi) urbanega sistema. Pregled rezultatov komponent pa pokaè, da so vsa mesta tesno povezana s peto komponento, ki je najmanj izrazita in v bistvu opisuje slovensko urbano povpre~je. Gre za skupino mest, ki so rahlo nadpovpre~no industrializirana (35 %), imajo dokaj povpre~no lokacijsko divergenco za mesta in v katerih prevladujejo srednje veliki poslovni subjekti z doma~imi lastniki, nastali zlasti v obdobju med letoma 1991 in 2001. Metoda razvr{~anja v skupine je to skupino prepoznala kot najbolj povpre~no oziroma tak{no, ki se ume{~a v sredino oblaka (clustra) spremenljivk, ni pa je mogo~e uvrstiti v nobeno izmed ostalih skupin. VI. skupino sestavlja deset mest: Tolmin, Radovljica, Trì~, Cerknica, Vrhnika, [kofja Loka, Kamnik, Litija, Zagorje ob Savi in Dravograd. Ta skupina je povezana s komponentama suburbaniziranosti in povpre~ja. Skupina je dokaj podobna II. tipu. Medtem ko je za II. tip mest zna~ilno, da se po osamosvojitvi gospodarsko niso razvijala, je za VI. tip zna~ilno gospodarsko nazadovanje. Gre namre~ za mesta, ki imajo nadpovpre~no lokacijsko divergenco, saj je v kar sedmih ve~ delovno aktivnih prebivalcev kot je na voljo delovnih mest. Zna~ilno je namre~ zmanj{evanje {tevila delovnih mest, zlasti v starej{ih industrijskih sredi{~ih, kakr{na sta Trì~ in Kamnik. Med vsemi mesti ima najugodnej{e kazal-nike [kofja Loka, kjer se je {tevilo delovnih mest celo nekoliko pove~alo. Ta mesta so postala bodisi upravna sredi{~a z visoko lokacijsko divergenco (Dravograd, Tolmin in Radovljica) bodisi zmerno usmerjena industrijska sredi{~a, ki pa ne zagotavljajo dovolj delovnih mest za zaposlovanje doma~inov ([kofja 95 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Loka, Kamnik, Litija, Cerknica, Trì~). Dejansko je iz vseh teh mest velika dnevna delovna mobilnost v ve~ja zaposlitvena sredi{~a. Tako je v Dravogradu 73 % od vseh delovno aktivnih prebivalcev delovnih voza~ev, podobno je tudi v Radovljici (73 %), Trì~u (74 %) in Kamniku (70 %), kar je primerljivo z najbolj suburbaniziranimi ob~inami v Sloveniji, na primer Brezovico pri Ljubljani ali Igom, kjer je delè dnevne mobilnosti med 70 in 80 %. Vri{er (1984, 49) je tak{na mesta poimenoval predmestja oziroma mesta predmestnega tipa. VII. tip sestavlja le pet mest: Kranj, Novo mesto, Maribor, Celje in Velenje. Gre za ve~ja regionalna sredi{~a, ki izstopajo tudi po svoji gospodarski vlogi. Imajo zelo nizke vrednosti lokacijske divergence in nudijo zaposlitev tudi {ir{emu zaledju. Skupaj imajo 38 % delovnih mest celotnega urbanega sistema. Zna~ilna je tudi dokaj ugodna struktura poslovnih subjektov, saj so poleg uveljavljenih podjetij z velikim {tevilom zaposlenih nadpovpre~no zastopana tudi mlaj{a podjetja, nastala po letu 2001. V teh mestih gre torej za ugodno kombinacijo starej{ih, delovno intenzivnih podjetij, in mlaj{ih, razdrobljenih podjetij, kar se odraà tudi v zmerni rasti delovnih mest, ki je v letih 1996–2005 zna{ala skoraj 4 %. Srednjevelika podjetja so podpovpre~no zastopana. Kranj, Novo mesto in Velenje so ve~ja industrijska sredi{~a z industrijo, pomembno tudi z nacionalnega vidika (farmacevtska, elektro-, avtomobilska, strojna), medtem ko sta Maribor in Celje ve~ji storitveni sredi{~i. VIII. tip obsega osem mest: Hrastnik, Ko~evje, Lendava, Ljutomer, Metlika, Ravne na Koro{kem, [o{tanj in Trbovlje. Gre za skupino mest z neugodnimi drùbenoekonomskimi spremenljivkami. [tevilo delovnih mest se zmanj{uje (za 1780 oziroma 6 %), prevladujejo srednje velika podjetja z doma~im ustanovitvenim kapitalom in nadpovpre~nim deleèm starej{ih poslovnih subjektov. Posebej neugodno strukturo imajo Trbovlje z vi{kom delovno aktivnih prebivalcev nad {tevilom delovnih mest (lokacijska divergenca je 1,02). Vsa mesta so izrazito monofunkcionalna in usmerjena v sekundarne dejavnosti, [o{tanj tudi v energetsko-komunalne. Delè zaposlenih v industriji in rudarstvu presega 40 %, precej pod povpre~jem pa so storitvene funkcije. Mesta v tej skupini dosegajo na primer le 70 % povpre~ne zaposlenosti v trgovini. Gospodarska stagnacija in nazadovanje sta opazna tudi v odsotnosti novej{ih poslovnih subjektov. Ta skupina se od II. in VI. skupine, ki ju prav tako ozna~uje drùbenogospodar-sko nazadovanje, razlikuje v tem, da ne izkazuje »suburbaniziranosti«. Popisni podatki za leto 2002 kaèjo, da je delè dnevne mobilnosti podpovpre~en (z izjemo [o{tanja, ki je pod mo~nim vplivom Velenja), zato lahko sklepamo na pojav brezposelnosti. Ta tip mest je v najslab{em gospodarskem poloàju, saj odsotnost dnevne mobilnosti ne blaì socialnega okolja, kot to velja za mesta VI. in II. tipa. Tak{na obmo~ja se pogosto ozna~uje kot »depresivna«, saj so bila neko~ sorazmerno uspe{na industrijska obmo~ja, ki pa so nato za~ela nazadovati in doìvljati splo{no gospodarsko krizo (Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ 2005, 72), za razliko od mest VI. tipa pa se tudi niso uspela preobraziti v upravna ali storitvena sredi{~a. Zadnjo skupino mest sestavlja Ljubljana, ki smo jo è na za~etku izvzeli iz razvr{~anja, saj je zaradi svojih zna~ilnosti kvarila stabilnost klasifikacije. Ljubljana kot glavno gospodarsko sredi{~e Slovenije izstopa po vseh merilih. Zaradi velikega presèka delovnih mest je cilj delavcev z dobr{nega dela Slovenije. Izstopa njen storitveni drùbenoekonomski zna~aj, saj je zmerno usmerjena v terciarni in izrazito v kvartarni sektor. @e zemljevidi potencialne dostopnosti nam pokaèjo, da je Ljubljana funkcijsko sredi{- ~e prakti~no vseh dejavnosti v Sloveniji, {e posebej izrazito negospodarskih, kot so uprava, izobraèvanja in raziskovanje, zdravstvo in socialno varstvo. Pri lastni{tvu poslovnih subjektov je nadpovpre~no zastopan tuji in me{ani kapital, medtem ko po ostalih lastnostih ne izstopa. Predstavljeno drùbenoekonomsko tipologijo lahko interpretiramo tudi s kratkimi besednimi ozna-kami, ki najbolje opi{ejo zna~ilnosti posameznih skupin: • I. tip so hitro razvijajo~a se storitvena sredi{~a, • II. tip so starej{a obmestna in obrtni{ka sredi{~a, • III. tip so uspe{na majhna industrijska sredi{~a, • IV. tip so uspe{na srednje velika industrijska sredi{~a, • V. tip so sredi{~a, ki po svojih zna~ilnostih ne izstopajo, 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • VI. tip so satelitska sredi{~a pod gospodarskim vplivom ve~jih okoli{kih mest, • VII. tip so gospodarsko uspe{na regijska sredi{~a, • VIII. tip so gospodarsko nazadujo~a industrijska sredi{~a, • IX. tip je glavno gospodarsko sredi{~e dràve. Ker je {tevilo tipov dokaj veliko, lahko zaradi làjega razumevanja med seboj podobne tipe zdruì- mo. Na podlagi splo{nega drùbenogospodarskega razvoja jih lahko zdruìmo v tri osnovne skupine: • gospodarsko nazadujo~a ali stagnirajo~a mesta, kamor lahko uvrstimo sredi{~a II., VI. in VIII. tipa; • gospodarsko napredujo~a mesta, kamor lahko uvrstimo sredi{~a I., III., IV., VII. in IX. tipa; • mesta z zmernim napredkom, kamor spadajo sredi{~a iz V. tipa. Gospodarsko nazadujo~a mesta se med seboj razlikujejo, saj nekatera pridobivajo bolj bivalno funkcijo in hkrati izgubljajo gospodarsko, s ~imer dejansko postajajo del {ir{ega obmestnega prostora (na primer VI. in deloma tudi II. tip naselij), kar nakazuje visoko stopnjo urbanizacije oziroma zametke metropolitanizacije (Ravbar 1997). Njihova gospodarska vloga v urbanem sistemu se sicer zmanj{uje, a {e vedno ostaja pomembna (na primer La{ko). Nekatera mesta II. tipa (na primer Domàle in Grosuplje) v tej skupini izstopajo, saj spadajo med uspe{nej{a mesta, vendar s starej{o poslovno strukturo, kar pa {e pomeni, da gospodarsko dejansko nazadujejo. Mesta z geografsko manj ugodnim poloà- jem in z bolj monofunkcionalno gospodarsko zgradbo pa doìvljajo opaznej{o krizo. Mednje sodijo mesta VIII. tipa, kjer je bila v preteklosti pomembna industrijska dejavnost, ki pa se ni uspela uspe{no prilagoditi novim tr`nim razmeram. Gre za mesta, katerih gospodarski razvoj je slonel na rudarstvu (Trbovlje, Hrastnik, [o{tanj), èlezarstvu (Ravne na Koro{kem) ali eni sami delovno intenzivni industrijski panogi, kakr{en je primer naftne rafinerije v Lendavi ali lesne industrije v Ljutomeru. Splo{na gospodarska kriza se je za~ela è pred osamosvojitvijo Slovenije, v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja. Izguba trgov v drugih delih nekdanje Jugoslavije in nepripravljenost na tr`ni sistem s tehnolo{ko neustrezno in neprilagodljivo proizvodnjo sta ta mesta soo~ila z velikimi socialnimi problemi in brezposelnostjo. Mesta, ki so bila polifunkcionalna, so najve~jo krizo uspela prebroditi in del delovno aktivnega prebivalstva prezaposliti v storitvene dejavnosti. Tak primer je Maribor, ki je dolgo veljal za industrijsko sredi{~e, zdaj pa je po vseh kazalnikih è nekaj ~asa storitveno sredi{~e, podobno pa velja tudi za Jesenice, ki niso ve~ »funkcijsko zelo enostransko razvite« (Vri{er 1998a, 307). Gospodarsko napredujo~a mesta so si medsebojno prav tako zelo razli~na. Najbolj izstopa skupina izrazitih manj{ih industrijskih sredi{~. Gre za majhna mesta, ki so ohranila velike proizvodne obrate iz socialisti~nega obdobja, ki so se zaradi razli~nih razlogov preobrazili v tr`na podjetja s trì{~i zunaj republik biv{e Jugoslavije. Gre za manj{o skupino mest, ki pa so zaradi izrazite monofunkcionalnosti v razmerah globalizacije precej ranljiva, zlasti zaradi nevarnosti selitve proizvodnje v manj razvite drà- ve. To bi mesta pustilo v podobnem poloàju, v kakr{nem so naselja VIII. tipa. Precej enostransko gospodarsko razvitost izkazujejo tudi srednje velika industrijska sredi{~a, ki pa so kljub vsemu dovolj raznovrstna in zato manj ranljiva. Gre za mesta, katerih gospodarska osnova temelji na ve~jih proizvodnih obratih, pomembnih tudi z dràvnega vidika, in jim je prav tako uspela tranzicija v tr`no gospodarstvo. Ponekod, na primer v ~rnomaljskem Danfossu, so bile pomembne tudi tuje investicije, ki so oìvile lokalna gospodarstva. Tuje investicije so pomemben dejavnik v gospodarstvu obalnih mest, Seàne in Nove Gorice. Bliìna odprte meje je o~itno {e vedno pomemben lokacijski dejavnik. Prebivalstveno najve~- ja slovenska mesta so tudi na{a glavna gospodarska sredi{~a. Gre za {est najve~jih mest, ki imajo skupaj skoraj 60 % delovnih mest v urbanem sistemu. Ljubljana, Maribor in Celje veljajo za storitvena sredi{- ~a, Novo mesto, Kranj in Velenje pa za industrijska sredi{~a. Ta mesta imajo zagotovljen poloàj v skupini gospodarsko uspe{nih mest è zaradi same velikosti in dominantne vloge v regiji. Imajo dokaj heterogeno strukturo delovnih mest. Njihova prihodnost ni odvisna od dolo~ene vrste gospodarske dejavnosti, temve~ od globljega prepleta drùbenih in gospodarskih dejavnikov. Mesta z zmernim napredkom so v Sloveniji najpogostej{a. Njihova zna~ilnost je povpre~je, saj imajo povpre~no strukturo poslovnih subjektov in ostalih zna~ilnosti, ~eprav so tudi v tej skupini manj{e razlike. Tako so na primer Jesenice z nazadovanjem delovnih mest in lokacijsko divergenco nad 1 podobne 97 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole gospodarsko nazadujo~im mestom VIII. tipa. Podatki o poslovnih subjektih in funkcijski usmeritvi pa v obdobju po letu 2001 izkazujejo pozitivne tènje ter ve~jo funkcijsko raznovrstnost, saj se poleg industrije pojavljajo zlasti prometna, gradbeni{ka in druge dejavnosti. V skupino mest z zmernim napredkom spadajo tudi nekatera regionalna sredi{~a, zlasti Murska Sobota in Ptuj, ki pa se zaradi manj{ih podjetij in zmernej{e rasti {tevila delovnih mest ne uvr{~ata v VII. skupino, tako kot ostala, uspe{nej{a regijska sredi{~a. Glede na gibanje delovnih mest in funkcijsko raznovrstnost lahko ugotovimo, da imajo mesta Breìce, Sevnica, Kr{ko, Roga{ka Slatina in @alec tènjo slab{anja, mesta Radlje ob Dravi, Ru{e, Beltinci, Trebnje, Slovenske Konjice, Ribnica in Idrija pa tènjo izbolj{evanja drùbenogospodarskega poloàja. 4.8 POVZETEK UGOTOVITEV DRU@BENOEKONOMSKIH ZNA^ILNOSTI SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA Poglavje o drùbenoekonomskih zna~ilnostih slovenskega urbanega sistema je na nek na~in nadaljevanje zgodovinskega poglavja. Dobili smo namre~ vpogled v zdaj{nje stanje. To je v veliki meri odraz razli~nih procesov, ki so se in se {e vedno dogajajo od politi~ne in gospodarske tranzicije dalje. Pred-stavitve aktualnega stanja in problematike smo se lotili po treh temeljnih sklopih, ki jim je sledila sinteza v obliki drùbenogospodarske razvrstitve mest. Ta nam razkriva bistvene lastnosti na{ih mest po ekonomski preobrazbi. Slovenski urbani sistem je {e vedno dokaj industrializiran. To velja {e zlasti za manj{a mesta. Drù- benoekonomska usmerjenost mest kaè na prevlado tr`nega storitvenega sektorja (38 %), vendar je {tevil~no sekundarni sektor {e vedno prevladujo~ (37 od 64 mest), ~eprav precej manj izrazito kot v preteklosti. Deindustrializacija je bila postopna in brez visoke stopnje brezposelnosti, kar je zna~ilno za druge tranzicijske dràve (Kova~i~, Kmet Zupan~i~ in Ku{ar 2003). Tudi za funkcijsko specializacijo velja, da so manj{a mesta praviloma manj raznovrstna, {e posebej, ~e izkazujejo usmeritev v industrijo in rudarstvo. Izrazito monofunkcionalni veliki mesti sta le Kranj in Velenje, sicer pa imajo velika mesta ve~ funkcij. Najbolj raznovrstna je Ljubljana z mo~no usmerjenostjo v {tiri funkcije in zmerno v druge {tiri. Zaradi vse ve~je mobilnosti prebivalstva nadpovpre~na zastopanost funkcij sicer ni ve~ najpomembnej{i dejavnik uspe{nosti mest, vendar kljub temu odraà hierarhijo znotraj urbanega sistema. Zemljevidi dostopnosti do delovnih mest potrjujejo veliko drùbenoekonomsko centralizacijo znotraj urbanega sistema. Ljubljana je sredi{~e prakti~no vseh dejavnosti in skupaj z blìnjimi mo~nimi urbanimi sredi{~i predstavlja gospodarsko in drùbeno tori{~e Slovenije. Z vidika konceptov uravnoteènega regionalnega razvoja je ko~ljiva zlasti izrazita centralizacija negospodarskih funkcij, kot so javna uprava, zdravstvo in socialno varstvo ter izobraèvanje in raziskovanje v Ljubljani in blìnji okolici. Analiza poslovnih subjektov glede na njihovo strukturo razkriva dvojnost v slovenskih mest. Nekatera izkazujejo starej{o strukturo poslovnih subjektov, saj prevladujejo podjetja, nastala pred osamosvojitvijo, ki spadajo med delovno bolj intenzivna in zaposlujejo ve~je {tevilo delavcev. Drugi del tipi~ne strukture vklju~uje manj{a in mlaj{a podjetja, nastala po osamosvojitvi. Nekatera mesta vsebu-jejo zgolj poslovne subjekte ene vrste (na primer Ajdov{~ina s starej{o strukturo ali Nova Gorica z mlaj{o strukturo), druga pa kombinacijo obeh na primer Ljubljana in Novo mesto). Analiza poslovnih subjektov je vsekakor dobro prikazala razvojne tènje in gospodarsko strukturo mest. Navedene zna~ilnosti le deloma potrjujejo tezo, da smo v obdobju prehoda iz industrijske v postindustrijsko urbano dobo. Za slovenski urbani sistem je namre~ zna~ilna dvojnost. Na eni strani obstajajo mesta, katerih drùbenoekonomski zna~aj, funkcijska usmeritev in podjetni{ka struktura nakazujejo premik v postindustrijsko dobo. Njeni glavni zna~ilnost sta usmerjenost v storitve in fleksibilen na~in organizacije dela, za katero so zna~ilni manj{a podjetja, kratkotrajna zaposlenost in visoka izobraè- nost. Sem lahko uvr{~amo Ljubljano z njenim {ir{im (sub)urbaniziranim zaledjem, ki obsega tudi ve~ja mesta v okolici, obalna mesta z Novo Gorico, Celje, manj izrazito tudi Maribor. Na drugi strani obstaja tradicionalna struktura, za katero so zna~ilna industrijska mesta. Njihova glavna lastnost je sekundarna 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 usmeritev z ve~jimi proizvodnimi obrati, zna~ilna za fordisti~no proizvodnjo (Harrington in ostali 1999, 11). Tradicionalna struktura je pomembna zlasti za manj{a mesta urbanega sistema, periferna mesta, a tudi za nekatera uspe{nej{a manj{a in srednje velika mesta, na primer Kranj in Novo mesto. V teh primerih tèko govorimo o postindustrijski dobi, saj ta mesta {tevil~no prevladujejo, kljub temu, da je drùbeno, gospodarsko in politi~no teì{~e urbane Slovenije zunaj teh industrijskih sredi{~. Sklepamo lahko, da prehod v postindustrijsko dobo ni zaklju~en, temve~ gre za proces, ki {e vedno traja. Nekatera mesta so povsem prekinila s svojo fordisti~no industrijsko fazo in se v novih razmerah popolnoma preobrazila v storitvena sredi{~a. Gre za mesta, ki so bila è v preteklosti manj izrazito sekundarno usmerjena in so zato làje opravila ta prehod: Koper, Nova Gorica, Ljubljana, Celje in druga manj{a mesta. V literaturi se omenja vrsta pojavnih oblik, ki so zna~ilne za tak{na mesta in jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju monografije. Postindustrijska sredi{~a vse bolj {irijo svoj vpliv na manj{a urbana sredi{~a in tako ustvarjajo satelitska naselja, ki so od njih ~edalje bolj odvisna. Zgovoren primer je Ljubljana, ki s svojo gospodarsko mo~jo vpliva na blìnja urbana sredi{~a. Ta izgubljajo gospodarsko funkcijo, na drugi strani pa z izgubo delovnih mest, {e bolj pa zaradi ugodnej{ih ìvljenjskih razmer in nìjih cen nepremi~nin pridobivajo bivalno funkcijo. Najbolj zna~ilna sta primera Kamnika in Vrhnike, v manj{i meri tudi bolj oddaljenih [kofje Loke, Logatca, Litije, Radovljice in {e kak{nega mesta. Druga mesta so v fazi deindustrializacije in drùbenoekonomskega prehoda, zato imajo tako industrijske kot postindustrijske lastnosti. Pove~ini gre za mesta, ki jih literatura pogosto ozna~uje za »problemska«, celo »depresivna«, saj se z deindustrializacijo pojavijo socialni problemi, zlasti brezposelnost. Ta se deloma lahko ublaì z prezaposlitvijo v storitvene dejavnosti, vendar v realnosti z deindustrializacijo vselej nastane dolo~en sloj manj prilagodljive, manj izobraène delovne sile in zato trajno brezposelne delovne sile (Perrons 2004). Neugoden socialni poloàj se lahko ublaì tudi z bolj intenzivno dnevno mobilnostjo prebivalstva. Zna~ilna primera sta Logatec in Ravne na Koro{kem. Glede na nekdaj mo~an industrijski zna~aj mest je razumljivo, da v to vmesno skupino spada precej{nje {tevilo mest. Nekatera so è na koncu preobrazbe, na primer Maribor. Kot v preteklosti zelo industrializirano mesto (Vri{er 1969, 1998a) se je preobrazil v manj izrazito storitveno sredi{~e. V njem se {e vedno ohranja dolo~ena industrijska dejavnost, ki pa je, gledano v celoti, manj pomembna od storitvenih dejavnosti. Izbolj{anje drùbenoekonomskega poloàja nakazujejo tudi novej{e tènje z rastjo delovnih mest in nastajanjem novej{ih poslovnih subjektov. Poloàj pa {e vedno ostaja razmeroma neugoden, saj je stopnja registrirane brezposelnosti v ob~ini {e vedno zelo visoka (14,7 %, slovensko povpre~je je 10,2 %). Tretji del slovenskega urbanega sistema sestavljajo manj{a mesta s tradicionalnim fordisti~nim na~inom gospodarjenja. Ta mesta so {e vedno na industrijski stopnji razvoja urbanega sistema in se zaradi razli~nih razlogov {e niso preobrazila. Deloma gre za mesta, ki so na obrobju urbanega sistema, kar velja zlasti za @eleznike, @iri, Zre~e in nekatera druga mesta. V redkih in razmeroma uspe{nih industrijskih obratih ohranjajo skoraj polno zaposlenost, deindustrializacija pa jih ni prizadela. Podobna so srednje velika industrijska mesta, ki so delovna mesta v industriji ohranila zlasti po zaslugi uspe{nih posameznikov ali ugodne podjetni{ke klime. Ku{ar (2004a, 19) tako na primeru Idrije kot klju~ne dejavnike izpostavlja zlasti pomen mo~ne lokalne identitete, vi{je izobraènosti in dalj{e gospodarske tradicije, ki so prispevali k preobrazbi Idrije v gospodarsko in industrijsko dokaj uspe{no sredi{~e. Na drugi strani pa zasavska mesta, zlasti Trbovlje in Hrastnik, industrijske tradicije niso uspela unov~iti in si po gospodarski krizi na za~etku devetdesetih let 20. stoletja {e vedno niso opomogla. Edini ve~ji mesti in regionalni sredi{~i, ki bi ju deloma lahko uvrstili v to skupino sta Velenje in Kranj, vendar je pri obeh opaziti dolo~ene spremembe, ki se kaèjo zlasti v vse mlaj{i strukturi poslovnih subjektov in nadpovpre~ni udeleènosti tujega kapitala. ^e pristanemo na tezo, da se sinteza vseh drùbenoekonomskih kazalnikov izraà v odnosu »industrijsko – postindustrijsko«, lahko oblikujemo simbolni prikaz urbanega sistema, ki sku{a prikazati vse zna~ilne drùbenoekonomske faze (slika 30). V skrajnem spodnjem levem kotu prikaza so zastopana mesta III. tipa na{e tipologije (mala industrijska mesta), medtem ko je v zgornjem desnem kotu Ljubljana kot glavno gospodarsko in drùbeno sredi{~e dràve. 99 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole industrijska prehodna postindustrijska faza faza faza Ljubljana Maribor srednje velika Velenje, Kranj Trbovlje mesta »povpre~na« mesta srednje velika industrijska satelitska mesta mesta ost mest mala mesta s socialnimi problemi velik mala industrijska mesta fordizem postfordizem Slika 30: Shematizirani prikaz slovenskega urbanega sistema glede na drùbenoekonomske faze. Odgovorimo lahko tudi na vpra{anje, kak{no je stanje urbanega sistema dandanes, ve~ kot desetletje po vnovi~ni vzpostavitvi kapitalizma. Ugotavljamo, da je slovenski urbani sistem trenutno v obdobju prehoda iz industrijske v postindustrijsko razvojno fazo. Na podlagi drùbenoekonomske tipizacije lahko za vsako mesto opredelimo trenutno razvojno stopnjo. Skrajno poenostavljena je ugotovitev, da so manj{a mesta praviloma {e v industrijski razvojni fazi, medtem ko so se ve~ja mesta zve~ine è preobrazila v storitvena sredi{~a, zna~ilna za postfordisti~no paradigmo. Med drugimi cilji tega poglavja smo omenili, da èlimo preveriti, kak{ne so spremembe in nadaljnje razvojne tènje urbanega sistema. Na zastavljeno vpra{anje ponuja odgovor shematizirani prikaz na sliki 30, ki razkriva, da prehod v nov drùbenoekonomski sistem prav zdaj intenzivno poteka. Pri- ~akovati je, da bodo slovenska mesta vse bolj pod vplivom postfordisti~nega ekonomskega sistema, ki ga ozna~ujejo terciarizacija, vzpon kulturne proizvodnje, dekoncentracije industrije ter nestabilnost in fleksibilnost trga delovne sile. To velja {e zlasti za mesta na prehodu (na primer Maribor in Trbovlje), medtem ko se bodo v drugih mestih ti procesi {e dodatno okrepili. Najve~ja neznanka so manj{a industrijska mesta, ki so zaradi njihovih fordisti~no zasnovanih industrijskih podjetij precej ranljiva. ^e bodo uspela proizvodnjo preobraziti v bolj fleksibilno obliko (fleksibilna specializacija), se bodo uspela hitreje prilagoditi globalnim ekonomskih izzivom. Mònost uspe{nega vklju~evanja v globalni ekonomski proces se nakazuje tudi z iskanjem novih proizvodov in tehnologij znotraj stare industrijske tradicije (neofordizem) (Ravbar in Plut 1999, 112), kar kaè tudi primer uspe{nega prestrukturiranja idrijske proizvodne dejavnosti. Predstavitev sodobnega urbanega sistema v Sloveniji nadgrajujemo v naslednjem poglavju, ko za mesto, ki je »preìvelo« tranzicijo in je v postindustrijski fazi, sku{amo temeljne zna~ilnosti, povezane s to preobrazbo, predstaviti zlasti s prostorskega, geografskega vidika. ^etrto poglavje namre~ podaja le teoretski okvir sprememb, ki so se dogajale v zadnjih dveh desetletjih, soo~iti pa se je treba {e s spremljajo~imi prostorskimi spremembami v mestu, ki so posledica prehoda v nov drùbenoekonomski sistem. 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 5 PROSTORSKE ZNA^ILNOSTI EKONOMSKE PREOBRAZBE MEST IN MESTNIH OBMO^IJ 5.1 METODOLO[KA POJASNILA Na za~etku knjige smo v zvezi z ekonomsko preobrazbo mest kot teoretski okvir omenjali postfordizem, znotraj katerega se dogajajo ekonomske spremembe. Spremembe v ekonomskem sistemu imajo tudi pomembne prostorske posledice, ki jih predstavljamo v tem poglavju. Ugotovili smo, da je slovenski urbani sistem na prehodu v postindustrijsko fazo. Nekatera ve~ja mesta so se è preoblikovala, druga, zlasti manj{a in periferna ostajajo v fordisti~ni (ali neofordisti~ni) fazi. Neofordisti~na faza je v bistvu nadaljevanje fordisti~ne, potem ko so se dolo~ena ve~ja proizvodna podjetja uspe{no preobrazila in nadaljujejo s poslovanjem. V primeru slovenskih mest gre za mesta, odvisna le od ene velike tovarne, ki zaposluje ve~ino lokalnega prebivalstva (na primer @iri, Radenci, Ajdov{~ina). Poglavitni namen tega poglavja je, da na mikroravni, torej na ravni mesta kot sistema, opredelimo najpomembnej{e prostorske pojavne oblike, ki spremljajo preobrazbo v postindustrijsko mesto. Predstavljamo, kako postfordisti~na organizacija gospodarjenja vpliva na prostorsko zgradbo posameznega mesta. Raziskovalno delo je po svojem zna~aju predvsem deduktivno, saj sku{amo na podlagi ob~e znanih prostorskih zna~ilnosti postindustrijskega mesta poiskati zna~ilne procese tudi v slovenskem prostoru. Ugotovljena dejstva in pojave v slovenskem urbanem prostoru povezujemo s pomo~jo deduktivne metode in jih s tega zornega kota tudi interpretiramo. Pri tem nam je v pomo~ svetovna geografska, ekonomska, sociolo{ka in sorodna literatura, kjer je gospodarska in prostorska preobrazba mest pomemben predmet obravnave. Najve~krat omenjana pojava, povezana s postfordisti~no preobrazbo v mestnem prostoru, sta deindustrializacija in terciarizacija, ki sta poglavitni del raziskovanja »nove urbane ekonomije« (Pacione 2001, 271). Odgovoriti sku{amo na v zasnovi raziskave zastavljeno vpra{anje, ali in kako ekonomska preobrazba, povezana z dolo~enimi procesi, ki spadajo v okvir paradigme postfordizma, vpliva na prostorsko zgradbo mesta. Zna~ilne pojavne oblike ekonomskih aktivnosti postindustrijskega mesta so deindustrializacija, terciarizacija in suburbanizacija (dekoncentracija), ki imajo pomemben vpliv tudi na geografijo slovenskega mesta. Menimo, da so nekatera slovenska mesta, zlasti tista z zna~ilnim postfordisti~nim na~inom gospodarjenja, v novi fazi urbanega razvoja, ki se je za~el s prehodom iz planskega v tr`no gospodarstvo. Integracija (ali reintegracija) slovenskih mest v evropski in svetovni urbani sistem ima pomembne posledice tudi v prostorski (morfolo{ki) in funkcijski zgradbi mesta. Izbrane pojavne oblike predstavljamo na primeru {ir{ega obmo~ja Ljubljane. Vse te spremembe bi se morale odraziti tudi v konceptu prostorskega na~rtovanja v razmerah »nove urbane ekonomije«. Reorganizacijo postindustrijskega urbanega prostora prikazujemo v treh sklopih. Prvi sklop je namenjen izbranim, a pomembnim procesom na teoretski ravni, ki so povezani s prehodom iz fordisti~nega v postfordisti~en na~in gospodarjenja. Izpostavljene so deindustrializacija, terciarizacija in dekoncentracija ekonomskih aktivnosti v mestu. To so temeljni procesi, ki so tesno povezani z ekonomsko preobrazbo. Soja (2002) na primer te procese opredeljuje kot neposreden dejavnik ekonomske preobrazbe, poleg ostalih (drùbena, kulturna, poselitvena, planerska, fiziognomska preobrazba), s katerimi sestavljajo »postmoderno mesto«. V okviru deindustrializacije se posve~amo tudi spremljajo~emu procesu reindustrializaciji in novim (mehkim) lokacijskim dejavnikom v urbanem prostoru. Razloge za terciarizacijo natan~no opredeljujemo ne le v svetovnem, ampak tudi v slovenskem prostoru. V okviru terciarizacije se poglabljamo v dve zna~ilnosti tega pojava, to je pojavu mnoì~ne potro{nje in specializiranih storitev (kulturne proizvodnje). Preu~ili smo vzgibe za ~edalje ve~jo potro{njo v urbanem prostoru in posledice tega fenomena. Na strani proizvodnih storitev predstavljamo nastanek in osredoto~anje »kulturne proizvodnje«, ki predstavlja novej{i, prostorsko pomemben pojav v mestih (Hamilton, Dimitrovska Andrews in Pichler - Milanovi} 2005, 12). 101 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Kot pomembne prostorske zna~ilnosti postindustrijskega mesta se omenjajo zra{~anje mesta z obmestjem, dekoncentracija ter suburbanizacija gospodarskih aktivnosti iz tradicionalnih lokacij gosto pozidanega dela mesta v suburbanizirana in obmestna obmo~ja mestne regije. Zato predstavljamo teoretske podlage za nastajanje novih ekonomskih sredi{~ in zna~ilnosti urbanizacije v postindustrijskem mestu. Drugi sklop poglavja je namenjen predstavitvi lastnosti ekonomske preobrazbe v Ljubljani in njeni blìnji okolici. S preu~evanjem najve~jega in najpomembnej{ega urbanega obmo~ja v Sloveniji èlimo ugotoviti zna~ilnosti te preobrazbe v dejanskem prostoru. V slovenskem urbanem sistemu je Ljubljana mesto z najbolj izrazito postindustrijsko podobo, ob tem pa je sredi{~e ve~ine gospodarskih in negospodarskih aktivnosti, kar smo prikazali v prej{njem poglavju. Predstavljeni so primeri prostorskih posledic ekonomske preobrazbe Ljubljane in {ir{ega mestnega obmo~ja. Preverili smo tako imenovane centripetalne in centrifugalne silnice prostorskega razvoja. Sprva smo preverili, ~e poteka suburbanizacija ekonomskih aktivnosti v mestni regiji in ~e se spreminjajo razporeditev ter odnosi med mestom ter suburbaniziranimi obmestnimi in podeèlskimi obmo~ji znotraj mestne regije. Terciarizacijo prostora v strnjenem mestu dokazujemo z ugotavljanjem razporeditve in {iritve obmo- ~ij potro{nje, zlasti nakupovalnih sredi{~, in novej{ih storitvenih ekonomskih obmo~ij. Predvidevamo namre~, da se ekonomska dekoncentracija in fragmentacija dogaja tudi znotraj strnjenega mesta in ne ija) terciarizacija dekoncentracija deindustrializacija koncentracija OCES (teor PR V OCESO prostor LJUBLJANA ANALIZA IZBRANIH PR TAT REZUL model koncept prostorskega na~rtovanja (postindustrijskega) mesta v (postindustrijskem) mestu Slika 31: Okvir raziskovanja prostorskih zna~ilnosti ekonomske preobrazbe slovenskih mest. 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 le v okviru {ir{ega mestnega obmo~ja Ljubljane. S prostorsko analizo ugotavljamo, katera so »nova ekonomska sredi{~a« znotraj Ljubljane. Z izrazom strnjeno mesto je mi{ljeno òje mestno obmo~je (zgodovinsko jedro, drugi deli mesta in mestno obrobje), brez òjega in {ir{ega obmestnega prostora. S terciarizacijo pa ni povezana le dekoncentracija poslovnih dejavnosti (storitev), ampak tudi obraten proces, to je koncentracija nekaterih specializiranih storitev. Kot dokaz tega smo opravili analizo tako imenovane kulturne industrije v Ljubljani, analizirali podjetja in preverili dolo~ene zakonitosti pri ume{~anju v mestni prostor. Zadnji del tega sklopa je namenjen prostorskemu prikazu ekonomske preobrazbe Ljubljane na podlagi sinteze vseh omenjenih procesov v mestu: deindustrializacije, razli~nih oblik terciarizacije, centrifugal-nih in centripetalnih smeri prostorskega razvoja. Ljubljano primerjamo z drugimi evropskimi mesti in tako njen razvoj ume{~amo v {ir{i kontekst. Tretji sklop je dokaj aplikativen in poudarja na~rtovalski vidik. Ker je gospodarstvo pomemben dejavnik, je poznavanje teh aktivnosti pomembno tudi z vidika prostorskega na~rtovanja. Ker je precej razprav o neprimernosti in zastarelosti sedanjega sistema planiranja v postindustrijskem mestu, èlimo na podlagi zbranih informacij, èlene konkuren~nosti v globalni ekonomiji in poznavanja prostorskih zakonitosti ekonomske preobrazbe predstaviti dolo~ene re{itve ter instrumente, ki bi lahko prispevali k bolj uravnoteènemu urbanemu razvoju. Poglavitna vpra{anja tega poglavja so, kateri so vzroki in katere so zna~ilnosti procesov, ki vplivajo na razvoj mesta in so del splo{ne ekonomske preobrazbe. Predstavljamo tudi posledice omenjene preobrazbe na primeru slovenskega mesta in njegovega prostorskega razvoja (mikroraven raziskave). Poznavanje vseh teh procesov je potrebno pri poskusu opredelitve prostorskih zna~ilnosti ekonomske preobrazbe na primeru mesta Ljubljane. Sinteza oziroma celota vseh sprememb je predstavljena v modelu postindustrijskega mesta, celoten teoretski okvir pa je prikazan na sliki 31. 5.2 ZNA^ILNI PROCESI EKONOMSKE PREOBRAZBE V MESTU IN MESTNI REGIJI 5.2.1 POSTMODERNIZEM KOT OKVIR PROCESOV Za Huttona (2004b, 1955) je postmoderno mesto tam, kjer se priznava in potrjuje njegova raznolikost, pluralnost, zapletenost in nejasnost urbanih oblik ter rabe tal. Postmoderno mesto je torej nasprotje modernisti~nemu, kjer sta bila bolj pomembna uniformnost prostora in njegovo strogo lo~evanje na to~- no dolo~ene aktivnosti. Spremembe v urbanem razvoju lahko predstavimo na razli~ne na~ine; hkrati z gospodarskimi spremembami so namre~ potekale spremembe v morfologiji mesta, socialnoekonomski zgradbi ter notranji funkcionalni zgradbi mestnega prostora, na primer s preobrazbo osrednjega poslovnega sredi{~a (central business district ali CBD) ali starej{ih industrijskih con. Vse te spremembe so torej povezane in so del {ir{ega procesa. Soja (2002) ga ozna~uje z izrazom postmodernizem, saj gre za splo{no drùbe-no gibanje, za katerega je zna~ilno novo definiranje prostorskih odnosov s pojmoma deteritorializacija in reteritorializacija (2002, 151). Deteritorializacija se nana{a na ~edalje manj{o vlogo in navezanost na teritorialno dolo~ene skupnosti in kulture, ki obsegajo celoto od gospodinjstev, mestnih sosesk, mest, mestnih regij do dràv. Na drugi strani poteka reteritorializacija, kjer se oblikujejo nove drùbene in prostorske identitete, ki zamenjujejo starej{e vzorce. Po mnenju Soje (2002) ta procesa temeljito spreminjata tudi drùbeno geografijo, ki je bolj kompleksna in raznolika kot v preteklosti. Gospodarski odraz teh procesov sta deindustrializacija in reindustrializacija urbanega prostora (Soja 2002, 172). Tradicionalna fordisti~no zasnovana industrija se umika, ker ni zmòna slediti novim industrijskim dejavnikom, zlasti fleksibilni proizvodnji in delovni sili. To se odraà v splo{nem procesu deindustrializacije, ki je doletela tudi slovenski urbani sistem, kot smo spoznali v prej{njem poglavju. Postfordisti~en na~in gospodarjenja zato praviloma vodi k zlomu fordisti~no-industrijskega zasnovanega razvoja in k nastanku mesta, ki temelji na storitvah, torej k postindustrijskemu mestu (MacLeod, 103 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Raco in Ward 2003). Proces ekonomske preobrazbe, ki temelji na pove~evanju pomena storitev in zmanj- {evanju klasi~ne industrijske proizvodnje, ima nedvomno velik vpliv na zgradbo urbanega prostora. Spremenijo se lokacije podjetij, spremenijo se celotna ekonomska baza mesta, videz mesta, njegova drùbena sestava, upravljanje z mestom in {tevilne druge prvine. Terciarizacija urbanega prostora ima dolo~ene prostorske zakonitosti. Omenja se zlasti selitev potro{nje (trgovine, nakupovalne in zabavi{~- ne aktivnosti) na mestno obrobje, kjer so zemlji{~a cenej{a in je dostopnost za potro{nike làja (CoMET … 2005; MacLeod, Raco in Ward 2003). Na drugi strani pa se v urbanih sredi{~ih opaà vse ve~je zgo{~evanje poslovnih storitev (producer services), to je razli~nih podjetij, ki se ukvarjajo s poslovnimi, ustvarjalnimi, informacijskimi in podobnimi storitvami, za katera sta glavna lokacijska dejavnika estetsko urbano okolje in sredi{~nost. Poslovne, ustvarjalne, informacijske in podobne storitve se ozna- ~ujejo z izrazom kulturna industrija. Osrednji predmet preu~evanja posledic ekonomske preobrazbe sta deindustrializacija prostora in terciarizacija, a sta le del {ir{ega okvira, znotraj katerega nastaja tako imenovano »postmoderno mesto«, za katerega so zna~ilne tudi spremembe poselitvenih zna~ilnosti, zlasti razseljevanje iz mest proti mo~- no urbaniziranim obmestjem, kar lahko ozna~imo kot »… nara{~ajo~o stihijsko suburbanizacijo …« (Ravbar 2005a, 29). Prostorske zna~ilnosti ekonomske preobrazbe so zato le del splo{nega procesa, za katerega je zna~ilna razpr{itev urbanega na~ina ìvljenja in s tem povezanih ekonomskih aktivnosti. Zato Soja meni (Soja 2002), da je tudi suburbanizacija le del {ir{ega postmodernega gibanja, ki temelji na ru{enju tradicionalnega koncepta prostora in odnosa med mestom in regijo. Dolgotrajni dualizem med mestom in regijo je tako poru{en in nastaja mestna regij, ki je osnova drùbenega ìvljenja in je »… za posameznika enako pomembna kot dràva, druìna ali trg …« (Soja 2002, 179). Soja meni, da je bil za modernisti~no mesto zna~ilen »urbano-industrijski kapitalizem«, ki se je odra- àl v zgo{~evanju industrije v mestu in posledi~no drùbenemu razslojevanju na nìji (delavski) in vi{ji (me{~anski) sloj. Postmoderno mesto je druga~no in preoblikovanje gospodarstva je bistveni del njegove preobrazbe. Razlikovanje na nìji delavski in vi{ji vodstveni sloj se je preneslo na globalno raven, medtem ko mesta v razvitem svetu niso ve~ tako enostavna, ampak socialno razdrobljena in bolj mozai~- na. »… Meje mesta in njegovega vplivnega obmo~ja so bolj porozne kot v~asih in tèje je razlikovati med podeèljem in suburbaniziranim prostorom; med eno mestno regijo in drugo; med umetnim in naravnim« (Soja 2002, 150). Zna~ilnost postmodernega mesta je tudi v tem, da se je spremenil odnos med sredi{~em in obrobjem oziroma periferijo. Kar je bilo neko~ periferno, postaja vse bolj sredi{~no, in obratno. V kontekstu tega lahko razumemo tudi selitev prebivalstva in delovnih mest iz sredi{~a na periferijo oziroma iz mestnih sredi{~ v suburbanizirana obmestja. Soja (2002) meni, da je sodobno postmoderno mesto predmet ve~ znanstvenih obravnav. Poleg ekonomskega (postindustrijskega ali postfordisti~nega) omenja {e globalizacijskega (kozmopolis), prostorskega (eksopolis), socialnega (fraktalno mesto), upravljavskega (razpr{eno mesto) in mesto kot predstavo (tako imenovano umetno ali sim-mesto). Postmoderno mesto sestavlja celoten sklop dogajanj, povezanih ne le z ekonomsko, ampak tudi s kulturno, drùbeno in arhitekturno preobrazbo. Postindustrijsko mesto je pomemben del tega »novega« mesta, ki ga ozna~ujejo prestrukturiranje gospodarstva v smislu deindustrializacije in terciarizacije ter spremljajo~e prostorske spremembe. 5.2.2 DEINDUSTRIALIZACIJA ^e èlimo razumeti spreminjajo~o se ekonomijo mest je nujno razumevanje zna~ilnosti globalne ekonomije. V tretjem poglavju smo omenili ve~ teorij, ki sku{ajo pojasniti proces ekonomske preobrazbe, {e zlasti teorijo fleksibilne akumulacije kapitala, regulacijsko teorijo in sektorsko teorijo. Obstajajo pa tudi druge, na primer teorija ekonomskih ciklov (neoshumpeterijev pristop). V osr~ju navedenih teorij je prehod iz proizvodnega v storitveni sektor ekonomije oziroma deindustrializacija urbanega prostora in spremljajo~a terciarizacija. Posledice tega procesa niso zgolj v zaposlitveni sestavi prebivalstva, temve~ tudi v spremembi geografije mesta, od morfolo{kih, funkcijskih in drùbenih do kulturnih spre-104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 memb. Skupina avtorjev je zapisala (Hamilton, Dimitrovska Andrews in Pichler - Milanovi} 2005, 12): »… Mesta v reformiranih dràvah osrednje Evrope, ki so si najbolj prizadevala k vklju~itvi v EU, … so mesta, ki so najbolj pod vplivom globalnih vplivov kapitala, informacij, ljudi, tehnologije in trgovine. Ta mesta so trdno na poti zblièvanja z mesti v tr`nih ekonomijah zaradi deindustrializacije, industrijskega prestrukturiranja, rasti proizvodnih in potro{nih storitvenih dejavnosti … in splo{ne reorganizacije celotnega produkcijskega sistema. Mesta v teh dràvah so igrala osrednjo vlogo pri prehodu iz splo- {ne ekonomske recesije za~etka 1990-ih let in do obsène gospodarske rasti v sredini 1990-ih …«. V tem podpoglavju natan~neje predstavljamo razloge in zna~ilnosti deindustrializacije kot prvega od obeh omenjenih procesov. Soja (2002, 172) sicer raje uporablja izraz reindustrializacija, saj meni, da gre za prestrukturiranje industrijske dejavnosti na globalni ravni in novo svetovno prerazporeditev industrije. Fordisti~no zasnovana industrija se seli v manj razvite in neko~ podpovpre~no industrializirane dràve. V razvitem svetu pa se industrija spremeni v tehnolo{kem, organizacijskem in prostorskem smislu. 5.2.2.1 Razlogi za deindustrializacijo Vri{er govori o deindustrializaciji v {ir{em in òjem pomenu (Vri{er 2001, 50). V òjem pomenu gre za zmanj{evanje {tevila delovnih mest v industriji zaradi selitve industrije drugam, v {ir{em pomenu pa gre za zmanj{evanje pomena industrije v razvitih dràvah na ra~un rasti storitvenega sektorja ekonomije. V teoretskem poglavju smo è predstavili teorijo ekonomske preobrazbe iz fordizma v postfordizem in vse posledice, ki jih prina{a ta preobrazba. V sredi{~u te teorije je nova faza drù- benoekonomskega razvoja, ki narekuje pove~evanje {tevila zaposlenih v storitvah na ra~un zaposlenosti v industriji (Slavec 1995, 169). V razvitih dràvah poteka prestrukturiranje gospodarstva è vse od sedemdesetih let 20. stoletja, v postsocialisti~nih dràvah pa od padca socialisti~nega drùbenega reda (Lorber 1999, 160). Deindustrializacijo se pogosto posku{a prikazati kot izrazito negativen proces, ki ga spremljajo {ir{i, prav tako negativni drùbenoekonomski procesi, na primer brezposelnost, gospodarska kriza, poglabljanje dohodkovne neenakosti in podobno. Zato je pomembno poudariti, da je deindustrializacija v bistvu preobrazba industrijskega sektorja ekonomije, ki se je v sodobnih razmerah globalizacije, tehnolo{kega napredka in internacionalizacije trgovine prisiljen spremeniti. Deindustrializacija je torej poglavitni proces, ki ozna~uje prehod v postindustrijsko drùbo. V teoretskem poglavju smo deloma è omenili razloge za zmanj{evanje zaposlenosti v industriji. Teoretika in raziskovalca deindustrializacije Rowthorn in Ramaswamy (1999) omenjata zunanje in notranje dejavnike, ki so ta proces povzro~ili v razvitih dràvah. Po njunem mnenju so najpomembnej{i za zmanj{evanje zaposlenosti v industriji notranji dejavniki. Izhajala sta iz dejstva, da kljub zmanj{evanju zaposlenosti v industriji delè drùbenega proizvoda v tej panogi v ve~ini dràv ostaja enak ali se celo pove~uje, medtem ko se je produktivnost mo~no pove- ~ala (Rowthorn in Ramaswamy 1999, 20). Hitrej{a rast produktivnosti je zlasti posledica tehnolo{kega napredka, ko je za proizvod potrebno manj ro~ne delovne sile in ve~ strojne. To pomeni tudi hitro ve~anje produktivnosti v industriji in s tem cenej{o proizvodnjo, saj se stro{ki dela mo~no zmanj{ajo. Zmanj- {evanje stro{kov dela je povod, ki najve~ pripomore k deindustrializaciji, saj pomeni odpu{~anje proizvodnih delavcev, zlasti delavcev za teko~im trakom, ki so bili potrebni v fordisti~nemu na~inu proizvodnje. V razvitih dràvah se je torej zmanj{ala zaposlenost manj kvalificirane delovne sile, ki je bolj mnoì~na, na drugi strani pa je pri{lo do pove~anega zaposlovanja visoko izobraène delovne sile, ki je manj mnoì~na. Rowthorn in Ramaswamy (1999, 21) trdita, da nadpovpre~na rast produktivnosti pomeni zmanj{evanje koli~ine dela in zmanj{evanje potrebnega dela za izdelavo dolo~enega proizvoda. Med zunanje dejavnike, ki povzro~ajo deindustrializacijo, se uvr{~ajo zlasti mednarodna trgovina in mednarodna specializacija ter delitev dela. To pomeni, da nekatere dràve proizvajajo velike presèke dolo~enih materialnih proizvodov, s katerimi financirajo deficit nematerialnih proizvodov, zlasti storitev, energije in hrane (Rowthorn in Ramaswamy 1999, 22). Obstaja tudi mednarodna specializacija industrijskih proizvodov. Predvsem v zadnjih desetletjih je zna~ilno, da razvite dràve izvaàjo tehnolo{ko intenzivne 105 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 1. tehnolo{ki napredek 1. mednarodna delitev dela 2. vi{anje produktivnosti 2. nekonkuren~nost 3. zmanj{evanje stro{kov dela 3. zmanj{evanje stro{kov dela notranji 80 % % zunanji 20 DEINDUSTRIALIZACIJA – + NEGATIVNA POZITIVNA gospodarska kriza gospodarska rast brezposelnost »prezaposlitev« v storitve Slika 32: Razlogi za deindustrializacijo. proizvode (ra~unalni{tvo, elektronika) in uvaàjo delovno intenzivne (tekstil, igra~e in podobno). Uvoz nizkocenovnih artiklov iz manj razvitih dràv slab{a konkuren~nost industrijske proizvodnje razvitih dràv, saj so stro{ki dela precej vi{ji, kar povzro~a odpu{~anje delavcev in racionalizacijo poslovanja. Ta proces se pogosto ozna~uje s pojmom globalizacija, dejansko pa ozna~uje mednarodno specializacijo in delitev dela. Med dràve s tehnolo{ko intenzivno industrijo spadajo zlasti ekonomsko razvite dràve, med dràve z delovno intenzivno industrijo pa dràve v razvoju, med katerimi izstopa Kitajska. Poraja se vpra{anje, kateri dejavniki so pomembnej{i za nastanek deindustrializacije. Rowthorn in Ramaswamy (1999) sta na podlagi empiri~ne analize 18 industrijskih dràv in 510 spremenljivk ugotovila, da kar 80 % celotnega zmanj{anja zaposlenosti v industriji pojasnijo notranji dejavniki in le 20 % zunanji. Zlasti pomembna je rast produktivnosti v sekundarnem sektorju, ki je povzro~ila velik osip v {tevilu zaposlenih. Produktivnost je zlasti posledica tehnolo{kega napredka in splo{ne racionalizacije proizvodnje, kar omogo~a razmeroma poceni proizvodnjo. Avtorja sta ugotovila (1999, 31), da »… notranji dejavniki v ve~ini vzor~nih dràv pojasnijo med polovico in dvema tretjinama upada sekundarnega sektorja …«. Pri tem poudarjata, »… da je deindustrializacija normalen proces gospodarske rasti dolo- ~ene dràve …«. Teorijo, ki deindustrializacijo povezuje z nara{~anjem produktivnosti, podpirajo tudi statisti~ni podatki. Kar 14 od 15 dràv, ki so leta 2005 imele rast produktivnosti v industriji, je hkrati doìve-lo zmanj{anje zaposlenosti v tej panogi; izjema je bil Tajvan. Zunanji dejavniki na obseg deindustrializacije sicer nimajo odlo~ujo~ega vpliva, v znatni meri pa vplivajo na strukturo delovne sile. Zahtevajo namre~ bolj izobraèno in fleksibilno delovno silo, ki lahko kljubuje cenej{i delovni sili v razvijajo~ih se dràvah, saj je bolj u~inkovita in zmòna hitrej{ega prilagajanja. Glede na drùbenoekonomske posledice lahko deindustrializacijo delimo na pozitivno in negativno (Rowthorn in Wells 1987; povzeto po Slavcu 1995, 170). Pozitivna deindustrializacija nastopi, ko do odpu{~anja pride zaradi rasti produktivnosti, odve~ni delavci pa se zaposlijo v storitvenem sektorju. V tem primeru podjetja ostanejo konkuren~na, zniàjo stro{ke dela ali investirajo v inovacije in tehnolo{ke spremembe delovnega procesa. Zaradi uspe{nosti industrije se ohranjata visok bruto doma~i proizvod in nizka brezposelnost. Mòna pa je tudi negativna deindustrializacija, ko podjetja bodisi propadejo, ker niso sposobna prilagoditi proizvodnje ali investirati v tehnolo{ke spremembe, bodisi preselijo proizvodnjo v dràvo s cenej{o delovno silo. V tem primeru se bruto doma~i proizvod zmanj{a in odpu{~eni delavci tèje najdejo zaposlitev v storitvenih dejavnostih (Slavec 1995, 170). 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 5.2.2.2 Zna~ilnosti deindustrializacije v Sloveniji Razlogi za deindustrializacijo se od dràve do dràve razlikujejo. Slovenija spada med postsocialisti~ne dràve, ki jih je omenjeni proces najintenzivneje zajel (Lorber 1999, 160). Po padcu berlinskega zidu so politi~ne spremembe zajele tudi Slovenijo. Sledile so jim temeljite ekonomske spremembe, ki jih je ozna~eval prehod v tr`no gospodarstvo. Omeniti je treba, da je Slovenija nekatere prvine tr`ne-ga gospodarstva uvedla è ob koncu osemdesetih let 20. stoletja, nekaj let pred osamosvojitvijo. @e takrat se je za~ela deindustrializacija, ki pa se je pospe{ila po prehodu v tr`no gospodarstvo. Slovenska in druga nekdanja socialisti~na gospodarstva so imela izrazito neugodno strukturo proizvodnega sektorja, kar je povzro~ilo naglo nazadovanje zaposlenosti v industriji. Tovarne so bile tehnolo{ko povsem zastarele in produktivnost je bila nizka, saj je industrija v socializmu imela tudi politi~no-socialno funkcijo in ne zgolj ekonomske. Ker so industrijski obrati zaposlovali delavce zaradi socialnega miru in ne potreb po delu, se je pojavljala prikrita nezaposlenost. Tovarne so bile v povpre~ju stare; tako je bilo na primer v Mariboru kar 73 % obratov ustanovljenih pred letom 1951 (Slavec 1995, 173). Desetletja navajenosti na socialisti~ni drùbeni in ekonomski red je pomenilo tudi, da ni bilo niti podjetni{ke miselnosti niti primerno izobraènega vodstvenega kadra, ki bi zmogel uspe{no voditi podjetja v novem ekonomskem redu. Velik problem je predstavljala tudi panò- na sestava slovenske industrije, ki je temeljila na delovno intenzivnih kovinarski, strojni, tekstilni in obutveni industriji, te pa so se zna{le v splo{ni, svetovni recesiji. Zadnji udarec so ta podjetja doìvela, ko se je na njihovem poglavitnem trì{~u na obmo~ju biv{e Jugoslavije razplamtela dolgotrajna vojna s spremljajo~ima gospodarsko krizo in politi~no nestabilnostjo. Deindustrializacija v Sloveniji je bila v prvem obdobju izrazito negativna in le redko pozitivna. Drù- beni proizvod v industriji je upadel, nezaposlenost pa narasla. Kljub temu je deindustrializacija nujna sestavina gospodarske preobrazbe ob vklju~evanju v kapitalisti~ni sistem. Njen pozitiven u~inek je zagotovo v rasti produktivnosti v industriji, ki se je za~ela pove~evati po letu 1992. [tevilo delovno aktivnih v industriji in rudarstvu se je v desetih letih skoraj prepolovilo, medtem ko se je med letoma 1992 do 2005 produktivnost pove~ala za skoraj 75 %. Ob prelomu tiso~letja sta opazna umirjanje {tevila zaposlenih v industriji in strma rast produktivnosti, kar je è zna~ilnost postindustrijskih dràv. Glavnina ekonomske preobrazbe se je dogodila z mnoì~nim odpu{~anjem delavcev med letoma 1992 in 1996. »… To obdobje je zaznamovalo izrazito nazadovanje gospodarske aktivnosti. Rast bruto doma~ega proizvoda je bila negativna, {e bolj sta pa je nazadovala raven obsega proizvodnje v industriji …« (Kova~i~, Kmet Zupan~i~ in Ku{ar 2003, 14). Sledilo je obdobje, ko so podjetja proizvodnjo racionalizirala z intenzifikacijo delovnega procesa in tehnolo{kimi inovacijami, in ne ve~ zgolj z odpu{~anjem delavcev. V tem obdobju je Slovenija podpisala {tevilne trgovinske sporazume (EU, CEFTA) in odpravila carinske omejitve, kar je industrijske dejavnosti {e dodatno vzpodbudilo. Deindustrializacija ni prinesla le spremenjene sektorske usmeritve zaposlovanja, ampak tudi spremembe znotraj industrijske dejavnosti in poslovnih subjektov, saj je isto~asno potekala privatizacija dràvnih podjetij. Med postsocialisti~nimi dràvami so se privatizaciji in tujemu kapitalu najbolj odprle Madàrska, ^e{ka in Poljska, kar je imelo tako negativne kot pozitivne posledice. Med negativnimi se omenja izjemno hitra deindustrializacija, saj se je delè zaposlenih v industriji zmanj{al {e bolj izrazito kot v Sloveniji. Omenjene dràve imajo tudi zato {e vedno zelo visoko brezposelnost (Poljska ve~ kot 18 %, Slova{ka 16 %, ^e{ka 8 %). Vendar so se podjetja, ki so preìvela preobrazbo, uspe{neje prilagodila, saj so tuji investitorji pripravljeni ve~ vlagati v revitalizacijo industrije in posodobitev tehnolo{ke proizvodnje (Lorber 1999, 161). V postsocialisti~nih dràvah s hitrej{o privatizacijo je industrija uspe{nej{a. Ponekod je celo presegla raven, ki jo je imela pred tranzicijo, na primer na Madàrskem (Kova~i~, Kmet Zupan- ~i~ in Ku{ar 2003). V Sloveniji je bila privatizacija zaradi politi~nih razlogov postopnej{a, zlasti pri najve~jih podjetjih, ki so ostala v dràvni lasti ali pa je v njih dràva imela velik vpliv, predvsem v energetiki, deloma kovinski 107 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole indeks produktivnosti indeks delovno aktivnega prebivalstva 1980 1990 2000 Slika 33: Indeksa produktivnosti in zaposlenosti v industriji med letoma 1980 in 2004 (Statisti~ni letopisi RS 1996, 2001 in 2005). 130 130 ìvilska kovinska tekstilna strojna lesna elektri~na 120 papirna 120 avtomobilska kemi~na, farmacevtska pohi{tvena odnje odnje 110 110 100 100 rìni indeks proizv rìni indeks proizv e e v 90 v 90 80 80 1994 1996 1998 2000 2002 2004 1994 1996 1998 2000 2002 2004 Slika 34: Verìni indeks proizvodnje v izbranih industrijskih panogah med letoma 1995 in 2004 (Statisti~ni letopis RS 2005). 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 industriji. To je na eni strani pomenilo manj{o brezposelnost, ki je leta 2005 padla celo pod 6 %, kar je najmanj med postsocialisti~nimi dràvami v Evropski uniji (Statisti~ni letopis RS 2005). Vendar na drugi strani nekateri ugotavljajo, da »… Slovenija zaostaja za evropsko primerljivo konkurenco na podro~ju tehnologije in tehnolo{kega znanja …«, kar je negativna stran po~asne privatizacije in zaprtosti za tuje investicije (Lorber 1999, 164). ^e primerjamo obseg proizvodnje po panòni sestavi, ugotovimo, da nekatere panoge doìvljajo rast, druge pa upad proizvodnje (slika 34). Najmanj ugodna je proizvodnja v tekstilni in ìvilski industriji, kjer je verìni indeks obsega proizvodnje praviloma pod 100, kar pomeni, da se proizvodna iz leta v leto zmanj{uje. Lesna, papirna in pohi{tvena industrija dosegajo indekse okrog 100, kar nakazuje stagnacijo obsega proizvodnje. Med uspe{nej{e spadajo elektroindustrija, kemi~na, strojna in kovinska industrija, ki dosegajo indekse nad 100, to pa pomeni, da se obseg proizvodnje iz leta v leto pove~uje (Statisti~ni letopis RS 2005). Delovno bolj intenzivne panoge in tiste, ki nizkocenovni proizvodnji iz razvijajo~ih se dràv niso konkuren~ne, so po obsegu proizvodnje manj uspe{ne, kar velja {e zlasti za tekstilno, lesno in usnjarsko industrijo. Paradoks deindustrializacije je, da podjetja prina{ajo ve~ji dobi~ek, tako da, kljub zmanj{ani drù- beni vlogi industrije, prispevajo razmeroma velik delè drùbenega proizvoda. Kova~i~, Kmet Zupan~i~ in Ku{ar (2003, 18) so ugotovili, da so leta 2003 industrijska podjetja pove~ala neto dobi~ek za celih 18 %. V tem letu so predelovalna podjetja ustvarila 1,207 milijard tolarjev dodane vrednosti, kar je bilo za 5 % ve~ kot prej{nje leto. Najve~ dodane vrednosti so ustvarile kemi~na (15 %), kovinska (14 %), elektro- (13 %) in strojna industrija (11 %). Kljub vsemu se deleìndustrije v celotni strukturi bruto doma- ~ega proizvoda nekoliko zmanj{uje, zlasti po zaslugi strme rasti storitvenega sektorja. Leta 2004 je deleìndustrije v bruto doma~em proizvodu zna{al priblìno 25 %, delè storitev pa 62 %. Naslednja pomembna komponenta deindustrializacije je spremenljivost glede na regionalne in lokalne zna~ilnosti. Deindustrializacija je praviloma najprej zajela velika mesta in starej{e industrijske pokrajine v zahodni Evropi, ZDA in na Japonskem, pozneje pa tudi ostale predele (Slavec 1995, 170). V Sloveniji se je ta proces zaradi specifi~ne industrializacije nekoliko razlikoval. Zna~ilnost slovenske industrializacije je namre~ v njeni dekoncentraciji zaradi pretekle politike policentri~nega razvoja. Vri{er (1977, 38) ugotavlja, da je ta regionalna politika na eni strani industrijsko razvila nekatera do tedaj povsem agrarna obmo~ja, na drugi pa so starej{a industrijska sredi{~a postala manj propulzivna, saj so ohranjala starej- {o industrijo. Maribor je kot staro industrijsko sredi{~e moral velik del z industrijo doseène akumulacije odvajati v druge, neindustrializirane predele Slovenije (Slavec 1995, 173). Deindustrializacija je zato prizadela zlasti starej{a industrijska sredi{~a s starimi, tehnolo{ko povsem nekonkuren~nimi obrati. V poglavju o drùbenoekonomskih zna~ilnostih urbanega sistema smo dog-nali, da so najbolj deindustrializirana mesta z delovno intenzivno panòno strukturo. To velja {e zlasti za stari industrijski sredi{~i Jesenice in Trbovlje. Deindustrializacija je bila zelo mo~na tudi v Mariboru, za katerega je bila zna~ilna negativna oblika deindustrializacije s propadanjem proizvodnih obratov in visoko brezposelnostjo. Tik po osamosvojitvi Slovenije je ostal brez zaposlitve vsak ~etrti delavec (Slavec 1995, 172).Vendar je ve~ina deindustrializiranih mest kmalu pre{la v fazo pozitivne deindustrializacije. Maribor na primer è po letu 1995, ko se je mo~no pove~alo {tevilo manj{ih podjetij, zlasti finan~nih in zavarovalni{kih, pove~ala pa se je tudi zaposlenost v terciarnem sektorju. Kako intenzivna je bila ekonomska preobrazba v Mariboru, kaèjo podatki o strukturi prihodkov v gospodarstvu, saj se je med letoma 1991 in 1996 deleìndustrije s 50 zmanj{al na 38 %, delè finan~nih storitev pa s 4 pove~al na 15 % (Lorber 1999, 151). Deindustrializacija v poprej bolj terciariziranih mestih je bila manj opazna, saj je bila pozitivna in ni povzro~ila drasti~nega pove~anja brezposelnosti. To {e posebej velja za Ljubljano, Koper, in Novo Gorico. Tudi Kranj, Novo mesto in Velenje so doìveli deindustrializacijo, vendar so se uspeli preobraziti zaradi ugodne podjetni{ke strukture, navezanosti na zahodna trì{~a in sodobnej{e proizvodnje. Delovno intenzivna podjetja so sicer propadla (na primer Planika iz Kranja v obutveni industriji), a prebivalstvu se je ve~inoma uspelo prezaposliti v storitve. Vsa tri mesta so {e vedno glavna industrijska sredi{~a 109 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole v Sloveniji z izrazito izvozno usmerjeno industrijo in nadpovpre~no vklju~enostjo tujega ali me{anega kapitala (glej poglavje o preobrazbi mestnega sistema). Na drugi strani imamo mesta, ki so {e vedno nadpovpre~no industrializirana in ohranjajo ve~ji del industrije. Primeri so @elezniki, @iri in Ljutomer. Gre za majhna mesta, kjer je industrija preìvela zaradi razli~nih razlogov. Zaradi mlaj{e industrializacije so bila podjetja tehnolo{ko sodobna, kar je lahko razlog za uspe{nej{e prestrukturiranje. Razlog pa vsaj deloma ti~i tudi v dejavnikih, kot so mo~na regionalna identiteta, dolgotrajna industrijska tradi-cija, podjetni{ka naravnanost in podobno (Ku{ar 2004a). Prostorski u~inki deindustrializacije v slovenskih mestih so o~itni. Propad industrije je pomenil »… iz-praznitev zemlji{~, poprej namenjenih zlasti industriji, skladi{~em, gradbeni{tvu …« (Pak 2002a, 58). Kot smo è omenili, je propadla zlasti delovno intenzivna industrija, ki se ni uspela prilagoditi novim tr`nim razmeram. Na mestu propadlih obratov so nastala druga podjetja, vendar le redko industrijska. Praviloma se je razvila me{anica dejavnosti, od industrijskih do storitvenih, oskrbnih, skladi{~nih ali obrtnih. Tako Pak (2002a) navaja primer ljubljanske industrijsko-obrtne cone Vi~, ki je izrazito polifunkcionalno obmo~je s prepletom oskrbne, obrtne, proizvodne, skladi{~ne in drugih funkcij. Podobno je Ku{ar ugotovil na primeru Domàl (Ku{ar 2005b), kjer se je od nekdanjih devetih industrijskih lokacij ohranilo pet. Ostala deindustrializirana zemlji{~a so zasedle tri vrste funkcij: oskrbna (nakupovalna sredi{~a), poslovno-storitvena in bivalna. Preobrazba deindustrializiranih zemlji{~ je torej razli~na, odvisna od {tevilnih okoli{~in. V nekaterih mestih tak{na zemlji{~a ostanejo trajno degradirana in ni vidnih procesov preobrazbe (na primer obmo~ji jeseni{ke èlezarne in ljubljanskega Litostroja), spet drugje pa so ta obmo~ja pod mo~nimi pritiski kapitala, zato nastajajo elitne bivalne soseske, nakupovalna sredi{~a, pisarni{ka poslopja in sodobne poslovne dejavnosti (ra~unalni{ka, informacijska in podobna podjetja). Ljubljana ponuja lepe primere prostorske preobrazbe ob deindustrializaciji. Zdi se, da so nekatera obmo~ja dobila izrazito nakupovalno funkcijo (na primer obmo~je BTC), druga poslovno (na primer obmo~je v Stegnah), spet tretja pa bivalno (na primer obmo~je nekdanje Mesarije). Natan~nej{o empiri~no analizo novih poslovnih con, ki nastajajo na deindustrializiranih zemlji{~ih, v nadaljevanju predstavljamo na primeru Ljubljane. 5.2.2.3 Fordisti~ne in postfordisti~ne lokacije industrije Zdaj{nje lokacije industrije so posledica zgodovinskih in trenutnih silnic v prostoru. Lokacija industrije je bila v preteklosti zelo preu~evana in razvila se je klasi~na lokacijska teorija industrije, ki omenja lokacijske dejavnike (faktorje). Ob deindustrializaciji, odpiranju trì{~a navzven in splo{ni preobrazbi gospodarstva v okvirih postfordisti~ne paradigme, so se ti dejavniki spremenili, z njimi pa tudi razme{- ~anje industrijskih dejavnosti v prostoru. Zaradi tega predstavljamo oba koncepta, klasi~nega in sodobnega, saj oba vplivata na prostorsko razmestitev proizvodnje v sedanjosti. Vri{er (1977, 52) navaja, »… da nedvomno obstajajo dolo~ene zakonitosti v razme{~anju industrije in industrializacije, ki jih znanost mora razvozlati …«. Klasi~ne lokacijske dejavnike lahko razdelimo na dve temeljni skupini, ki se razlikujeta glede na prostorsko raven, to je na makrolokacijske in mikrolokacijske dejavnike. Makrolokacijski vplivajo na {ir{i, regionalni izbor lokacije, mednje pa spadajo (Vri{er 1997, 92, 93) surovine, delovna sila, energija, trg, promet, kapital in politika. Med mikrolokacijske dejavnike se uvr{~ajo zemlji{~e, stavbe in razni priklju~ki na omrèja in naprave (Vri{er 1991, 94). Vri{erjeva raziskava iz leta 1977 je sicer pokazala, da so mikrolokacijski dejavniki po pomembnosti za makrolokacijskimi dejavniki delovno silo, trì{~em in politiko, najverjetneje tudi zato, ker so làje spremenljivi. Kjerkoli v mestu ali mestni regiji se na~eloma lahko izvedejo tehni~ni priklju~- ki zemlji{~a na vse potrebne naprave in omrèja. Pogosto sta edini omejitvi razpolòljivi prostor in cena zemlji{~a. Industrija se è v klasi~nih modelih rabe tal locira tja, kjer je cena nìja. Ve~je povr{ine potrebujejo delovno intenzivne panoge, kot so ladjarstvo, èlezarstvo, tèka kemi~na industrija in podobno. Prostor rabijo tudi spremljajo~e industrijske dejavnosti, kot so parkiri{~a (Vri{er 1997). V Ljubljani smo na podlagi analize mestne karte opravili inventarizacijo obmo~ij, ki se ozna~ujejo kot industrijska (slika 35). V osnovi gre za lokacije, ki so odvisne od zgodovinskega razvoja. Izstopajo 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 starej{a obmo~ja, ki so po povr{ini manj{a in so blìje mestnemu sredi{~u (Union, Toba~na, Saturnus), ter novej{e industrijske cone ob pomembnej{ih prometnicah in z bolj robno lokacijo (Stegne, [i{ka, Moste). Vendar tudi ta karta kaè nepopoln pregled industrije, saj predvidevamo, da so mnoga obmo~ja danes è povsem preobraèna in le deloma industrijska, nekatera pa so povsem preobraèna (na primer obmo~je Mesarije, kjer nastajajo stanovanja). Poudarjanje industrijske rabe na preglednih zemljevidih dokazuje, da je industrija {e vedno zelo mo~no vtisnjena v prostorsko zavest prebivalcev, ~eprav dejansko zaseda le manj{i del teh obmo~ij. V Ljubljani se industrija dejansko ohranja le na 39 % zemlji{~ih, namenjenih proizvodni dejavnosti, preostalih 61 % pa zasedajo druge dejavnosti (Strate{ki prostorski …, priloga 7 – gospodarstvo 2007). V mestu obstajajo {tiri zna~ilne lokacije fordisti~ne industrije (Carter 1972, 303): • sredi{~ne lokacije, kamor se je ume{~ala zlasti tista industrija, ki je potrebovala dober dostop do delovne sile ali trì{~a; sem spadajo tako razli~ne tiskarne dnevnega ~asopisja kot »lahka« industrija, ki je oskrbovala podjetja v osrednjem poslovnem sredi{~u (CBD); • lokacije ob pristani{~ih; • radialne lokacije, ki so posledica ume{~anja ob prometnicah, kamor se naseli zlasti tista industrija, ki potrebuje surovine zunaj mestnega obmo~ja; • lokacije v suburbaniziranem okolju, kamor se ume{~a industrija, ki potrebuje veliko prostora ali pa proizvaja velike koli~ine zdravju {kodljivih emisij. Legenda industrija Obrtna cona Tacen ^rnu~e gozd pozidano èleznica Industrijska cona Stegne ^rnu~e Vìmarje Industrijska cona Moste SAVA Industrijska cona Industrijska cona Zalog [i{ka [i{ka Beìgrad Polje Tovarna Union Zalog Moste Center LJUBLJ ANICA Kemofarmacija Toba~na Vi~ Ilirija MALI GRABEN ANICA Papirnica Rudnik Vev~e LJUBLJ Mesarija Obrtna cona 2 km Vi~ Slika 35: Pretekla prostorska razmestitev industrijskih obmo~ij v Ljubljani glede na pregledne zemljevide (Ljubljana – karta mesta 1978; Karta mesta Ljubljane 2000). 111 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Krugman in {e nekateri so avtorji »nove ekonomske geografije«, ki sku{a ekonomsko rast v obdobju postfordizma razloìti z druga~nimi na~eli (Harrington in ostali 1999). Poudarjajo zlasti pomen inovacij in znanja ter raznih »mikroekonomskih« dejavnikov, ki vplivajo na razmestitev industrije. V obdobju globalizacije so namre~ kapital, surovine in tehnologija postali tako mobilne kategorije, da dejansko niso ve~ pomembni lokacijski dejavniki. Namesto tako imenovanih trdih lokacijskih dejavnikov se izpostavlja mehke lokacijske dejavnike, na primer razpolòljivost ~love{kega kapitala, znanje, opremljenost s tehnolo{ko, komunikacijsko ter prometno infrastrukturo in druge (Kulke 2004, 34 in 38). Postfordisti~en na~in gospodarjenja in fleksibilna proizvodnja povzro~ata mednarodno delitev dela, ki temelji na lo~evanju funkcij. Sedeì podjetij (command & control centri) ostajajo v mestih razvitega sveta, medtem ko se fizi~na proizvodnja seli v dràve, ki imajo nìje stro{ke dela (Pacione 2001, 271). Zato Soja (2002, 172) raje uporablja izraz reindustrializacija, saj gre za prerazporeditev proizvodnih procesov in delovne sile na globalni ravni, kar se pogosto ozna~uje s priljubljenim izrazom globalizacija. Med poglavitnimi lokacijskimi dejavniki se omenja delovna sila, zlasti cenej{a in manj regulirana s strani dràve (Harrington in ostali 1999, 19). Cenena delovna sila je glavni lokacijski dejavnik predvsem v proizvodnji, zato se ta rada seli v manj razvite dràve. Vendar v razvitih dràvah ostaja tisti del delovne sile, ki zagotavlja tehnolo{ki napredek ter razvoj in zahteva povsem druga~ne razmere: visoko izobraèno delovno silo, dobro opremljenost z informacijsko in telekomunikacijsko opremo, dobre prometne povezave (na primer letali{~a, hitra èleznica) ter ustvarjalno lokalno okolje. Industrija, ki jo zaznamuje postfordisti~na paradigma, ima zato druga~ne razmere za delovanje. Castells in Hall (1994) omenjata nastanek tehnopolisov kot »… rudnikov in plavèv sodobne informacijske dobe …«. Tehnopolis je industrijsko sredi{~e nove ekonomije, ~igar vloga je zlasti ustvarjanje tehnolo{kih inovacij (znanja) in ne zgolj proizvodnja fizi~nih proizvodov. V svojem delu omenjata tri temeljne pogoje, ki na dolo~eni lokaciji omogo~ajo nastanek sodobnega tehnopolisa: • Prvi pogoj je reindustrializacija. V dolo~enem mestu mora priti do zamenjave fordisti~no zasnovanih delovnih mest v industriji z novej{imi postfordisti~nimi delovnimi mesti, kar je pogoj za ustvarjanje novej- {ih, tehnolo{ko intenzivnej{ih proizvodov. • Drugi pogoj je decentralizacija, saj so novej{e industrije tipi~no bolj disperzne in se praviloma ne locirajo v industrijskih conah. Regionalno se pojavljajo v dolo~enih aglomeracijah (grozdih), kar pa se nujno ne odraà na lokalni ravni. Ve~ o pojavu decentralizacije in fragmentacije ekonomskih aktivnosti je govora v nadaljevanju; • Tretji pogoj je sinergija oziroma oblikovanje inovativnega miljeja. Sinergijo je najlaè dose~i v urbanem okolju, kjer je najve~ja gostota ljudi, informacij in idej. Sinergija ne pomeni zgolj sodelovanja in u~enja med podjetji, ampak tudi sodelovanje podjetij z dràvo in izobraèvalnimi institucijami (univerze, raziskovalni in{tituti). Castells in Hall (1994) dejavnik znanja primerjata s pomenom premoga v industrijski dobi, saj je neobhodno potreben za izobraèvanje in urjenje delovne sile ter ustvarjanje novih tehnolo{kih re{itev. Navedeni pogoji so dokaj abstraktni, zato navajamo {pansko raziskavo, ki je sku{ala odgovoriti, zakaj se visokotehnolo{ka industrija locira v prostorsko zna~ilnih predelih (Gripaios 1989; povzeto po Barcelona Field Studies Center 2006). Najpomembnej{i lokacijski dejavnik, ki so ga navajala povpra{ana podjetja, je bil ugodne razmere za delo (primeren ambient). Tudi Castells in Hall (1994) ugotavljata, da je okolje (oziroma zna~ilen ambient, ki vklju~uje tako naravno okolje kot bliìno ustrezne drùbene infrastrukture) med najpomembnej{imi dejavniki za lociranje tehnolo{ko intenzivne industrije, zato se ta locira v polurbana obmo~ja v bliìni ve~jih mest in ugodnimi pokrajinskimi zna~ilnostmi (zelene povr{ine). Drugi najpomembnej{i dejavnik je bil »… ustrezna delovna sila …«, torej dobro izobraèna in prilagodljiva, kar je zna~ilnost njene postfordisti~ne organizacije. Sledil je klasi~en mikrolokacijski dejavnik (ustrez-nost in opremljenost zemlji{~a), temu pa naslednji dejavniki: bliìna podobnih podjetij, podpora lokalne oblasti in bliìna univerze. Vendar definicija novih lokacijskih dejavnikov {e zdale~ ni uniformna. Tako Kulke (2004, 38) razlikuje podjetni{ke in osebne lokacijske dejavnike: 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • Med podjetni{ke uvr{~a tiste, ki so pomembni za delovanje podjetja oziroma tovarne: gospodarska klima oziroma gospodarsko okolje v dràvi, gospodarska klima v mestu, imid` lokacije podjetja, mestni oziroma regionalni imidìn karierne mònosti. • Med osebne lokacijske dejavnike pa uvr{~a stanovanjske povr{ine (kakovostne in cenene), kakovost ìvljenjskega okolja, mònost izobraèvanja, kakovostne prosto~asne aktivnosti, mikavnost regije oziroma mesta, ustrezna prisotnost visoke kulture in »popularne« kulture ter lagodnost ìvljenja. Sodobni lokacijski dejavniki tako {e zdale~ niso uniformni, niti ne veljajo povsod enako. Vendar pa se v vseh raziskavah poudarja zlasti pomen celotnega drùbenoekonomskega okolja, natan~neje drù- benega kapitala, ki se nana{a na dejavnike drùbene organiziranosti in drùbenih norm (Ravbar, Bole in Nared 2005). @e Kulkejeva (2004) delitev na osebne in podjetni{ke lokacijske dejavnike nakazuje, da so v razvitih dràvah zaradi mednarodne delitve dela najpomembnej{i dejavniki ~lovek in njegove sposobnosti. Klju~ne prvine razvoja drùbenega kapitala pa so ustvarjanje znanja, u~enje in institucionalno povezovanje, ki vodijo k inovacijam in gospodarski rasti dolo~ene regije. Kulke (2004, 100) je v zvezi s postfordisti~no preobrazbo industrije in njeno lokacijo ugotovil dve bistveni tènji. V mestih in mestnih regijah, kjer je mo~no prisotna fordisti~na industrija, v prvem koraku pride do teritorialne dezintegracije. To pomeni, da zaradi zmanj{evanja proizvodnih stro{kov industrija zapusti mesto in se preseli na obrobje (v svetovnem ali regionalnem smislu). Glavna posledica je splo- {na deindustrializacija mestnega prostora in opu{~anje proizvodnih aktivnosti. V drugem koraku lahko mesto s svojim raznolikim preteklim industrijskim potencialom ter z è vzpostavljenimi poslovnimi in institucionalnimi mreàmi vstopi v fazo teritorialne integracije, ko se znova pojavijo dolo~ene ekonomske aktivnosti. Lahko gre za preobrazbo v novej{e poslovne in storitvene institucije ali za postfordisti~no zasnovane proizvodne obrate, ki se zna~ilno razlikujejo od fordisti~no zasnovanih obratov. Fleksibilna proizvodnja namre~ zahteva raznoliko proizvodnjo, proizvodnjo v manj{ih serijah in kraj{e proizvodne cikle z ve~jo mero inovacij, ki zmanj{ujejo eksterne in interne stro{ke (Kulke 2004, 113). Zato tak{ni proizvodni obrati zahtevajo lokacije, kjer so velike mònosti kontaktov med raziskovalno, proizvodno in marketin{ko (tr`no) fazo produkcije. Lokacije sodobnih industrijskih kompleksov se tako po mnenju avtorjev selijo zunaj strnjenega mesta in industrijskih con, v nove tehnolo{ke cone (Castells in Hall 1994; Sassen 1995). Te se {e vedno locirajo v okolici ve~jih mest (torej urbanih regij), vendar na bolj suburbaniziranih obmo~jih (Sassen 1995, 69). [e vedno je pomembna tudi regionalna komponenta, saj je tehnolo{ko intenzivna industrija odvisna od bliìne mesta, zlasti zaradi izobraèvalnih, poslovnih in javnih ustanov, ki so praviloma locirane v ve~jih mestih. Vendar pa lokacija v suburbaniziranem okolju praviloma pomeni ve~ prostora za proizvodno dejavnost in zaradi razmaha individualne mobilnosti prebivalstva (dostopnost z avtomobilom, bolj{a dostopnost do avtocest, letali{~, hitrih èleznic) làjo dostopnost zaposlenih. Zgoraj omenjene tuje izku{nje najverjetneje vsaj do dolo~ene mere veljajo tudi v Sloveniji. A slovenski urbani sistem je kljub celokupni prevladi storitvenega sektorja {e vedno nadpovpre~no industrializiran (glej poglavje 3). Zlasti nekatera mala mesta v urbanem sistemu imajo velike neofordisti~ne industrijske obrate, katerih lokacija ni v ve~ji meri odvisna od zgoraj navedenih »postfordisti~nih« lokacijskih dejavnikov. Kljub temu lahko v ve~jih mestih (zlasti Ljubljani) opazimo dolo~ene premike, zlasti na obrobje mest in v suburbanizirano okolico. Primer so {tevilne sodobne poslovne cone (na primer Trzin, Podskrajnik, na~rtovana cona v Nadgorici v severnem delu Ljubljane in tehnolo{ka cona na Brdu v njenem zahodnem delu). »… Na obrobju nastajajo kombinirani proizvodno-raziskovalni parki, v odprti pokrajini nastajajo integrirana podjetja, trgovska in rekreacijska sredi{~a …« (^erne 2004, 94). 5.2.3 TERCIARIZACIJA [irjenje storitvenega sektorja ekonomije ni zgolj sprememba v procesu zaposlovanja, ampak gre za {ir{i proces preobrazbe celotne drùbe. @e omenjena sektorska teorija omenja, da terciarizacija pomeni prehod v napredno drùbo, saj je zna~ilna za vse razvite dràve. Odraza vse ve~je terciarizacije urbanega 113 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole prostora sta nara{~anje potro{nje in spremembe v potro{nji, ki ni ve~ zgolj ekonomska kategorija, temve~ tudi na~in ìvljenja, in rast specializiranih storitev, ki so na nek na~in prevzele vlogo proizvodnih dejavnosti in predstavljajo pomemben del ekonomije mesta. V nadaljevanju sta poleg razlogov za vzpon storitvenega sektorja ekonomije predstavljeni {e dve zna~ilnosti: spremembe potro{nje v mestu, zlasti {iritev nakupovalnih, zabavi{~nih sredi{~ in urbanega turizma, in kulturna proizvodnja kot najpogosteje uporabljen izraz za vzpon specializiranih storitev v mestu. Seveda terciarizacija vklju~uje tudi druge aktivnosti, na primer javni sektor, vendar sta najbolj zna~ilna parametra ekonomske preobrazbe mesta potro{nja in specializirane storitve (Friedmann 1995; Sassen 1995, 2002; Soja 2002). 5.2.3.1 Razlogi terciarizacije Razlogi terciarizacije drùbe so nelo~ljivo povezani s splo{no ekonomsko preobrazbo in z njo povezano deindustrializacijo. ^e je glavni razlog za splo{no deindustrializacijo v razvitih dràvah pove~evanje produktivnosti v proizvodnem sektorju, je pri terciarizaciji proces obraten. Zna~ilno je, da ima primarni sektor srednje visoko produktivnost, sekundarni pa zelo visoko, medtem ko je zna~ilnost storitvenega sektorja, da ima naj{ibkej{o produktivnost (Kulke 2004, 26). To izhaja iz narave delovnega procesa v storitvah, kjer prevladuje ~love{ko delo, zato je znanje in splo{ne ~love{ke spretnosti tèje nadomestiti kot ro~no delo v industriji. V storitvenem sektorju ekonomije je sicer mo~no olaj{al delo tehnolo{ki razvoj, zlasti telekomunikacijskih in informacijskih tehnologij, a ~lovekove odlo~itve in ~love{ko delo ostajajo neobhodno potrebni, na primer v bankah, {olstvu in podobnih dejavnostih. Visoka produktivnost v industriji in nizka v storitvah pomeni, da bo v teoriji potekal pretok zaposlenih iz industrije v storitve (Peneder 2006, 15), vendar drugi avtorji (na primer Perrons 2004) opozarjajo, da prezaposlitev ne poteka enozna~no, saj vedno ostane del delovne sile, ki ne zmore najti zaposlitve v storitvah in ostane brezposelna. Drug dejavnik, ki pospe{uje terciarizacijo, je v razvitih dràvah postfordisti~en na~in proizvodnje (tako imenovana fleksibilna specializacija), za katerega so zna~ilni kratek proizvodni cikel, mo~no mednarodno povezovanje in trènje ter novi koncepti proizvodnje. Vsi ti dejavniki spodbujajo zaposlovanje v storitvenem sektorju. Za sam proces proizvodnje so klju~ne {tevilne storitve, od znanstveno-raziskovalnih dejavnosti, ki sku{ajo izbolj{ati tehnolo{ki proces, do finan~no-poslovnih dejavnosti, ki sku{ajo proizvod ~im bolje prodati (na primer ogla{evalske agencije, mediji in podobno). Na ta na~in je proizvodnja odvisna od vse ve~je inovativnosti, iznajdljivosti in sposobnosti delavcev v storitvah (Amin in Malmberg 1994, 230). Mnogi avtorji zato postavljajo v ospredje nove urbane ekonomije, zlasti rast specializiranih storitev, ki postfordisti~ni industriji nudijo raznovrstne usluge (Friedmann 1995; Sassen 1995). Sassnova navaja (1995, 65), da je dejansko najpomembnej{i proces ~edalje ve~ja usmerjenost industrije k storitvam. To pomeni, da so industrijska podjetja zaradi globalne konkuren~nosti vse bolj odvisna od raznih finan~nih in poslovnih podjetij, ki sku{ajo njihove izdelke ~im uspe{neje prodati. Avtorica je prepri~ana, da so prav »mednarodno« usmerjene storitve tiste, ki so postale sredi{~e urbane ekonomije in so prevzele primat tradicionalnim proizvodnim podjetjem, ki so v globalnih razmerah postala povsem odvisna od storitev. Industrijsko podjetje, ki nima podpore v specializiranih storitvenih dejavnostih (raznih bankah, tr`nih in podobnih podjetjih, ki se specializirajo za prodajo na globalnem trgu), bo lahko kmalu propadlo, saj svojih proizvodov ne bo zmoglo prodati na trì{~u. S tem se je poloàj v urbani ekonomiji temeljito spremenil; storitve so postale del ekonomske baze mest in niso ve~ zgolj dopolni-tev industrijske dejavnosti. Terciarizacija je torej posledica dveh dejavnikov: pove~anih potreb po storitvah na eni strani ter sorazmerno nizke produktivnosti v storitvah glede na primarni in sekundarni sektor na drugi. Kateri dejavnik je mo~nej{i, je tèko ugotoviti in je stvar razprave v ekonomski znanosti. Lorentz in Savona (2006) sta na podlagi analize produktivnosti v nem{kem gospodarstvu ugotovila, da je terciarizacija v Nem~iji posledica selitve delovnih mest v industriji v manj razvite deèle in ve~jih potreb po storitvenih dejavnostih, medtem ko imajo sektorske spremembe produktivnosti manj{i pomen. Vendar imajo posamezne drà- ve razli~ne spremenljivke, zato je lahko izrazitost terciarizacije za vsako dràvo druga~na. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 30 25,3 24,5 25 20 18,6 18,4 15 12,7 11,5 10,3 9,8 10 8,8 9,2 7,9 8,2 7,8 7,8 6,2 5,6 5 3,9 3,5 0 o o o vina itve ava vanje itve trgo promet avstv gostinstv aè vne stor zdr javna upr izobr , poslo finan~no posredni{tv druge in osebne stor nepremi~nine 2000 2005 Slika 36: Gibanje bruto doma~ega proizvoda (BDP) po dejavnostih v letih od 2000 do 2005. 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 sekundarni sektor terciarni sektor netr`ne storitve tr`ne storitve Slika 37: Delè bruto doma~ega proizvoda (BDP) po dejavnostih v storitvah v Sloveniji v letih 2000 in 2005 (Statisti~ni letopis RS 2006). 115 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Storitveni sektor je najpomembnej{i tudi v slovenskih mestih in zagotavlja 59 % vseh delovnih mest. Storitve prispevajo ve~ kot 62 % slovenskega bruto doma~ega proizvoda, njihov delè pa {e nara{~a. Spremembe so tudi znotraj storitvenega sektorja, vendar so minimalne: delè tr`nih storitev v zgradbi slovenskega bruto doma~ega proizvoda se je s slabih 44 % leta 2000 pove~al na dobrih 46 % leta 2005, medtem ko delè javnih storitev z dobrimi 16 % ostaja nespremenjen. Na sliki 37 vidimo, da najve~ji delè bruto doma~ega proizvoda v storitvah prispevajo poslovne in nepremi~ninske storitve, kamor spadajo razne pravne, ra~unovodske, ogla{evalske, projektantske, admini-stratorske, posredovalne storitve. Sledijo trgovske in nato prometne storitve. V obdobju med letoma 2000 in 2005 so najve~ji porast doìvele storitve s podro~ja prometa, skladi{~enja in zvez (za 1,2 %), poslovnih in nepremi~ninskih storitev ter izobraèvanja. Najve~ji upad so doìvele osebne, javne in druge storitve, javna uprava ter storitve gostinstva in prometa. Terciarizacija v Sloveniji ni nov pojav. Klemen~i~ (1989, 233) je ugotovil, da se je po letu 1981 razvoj sekundarnega sektorja zaklju~il in obstajala je è tretjina ob~in, kjer je bil najmo~neje zastopan storitveni sektor. Popis leta 1991 je bil prvi, ki je pokazal, da je terciarni sektor prevladal nad sekundarnim. Kljub vsemu je bilo dokaj dolgo zna~ilno, da so storitve prevladovale le v redkih ve~jih mestih, na primer v Ljubljani, Celju, in v obalnih mestih. To so bila sredi{~a z izrazito upravno, oskrbno-obrtno in turisti~no vlogo. Zunaj teh sredi{~ so bile storitve skromnej{e in vezane na posamezne obrtnike in trgovce (Kladnik in Repolusk 1998, 267). Zgo{~evanje prebivalstva je v zreli industrijski fazi (sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja) prineslo potrebe po ve~jem {tevilu storitvenih dejavnostih in njihovi popestritvi. Terciarizacija je potekala zlasti na ra~un zmanj{anega zaposlovanja v industriji ter ekonomske imigracije v gostinski in trgovski dejavnosti, zve~ine z obmo~ij dana{njega Kosova in Makedonije (Kuhar de Domizio 1998, 142). Pravi razmah storitvenih dejavnosti pa se je za~el {ele s politi~no in drùbeno preobrazbo v devetdesetih letih, ko je Slovenija zaklju~ila poznoindustrijsko fazo in pri~ela s postindustrijsko. Za to stopnjo pa ni ve~ zna~ilna zgolj prevlada storitev nad industrijo, pa~ pa je pri{lo tudi do temeljnih sprememb v urbanem sistemu. V poglavju o ekonomskih zna~ilnostih urbanega sistema smo ugotovili, da terciarizacija ni ve~ zna~ilna zgolj za ve~ja mesta in tista s poudarjeno turisti~no ali prometno vlogo, temve~ je vse bolj izrazita tudi v ostalih majhnih in srednjevelikih mestih v urbanem sistemu, na primer v Postojni, Tol-minu, na Ptuju, Jesenicah, v Dravogradu in drugih. V dràvah z dalj{o tradicijo tr`nega gospodarstva je za terciarizacijo »kriva« zlasti sprememba v produktivnosti med industrijskim in storitvenim sektorjem, ki spremljajo postfordisti~ne spremembe v na~inu proizvodnje. To deloma velja tudi za Slovenijo, vendar je njena hitra terciarizacija po osamosvojitvi br`- kone predvsem posledica podhranjenosti storitev v socialisti~nem drùbenem redu. Ob prehodu v tr`no gospodarstvo se je to odraàlo zlasti v nagli rasti trgovskih in tudi nekaterih drugih storitev. Rast kupne mo~i prebivalstva in bruto doma~ega proizvoda je zahtevala vse ve~ storitev, saj se ve~ja kupna mo~ izkazuje tudi z ve~jo porabo in zato ve~jimi potrebami po storitvah. Dolo~eno vlogo pri vzponu so imele tudi ve~ja konkuren~nost in podjetni{ka naravnanost podjetij v storitvah ter investicije tujih podjetij v slovenskem prostoru (v trgovini in tudi ostalih storitvah). Omenili smo ekonomske razloge za vse ve~jo terciarizacijo: spremenjen, postfordisti~en na~in gospodarjenja, globalizacijo ekonomije ter nesorazmerje v produktivnosti industrije in storitev. Poglavitna posledica terciarizacije drùbe je v pojavu potro{ni{tva in nastanku potro{ni{ke drùbe, znanilcih nove urbane drùbe in kulture. 5.2.3.2 Potro{ni{tvo v mestu Bistvo storitvenih dejavnosti je potro{nja, ki ne vklju~uje le trgovine, temve~ tudi vse ostale storitvene dejavnosti, od turisti~nih in gostinskih do prometnih, poslovnih, finan~nih in {tevilnih drugih. Kot je ugotovil Mumford je razvoj mesta nelo~ljivo povezan tudi z razvojem potro{ni{tva v njem (Mumford 1969; povzeto po Ur{i~u 2003, 19): »… Prostori potro{nje privabljajo ljudi v mesta in predstavljajo prostore 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 menjave, kjer se ne menjavajo le dobrine in denar, temve~ prihaja do menjave socialnih stikov, kultur in drùbenih interesov …«. Mesta so zaradi mnoìne ljudi, kapitala in idej idealni kraji za trgovanje, ker ljudje vedno znova potrebujejo nove dobrine, ki jih zamenjujejo z lastnim dobi~kom (Ur{i~ 2003, 20). Za nadaljnjo obravnavo potro{ni{tva in njegovega vpliva na zgradbo mesta potrebujemo natan~- nej{o razlago. »… Potro{nja je vsaka dejavnost, ki vklju~uje izbiro, nakup, uporabo, vzdrèvanje, popravilo ali odstranitev proizvoda ali storitve …« (Thorns 2002, 120). Potro{nja v postindustrijskem mestu ne pomeni le uporabe fizi~nih proizvodov, temve~ tudi uporabo storitev, znanja in idej. Tako Thorns (2002) meni, da je potro{nja najbolj o~itna na krajih, kjer potekajo nakupovanje, hranjenje, druènje, turisti~- ne aktivnosti, rekreacija in prosto~asne aktivnosti, doìvljanje umetnosti, gledanje filmov in podobno. Potro{nja {e zdale~ ni zgolj ekonomska kategorija, ampak ima tudi drùbene dimenzije. @e dolgo je namre~ znano, da se dolo~ene drùbene skupine identificirajo z dolo~enim slogom potro{nje. »Si, kar tro{i{« je pogosta misel v drùboslovnih razpravah o sodobni potro{ni{ki drùbi. Thorns (2002, 121) meni, da je analogija prehoda iz industrijske v postindustrijsko drùbo prehod iz proizvodne v potro- {ni{ko drùbo. Urbana struktura se potro{ni{kim dejavnostim prilagaja – mo~nej{e je potro{ni{tvo, ve~ji vpliv ima na zgradbo mesta. Filozof in pisatelj Alain de Botton opisuje zna~ilnosti zgodnje povojne potro- {ni{ke drùbe v angle{kih mestih (2005, 38): »… v 20. stoletju je nastala nova vrsta Anglije, deèla cest in stanovanj, kjer obi~ajni delavci berejo rumeno ~asopisje, poslu{ajo radio in v prostem ~asu nakupujejo ter se obenem iz leta v leto veselijo ve~jih dohodkov. … obmestna obmo~ja se po~asi preobraàjo v nekaj novega – v tej novi divjini betona in stekla obstaja nekaj nemirnega, brezkulturnega …«. Potro{nja je mestom vtisnila velik pe~at, v Sloveniji na primer s {tevilnimi srednjeve{kimi trgi, ki so bili dolgo osrednji kraji potro{nje. Temeljite spremembe v potro{nji so se za~ele po 2. svetovni vojni s fordisti~nim na~inom gospodarjenja, ki je ustvarjal mnoìco novih in cenej{ih proizvodov. Castells (1978, 33) je novo vrsto potro{nje slikovito opisal kot »… kolektivno potro{njo …« z zna~ilno mehansko rutino, ki nadalje omogo~a reprodukcijo delovne sile in proizvodnih odnosov. Po njegovem mnenju, pa tudi po mnenju Harveyja (1989), je potro{nja izjemno pomemben del kroènja kapitala in predstavlja temeljni mehanizem urbanega razvoja. Na sliki 5 je vidno, da je potro{nja enako pomembna kot proizvodnja, {e zlasti zaradi vpliva na javne funkcije (politi~ne, vodstvene, upravljavske, socialne, raziskovalne in {tevilne druge), ki predstavljajo servis kolektivne potro{nje. Na spremenjeno potro{njo v mestu vplivajo spremembe v povpra{evanju in ponudbi (Pacione 2001, 232). Povpra{evanje pomeni naslednje spremembe na strani potro{nikov: • Spremenila se je lokacija bivanja prebivalstva. S suburbanizacijo in depopulacijo mestnih sredi{~ se je spremenilo teì{~e prebivalstva, ki ni ve~ v mestnem sredi{~u, ampak na obrobju mest. Sredi{~a mest vse pogosteje zaseda revnej{e prebivalstvo, medtem ko se srednji in vi{ji sloj v ve~ji meri seli v obmestja. • Spremembe v pri~akovanjih potro{nikov, ki èlijo ~edalje ve~jo udobnost pri nakupovanju, ki je mestno jedro ne omogo~a ve~. • Rast zaposlenosti ènske delovne sile, ki vpliva dvojno: na rast kupne mo~i zaradi vi{jih dohodkov v gospodinjstvu in na pomanjkanja ~asa za nakupovanje, kar ima za posledico redkej{e obiske nakupovalnih sredi{~, a ob tem kupovanje ve~jih koli~in izdelkov. • Pove~anje kupne mo~i po 2. svetovni vojni v kapitalisti~nih dràvah (v Sloveniji po osamosvojitvi), ki je povzro~ilo ve~je povpra{evanje in bolj masovno kupovanje izdelkov. • Spremembe v mobilnosti prebivalstva, ki se vse bolj posluùje osebnega avtomobila, vse manj pa pe{a~enja, kolesarjenja in javnih prevoznih sredstev. Spremenili pa se niso le potro{niki, temve~ tudi ponudniki oziroma trgovske verige (Pacione 2001, 233): • Trgovska podjetja so bila v zadnjih dveh desetletjih pod vplivom daljnosènih strukturnih sprememb. Tako je Wrigley (2000) ugotovil, da je hkrati z rastjo trgovskih podjetij potekalo tudi njihovo povezovanje in prevzemanje. Ob koncu devetdesetih let 20. stoletja je 100 najve~jih trgovskih podjetij obvladovalo kar tri ~etrtine celotne svetovne trgovine (Wrigley 2000, 294). Manj{a podjetja so bodisi 117 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole propadla bodisi so jih prevzele velike trgovske verige. [e zlasti nagel je bil ta proces v biv{ih socialisti~nih dràvah osrednje Evrope, kjer je na primer trgovska veriga Tesco do leta 1999 odprla kar 97 supermarketov. Na Poljskem je imelo tuje lastnike kar 80 % trgovin, na ^e{kem 61 % in na Madàrskem 49 % (Wrigley 2000, 298). Zaradi majhnega trga Slovenija tolik{ne prevlade tujih trgovcev sicer ni doìvela, vendar se tudi pri nas {tevilo manj{ih trgovcev zmanj{uje, saj jih prevzemajo ve~je nakupovalne verige ali pa zaradi nekonkuren~nosti propadejo. Najve~, dobrih 14.000 trgovin je bilo leta 1997, nato se je {tevilo za~elo zmanj{evati in je leta 2002 zna{alo le {e dobrih 10.000 (Rezultati raziskovanj 2004, 18). • Nove tehnologije omogo~ajo prednosti velikim trgovskim verigam, ki lahko zaradi naprednej{e logi-stike ponujajo cenej{e proizvode in storitve. Dejavniki, ki jih omenja Pacione, so le nekateri izmed {tevilnih, ki vplivajo na spremenjeno lokacijo potro{nje v mestu. Zlasti pomembna je sprememba dostopnosti v mestih, ki jo je povzro~ila splo{na motorizacija prebivalstva. Za potro{nike so lokacije ob ve~jih prometnicah na obrobju mest z velikimi parkirnimi povr{inami brez dvoma postale bolje dostopne kot lokacije v zgodovinskih jedrih mest, ki se soo~ajo s prostorskimi omejitvami. Lokacija pa ni pomembna samo za potro{nike, temve~ tudi za trgovske verige, ki jim prav tako zaradi làje dostopnosti, nìjih cen zemlji{~ in ve~jih povr{in bolj ustrezajo lokacije zunaj strnjenega dela mesta. Pomemben pojem pri preu~evanju potro{ni{ke drùbe je komodifikacija. Thorns (2002, 123) navaja, da gre za bistven proces v sodobni potro{ni{ki drùbi, ki sku{a razli~ne materialne proizvode spremeniti v tr`no in prodajano blago. V industrijski dobi je bilo tako v zahodnih dràvah kot v Sloveniji zna~ilno, da so se masovni proizvodi prodajali brez pretiranega reklamiranja. Povpra{evanje po blagu je bilo veliko, zato so bili proizvodi standardizirani in medsebojno zelo podobni. V postfordisti~nem na~inu akumulacije pa je prevladala fleksibilna proizvodnja z zelo kratkim proizvodnim ciklom. Poudarek je na ustvarjanju razli~nosti med proizvodi in ne ve~ na njihovi podobnosti, kar se zagotavlja z iskanjem tr`nih ni{ in pri-lagajanjem individualnemu okusu potro{nika (Thorns 2002, 123). Za glaven vir nove komodifikacije se je izkazalo podro~je informacij in komunikacij. Na tem podro~ju so se pojavile {tevilne nove tr`ne ni{e, ki so na primer sku{ale prodajati oglasni prostor na spletu, prodajati prek spleta bodisi materialne proizvode bodisi novice in informacije. Komodifikacijo, torej na~in, kako prodati dolo~eno storitev, so nekateri poimenovali kar informacijska ekonomija, ta pa temelji na intelektualnih pravicah in patentih, saj obi- ~ajno nima materialnega, oprijemljivega proizvoda, temve~ zgolj idejnega oziroma intelektualnega (Thorns 2002, 124). Komodifikacija ima tudi {ir{e posledice – ker sta klju~nega pomena znanje in inovativnost, so dràve v iskanju hitrej{ega napredka za~ele poudarjati pomen ~love{kega kapitala in posledi~no namenjati ve~ja sredstva izobraèvanju, raziskovanju in znanosti. V urbanem kontekstu to pomeni, da je v mestu na voljo ~edalje ve~ proizvodov, ki se prodajajo in trìjo na razli~nih krajih: v nakupovalnih sredi{~ih, barih in restavracijah, zabavi{~nih parkih, gledali{- ~ih in kino dvoranah ter {portnih kompleksih. Med nematerialne proizvode spadajo {tevilni mediji, ki reklamirajo in trìjo proizvode ter jim dodajajo simbolno vrednost, ki je precej ve~ja od njihove dejanske (Thorns 2002, 125). V prostorskem smislu je glavna posledica potro{ni{tva v mestih vse ve~ja fragmentacija (Featherstone 1991; povzeto po Thornsu 2002, 130). Stara mestna sredi{~a, ki so bila dolgo poglavitni prostor potro{nje, so zaradi vse pogostej{e uporabe osebnih avtomobilov s strani potro- {nikov za~ela izgubljati pomen, saj so postala slab{e dostopna. Potro{nja v obliki nakupovalnih, storitvenih in zabavi{~nih sredi{~ se v ve~ini evropskih mest vse bolj seli na obrobje mesta, na obmo~ja, ki so bolje dostopna z osebnim avtomobilom in hkrati nudijo obilo prostora. S tem jim je omogo~ena velika prilagodljivost na hitro spreminjajo~e se nakupovalne navade potro{nikov, medtem ko staro mestno sredi{~e omejujejo zgodovinske stavbe in zakonske omejitve. Lokacija potro{ni{kih dejavnosti zunaj sredi{~a poteka vzporedno s spremembami mobilnosti mestnega in zunajmestnega prebivalstva. V sodobnem mestu je dnevna aktivnost prebivalstva zna~ilno razpr{ena in zahteva precej{njo mero mobilnosti, ponavadi z osebnimi prevoznimi sredstvi (Bole 2005, 18), kar je Ur{i~ (2003, 26) ozna~il kot »diktaturo avtomobila« v mestih. Zato so pri razme{~anju sodobnih 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 krajev potro{ni{tva pomembne lokacije ob prometnih vozli{~ih, ki omogo~ajo veliko mobilnost prebivalstva. V prostorskem smislu poteka torej fragmentacija, ko se ve~ina potro{ni{kih dejavnosti nakopi~i okrog nakupovalnih ali zabavi{~nih sredi{~, ki so posejana na robu strnjenega dela mesta, kjer so dobro dostopna tako za mestno kot tudi za okoli{ko prebivalstvo. Pri sodobni potro{nji v mestu je treba opozoriti na {e eno pomembno zna~ilnost. Kljub temu, da se kraji potro{nje praviloma locirajo na mestno obrobje, sku{ajo posnemati urbanost in mestni na~in ìvljenja. S svojo arhitekturo spominjajo na orja{ke kocke in kvadre, ume{~ene v nepregledno polje parkiri{~, medtem ko se v njihovi notranjosti vzdrùje umetno, klimatizirano okolje (de Botton 2005, 40). Ve~jo urbanost, ki je glavni privla~ni dejavnik sodobnih krajev potro{nje, doseèjo z na~rtnim me{anjem raznoraznih prosto~asnih aktivnosti denimo nakupovanja, zabave (kino, gledali{~a, zabavi{~ni parki, bazeni) in prehranjevanja (restavracije, bari). S tem èlijo privabiti ~im ve~je {tevilo obiskovalcev tudi po zaprtju trgovin in ustvarjajo mestni utrip v sicer nemestnem okolju (Ur{i~ 2003, 38). Znano je, da so trgovci in podjetniki pri ustvarjanju urbanega imidà zelo inovativni, kar velja tudi za poimenovanje posameznih nakupovalnih sredi{~. Poimenovanje potro{ni{kih sredi{~ je namre~ pomemben del ustvarjanja njihovega »urbanega« imidà. V Ljubljani tako najdemo imena City Park, BTC City, v Mariboru Euro Park, v Celju City Center. Tudi imena posameznih objektov in obmo~ij imajo pridih urbanosti, na primer Aleja mladih, Atlantis, Kolosej, Emporium, Arena … Ena glavna zna~ilnost terciarizacije mestnega okolja je torej potro{ni{tvo, katerega odraz je nastanek trgovskih sredi{~ ali »katedral potro{ni{tva«, kot jih je imenoval Thorns (2002, 133), na obrobju mest. Prostorska dekoncentracija teh sredi{~ je zna~ilna tudi za Slovenijo, kjer je bil proces terciarizacije in drùbene preobrazbe zaradi podpovpre~nega razvoja storitev v obdobju socialisti~nega drùbenega reda {e mo~nej{i (Rebernik 2006). V nadaljnjem besedilu predstavljamo tri zna~ilne izraze potro{ni{tva v sodobnih mestih, ki po mnenju Thornsa (2002, 133) najbolj vplivajo na urbane spremembe: nakupovanje in nakupovalna sredi{~a, zabavi{~ni parki ter mestni turizem. 5.2.3.3 Nakupovanje in nakupovalna sredi{~a Nakupovalna sredi{~a poosebljajo razvoj potro{nje in prehod v postindustrijsko drùbo. V biv{ih socialisti~nih mestih je bil ta proces {e posebej intenziven, saj so tuji in doma~i investitorji v nekaj letih nadoknadili zaostanek, kajti v preostalih razvitih dràvah je ta proces potekal è ve~ kot 30 let (Tosics 2005; povzeto po Reberniku 2006). V Sloveniji so prehod v tr`no ekonomijo spremljali terciarizacija, razvoj podjetni{tva, hitro ve~anje kupne mo~i in spremembe nakupovalnih navad. Prodajne povr{ine so se z 825.000 m2 leta 1989 pove~ale na 1.510.000 m2 leta 2001 (Rebernik 2006, 238). Nakupovanje je klju~na aktivnost in gonilo sodobne ekonomije. S tem ni ve~ zgolj zadovoljevanje potreb po bolj ali manj nujnih dobrinah, temve~ je postalo tudi na~in zabave in preìvljanja prostega ~asa. Tako Gilboa in Schnell (2006, 368) nakupovalna sredi{~a opisujeta kot pasti, ki potro{nike privabljajo h kar najve~jemu in s tem neracionalnemu nakupovanju. Nakupovanje je tradicionalno potekalo v lokalnih oskrbnih sredi{~ih, ki so bila potro{nikom praviloma dosegljiva v pe{ razdalji. Zgovoren primer je bila Ljubljana, kar je ugotovil Pak (1973, 2002b) v raziskavi o mestnih trgovskih sredi{~ih. Ostanek teh lokalnih oskrbnih sredi{~, ki so bila glavni vir osnovne oskrbe, so manj{e tr`nice, zgrajene v lokalnih sredi{~ih, v Ljubljani na primer v Mostah, Dravljah in [i{ki. Vendar, kot je ugotovil tudi Pak (2002b, 58), imajo najve~jo ekonomsko mo~ v mestu veliki trgovci in trgovske verige, ki odlo~ilno vplivajo na lokacijo oskrbnih sredi{~. Zametki sodobnih nakupovalnih sredi{~ oziroma supermarketa so se na za~etku 20. stoletja poja-vili v Zdruènih dràvah Amerike, kjer so se postopoma raz{irila po celotni dràvi in pozneje po vsem svetu. Nakupovalna sredi{~a so v bistvu eden prvih globalnih proizvodov, saj so si zelo podobna ne glede na dràvo in lokacijo, kjer so ume{~ena. Na~rtovana so na na~in, da zagotavljajo isto doìvetje nakupovanja ne glede na to, kje na svetu to aktivnost opravljamo. Ponavadi imajo zna~ilno pravokotno 119 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole tlorisno obliko, obdana so s parkiri{~i in v njih ni naravne svetlobe (Gilboa in Schnell 2006, 369). Doslej najve~je nakupovalno sredi{~e je bilo leta 2005 zgrajeno v Dongguanu na Kitajskem. Obsega 660.000 m2 povr{in, kar je ve~ kot vsa nakupovalna sredi{~a v Ljubljani in Mariboru, ki skupaj premoreta »le« 480.000 m2 prodajnih povr{in (medmrèje 1). Obstaja ve~ klasifikacij nakupovalnih sredi{~. Tako Luki} in Jakov~i}eva (2004, 42) razlikujeta {ti-ri vrste nakupovalnih sredi{~. Najvi{ja kategorija so trgovska sredi{~a, za katera je zna~ilno, da imajo enotno lastni{tvo in upravljanje, kljub temu, da jih lahko sestavlja ve~ manj{ih trgovin. Imajo skupne parkirne prostore in pogosto ve~ ve~jih trgovin ter obilico manj{ih, pa tudi najrazli~nej{ih storitev. Naslednja kategorija so hipermarketi, trgovska sredi{~a, ki so nekak{na vmesna kategorija med pravimi hipermarketi in trgovskimi sredi{~i. V tej skupini prevladuje ena sama velika trgovina (hipermarket z ve~ kot 2000 m2 prodajnimi povr{inami), druge, manj{e trgovine imajo bolj obroben zna~aj (Luki} in Jakov- ~i} 2004, 45). Tretja skupina so pravi hipermarketi, to je samopostrène trgovine z ve~ kot 2000 m2 prodajne povr{ine; poleg prehrambenih izdelkov nudijo tudi druge proizvode, kot so obla~ila, elektronske naprave in podobno. Zadnja skupina so specializirani hipermarketi, ki prodajajo le eno vrsto blaga, ponavadi za srednjero~no in dolgoro~no oskrbo prebivalstva (pohi{tvo, orodje in podobno). Pacione (2001, 230) na primeru angle{kih mest razlikuje le med supermarketi in hipermarketi, na podlagi gravitacijskega obmo~ja pa jih deli v {tiri glavne skupine: • nakupovalna sredi{~a, ki so namenjena lokalni soseski in oskrbujejo med 20.000 in 40.000 prebivalcev; imajo en supermarket in od 20 do 30 manj{ih trgovin; • lokalna nakupovalna sredi{~a, ki so namenjena do 200.000 prebivalcem in imajo poleg supermarketa {e do 40 manj{ih trgovin; njihova lokacija je pogosto ob kriì{~u dveh pomembnih cest; • regionalna nakupovalna sredi{~a, ki imajo zaledje z do 500.000 prebivalci, do 100 manj{ih trgovin in so locirana ob avtocesti; • nadregionalna nakupovalna sredi{~a, ki imajo zaledje z ve~ kot 500.000 prebivalci, dva ali ve~ supermarketov in ve~ kot 100 drobnih trgovcev; locirana so ob kriì{~u pomembnej{ih avtocest. Nakupovalna sredi{~a je kategotiziral tudi Drozg (2001, 11). Prvo skupino sestavljajo hipermarketi, to je velike samopostrène trgovine z ve~ kot 1000 m2 prodajnimi povr{inami in s prevlado prehramb-nih izdelkov. Druga skupina so specializirani hipermarketi ali velike specializirane trgovine, ki nudijo le eno vrsto proizvodov, na primer {portne artikle, pohi{tvo in podobno. Tretja skupina je trgovski center, objekt z ve~ kot 3000 m2 prodajnimi povr{inami, ki pod isto streho zdruùje ve~ trgovin, vendar s prevlado velike osrednje trgovine. Zadnja skupina je trgovski kompleks, ki ga sestavlja ve~ trgovskih centrov, zdruènih v celoto in povezanih s parkiri{~i, dovoznimi potmi. V njem ni poskrbljeno le za oskrbo, ampak tudi za druge prosto~asne dejavnosti. Zaradi velikega {tevila nakupovalnih sredi{~, posledi~ne medsebojne tekmovalnosti in posnema-nja urbanosti sku{ajo trgovci nakupovanje povezovati s prosto~asnimi dejavnostmi. Zato so v okviru velikih nakupovalnih sredi{~ lahko tudi kinodvorane, dvorane za rekreacijo, muzeji ali galerije, restavracije, sejemski in kongresni centri ter vse pogosteje tudi hoteli in moteli. Najnovej{i trend je kombiniranje nakupovanja z drugimi poslovnimi dejavnostmi (Thorns 2002, 137). Nekateri so zato prepri~ani, da nakupovalna sredi{~a postajajo novi kraji sre~evanja in druènja, nove »agore« oziroma kraji, kjer se oblikujejo lokalne skupnosti in lokalna identiteta (Gilboa in Schnell 2006). Prevzemajo torej funkcije, ki jih je neko~ imelo mestno sredi{~e. Luki} in Jakov~i}eva (2004) sta podobno ugotovila na primeru zagreb{kih nakupovalnih sredi{~, kjer trgovska sredi{~a in veliki hipermarketi nimajo le ekonomske funkcije, ampak ~edalje bolj izrazito tudi socialno in kulturno vlogo. Nakupovanje v veleblagovnicah je {e vedno vezano na mestna sredi{~a, a s spremenjeno funkcijo. ^e so neko~ veleblagovnice predstavljale glavni vir oskrbovanja, je njihova funkcija danes slejkoprej dopolnilna in turisti~na (Thorns 2002, 138). Ve~inoma so namenjene starej{emu prebivalstvu in turi-stom, ki so bolj vezani na zgodovinsko mestno sredi{~e, lahko pa se specializirajo in tekmujejo s sodobnimi nakupovalnimi sredi{~i. V Ljubljani imamo vzor~ne primere tradicionalnih veleblagovnic. Med najstarej{e spada secesijska Urban~eva hi{a, kjer je zdaj Centromerkur, med povojne pa stavbi Maximarketa 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 in Name. Kljub temu velja, da so mestna sredi{~a izgubila svojo oskrbno vlogo. V tuji literaturi se omenja izraz commercial blight, ki ozna~uje dekoncentracijo oskrbne funkcije v mestu; sredi{~e mesta ohrani le malo trgovin, namenjenih lokalnemu prebivalstvu (Berry 1963; povzeto po Pacioneju 2001, 235). V Ljubljani je bilo leta 2002 v sredi{~u mesta le {e 18 % prodajnih povr{in, preostale pa so bile zunaj njega (Koren in ostali 2003). 5.2.3.4 Zabavi{~ni parki Najbolj pogosta spremljajo~a dejavnost pri dejavnosti nakupovanja so zabavi{~ni parki. Thorns (2002, 138) je med drugim zapisal: »… vse v mestu se vrti okrog nakupovanja, prodajanja doìvetij in s tem spodbujanja potro{ni{ke kulture ter èlje. Spodbuja se hedonizem in uìtek …«. Tudi zabavi{~ni parki so izum druge polovice 20. stoletja, v Sloveniji in drugih biv{ih socialisti~nih dràvah pa so se uveljavili z vzpostavitvijo tr`nega gospodarstva. Namenjeni so zlasti preìvljanju prostega ~asa, tudi rekreaciji in druènju. Prodajajo doìvetja, ki jih pogosto kombinirajo z raznimi oblikami rekreacije, na primer z adre-nalinskimi parki ali bazenskimi kompleksi. Zabavi{~ni parki so skoraj vedno tematski. Tako na primer v Ljubljani poznamo kopijo plan{arskih stanov z Velike planine, v katerih je mòna uporaba savne. Zabavi{~ni parki sku{ajo poustvarjati resni~- nost in zabrisati meje med umetnim in realnim. Zlasti v azijskih dràvah so tematski zabavi{~ni parki usmerjeni v poustvarjanje svetovnih mest in ~udes. Nem{ki sociolog Sewing je na mednarodni konfe-renci Time, Space, Places leta 2005 v Berlinu pripovedoval osebno izku{njo iz Kitajske, kjer so v bliìni Shenzhena zgradili velik zabavi{~ni park s kopijami svetovnih mestnih sredi{~ in ostalih ~udes v origi-nalnem merilu. V parku, poimenovanem Window of the World (Okno sveta), si je mogo~e ogledati kopiji egip~anske Sfinge in pari{kega Eifflovega stolpa v naravni velikosti, lahko pa se sprehodite tudi po »mestnem sredi{~u Berlina«, ki je po Sewingovih besedah Berlinu bolj podobno od originala. Svetovno znan primer zabavi{~nih parkov je mesto Las Vegas, kjer zabave èljni obiskovalci tro{ijo v {tevilnih igralni-cah, ki so pogosto kopije raznih krajev, na primer Benetk, Luksorja v starem Egiptu, Monte Carla … Zabavi{~ni parki so pogosto locirani v okviru nakupovalnih sredi{~ ali pa imajo samostojno lokacijo, najve~krat na obrobju mesta, kjer so dobro dostopni z osebnimi avtomobili. Zna~ilna sta stroga funkcijska delitev aktivnosti (na zabavni, ~akalni, prehranjevalni del in podobno) ter strogo kontrolirano okolje. Najve~ji trik zabavi{~nih sredi{~ je prepri~evanje ljudi, da je prikazani fantazijski svet »… enako realen kot zunanji, a vseeno bolj{i …« (Zukin 1991; povzeto po Thornsu 2002, 141). Zabavi{~ni parki so izjemno dobi~konosna dejavnost. 19 najve~jih tematskih parkov v Evropi ustvari letno 1,5 milijarde dolarjev dobi~ka, kar pa je {e vedno le tretjina od tega, kar »pridelajo« zabavi{~na sredi{~a v ZDA (Jones in Robinett 1998). V Sloveniji klasi~nih zabavi{~nih parkov v mestih nimamo. Zabavi{~na funkcija je zaenkrat zgolj dopolnilna dejavnost nakupovanju in ne predstavljajo lo~enega kraja potro{nje. Najpogostej{a oblika so kino kompleksi, redkeje tudi druge oblike zabave, na primer termalno-bazenski ali {portno-rekreacijski kompleksi (kegljanje, bowling, avtomobilizem in druge oblike). Ur{i~ (2003, 83) opozarja, da pojav zabavi{~nih dejavnosti v okviru tipi~nih nakupovalnih obmo~jih pomeni kakovostni preskok, saj se na nakupovanje veèjo tudi druge prosto~asne dejavnosti, kar temeljito spreminja urbane prostore potro{nje. 5.2.3.5 Urbani turizem Tretja sprememba potro{nje v mestu je vzpon urbanega turizma in trènja prostora. Turizem je ena poglavitnih lastnosti sodobne potro{ni{ke drùbe in ekonomije. Urbani turizem se pogosto omenja kot dejavnik ponovnega razvoja mestnega sredi{~a in predstavlja protiutè vse izrazitej{i selitvi drùbenih in ekonomskih aktivnosti na mestno obrobje. Zaradi vse ve~je suburbanizacije trgovine v mestih so mestna sredi{~a postala ekonomsko osiroma{ena. V njih so ostale redke specializirane trgovine, zmanj{al se je tudi pomen osrednjega poslovnega obmo~ja ali CBD (Pacione 2001, 235). Zato se poudarja pomen 121 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole mestnega turizma, ki je v zadnjih desetletjih v naglem vzponu, kar je zlasti posledica ogla{evanja »urbanosti« in predstavljanja mestnih jeder kot izjemno privla~nih to~k (Sieverts 2003). Mestne oblasti sku{ajo trìti podobo ali imid` mesta, zgodovinske dogodke, znane osebnosti in pomembne zgradbe na na~in, ki je podoben trènju navadnih proizvodov (Jansson 2003, 463). Urbani turizem se od osemdesetih let prej{njega stoletja zaradi razli~nih razlogov iz svetovnih metropol »raz{irja« na srednje velika in manj{a mesta. Med pomembnej{imi razlogi se omenjajo nara{~ajo~ pomen kulturne infrastrukture (muzeji, galerije, zabavi{~ni parki) in zabavnega ìvljenja (bari, diskoteke), razmah nizkocenovnih letalskih prevoznikov, tr`ne kampanije in ogla{evanje posameznih mest ter pove~ana kongresna dejavnost (Samoza Medina 2006). Za nekatere avtorje sta pojav in razmah urbanega turizma najbolj{i kazalnik sodobne drùbe: mesto se namre~ ni~ ve~ ne preìvlja s proizvodnjo dobrin, temve~ se je zaradi deindustrializacije preusmerilo v dejavnosti potro{nje bodisi turistov bodisi doma~ih prebivalcev (Lloyd in Auld 2003, 341). Sieverts (2003) zato opaà, da mestno sredi{~e postaja vse bolj podobno zabavi{~nemu sredi{- ~u na obrobju mesta. Potrebam turistov se podreja tudi zaradi politi~nih pritiskov po gospodarskem »oìvljanju« mestnih jeder. V ~edalje manj{i meri je kraj bivanja in dela ter v vse ve~ji kraj potro{nje turistov in ostalih obiskovalcev. To povzro~a tudi vse ve~jo komercializacijo, privatizacijo in komodifi-kacijo javnih povr{in v mestu, s ~imer mestno jedro postaja turisti~na atrakcija. Urbani turizem je zelo dobi~konosna dejavnost. Harvey (1989) na primer ugotavlja, da se morajo mesta osredoto~iti na {tiri temeljna podro~ja, ki so vir rasti in razvoja v postfordisti~nem gospodarstvu. Med njimi omenja podporo potro{ni{kemu sektorju gospodarstva, zlasti turizmu. Po njegovem mnenju bi se mesta morala razvijati v »… inovativne, razburljive in varne kraje, kjer bi se lahko obiskovalo, igra-lo in tro{ilo …«. Harveyjevim smernicam so sledila mnoga mesta in ob prelomu tiso~letja je trènje mesta kot turisti~ne atrakcije postalo nekaj povsem vsakdanjega. Mestni marketing (trènje) vklju~uje ogla- {evalne in promocijske aktivnosti lokalnih oblasti, ki èlijo turiste v mesto privabiti na povsem podjetni{ki na~in. V zadnjem ~asu se vse bolj vklju~ujejo tudi razne aktivnosti za privabljanje kapitala in investitorjev, ne le turistov, prek ogla{evanja in raznih drugih spodbud, kot so subvencije, zasebno-javna partnerstva in podobno (Kozma 2006). 5.2.3.6 Specializirane storitve ali kulturna industrija Bistvo postfordisti~nega na~ina gospodarjenja je tudi nara{~anje {tevila nekaterih specializiranih storitev in njihovo osredoto~anje, {e zlasti v mestnem okolju. Gre za nasproten proces od suburbanizacije ekonomskih aktivnosti, saj se dolo~ene storitve zgo{~ujejo v sredi{~u mesta ali v posameznih mestnih predelih, kjer sta zagotovljena osebni stik s potro{niki in tudi stik s sorodnimi storitvami. V strnjenem delu mesta se praviloma osredoto~ajo javne (netr`ne) storitve, med katere spadajo javna uprava, zdravstvo in socialno varstvo, izobraèvanje, znanost in podobne storitve. Na drugi strani se tamkaj osredoto~ajo tudi nekatere ve~inoma tr`ne storitve. Mednje spadajo tako imenovane kontrolne funkcije, zlasti sedeì podjetij, in posamezne storitve, ki so tesno navezane na bliìno potro{nikov, denimo ban~ne poslovalnice, nepremi~ninske agencije in podobno. Tovrstne tr`ne storitve so za postfordisti~no gospodarstvo {e posebej zna~ilne. Gre namre~ za specializirane storitve, za katere je zna~ilen velik vloèk ~love{kega kapitala, kar se zdruùje z uporabo naprednih tehnologij. Te specializirane storitve se pogosto ozna~ujejo z izrazom kulturna proizvodnja. Za te in tudi druge specializirane storitve je v zadnjem desetletju zna~ilna izjemna rast, tako po {tevilu zaposlenih kot po ekonomskemu potencialu. Govora je o tako imenovani novi terciarizaciji mest (Ravbar, Bole in Nared 2005, 25). Kulturno proizvodnjo se omenja tudi kot najbolj tipi~en odraz »nove ekonomije«, za katero sta zna~ilna raznovrstnost in ustvarjalen proces nastajanja storitev in proizvodov. Florida (2002) je izdelal tipologijo ustvarjalnih poklicev, ki imajo osrednjo vlogo pri sodobnem gospodarskem razvoju mest in mestnih regij. Govori o treh poglavitnih zasnovah ustvarjalnosti, ki temeljijo na treh T-jih: tehnologiji, talentu in toleranci. Specializirane storitve kulturne proizvodnje v veliki meri spadajo med omenjene ustvarjalne 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 poklice, saj kombinirajo ~love{ki vloèk (talent) z naprednimi tehnologijami in ustvarjajo proizvode ter storitve, ki se uspe{no prodajajo na trì{~u. Montgomery (2007) v svojem najnovej{em delu, ki se ukvarja z »novim bogastvom mest«, kulturno proizvodnjo omenja kot glavno zna~ilnost sodobne urbane ekonomije. V bistvu ima podobno stali{~e kot Hall (1998), ki meni, da vsak tip ekonomskega razvoja razvije lastne in zna~ilne oblike »industrije«. Tako je na primer mesto v dolo~enih zgodovinskih obdobjih zaznamovala èlezarska industrija, pozneje masovno-proizvodna industrija (na primer avtomobilska), danes pa tista, ki jo Montgomery poimenuje kar »… industrija petega vala …« (Montgomery 2007, 19), s ~imer ima v mislih 5. Kondratijev val, ki ga zaznamuje spremenjen, postfordisti~ni reìm akumulacije, pri ~emer se proizvodnja in potro{nje od masovne preusmerita k bolj fleksibilni. Ta industrija ne pomeni nujno fizi~ne proizvodnje, ampak tudi proizvajanje in poustvarjanje idej, ustvarjalnosti. Nova industrija je tehnolo{ko in intelektualno intenzivna, vklju~uje pa biotehnologijo ter farmacevtsko, ra~unalni{ko in digitalno industrijo. Lokacija v urbanem okolju je zlasti pomembna za tisto »industrijo«, ki je povezana z novimi oblikami umetni{kega ustvarjanja in zabave, zlasti na podro~jih ra~unalni{ke industrije, digitalnih medijev in medmrèja ali interneta (Montgomery 2007, 19). Ko Montgomery opisuje »novo bogastvo mest« v na znanju temelje~i ekonomiji, govori o ustvarjalni ali kulturni industriji kot o ekonomski dejavnosti, ki je naredila najve~ji korak naprej in v mestu ustvarila »… novo geografijo proizvodnje …« (Montgomery 2007, 42). Kulturna industrija je sicer nekoliko neroden izraz, ki se je v zadnjem desetletju uveljavil v ekonomski in kulturni geografiji (Gibson in Kong 2005, 541). Nekateri avtorji (na primer Drake 2003; Hall 2000) raje uporabljajo izraz kreativna proizvodnja, vendar se tudi beseda šproizvodnja’ pogosto zamenjuje z besedo šindustrija’. Nastale so {tevilne izpeljanke, vendar pojmi kot kreativna ali kulturna proizvodnja/industrija/ekonomija opisujejo isti, v bistvu klju~ni pojav terciarizacije in postfordisti~nega gospodarjenja. Poleg vzpona potro{ni{tva in z njim povezanih dejavnosti (zlasti trgovina in osebne storitve) sodobno ekonomijo namre~ zaznamuje tudi »industrializacija storitvenega sektorja« oziroma vzpon specializiranih storitev (Esser in Hirsch 1994, 77). Izraz kulturna industrija torej nakazuje dve temeljni zna~ilnosti: • da se ustvarja proizvode in storitve, ki imajo pogosto nematerialen zna~aj oziroma so produkt ~lo-ve{ke inovativnosti in ustvarjalnosti (kulture); • proizvodi in storitve se ustvarjajo masovno, na »industrijski« na~in, zlasti s pomo~jo sodobnih informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij. Nastanek in pomen kulturne industrije opisuje Scott (1997, 323): »… kapitalizem se pomika v fazo, kjer kulturne oblike in njeni pomeni postajajo pomembnej{i oziroma celo dominantni. … Z drugimi bese-dami: vse ve~ji deleèkonomskih aktivnosti se ukvarja s proizvodnjo in trènjem tistih storitev, kjer so najpomembnej{i estetski in semioti~ni atributi …«. Proizvodi in storitve kulturne industrije so izjemno heterogeni, tako po videzu, vsebini kot po sektorju. Njihova funkcija je primarno estetska, drùbena, zabavna, informacijska in nimajo nujno specifi~ne uporabne vloge. Za Scotta pa je nesporno, da proizvodnja in potro{nja kulturnih proizvodov v sodobnih drùbah nezadr`no nara{~ata in predstavljata tipi~en izraz sodobnega kapitalizma, ki je bolj kot funkciji in namenu prilagojen videzu in simboli~ni vrednosti (Scott 1997, 324). Prva sta izraz kulturna industrija è daljnega leta 1937 uporabila Horkheimer in Adorno. V anglo-saksonskih deèlah se je za~el pogosteje uporabljati, ko so lokalne in regionalne oblasti sku{ale spodbujati zaposlenost, ekonomsko rast in oìvljanje starej{ih industrijskih regij. Kreativno industrijo so definirali kot »… vse aktivnosti, ki imajo svoj izvor v individualni ustvarjalnosti, sposobnostih in talentih ter imajo potencial za nastajanje dobi~ka in delovnih mest z ustvarjanjem in kori{~enjem intelektualne lastnine …« (Drake 2003). Mednje se najpogostej{e uvr{~ajo dejavnosti ogla{evanja, arhitekture, umetnosti, oblikovanja, mode, filma, razvijanja ra~unalni{ke opreme, glasbe, gledali{~a, zalòni{tva, televizije in radia (Drake 2003, 512). Ta zgodnja opredelitev pa po mnenju {tevilnih avtorjev ni bila primerna, saj ni zaobjela celotne kompleksnosti pojava. UNESCO na primer kulturno industrijo opredeljuje kot tiste kulturne dejavnosti, ki kombinirajo ustvarjanje, proizvodnjo in distribucijo storitev ter blaga in so ponavadi za{~itene 123 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole kot intelektualna lastnina (medmrèje 3). Montgomery (2007, 44) kulturno proizvodnjo definira {e eno-stavneje, kot dejavnost, »… ki neobhodno potrebuje tako hardware (opremo, tehnologijo, studie) kot software (ustvarjalne ljudi, ideje, umetnike) …«. Leta 1995 je to vrsto ekonomske dejavnosti priznala tudi Evropska unija, ki je izdala belo knjigo Delovna mesta in tekmovalnost. V njej se kulturna industrija omenja kot ena od treh ekonomskih dejavnosti z najve~jim potencialom rasti delovnih mest v Evropi. Glavni razlog za nastanek teh specializiranih storitev je postfordisti~en na~in gospodarjenja oziroma na~in akumulacije kapitala. Zna~ilnost kulturne industrije je, »… da ustvarja proizvode in storitve, ki imajo simbolno vrednost oziroma je ta ve~ja od njihove materialne vrednosti …« (Scott 2004, 462). Kulturna industrija se zato pogosto ena~i s tistimi dejavnostmi, ki ustvarjajo oziroma zagotavljajo: • proizvode, ki imajo veliko simbolno vrednost za potro{nike (moda, nakit in podobno); • storitve, ki so povezane z zabavo, izobraèvanjem in informiranjem (mediji, glasba, muzeji in podobno). Vsem tem storitvam in proizvodom je skupno, da ustvarjajo bodisi estetsko bodisi semioti~no vrednost, ki je pomembnej{a od materialne. Semioti~na vrednost se nana{a na videz in simbolni pomen (semiotika je veda o znakih, njihovem pomenu in interpretaciji). Scott (2001b) meni, da je izjemna rast sektorja, ki se uvr{~a v kulturno industrijo, izraz sodobne drùbe in naprednega kapitalizma. Materialni proizvod je po zaslugi poceni proizvodnje v manj razvitem svetu manj pomemben, bistveno pomembnej{a pa postaja njegova dodana vrednost, ponavadi v obliki ogla{evanja, trènja, oblikovanja. Najbolj o~iten odraz naprednega kapitalizma in pomena kulturne industrije vidi v dejstvu, da velika globalna podjetja proizvodov prakti~no ne ustvarjajo ve~, temve~ skrbijo le {e za njihovo prodajo, oblikovanje in ogla{evanje tr`nih znamk. Ustvarjanje te dodane ali simbolne vrednosti je pogosto povezano z velikimi vlòki intelektualne delovne sile in sodobne tehnologije (Scott 2001b, 16). Ustvarjanje simbolne vrednosti je torej tipi~na zna~ilnost kulturne industrije. Nazoren primer je {vedsko prodajno podjetje pohi{tva IKEA, ki pohi{tva sploh ne proizvaja, ampak skrbi za njegovo prodajo, distribucijo, oblikovanje, promocijo in ogla{evanje. Prodajne artikle (pohi{tvo in notranjo opremo) izdelujejo manj{a podjetja, razpr{ena po vsem svetu, praviloma tam, kjer so nìji stro{ki delovne sile (Scott 1997, 334). Gibson in Kong sta opredelila {tiri temelje zna~ilnosti kulturne industrije, ki so obenem lahko tudi njena opredelitev (Gibson in Kong 2005): • Prva temeljna zna~ilnost je, da kulturna industrija obsega tiste dejavnosti, ki proizvajajo storitve in proizvode, namenjene zabavi, komunikaciji, okra{evanju in izkazovanju drùbenega poloàja. • Druga zna~ilnost je zna~ilna organizacija in trg dela. Klju~ne prvine kulturne industrije so fleksibilna specializacija dela, velik vloèk ~love{ke inovativnosti in ustvarjalnosti ter poznavanje sodobnih tehnologij. Podjetja so praviloma manj{a in med seboj pogosto povezana (vertikalna integracija). Zna~ilna je informalizacija dela, kar pomeni, da so delavci zaposleni projektno, za dolo~en ~as in so pogosto povezani z ve~ podjetji hkrati. Zaradi na~ina dela je pomembna njihova prostorska koncentracija, zato avtorji ugotavljajo, da se ta podjetja prostorsko koncentrirajo (Scott 2001b; Gibson in Kong 2005). • Za kulturno industrijo je temeljnega pomena ustvarjalnost, ki je bistveni del vseh dejavnosti in lahko postane celo podlaga za drùbeno razlikovanje. Tako Florida (2002) omenja nastanek novega drù- benega razreda, ki ga imenuje »ustvarjalni (kreativni) razred«. Vklju~uje delavce v kulturni industriji. • ^etrta temeljna zna~ilnost kulturne industrije je raba sodobnih tehnologij. Pratt (2000a) tako meni, da so proizvodi in storitve v kulturni industriji vse bolj odvisni od informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij. Z njimi so povezani nastajanje proizvoda, potro{nja in ogla{evanje. Zna~ilnost kulturne industrije je v tem, da ~love{ko znanje kombinira z novimi tehnologijami in ustvarja visokotehnolo{- ke proizvode v razli~nih digitalnih formatih (na primer DVD ali CD ROM). Zagotovo ni naklju~je, da so najve~ja podjetja na svetu ravno s podro~ja komunikacij in informacij, na primer Microsoft, AOL/Time Warner, Google. Empiri~no prikazovanje kulturne industrije zahteva natan~nej{e opredelitve po posameznih ekonomskih aktivnostih. [tevilni avtorji so sku{ali pomen in vlogo kulturne industrije prikazati na posameznih primerih, pri ~emer so se posluèvali razli~nih opredelitev kulturne industrije. V grobem lahko razlikujemo med {ir{imi in òjimi opredelitvami. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 KULTURNI PROIZVODI mobilni nemobilni proizvodi proizvodi potro{no usmerjena specializirane storitve medijske in obrt – umetnostne oblikovalske mestnega podobne storitve oddih,turizem prireditve dejavnosti storitve sredi{~a proces sestavljanje keramika, grafi~no film zabavi{~ni obla~ila muzeji festivali steklo oblikovanje parki televizija pohi{tvo industrijsko posebna kozmetika, naravna oblikovanje nakupovalna kongresi parfumi dedi{~ina sredi{~a glasba nakit spletno oblikovanje kulturna zabava (bari, gastronomija dedi{~ina {port diskoteke,...) ogla{evanje usnje arhitektura stiki igra~e z javnostjo zalòni{tvo Slika 38: Proizvodi kulturne industrije po {ir{i opredelitvi (povzeto po Scottu 1997, 471). [ir{e opredelitve vklju~ujejo vse storitve, ki ustvarjajo vsebino, namenjeno mnoì~ni potro{nji, in ustvarjajo dodano vrednost na inovativen na~in. Vendar pa ne vklju~ujejo le delavcev, ki so neposredno vklju~eni v ta delovni proces, »… temve~ tudi vse tiste, ki so zgolj posredno vklju~eni v proizvodnjo kreativnih produktov …« (Pratt 2004a, 8). To pomeni, da delavci v kulturni industriji niso na primer le igralci ali reìserji v gledali{~u (torej tisti, ki ustvarjajo vsebino), ampak tudi vsi, ki zagotavljajo tehni~- ne in ostale storitve za normalno delovanje gledali{~a (na primer ra~unovodja v gledali{~u, prodajalec kart, garderober in podobno). Ta opredelitev je precej {iroka in ne vklju~uje le tradicionalnega terciarnega sektorja, temve~ tudi sekundarni sektor gospodarstva. Najve~ja zagovornika tak{ne opredelitve kulturne industrije sta Scott (1997, 2001a, 2001b, 2004) in Pratt (1999, 2000a, 2000b, 2004a, 2004b). Na sliki 38 vidimo primer Scottove {ir{e definicije kulturne industrije po posameznih ekonomskih dejavnostih. Pratt (2004a, 2004b) je kulturno industrijo razdelil v {tiri temeljne sektorje. • Sektor nastajanja vsebine, ki je najpomembnej{i in predstavlja bistvo kulturne industrije. Ta sektor vklju~uje vse dejavnosti, ki proizvajajo ideje, »… od oblikovalcev do skladateljev, in temelji na intelektualni lastnini …« (Pratt 2004b, 8). • Sektor izmenjave, ki vklju~uje prodajo kulturnih proizvodov na trgu bodisi v fizi~nem smislu (prek distribu-cije, prodaje na drobno) bodisi v muzejih, gledali{~ih, galerijah, {portnih dvoranah in sorodnih ustanovah. 125 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Preglednica 19: Dejavnosti {ir{e opredelitve kulturne industrije po Prattu (2004b; oznaka sektorjev: a) sektor nastajanja vsebine; b) sektor izmenjave; c) sektor reprodukcije; d) proizvodni sektor). SKD {ifra naziv dejavnosti sektor SKD {ifra naziv dejavnosti sektor 22.110 izdajanje knjig a) 55.231 dejavnost otro{kih letovi{~, po~itni{kih storitev b) 22.120 izdajanje ~asopisov a) 55.232 dejavnost turisti~nih kmetij z nastanitvijo b) 22.130 izdajanje revij in periodike a) 55.233 oddajanje sob gospodinjstev gostom b) 22.140 izdajanje posnetih nosilcev a) 55.234 dejavnost dija{kih, {tudentskih domov, b) zvo~nega zapisa internatov 22.150 drugo zalòni{tvo a) 55.239 druge nastanitve za kraj{i ~as b) 72.210 razvoj in zalòba a) 92.530 dejavnost botani~nih in ìvalskih vrtov, programskih paketov rezervatov b) 72.220 oskrba z ra~unalni{kimi a) 92.610 obratovanje {portnih objektov b) programi in svetovanje 74.201 geodetsko, geolo{ko, a) 92.621 dejavnost marin b) geofizikalno opazovanje 74.202 prostorsko, urbanisti~no a) 92.622 dejavnost smu~arskih centrov in smu~i{~ b) in krajinsko na~rtovanje 74.203 arhitekturno in gradbeno a) 92.623 druge {portne dejavnosti b) projektiranje ter tehni~no svetovanje 74.204 drugo projektiranje in tehni~no a) 92.711 prirejanje klasi~nih iger na sre~o b) svetovanje 74.400 ogla{evanje a) 92.712 dejavnost igralnic b) 74.810 fotografska dejavnost a) 92.720 druge dejavnosti za sprostitev b) 74.871 prirejanje razstav, sejmov a) 22.210 tiskanje ~asopisov c) in kongresov 74.872 oblikovanje, aranèrstvo, a) 22.220 drugo tiskarstvo c) dekoraterstvo 74.873 druge poslovne dejavnosti a) 22.230 knjigove{tvo c) 92.110 snemanje filmov in video filmov a) 22.240 priprava za tisk c) 92.200 radijska in televizijska dejavnost a) 22.250 druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom c) 92.310 umetni{ko ustvarjanje a) 22.310 razmnoèvanje zvo~nih zapisov c) in poustvarjanje 92.400 dejavnost tiskovnih agencij a) 22.320 razmnoèvanje videozapisov c) 52.450 trgovina na drobno b) 22.330 razmnoèvanje ra~unalni{kih zapisov c) z gospodinjskimi, TV napravami 52.471 dejavnost knjigarn b) 92.120 distribucija filmov in video filmov c) 52.472 trgovina na drobno b) 24.640 proizvodnja fotografskih kemikalij d) s ~asopisi, revijami 92.130 kinematografska dejavnost b) 24.650 proizvodnja neposnetih nosilcev zapisa d) 92.320 obratovanje objektov b) 32.100 proizvodnja elektronike d) za kulturne prireditve 92.330 dejavnost sejmi{~ b) 32.200 proizvodnja radijskih in televizijskih oddajnikov d) in zabavi{~nih parkov 92.340 druge razvedrilne dejavnosti b) 32.300 proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov d) 92.511 dejavnost knjìnic b) 33.400 proizvodnja opti~nih instrumentov d) in fotografske opreme 92.512 dejavnost arhivov b) 35.120 proizvodnja in popravilo ~olnov d) 92.521 dejavnost muzejev b) 36.220 proizvodnja nakita in podobnih izdelkov d) 92.522 varstvo kulturne dedi{~ine b) 36.300 proizvodnja glasbil d) 55.100 dejavnost hotelov in podobnih b) 36.400 proizvodnja {portnih izdelkov d) obratov 55.210 dejavnost planinskih domov b) 36.500 proizvodnja igralnih pripomo~kov in igra~ d) in mladinskih preno~i{~ 55.220 dejavnost kampingov b) 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • Sektor reprodukcije, ki je pomemben, saj so kulturni proizvodi namenjeni mnoì~ni potro{nji. Sem spadajo ekonomske dejavnosti ki poustvarjajo ideje sektorja nastajanja vsebine in jih proizvajajo v masovne produkte za prodajo na trgu, torej razne aktivnosti zalòni{tva, proizvodnja nosilcev zvoka, slike, multimedijskih vsebin (CD ROM, DVD ROM) in podobno. • Proizvodni sektor, ki skrbi za to, da se ideje sektorja nastajanja vsebine udejanjijo v obliki prototipov. Ta sektor zagotavlja tudi surovine in orodje za reprodukcijo kulturnih proizvodov. Nadalje je Pratt za vsakega od navedenih sektorjev kulturne industrije dolo~il dejavnosti iz Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD (preglednica 19). Ta opredelitev kulturne proizvodnje je kljub o~itkom, da je pre{iroka in zajema tudi dejavnosti, ki so le obrobno povezane s kreativno proizvodnjo, postala naj{ir{e uporabljana metoda dolo~anja kulturne proizvodnje v mestih in regijah. Omenimo samo mesta kot so Dunaj (Kulturdokumentation in ostali 2004), London (Pratt 2004b) ter nekatere regije v Angliji (Pratt 2004b). Òje opredelitve kulturne proizvodnje sku{ajo odpraviti glavne pomanjkljivosti Prattove in Scottove definicije, ki je po mnenju nekaterih avtorjev presplo{na in premalo natan~na (na primer Gibson in Kong 2005, 543). Po njihovem mnenju kulturno proizvodnjo definirajo delovni proces, organizacija dela in uporaba sodobnih tehnologij, skratka ~love{ki vloèk, in ne le kon~ni proizvod. Skladno s to opredelitvijo kulturno proizvodnjo predstavljajo podjetja, ki so zna~ilno organizirana v manj{e poslovne subjekte, kjer je delo neformalno, pogodbeno, zato je mobilnost delavcev med podjetji visoka. Najpomembnej{a lastnost pa je zblièvanje kreativne oziroma kulturne proizvodnje s sodobnimi tehnologijami. Zblièvanje izdelovalcev programske opreme za ra~unalnike ter telekomunikacijskih in informacijskih podjetij je povzro~ilo pravo revolucijo na gospodarskem podro~ju. Pojavili so se novi na~ini raz{irjanja informacij in s tem tudi prodaje vsebine: kabelska televizija, mobilna telefonija, svetovni splet. Vendar pa sodobna tehnologija ni le na~in raz{irjanja kulturnih vsebin, ampak je tudi na~in proizvodnje in potro{nje. Pratt (2000a, 425) tako kot najbolj zgovoren primer zblièvanja kulturne proizvodnje in tehnologije omenja nastanek tako imenovanih multimedijskih ali ve~predstavnostnih vsebin. Ta izraz, ki se vse bolj uveljavlja, pomeni zdruèvanje ~love{kega vlòka (kulturne, medijske vsebine) z naprednimi tehnologijami. »… Gre za zdruèvanje besedila, zvoka in podob v enoten format, ki ga obvladuje ra~unalnik …« pi{e Pratt (1999, 4). Ker iz tega zblièvanja izhaja òja opredelitev kulturne industrije, lahko vanjo uvrstimo vsa podjetja, ki so sposobna zdruìti ~love{ki, ustvarjalni vloèk, namenjen zabavi, informiranju ali komuniciranju, s sodobnimi tehnologijami in ustvariti nek nov proizvod, ki postane intelektualna lastnina. Sem lahko spadajo razli~ne dejavnosti spletnega oblikovanja ali razvoja ra~unalni{kih programov, {e zlasti tiste, ki so povezane s prodajo podob, zvoka in besedila (razni spletni brskalniki, grafi~ni predvajalniki, ve~predstavnostni predvajalniki in podobno). Gibson in Kong (2005, 545) menita, da je pomemben segment kulturne proizvodnje prodaja intelektualne lastnine in trgovanje z njo. Poleg podjetij informacijskega sektorja (zalòni{tvo, telekomunikacije, glasba, film) s temi pravicami trgujejo tudi podjetja oblikovanja, medijskih raziskav, ogla{evanja in podobno. Zato so v nekaterih {tudijah za empiri~no ovrednotenje kulturne proizvodnje poleg klasi~nega informacijskega sektorja upo{tevali {e dodatne dejavnosti (Pattinson Consulting 2003). Òja opredelitev vklju~uje manj dejavnosti kot {ir{a, saj vklju~uje le tiste ekonomske aktivnosti, ki proizvajajo nematerialne proizvode in trgujejo z intelektualno lastnino (preglednica 20). Glavna razlika med {ir{o in òjo opredelitvijo kulturne proizvodnje pa je v tem, da òja ne vklju~u-je sektorja proizvodnje in je osredoto~ena le na tiste dejavnosti, ki so sposobne ustvarjati in trgovati z intelektualno lastnino, {ir{a opredelitev pa vklju~uje tudi dejavnosti proizvodnje, na primer pohi{tva, tekstila, igra~ in podobnih artiklov. V mestu je pomen kulturne industrije ve~plasten. Najlàje ovrednotimo ekonomski pomen. Tako Montgomery (2007, 47) navaja, da je kulturna industrija v Zdruènem kraljestvu leta 2001 prispevala 8,2 % celotnega BDP. Zna~ilna je hitra rast tega sektorja, saj dodana vrednost nara{~a za 8 % letno, kar je skoraj {tirikrat hitreje od povpre~ne gospodarske rasti. Kljub temu, da kulturna proizvodnja vklju~uje 127 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole nematerialne proizvode, Montgomery omenja, da je leta 2001 prispevala kar 4,2 % celotnega dràvnega izvoza, pri ~emer je bila letna izvozna rast kar 15 %. Kulturna proizvodnja je ekonomsko pomembna tudi z vidika zaposlovanja delovne sile. V Zdruènem kraljestvu je leta 2001 zaposlovala 1,1 milijona delavcev, pri ~emer je bila zabeleèna 3-odstotna letna rast (Montgomery 2007, 51). Posebno hitro rast so imele dejavnosti razvoja programskih paketov (programiranje), oblikovanja in mode, filma, videa in fotografije. Podobne vrednosti, ki izkazujejo rast tako v dobi~kih kot v zaposlovanju, Montgomery navaja tudi za druge dràve. Preglednica 20: Dejavnosti òje opredelitve kulturne industrije. SKD {ifra naziv dejavnosti 22.110 izdajanje knjig 22.120 izdajanje ~asopisov 22.130 izdajanje revij in periodike 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvo~nega zapisa 22.150 drugo zalòni{tvo 72.210 razvoj in zalòba programskih paketov 74.400 ogla{evanje 74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov 74.872 oblikovanje, aranèrstvo, dekoraterstvo 92.110 snemanje filmov in video filmov 92.200 radijska in televizijska dejavnost 92.310 umetni{ko ustvarjanje in poustvarjanje 74.130 raziskovanje trga in javnega mnenja 72.400 omrène podatkovne storitve Vendar vloga kulturne proizvodnje v mestu nista le ustvarjanje dobi~ka in pove~evanje zaposlovanja, ampak so posledice tudi prostorske, saj se lahko spremenita videz in celotna socialna zgradba posameznih mestnih ~etrti. Montgomery (2007), pa tudi Hutton (2004a, 2004b) omenjata nastanek kulturnih ~etrti (cultural quarters ali cultural districts), vendar ne v smislu zgo{~evanja na primer muzejev ali drugih tradicionalnih kulturnih objektov. Gre za zgo{~evanje manj{ih podjetij v dolo~enih mestnih ~etrtih in vseh spremljajo~ih dejavnosti, od tradicionalnih kulturnih do tako imenovane ve~erne ekonomije (evening economy), ki predstavlja me{anico prosto~asnih, trgovskih, zabavi{~nih in rekreativnih dejavnosti. Te omogo~ajo ìvahno druàbno ìvljenje z mònostmi navezovanja neformalnih stikov in oblikovanja socialnih mrè ter s tem spodbujanja procesa ustvarjalnosti. Klju~no vlogo pri prostorskem razme{~anju teh dejavnosti imajo ~love{ki in drùbeni kapital ter ugodni mikrolokacijski dejavniki. Drake (2003) in Hutton (2004a, 2004b), menita, da se tovrstna podjetja osredoto~ajo tam, kjer je prijetno okolje (ambient), ki omogo~a tako formalne kot tudi neformalne stike med zna~ilno povezanimi in soodvisnimi podjetji. V ve~ini primerov gre za aglomeracije podjetij na mikroravni v posameznih mestnih ~etrtih, znotraj mestnega jedra. Zna~ilnost podjetij kulturne proizvodnje je namre~ v na~inu dela, ki zahteva dobro dostopnost delovne sile in njenih akterjev ter njihovo medosebno komunikacijo. Tako je Hutton (2004a) ugotovil, da se specializirane storitve (kulturna industrija ali »nova ekonomija mestnega sredi{~a«, kot jo sam poimenuje) najraje naselijo v starej{ih zapu{~enih industrijskih conah v mestnem sredi{~u ali njegovi bliìni, druga privla~na lokacija pa so posamezne ~etrti v mestnem sredi{~u oziroma v osrednjem poslovnem sredi{~u mesta, ki nastanejo bodisi spontano, zaradi mikrolokacijskih dejavnikov, bodisi na~rtovano, s pomo~jo lokalnih oblasti. Drake (2003) je na podlagi anketiranja delavcev v specializiranih storitvah empiri~no ugotavljal mikrolokacijske dejavnike v posameznih mestnih ~etrtih. Zanimiva je ugotovitev, da je najpomembnej{i dejavnik estetsko okolje, ki je lahko samo po sebi vir navdiha in ustvarjalnosti. Drugi najpomembnej{i lokacijski 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 dejavnik so vzpostavljene socialne in kulturne mreè. Mreò lahko opi{emo kot skupno delo akterjev, ki imajo podobne cilje in delujejo na podlagi zaupanja. Zaradi njihovega medsebojnega sodelovanja si akterji zagotavljajo znanje, zato so na trgu bolj konkuren~ni (Nared 2007, 54). ^e èli biti dolo~eno podjetje uspe{no, se mora umestiti v tisti prostor, kjer poteka druènje, oziroma, kjer so è vzpostavljeni dolo~eni drùbeni odnosi, zna~ilni za kulturno proizvodnjo. Zanemarljiv ni niti tretji dejavnik, ki govori o tem, da imajo dolo~ene mestne ~etrti ve~ji ugled in tradicijo. Uglednost in imid` dolo~ene lokacije imata dejansko veliko vlogo pri razme{~anju dolo~enih ekonomskih aktivnosti v prostoru. Rezultat ustreznih drùbenih in ekonomskih odnosov v dolo~enem okolju je aglomeracija specializiranih storitev, pri ~emer igrajo bistveno vlogo dejavniki endogene gospodarske rasti s poudarkom na mrènem povezovanju, ~love{kem in drùbenem kapitalu, inovacijah in nenehnemu u~enju. Skratka, gre za izid ustvarjalnega okolja (Nared 2007, 57). Montgomery (2007) je navedel {tevilne primer osredoto~anja kulturne industrije v mestih. Najbolj zgovorni primeri so dublinski Temple Bar, londonski SoHo, del pari{kega Le Maraisa. Omenja tudi druge zanimive primere. Tako je na primer v Helsinkih tak{na ~etrt nastala v opu{~eni tovarni kablov. Zdruùje ve~ kot 100 posameznikov, delujo~ih v kulturni proizvodnji. V Amsterdamu je tak{na ~etrt nastala na obmo~ju opu{~ene plinarne (Westergasfabriek) in je s~asoma postala eden od bolj modnih in prestì- nih mestnih predelov. Rast teh specializiranih storitev ali kulturne industrije v mestih je del splo{ne terciarizacije prostora in nadome{~anja ekonomskih dejavnosti, ki so bile neko~ povezane z industrijo. Kulturna industrija ne nek na~in pooseblja postfordisti~en na~in gospodarjenja, saj sta njeni glavni zna~ilnosti ustvarjalnost in velika fleksibilnost proizvodnje ter delovne sile. 5.2.4 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI To podpoglavje je namenjeno vlogi aktualnih ekonomskih sprememb pri urbanizaciji oziroma njeni pojavni obliki – suburbanizaciji. Potem ko smo predstavili splo{ne zna~ilnosti obeh temeljnih procesov deindustrializacije in terciarizacije, èlimo narediti korak naprej in oba procesa predstaviti znotraj konteksta splo{nega urbanega razvoja. Deindustrializacija in terciarizacija kot zna~ilna procesa, ki ozna~ujeta prehod v postindustrijsko mesto, nakazujeta pomembne prostorske spremembe v mestu. Oba procesa sta v bistvu le del {ir{ih drùbenih sprememb, ki se dogajajo na globalni ravni. »… Gre za nove tènje v urbanem razvoju …«, pri ~emer se spreminjata prostorska struktura mest in njihov pomen v odnosu do okolice (Ravbar 1992, 55). Podobno ugotavlja Drozg (2006, 10): »… Terciarizacija, motorizacija, druga~en na~in bivanja, vse to botruje razselitvi urbanih dejavnosti v okolico. … O~itno je namre~, da se v obmestja prena{a velik del gospodarskih dejavnosti, da postaja obmestje kraj bivanja vedno ve~jega {tevila prebivalcev in razvojno dinami~no obmo~je …«. ^love{ke ekonomske aktivnosti so namre~ nelo~ljivo povezane z urbanizacijo. Dolgo je veljalo, da je industrializacija tesno povezana z urbanizacijo, katere glavna zna~ilnost je bila koncentracija. Ta se je odraàla kot mnoì~no preseljevanje ljudi s podeèlja v mesta, kjer je industrija nudila {tevilna delovna mesta. Pozna industrializacija je pomenila prelomnico tudi za slovenska mesta. Drugo ve~jo prelomnico predstavlja terciarizacija in deindustrializacija mest, ki v ve~ini razvitih deèl poteka nekako od sredine sedemdesetih let 20. stoletja. Ob tem se je spremenila prostorska razmestitev delovnih mest, pove~ali sta se mobilnost prebivalstva in socialna diferenciacija. Postindustrijska faza urbanizacije je zato druga~na, saj ekonomskim aktivnostim sledijo tudi spremembe v razmestitvi prebivalstva in delovnih mest. Praviloma gre za dekoncentracijo prebivalstva iz tradicionalnih mestnih sredi{~ na obrobje, bodisi v obmestja bodisi v manj{a in bolj oddaljena naselja. Ta proces se najpogosteje ozna~uje z izrazom suburbanizacija (Ravbar 1992). Soja (2002, 151) je ta proces poimenoval kar reteritorializacija prostora, saj se izoblikujejo novi prostorski odnosi, ki so v mnogo~em diametralno nas-protni od industrijsko zasnovanega, modernisti~nega urbanega razvoja. 129 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole V tem delu knjige prikazujemo odnos med ekonomskim in urbanim razvojem. Na podlagi spoznanj ter svetovne in doma~e literature èlimo prikazati tènje prostorskega urbanega razvoja v razmerah ekonomske preobrazbe, {e zlasti pa nas zanima razmerje med centrifugalnimi in centripetalnimi silni-cami v razme{~anju gospodarskih aktivnosti (dekoncentracija proti dekoncentraciji). 5.2.4.1 Povezanost urbanizacije in ekonomskih procesov Potek urbanizacije sta v prej{njem stoletju predstavila Van der Berg in Klassen (citirana v Ravbar 1990, 190 in Rebernik 2004, 59). V prvi fazi poteka urbanizacija, suburbanizacija pa je druga faza v urbanizacijskem ciklu, ko nara{~a {tevilo prebivalcev zlasti na mestnem obrobju, manj pa v sredi{- ~u. V dolo~enem trenutku absolutne decentralizacije prebivalstvo mo~no nara{~a le {e na obrobju mesta, medtem ko se v sredi{~u za~ne zmanj{evati. V celotni mestni regiji se {tevilo prebivalcev ne zmanj{u-je, kar gre zlasti na ra~un mo~ne rasti prebivalstva na obrobju. ^e je upad prebivalstva v sredi{~u mo~nej{i 1. mesto z vasmi v okolici 2. selitve v mesto 3. raz{irjanje mesta 4. mestna regija Slika 39: Zna~ilne faze urbanizacijskih procesov (Ravbar 1992, 100). 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 od rasti na obrobju, je rast prebivalstva v mestni regiji negativna in za~ne se tretja faza, imenovana deur-banizacija. Razvojne stopnje v urbanizaciji z vidika prostorskega razvoja je prikazal Ravbar (slika 39), ki razlikuje {tiri faze urbanizacijskih procesov. Prva skica prikazuje predindustrijsko dobo, ko so bila mesta praviloma manj{a in so za kme~ko zaledje opravljala upravno in storitveno funkcijo. Druga in tretja skica prikazuje zna~ilne odnose v industrijskem mestu, ko se le-to zlasti zaradi deagrarizacije in priseljeva-nja s podeèlja {iri prek svojih meja (Ravbar 1992, 101). Zadnja slika prikazuje gibanje prebivalcev iz mesta v obmestja in nastanek mestne regije, ki je zna~ilna za zaklju~no stopnjo postindustrijske urbanizacije in jo ozna~uje suburbanizacija. Suburbanizacija je proces, ki se opisuje s strukturnimi, fiziognomskimi in funkcijskimi spremembami, ki so v najve~ji meri povezane z razseljevanjem prebivalstva in razpr{itvijo delovnih mest ter individualne stanovanjske gradnje (Ravbar 2005a, 31). Nekateri avtorji opozarjajo, da je bila suburbanizacija sprva bolj »populacijska«, ko so se obmestna naselja za~ela {iriti na ra~un prebivalstva iz mestnih sredi{~. Po letu 1990 pa je bilo v Sloveniji zna~ilno, da so se v primestno obrobje in obmestna naselja za~ele {iriti tudi ekonomske aktivnosti, sprva zlasti oskrbne, pozneje tudi proizvodne (Drozg 2006; Bontje in Burdack 2005). Druga in tretja faza torej prikazujeta industrijski urbani razvoj v razvitem svetu in tudi v Sloveniji. Zna~ilna zanju je bila koncentracija delovnih mest in tudi prebivalstva. Za Slovenijo je sicer zna~ilno, da je industrializacija bolj vplivala na koncentracijo delovnih mest, saj je naselbinski sistem {e vedno precej razpr{en, saj kar polovica ljudi ìvi v manj{ih naseljih, ki pa so skoraj povsem odvisna od mest (^erne 2004). Kljub vsemu je industrializacija tudi v Sloveniji pomenila demografsko, predvsem pa gospodarsko rast mest. Za~ela se je sicer è po 1. svetovni vojni, a je svoj vrhunec dosegla v {estdesetih letih 20. stoletja, ko je bila podkrepljena z ideologijo v takratnem socialisti~nem drùbenem redu. V plan-skem gospodarstvu so poseben pomen dobila manj{a mesta, ki so kar naenkrat dobila industrijske obrate in s tem delovna mesta, to pa se je odrazilo v njihovi hitri urbanizaciji. To je {e zlasti veljalo za manj{a mesta v bliìni Ljubljane in Maribora, na primer Grosuplje, Domàle, Kamnik, Litijo, Slovensko Bistrico in Ru{e. Ta urbani razvoj, povezan z zna~ilno industrializacijo, ima {e vedno opazne posledice: kot smo ugotovili v 5. poglavju, je glavna drùbenoekonomska zna~ilnost slovenskega urbanega sistema nadpovpre~na industrializiranost zlasti manj{ih mest. V tem delu nas zanima predvsem vpliv ekonomske preobrazbe na prostorsko zgradbo mesta. Industrializacija je povzro~ila koncentracijo delovnih mest v urbanih naseljih, kar je imelo za posledico njihovo prostorsko in prebivalstveno rast. Mesta so se sprva napajala s priseljenci s podeèlja, pozneje pa z dinami~nim notranjim razvojem zaradi {tevilnih delovnih mest, ki so nastala znotraj mesta. Industrija se je praviloma ume{~ala v industrijske cone, ki so sledile klasi~nim lokacijskim dejavnikom. Nastajale so znotraj ali na robu strnjenega dela mesta, ob prometnicah (sprva èleznici), ki so delovni sili zagotav-ljale dobro dostopnost. Do bistvene spremembe je v razvitih deèlah pri{lo po 2. svetovni vojni, v nekaterih dràvah z dolgo-trajno industrijsko tradicijo pa tudi è prej, v ZDA na primer è v drugi polovici 19. stoletja (Rebernik 2004a, 55). Pri{lo je do dekoncentracije poselitve, ko se je prebivalstvo iz strnjenega dela mesta za~elo seliti na njegovo obrobje in v obmestja. Sprva je bila to domena vi{jih drùbenih slojev, ki so ob geslu »ìveti v zelenju« iskali kakovostnej{e ìvljenjsko okolje, pozneje so jim sledili tudi srednji in nìji sloji. Suburbanizacijo je omogo~ala zlasti pove~ana mobilnost prebivalstva, ki je bila posledica izbolj{ane cestne infrastrukture in nagle motorizacije (Drozg 2006; Ravbar 1992). Vendar je bila dekoncentracija omejena zgolj na prebivalstvo, saj so bile v mestih {e vedno osredoto~ene ekonomske aktivnosti in s tem delovna mesta. Do sedemdesetih in osemdesetih letih prej{njega stoletja sta bili glavni zna~ilnosti suburbanizacije v razvitem svetu mnoì~ne selitve iz mest in rast obmestnih naselij zlasti na ra~un gradnje enodruìnskih hi{. Suburbanizacija ekonomskih aktivnosti se je za~ela {ele po krizi fordizma in uveljavitvi postfordisti~nega na~ina gospodarjenja. V razvitih dràvah Severne Amerike in zahodne Evrope ter v Avstraliji in na Japonskem je prestrukturiranje gospodarstva potekalo predvsem v obliki ~edalje 131 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole mo~nej{e deindustrializacije in terciarizacije. [tevilo delovnih mest se je pri~elo pove~evati v obmestnih naseljih, medtem ko so urbana sredi{~a za~ela nazadovati (Bontje in Burdack 2005, 27). V razmerah postfordizma je bila za podjetja zlasti zaradi nìjih cen zemlji{~, ve~jih prostorskih zmogljivosti in kakovostnej{ega okolja ugodnej{a lokacija v suburbaniziranem prostoru znotraj urbane regije. Tradicionalne industrijske cone v mestih so zaradi onesnaènosti, manj{e varnosti (kriminal, poàri …) in slab{e dostopnosti postale manj privla~ne. Novej{a, tehnolo{ko intenzivnej{a industrija in z njo povezane storitve so zato iskale lokacije, ki so bile praviloma zunaj tradicionalnih, fordisti~no zasnovanih industrijskih con. Omenjali smo è mehke lokacijske dejavnike, med katerimi prednja~ijo ugodne razmere za delo, prijetno okolje (ambient), dobra dostopnost do izobraène delovne sile, mònosti interakcije in povezovanja s podobnimi podjetji ter izobraèvalnimi ustanovami. Bontje in Burdack (2005, 27) omenjata »… novo geografsko delitev dela …«, saj nekdaj prevladujo~o vlogo mestnih sredi{~ vse bolj ogroàjo predmestja in manj{a naselja v obmestjih. Predstavita tudi novo hierarhi~no zasnovo glede na razporeditev delovnih mest. ^e je v industrijskem mestu veljala stroga hierarhija, kjer se je {tevilo delovnih mest zmanj{evalo premosorazmerno s strnjenostjo in gostoto poselitve, se je to korenito spremenilo. Za postindustrijsko mesto velja, da obstajajo {tevilne specializirane zaposlitvene koncentracije, ki sestavljajo policentri~no ekonomijo znotraj mestne regije. Tori{~e sodobnih drùbenoekonomskih raziskav mest je moralo zaradi ekonomske suburbanizacije zamenjati prostorsko merilo, saj raziskovanje zgolj kompaktnega mesta ni ve~ zadostno. Raziskave urbane ekonomije tako zajemajo celotno mestno regijo oziroma »regijsko mesto«, kot ga je poimenoval Drozg (2006) in pred njim kot zwischenstadt Sieverts (2003). Nekdanja obmestna naselja so namre~ zaradi pridobitve ekonomskih funkcij postala dokaj neodvisna in niso ve~ spalna naselja z zgolj bivalno funkcijo. Funkcijski odnos med obmestjem in sredi{~nim mestom je postal bolj raznolik. Sodobno mestno regijo ozna~ujejo tesnej{a povezanost med naselji, razvoj socialne in kulturne infrastrukture v obmestjih in prometna prepletenost, vsemu temu pa botruje zlasti gospodarski preboj obmestnih naselij. Drozg (2006) in è prej Friedmann (1995) sodobno mestno regijo, kjer se prebivalstvena in gospodarska preobrazba obmestij razvija neodvisno od mestnega sredi{~a, ozna~ujeta kot »regionalno mesto«. V tej knjigi ohranjamo izraz mestna regija, saj gre za kakovostno nadgradnjo klasi~nega pojma urbana regija, ki vklju~uje gospodarska ter drùbena razmerja med mestom in njegovim zaledjem (Vri{er 1984, 61). 5.2.4.2 Oblike dekoncentracije ekonomskih aktivnosti v mestu in mestni regiji Suburbanizacija ekonomskih aktivnosti je po mnenju mnogih avtorjev temeljna zna~ilnost preobrazbe iz industrijske v postindustrijsko drùbo in je logi~no nadaljevanje »… demografske eksplozije in raz{iritve urbanizacije v obmestjih …« (Ravbar 2005a, 33). Dejansko gre za suburbanizacijo industrijskih in storitvenih dejavnosti, ki sledijo demografskim tokovom in predstavljajo razpr{itev urbanega na~ina ìvljenja tudi v poprej nemestna naselja. Dekoncentracija ekonomskih aktivnosti in nastajanje sodobne mestne regije glede na geografski poloàj potekata razli~no. Ta proces je bil najbolj izrazit v ZDA in Kanadi. Tam se je uveljavil izraz edge city ali šrobno mesto’, ki ga je leta 1991 med prvimi uporabil Garreau. V bistvu pomeni nastanek povsem novega mesta ali tehnopolisa na obrobju ve~jega mesta. Robno mesto nastane iz manj{ega obmestnega ali podeèlskega naselja in v zelo kratkem ~asu razvije {tevilne gospodarske funkcije, zlasti tiste, ki so povezane s tehnolo{ko intenzivno industrijo in storitvami. Za dolo~itev robnega mesta je Garreau postavil pet meril: velikost pisarni{kih prostorov (vsaj 500.000 m2), velikost prodajnih povr{in v trgovini na drobno (vsaj 56.000 m2), preseèk delovnih mest nad prebivalci, mesto mora biti »entiteta« oziroma z njim se morajo prebivalci poistovetiti in biti mora povsem druga~no kot je bilo pred 30 leti. Kot najbolj izrazit primer robnega mesta se omenja Palo Alto, mesto v Silicijevi dolini v neposredni bliìni aglomeracije San Francisco. V njem je sedè {tevilnih visokotehnolo{kih podjetij (HP, Xerox, Amazon, Lockhead Martin …) in priznane univerze Stanford (Castells in Hall 1994). 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 V severozahodni Evropi dekoncentracija ekonomskih aktivnosti ni potekala tako o~itno kot v Severni Ameriki. Proces se ne odraà v rasti povsem novih mest, ampak ima manj{e pojavne oblike in se pojavlja v grozdih ali v obliki »policentri~ne mreè« (Bontje in Burdack 2005, 30). Policentri~na mre- à se pojavlja znotraj obstoje~ega naselbinskega omrèja oziroma mestne regije, ponavadi v neposredni bliìni ve~jih in srednje velikih mest. Po mnenju nekaterih avtorjev je ta policentri~nost v prvi vrsti posledica doslednega prostorskega na~rtovanja, tako imenovane »koncentrirane dekoncentracije«, ki ljudem omogo~a bivanje v suburbaniziranem okolju, vendar v zgo{~eni obliki v okolici mest in obmestnih naselij (^erne 2004). Zato imajo ta nova ekonomska sredi{~a v severozahodni Evropi {e vedno mo~ne povezave s tradicionalnimi mestnimi sredi{~i, medtem ko je povezava med severnoameri{kimi robnimi mesti in tradicionalnimi mestnimi sredi{~i {ibkej{a. Razlika v razvoju urbanih regij v Evropi in Severni Ameriki je tudi v tem, da so v Evropi obmestna naselja tradicionalnim urbanim sredi{~em komplementarna, medtem ko robna mesta v Severni Ameriki z njimi pogosto tekmujejo. Urbana sredi{~a so zaradi dekoncentracije ekonomskih aktivnosti izgubila del funkcij in dolo~en delè prebivalstva, a evropski mestni sistem ravno zaradi bolj uravnoteènega razvoja in komplementarnosti ohranja dokaj policentri~no zgradbo s prevlado srednjevelikih mest. Bagnasco in Le Gales (2000) celo menita, da decentralizacija ekonomskih aktivnosti in suburbanizacija evropskih mest nista prizadeli saj so urbana sredi{~a {e vedno najbolj zaèlen kraj bivanja in obenem kraj delovanja {tevilnih ekonomskih ter kulturnih dejavnosti. Dràve, ki izhajajo iz socialisti~nega drùbenega reda, imajo bolj raznolik urbani razvoj. Zaradi poz-nega prevzema kapitalisti~nega drùbenega reda so v fazi velike preobrazbe, katere rezultati {e niso znani. Nekateri opaàjo, da zlasti velike metropolitanske regije sledijo severnoameri{ki poti urbanega razvoja z zna~ilno razpr{eno poselitvijo. Primera sta mestni regiji Var{ave in Budimpe{te. Spet druge stopajo po »evropski poti« z bolj policentri~no sestavo (Bonjte in Burdack 2005). Prehod iz fordisti~ne-ga v postfordisti~en na~in proizvodnje se je zgodil v zelo kratkem obdobju, zato so ti procesi pospe{eni in intenzivnej{i – omenjali smo è intenzivnost deindustrializacije tik po letu 1990 v nekaterih slovenskih mestih, denimo v Mariboru, na Jesenicah in v Trbovljah. Za postsocialisti~ne dràve velja tudi, da suburbanizacija prebivalstva in ekonomskih aktivnosti poteka so~asno in ne zaporedno kot v preostali Evropi, kjer je suburbanizacija ekonomskih aktivnosti sledila z ve~desetletnim zamikom. Procesi suburbanizacije so {e toliko bolj o~itni, ker je kakovost bivanja v tipi~no socialisti~ni gradnji (blokovne soseske) slab{a, zato si je o po politi~nih spremembah prebivalstvo za~elo mnoì~no iskati bolj{e bivalne razmere v obmestjih. Podobno velja tudi za industrijo, saj so bile industrijske cone praviloma izrazito monostrukturne, z neurejenimi okoljevarstvenimi in sanitarnimi lokacijskimi razmerami, kamor novi investitorji niso èleli vlagati. Slovenija sicer deli usodo z drugimi postsocialisti~nimi dràvami, toda med na{o dràvi in njimi obstajajo pomembne razlike. Slovenska suburbanizacija prebivalstva ni nov pojav, saj je potekala è osemdesetih let 20. stoletja, zlasti v okolici Ljubljane, Maribora, Celja, Novega mesta, obalnih mest in na Gori{kem. Policentri~en razvoj in industrializacija poprej podeèlskih naselij sta povzro~ila za evropski prostor nena-vaden pojav – dekoncentracijo prebivalstva tudi v okolici malih mest, kot so Ko~evje, Seàna, Postojna in Ilirska Bistrica (Ravbar 1992). Prav tako obstajajo razlike v prestrukturiranju gospodarstva. Privatizacija podjetij je potekala postopno in tuji investitorji so imeli oteèn dostop na trì{~e. Razlika je bila tudi v tem, da je Slovenija prevzela dolo~ene tr`ne prvine gospodarjenja è pred politi~nimi spremembami, zato je bil tranzicijski {ok nekoliko omiljen (Kova~i~, Kmet Zupan~i~ in Ku{ar 2003). @e pred politi~no-ekonomskimi spremembami so se v storitvena sredi{~a preobrazila tudi nekatera slovenska mesta, na primer Nova Gorica in Celje, v Ljubljani pa industrija ni sploh nikoli prevladala nad storitvami. Kljub vsemu pa Slovenija deli dolo~ene vidike urbanega razvoja z ostalimi postsocialisti~nimi dràvami, zlasti s pove~ano reziden~no mobilnostjo prebivalstva po letu 1991 in splo{no fizi~no ter drùbeno degradacijo blokovnih stanovanjskih sosesk, ki pa je vseeno manj izrazita kot v primerljivih dràvah (Rebernik 2004, 142). Vse navedene zna~ilnosti so zgolj spremenljivke postsocialisti~nega urbanega in gospodarskega razvoja v Sloveniji, medtem ko raziskav o dekoncentraciji ekonomskih aktivnosti prakti~no ni, najverjetneje 133 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole zato, ker gre za {e vedno ìv proces. V poglavju o mestnem sistemu smo navedli nekaj zna~ilnosti, ki bi lahko nakazovale dolo~ene spremembe. Zlasti zanimivo je dejstvo, da so Ljubljani najblìja mesta za~ela izgubljati ekonomsko funkcijo in pridobivati bolj bivalno, na primer Kamnik, Domàle in Vrhnika (poglavje 4.7.1). Iz tega lahko sklepamo, da dekoncentracija ekonomskih aktivnosti v Ljubljani ne poteka v smeri najblìjih urbanih sredi{~, temve~ v »vmesni prostor«, to je v {ir{a in òja obmestja. Ravbar (2002, 25) je ugotovil tènjo hitrej{ega nara{~anja delovnih mest v obmestjih na ra~un mestnih naselij. V obdobju med letoma 1996 in 2000 je bil pozitiven razvoj delovnih mest v podeèlskih naseljih, suburbaniziranih obmestjih in ostalih obmestnih naseljih, medtem ko so industrializirana naselja in mesta izkazovala negativne razvojne tènje. Kljub temu je lokacijska divergenca leta 2000 {e vedno kazala, da imajo obmestja v primerjavi s {tevilom delovno aktivnih prebivalcev primanjkljaj delovnih mest (preglednica 21). Preglednica 21: Spremembe razmerij v rasti delovnih mest po zna~ilnih skupinah naselij v Sloveniji leta 2000 (Ravbar 2002, 26). tipologija naselij spremembe {tevila delovnih mest lokacijska divergenca delè delovnih med letoma 1996 in 2000 (%) leta 2000 (%) mest 2000 (%) mesta 81 155 64 suburbanizirana obmestja 109 73 7 ostala obmestna naselja 102 60 7 industrializirana naselja 98 123 17 podeèlska naselja 119 20 5 Slovenija 88 98 100 5.2.4.3 Nekatere zna~ilnosti dekoncentracije ekonomskih aktivnosti in razlogi zanjo Med storitvenimi dejavnostmi je najbolj zna~ilna dekoncentracija trgovskih dejavnosti in nekaterih storitev, ki so odvisne od lokacije zunaj mesta. [tudija CoMET, v kateri so izvedli primerjalno analizo nekaterih evropskih mest je nakazala, da je najve~jo tènjo h dekoncentraciji opaziti v dejavnosti nepremi~ninskih, poslovnih in ra~unalni{kih storitev (Hoppe 2004). Podobno kot trgovske storitve so se tudi te storitve v 20 letih (med letoma 1980 in 2000) iz mestnih sredi{~ preselile v suburbanizirano okolico. Vendar pa je med dekoncentracijo storitvenega in industrijskega sektorja precej{nja razlika. Industrija se je praviloma povsem izselila iz strnjeno pozidanih delov mesta, zlasti na ra~un nove rasti v obmestjih in konkurence manj razvitih dràv, kamor so se preselile delovno intenzivne panoge. Za storitve pa je zna~ilno, da kljub tènji dekoncentracije njihov pomen nara{~a tako v strnjenem delu mesta kot v obmestjih. Zaradi terciarizacije {tevilo delovnih mest nara{~a v vseh delih mestne regije, od strnjenega dela mesta do suburbanizirane okolice. Vseeno nekateri ugotavljajo, da je terciarizacija intenzivnej{a v suburbanizirani okolici (Hoppe 2004, 30). Dekoncentracija storitev torej ni tako enozna~na kot industrija, saj hkrati poteka rast storitev, nekatere aktivnosti se selijo na obrobje, spet druge pa se osredoto~ajo v sredi{~u. V obmestja se selijo zlasti tiste storitve, ki niso odvisne od osebnih stikov in bliìne upravnih storitev ter si dolo~ene lokacijske dejavnike delijo z industrijo. To so è omenjene ra~unalni{ke storitve, nepremi~ninske in nekatere druge poslovne storitve, kjer so zlasti pomembni infrastrukturna opremljenost, veliko pisarni{kega prostora in dobra prometna dostopnost. Na primeru sedmih evropskih mest je bilo ugotovljeno, da se na periferna poslovna obmo~ja (office parks) v obmestjih selijo izrazito operativne storitve, kot so logisti~na, ra~unalni{ka, komunikacijska in podobna podjetja, ki potrebujejo veliko pisarni{kega prostora. Manj{a podjetja, kjer razpolòljivi prostor nima odlo~ilne vloge in pri katerih ni nujno, da poteka gospodarska aktivnost, ampak imajo lahko 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 v mestnem sredi{~u zgolj na primer prodajni salon ali sedè podjetja z upravo, pa ostajajo znotraj strnjenega mestnega jedra (CoMET … 2005). Ponekod uporabljajo pojma back offices in front offices – v prvem primeru gre za pisarne, ki so izrazito operativne in v njih poteka standardizirani delovni proces, zato se locirajo v obmestja; v drugem primeru pa za sedeè podjetij, kjer so vodilne strukture z lokacijo v sredi{~u mesta (Rebernik 2004, 55). Dekoncentracija storitev je tako precej bolj selektivna in odvisna od delovnega procesa. Posamezni novi »grozdi« (clusters) poslovnih dejavnosti nastajajo s povezovanjem vseh aktivnosti teh dejavnosti na dolo~enem obmo~ju mesta (Carter 1972, 234). Poskusi tipologij poslovnih sredi{~ v mestih segajo è kar dale~ v preteklost. Carol (1960; povzeto po Carterju 1972, 312) je poslovna sredi{~a razvrstil v {tiri razrede: • osrednje poslovno sredi{~e (CBD), ki oskrbuje celotno mesto, • regionalno poslovno sredi{~e, ki oskrbuje do 100.000 prebivalcev, • ~etrtno poslovno sredi{~e, ki ponuja storitve nìjega reda in oskrbuje do 10.000 prebivalcev ter • lokalno poslovno sredi{~e, ki je ponavadi zgostitev lokalnih trgovin. Berry (1970) je na podlagi {tudij ameri{kih mest ustvaril tipologijo poslovnih obmo~ij zunaj CBD. Obmo~ja je glede na prostorsko obliko raz~lenil v tri osnovne tipe: • poslovna sredi{~a, • poslovne proge, ki nastanejo linearno ob prometnicah, vpadnicah, • specializirana obmo~ja, kot so zabavi{~a sredi{~a, zdravstvena sredi{~a in podobno. Za vsako izmed oblik je izdelal tudi hierarhi~no lestvico. Tako je poslovna sredi{~a razdelil v pet hierarhi~nih stopenj, pri ~emer je kot najvi{ja stopnja opredeljeno osrednje poslovno sredi{~e mesta (CBD), sledijo pa regionalna, ~etrtna, lokalna in ostala sredi{~a. Poslovne proge je razdelil v {tiri hierarhi~ne stopnje, specializirana poslovna obmo~ja pa v {est. Johnston (1971; povzeto po Carterju 1972) je ugotavljal zna~ilnosti teh poslovnih obmo~ij in ugotovil, da je hierarhi~ni poloàj obmo~ja tesno povezan s tipom storitev, ki so tam locirane; storitve nìjega reda se osredoto~ajo v »sredi{~ih« ali »progah« nìjega reda, in obratno. V sodobnosti se z lokacijami poslovnih, zlasti pisarni{kih obmo~ij najve~ ukvarja Lang, ki je skupaj s kolegoma na primeru trinajstih ameri{kih mest ugotovil, da se pojavljajo v {tevilnih oblikah (Lang, Sanchez in LeFurgy 2006). V osrednjem poslovnem sredi{~u (CBD) je {e vedno okrog tretjina poslovnih dejavnosti, preostanek pa je razpr{en tako znotraj strnjenega dela mesta kot drugod v mestni regiji. Znotraj strnjenega dela mesta se izoblikujejo posamezna izolirana obmo~ja, kjer gre dejansko za »raz-litje« nekaterih dejavnosti iz CBD na bolj ugodna obmo~ja, ki jih Lang, Sanchez in LeFurgy (2006, 8) imenujejo »urbane ovojnice« (urban envelopes). Zunaj mesta se poslovne dejavnosti rade osredoto~a-jo v è omenjenih robnih mestih (edge cities), ki nastanejo s hitro rastjo in krepitvijo zlasti zaposlitvenih funkcij manj{ih obmestnih naselij. Poslovne cone nastajajo tudi v koridorjih med robnimi mesti in sredi{~em mestne regije, ob pomembnej{ih prometnicah. Velik del poslovnih dejavnosti v ameri{kih mestih je lociran zunaj gosto naseljenih mestnih obmo~jih, povsem razpr{eno in brez natan~no dolo~enih meja. Analiza lokacijskih dejavnikov storitev v sedmih evropskih mestnih regijah (Amsterdam, Barcelona, Berlin, Bruselj, København, Strasbourg in Dunaj) je pokazala, da je najpomembnej{i dejavnik promet, zlasti cestna infrastruktura, saj so najpomembnej{i dejavnik ceste, drugi najpomembnej{i pa opremljenost s parkiri{~i. Zanimivo je, da sta dejavnika bliìne raziskovalnih in znanstvenih ustanov po pomenu povsem v ozadju, {ele na 26. in 27. mestu. Preglednica 22: Razvrstitev lokacijskih dejavnikov storitev po pomembnosti (CoMET … 2005, 73). 1. lokalni promet (ceste) 6. nepremi~nine/cena zemlji{~ 2. parkiri{~a 7. prestì/imid` lokacije 3. bliìna poslovnih partnerjev 8. tr`ni potencial 4. lokalni promet (avtobus, vlak) 9. kvalificirana delovna sila 5. povezanost s cestami 10. razpolòljivost industrijskih in pisarni{kih povr{in 135 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole O~itno na razmah suburbanizacije storitvenih dejavnosti najbolj vpliva nara{~anje osebne mobilnosti in motorizacije. To pa ne velja le za dolo~ene storitve, ampak tudi za trgovino. Nastanek sodobnih nakupovalnih sredi{~ je namre~ nelo~ljivo povezan z avtomobilom, kar smo obravnavali è v prej{njih podpoglavjih. Prilagajanje trgovskih sredi{~ sodobnemu potro{ni{tvu je sproìlo premik trgovskih storitev na mestno obrobje. Vendar tudi v tem segmentu obstajajo pomembne razlike, saj se najve~ja nakupovalna sredi{~a ume{~ajo blìje strnjenemu delu mesta kot sodobni pisarni{ki parki ali tehnolo{ke cone. Najpogostej{a lokacija je mestno obrobje ali predmestje. Praviloma gre za najnovej{e dele z zna~ilno redkej{o zazidavo in dobro prometno dostopnostjo zunaj strnjenega dela mesta. Mestno obrobje je namre~ najbolj{i mòni kompromis, saj je dobro dostopno tako mestnemu prebivalstvu kot potro{nikom iz rasto~ih obmestnih naselij in bolj oddaljenih krajev. Bolj oddaljena obmestna naselja za trgovino ({e) niso tako privla~na, saj je razdalja do potro{nikov, ki ìvijo v urbanih sredi{~ih, prevelika. Lokacije nakupovalnih sredi{~ so tako praviloma na obrobju mest, ponavadi na obmo~jih opu{~enih proizvodnih, prometno-logisti~nih ali komunalnih con (industrijske, obrtne cone, opu{~ene deponije in podobno), kjer je dostopnost dobra in so cene zemlji{~ praviloma nìje (Drozg 2001; Hoppe 2004). Glede na prostorski razvoj se pogosto navaja ~lenitev na »zeleni« (greenfield) in »rjavi« (brownfield) razvoj. Zeleni razvoj pomeni, da se nove ekonomske aktivnosti ume{~ajo povsem na novo, na prej nepozidanih obmo~jih. Rjavi razvoj pa pomeni, da gre za »reciklaò« opu{~enih, praviloma degradiranih industrijskih in podobnih obmo~ij. Spreminjanje poloàja industrijskih in storitvenih ekonomskih aktivnosti lahko prikaèmo tudi v modelu (slika 40). V industrijski fazi urbanega razvoja, za katero sta zna~ilna fordisti~en na~in gospodarjenja in ekonomska koncentracija, je zna~ilno, da v sredi{~u strnjenega dela mesta obstaja osrednje trgovsko-poslovno obmo~je, ki se v neoklasi~nih teoretskih modelih rabe tal praviloma imenuje osrednje poslovno obmo~je ali CBD. Poleg osrednjega poslovnega obmo~ja obstajajo hierarhi~no podrejena obmo~ja, namenjena lokalnemu trì{~u znotraj posameznih obmo~ij mesta. Industrija je bodisi v fazi INDUSTRIJSKA FAZA POSTINDUSTRIJSKA FAZA pre p d re m d e m s e t s m je t m je es e t s o to Legenda Avtor: David Bole opu{~ena zgostitev zgostitev delovnih smer dnevne obmestno zgostitev delovnih delovnih mest mest v storitvah mobilnosti naselje mest v industriji v industriji Slika 40: Prikaz prostorskih sprememb industrijskih in storitvenih ekonomskih aktivnosti. 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 lokaliziranja bodisi selektivnega grozdenja in je praviloma ume{~ena zunaj mestnega jedra, vendar znotraj okvira strnjenega dela mesta, lahko pa tudi na mestnem obrobju oziroma v predmestjih. Zaradi koncentracije delovnih mest znotraj strnjenega dela mesta je zna~ilna mo~na dnevna mobilnost iz obmestja proti mestnemu sredi{~u. V postindustrijski fazi, ki jo ozna~ujeta postfordisti~en na~in gospodarjenja (fleksibilna proizvodnja, kratki proizvodni cikli, iskanje tr`nih ni{, spremembe v zaposlovanju) in internacionalizacija gospodarstva, osrednje poslovno obmo~je praviloma ne raste in izgublja zlasti oskrbno-trgovsko funkcijo. Ta se seli v predmestja, na opu{~ena proizvodno-komunalna obmo~ja, kjer so nìje cene zemlji{~, ve~ razpolòljivega prostora in predvsem bolj{a dostopnost do potro{nikov iz mesta in celotne mestne regije. V bolj oddaljenih obmestnih naseljih lahko nastajajo posamezni pisarni{ki parki, logisti~ne cone in podobne dejavnosti, ki niso odvisni od lokacije v strnjenem delu mesta. Industrija je v fazi disperzije in prerazpo-rejanja; seli se v bolj oddaljena obmestja z ugodnej{imi razmerami ali zunaj mestne regije (globalizacija). Deindustrializirana obmo~ja v mestu so lahko primeren poligon za nastanek novej{ih, specializiranih storitev, lahko pa tudi propadajo. Zaradi ve~je funkcijske prepletenosti odnosov med strnjenim mestom in suburbanizirano okolico so tokovi dnevne mobilnosti precej bolj razpr{eni; iz tega izhaja Sievertsov izraz zwischenstadt, ki ozna~uje somestje oziroma dvosmeren odnos med mestom in njegovim zaledjem (Sieverts 2003). 5.2.4.4 Prednosti in slabosti suburbanizacije z vidika ekonomskih aktivnosti Bontje in Burdack (2005) imenujeta pojavno obliko suburbanizacije ekonomskih aktivnosti »novi ekonomski poli«, za katere je zna~ilno osredoto~anje podjetij in s tem delovnih mest. Podjetja si namre~ od prostorske koncentracije in bliìne obetajo nìje stro{ke transporta in komunikacije, nìje stro{ke zaposlovanja zaradi è obstoje~e specializirane delovne sile v bliìni, nìje stro{ke poslovanja zaradi skupne infrastrukture in specializiranih storitev, prednost pa naj bi bila tudi bliìna okoli{kih potro{nikov. Od tod izhajajo glavne prednosti dekoncentracije ekonomskih aktivnosti, saj v razmerah globalizacije dekoncentracija omogo~a ve~jo konkuren~nost mestne regije (Ravbar, Bole in Nared 2005). Nova ekonomska sredi{~a odlikujeta tudi nadpovpre~na vitalnost in rast {tevila delovnih mest, kar nenazadnje vodi v gospodarsko rast celotne dràve (^erne 2004, 90). Med prednosti novih ekonomskih sredi{~ lahko uvrstimo tudi dejstvo, da potrebujejo mikavnej{e okolje (tako splo{no pokrajinsko okolje z zelenjem kot kulturno okolje), zato so z vidika trajnostnega razvoja sprejemljivej{a od tradicionalnih industrijskih con. Vendar pa obstaja tudi vrsta negativnih posledic dekoncentracije ekonomskih aktivnosti. Najpogosteje se omenja »disperzija mestnega prostora« oziroma spremenjena podoba kompaktnega mesta (Sieverts 2003; Bontje in Burdack 2005). Evropsko »kompaktno« mesto je dolgo veljalo za idealen na~in poselitve, saj je imelo veliko poselitveno in ekonomsko gostoto, s tem pa tudi manj{o uporabo osebnih avtomobilov in manj{o potrebo po potratni infrastrukturi. Mnogi raziskovalci (na primer Sieverts 2003) kot posebno nevarnost omenjajo ameri{ki na~in dekoncentracije, saj vodi v neko »… vmesno stanje, ki ni niti mesto niti podeèlje …«. Nizka gostota poselitve in pretirana razpr{enost dejavnosti v prostoru sta z vidika pomenita prometne infrastrukture neracionalni. Pomenita namre~ pretirano odvisnost od osebnega prometa, ki je problemati~en z vidika trajnostnega razvoja. Zaradi dekoncentracije prebivalstva in delovnih mest izgublja pomen javni potni{ki promet, saj ne more slediti potrebam sodobnega ~loveka, ki zaradi prostorske razpr{enosti dejavnosti opravi vse ve~ potovanj, zlasti tak{nih, ki niso povezana z delom (Bole 2005; ^erne 2004). Pojavljajo se tudi druge slabosti suburbanizacije ekonomskih dejavnosti: izguba zelenih povr{in v obmestnem prostoru, spreminjanje podeèlskih naselij v urbana, pomanjkljiva kulturna identiteta in s tem {ibka regionalna zavest prebivalstva, pa tudi drùbena segregacija, saj lahko dolo~eni sloji prebivalstva postanejo getoizirani, lahko pa se od preostalega sveta ogradijo prostovoljno (gated communities ali šograjene soseske’) in podobno (Bontje in Burdack 2005; Sieverts 2003; Knox 1995). O liberalisti~nem konceptu decentralizirane koncentracije naselbinskega sistema govori tudi Ravbar (2002, 17). Tak{en koncept vodi v pospe{eno preobrazbo naselij zunaj kompaktnih mest. Paradoksalno 137 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole pa se zdi, da je k suburbanizaciji prebivalstva in ekonomskih aktivnosti prispevalo prav modernisti~no zasnovano prostorsko na~rtovanje. Sieverts namre~ opozarja, da kljub o~aranosti urbanistov s podo-bami kompaktnega in histori~nega mesta, neukrepanje ob dekoncentraciji vodi v njegovo nadaljnje nazadovanje. Dejstvo je, da sodobne ekonomske aktivnosti zahtevajo spremenjene lokacijske pogoje, ki jih v strnjenem delu mesta ni. Zlasti industrija in del storitev so od strnjenega dela mesta povsem neodvisne in ga za svoj obstoj ve~ ne potrebujejo. Ker so nove bivanjske zahteve zlasti »… ìveti v zelenem, svoboda gibanja, nizka gostota poselitve, veliko ìvljenjskega prostora …« (Sieverts 2003), je dolo~ene ekonomske dejavnosti nesmiselno siliti nazaj v mesto, saj bi s svojo prisotnostjo zmanj{ale privla~nost strnjenega dela mesta tako za bivanje kot ekonomsko delovanje. 5.2.5 KONCENTRACIJA NEKATERIH EKONOMSKIH AKTIVNOSTI Najve~krat omenjani proces, povezan z ekonomsko preobrazbo, je dekoncentracija ekonomskih aktivnosti. Ustvarja se celo vtis, da je decentralizacija splo{no potekajo~ proces, ki iz mestnih sredi{~ na mestno obrobje prestavlja celoten spekter ekonomskih aktivnosti. Vendar je to precej poenostavljena in do dolo~ene mere zgre{ena predstava, saj v realnosti poleg dekoncentracije ekonomskih aktivnosti obstaja tudi njihova koncentracija. To velja zlasti za nekatere terciarne dejavnosti, tako tr`ne kot netr`- ne. Na to dejstvo je opozoril è Soja (2002), ki meni, da so raziskave mestnega prostora deterministi~ne, saj pogosto upo{tevajo le suburbanizacijo in tako ustvarjajo vtis, da so procesi v mestu izrazito eno-smerni. Dejansko pa so so~asni procesi ve~smerni, torej v nasprotujo~ih si smereh; govorimo o tako imenovani reteritorializaciji prostora. Nekatere specializirane storitve, pogosto ozna~ene s pojmom kulturna industrija, se namre~ raje osredoto~ajo znotraj strnjenega, histori~nega dela mesta. Njihov najpomembnej{i lokacijski dejavnik je namre~ prestìna lokacija, imid` dolo~ene lokacije pa je praviloma vezan na histori~no jedro, zlasti tam, kjer se zadrùjejo premònej{i drùbeni sloji. [tudija v evropski projekt CoMET vklju~enih mest je ugotovila, da, kljub splo{ni dekoncentraciji storitev, sredi{~e mesta {e vedno ostaja pomembno tudi z ekonomskega vidika. Posebej pomembno je za tiste aktivnosti, pri katerih sta zelo pomembni dnevna medsebojna komunikacija in vertikalna integracija podjetij. Za ta podjetja je lokacija klju~na ne toliko zaradi fizi~ne infrastrukture, ampak zato, ker razvijejo dolo~eno pripadnost prostoru in se identificirajo z njim. Tako Pratt (2000a) meni, da je lokaciji v strnjenem mestu najbolj privrèn tisti sektor ekonomije, ki je najbolj izpostavljen tako imenovanemu »just in time« na~inu proizvodnje, za katerega je nujen sta-len stik s potro{niki, naro~niki in proizvajalci. »… Glavni prostorski dimenziji, ki minimizirata stro{ke, sta fizi~na bliìna in delitev lokacije s podobnimi podjetji …« (Pratt 2000a, 428). Za specializirane storitve ima tako najpomembnej{a njihova mikrolokacija, zato se pogosto zdru- ùjejo v manj{e grozde na ravni posameznih predelov mesta, sosesk ali celo ulic. Scott (1997, 2004) je empiri~no dokazal, da potreba po pogostem kontaktu podjetij kulturne industrije »… iz obraza v obraz …« dejansko vodi v aglomeracijo v strnjenem delu mesta. V njihovem primeru ne zadostuje le opremljenost z informacijsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, dobro dostopnostjo ter cenenimi zemlji{~i, kajti ta podjetja potrebujejo zlasti stik in »~love{ko komponento«, ki je v suburbaniziranem okolju nezadost-na. Ta potreba po stiku in kontaktu je deloma paradoksalna, saj so v preteklosti nekateri zmotno opozarjali, da vzpon telekomunikacij, zlasti medmrèja in mobilne telefonije, vodi v zmanj{anje potrebe po osebnem kontaktu. Graham in Marvin (2000) sta namre~ ugotovila, da pove~ana raba telekomunikacij povzro~a tudi pove~ano prostorsko mobilnost in ne obratno, kot so trdili »utopisti«. Pove~ana uporaba telekomunikacij povzro~a ve~je potrebe po potovanjih in s tem mobilnost prebivalstva pove~uje. Utopisti ali tehnolo{ki deterministi, kot sta jih poimenovala Graham in Marvin (2000), so namre~ menili, da razne oblike komunikacije in dela na daljavo pomenijo konec mesta oziroma urbanosti, saj naj bi se bila potreba po fizi~nem kontaktu kriti~no zmanj{ala. Vendar avtorja ugotavljata, da pove~ana komunikacija in ve~ prostega ~asa vodita v ve~je potrebe po osebni komunikaciji, ob tem pa pove~ata tudi polje aktivnosti in mobilnosti. Dokaze vidita v {iritvi zabavi{~nih sredi{~, mestnega turizma in podobnem. 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Obstaja torej dolo~en sektor ekonomije, za katerega je bistvena potreba po formalnem, neformal-nem, na~rtovanem ali nena~rtovanem kontaktu. Dolo~enih vidiki osebne komunikacije namre~ nove tehnologije elektronska po{ta, medmrèje, telefonija in podobne ne zmorejo nadomestiti. Ta osebna komunikacija je zlasti pomembna pri ustvarjanju inovacij in u~enju (Pratt 2000a). Ker je strnjeno mesto kraj bivanja, dela, prehranjevanja, zabave, oskrbe, u~enja in {tevilnih drugih funkcij, je mònost sre~evanja in osebnega kontakta vseeno precej ve~ja kot v suburbanizirani okolici. Vse navedene zna~ilnosti veljajo za specializirane storitve, ki se v literaturi ozna~ujejo kot kulturna proizvodnja. Hutton (2004a, 2004b) je empiri~no ugotovil, da obstaja mo~na tènja aglomeracije teh storitev v strnjenem mestnem jedru. Praviloma gre za dva tipa lokacij: • Prvi tip so lokacije v histori~nem mestnem jedru ali v dolo~enih soseskah z uglednim drùbenoekonomskim statusom. Na teh lokacijah se osredoto~ajo podjetja, ki se ukvarjajo s trènjem, ogla{evanjem, ve~predstavnostnimi vsebinami (tiskani mediji, spletne vsebine, grafi~no oblikovanje). Lokacije sovpadajo tudi s tradicionalnimi kulturnimi ustanovami, ki ostajajo ume{~ene na nekdanjih lokacijah (gledali{~a, opera, muzeji …). • Drugi tip lokacij so »modni« in aktualni prostori blizu mestnega sredi{~a, kjer je è prej pri{lo do deindustrializacije. Gre za lokacije opu{~enih starej{ih proizvodnih kompleksov, obi~ajno iz zgodnjih obdobij industrializacije, ki so se na~rtno ali po naklju~ju ohranile do dana{njih dni. Tak{ni kraji lahko hitro postanejo »modni« in so sredi{~a nove rasti. Tipi~en primer je dublinski Temple Bar, v Ljubljani pa lahko najdemo primerjavo s Staro elektrarno, Toba~no tovarno in tovarno Rog na obrèju Ljubljanice. Skratka, nekatere dejavnosti imajo druga~ne lokacijske dejavnike in se vse bolj osredoto~ajo v strnjenem delu mesta. V primeru kulturne industrije gre za koncentracijo dejavnosti, ki je vezana na ìvljenjski slog, specifi~en delovni proces in tudi institucionalno sfero v mestnem sredi{~u. Strnjeno mesto pa je pomembno tudi za nekatere druge ekonomske aktivnosti, zlasti tako imenovane kontrolne funkcije (Sassen 1995, 1999). Gre za nekatere finan~ne in druge storitvene institucije, katerim je najpomembnej{a bliìna institucionalnih ustanov in specializiranih podjetij. Med kontrolne funkcije lahko uvrstimo tudi javno upravo in ostale netr`ne storitve. Friedmann (1995, 29) je zapisal: »… Geografska decentralizacija potrebuje centralizacijo kontrolnih mehanizmov, saj morajo biti v razmerah globalne ekonomije kontrolne funkcije centralizirane …«. Lokacija kontrolnih funkcij ostaja strnjeni del mesta oziroma osrednje poslovno obmo~je (CBD). Osrednje poslovno obmo~je se je v razmerah ekonomske preobrazbe precej spremenilo. Oskrbna oziroma nakupovalna vloga je zaradi dekoncentracije potro{nje znatno nazadovala, vendar je na drugi strani zrasel pomen podjetij, ki proizvajajo finan~ne, ra~unovodske, ogla{evalske, pravne, podjetni{ke, oblikovalske proizvode. Ti niso namenjeni zgolj doma~i potro{nji. Tovrstna podjetja delujejo tudi na mednarodnem trì{~u in so po svoji naravi izvozno naravnana (Sassen 1995, 68). Lokacija v CBD ali na podobnemu obmo~ju znotraj strnjenega dela mesta ima dve bistveni prednosti: • Prva prednost je medsebojna bliìna soodvisnih podjetij, za katere je zna~ilen postfordisti~en na~in gospodarjenja s tesno proizvodno prepletenostjo in osebnimi stiki. Sassnova (1995) navaja primer ra~unovodskega podjetja, katerega storitve prostorsko niso omejene, saj lahko komunicira in s stran-kami dela globalno, prek velikih prostorskih razdalj. Vendar pa je to ra~unovodsko podjetje odvisno od fizi~ne bliìne mnogih drugih podjetij, na primer pravnih, ra~unalni{kih in programerskih. • Druga prednost, ki je v literaturi manj izpostavljena, a {e vedno pomembna, je dejstvo, da strnjeni del mesta {e vedno ponuja dolo~eno mikavnost (cultural amenities) visoko kvalificirani delovni sili, kar se nenazadnje odraà tudi v svojskem ìvljenjskem slogu ter z njim povezanimi drùbenimi procesi, zlasti gentrifikaciji, to je socialni preobrazbi v starej{ih delih mesta, ko prebivalstvo z vi{jimi dohodki zaradi nara{~ajo~ih cen nepremi~nin {ibkej{e drùbene sloje »prisili« v izselitev (Rebernik 2004, 58). Gentrifikacija vklju~uje tudi vizualno preobrazbo in porast cene zemlji{~ v dolo~enih soseskah, kamor se preseljujejo vi{ji drùbeni sloji Zaradi tega se smatra za del urbane prenove. Tretja skupina aktivnosti, ki kaè tènjo osredoto~anja v mestnem sredi{~u, so javne storitve. Da so te mo~no skoncentrirane v strnjenem delu mesta, lahko sklepamo tudi na podlagi prikaza potencialne 139 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole dostopnosti do delovnih mest (glej poglavje 4.5). Znotraj Ljubljane je koncentracija dejavnosti javne uprave bolj izrazita kot koncentracija drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Za javne ustanove lahko do dolo~ene mere trdimo, da so del kontrolnih funkcij, vendar pa to ne velja za vse. Lokacija javnih ustanov se praviloma ohranja v strnjenem delu mesta, saj njihova lokacija ni odvisna od dobi~kono-snosti ali ostalih tr`nih mehanizmov. DeVerteuil (2000) je ugotovil, da lokacije javnih ustanov izkazujejo aglomeracijske tènje zaradi pritiska uporabnikov; zgo{~ene javne storitve na omejenem obmo~ju namre~ izbolj{ujejo njihovo dostopnost in ljudem omogo~ajo, da lahko opravijo ve~ storitev hkrati. K zgo{~evanju so {e posebej nagnjene nekatere netr`ne storitve, na primer zdravstvo, socialno varstvo in {olstvo. Omenjene tri skupine storitev (kulturna proizvodnja, kontrolne funkcije in netr`ne storitve) so torej tiste, ki ne sledijo splo{ni tènji dekoncentracije in selitvi iz strnjenega dela mesta. Gre za dejavnosti, ki jih druìta potreba po osebnem stiku s potro{niki in visoka stopnja medsebojne povezanosti (vertikalne integracije). Bolj kot fizi~ni (trdi) lokacijski dejavniki, na primer cena, dostopnost, opremljenost in velikost zemlji{~a, so jim pomembni estetski in kulturni (mehki) lokacijski dejavniki, na primer imidàli prestì lokacije, mònost neformalnih stikov, bliìna institucionalnih ali raziskovalnih ustanov in podobno. Kljub dejstvu, da se v literaturi dekoncentracija dejavnosti omenja kot prevladujo~ proces, je dejstvo tudi koncentracija nekaterih storitev, kar pomembno vpliva na urbani razvoj zlasti strnjenega (histori~- nega) dela mesta. 5.3 PRIMERI PROSTORSKIH POSLEDIC EKONOMSKE PREOBRAZBE LJUBLJANE V tem poglavju predstavljamo najpomembnej{e procese, ki izhajajo iz prehoda v postfordisti~en na~in gospodarjenja, na primeru Ljubljane. Izbrani so procesi, za katere menimo, da so nosilci preobrazbe. Obravnavani so v prvem in drugem sklopu tega poglavja. Celoten spekter urbane preobrazbe je v eni sami publikaciji nemogo~e obdelati, zato èlimo predstaviti nekatere temeljne pojave in njihov prostorski vpliv, predvsem pa tiste, za katere menimo, da izhajajo iz velike drùbeno-ekonomske preobrazbe v zadnjih petnajstih letih. V prej{njem podpoglavju kot poglavitni posledici prehoda iz fordisti~no zasnovanega gospodarstva v postfordisti~nega omenjamo deindustrializacijo ali reindustrializacijo urbanega prostora. Omenili smo tudi, da reindustrializacija dejansko pomeni preobrazbo klasi~nih delovno intenzivnih podjetij v novej{a tehnolo{ko intenzivna podjetja z zna~ilnim delovnim procesom (fleksibilna specializacija), ~emur sledi tudi vzpon storitvenih dejavnosti (terciarizacija). Prostorski odraz omenjenih procesov na primeru Ljubljane smo ugotavljali na obmo~jih strnjenega dela mesta in {ir{ega mestnega obmo~ja oziroma mestne regije. Ljubljana se kot nazoren primer ponuja sama od sebe, saj gre za najve~je in najbolj izrazito sredi{~no slovensko urbano obmo~je. Gre za mesto, ki ima vse zna~ilnosti postfordisti~ne ekonomije, od nadpovpre~ne vklju~enosti tujih investitorjev do drùbenoekonomske usmeritve v storitveni sektor ekonomije. Podobno velja za obalna mesta, Novo Gorico, Celje, satelitska mesta okrog Ljubljane (Domàle, Vrhnika, Grosuplje) in deloma tudi Maribor. Deindustrializacija v ve~ini primerov vodi v terciarizacijo, saj fleksibilen na~in proizvodnje in rast potro{- nje prina{ata vse ve~ji pomen storitvenim dejavnostim. Zato poudarjamo zlasti storitve in njihov vpliv na zgradbo mesta. Razporeditev dolo~enih storitev, povezanih z novo ekonomijo (potro{nja, kulturna proizvodnja, poslovna sredi{~a in podobno), je pravzaprav osrednja tema te raziskave, saj sku{amo po vzoru Soje (2002) prikazati spremembe ali reteritorializacijo mestnega prostora. Predstavljamo torej procese, ki izhajajo iz ekonomske preobrazbe v zadnjih petnajstih letih in po na{em mnenju pomembno vplivajo na urbani razvoj. Ob tem zasledujemo naslednja izhodi{~a in raziskovalne cilje: • Gospodarskih in funkcijskih sprememb se lotevamo na regionalni ravni, torej v mestni (ljubljanski) regiji, saj so tudi na tej ravni pomembne spremembe, ki se odraàjo na najnìji prostorski ravni, to je znotraj strnjenega mesta. V literaturi se najve~krat omenja suburbanizacija delovnih mest oziroma selitev funkcij v suburbanizirani obmestni prostor. 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • Nadaljujemo s pregledom terciarizacije znotraj mestnega prostora Ljubljane. Deindustrializacije in terciarizacije ne obravnavamo lo~eno, ampak so~asno, zlasti z nastankom novih poslovnih con. Bistvena teza je, da poteka vse ve~ja dekoncentracija poslovnih storitev iz mestnega sredi{~a na deindustrializirana obmo~ja mesta, ki tako postajajo nova sekundarna poslovna sredi{~a in tekmujejo z osrednjim poslovnim obmo~jem. • Terciarizacija ima tudi pomembne prostorske posledice in zna~ilnosti, predvsem pri oblikovanju novih prostorov potro{nje. Zato evidentiramo sodobno potro{njo v Ljubljani, saj ta pomembno vpliva na prostorski razvoj mesta. Posebej se osredoto~amo na dekoncentracijo nakupovalnih dejavnosti v mestu. • ^e na eni strani potro{nja in dolo~ene poslovne storitve teìjo k vse ve~ji dekoncentraciji, so na drugi dolo~ene storitvene dejavnosti, ki se ~edalje bolj osredoto~ajo v sredi{~u mesta, na posameznih prestìnih lokacijah. Zato predstavljamo empiri~no analizo dela »ustvarjalnih poklicev« iz sektorja kulturne industrije v Ljubljani. Vse navedene spremembe so del {ir{e gospodarske preobrazbe mest, ki je zna~ilna tudi v primerljivih dràvah. Zato predstavljamo model ekonomske preobrazbe v Ljubljani in primerjave z nekaterimi drugimi evropskimi mesti. Vsi ti procesi so le del procesov, povezanih s postfordisti~no paradigmo, vendar so najbolj tesno povezani z nastankom nove prostorske zgradbe mesta. Vplivajo na prerazporejanje in spreminjanje odnosov v mestu, na pojav novih razlik in spremenjena razmerja, na primer med tradicionalnim osrednjim poslovnim sredi{~em CBD in novej{imi poslovnimi conami na obrobju, oziroma, v regionalnem smislu med mestom in suburbaniziranimi obmestji. Re~emo lahko, da po zaslugi teh procesov poteka reteritorializacija prostora in znotraj mesta se vzpostavljajo novi funkcijski ter prostorski odnosi. Na{ namen je torej, da prikaèmo temeljne procese, ki so povezani s prostorskimi, geografskimi vidiki ekonomske preobrazbe. Narediti èlimo korak naprej in obravnavana teoreti~na izhodi{~a testi-rati v konkretnem prostoru Ljubljane. Zanimajo nas smernice in tènje urbanega razvoja v postindustrijskem mestu, zaklju~no sintezo pa èlimo predstaviti kot model ekonomske preobrazbe Ljubljane. 5.3.1 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI V LJUBLJANSKI MESTNI REGIJI Ve~ o teoriji, razlogih, vzgibih in zna~ilnostih ekonomske dekoncentracije v sodobnem mestu in blì- nji okolici je bilo povedanega è na za~etku tega poglavja (glej podpoglavje 5.2.4). Gre za tènjo v urbanem razvoju, za katero je zna~ilno, da se dolo~en del gospodarskih dejavnosti iz strnjenega mesta seli v njegovo okolico (Drozg 2006). Pri tem se oblikujejo novi odnosi med mestom in njegovo òjo suburbanizirano, pa tudi {ir{o obmestno okolico. Vklju~ujejo funkcijske spremembe, saj se dolo~ena obmo~ja mestnih regij lahko iz zgolj bivalnih (spalna obmo~ja) spremenijo v specializirana zaposlitvena sredi{~a (Ravbar 2002, 30). Vsako fazo urbanega razvoja ozna~uje dolo~ena zgodovina gospodarskega (kapitalskega) razvoja, ki jo lahko opi{emo z zna~ilnimi tehnologijami, vodilnimi zaposlitvenimi sektorji, zna~ilnostmi delovne sile in podobno. Za trenutno postindustrijsko fazo urbanega razvoja je zna~ilna fleksibilna specializacija, ki se odraà v spremenjenih odnosih med proizvajalci. Scott (2007, 5) tako pi{e: »… proizvajalci so nagnjeni k spreminjanju proizvodnega procesa in samega proizvoda v pogostih intervalih, s ~imer vplivajo na razmerja in povezave, ki jih imajo z ostalimi proizvajalci. … Proizvajalci morajo biti zato locirani v medsebojni bliìni, da lahko v ~im kraj{em ~asu poi{~ejo kar najbolj u~inkovite re{itve za spremembe proizvodnega procesa …«. Tovrstna aglomeracija ni nov pojav, saj jo je è leta 1890 opisal Alfred Marshall; nenazadnje je tudi podlaga za nastanek klasi~nih industrijskih con v mestu. Vendar glavni razlogi za aglomeracijo posameznih proizvajalcev niso ve~ klasi~ni, torej surovine, vrsta delovne sile, prometna dostopnost, bliìna skupnega trga in podobno. Gre za aglomeracijo podjetij na podlagi skupne infrastrukture (tehnolo{ke, izobraèvalne, drùbene, fizi~ne), skupnih informacij, specializiranih odnosov med podjetji (socialne mre- è) in nenazadnje tudi zaradi osebnih odlo~itev visoko izobraène delovne sile. V spremenjenih pogojih 141 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole aglomeracije dolo~enemu delu gospodarskih dejavnosti bolj ustrezajo lokacije zunaj strnjenega dela mesta. Soja (2002, 182) govori o dveh razli~nih smereh razme{~anja ekonomskih dejavnosti: • centripetalna smer, ki dolo~ene aktivnosti (specializirane storitve, kulturna industrija) osredoto~a na obmo~ju strnjenega dela mesta; • centrifugalna smer, ki teì k decentralizaciji in razpr{itvi dejavnosti na mestnem obrobju ter celo zunaj strnjenega dela mesta, v obmestna naselja znotraj mestne regije. V tem podpoglavju se osredoto~amo na centrifugalno smer, v naslednjem podpoglavju pa obravnavamo iste silnice znotraj strnjenega dela mesta. Narava prostorskih procesov je tak{na, da je potrebno pogosto menjavanje prostorske ravni raziskovanja na relaciji mesto–mestna regija. To sicer ni pogosta praksa v urbani geografiji, kjer so bolj obi~ajne raziskave zgolj ene od treh ravni: makroravni (urbanega sistema), mikroravni (posameznega mesta) in regionalne ravni (mestne regije). Najprej je primer dekoncentracije ekonomskih aktivnosti predstavljen na ravni mestne regije, ~emur sledi predstavitev poteka reteritorializacije prostora (dekoncentracija in koncentracija dolo~enih storitvenih dejavnosti) znotraj strnjenega dela mesta. 5.3.1.1 Opredelitev in zgradba ljubljanske mestne regije Sodobnej{i pogledi na mestno regijo izhajajo iz samega procesa (sub)urbanizacije, ko nastane nova oblika mesta, ki poleg strnjenega dela mesta zajema tudi njegov obmestni prostor. Lastnosti nekdanjega kompaktnega mesta postajajo vse bolj zna~ilne tudi za obmestje v fizi~nem (tip objektov, zazidava), socialnem in gospodarskem smislu (Drozg 2006, 14). Ravbar (1997, 76) omenja, da gre za temeljne spremembe v odnosu med mestom in podeèljem, pri ~emer se z oddaljenostjo od mesta njegov vpliv zmanj{uje. Mestna regija vklju~uje mestno sredi{~e, kjer je osredoto~ena vrsta dejavnosti in funkcij, na primer stanovanjskih, poslovnih, administrativnih in oskrbnih. Mestnemu sredi{~u ponavadi sledi predmestje, ki je {e vedno del mesta, a ponavadi z zna~ilno novej{o zazidavo in pogosto specializirano funkcijo (industrijska cona, novej{a stanovanjska soseska …). Mestno sredi{~e s predmestjem predstavlja strnjeni del mesta oziroma sredi{~e mestne regije (Ravbar 1997). Vendar pa je koncept mestne regije tesno povezan tudi z razvojem suburbaniziranega obmo~ja v okolici strnjenega dela mesta. [tevilna naselja, med njimi tudi manj{a urbana (satelitska mesta), urbanizirana, prehodna in celo podeèlska, postajajo vse bolj povezana s strnjenim delom mesta, tako v funkcional-nem kot v morfolo{kem smislu. Ta naselja pa se ne povezujejo zgolj z mati~nim mestom, ampak tudi med seboj. @e v prej{njem podpoglavju smo omenjali Bontjev in Burdackov koncept »policentri~ne mre- è«, ki je zna~ilen za razvoj mestnih regij v Evropi. V podobnem kontekstu Plut (2006, 165) omenja tako imenovano »regionalno mesto«, kjer so znotraj regije ljudje in obmo~ja medsebojno odvisni, z razli~nimi stopnjami funkcij, ki niso nujno prostorsko lo~ene. Naselja znotraj mestne regije druìta zlasti ìvahna dnevna mobilnost prebivalstva in skladen razvoj prometne infrastrukture, vklju~no z javnim potni{kim prometom. Zna~ilni so tudi rast {tevila delovnih mest in {tevila prebivalcev v suburbaniziranih naseljih ter razvoj neagrarnih dejavnosti (Drozg 2006). Na nek na~in gre za {irjenje urbanizacije oziroma za ve~anje suburbaniziranega obmo~ja z intenzivnim prostorskim razvojem. Sieverts (2003) celo meni, da strnjeni del mesta kot entiteta obstaja le {e kot spomin, saj je vse funkcije mesta prevzela mestna regija (zwischenstadt), ki je mednarodni fenomen in je posledica tehnolo{kega napredka, motorizacije in tudi dejstva, da je »naravni svet« izginil in se je razkorak med mestom in podeèljem izni~il. Zwischenstadt je rezultat ne{tetih individualnih odlo~itev, sprva zlasti bivanja v bolj kakovostnem okolju, kjer je vrednost zemlji{~ nìja kot v strnjenem delu mesta, »narava« je v bliìni, razmeroma blizu pa je tudi kraj dela. Zwischenstadt postane entiteta takrat, ko obmestna spalna naselja dobijo delovna mesta, namenjena ne le blìnjemu prebivalstvu, ampak tudi ostalim prebivalcem mati~ne mestne regije. V Sloveniji je razmerja med mestom in okolico raziskal ter merjenje urbanizacije izvedel Ravbar (1997). To je storil na podlagi metodologije, ki upo{teva {tiri sklope kvantitativnih meril: socialnogeografske, 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 urbanizirana urbanizirano podeèlje mestno ano obmestna urbanizirano obmo~je sredi{~e naselja prehodna naselja predmestje urbanizir obmestje sub izolirano urbano sredi{~e Slika 41: Shema urbanega modela v Sloveniji (Ravbar 1997, 73). fiziognomske, strukturne in funkcijske. Na podlagi skupnega indeksa vseh upo{tevanih meril je izoblikoval posamezne skupine. Dodatno je na podlagi petnajstminutne potovalne izohrone in drugih spremenljivk (sklenjenost zazidave, velika gostota prebivalstva, rast prebivalstva, velik delè dnevnih migrantov in podpovpre~en delè kme~kega prebivalstva) suburbanizirano obmestje lo~il od preostalih mo~no urbaniziranih obmestnih naselij znotraj obmo~ij mest, ki imajo ve~ kot 10.000 prebivalcev. Naselja je razvrstil v naslednjih {est skupin, ki so prikazane na sliki 41: • mesta (dolo~ena so bila na podlagi statisti~ne klasifikacije); • òja suburbanizirana obmestja (najblìji venec naselij, ki obkroà mesta); • {ir{e urbanizirano obmo~je mesta (mo~no urbanizirana obmestna naselja); • urbanizirana podeèlska naselja (industrializirana ali mo~no urbanizirana izolirana naselja na pode- èlju); • prehodna (polurbanizirana) naselja (delno urbanizirana naselja); • podeèlska naselja. Stopnja urbanizacije v Sloveniji (òja suburbanizirana obmestja skupaj z urbaniziranimi obmestnimi naselji) je 65 %, ~e pa pri{tejemo tudi urbanizirana in prehodna podeèlska naselja, pa stopnja urbanizacije dosegla kar 79 %. Ravbarjeva raziskava je lahko primerna tudi za raziskovanje razme{~anja ekonomskih aktivnosti v ljubljanski mestni regiji. V praksi se pojavi ve~ problemov. Ljubljana je namre~ sredi{~e velike urbane aglomeracije in skupaj z okoli{kimi manj{imi mesti (tako imenovanimi satelitskimi mesti kot so Domàle, Kamnik pa tudi Grosuplje, Vrhnika in Logatec) sestavlja somestje. Zaradi tega je nesmiselno preu~evati samo Ljubljano, ampak je meje mestne regije treba postaviti {ir{e, tako da vklju~uje tudi vsa okoli{ka manj{a mesta in tudi njihova urbanizirana obmestja. S tem meje mestne regije postanejo zelo {iroke in lahko segajo tudi v urbanizirano zaledje Grosuplja ali Litije. A na drugi strani prav to omogo~a zaobse~i vse zna~ilnosti mestne regije, za katero ni ve~ zna~ilna enosredi{~nost, temve~ policentri~nost in soodvisnost (Bontje in Burdack 2005). Drug problem je omejevanje mestne regije. Tako se na primer obsèno suburbanizirano obmo~je severno od Ljubljane prek [kofje Loke »preliva« vse do Kranja, zato je dolo~anje meja v tak{nem prostoru prakti~no neizvedljivo. Lahko re~emo, da mestne regije niso diskretna funkcija, temve~ zvezna – njihove meje so zabrisane in niti ni nujno, da so sklenjene. Tako je slika 41 dejansko le skrajno poenostavljena shema, ki kaè sklenjeno mestno regijo, ~eprav v realnosti obstajajo èpi podeèlske pokrajine znotraj urbaniziranih obmo~ij in obratno. Poleg tega imajo tudi mestne regije dolo~eno hierarhijo, zato bi lahko Kranj in njegovo mestno regijo pojmovali kot {ir{i del ljubljanske mestne regije. 143 144 Slika 42: Obseg in urbanizir Ek onomska preobr azba slo KAMNIK anost obmo~ja osrednjeslo venskih mest DOM@ALE LITIJA LJUBLJANA vensk e VRHNIKA statisti~ne regije GROSUPLJE LOGATEC . Legenda: strnjeno pozidana obmo~ja Da meje ob~in 0 10 20 km vid Bole urbanizirana obmo~ja Vir: Ravbar 1997, Register prostorskih enot 2005, podeèlska obmo~ja © Geodetska uprava RS, SRDAP 1999, 2002, 2005. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Dolo~anje in omejevanje mestne regije je zato izjemno teàvno in morda celo nesmiselno. Po definiciji obsega funkcionalno celoto mesta in suburbaniziranih naselij, ki jih povezujejo gospodarski in drùbeni odnosi. A empiri~no in prakti~no je meje nemogo~e potegniti, saj je v dana{nji pokrajini tèko lo~iti povsem urbanizirano pokrajino od neurbanizirane. S podobnim problemom se je soo~il tudi Drozg (2006), ki je sicer uporabil isto definicijo mestne regije Maribora (ali regijskega mesta), a pri empiri~nem ugotavljavljanju {tevila prebivalcev in delovnih mest vklju~il tudi naselja podeèlskega zna~aja, na primer Ruper~e in Srednje. S tem se opredeljevanje mestne regije pravzaprav {e najbolj priblià dolo~anju geografske regije. Zaradi problema dolo~anja natan~nih meja in razpolòljivosti statisti~nih podatkov smo ljubljansko mestno regijo opredelili na podlagi administrativnega obsega, za spremljanje spreminjanja delovnih mest pa je uporabljena Ravbarjeva razvrstitev posameznih poselitvenih obmo~ij. Poseben poudarek je na razmerju med mestom, suburbaniziranim obmestjem in mo~no urbaniziranimi mestnimi naselji. Na sliki 42 je prikazana administrativna povr{ina Ljubljanske urbane regije (LUR) ali osrednjeslovenske statisti~ne regije, ki smo jo uporabili za prera~unavanje {tevila in sestave delovnih mest. Sestavlja jo 25 ob~in (od leta 2007 26), ki obsegajo 12 % ozemlja, 25 % prebivalstva (500.000) in 31 % aktivnega prebivalstva Slovenije, ustvarijo pa 35,5 % bruto doma~ega proizvoda na{e dràve (Statisti~ni letopis RS 2006). Za prikaz gibanja delovnih mest smo uporabljali podatkovno bazo SRDAP, ki jo ureja Statisti~ni urad RS. Zaradi neenotne metodologije je baza uporabna {ele od leta 1999 naprej, zato smo {tevilo delovnih mest po naseljih izra~unavali v triletnih intervalih, za leta 1999, 2002 in 2005. 5.3.1.2 Prostorsko spreminjanje razporeditve delovnih mest v okolici Ljubljane Spreminjanje razporeditve delovnih mest je zaradi neenotne metodologije mòno spremljati {ele od leta 1999 naprej. Ljubljana je imela 174.000 delovnih mest, po ve~ kot 3000 so jih imela tudi njena satelitska mesta Kamnik, Domàle, Grosuplje, Vrhnika in Logatec, {e zlasti pa je izstopalo suburbanizirano obmestno naselje Trzin, ki je bilo s 3500 delovnimi mesti celo ~etrto najve~je zaposlitveno sredi{~e v mestni regiji. Samo {tevilo delovnih mest ni zadosten podatek, na podlagi katerega bi lahko potrdili hipotezo o dekoncentraciji ekonomskih aktivnosti iz mestnih sredi{~ v preostale (sub)urbanizirane predele mestne regije. Za ta namen so potrebni podatki iz baze SRDAP, kjer so na podlagi registra navedena delovna mesta v naseljih statisti~ne regije. Naselja znotraj Osrednjeslovenske statisti~ne regije smo raz~lenili na podlagi Ravbarjeve razvrstitve na posamezne naselbinske tipe (Ravbar 1997). V preglednici 23 so prikazani absolutne vrednosti gibanja {tevila delovnih mest in indeksi. Obravnavana regija je o~itno è »prerasla« obdobje negativne deindustrializacije, saj je vse od leta 1999 opazno nara{~anje {tevila delovnih mest, medtem ko je Ravbar (2002) za obdobje med letoma 1993 in 2000 {e ugotovil zmanj{evanje. Kljub vsemu {tevilo delovnih mest v letu 2005 {e ni doseglo vrednosti iz leta 1993, ko je bilo v osrednjeslovenski statisti~ni regiji kar 276.146 delovnih mest. Preglednica 23: Spreminjanje {tevila delovnih mest po posameznih naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. {tevilo delovnih mest indeks naselbinski tip 1999 2002 2005 1999/2002 2002/2005 1999/2005 mesta 188.313 198.143 207.004 105 104 110 òje obmestje 20.531 22.052 24.363 107 110 119 {ir{e obmestje 7815 8074 8455 103 105 108 prehodna naselja 2688 2870 2852 107 99 106 urbanizirana podeèlska naselja 2642 2721 3224 103 118 122 podeèlska naselja 1797 2112 2686 118 127 149 skupaj 223.786 235.972 248.584 105 105 111 145 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole ^e gledamo gibanje indeksov delovnih mest po posameznih tipih, lahko najmanj{e pove~anje ugotovimo v naseljih {ir{ega obmestja in prehodnih (polurbaniziranih) naseljih. Presenetljivo je zaostajanje mestnih naseljih, ki so {e v prej{njem desetletju imela najve~jo rast. Znotraj takratne osrednjeslovenske statisti~ne regije je bila rast v obdobju med letoma 1993 in 2002 celo 40 % (Ravbar 2002, 26). Najvi{je indekse rasti smo ugotovili v »pravih« podeèlskih naseljih, ki imajo sicer {e vedno malo delovnih mest, a njihova mo~na relativna rast najbr` è nakazuje {irjenje (sub)urbanizacijskih procesov in pridobivanje novih zaposlitvenih funkcij. Precej{njo rast izkazujejo tudi naselja òjega suburbaniziranega obmestja s 19 % pove~anjem skupnega {tevila delovnih mest in s {e posebej izrazito rastjo v najnovej{em ~asovnem razdobju med letoma 2002 in 2005. Ker je rast delovnih mest izkazovala celotna mestna regija, je razmerja med posameznimi nasel-binskimi tipi làje prepoznati iz gibanja deleà delovnih mest v posameznih ~asovnih obdobjih (preglednica 24). Opazna je dekoncentracija delovnih mest, saj se je od leta 1999 do leta 2005 njihov delè najbolj zmanj{al v mestih, za 0,88 %. Stagnacijo ali rahel upad deleà beleìmo v {ir{ih urbaniziranih obmestnih, prehodnih podeèlskih in urbaniziranih podeèlskih naseljih. Najve~ji porast deleà delovnih mest pa beleìmo v istem obdobju v òjih suburbaniziranih obmestjih, kjer se je delè delovnih mest pove~al za 0,63 %. Preglednica 24: Spreminjanje deleèv delovnih mest po posameznih naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. deleì (%) razlika v deleìh (%) naselbinski tip 1999 2002 2005 2002 glede 2005 glede 2005 glede na 1999 na 2002 na 1999 mesta 84,15 83,97 83,27 –0,18 –0,70 –0,88 òje obmestje 9,17 9,35 9,80 0,17 0,46 0,63 {ir{e obmestje 3,49 3,42 3,40 –0,07 –0,02 –0,09 prehodna naselja 1,20 1,22 1,15 0,02 –0,07 –0,05 urbanizirana podeèlska naselja 1,18 1,15 1,30 –0,03 0,14 0,12 podeèlska naselja 0,80 0,90 1,08 0,09 0,19 0,28 skupaj 100,00 100,00 100,00 0,00 0,00 0,00 Tudi ~e upo{tevamo zgolj urbanizirane predele ljubljanske mestne regije (preglednica 25), je opazno, da mesta izkazujejo rahlo zmanj{anje deleà delovnih mest, najblìja, suburbanizirana obmestja pa pove~anje. Kljub nara{~anju tako absolutnih kot relativnih vrednosti v suburbaniziranih obmestjih, je v njih {e vedno komaj desetina delovnih mest ljubljanske mestne regije. Zaposlitvene tènje so torej usmerjene v dekoncentracijo zunaj mest, a vseeno manj izrazito kot v desetletju po osamosvojitvi Slovenije, ko so bile, tudi pod vplivom negativne deindustrializacije, nekoliko bolj dinami~ne (Ravbar 2002). Leta 1993 je bilo v mestnih naseljih ljubljanske mestne regije 91 % od vseh delovnih mest v regiji, 12 let pozneje pa je ta delè nazadoval na 85,6 %. Dekoncentracija delovnih mest in s tem ekonomskih dejavnosti je torej dejstvo, ~eprav ne gre za bistvene premike v razporeditvi. Glavnina ekonomskih aktivnosti se {e vedno ohranja v mestih, a nara{~ajo~a suburbanizacija prispeva k razpr{itvi oziroma razlivanju delovnih mest v okolico, zlasti v venec naselij, ki so od mest najbolj odvisna, to je v suburbanizirana obmestja. Podatki SRDAP omogo~ajo tudi vpogled v sektorsko strukturo delovnih mest. Predvsem Soja (2002), pa tudi Castells in Hall (1994), govorijo o selitvi zlasti tehnolo{ko intenzivne industrije iz mest v njihova zaledja, o nastanku tako imenovanih tehnopolisov. Spet drugi (na primer Criekingen in ostali 2006) pa omenjajo selitev prostorsko in logisti~no zahtevnih storitvenih dejavnosti v suburbanizirana zaledja mest (tako imenovani back offices). Na teoretski ravni gre za novo delitev dela na metropolitanski rav-146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 ni, kjer se posamezni deli metropolitanskega obmo~ja spontano ali na~rtno specializirajo v dolo~ene ekonomske aktivnosti zaradi prednosti, ki jih nudijo dolo~ene »lokalitete« (Criekingen in ostali 2006, 38). Na tej podlagi obstajajo dolo~ene hipoteze, ki govorijo o nastanku specializiranih subcentrov v metropolitanski regiji, bodisi v obliki prog ali polov bodisi v obliki razvojnih osi. Nesporno pa gre za nastajanje ve~jedrne policentri~ne zgradbe znotraj mestne regije, ki v primerjavi z industrijsko zasnovano enosredi{~no regijo predstavlja kakovostni preskok. Preglednica 25: Spreminjanje deleèv delovnih mest znotraj urbaniziranih naselbinskih tipov v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. deleì (%) razlika v deleìh (%) naselbinski tip 1999 2002 2005 2002 glede 2005 glede 2005 glede na 1999 na 2002 na 1999 mesta 86,12 86,05 85,60 –0,07 –0,45 –0,52 òje obmestje 9,39 9,58 10,07 0,19 0,50 0,69 {ir{e obmestje 3,57 3,51 3,50 –0,07 –0,01 –0,08 Za celotno osrednjeslovensko statisti~no regijo je zna~ilna prevlada storitvenih dejavnosti. Sekundarni sektor je sicer bolj poudarjen zunaj strnjenih mest, a je, gledano z zornega kota celotne mestne regije, v mestih v sekundarnem sektorju 30.000 delovnih mest, zunaj njih pa le 14.500. Preglednica 26 in slika 43 potrjujeta dekoncentracijo delovnih mest s strnjenih delov urbanih obmo~ij v druge predele mestne regije. [e zlasti izrazit je upad v sekundarnem sektorju, ki se o~itno seli v blìnja suburbanizirana obmestja in tudi v bolj oddaljena podeèlska naselja. V slednjih se je {tevilo delovnih mest v sekundarnem sektorju med letoma 1999 in 2005 skoraj podvojilo, s 695 na 1129. Vzpon delovnih mest v industrijskem sektorju doìvljajo tudi industrializirana podeèlska naselja, kar lahko nakazuje {irjenje (sub)urbanizacijskih procesov. Preglednica 26: Pregled sektorske sestave delovnih mest po posameznih naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji leta 2005. naselbinski tip primarni sekundarni terciarni kvartarni skupaj sektor sektor (tr`ni) sektor (javni) sektor mesta 0,34 14,92 58,19 26,56 100,00 òje obmestje 1,43 37,60 52,74 8,23 100,00 {ir{e obmestje 0,95 25,69 57,65 15,72 100,00 prehodna naselja 2,52 31,00 55,89 10,59 100,00 urbanizirana podeèlska naselja 1,92 35,33 41,63 21,12 100,00 podeèlska naselja 1,34 42,03 50,30 6,33 100,00 Tudi v tr`nem storitvenem sektorju je opazno nazadovanje pomena mestnih naselij, ki pa je manj izrazito kot v sekundarnem sektorju. Njegov najve~ji porast je bil zabeleèn v blìjem vencu suburbaniziranih naselij, ki obkroàjo mesta. [e najmanj sprememb v razmestitvi delovnih mest je vidnih v javnem (kvartarnem) storitvenem sektorju, kjer mesta ohranjajo premo~. Z izjemo òjega suburbaniziranega obmestja so spremembe manj o~itne, saj ima javni sektor druga~ne prostorske zakonitosti, ki so v nasprotju s tr`nimi koncepti in ohranjajo delovna mesta na bolj sredi{~nih lokacijah v mestnem jedru. 147 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Preglednica 27: Spreminjanje deleèv delovnih mest v sekundarnem, terciarnem in kvartarnem sektorju po naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. sekundarni sektor naselbinski tip 1999 2002 2005 2002/1999 2005/2002 2005/1999 mesta 75,32 73,64 71,92 –1,69 –1,72 –3,41 òje obmestje 15,05 16,07 16,71 1,02 0,64 1,67 {ir{e obmestje 4,91 5,16 5,01 0,25 –0,15 0,10 prehodna naselja 1,86 2,00 1,85 0,13 –0,15 –0,02 urbanizirana podeèlska naselja 1,56 1,58 2,19 0,03 0,60 0,63 podeèlska naselja 1,29 1,55 2,32 0,25 0,77 1,03 terciarni (tr`ni) sektor naselbinski tip 1999 2002 2005 1999/2002 2002/2005 1999/2005 mesta 86,66 86,86 85,60 0,19 –1,26 –1,06 òje obmestje 7,81 7,78 8,82 –0,04 1,04 1,00 {ir{e obmestje 3,05 2,84 3,02 –0,21 0,18 –0,03 prehodna naselja 0,89 0,95 1,01 0,05 0,06 0,12 urbanizirana podeèlska naselja 0,90 0,85 0,82 –0,05 –0,03 –0,09 podeèlska naselja 0,68 0,73 0,74 0,05 0,01 0,06 kvartarni (javni) sektor naselbinski tip 1999 2002 2005 1999/2002 2002/2005 1999/2005 mesta 92,59 92,48 92,46 –0,11 –0,02 –0,13 òje obmestje 3,06 3,25 3,37 0,19 0,12 0,31 {ir{e obmestje 2,30 2,28 2,23 –0,02 –0,04 –0,07 prehodna naselja 0,64 0,55 0,51 –0,08 –0,04 –0,13 urbanizirana podeèlska naselja 1,09 1,10 1,15 0,01 0,04 0,05 podeèlska naselja 0,32 0,34 0,29 0,02 –0,06 –0,04 Naselja òjega suburbaniziranega obmestja beleìjo rast v desetih od skupno trinajstih dejavnosti. Najbolj strma rast je v industriji, rudarstvu in gradbeni{tvu. Glede na njihov upad v mestih lahko sklepamo, da gre za klasi~no relokacijo teh dejavnosti v suburbanizirana obmestja, kjer so ugodnej{i lokacijski pogoji. Rast pa izkazujejo tudi storitvene dejavnosti, kot so trgovina, poslovne storitve in tudi tiste, ki veljajo za javne ali neprofitne, na primer zdravstvo ali izobraèvanje. Njihov vzpon v suburbaniziranih obmestjih je najverjetneje povezan s privatizacijo nekaterih javnih storitev ter nastankom zasebnih vrt-cev, {ol, univerz in zdravstvenih ordinacij na cenovno bolj ugodnih lokacijah zunaj mestnih naselij. V naseljih {ir{ega urbaniziranega obmestja je bilo manj sprememb. O~itno so {e vedno v zgodnej{i fazi suburbanizacije, ko je v ospredju nara{~anje prebivalstva, ki pa mu zaenkrat ne sledi krepitev ekonomskih funkcij. [tevilo prebivalcev v urbaniziranih obmestnih naseljih ljubljanske mestne regije se je med letoma 1991 in 2000 pove~alo za 0,68 %, prav tako je poraslo {tevilo delovnih mest (Ravbar 2002), a se zaradi ob~utnej{e rasti v suburbaniziranih obmestjih deleì delovnih mest niso bistveno spreminjali. [e najve~ji porast je opazen v zaposlovanju v gradbeni{tvu (za 333 delovnih mest ali 1,38 %) in prometu (za 304 delovna mesta ali 1,39 %). O~itno je, da naselij {ir{ega urbaniziranega obmestja ljubljanske mestne regije ({e) niso dovolj privla~na za nastajanje novih podjetij ali njihovo premestitev iz strnjenih mestnih obmo~ij. Analiti~ne primerjave podjetij v bazi Poslovnega registra Slovenije (PRS 2005) glede na posamezne naselbinske tipe zgoraj navedenih ugotovitev ne potrjujejo v celoti. Struktura podjetij glede na ~as nastanka celo razkriva, da so podjetja v suburbaniziranih obmestjih v povpre~ju starej{a kot tista v mestih (slika 44). Sklepamo lahko, da rast delovnih mest v obmestju ni posledica novonastalih podjetij, temve~ temelji na starej{ih podjetjih, ki so se ali pove~ala ali pa preselila iz mestnih naselij. 148 med letoma Slika 43: Spreminjanje deleè SEKUNDARNI SEKTOR SKUPAJ Legenda: mo~an upad (nad 1%) zmeren upad (med 0,3 in 1 %) 1999 in stagnacija (± 0,3 %) zmeren porast (med 0,3 in 1 %) mo~an porast (nad 1 %) 2005. KAMNIK gosto pozidane povr{ine 0 20 km v delo TERCIARNI SEKTOR DOM@ALE vnih glede na sektorje deja LITIJA LJUBLJANA 0 20 km VRHNIKA KVARTARNI SEKTOR GROSUPLJE vnosti in celoto mest LOGATEC GEOGRAFIJ 0 10 20 km Vir: Register prostorskih enot 2005, © Geodetska uprava RS, A SLO 0 20 km SRDAP 1999, 2002, 2005, SURS. VENIJE 19 149 150 Ek Preglednica 28: Spreminjanje deleèv delovnih mest po posameznih dejavnostih v urbaniziranih naselbinskih tipih osrednjeslovenske stati-onomska preobr sti~ne regije v obdobju med letoma 1999 in 2005 (SRDAP 1999, 2005; Ravbar 1997). naselbinski tip kmetijstvo, industrija, komunala gradbeni{tvo trgovina gostinstvo promet finance nepremi~ninske, javna izobraèvanje zdravstvo osebne SKUPAJ ribi{tvo rudarstvo poslovne uprava storitve storitve azba slo mesta –0,05 –2,36 0,97 –3,70 –1,46 0,61 –1,72 –0,46 –0,63 0,10 –1,28 –0,77 –2,33 –0,60 òje obmestje –0,32 2,68 –1,16 2,33 1,60 –0,63 0,33 0,43 0,88 0,01 0,90 0,82 1,85 0,68 {ir{e obmestje 0,38 –0,32 0,19 1,38 –0,14 0,02 1,39 0,03 –0,25 –0,11 0,39 –0,05 0,49 –0,08 venskih mest Preglednica 29: Sestava in spreminjanje deleèv delovnih mest v Trzinu po posameznih dejavnostih. leto industrija, gradbeni{tvo trgovina gostinstvo promet finance nepremi~ninske, javna izobraèvanje zdravstvo osebne rudarstvo poslovne storitve uprava storitve 1999 11,48 7,82 31,57 1,99 7,89 0,29 30,38 0,22 1,92 0,36 6,08 2002 13,23 6,38 32,26 1,50 5,98 0,18 33,26 0,29 1,82 0,13 4,96 2005 13,27 8,68 24,88 1,08 5,50 0,40 39,27 0,25 1,65 0,11 4,92 obdobje spreminjanje deleèv 2002/1999 1,75 –1,44 0,69 –0,49 –1,91 –0,11 2,89 0,07 –0,10 –0,23 –1,13 2005/2002 0,04 2,30 –7,38 –0,42 –0,49 0,21 6,00 –0,04 –0,17 –0,02 –0,03 2005/1999 1,80 0,86 –6,69 –0,91 –2,40 0,11 8,89 0,03 –0,27 –0,25 –1,16 Da vid Bole GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 100 % 90 % 32,1 30,6 30,5 29,0 37,6 34,5 36,0 80 % 70 % 60 % 50 % 50,5 48,4 50,0 51,8 47,9 40 % 46,7 47,4 30 % 20 % 10 % 19,5 19,4 15,7 17,7 20,5 17,6 16,6 0 % mesta skupaj ana obmestja ana naselja podeèlska naselja urbanizir ana obmestna naselja sub ana podeèlska naselja polurbanizir urbanizir urbanizir starej{a podjetja (pred letom 1991) podjetja, nastala med letoma 1991 in 2001 mlaj{a podjetja, nastala po letu 2001 Slika 44: ^as nastanka poslovnih subjektov v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. S tovrstno analizo delovnih mest in podjetij lahko za ljubljansko mestno regijo ugotovimo dolo~e-ne zakonitosti. Centrifugalne smernice se kaèjo v selitvi gospodarskih dejavnosti iz strnjenih delov mest v njihovo okolico. Vendar intenzivnost tega procesa zaenkrat ({e) ni tolik{na, da bi »… nekdaj periferni kraji postali sredi{~ni in sredi{~ni ~edalje bolj periferni …«, kot je zapisal Soja (2002, 150). To spreminjanje razporeditve delovnih mest pa zagotovo nakazuje dolo~ene tènje metropolitanizacije mestne regije, kjer se urbanizacija zunaj strnjeno pozidanih mestnih sredi{~ »razlije« proti urbaniziranim obmestjem (Ravbar 2002, 30). Zaenkrat ljubljansko mestno regijo tèko opredelimo kot »policentri~no mreò«, ki jo omenjata Bontje in Burdack (2005), saj je ekonomska mo~ Ljubljane in nekaterih satelitskih mest {e vedno preve~ izrazita. To je najbr` tudi posledica zna~ilnega poloàja Ljubljane, ki ni le regijsko sredi{~e, ampak sredi{~e dràvnega in celo naddràvnega pomena. Kljub vsemu je zaznaven zasuk k ve~sredi{~ni mestni regiji. To {e zlasti velja za gospodarske dejavnosti v sekundarnem sektorju, kjer je prehod v postfordisti~en na~in gospodarjenja najbolj izrazit. Omenjali smo è tehnolo{ko intenzivna podjetja, ki jim bolj ustrezajo lokacije v suburbaniziranih obmestjih, predvsem zaradi fizi~nih (prosta zemlji{~a, bolj{a prometna dostopnost), pa tudi socialnih dejavnikov (kakovostnej{e okolje, bliìna podpornih institucij in podobno). Manj izraziti, a vseeno zaznavni so pre-miki pri tr`nih storitvah (zlasti v trgovini na drobno in debelo ter poslovnih storitvah), medtem ko v javnem storitvenem sektorju ni pri{lo do bistvenih sprememb, saj mesta ohranjajo absolutno premo~. Centrifugalne sile gospodarskega delovanja so tako, vsaj na primeru ljubljanske mestne regije, usmerjena v òje suburbanizirano obmestje, ki se pojavlja v ozkem pasu okrog Ljubljane in linearno ob prometnicah severno proti Kamni{ko-Bistri{ki ravnini in proti Kranju, jùno pa proti Ljubljanskem barju vse do Vrhnike in Logatca (Ravbar 1997). 151 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 5.3.1.3 Primer koncentracije gospodarskih dejavnosti v Trzinu Trzin je naselje med Ljubljano in Domàlami, na Kamni{ko-Bistri{ki ravnini, kjer je najve~je suburbanizirano obmo~je Slovenije. Sestavljajo ga tri zna~ilne morfolo{ke enote. [e vedno je ohranjen staro naselje s podeèlskim videzom, medtem ko sta povsem na novo zrasla stanovanjsko naselje Mlaka in {e nekoliko mlaj{a obrtno-industrijska cona, ki so jo uredili na mo~virnem zemlji{~u ob regionalni cesti Ljubljana–Domàle, od katere se prav v Trzinu odcepi cesta proti Kamniku. Ob popisu 2002 je bil Trzin ~etrto najve~je zaposlitveno naselje v ljubljanski mestni regiji, saj je imel 3487 delovnih mest, ve~ kot nekatera satelitska mesta Ljubljane, na primer Logatec, Vrhnika, Grosuplje ali Litija. V Trzinu je prebi-valo »le« 1583 delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da je bila absolutna lokacijska divergenca kar +1904 v prid delovnih mest. Da je Trzin lahko primer »novega ekonomskega pola«, ki je zna~ilen za vse bolj policentri~ne mestne regije, lahko sklepamo tudi iz popisnih podatkov o mobilnosti prebivalstva. Ti kaèjo, da so leta 2002 ve~ino delovnih mest zasedali delavci iz iste regije. Od 1583 delovno aktivnih doma~inov jih je le 426 delalo v Trzinu, ostali so se vozili na delo v blìnja zaposlitvena sredi{~a. Ostala delovna mesta v Trzinu so zasedali delavci iz Ljubljane (1145), Domàl (381), Kamnika (237) in drugih naselij znotraj, pa tudi zunaj ljubljanske mestne regije. Analiza delovnih mest kaè, da gre za gospodarsko izjemno propulzivno in hitro rasto~e naselje. Med letoma 1999 in 2005 se je {tevilo delovnih mest pove~alo za ve~ kot 100 %, z 2762 na 5567 (slika 45). Indeks rasti je {e zlasti izrazit v najnovej{em ~asovnem obdobju, med letoma 2002 in 2005, ko je zna{al 147, v letih 1999–2005 pa 137. Opravili smo tudi analizo dejavnostne sestave delovnih mest, v katero pa ni vklju~en primarni sektor, saj v njem ni bilo delovnih mest. Dejavnosti drugih sektorjev so prikazane v preglednici 29. Dejavnostna sestava delovnih mest kaè mo~no prevlado tr`nih storitvenih dejavnosti s skupaj ve~ kot tremi ~etrti-nami delovnih mest. Delè sekundarnih dejavnosti je zna{al slabih 22 %, vendar delè postopoma nara{~a in se je od leta 1999 pove~al za skoraj 2,5 %. Izrazito podpovpre~no so razvite javne (neprofitne) storitve, katerih delè je zna{al 2 % in kaè tènjo zmanj{evanja. Gibanje deleèv po posameznih dejavnostih kaè mo~no nara{~anje delovnih mest v dejavnosti nepremi~ninskih in poslovnih storitev. V to podro~je spadajo dejavnosti, ki nudijo storitve v glavnem poslov-4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 sekundarni sektor terciarni (tr`ni) sektor kvartarni (javni) sektor 1999 2002 2005 Slika 45: [tevilo delovnih mest v Trzinu glede na sektorsko sestavo. 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Legenda: meja ob~ine obrtno-industrijska cona Trzin STA T RI TRZIN ARI TRZIN MLAKA 0 0,5 1 km Vira: Register prostorskih enot 2005, © Geodetska uprava RS; Digitalni ortofoto 1:5000, junij 2007, © Geodetska uprava RS. Slika 46: Lokacija obrtno-industrijske cone v Trzinu. nim subjektom. Vendar so lahko nekatere storitve s tega podro~ja namenjene tudi zasebnim gospodinjstvom, na primer izposoja izdelkov za {iroko porabo, posredni{tvo v prometu z nepremi~ninami, pravno svetovanje, varovanje, projektiranje in arhitekturne storitve, notranja dekoracija, fotografske dejavnosti … (medmrèje 7). 153 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Pove~alo se je tudi {tevilo delovnih mest v industriji (in rudarstvu), v letih 1999–2005 za ve~ kot 133 %. Najmanj{i porast v absolutnih vrednostih, relativno pa glede na zastopanost deleèv celo upad, bele- ì dejavnost trgovine na drobno in debelo. Kljub temu se je {tevilo delovnih mest v tej dejavnosti pove~alo za ve~ kot 50 %, kar je glede na porast v drugih dejavnostih izrazito podpovpre~no (preglednica 29). V {estih letih je dejavnost nepremi~ninskih oziroma poslovnih storitev prehitela trgovsko dejavnost, rahlo pa se je okrepila tudi industrija. Prav poslovne dejavnosti so bile neko~ zna~ilno povezane na lokaciji v mestnem sredi{~u mestu in ve~jih mestnih naseljih. Nove tènje v razporeditvi prebivalstva so tako o~itno vplivale tudi na lokacijo podjetij iz navedenih poslovnih dejavnosti, za katere je Trzin o~itno zelo primerna lokacija. Podatki torej kaèjo, da je naselje Trzin pomembno gospodarsko obmo~je, ki nudi delovna mesta tudi okoli{kemu prebivalstvu. Vse to so zna~ilnosti »… zunajmestnega ekonomskega pola …«, kot sta ga poimenovala Bontje in Burdack (2005). Gre za novo obliko industrijsko-poslovnih con, ki se oblikujejo na regionalni ravni in kjer je poglavitni lokacijski dejavnik bliìna, kar povzro~a (Bontje in Burdack 2005, 12): • zniànje transportnih in komunikacijskih stro{kov, • zniànje zaposlitvenih stro{kov zaradi bolj{e dostopnosti do lokalne delovne sile; • zniànje splo{nih »lokacijskih« stro{kov zaradi skupne infrastrukture, specializiranih storitev; • bolj{o dostopnost do potro{nikov, kupcev. V tak{ni obrtno-industrijski coni na obmo~ju Trzina je lociranih 390 podjetij od skupaj 677, kolikor jih je v ob~ini Trzin (upo{tevana so le podjetja z aktivnim statusom). Cona meri skoraj 410.000 m2 in zavzema skoraj tretjino vseh pozidanih zemlji{~ v ob~ini. Ume{~ena je na jùnem obrobju naselja, na neko~ gozdnatem in mo~virnem obmo~ju, tik ob regionalni cesti in èleznici Ljubljana–Domàle–Kamnik (slika 46). Je precej druga~na od klasi~ne industrijske cone (na primer v Mostah ali na Vi~u v Ljubljani), podobna pa je Garreaujevemu »robnemu mestu«, saj vklju~uje me{anico razli~nih dejavnosti, med njimi tudi bivalne objekte, raziskovalne institucije in nekatere storitve (po{ta, gostinstvo in podobno). 4 % 4 % 4 % 32 % obdelava podatkov, podatkovne baze 7 % proizvodnja strojev in naprav gostinstvo gradbeni{tvo 10 % druge poslovne dejavnosti trgovina na drobno, popravila trgovina na debelo ostalo 17 % 22 % Slika 47: Dejavnostna sestava podjetij v obrtno-industrijski coni Trzin. Slika 48: Funkcije obrtno-industrijske cone Trzin. p 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Legenda: poslovni objekti stanovanjski objekti javne usluge, trgovina na drobno cesta èleznica àle nik, Dom am K 0 100 200 m Vira: Register prostorskih enot 2005, © Geodetska uprava RS; a Digitalni ortofoto 1:5000, junij 2007, © Geodetska uprava RS. n lja ub Lj 155 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole V tej coni je bilo po podatkih PRS avgusta 2005 kar 390 podjetij z aktivnim statusom (vsi poslovni subjekti z neaktivnim ali mirujo~im statusom so izklju~eni). Prevladujejo drùbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki imajo 71,5 % delè, medtem ko je samostojnih podjetnikov (s. p.) zelo malo. Glede na dejavnost je sestava poslovnih subjektov zelo raznolika (slika 47). Najve~, 22,1 % poslovnih subjektov opravlja dejavnost trgovine na debelo, torej veleprodaje. Podjetij z dejavnostjo trgovine na drobno in popravil je 17,4 %, drugih poslovnih dejavnosti pa 10,3 %. Precej je tudi podjetij iz dejavnosti gradbeni{tva, gostinstva, strojne industrije in ra~unalni{ke obdelave podatkov. Kar slaba tretjina podjetij ima druge, raznovrstne glavne dejavnosti. Trzinska cona je o~itno zelo heterogena in vklju~uje podjetja z zelo raznovrstnim poslovanjem, od skladi{~ in logisti~nih storitev (veleprodaja) do oskrbe, industrije in obrti. Glede na tak{no raznovrstnost tèko govorimo o prostorski koncentraciji zaradi na~rtnega, vertikalne-ga povezovanja podjetij. Glede na to, da prevladujejo podjetja, ki potrebujejo veliko prostora (veleprodaja, skladi{~a, gradbeni{tvo), je cona najbr` privla~na zlasti za podjetja, ki jim ustreza geografski poloàj z dobro dostopnostjo do prometnic, potro{nikov in tudi delovne sile. Prevladujejo srednjevelika in majhna podjetja. 158 je majhnih podjetij, 68 srednjevelikih in 1 ve~je. Najve~, ve~ kot 500 zaposlenih je imelo podjetje G7, ki se ukvarja z varnostnimi storitvami. Med ve~- ja spadajo {e logisti~no podjetje DHL Slovenija, veleprodajno podjetje Coca Cola Slovenija, ~istilno podjetje Periteks in drùba za popravila Elektroservisi d. d. Velikih industrijskih obratov v tej coni ni; prevladujejo srednjevelika in manj{a industrijska podjetja, ki pa imajo za slovenske razmere {e vedno nadpovpre~no velikost. Glede lastni{tva kapitala je zna~ilno, da gre pove~ini za slovenska podjetja, saj je bilo 83 % podjetij ustanovljenih z doma~im kapitalom, ostala pa z me{anim ali tujim. Delè podjetij, ustanovljenih z me{anim in tujim kapitalom, je precej nad povpre~jem slovenskega urbanega sistema z zgolj sedemodstotnim deleèm. Navedeni podatki kaèjo, da gre za cono, ki se tudi po zna~ilnostih poslovnih subjektov nekoliko razlikuje od slovenskega povpre~ja. Vendar pa cona v Trzinu izkazuje {e nekatere druge zna~ilnosti novega ekonomskega pola v mestni regiji. Ni namre~ klasi~na poslovna ali industrijska cona, temve~ je opaziti tudi prepletanje drugih funkcij (slika 48). Zna~ilnost robnih mest je zlasti v tem, da poleg ekonomskih funkcij razvijejo tudi bivalno. Cona v Trzinu je sicer mo~no usmerjena v poslovne dejavnosti, a na obrobju cone, kjer so predvsem manj- {i podjetniki oziroma obrtniki, je ve~ stanovanjskih objektov. Poleg bivalne funkcije ima omenjena cona tudi objekt s po{to, banko ter ve~jim {tevilom gostinskih in prosto~asnih objektov. Ta preplet dopolnilnih funkcij je zna~ilen za novej{e robne poslovne cone, po ~emer se razlikujejo od klasi~nih industrijskih in poslovnih obmo~ij iz obdobja industrializacije. [tevilne dopolnilne funkcije dajejo tak{ni coni bolj »mestni« zna~aj. Obrtno-industrijska cona v Trzinu je lahko primer novega ekonomskega sredi{~a, ki je zna~ilno za ~edalje bolj policentri~no zgradbo sodobne mestne regije, saj prekinja zna~ilno enosredi{~no zgradbo, zna~ilno za industrijsko obdobje. V primerjavi z nekaterimi evropskimi robnimi poslovnimi conami je to obmo~je {e vedno zelo majhno in v za~etni fazi, fazi nastajanja. Primere dinami~nih novej{ih ekonomskih polov v zaledju ve~jih metropolitanskih regij sta natan~neje predstavila Bontje in Burdack (2005, 40). Na Nizozemskem je na primer v regiji Randstad med Amsterdamom in Leidnom nastala poslovna cona Beukenhorst, ki ima ve~ kot 14.000 delovnih mest, s ~imer je nekajkrat ve~ja od trzinske. Trzin je najbolj o~iten primer novej{ih teènj v prerazporejanju nekaterih ekonomskih aktivnosti v mestni regiji. Gre za tako imenovan greenfield razvoj ali »razvoj na travniku« (Plut 2006), ko na poprej nepozidanem obmo~ju nastane povsem novo poslovno obmo~je. V okolici Ljubljane so {e druga, manj- {a tovrstna àri{~a, ki pa niso tako izrazita kot v Trzinu. Zlasti koridorji ob prometnih vpadnicah v Ljubljano se razvijajo v obsène poslovne cone. Primer je naselje Brezovica pri Ljubljani, kjer je {tevilo delovnih mest sicer manj{e kot v Trzinu (leta 2005 jih je bilo 645), a se je hitro pove~evalo. Obstajajo pa tudi lokacije znotraj mestne regije, kjer nastajajo obsène poslovne cone na è pozidanih in degradiranih zemlji{~ih (brownfield razvoj). Primera sta industrijska cona v Logatcu in bolj oddaljena industrijska cona Podskrajnik v ob~ini Cerknica. Prednosti tak{nih con za podjetja najbolje prikazuje spletna stran, ki ogla- {uje gradnjo v industrijsko-obrtni coni Logatec (medmrèje 8). Graditelji potencialnim investitorjem 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 VID BOLEAD Slika 49: Del poslovno-industrijske cone v Trzinu. obljubljajo prilagodljivost glede prostora, kot prednosti pa omenjajo bliìno Ljubljane, ugodne prometne razmere in nizke cene zemlji{~. Zelo zanimiv je eden izmed sloganov z rimo na geografskih prvinah (medmrèje 8): »… Raje posedite ob jutranji kavici v son~ni Loga{ki dolini kot v prometnih zastojih sredi megle in smoga v Ljubljanski kotlini …«. Zaklju~imo lahko, da obstaja nova postindustrijska prostorska razporeditev delovnih mest znotraj mestne regije, ki teì k decentralizaciji. Ljubljanska mestna regija ni izjema, ~eprav mesta ohranjajo vlogo nosilcev ekonomskih dejavnosti, saj imajo ve~ kot 83 % razpolòljivih delovnih mest, pri ~emer je delè pred desetletjem presegal 91 %. Po Ravbarjevih ugotovitvah (Ravbar 2002, 21) se je med letoma 1991 in 2000 v ljubljanski mestni regiji {tevilo prebivalcev v mestih zmanj{alo »le« za 3 %, zato je upad deleà delovnih mest toliko bolj pomemben. Dekoncentracija je zlasti o~itna pri industrijskih dejavnostih in nekaterih zasebnih storitvah, manj pa pri javnih in gostinsko-turisti~nih storitvah. Posledica dekoncentracije nekaterih ekonomskih aktivnosti je krepitev ekonomskih funkcij, predvsem v òjih suburbaniziranih obmestjih, ki nudijo ugodne lokacijske pogoje: ustrezno infrastrukturo, bolj{o prometno dostopnost, nìje cene zemlji{~ in ve~jo fleksibilnost. Primer novej{e poslovne cone je obmo~je obrtno-industrijske Trzin, ki je zna~ilno polifunkcionalno in ga sestavlja mnoìca manj{ih podjetij ter obrtnikov. Ekonomska dekoncentracija znotraj mestne regije pomeni ve~jo policentri~nost, saj se del ekonomskih funkcij preseli iz sredi{~a (mesta) na obrobje. Po drugi strani pa se porajajo {tevilni pomisleki, saj so tak{ne lokacije ponavadi povsem odvisne od osebnega prometa in so tudi vizualno tujek v pokrajini (Bontje in Burdack 2005). 5.3.2 DEKONCENTRACIJA STORITEV IN NASTANEK NOVIH POSLOVNIH CON ZNOTRAJ LJUBLJANE Proces terciarizacije in hkratnega uveljavljanja postfordisti~nega na~ina gospodarjenja mora imeti dolo~ene posledice tudi v novih prostorskih oblikah znotraj mesta. Izoblikujejo se nova obmo~ja, ki 157 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole postanejo sredi{~na, podobno kot so to neko~ bila mestna jedra (CBD) ali tradicionalne industrijske cone. Med posameznimi mestnimi obmo~ji se vzpostavijo nova, druga~na razmerja; nekaterim obmo~- jem ekonomski pomen raste, pri drugih stagnira ali pa celo postopoma nazaduje (Criekingen in ostali 2006). Ena izmed zna~ilnosti, povezana s postfordisti~no ekonomijo, je suburbanizacija ali dekoncentracija ekonomskih aktivnosti iz mesta v obmestje oziroma v celotno mestno regijo, kar je na primeru Ljubljane in njene mestne regije prikazano v enem od prej{njih podpoglavij. Vendar pa pomembne spremembe nastajajo tudi znotraj mesta, na kar so è opozarjali posamezni avtorji (Pak 1999, 2002b; Pak in Rus 2005), vendar natan~nej{ih analiz na dolo~enih mestnih obmo~jih {e ni na razpolago. V tem delu zato predstavljamo zna~ilnosti prostorske preobrazbe znotraj strnjenega dela Ljubljane, povezane z deindustrializacijo in terciarizacijo ter spremenjenim na~inom gospodarjenja. Pak in Rusova (2005) sta nove prostorske oblike poimenovala »sekundarna sredi{~a«, ki so v zadnjem ~asu nastala poleg tradicionalnih ekonomskih sredi{~. Zna~ilen zanje je preplet {tevilnih, zlasti tr`nih storitvenih dejavnosti. Criekingen in ostali (2006) so na podlagi empiri~ne analize sedmih evropskih mest ugotavljali prostorske zakonitosti zlasti tr`nih storitev in preverjali, ali so se znotraj strnjenega dela mesta dejansko izoblikovala sekundarna sredi{~a oziroma novej{e poslovne cone z vsemi mò- nimi pojavnimi oblikami, kot na primer tehnolo{ki parki, deindustrializirana obmo~ja iz obdobja zgodnje industrializacije, deindustrializirana obmo~ja iz obdobja novej{e industrializacije in povsem nova poslovna sredi{~a ob pomembnej{ih prometnicah na obrobju mesta. Avtorji so ugotavljali zna~ilnosti koncentracije naslednjih storitev (Criekingen in ostali 2006, 14): • trgovine (na drobno), • veleprodaje (trgovine na debelo), • poslovnih storitev, • finan~nih in zavarovalni{kih storitev ter • prometnih in komunikacijskih storitev. Podoben metodolo{ki pristop je bil uporabljen tudi na primeru mesta Ljubljane, kjer je s pomo~jo PRS ugotovljena lokacija podjetij iz zgoraj omenjenih storitev. Pri poslovnih storitvah je dodatno vklju- ~ena dejavnost raziskovanja in razvoja. Izklju~ena je le trgovina na drobno, saj je precej podrobneje predstavljena v nadaljevanju tega podpoglavja, kjer so natan~neje ovrednotene in predstavljene sodobne prostorske tènje potro{nje v Ljubljani. V nadaljevanju so predstavljene prostorske zakonitosti nekaterih tr`nih storitev, ki se teoreti~no in v nekaterih mestih tudi dejansko ume{~ajo v novej{e poslovne cone. Gre zlasti za storitve, ki zahtevajo veliko operativnega prostora (na primer za skladi{~enje ali izvajanje dolo~enih dejavnosti) in niso odvisne od bliìne sredi{~a mesta, javnih ali podobnih institucij. Gre za tako imenovan back offices, kjer ni toliko pomemben osebni stik s potro{niki, ampak so v ospredju drugi dejavniki: dobra prometna dostopnost, nìje cene zemlji{~, bliìna podpornih institucij oziroma podjetij in podobno (Rebernik 2004, 55). Nova lokalizacija ekonomskih funkcij spremeni podobo sodobnega mesta, saj CBD ni ve~ edino ekonomsko dominantno obmo~je, ampak mesto pridobi bolj policentri~no zgradbo (Guillain, Gallo in Boiteux-Orain 2004, 3). Analizirali smo naslednje tr`ne storitve: trgovina na debelo (veleprodaja), prometne storitve, obdelava podatkov (ra~unalni{ke storitve), raziskovanje in razvoj, finan~no posredni{tvo, popravila izdelkov {iroke porabe. Slednja dejavnost je vklju~ena bolj zaradi testiranja, deloma pa tudi zato, ker so bili neko~ za mestno sredi{~e zelo zna~ilni raznovrstni servisi. Analiza poslovnih subjektov v Ljubljani je precej zahtevna, saj zaradi razli~nih oblik in posebnosti posameznih dejavnosti ni mogo~e oblikovati povsem enotne metodologije. Poudariti je treba {e, da je analiza pokazala precej napak v naslovih podjetij. Najpogosteje je bil naveden napa~en naslov ali pa naslov zaradi napake pri vnosu ni imel pripadajo~e hi{ne {tevilke. Podjetja z napa~nimi in nepopolni-mi naslovi v analizi niso upo{tevana. Pri izboru ustreznih podjetij smo zasledovali naslednja merila: • Upo{tevane so zgolj zasebne tr`ne storitve, zato so izklju~ene vse javne ustanove, javni zavodi in v dolo~enih primerih javna podjetja (na primer po{ta ali Agencija za kontrolo letalskega prometa). 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • Da bi se izognili raznim »hi{nim« podjetjem, ki imajo kot sedè podjetja naveden doma~i naslov v bivalnih objektih (stanovanjskih blokih ali hi{ah), so iz analize izvzeti vsi manj{i samostojni podjetniki in zasebni avtoprevozniki z manj kot 5 zaposlenimi ter zasebni raziskovalci. • Upo{tevana niso niti podjetja z neaktivnim statusom. Poleg teh meril so dolo~ene dejavnosti za bolj verodostojno analizo zahtevale oblikovanje dodatnih meril (preglednica 30). Za prostorski prikaz osredoto~anja dolo~enih storitev v posameznih predelih mesta je bilo treba ustvariti nov sloj z resolucijo 50 × 50 m, ki kaè gostoto poslovnih subjektov na kvadratni kilometer povr{ine. Sloj je bil s programom ArcGis 9.2 pripravljen tako, da je bila v 500-metrskem pasu okrog vsakega poslovnega subjekta izra~unana gostota in prikazana na zemljevidu. Tako je gostota na obmo~ju Ljubljane prikazana za vsako dejavnost, nakar sledi {e skupni, sintezni zemljevid, ki prikazuje, da se nekatere storitve zgo{~ujejo bolj kot druge. V primeru nekaterih novej{ih poslovnih con je poloàj tak{en, da je veliko {tevilo podjetij na zgolj enem naslovu, ~eprav so znotraj dolo~enega obmo~- ja dejansko razpr{ena. Tak{en je primer obmo~ja BTC ali cone v Mostah, ob Letali{ki cesti. Preglednica 30: Oblikovanje dodatnih izlo~itvenih kriterijev za prostorsko analizo storitev v Ljubljani. naziv dejavnosti SKD {ifre izklju~eno iz analize promet, skladi{~enje, zveze 60, 61, 62, 63, 64 taksisti, samostojni podjetniki ostali prevozniki, samostojni podjetniki po{te javni zavodi javna podjetja raziskovanje in razvoj 73 zasebni raziskovalci obdelava podatkov, podatkovnih baz in povezane storitve 72 javni zavodi in javne storitve finan~no posredni{tvo 65, 66, 67 vzajemni skladi podjetja v ste~aju javni zdravstveni zavodi popravila 52,7 trgovina na debelo (veleprodaja) 51 5.3.2.1 Prostorske zna~ilnosti nekaterih tr`nih storitev v Ljubljani Trgovina na debelo ali veleprodaja je dejavnost, ki se ukvarja z nabavo blaga pri proizvodnih podjetjih in posredovanjem le-tega podjetjem, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, pridelovalcem ali ve~jim uporabnikom, nikoli pa kon~nim uporabnikom. Podjetja, ki se ukvarjajo z veleprodajo, imajo specifi~ne zahteve, zlasti po ve~ji povr{ini prostora zaradi skladi{~enja in dobri dostopnosti do pomembnej{ih prometnic. V Ljubljani je bilo dolgo najve~je obmo~je trgovine na debelo na obmo~ju Javnih skladi{~ v Mostah, na obmo~ju zdaj{njega BTC, med èlezni{ko progo in [martinsko cesto (Ur{i~ 2003). Pomembnej{a veletrgovska podjetja so locirana tudi v severnem delu Beìgrada, na primer podjetji Salus in Astra, ki je bilo dolgo eno ve~jih veleprodajnih podjetij pri nas. Veliko starej{ih podjetij iz dejavnosti veleprodaje je bilo tudi v sredi{~u mesta, obi~ajno na lokacijah, ki so bile ob takrat najbolj prometnih cestah. Na obmo~ju Ajdov{~ine imajo {e vedno sedè v preteklosti pomembna veleprodajna podjetja DZS veleprodaja, Metalka in Slovenija{port. Na sliki 50 je prikazana prostorska razmestitev podjetij iz dejavnosti veleprodaje v Ljubljani. Vsaka pika predstavlja lokacijo poslovnega subjekta, z barvnimi odtenki pa je prikazana gostota poslovnih subjektov. Razporeditev veleprodaje kaè zna~ilno dvojnost. Na eni strani {e vedno prevladuje sredi{~e 159 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 4 km 2 1 ZALOG 0 A C IN BLJA LJU IKND RU SAVA ^RNU^E MOSTE BE@IGRAD CENTER [I[KA VI^ [ENTVID Slika 50: Razporejenost podjetij trgovine na debelo v Ljubljani. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 4 km 2 1 ZALOG 0 A C IN LJA B JUL IKND RU A SAV MOSTE ^RNU^E BE@IGRAD CENTER VI^ [I[KA [ENTVID Slika 51: Razporejenost podjetij iz dejavnosti prometa, zvez in telekomunikacij v Ljubljani. 161 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole mesta, zlasti ob Slovenski cesti, na drugi pa sta se izoblikovali dve mo~ni robni obmo~ji z veliko gostoto teh poslovnih subjektov: obmo~je BTC v Mostah, ki je è dolgo pomembno veleprodajno sredi{~e, in novej{e obmo~je Stegne v [i{ki. V slednjem je gostota najve~ja, saj je na dokaj majhnem obmo~ju osredoto~enih veliko {tevilo podjetij iz omenjenih dejavnosti. Obe robni obmo~ji sta dokaj dobro prometno povezani, saj sta v neposredni bliìni mestne avtocestne obvoznice, moèn pa je tudi dostop z èleznico. Sredi{~e mesta ostaja z vidika trgovine na debelo {e vedno pomembno. V njem ostajajo velika podjetja, za katera lahko predvidevamo, da v sredi{~u mesta ohranjajo zlasti pisarni{ko dejavnost, medtem ko skladi{~no izvajajo na bolj anonimnih lokacijah. Zna~ilen primer je podjetje Magistrat International, ki z 230 zaposlenimi (PRS 2005) spada med na{a najve~ja veleprodajna podjetja. Sedè podjetja je v novej{em poslovnem obmo~ju na Taboru (Kotnikova ulica). Manj izrazite zgostitve veleprodajnih podjetij so tudi na è omenjenem obmo~ju severnega Beìgrada, v ^rnu~ah in ob Letali{ki cesti v Mostah. Vse omenjene lokacije imajo dobro prometno dostopnost in veliko prostora, kar je njihova glavna privla~nost. Storitvene dejavnosti prometa, zvez in telekomunikacij teoreti~no potrebujejo podobne lokacije kot trgovina na debelo, zlasti zaradi potrebne bliìne prometnic in deloma tudi ve~jih potreb po operativnih povr{inah, na primer za parkiranje vozil, zaradi zahtevne spremljajo~e infrastrukture (v primeru telekomunikacijskih podjetij), logisti~nih potreb, pretovarjanja blaga in podobno. Tudi za ta podjetja so bile dolgo zna~ilne lokacije ob èleznici v Mostah (Javna skladi{~a), Stegnah, [i{ki (Kompas, Avtotehna, PAP) in ob glavni èlezni{ki postaji v Ljubljani. Na za~etku sedemdesetih let 20. stoletja je celo veljalo, da je obmo~je Javnih skladi{~ najve~ji kopenski logisti~ni terminal v Evropi (Zgodovina BTC 2007). Podjetja iz te dejavnosti se praviloma veljajo za ena najbolj dobi~konosnih. V to skupino spada podjetje Telekom Slovenije, ki je z 2700 zaposlenimi eno najve~jih v Sloveniji. Velika so {e nekatera druga podjetja, ki med ve~ja spadajo tudi po metodologiji Poslovnega registra Slovenije, na primer Mobitel, Fersped, Simobil, AMZS, BTC, Viator & Vektor. Potem ko so bili iz analize izvzeti vsi manj{i avtoprevozniki in javne usluge (po{te), je zemljevid prostorske zgostitve tovrstnih podjetij pokazal nekoliko druga~no podobo. Obmo~je Javnih skladi{~ (tako imenovanega BTC) ni ve~ povsem v ospredju, saj se je o~itno preoblikovalo v trgovsko obmo~je, kar je prikazano v nadaljevanju knjige. Tudi Stegne nimajo pomembnej{e vloge. Prometna in telekomunikacijska podjetja so se »preselila« v neposredno bliìno BTC, v nekdanjo industrijsko cono ob Letali{ki cesti. V PRS je kar 22 logisti~nih podjetij na enem samem naslovu (Letali{ka 16), zato ima to obmo~- je obliko pravilnega kroga. Sekundarna zgostitev teh podjetij je v bliìni glavne èlezni{ke postaje, kjer so poleg prometnih osredoto~ena {e nekatera telekomunikacijska podjetja (Siol, Telekom, Mobitel, Avatel). Dejavnosti prometa, zvez in telekomunikacij ne kaèjo tako o~itne dekoncentracije kot dejavnost trgovine na debelo, ki ima ve~ sekundarnih sredi{~. Zaradi funkcijske preobrazbe neko~ pomembne-ga logisti~nega sredi{~a (BTC) so se te dejavnosti zgolj prestavile na blìnje obmo~je, ki je {e bolje povezano s prometnicami, cene zemlji{~ so ugodnej{e in na voljo je {e dovolj prostora. Dejavnost obdelav podatkovnih baz in podobnih storitev vklju~uje razvoj in zalòni{tvo programskih paketov, ra~unalni{ko svetovanje, omrène podatkovne storitve (internetne storitve) in podobne dejavnosti, ki so nagel razvoj doìvele {ele v zadnjem desetletju. Zato je zanimiv pogled na zemljevid njihovih lokacij. Opazna je osredoto~enost v sredi{~u mesta, natan~neje na robu mestnega jedra, in za Beìgradom, na obmo~ju med èlezni{ko progo na jugu in Samovo ulico na severu. Znotraj omenjenega obmo~ja je na primer veliko teh podjetij ob Tivolski cesti in Parmovi ulici. O~itno jim je {e vedno pomembna dolo~ena sredi{~nost, torej prisotnost bliìne mestnega jedra, kjer je mònost formalnih in neformalnih stikov ve~ja kot na mestnem obrobju. Ker predvidevamo, da so ta podjetja dokaj zahtevna glede infrastrukturne, zlasti telekomunikacijske in tehni~ne opremljenosti, se locirajo na obmo~ja z novej{im gradbenim fondom. Pomembno vlogo pri njihovi razmestitvi imajo najbr` tudi prostorske omejitve starega mestnega jedra. 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 m k4 1 ZALOG 02 A C IN LJA B JUL DNIK A U MOSTE R SAV ^RNU^E BE@IGRAD CENTER VI^ [I[KA [ENTVID Slika 52: Razporejenost podjetij iz dejavnosti podatkovnih baz in podobnih storitev v Ljubljani. 163 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole m k4 1 ZALOG ! 02 ! ! A C I ! N LJA B JU ! ! L MOSTE UDNIK ! A R ! SAV ! ! ! ! ! ^RNU^E ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! BE@IGRAD ! !! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! CENTER ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! [I[KA ! ! ! ! ! ! ! VI^ ! ! [ENTVID ! ! ! ! Slika 53: Razporejenost podjetij iz dejavnosti raziskovanja in razvoja v Ljubljani. 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Na zemljevidu vidimo tudi sekundarna sredi{~a, med katerimi {e najbolj izstopa obmo~je obrtno-industrijske cone na Vi~u. To obmo~je je za podjetja iz teh dejavnosti ~edalje bolj privla~no, saj v njem poteka mo~na preobrazba z vse izrazitej{o usmeritvijo v storitve, ki zasedajo è 60 % razpolòljivih povr- {in (glej sliko 64). Predvidevamo lahko, da je omenjena cona primerna zlasti za mlaj{a podjetja, ki za za~etek svojega delovanja potrebujejo zlasti nìje lokacijske stro{ke in veliko prostega pisarni{kega prostora. Naslednje storitve, pri katerih se pogosto omenja proces dekoncentracije, so dejavnosti raziskovanja in razvoja. Te dejavnosti so po klasifikaciji SKD del poslovnih storitev, ki opravljajo teoretske, aplikativne in razvojne raziskave. V {tudiji CoMET so na primer opazili, da se raziskovalno-razvojna podjetja ~edalje bolj ume{~ajo v novej{e tehnolo{ke parke, razne tehnolo{ke inkubatorje, ki praviloma nastajajo na obrobju mesta, na bolje dostopnih lokacijah in v prijetnej{em zelenem okolju (Criekingen in ostali 2006). V Ljubljani tega pojava ni opaziti, saj prikaz gostote teh poslovnih subjektov kaè osredoto~enost predvsem na obmo~ju mestnega sredi{~a. Razlog je najbr` dejstvo, da je veliko raziskovalnih subjektov nastalo kot del znanstvenih in izobraèvalnih ustanov v okviru ljubljanske univerze. Ti raziskovalni in{tituti so nastali v bliìni ali pa kar na mati~ni fakulteti, ~eprav danes opravljajo tudi tr`no poslovno dejavnost, saj se le redki v celoti financirajo z javnimi sredstvi. Zato je na sliki vidna zgostitev zlasti tam, kjer so univerzitetne fakultete, SAZU in podobne ustanove (staro mestno jedro, Kolezija na Vi~u in Kar-deljeva plo{~ad za Beìgradom). Vendar se bo podoba osredoto~enosti raziskovalno-razvojne dejavnosti najbr` kmalu spremenila, saj na obrobju mesta nastaja Tehnolo{ki park Brdo, ki je za~el delovati na za~etku leta 2008. V prvi fazi so zgradili 100.000 m2 etànih povr{in, namenjenih podjetjem s podro~ja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, biotehnologije, nanotehnologije in podobno. Nekatere prednosti robne lokacije, ki je zna~ilna za sodobne, »mehke« lokacijske dejavnike, reklamira tudi bro{ura na spletnem naslovu tehnolo{kega parka (medmrèje 9). Izpostavlja neposredno bliìno avtocestnega priklju~ka, ki omogo~a hiter dostop do vseh delov Ljubljane in okolice; neposredno bliìno novega univerzitetnega kampusa Biotehni{ke fakultete in predvidenih novih lokacij naravoslovnih fakultet: Fakultete za ra~unalni{tvo in informatiko, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za strojni{tvo. Navaja tudi neposredno bliìno hotelsko-kongresnega sredi{~a, urejeno zeleno okolje z rekreacijskimi in sprehajalnimi povr{inam, bliìno mednarodnega letali{~a ter potek V. (Lizbona–Kijev) ter X. (Salzburg–Kijev) èlezni{kega in cestnega koridorja. Osredoto~enost poslovnih objektov na enotni lestvici (slika 54) jasno pokaè razlike med posameznimi dejavnostmi. Opazimo lahko, da se zaradi ve~jega {tevila in ve~jega zgo{~evanja na manj{ih obmo~jih precej bolj izrazito osredoto~ata dejavnosti veleprodaje in finan~nih storitev. Ostali dve dejavnosti sta manj {tevil~ni in tudi najve~ja gostota ne presega 40 poslovnih subjektov na kvadratni kilometer. Iz vseh segmentov pa je jasno razvidno, {e ima {e vedno pomembno vlogo osrednje poslovno obmo~je, ~eprav je zaradi morfolo{ke zgradbe Ljubljane nekoliko razpotegnjeno ob severnemu koridorju, vzdol` Dunajske ceste proti Beìgradu. V urbani geografiji na splo{no velja, da vse ve~ja dekoncentracija storitev in tudi prebivalstva v mestu slabi funkcijo tradicionalnega osrednjega poslovnega obmo~ja (CBD), saj to izgubi osrednjo ekonomsko vlogo v mestu in mestni regiji (Garreau 1991; povzeto po Guillainu, le Gallu in Boiteux-Orai-nu 2004, 6). Vendar so empiri~ne raziskave v mestu pokazale, da kljub splo{ni decentralizaciji ekonomskih aktivnosti (in prebivalstva) znotraj mesta in tudi znotraj mestne regije to popolnoma ne velja. »… CBD je {e vedno glavna lokacija in naravni habitat za visoko specializirane storitve, saj je prostor, ki maksi-mizira poslovne prilònosti in nudi obilico formalnih in neformalnih povezav …« (Guillan, le Gallo in Boiteux-Orain 2004, 5). Ti avtorji tudi opozarjajo, da je dekoncentracija nekaterih storitev napa~no inter-pretirana kot slabljenje CBD-ja in nastanek novih sredi{~ na obrobju mesta. Dejansko gre le za prerazporejanje in specializacijo posameznih obmo~ij oziroma bolj policentri~no zgradbo znotraj mestnega prostora. 165 166 Slika 54: Pr Ek onomska preobr podatkovne in podobne storitve trgovina na debelo imerja va azba slo gostot zna~ilnih poslo venskih mest Legenda: do 2 vnih subjekto 2 do 5 5 do 10 10 do 20 20 do 40 v na kv 40 do 60 prometne, telekomunikacijske storitve finan~ne storitve 60 do 80 adr 80 do 100 atni kilometer v nad 100 Ljub ljani. Da vid Bole 0 1 2 4 km Vira podatkov: PRS 2005, Register prostorskih enot, 2005, © Geodetska uprava RS. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Dekoncentracija nekaterih tr`nih storitev je pomembna iz dveh razlogov: • ker pomeni nastanek novih ekonomsko pomembnih obmo~ij na drugih lokacijah zunaj CBDja, tako imenovanih sekundarnih gospodarskih sredi{~ (Pak in Rus 2005); • ker hkrati pomeni novo specializacijo v prostoru, saj se CBD specializira v dolo~ene dejavnosti, sekundarna ekonomska obmo~ja pa spet v druge. Ponavadi gre za razlikovanje na podlagi zna~aja same dejavnosti. Podjetju, ki potrebuje na primer bolj{i stik s potro{niki in dobro mreò formalnih ter neformalnih povezav, je CBD bolj primerna lokacija; ~e pa podjetje potrebuje veliko prostora, dobro infrastrukturno opremljenost in dobro prometno dostopnost, je primernej{a lokacija sekundarno poslovno sredi{~e na obrobju mesta. Zametki zgoraj omenjene specializacije v prostoru in nastajanje novih, sekundarnih poslovnih sredi{~ so vidni tudi v Ljubljani. Osrednje poslovno obmo~je, ki se pove~ini razteza ob Slovenski cesti, je {e vedno zelo mo~no, a se nakazuje bolj policentri~na zgradba, ko pri nekaterih tr`nih storitvah izstopajo tudi novej{a sekundarna sredi{~a. To so obmo~ja na obrobju mesta, ponavadi v bliìni mestne avtocestne obvoznice ali na sti~i{~u pomembnej{ih cest. Izpostavimo lahko obmo~je Stegen v [i{ki, industrijske cone ob Letali{ki cesti v Mostah, v manj{i meri {e obmo~je BTC v Mostah ter obrtno-industrijske cone na Vi~u in Rudniku. Ve~ina teh obmo~ij je imela v preteklosti industrijski zna~aj, kar nakazuje è ob~noimenska sestavina obrtna ali industrijska cona. Gre torej za zna~ilen proces deindustrializacije dolo~enega obmo~ja in posledi~ne terciarizacije, torej nadome{~anja proizvodnih podjetij s storitvenimi. V tuji literaturi se tak razvoj imenuje brownfield. Z izjemo Rudnika spadajo v Ljubljani v to kategorijo prakti~no vsa omenjena obmo~ja. Poslovna cona na Rudniku je zrasla na poprej nepozidanih zemlji{~ih, zato se tak{no stanje uporablja izraz greenfield razvoj. Po drugi strani pa mestno sredi{~e in njegova blìnja okolica {e vedno predstavlja edino sredi{~e nekaterih drugih dejavnosti, na primer finan~nega posredni{tva in kulturne industrije. Zato namesto zmanj{evanja pomena CBD là- je govorimo o njegovi novi specializaciji in o oblikovanju novih odnosov med sekundarnimi ekonomskimi sredi{~i na eni strani ter osrednjim poslovnim obmo~jem na drugi. V tem delu namenoma ni predstavljena trgovina na drobno, ki se prav tako pogosto omenja kot dejavnost z mo~nimi tènjami po dekoncentraciji. Pomen te dejavnosti je v sodobnem mestu zelo pomemben, zato je podrobneje predstavljena v nadaljevanju tega poglavja. 5.3.2.2 Primer sekundarnega poslovnega sredi{~a v Stegnah Poslovno obmo~je, ki se najpogosteje {e vedno imenuje Industrijska cona Stegne, obsega obmo~- je severno od ljubljanske avtocestne obvoznice, med kmetijskimi zemlji{~i na vzhodu in Celov{ko cesto na zahodu. Cono priblìno na polovici deli èlezni{ka proga iz Ljubljane proti Jesenicam. Podjetje Iskra Invest, ki je lastnik in upravljavec obmo~ja vzhodno od èleznice, za Industrijsko cono Stegne smatra sicer le del vzhodno od èlezni{ke proge, vendar sta dejansko oba dela funkcionalno in morfolo{ko del iste poslovne cone. Skupna povr{ina obmo~ja je 0,73 km2. Skoraj v celoti ga zasedajo razna storitvena in industrijska podjetja, tik ob Kumerdejevi ulici pa je tudi nekaj deset stanovanjskih hi{. Zametki te cone segajo v {estdeseta leta prej{njega stoletja. Prvi ve~ji obrati so nastali na za~etku sedemdesetih let zahodno od èlezni{ke proge, kjer so se umestila avtoprevozni{ka podjetja Avtotehna, Kompas, Avtoemona in PAP ter industrijski podjetji Dekorativna in Elektrovod. Konec sedemdesetih let je vzhodno od èleznice nastal prvi obrat Iskre, ki je zaznamoval to obmo~je za naslednjih trideset let (Industrijska cona … 2005). Vzhodni del je tako vse do devetdesetih let ostal bolj industrijsko naravnan, zahodni pa je imel me{ano prometno-logisti~no in industrijsko funkcijo. Po obdobju deindustrializacije in terciarizacije je podoba industrijske cone postala zve~ine storitvena. V preglednici 31 vidimo, da v sekundarne dejavnosti spada le {e dobra petina od skupaj kar 761 poslovnih subjektov na tem obmo~ju. Ve~ kot tretjina poslovnih subjektov je iz dejavnosti trgovine, od tega najve~ iz veleprodaje, ki na obravnavanem obmo~ju obsega 20,8 % poslovnih subjektov. Mo~- ne so {e poslovne dejavnosti, zlasti kategorija »druge poslovne dejavnosti«, kamor spadajo razne 167 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( 0 5 km ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( 0 200 400 m Vir podatkov: Digitalni ortofoto 2003, ! ( © Mestna ob~ina Ljubljana; Poslovni register Slovenije 2005. Slika 55: Letalski posnetek sekundarnega poslovnega sredi{~a v Stegnah. ra~unovodske, pravne ter knjigovodske svetovalne dejavnosti in tudi arhitekturno-gradbeno svetovanje. Dejavnost prometa, zvez in telekomunikacij, ki je bila neko~ zelo mo~na, je z dobrima 2 odstotkoma le {e skromno zastopana. Med industrijskimi podjetji so se obdràla tista, ki so se uspela tehnolo{ko preobraziti in proizvajajo tehnolo{ko intenzivne produkte: Fotona, Iskra za{~ite, Elektrospoji, Iskra Vega Plus in druga. Tukaj so tudi velika telekomunikacijska podjetja Telekom, Noviforum (lastnik spletnega brskalnika Najdi.si), Parsek in Ameba, pa tudi veleprodajna podjetja ter tuja zastopni{tva (Obala Promet, Tehnounion, Adria-commerce, Sanolabor …). Nenazadnje je to obmo~je v procesu terciarizacije dobilo tudi potro{no funkcijo, saj je na lokaciji biv{e tovarne Dekorativna nastal eden ve~jih hipermarketov v Ljubljani z 9000 m2 prodajnimi povr{inami in ve~ kot dvajsetimi trgovinami na drobno. V prostorskih na~rtih ima obmo~je v Stegnah {e vedno oznako P, ki dolo~a industrijsko namembnost rabe prostora. Ve~ina podjetij je iz storitvenega sektorja, saj industrija ne zmore slediti rasto~im cenam zemlji{~, ki so za racionalno poslovanje postala enostavno predraga (Industrijska cona … 2005). Ostala so le {e tista industrijska podjetja, ki proizvajajo specifi~ne visokotehnolo{ke proizvode z visoko dodano vrednostjo. Ostala industrija je bodisi propadla ali pa se je preselila na obmo~ja v mestu ali mestni regiji z nìjo lokacijsko rento, na primer ob Letali{ko cesto v Mostah ali v obrtno-industrijsko cono Trzin). Podobno velja za logisti~na in prometna podjetja, katerih dodana vrednost je bila premajhna, da bi se lahko obdràla na tej lokaciji. Kljub vsemu si upravljavec in lastnik ve~jega dela zemlji{~ v Stegnah 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Iskra Invest èli, da bi ohranili kar najve~ industrijske dejavnosti, saj meni, da je prihodnost v mladih, inovativnih proizvodnih podjetjih. Po mnenju lastnikov je za njihovo umestitev najbolj primerna prav ta cona, saj ima dolo~eno inovatorsko tradicijo (Iskra), dobro energetsko in komunalno opremljenost zemlji{~ v primerjavi s podobnimi conami, odli~no dostopnost zaradi lastnega priklju~ka na avtocesto, prisotnost »inteligentnih« podjetij in podobno (Industrijska cona … 2005, 165). Preglednica 31: Poslovni subjekti po dejavnostih na obmo~ju Stegen (PRS 2005). dejavnost {tevilo delè (%) SEKUNDARNE DEJAVNOSTI 154 20,24 TRGOVINA 266 34,95 na drobno 59 7,75 veleprodaja 158 20,76 avtohi{e 49 6,44 TURIZEM 18 2,37 PROMET 18 2,37 FINANCE 23 3,02 POSLOVNE STORITVE 196 25,76 podatkovne (ra~unalni{ke) 32 4,20 druge poslovne 132 17,35 ostale 32 4,20 JAVNE STORITVE 16 2,10 OSTALO 70 9,20 SKUPAJ 761 100,00 Zato lahko poslovno cono v Stegnah ozna~imo kot zna~ilno sekundarno gospodarsko sredi{~e, ki v procesu ekonomske preobrazbe mesta dobiva storitveni zna~aj in se obenem specializira v dolo~e-no zvrst dejavnosti. S tem prispeva h krepitvi ve~jedrne zgradbe mesta. Iz nekdanje robne industrijske in prometne cone je nastalo gosto pozidano obmo~je, kjer je sredi{~e veleprodajne dejavnosti, deloma pa tudi sodobnih informacijskih in visokotehnolo{kih podjetij. Slednja so {e najbolj pomembna, saj dekoncentracija podjetij z visoko dodano vednostjo (»strate{ka podjetja«) resni~no prispeva k vse bolj o~itnemu policentri~nemu razvoju znotraj mesta (Guillain, le Gallo in Boiteux-Orain 2004, 20). V prostorski zgradbi mesta vidne posledice so ve~plastne, ti~ejo pa se zlasti prometne infrastrukture in vzorcev mobilnosti prebivalstva. Bolj fragmentirana ekonomska zgradba pomeni tudi ve~je potrebe IGOR @ABJEK Slika 56: Pogled na poslovno cona Stegne, kjer prevladujejo poslovne, proizvodne in veletrgovske dejavnosti. 169 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole po prometni infrastrukturi in raznolike prometne tokove, ki ne potekajo zgolj iz mestnega obrobja proti sredi{~u, ampak tudi v obratni smeri. Spreminja se tudi izraba prostora, zaradi pove~ane osebne mobilnosti prebivalstva nara{~ajo potrebe po parkirnih povr{inah, ve~je so potrebe po pisarni{kih pro-storih ter skladi{~nih povr{inah in podobno. Vse to velja tudi za Ljubljano, kjer o~itno obstajajo gospodarski (sub)centri na robovih mesta, ki pa niso tekmec mestnemu sredi{~u. Bolj kot konkuren~ni so komple-mentarni in se specializirajo v dolo~ene dejavnosti. Tako so Stegne o~itno usmerjene v veleprodajno dejavnost, industrijska cona v Mostah v prometno-logisti~no dejavnost, za industrijsko-obrtno cona Vi~ pa je zna~ilno osredoto~anje sodobnih ra~unalni{kih podjetij. Nekatera poslovna obmo~ja {ele nastajajo, na primer obmo~je novega tehnolo{kega parka na Brdu, kar bo le {e poudarilo ve~jedrno gospodarsko zgradbo Ljubljane. ^eprav se zdi, da osrednje poslovno obmo~je (CBD) izgublja ekonomski pomen, tak{no dojemanje ni povsem pravilno. Res je, da izgublja trgovsko funkcijo, kar je prikazano v nadaljevanju, a hkrati ohranja dolo~ene storitve vi{jega reda, kot so finan~ne, zavarovalni{ke, znanstveno-raziskovalne in druge ustvarjalne ekonomske dejavnosti. 5.3.3 DEKONCENTRACIJA TRGOVINE (POTRO[NJE) ZNOTRAJ LJUBLJANE V prvem sklopu tega poglavja smo omenjali, da na mestno zgradbo mo~no vplivajo spremembe v potro{nji. Urbani geografi so se z njimi za~eli intenzivno ukvarjati v zadnjem desetletju in tudi v Sloveniji opravili nekaj pomembnih raziskav. Ve~ina avtorjev se strinja, da je najpomembnej{i odraz spremenjenih potro{ni{kih navad v {irjenju novih trgovskih povr{in (Drozg 2001; Ur{i~ 2003; Rebernik in Jakov~i} 2006). Prav tako smo ugotovili, da na v preteklosti industrializiranih obmo~jih nastajajo sodobnej{e poslovne cone s prevlado storitvenih dejavnosti. Na{ namen je, da v okviru teh con predstavimo tudi druge oblike potro{nje v Ljubljani, med katerimi izstopajo zlasti nakupovalna sredi{~a oziroma trgovine na drobno. Ker gre za dokaj priljubljeno temo v slovenski geografiji, smo ~rpali podatke iz drugih raziskav: Drozgo-ve (2001), raziskave skupine avtorjev iz leta 2003 (Koren in ostali) ter najnovej{e raziskave Rebernika in Jakov~i}eve (2006). Navedene raziskave smo uporabili za prestavitev zlasti »novih prostorov potro{nje« v Ljubljani in navezavo na splo{no ekonomsko preobrazbo v zadnjem desetletju. Zanima nas tudi vpliv, ki jih imajo te spremembe na ljubljansko mestno regijo. Opravljeno je bilo tudi terensko delo, s katerim smo natan~- no ugotavljali funkcijsko rabo tal v nakupovalnih sredi{~ih in analizirali prostorske spremembe znotraj trgovskih obmo~ij. Ve~ina raziskav se je namre~ osredoto~ila na razporeditev nakupovalnih sredi{~, manj pa na njihovo spreminjanje in funkcijsko zgradbo. Opozoriti velja, da potro{nja ne vklju~uje le nakupovanja, ampak tudi prosto~asne, zabavi{~ne, druàbne, rekreacijske, kulturne in druge aktivnosti. Prednost sicer dajemo novej{im nakupovalnim sredi{~em kot poglavitnim znanilcem ekonomske preobrazbe, vendar smo ob tem sku{ali dolo~iti tudi pomen ostalih potro{nih dejavnosti. Da je Ljubljana trgovsko sredi{~e celotne dràve, smo prikazali è v poglavju o urbanem sistemu, kjer smo ugotovili, da je nadpovpre~no usmerjena v zasebni storitveni sektor, ki ga ve~inoma sestavljajo trgovci na drobno. Absolutna mo~ Ljubljane v gospodarskem sektorju trgovine se vidi tudi na zemljevidih potencialne dostopnosti delovnih mest (glej sliko 19). Ne le Ljubljana, celotna Slovenija izkazuje porast obsega trgovske dejavnosti, ki se krepi iz leta v leto. Statisti~ni urad RS redno izdaja Statisti~ne informacije, kjer je objavljena vsakoletna rast indeksa obsega prihodkov v trgovini na drobno. Pomen trgovine v Ljubljani in njene perspektive so prikazane v preglednici 32, ki kaè porast {tevila prodajaln, zaposlenih in davka na dodano vrednost v trgovini na drobno. Sicer pa podatki nakazujejo, da so indeksi pove~evanja prodajnega prostora precej vi{ji od indeksa pove~evanja {tevila trgovin, kar lahko pripi{emo razvoju ve~jih nakupovalnih sredi{~ (Drozg 2001, 10). Skupina avtorjev (Koren in ostali 2003) je ugotovila, da je leta 2002 na prebivalca Ljubljane pri{lo v povpre~ju 1,7 m2 prodajnih povr{in, kar je precej{en porast glede na leto 1999, ko je ta vrednost zna{ala le dobrih 1,2 m2. V Ljubljani je bila kar polovica od vseh nakupovalnih sredi{~ v Sloveniji (Drozg 2001, 17). 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Preglednica 32: Nekateri kazalniki teènj v trgovini na drobno v Ljubljani na podlagi podatkov med letoma 2000 in 2004 (Statisti~ni letopis Ljubljana 2006). 2000 2001 2002 2003 2004 {tevilo prodajaln 2854 2728 2851 2879 3249 verìni indeks 100 96 105 101 113 {tevilo zaposlenih 14.848 13.313 17.128 19.234 21.295 verìni indeks 100 90 129 112 111 davek na dodano vrednost (v milijonih SIT) 85.261 91.548 120.802 143.466 159.123 verìni indeks 100 107 132 119 111 Razlogi za nadpovpre~no opremljenost Ljubljane s trgovskimi storitvami so nekoliko specifi~ni. Na eni strani gre za pove~anje kupne mo~i prebivalstva po prehodu v tr`no gospodarstvo, kjer ima Ljubljana {e posebej pomembno vlogo. Kot omenjata Rebernik in Jakov~i}eva (2006) ima Ljubljana ve~ kot 40 % vi{ji bruto doma~i proizvod in za 16 % vi{je pla~e od slovenskega povpre~ja. Vi{ja kupna mo~ se jasno izkazuje v pove~ani potro{nji prebivalstva. Vendar imajo dolo~eno vlogo tudi kupci iz okolice, saj ima Ljubljana znotraj Slovenije dobro prometno dostopnost in povezanost, kar lahko {e pove~a njeno osrednjo trgovsko vlogo. @e Pak (1999, 2004) je identificiral nekatera trgovska obmo~ja v Sloveniji, ki imajo nadregionalni zna~aj in privla~ijo tudi kupce zunaj mestnih regij. Poleg teh razlogov za vzpon trgovine na drobno v Ljubljani omenimo {e vse ve~je odpiranje tujemu kapitalu. Predvsem po letu 2000 so Ljubljano izbrale nekatere velike evropske in svetovne trgovske verige, ki so zgradile hipermarkete ali supermarkete, zlasti na mestnem obrobju. Pove~ali sta se tudi podjetnost in konkuren~nost doma~ih trgovcev, med katerimi izstopajo zlasti veliki trgovski sistemi Mercator, Merkur in Tu{. O razlogih za {irjenje nakupovalnih sredi{~ je bilo veliko napisanega tudi na primeru Ljubljane. V nadaljevanju najprej predstavljamo prostorsko razmestitev potro{nje v Ljubljani in razmerja med novej{imi nakupovalnimi centri in sredi{~em mesta, potem pa {e strukturo najve~jih nakupovalnih sredi{~ in rezultate kartiranja funkcionalne zgradbe. Zanimala nas je namre~ predvsem dinamika spreminjanja novej{ih trgovskih sredi{~ v Ljubljani in njihova sodobna funkcija. 5.3.3.1 Razporejenost novih nakupovalnih sredi{~ Razporejenost obmo~ij potro{nje je zna~ilno dvojna. Na eni strani dolo~eno trgovsko vlogo {e vedno ohranja mestno sredi{~e, ki je bilo dolgo glavni vir oskrbe za lokalno in tudi okoli{ko prebivalstvo (na primer Pak 1973). Avtorji so za~eli opozarjati na »beg« trgovske dejavnosti iz mestnih jeder ob koncu devetdesetih let prej{njega stoletja, ko so se na mestnih obrobjih za~ela pojavljati prva nakupovalna sredi{~a (Ur{i~ 2003, 13). Bila so znanilec novega obdobja, ki mo~no odstopa od zgodovinskih vzorcev urbane potro{nje. Nakupovanje ni ve~ le eksistencialna potreba, ampak je postalo tudi prosto~asna dejavnost. Lokacija na mestnem obrobju je ugodna, ker se je teì{~e prebivalstva z vse ve~jo suburbanizacijo preselilo iz mestnega sredi{~a na mestno obrobje, tovrstne lokacije pa so tudi bolje dostopne z osebnimi prevoznimi sredstvi. Razporejenost novej{ih nakupovalnih sredi{~ v Ljubljani je prikazana na sliki 58, ki kaè klasi~en razvoj nakupovalnih sredi{~ na mestnem obrobju. Zemljevid prikazuje razporejenost potro{nje v Ljubljani glede na ocenjene trgovske povr{ine. Podatke smo ~rpali iz è omenjenih raziskav (Drozg 2001; Koren in ostali 2003; Pak 2004; Rebernik in Jakov~i} 2006) in jih dopolnili z lastnim kartiranjem, izve-denim poleti 2007. Pri ve~jih trgovcih (Mercator d. d. in Interspar Slovenija) smo pridobili podatke o velikosti posameznih nakupovalnih sredi{~. Klasifikacija nakupovalnih sredi{~ je povzeta po Drozgu (2001) in deloma Reberniku (2006). Ozna- ~ene so vse trgovske povr{ine na drobno, ki imajo ve~ kot 2000 m2 prodajnih povr{in. Sem spadajo 171 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 37 % 45 % 18 % obrobje mestno sredi{~e Slika 57: Prodajne povr{ine v Ljubljani glede na ostalo lokacijo (Koren in ostali 2003). hipermarketi, ki so bodisi velike samopostrène trgovine z me{anim blagom in praviloma ve~ kot 2000 m2 prodajnimi povr{inami bodisi specializirane trgovine, ki so prav tako velike, a z le eno vrsto blaga. ^e sta na dolo~enem zaokroènem obmo~ju vsaj dva hipermarketa ali specializirani trgovini in {e ve~ manj- {ih trgovin, povezanih z isto prometno ureditvijo ter delitvijo parkirnih prostorov in druge infrastrukture, smo obmo~je opredelili kot trgovsko sredi{~e (po Drozgu 2001, 12). Na podlagi zbranih podatkov smo v Ljubljani ugotovili 3 trgovska sredi{~a: na obmo~ju BTC v Mostah, na Rudniku in na obmo~ju obrtno-poslovne cone Vi~. Slednja po mnenju nekaterih avtorjev ni trgovsko sredi{~e, a lokacija treh ve~jih trgovin s prodajno povr{ino ve~ kot 15.000 m2 (Interspar, Tu{ in Merkur), spremljajo~e trgovske in gostinske usluge ter skupna prometna infrastruktura nakazujejo, da lahko tudi nakupovalno sredi{~e Vi~ uvrstimo med trgovska sredi{~a. V prostorski zasnovi MOL (2002) se kot trgovsko sredi{~e obravnava {e obmo~- je Lesnine na Brdu, ki pa trenutno zaradi premajhnih prodajnih povr{ine ne zadostuje navedenim merilom. Na zemljevidu je razvidno, da se novej{a nakupovalna sredi{~a ume{~ajo zlasti na lokacije, ki so prej imele proizvodno-obrtno ali skladi{~no funkcijo in so ob razpadu Jugoslavije in spremljajo~i ekonomski preobrazbi izgubile svoj namen. Lokacije ob mestnih vpadnicah imajo zagotovljeno dobra dostopnost z avtomobili in nudijo veliko razpolòljivih zemlji{~ za zgradbe in parkiri{~a. V zadnjem ~asu je opazno tudi nastajanje povsem novih trgovskih obmo~ij ob mestni avtocestni obvoznici (na primer Brdo). Nakupovalna sredi{~a blìje mestnega jedra (na Parmovi in Sloven~evi ulici ter Hofer ob Kajuhovi cesti) so praviloma manj{a in {e vedno dobro dostopna z osebnimi avtomobili. Tudi ti manj{i hipermarketi so nastali na degradiranih obmo~jih, biv{ih industrijskih, obrtnih ali logisti~nih povr{inah. Po podatkih Korena in ostalih avtorjev (2003, 45) mestno sredi{~e ohranja okrog 80.000 m2 prodajnih povr{in ali 18 % od vseh prodajnih povr{in v Ljubljani. Vloga mestnega sredi{~a se je o~itno mo~no zmanj{ala, saj je ve~ kot 206.000 m2 ali 45 % prodajnih povr{in v obrobnih nakupovalnih sredi{~ih, preostalih 167.000 m2 ali 37 % pa jih je zunaj omenjenih obmo~ij, zlasti v lokalnih (~etrtnih) oskrbnih sredi{~ih. Mestno sredi{~e je tako za trgovino na drobno postalo najmanj pomembno trgovsko obmo~je v Ljubljani. Med novej{imi nakupovalnimi sredi{~i je bilo najve~je na obmo~ju BTC, ki je zavzemalo ve~ kot 105.000 m2 ali 51 % od vseh prodajnih povr{in nakupovalnih sredi{~, sledilo je obmo~je Rudnika (65.000 m2 ali 31 % prodajnih povr{in nakupovalnih sredi{~), precej manj{i pa so bili ostali (Vi~ 6 %, Lesnina – Brdo 6 %, hipermarket [i{ka 4 % in hipermarket Hura ^rnu~e 2 % od vseh prodajnih povr{in nakupovalnih sredi{~). 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Legenda: mestno sredi{~e trgovski kompleks posamezni hipermarket, specializirana trgovina M Tehnika, Hura diskont ^rnu~e Viri podatkov: Drozg 2001,Koren in ostali 2003, Mercator [i{ka Rebernik in Jakov~iæ 2006, interni podatki Mercator d. d. SAVA in Interspar Slovenija, lastno kartiranje. Interspar Sloven~eva BTC Hofer Lesnina - Brdo LJUBLJANICA Vi~ - Interspar Rudnik 2 km Slika 58: Razporeditev novej{ih nakupovalnih sredi{~ z ve~ kot 2000 m2 prodajnimi povr{inami v Ljubljani. Preglednica 33: Novej{a nakupovalna sredi{~a v Ljubljani z ve~ kot 2000 m2 prodajnimi povr{inami (Drozg 2001; Koren in ostali 2003; PRS 2005; Rebernik in Jakov~i~ 2006; lastni podatki, pridobljeni pri Mercatorju, Sparu Slovenija in BTC; *v oklepaju je leto bistvenega pove~anja ali prenovitve nakupovalnega sredi{~a; **na obmo~ju, ki ga obvladuje podjetje BTC d. d. je bilo leta 2007 450 trgovin, pri{teli smo {e posamezne trgovine, ki niso del lastni{tva BTC d. d., na primer Harvey Norman, Lidl, Bauhaus …). nakupovalno sredi{~e tip prodajna leto {tevilo trgovin povr{ina (m2) nastanka* na drobno (PRS 2005) BTC trgovsko sredi{~e 131.000 1993 (2002) 460** Rudnik trgovsko sredi{~e 65.000 2000 (2001) 30 Vi~ trgovsko sredi{~e 16.500 1997 (2003) 35 Lesnina – Brdo specializirana trgovina 12.000 1999 5 Mercator [i{ka hipermarket 9000 1998 23 Mercator ^rnu~e specializirana trgovina 2500 1998 6 Interspar Sloven~eva hipermarket 2000 2004 3 Hofer hipermarket 2000 2005 1 173 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Poleg novej{ih nakupovalnih sredi{~, ki se ume{~ajo zlasti zunaj mestnega sredi{~a, ob avtocestni obvoznici, je treba omeniti {e vsaj dva ve~ja supermarketa, ki sta zrasla globlje na urbanem obmo~ju Ljubljane. Gre za novej{i hipermarket na Sloven~evi ulici, ki je morda tudi znanilec preobrazbe obrtno-industrijske cone med Sloven~evo in Vodovodno ulico, ter supermarket na Parmovi, kjer je bila prej trgovina @ivila Naklo, {e pred tem pa èlezni{ki objekt. Ostali supermarketi z ve~ kot 1000 m2 prodajnih povr{in so na posameznih obmo~jih zlasti ve~jih blokovnih sosesk (Nove Fuìne, Koseze, [tepanjsko naselje, Nove Jar{e); so nekoliko starej{i in so pomembna lokalna oskrbna sredi{~a. Poleg omenjenih novej{ih nakupovalnih sredi{~ obstajajo tudi starej{a, ki po povr{ini presegajo 1000 m2. Gre za nakupovalna obmo~ja s prevlado majhnih trgovin, kjer se zna~ilno prepletata trgovska in storitvena raba. To so trgovska obmo~ja, ki so ve~inoma namenjena lokalni potro{nji in imajo poleg trgovske tudi izrazito storitveno funkcijo. V to skupino nakupovalnih sredi{~ lahko uvrstimo WTC, Murgle, Ledino in podobna sredi{~a. Za razliko od novej{ih nakupovalnih sredi{~ se ta ne {irijo, saj so prostorsko in gradbeno omejena, vendar so vizualno in arhitekturno kakovostnej{a in se stapljajo z urbano okolico. Rebernik in Jakov~i}eva (2006) sta na podlagi rezultatov anketiranja nakupovalna sredi{~a razvr-stila glede na obmo~je bivanja kupcev oziroma gravitacijsko zaledje posameznega sredi{~a. Regionalni pomen sta pripisala obmo~ju BTC (Javna skladi{~a) v Mostah in nakupovalnemu sredi{~u na Rudniku. Obmo~ja, kjer so ve~ji hipermarketi (v [i{ki in na Vi~u) ali ve~je specializirane trgovine (Brdo), imajo vmesni zna~aj, torej imajo manj{e gravitacijsko zaledje kot regionalna nakupovalna sredi{~a, a vseeno ve~jega kot lokalna. Med slednja sta avtorja uvrstila 16 manj{ih trgovskih con, ki so za vsakodnevno preskrbo namenjena lokalnemu prebivalstvu. Gre za zna~ilna starej{a preskrbna obmo~ja ob mestnih vpadnicah, ki so nastala v obdobju drùbenega planiranja v takratnih upravnih sredi{~ih (sedeìh upravnih enot in ob~in), v Ljubljani na primer v bliìni sedeèv nekdanjih ob~in Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana [i{ka. Najve~je gravitacijsko zaledje je imelo trgovsko sredi{~e BTC (avtorja sta razlikovala obmo~ji BTC in City Parka), saj se je delè potro{nikov izven Mestne ob~ine Ljubljana gibal med 28,7 % in 41,7 %. Povpre~ni delè potro{nikov izven Mestne ob~ine Ljubljana je za vsa nakupovalna sredi{~a zna{al 28,2 % (Rebernik in Jakov~i} 2006, 15). 5.3.3.2 Pomen novej{ih nakupovalnih sredi{~ in njihova funkcijska zgradba Tovrstna snov je manj zastopana v literaturi. Preobrazbi obrtno-storitvenih con in spreminjanju njihovih funkcij je med slovenskimi geografi najve~ pozornosti namenjal Pak (2002b, 2004). Empiri~ni dokaz sta na primeru Ljubljane ponudila Rebernik in Jakov~i}eva (2006), ki sta z anketiranjem ugotovila glavne motive potro{nikov za obisk posameznih nakupovalnih sredi{~ in tako ugotovila njihove glavne funkcije v mestu. Poleg omenjene raziskave je v njunem delu predstavljena {e natan~na funkcijska analiza treh najve~jih nakupovalnih sredi{~: BTC v Mostah, Rudnika in Vi~a, ki skupaj premorejo kar 212.000 m2 prodajnih povr{in ali 1,8 km2 skupnih povr{in. Analizirali smo njihovo funkcijsko zgradbo, saj smo predvidevali, da nova obmo~ja potro{nje niso namenjena le nakupovanju, ampak tudi zabavi, preìvljanju prostega ~asa, druènju in rekreaciji. Zna~ilnost novej{ih nakupovalnih sredi{~ je namre~ prevzemanje in posnemanje urbanosti, funkcije, ki jo je dolgo ~asa imelo le mestno jedro. Zanimala pa nas je tudi njihova {ir{a funkcija, saj smo è omenjali, da je potro{nja s spremljajo~imi dejavnostmi zna~ilnost novih sekundarnih poslovnih con, kjer se prepletajo ostanki industrije in storitev. ^asovno dinamiko spreminjanja in {irjenja omenjenih nakupovalnih sredi{~ smo analizirali tudi z namenom napovedovanja prihodnjega razvoja in vloge, ki jo bodo predvidoma imela v urbanem prostoru. Eden od ciljev te analize je bil preveriti stopnjo preobrazbe teh obmo~ij, saj predvidevamo, da niso pomembna le z vidika potro{nje, temve~ so tudi storitvena obmo~ja, poslovne cone, industrijska obmo~ja in podobno. 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Vse tri novej{e trgovske centre v Ljubljani smo digitalizirali s pomo~jo digitalnih ortofoto posnetkov Ljubljane, pri ~emer smo lo~eno ozna~ili posamezne objekte ter cone. Zgradbe smo raz~lenili na posamezne kategorije: • trgovske zgradbe s trgovino na drobno: – hipermarketi (trgovine z ve~ kot 2000 m2 prodajne povr{ine in me{anim blagom), – specializirane velike trgovine (trgovine z ve~ kot 2000 m2 prodajne povr{ine in eno samo vrsto blaga), – supermarketi (trgovine z me{anim blagom, ki imajo manj kot 2000 m2 prodajnih povr{in), – me{ane trgovine (kompleks manj{ih trgovin, zdruèn v enem objektu s skupno povr{ino manj kot 2000 m2), – ostale trgovine (manj{e specializirane trgovine in trgovine z motornimi vozili – avtohi{e); • proizvodni, obrtni in gradbeni{ki objekti (industrijske hale, zgradbe gradbenih podjetij, proizvodna obrt), • storitve, skladi{~a in veleprodaja (pisarne, trgovine na debelo, skladi{~ne povr{ine, storitve, storitvena obrt, javne storitve – komunala, policija, po{ta …), • zabavi{~ni, gostinski, {portni objekti (objekti, namenjeni preìvljanju prostega ~asa, rekreaciji, dru- ènju, prehranjevanju …), • neurejena zemlji{~a, zelene povr{ine (gozd, kmetijsko zemlji{~e, neurejeno zemlji{~e, urejena zelena povr{ina), • ostalo (vse zgradbe, ki ne sodijo v nobeno od zgoraj omenjenih kategorij), • parkirne povr{ine in zgradbe (parkiri{~a in parkirne hi{e). Cone smo opredelili kot zaklju~ena obmo~ja z objekti in pripadajo~imi zemlji{~i, namenjena le eni dejavnosti in s skupno infrastrukturo. Raz~lenili smo jih na naslednje skupine: • trgovske cone s prevlado trgovin na drobno, • proizvodne cone s prevlado proizvodnih in gradbenih podjetij, • storitvene in skladi{~e cone s prevlado zasebnih in javnih storitev, skladi{~ in trgovine na debelo, • zabavi{~ne cone s prevlado barov, restavracij ter objektov, namenjenih prostemu ~asu in rekreaciji, • neurejene ali zelene cone, kjer praviloma ni objektov ali je urejena/neurejena zelena povr{ina, • ostale cone, kjer so objekti, ki ne spadajo v nobeno od zgoraj omenjenih skupin. Navedena razvrstitev posameznih zgradb in zaklju~enih obmo~ij (con) nam je sluìla za primerjavo med posameznimi trgovskimi sredi{~i, zlasti glede na njihovo funkcijo in stopnjo preobrazbe. Kot pri drugih podobnih kartiranjih funkcijske rabe tal smo morali sprejemati dolo~ene kompromise in posplo{itve, zlasti v primerih, ko je imel objekt ali cona ve~ kot eno funkcijo. Vse zgradbe so bile popisane in kartirane, stanje pa velja za mesec maj 2007. Skupna povr{ina vseh treh obravnavanih obmo~ij je kar 1,85 km2, od tega je najve~je obmo~je BTC v Mostah, ki obsega ve~ kot 855.000 m2. Sledita obmo~ji na Rudniku s 540.000 m2 in Vi~u s 451.000 m2. Obmo~ja posameznih trgovskih sredi{~ smo dolo~ili tako, da smo se dràli prostorskih dokumentov mestne ob~ine Ljubljana ter sku{ali vklju~iti plansko in funkcionalno zaokroèna obmo~ja. Trgovsko sredi{~e BTC v Mostah smo zlasti zaradi nagle rasti v zadnjih letih opredelili nekoliko {ir{e kot drugi avtorji (na primer Pak 1999; Ur{i~ 2003). Nakupovalno sredi{~e na Rudniku je làje dolo~ljivo; na jugu ga omejuje avtocesta, na zahodu èlezni{ka proga Ljubljana–Novo mesto, s severa in zahoda pa ulica Knezov {tradon. Nakupovalno sredi{~e Vi~ dejansko obsega celotno obmo~je obrtne cone Vi~, ki je ume{~e-na med Jamovo cesto, Koprsko in Tbilisijsko ulico ter potok Mali graben. Iz analize smo izklju~ili sosesko enodruìnskih hi{ na skrajnem severovzhodu obmo~ja med Koprsko in Jamovo ulico (glej slike 60, 62 in 64). Na sliki 60 je prikazano {ir{e obmo~je BTC v Mostah, ki je po preobrazbi iz skladi{~no-proizvodnega v trgovsko-oskrbno obmo~je leta 1990 postalo eno osrednjih obmo~ij potro{nje v Ljubljani in tudi Slovenije. Obmo~je je bilo pozidano è sredi petdesetih let prej{njega stoletja, ko je bila poglavitna skladi{~na dejavnost, ki je bila namenjena ljubljanski in slovenski industriji ter trgovini. Lokacija je bila skrbno izbrana, saj so bila v bliìni pomembna prometna vozli{~a, na primer èlezni{ka ranìrna postaja in tedanje mednarodno letali{~e. Ustanovljeno je bilo tudi podjetje, po katerem ima celotno obmo~je {e vedno 175 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole ime. Podjetje Javna skladi{~a, ki se je pozneje preimenovalo v Blagovno trgovski center (akronim BTC) je bilo zelo uspe{no, zlasti zaradi strate{kega poloàja Ljubljane. V njem se je skladi{~ilo blago iz tuji-ne in se ga razpo{iljalo po celi Jugoslaviji (Ur{i~ 2003, 66). Podjetje se je nenehno {irilo in è leta 1975 postalo najve~je skladi{~no obmo~je v tedanji Jugoslaviji in najve~ji kopenski terminal v Evropi (Zgodovina BTC 2007). Sredi {estdesetih let je poleg osrednjega skladi{~nega obmo~ja na skrajnem vzhodnem delu zrasla tovarna @ito, najstarej{i del pa je v skrajnem vzhodnem delu, ob [martinski cesti, kjer so deloma opu{~ene hale gradbenega podjetja Gradis, zgrajene po 2. svetovni vojni. Jùni predeli ob Letali{- ki cesti in vzhodni ob Bratislavski cesti so bili dolgo nepozidani in so za~eli nastajati konec osemdesetih in v devetdesetih letih prej{njega stoletja. Sprememba politi~nega sistema in posledi~na ekonomska preobrazba sta to skladi{~no-proizvodno cono mo~no preoblikovali, zlasti po zaslugi podjetja BTC, ki je obvladovalo velik del omenjenega obmo~ja. Leta 1991 je bilo znotraj obmo~ja, ki ga je obvladovalo to podjetje, le {e 30 % skladi{~nih povr{in, saj se je podjetje odlo~ilo za temeljito preobrazbo. Ker skladi{~enje ni bilo ve~ dobi~konosno, se je tedanja uprava odlo~ila za »… nove, dobi~konosne in kompatibilne programe …«, ki jih je za~ela uresni~evati z odpi-ranjem trgovin na drobno v Hali A (Zgodovina BTC 2007). Ur{i~ (2003) navaja, da je isto~asno pri{lo do velikega pove~anja najemnin za trgovino na drobno v sredi{~u mesta. Vstop v tr`no gospodarstvo je namre~ pospremilo skokovito nara{~anje tr`nih najemnin in mnogi trgovci so se spopadli s skokovi-tim nara{~anjem stro{kov. Leta 1995 je bila najemnina poslovnih prostorov v sredi{~u mesta v povpre~ju 4000 SIT/m2, zunaj sredi{~a pa do 2000 SIT/m2 (Stefanovi} 1997; povzeto po Ur{i~u 2003, 66). Opu{~ene skladi{~ne hale na obmo~ju BTC so postale kraj novega osredoto~anja malih trgovcev, tudi na ra~un njihovega izseljevanja iz dràjega mestnega sredi{~a. Na obmo~ju BTC so leta 1993 odprli tudi prvo veliko trgovino (hipermarket) na mestnem obrobju, ki je bila in je {e vedno v lasti tujega trgovca Interspar. Devetdeseta leta sta zaznamovala zlasti preobrazba skladi{~nih povr{in v trgovske in po~asno propadanje nekaterih tamkaj{njih podjetij. Podjetje Gradis je zaprlo ve~ino svojih poslopij in ohranilo le {e poslovno stavbo, na tem obmo~ju pa so nastale tudi druge poslovne stavbe, v katerih so danes sedeì velikih podjetij. Poleg majhnih podjetij so se za~ele na to obmo~je seliti tudi ve~je specializirane trgovine, na primer Kastner & Öhler in Big Bang, pa tudi druge, potro{njo spremljajo~e dejavnosti, na primer pivnica Kratochwill. Prelomen za to obmo~je je bil prehod v novo tiso~letje, ko so se za~ele uveljavljati tudi druge funkcije, ne le trgovska. Leta 2000 je bila zgrajena poslovna stavba BTC stolpnica, kjer so pisarni{ki prostori uprave BTC d. d. in nekaterih ostalih podjetij (banke, storitve). Leto pozneje je bil zgrajen kompleks kinodvoran Kolosej, ki zdruùje 12 kinodvoran, ve~ barov, restavracij in trgovin. Leta 2002 je bilo prelomno, saj je nastal velik kompleks trgovin, imenovan Citypark, ki je na 42.500 m2 povr{ine zdruèval takrat najve~ji hipermarket v Sloveniji (Interspar) in ve~je {tevilo drugih trgovcev ter storitev. Imel je 37.500 m2 prodajnih povr{in in 1300 parkirnih mest. Na poprej nepozidanem obmo~ju je nastal tudi Harvey Norman, specializirana trgovina s pohi{tvom, belo tehniko in ra~unalni{ko opremo. Leta 2005 je odprlo svoja vrata {e Vodno mesto Atlantis, zabavi{~ni park na 15.000 m2 povr{ine, ki zdruùje 14 bazenov, 12 savn ter gostinske in trgovske lokale. Preseèk je bil tudi zaradi finan~nega vlòka, ki je zna{al kar 26 milijonov evrov (Bro{ura Atlantis … 2007). Podjetje BTC skupaj s Cityparkom obvladuje skoraj 0,5 km2 povr{ine, torej ve~ kot polovico skupne povr{ine, ki zna{a 0,86 km2. Trgovske prostore oddaja bodisi v najem (primer manj{ih trgovin) bodisi jih proda (primer Cityparka, ki ni v lasti podjetja) ali obdrì kot kapitalsko odvisna podjetja, na primer vodni park Atlantis. Poleg osrednje cone, ki jo obvladuje BTC d. d., so se na obrobju umestile tudi neodvisne trgovske verige. Leta 2002 je na nepozidanem obmo~ju ob Letali{ki cesti nastala specializirana trgovina Harvey Norman z 10.000 m2 prodajnimi povr{inami. Leta 2006 so ob Kajuhovi cesti odprli novo specializirano trgovina Bauhaus s 17.400 m2 prodajnimi povr{inami, na obmo~ju, ki so ga prej zase-dala manj{a storitvena podjetja. Podjetje se je pravzaprav preselilo z manj{e lokacije ob Bratislavski cesti, kjer se je pozneje naselil hipermarket Tu{, na ve~jo in potro{nikom làje dostopno lokacijo. Leto pozneje (2007) so v BTC odprli {e ve~jo trgovino Lidl in trgovsko-poslovno stavbo Diamant. 176 Slika 59: Funkcijska zg Legenda: ostalo proizvodna cona stavbe, parkiri{~a trgovski objekti storitvena, skladi{~na cona industrija, gradbeni{tvo parkirne povr{ine zabavi{~na cona storitve, skladi{~a, veleprodaja cone neurejeno, ostalo gostinske, zabavi{~ne storitve trgovska cona STA TINSKA CE [MAR radba obmo~ja BTC v Mostah. TA GEOGRAFIJ KAJUHO SE KA C V S A V CE LA S STA TI BRA A SLO VENIJE 19 177 LETALI[KA CESTA Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 4 % 14 % 41 % 22 % 19 % trgovska funkcija industrijska funkcija storitvena funkcija zabavi{~na funkcija Slika 60: Funkcijska struktura obmo~ja BTC neurejeno v Mostah glede na povr{ino. Tako je skupna povr{ina objektov 484.860 m2, od tega jih dobrih 176.000 m2 ali 36 % odpade na trgovske objekte, 11 % na industrijsko-gradbeni{ke objekte, 11 % na storitve, skladi{~a in veleprodajo ter 7 % na zabavi{~ne, gostinske in prosto~asne objekte. Dale~ najve~ je parkirnih povr{in, kamor sodijo urejene parkirne povr{ine (parkirni èpi) in parkirne hi{e, kar {e dodatno potrjuje »avtomobilsko naravnanost« tega obmo~ja. ^e od{tejemo parkirne povr{ine, je najve~ objektov trgovskih. Samo na obmo~je BTC (brez Harvey Normana, Bauhausa in nekaterih manj{ih robnih trgovin) je leta 2003 pri{lo 18 milijonov obiskovalcev (Zgodovina BTC 2007). Prevladujejo objekti z manj{imi trgovinami na drobno, ki so v osr~ju cone BTC Moste. Z dobrimi 52.000 m2 povr{inami jim sledijo specializirane trgovine, kot so Bauhaus, Harvey Norman, Big Bang, Giga sport, Merkur in podobne. Z dobrimi 43.000 m2 povr{ine sledi edini hipermarket, ki pa bi ga lahko zlahka ozna~ili kot trgovsko sredi{~e znotraj trgovskega sredi{~a. Citypark namre~ zdruùje najve~jo trgovino na drobno z me{anim blagom v Sloveniji ter 89 drugih trgovin in storitev. Tako na obmo~ju BTC kot Cityparka med trgovinami po {tevilu prevladujejo trgovine z obleko in obutvijo, ki predstavljajo 43 % vseh poslovnih prostorov znotraj omenjenih obmo~ij (Rebernik in Jakov~i} 2006, 16). Storitev je manj, le okrog 10 %. Med bolj pogostimi so {e prostori za gostinstvo, zabavo in rekreacijo, ki jih je okrog 20 %. Storitve, kamor smo uvrstili tudi veleprodajo in skladi{~ne povr{ine, zavzemajo 11 % od vseh pozidanih povr{in. Najbolj zastopane so ob [martinski in Kajuhovi cesti. Ob [martinski cesti je ve~ poslovnih stavb, kjer so ve~inoma pisarni{ki prostori veletrgovskih, telekomunikacijskih, poslovnih in nepremi~- ninskih podjetij. Najve~ja zgostitev pisarni{kih prostorov je v poslovni stavbi Emona, kjer je registriranih kar 70 razli~nih podjetij. Ostale stavbe, zlasti ob Kajuhovi in Letali{ki cesti, pa so skladi{~ni prostori in sedeì veletrgovskih in {pedicijskih podjetij (Topdom, Avtera in podobna podjetja). Osebnih storitev ali malih obrtnikov, ki se ukvarjajo z raznimi popravili in servisi, je malo in so locirani le {e ob Kajuhovi cesti. O~itno je celotno obmo~je postalo privla~no za ve~ja podjetja, ki izpodrivajo manj{e obrtnike, enako kot se je to zgodilo v primeru premestitve trgovske stavbe Bauhausa. 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Industrije je na obmo~ju BTC malo. Predstavlja 11 % vseh pozidanih povr{in in je ume{~ena na dveh zaokroènih obmo~jih. Aktivna je le {e industrija na obmo~ju ìvilske tovarne @ito tik ob avtocestni obvoznici. Drugo ve~je obmo~je je v zahodnem delu cone, ob Industrijski ulici, kjer pa so industrijske hale ve~inoma zapu{~ene in nimajo prave funkcije. Obsèno obmo~je je v lasti gradbenega podjetja Gradis in se hitro preobraà v storitvene in trgovske objekte. Podobno se je zgodilo z obmo~jem nekdanjega industrijskega podjetja Mineral, ki se je na tem obmo~ju ohranilo do leta 2006, zdaj pa sta na tej lokaciji zrasla trgovina Lidl in trgovsko-poslovni objekt Diamant. Ostanejo nam le {e zabavi{~ne, gostinske in prosto~asne pozidane povr{ine. Teh je za slabih 35.000 m2, kar predstavlja 7 % pozidanih povr{in. Ve~inoma so ume{~ene na robu obravnavanega obmo~- ja, tako v skrajnem severnem kot v jùnem delu. Izstopajo trije ve~ji kompleksi: kino kompleks Kolosej, nastal leta 2001, gledali{~e in kongresni center Mercurius ter vodni zabavi{~ni park Atlantis. Poleg navedenih je {e vrsta manj{ih {portnih in rekreacijskih objektov, restavracij ter barov. Potro{nja na obravnavanem obmo~ju BTC Moste torej ne obsega zgolj trgovine, temve~ tudi prosto~asne, zabavi{~ne povr{ine, zlasti na obmo~ju, ki ga obvladuje podjetje BTC d. d. Omenjeno podjetje sku{a slediti svetovnim tènjam, zato vseskozi ponuja dodatne spremljajo~e dejavnosti. Pogled na grafikon funkcijske sestave BTC Moste glede na povr{ino nam razkrije, da kljub vsemu prevladujejo trgovske povr{ine. Zasedajo dobrih 350.000 m2 ali 41 % vseh povr{in. Sledijo jim storitve, ki zasedajo 22 % povr{in, industrijske z 19 % in zabavi{~ne s 14 %. Neurejenih je le slabih 34.000 m2 povr{in, zato je {irjenje trgovsko-storitvenih in spremljajo~ih dejavnosti v prihodnje dokaj omejeno. Prve »`rtve« na~rtovanega {irjenja bodo zato najbròpu{~ene industrijske povr{ine ob Industrijski cesti in tovarna @ito, ki je v dnevnem ~asopisju è napovedala prodajo zemlji{~a in preselitev na drugo lokacijo; revija Manager je decembra 2006 ocenila, da je zemlji{~e tovarne @ito v BTC vredno med 30 in 60 milijonov evrov. Proizvodnja naj bi se na novo lokacijo zunaj Ljubljane preselila leta 2009, sedè podjetja pa naj bi ostal v Ljubljani (Manager 2006). VID BOLEAD Slika 61: Obmo~je BTC v Mostah je izrazito prilagojeno avtomobilu. 179 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole a cona di{~n a lo a a ta kl s s con , a , o con a a n ks e v itv vi{~n rejenou cone tor aba trgo s z ne jaa eleprod a , va vi{~ di{~ aba a jekti vr{ine kl , z b , parkiri{~a o nda: , s tv e e s ki os ne po vbe itv tin lo v ta s ta rkir Leg s tor s a s go o trgo p m N A O IC D 560 A ZN R O T V [ B V O O Z E N K 08 140 02 Slika 62: Funkcijska zgradba obmo~ja na Rudniku. 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Nakupovalno obmo~je Rudnika je novej{ega datuma, saj se je za~elo razvijati {ele po letu 2000. Obmo~je na jugu omejuje ljubljanska avtocestna obvoznica, na vzhodu èlezni{ka proga Ljubljana–Novo mesto in na severu ter zahodu Knezov {tradon, ki predstavlja mejo z neposeljenim Ljubljanskim bar-jem. Skupna povr{ina obmo~ja je skoraj 540.000 m2. Zgodovina obmo~ja je razmeroma kratka, saj so prvi objekti tukaj zrasli {ele po sprejetju prostorskega plana leta 1984. Do leta 1990 sta ne tem obmo~- ju obstajali stavbi podjetja Viator in veleprodajni ter skladi{~ni prostor tedanjega trgovskega podjetja Emona (Ga{peri~ 2004). Stavbi v skrajnem jugovzhodnem delu obravnavanega obmo~ja sta zdaj v lasti podjetja Viator & Vektor, registriranega za opravljanje transportne dejavnosti ter veleprodajo sadja in zelenjave. Obmo~je je bilo v starem prostorskem planu MOL namenjeno industriji, a je bilo zaradi obsène deindustrializacije v devetdesetih letih spremenjeno v obmo~je, namenjeno oskrbnim dejavnostim. Obmo~- je severno od Viatorja in veletr`nice je bilo v celoti komunalno opremljeno è leta 1999, leto pozneje pa je è bil zgrajen hipermarket francoske trgovske verige E. Leclerc z 10.000 m2 prodajnimi povr{inami. Poleg hipermarketa stavba zdruùje {e ve~ gostinskih ter manj{ih trgovskih in storitvenih lokalov. V naslednjem letu (2001) sta se v bliìni umestili {e veliki specializirani trgovini Rutar in Merkur, ki imata skupaj ve~ kot 10.000 m2 prodajnih povr{in. Pozneje sta zrasla {e ve~ja specializirana trgovina Obi, ki se po podatkih trgovca razteza na skoraj 10.000 m2 prodajnih povr{in, ter hipermarket Supernova. V letu 2008 se jim je pridruìla {e ve~ja trgovina Lidl. Poleg omenjenih trgovin z ve~ kot 2000 m2 prodajnimi povr{inami je {e veliko posami~nih trgovskih objektov z ve~ manj{imi trgovinami, kjer se prepletajo trgovine z me{anim blagom, hrano, obla~ili, obutvijo in kozmetiko ter diskonti. Obmo~je dopolnjujeta tudi restavracija s hitro prehrano in bencinska ~rpalka. Skupna povr{ina objektov v tej coni je 163.641 m2, 40 % od tega odpade na trgovske objekte. Obmo~- je je izrazito prilagojeno dostopnosti z osebnimi avtomobili, kar se nenazadnje odraà tudi v velikem deleù parkirnih povr{in (41 %). Nakupovalno obmo~je je namre~ dokaj novo in dolgo ~asa ni imelo dostopa do javnega prometa. Poskus podalj{anja proge mestnega potni{kega prometa iz kon~ne postaje proge {tevilka 3 (Rudnik) do hipermarketa E. Leclerc je zaradi visokih stro{kov obratovanja propadel 38 % 35 % 1 % 26 % trgovska funkcija storitvena funkcija zabavi{~na funkcija neurejeno Slika 63: Funkcijska struktura obmo~ja na Rudniku glede na povr{ino. 181 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole è v letu 2002 (Ur{i~ 2003, 79). Med trgovskimi objekti prevladujejo specializirane trgovine, ki zasedajo dobrih 29.000 m2. Gre za trgovine s pohi{tvom (Rutar, Dipo) in z opremo za gradnjo in dom (Merkur in Obi). Hipermarket je edini objekt z prevladujo~im me{anim blagom in hrano, objekt pa zaseda dobrih 20.000 m2. Najmanj prostora med trgovskimi objekti zasedajo objekti z me{ano trgovino. ^e analiziramo posamezne cone, lahko opazimo, da prevladujejo neurejene povr{ine, ki zaenkrat {e nimajo stavb in so brez funkcije. To kaè, da je nakupovalno obmo~je Rudnika v nastajanju in se {e ni izoblikovalo do te mere kot na primer obmo~je BTC Moste. Obsèna prosta zemlji{~a so med jù- nim storitvenim in severnim trgovskim delom; rezervirana so za gradnjo veletr`nice. Nepozidane parcele severno od hipermarketa Leclerc so trenutno v gradnji. Tam sta è zrasla nov hipermarket Supernova ter ve~ji pisarni{ki kompleks. Trgovske cone obsegajo 35 % vseh povr{in, storitvene pa slabo ~etrtino. S predvideno zazidavo neurejenih povr{in se bo deleòbeh predvidoma kmalu pove~al. Trgovsko-obrtna cona na Vi~u je po skupni povr{ini najmanj{a, saj obsega 451.100 m2. Na poprej nepozidanih zemlji{~ih je za~ela nastajati è v sedemdesetih in osemdesetih letih prej{njega stoletja. Za razliko od obmo~ij BTC Moste in Rudnika je to obmo~je najmanj preobraèno in ima najmanj razvito trgovsko funkcijo. Na severu ga omejuje Jamova cesta, na jugu potok Mali graben, na vzhodu Koprska in na zahodu Tbilisijska cesta. V prostorskih planih MOL se jùno obmo~je med Cesto v Mestni log in Malim grabnom lo~i od preostalega obmo~ja, vendar menimo, da gre za funkcionalno povsem zaokro- èno obmo~je, zato ga obravnavamo kot enotnega. Med vsemi tremi obravnavanimi obmo~ji je prav to imelo najbolj industrijsko funkcijo. Prvi objekti so nastali na za~etku sedemdesetih let 20. stoletja. Karta Ljubljane iz tega obdobja kaè, da so bile takrat zgrajene tovarne Tovil, Hoja in Igo, obmo~je ob Tbilisijski ulici pa je bilo rezervirano za komunalno podjetje in gradbeno podjetje SGP Grosuplje (Ljubljana – karta mesta 1978). V osemdesetih letih se je obmo~je postopoma polnilo, pridruìlo pa se mu je tudi obmo~je jùno od Ceste v Mestni log. Takrat so nastali ve~ja tovarna Konditor, manj{e obrtne delavnice (steklarstvo, montaà) in skladi{~a. Obmo~je je industrijsko-obrtni zna~aj ohranilo tudi po osamosvojitvi Slovenije. [ele konec devetdesetih let (1997) so na obmo~ju nekdanjega gradbenega podjetja odprli Intersparov hipermarket in nato {e specializirano prodajalno Merkur (1998). Prej je tik ob Cesti v Mestni log obstajal diskont Emo-ne, ki ga je leta 2003 nadomestil supermarket Tu{. Industrija, predvsem ve~ji fordisti~no zasnovani obrati, je za~ela propadati v istem obdobju. Ob prelomu tiso~letja so ukinili proizvodnjo v podjetjih Tovil in Konditor – nadomestile so ju obrtna dejavnost in zlasti storitve. V tem se to obmo~je razlikuje od preostalih dveh, saj ni prevladala trgovska funkcija. Od proizvodne dejavnosti so se ohranila manj{a, fleksibilnej- {a podjetja. Pomemben del zasedajo tudi javne storitve. Obmo~je Komunalnega podjetja Ljubljane je eno najstarej{ih ohranjenih obmo~ij sploh, v novej{em ~asu sta nastali {e dve obmo~ji z javnimi storitvami, obmo~je policijske postaje ob Koprski ulici in veliko po{tno logisti~no sredi{~e ob Cesti v Mestni log. Ve~ina objektov na obravnavanem obmo~ju ima storitveno ali skladi{~no funkcijo (41 %). Na sliki 64 je razvidno, da je ve~ina objektov v osrednjem in jùnem delu namenjena storitvam, veleprodaji in skladi{~ni dejavnosti. Povr{insko velik del zasedajo javne dejavnosti, kot so po{ta, policija in komunala. [tevilna manj{a podjetja so v novej{ih objektih in vklju~ujejo razne storitve, posredni{tva, zastopni{tva. Ve~inoma gre za pisarni{ke prostore, nekaj je tudi skladi{~. V pisarni{ke prostore so se prav tako ve~inoma preoblikovale starej{e tovarne. Del nekdanje tovarne Tovil zaseda uprava podjetja SIJ (jeklarska industrija), v stavbi biv{ega Konditorja pa je ra~unalni{ko storitveno podjetje. Na tem obmo~ju je tudi veliko zasebnih zdravstvenih ordinacij, ki so v nekaterih objektih celo prevladale. Poleg storitev je veliko tudi skladi{~no-logisti~nih povr{in, na primer ve~ja stavba ob Cesti v Mestni log, kjer je logisti~ni center Merkurja in podjetja Chemo. Med obrtniki prevladujejo razne dejavnosti, kot steklarstvo, zbiranje in preprodaja odpadnih kovin, montaà naprav in podobno. Med vsemi obravnavanimi obmo~ji je na Vi~u najmanj parkirnih povr{in, tudi zato, ker trgovska funkcija ni pretirano izrazita. Parkiranju je namenjenih dobrih 60.000 m2 povr{in. Trgovski objekti zasedajo le 15 % vseh pozidanih povr{in, najve~ji delè pa odpade na edini hipermarket Insterspar. Ta je leta 1997 zrasel na nekdanjem obmo~ju Gradbenega podjetja Grosuplje in obsega dobrih 15.000 m2 skupnih povr{in, od 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Legenda: stavbe, parkiri{~a STA JAMOVA CE industrijske, gradbene storitve, skladi{~a, veleprodaja gostinstvo, zabavi{~a ostalo trgovski objekti parkirne povr{ine cone K trgovska cona OPRSKA proizvodna cona C ESTA storitvena, skladi{~na cona TBILI SIJS zabavi{~na cona KA U LIC ostalo A neurejeno, zelena povr{ina 0 75 150 300 m Slika 64: Funkcijska zgradba obmo~ja na Vi~u. 183 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 9 % 1 % 19 % 2 % 9 % 60 % trgovska funkcija proizvodna funkcija storitvena funkcija zabavi{~na funkcija ostalo neurejeno Slika 65: Funkcijska struktura obmo~ja na Vi~u glede na povr{ino. tega je priblìno 10.000 m2 prodajnih (Rebernik in Jakov~i} 2006, 14). V isti stavbi je poleg Intersparove trgovine {e ve~ kot 30 drugih lokalov. Velika trgovska stavba je tudi Merkur, specializirana trgovina, ki je nastala leto pozneje (1998) in se razteza na ve~ kot 6000 m2 skupne oziroma 5000 m2 prodajne povr{ine. Najmlaj{i trgovski objekt je supermarket Tu{, ki ima skupaj s sosednjo trgovino Odeja 1000 m2 prodajne povr{ine. Neko~ je bila industrija precej bolj pomembna kot danes. Propadli so zlasti ve~ji obrati, medtem ko so se manj{i, ki so se bili sposobni hitreje prilagajati, ohranili in celo raz{irili svojo dejavnost. Skupna povr{ina proizvodnih objektov je tako 18.657 m2 in zavezama 9 % vseh pozidanih povr{in. Del te povr- {ine odpade na tovarno Tovil, ki pa je prazna in trenutno nima funkcije. Novi lastnik SIJ d. d. jo je deloma spremenil v pisarni{ko-upravne prostore, del pa je namenjen trgovski in skladi{~ni dejavnosti. Uspe- {nej{a industrija se je obdràla ob Koprski ulici, kjer je nastal celo grozd manj{ih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in oblikovanjem plasti~nih izdelkov (Qhar, Aero Polyplast). Drugo obmo~je drobne industrije je ob Cesti v Mestni log, kjer sta podjetji Val plastika d. o. o. (proizvodnja in oblikovanje plastike) in EZZ d. o. o., ki proizvaja telekomunikacijsko opremo. Prosto~asne, zabavi{~ne, {portne in gostinske pozidane povr{ine so na tem obmo~ju manj{e in skupaj zavzemajo 5000 m2. Gre za dve sklenjeni obmo~ji s teni{kimi igri{~i in stavbo Sokol s {portno-rekreacijsko dejavnostjo. Manj{a gostinska obmo~ja so tudi v sklopu ostalih stavb. Funkcijska struktura je torej izrazito storitveno naravnana, medtem ko nekdaj najpomembnej{a industrijska dejavnost zavzema le {e 9 % od skupno 451.100 m2 povr{in. Storitve, skupaj z logisti~nimi centri posameznih podjetij in javnimi uslugami, zasedajo kar 60 % od celotne povr{ine, kar jasno nakazuje izrazito storitveno usmerjenost tega obmo~ja. Trgovska dejavnost je z 19 % zgolj spremljevalna, a ima s skupno 16.500 m2 prodajnimi povr{inami (Interspar, Merkur in Tu{) {e vedno zna~aj nakupovalnega sredi{~a. Neurejenih povr{in je malo in tudi te so v fazi preobrazbe, na primer obmo~je med Merkurjem 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 500.000 450.000 400.000 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 o keti, vine vine vine i{~a mar ostalo keti kir skupaj hiper mar ane trgo radbeni{tv ostale trgo itve, skladi{~a, veleprodaja par super me{ane trgo ija, g stor vi{~e specializir industr zaba Moste BTC Rudnik Vi~ Slika 66: Primerjava funkcijske strukture v treh ljubljanskih nakupovalnih sredi{~ih (absolutno). 50 42,2 41,7 40 34,3 30,2 30 20 17,4 16,1 12,8 10,6 10,8 9,3 9,1 9,3 10 7,6 7,2 2,2 2,5 1,7 0,0 0,3 0,5 0,8 0,0 0,0 0,8 0 o , keti, vine vine vi{~a i{~a mar ostalo keti kir zaba par hiper mar radbeni{tv ostale trgo itve, skladi{~e super me{ane trgo ija, g stor veleprodaja industr Moste BTC Rudnik Vi~ Slika 67: Primerjava funkcijske strukture v treh ljubljanskih nakupovalnih sredi{~ih (relativno). 185 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole in Tovilom. To obmo~je o~itno ni razvilo pomembnej{e socialne funkcije, saj prosto~asnih, zabavi{~- nih in rekreacijskih povr{in ni veliko; skupaj namre~ zasedajo le 10.484 m2 ali 2 % povr{ine. Primerjava funkcij nakupovalnih sredi{~ nam razkrije razlike med posameznimi nakupovalnimi obmo~ji. Vsa obravnavana obmo~ja so pomembna nakupovalna sredi{~a, a imajo bolj ali manj izrazito zastopane tudi druge funkcije. Nakupovalna oziroma trgovska funkcija je izrazito poudarjena na celotnem obmo~ju BTC Moste, kjer je dobri dve petini trgovskih povr{in. Nakupovalno obmo~je na Rudniku jih ima slabo tretjino, obmo~je na Vi~u pa le slabo petino (slika 67). Obmo~je na Vi~u je nadpovpre~no pomembno z vidika storitev, saj skoraj tri petine celotne povr{ine zasedajo storitve, obrt, skladi{~ne in logisti~ne povr{ine. Zanimiva je tudi primerjava glede na neizkori{~ene povr{ine. Na obmo~ju Rudnika sta neizkori{~eni kar dobri dve petini zemlji{~, zato ima to obmo~je velik ekonomski potencial; pospe{ena gradnja kaè, da se bo njegova trgovska in deloma tudi storitvena funkcija kaj kmalu {e pove~ala. Pogost spremljevalec trgovine so tudi zabavi{~a in prosto~asne aktivnosti. Dobi~ek od teh dejavnosti si obetajo predvsem trgovci, saj tovrstne dejavnosti dodatno privabljajo ljudi in {irijo »kulturo potro{nje«. Anketiranje leta 2005 je pokazalo, da je v Citypark in Halo A v enem dnevu pri{lo 83 % potro{nikov zaradi nakupovanja, preostali pa zaradi preìvljanja prostega ~asa, druènja, obiska restavracij ali drugih storitev (Rebernik in Jakov~i} 2006, 20). S tem obmo~ja potro{nje postajajo tudi javni prostori oziroma pridobivajo socialno funkcijo, s ~imer postajajo tekmec mestnemu sredi{~u. Potro{nja torej ne vklju~uje le dejavnosti nakupovanja, ampak tudi druge aktivnosti, ki so zaenkrat izrazito zastopane le na obmo~ju BTC Moste. To je torej edino nakupovalno sredi{~e, ki je poleg nakupovanja razvilo dolo~ene socialne funkcije, medtem ko jih obmo~ji na Rudniku in Vi~u {e nista, kar dokazujeta tako njuna majhna deleà prosto~asnih (zabavi{~nih) povr{in kot rezultati anketiranja Rebernika in Jakov~i}eve (2006). Najmanj razvite ostale potro{ne funkcije ima hipermarket na Vi~u, ki ima tudi najmanj{i delè potro{nikov, ki so poleg nakupovanja koristili {e kak{ne druge usluge ali storitve. Preglednica 34: Razmerje med motivi za nakupovanje in prosto~asne aktivnosti pri obisku posameznih nakupovalnih sredi{~ (n = 653; * vklju~ene so kategorije druènje s prijatelji, preìvljanje prostega ~asa, restavracije in bari, uporaba storitev, obisk kina ali gledali{~a, rekreacija; Rebernik in Jakov~i} 2006). nakupovanje (%) prosti ~as* (%) BTC (Hala A + Citypark) 80,1 19,9 trgovsko sredi{~e Vi~ 92,4 7,6 trgovsko sredi{~e Rudnik 84,5 15,5 Najbolj o~iten primer siroma{enja mestnega sredi{~a s socialno funkcijo in njenega preme{~anja na mestno obrobje je kinematografska dejavnost. Multikino Kolosej so odprli 16. maja 2001 in je namenjen kinematografski in {tevilnim spremljajo~im dejavnostim, denimo prehranjevanju in nakupovanju. Zdruùje 12 kinodvoran z ve~ kot 3300 sedeì, kar je priblìno trikrat ve~ja kapaciteta, kot jo imajo preostale delujo~e kinodvorane v mestnem sredi{~u, ki premorejo skupaj 1120 sedeèv (Ur{i~ 2003, 83). Odprtje tega zabavi{~nega kompleksa je botrovalo zaprtju {tevilnih manj{ih kinodvoran (na primer [i{- ka, Beìgrad, Kodeljevo) in mo~nemu nazadovanju te dejavnosti v mestnem sredi{~u. Poleg Koloseja in podrùnice v neposredni bliìni (Arena Vodafone Live) namre~ v Ljubljani obratujejo le {e {tiri kinodvorane (Vi~, Komuna, Kino Dvor in Kinoteka), njihov obisk konec leta 2002 pa je bil kar sedemkrat manj{i od obiska Koloseja. Pred njegovim odprtjem so vse kinodvorane v mestu mese~no prodale slabih 73.000 vstopnic, leto pozneje (april 2002) pa so v mestu prodali le {e 14.000 vstopnic. Medtem se je mese~ni obisk Koloseja pove~al na od 150.000 do 200.000 obiskovalcev, kar je skoraj polovica (48 %) tr`nega deleà v Sloveniji (medmrèje 4). Kolosej je v okviru podjetja BTC d. d. in drugih investitorjev nastal z namenom, da bi pritegnil potro{nike in jim poleg nakupovanja ponudil privla~no dodatno dejavnost. 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 BTC MOSTE 0 305 610 m RUDNIK VI^ 0 250 500 m 0 205 410 m Legenda: druge povr{ine (proizvodnja, storitve,...) pred 2000 med 2000 in 2005 po 2005 predvideno {irjenje Slika 68: [irjenje trgovskih in spremljajo~ih dejavnosti v ljubljanskih nakupovalnih sredi{~ih. 187 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Uspe{nost njihove namere potrjujejo naknadna poizvedovanja, ki so razkrila, da le vsak deseti obisko-valec kino predstave takoj odide domov. Ostali obiskovalci pred ali po kino predstavi koristijo gostinske usluge, priblìno desetina pa jih tudi nakupuje (medmrèje 4). ^asovni prerez razvoja obravnavanih obmo~ij potro{nje v Ljubljani je predstavljen na sliki 68, kjer so posamezne cone potro{nje (trgovska in zabavi{~na sredi{~a, osebne storitve) predstavljene glede na datum njihovega nastanka. Opazimo lahko, da je obmo~je BTC Moste nastajalo zelo dinami~no in da se je {irilo proti jugu, kjer so najnovej{e cone. [irilo se je zlasti proti nepozidanim zemlji{~em ob Letali{ki cesti in nekdanji industrijski coni podjetja Mineral. Zagotovo se bo cona nekoliko raz{irila leta 2009, ko je napovedana opustitev proizvodne dejavnosti na obmo~ju tovarne @ito, medtem ko kratkoro~na usoda zapu{~enih industrijskih povr{in v vzhodnem delu {e ni znana, dolgoro~no pa lahko dokaj zanesljivo predvidevamo, da bodo postale del poslovno-trgovskega obmo~ja. V slabem desetletju se je to obsèno obmo~je uspelo preobraziti v najve~je nakupovalno sredi{~e v Sloveniji, ki je po besedah uprave BTC d. d. primerljivo in konkuren~no podobnih sredi{~em v Evropi. Kot je bilo omenjeno è v prej{njih poglavjih, je pri~akovati, da se bo razvijalo po podobnih smernicah kot druga evropska nakupovalna sredi{~a. To pomeni, da bo krepilo socialne funkcije oziroma vse dejavnosti, ki so dopolnilo nakupovanju. Te zdaj zasedajo slabih 15 % celotnih povr{in. V pestrej{o ponudbo {portno-rekreacijskih in kulturnih funkcij je usmerjena tudi poslovna vizija podjetja BTC d. d. (medmrèje 5). ^e je obmo~je BTC Moste nastalo skoraj spontano, je obmo~je potro{nje na Rudniku rezultat na~rtnega {irjenja trgovskih povr{in. Leta 2002 je bil za to obmo~je sprejet zazidalni na~rt (UL RS 02/94), ki predvideva {irjenje zlasti trgovskih povr{in in spremljajo~ih poslovnih objektov. Ve~ina obstoje~ih trgovskih objektov je zrasla med letoma 2000 in 2005, pred kratkim pa sta se jim pridruìla hipermarket Supernova ob Knezovem {tradonu in trgovsko-pisarni{ki objekt ob Dolenjski èleznici. Velik del obmo~ja je v prostorskih planih namenjen gradnji veletr`nice, vendar njena usoda trenutno ni jasna. Kljub temu gre za drugo najve~je trgovsko obmo~je v Ljubljani, ki pa ima zaenkrat bistveno slab{e razvite socialne funkcije. Pomanjkljivost tega obmo~ja v primerjavi z BTC Moste je nemara tudi v tem, da trgovci ne delujejo kot celota, saj ni podjetja, ki bi povezovalo in na~rtno usmerjalo skupni razvoj obmo~- ja. Njegova hiba je tudi okoli{~ina, da je nekoliko bolj oddaljeno od gosto poseljenih stanovanjskih obmo~ij. Najmanj preobraèno je trgovsko obmo~je Vi~a, ki ima {e vedno prevladujo~ obrtno-storitveni zna- ~aj, ~eprav zlasti po zaslugi dveh ve~jih trgovskih objektov predstavlja tudi pomembno nakupovalno obmo~je. Dinamika razvoja trgovskih povr{in nakazuje, da se njegova funkcija v kratkem {e ne bo bistveno spremenila. Ve~ina objektov potro{nje je nastala è pred desetletjem, novej{ih je precej manj. Bolj kot trgovska ali socialna funkcija je poudarjena storitveno-obrtna, saj so se opu{~ene proizvodne hale preobrazile v kraje osebnih storitev (zdravniki, specialisti), drobnih podjetnikov in podobnih podjetij. Gre torej za izrazito polifunkcionalno obmo~je, kjer trgovina ne prevladuje, ampak je le ena od enakovrednih dejavnosti. Kljub temu je to obmo~je lep primer prostorske prerazporeditve nekaterih storitev, ki so bile v preteklosti zna~ilne zgolj za mestno sredi{~e. Ta proces je podrobneje predstavljen v nadaljevanju knjige. Obseg potro{nje, zlasti trgovina na drobno, se pove~uje, kar dokazujejo tako indeksi gibanja {tevila zaposlenih kot tudi rast {tevila prodajaln in njihovega dobi~ka. Zna~ilna je razporeditev novih obmo~ij potro{nje, saj se selijo na obrobje mesta. Poteka torej dekoncentracija te dejavnosti iz mestnega sredi{~a. Mestno sredi{~e je tako pri nakupovanju precej nazadovalo in ima le {e 18 % od vseh prodajnih povr{in v Ljubljani, vendar ohranja in br`~as krepi svojo zabavi{~no, prosto~asno in turisti~no vlogo. Sieverts (2003) govori o mestnem jedru kot o atrakciji za turiste, medtem ko izgublja svojo tradicionalno funkcijo obmo~ja bivanja in oskrbe. Trdimo lahko, da negativen prebivalstveni razvoj in nazadovanje trgovske dejavnosti podobno doìvlja tudi mestno sredi{~e Ljubljane. Za spontano in na~rtovano revitalizacijo starega mestnega sredi{~a obi~ajno velja, da se krepi njegova za~asnost oziroma prehodnost (Koren in ostali 2003, 6). To se nana{a zlasti na dejstvo, da postaja »zato~i{~e« za ob~asne obiskovalce in tudi prebivalce (turiste, {tudente, ustvarjalne oziroma kreativne delavce). Stanovalce sicer mestno sredi{~e privablja zaradi ambienta in dolo~ene prestìnosti, 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 400.000 353.264 350.000 313.493 300.000 264.660 250.000 210.186 214.442 201.882 194.715 200.000 172.321 154.057 144.871 149.416 154.179 155.488 150.000 138.223 140.950 142.571 100.000 50.000 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Slika 69: Spreminjanje {tevila turistov na mestnem obmo~ju Ljubljane v letih 1991–2006 (Statisti~ni letopis Ljubljana 2005, medmrèje 6). a ponavadi ga v dolo~enem ìvljenjskem obdobju zapustijo in se preselijo na »lokacijo v zelenem«, torej v suburbanizirano okolje (Sieverts 2003). [tevilo prebivalcev na obmo~ju biv{e krajevne skupnosti Ljubljana Center se je s 27.602 leta 1991 zmanj{alo na 24.678 leta 2002, kar predstavlja ve~ kot 10-odstotni upad (Josipovi~ in Repolusk 2006). Mestno sredi{~e Ljubljane postaja ~edalje pomembnej{e obmo~je potro{nje zlasti za turiste, katerih {tevilo vseskozi nara{~a (slika 69). Med letoma 2000 in 2006 se je njihovo {tevilo skoraj podvojilo, {e zlasti strmo pa nara{~a po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Tudi kartiranje trgovskih obratov v Stari Ljubljani leta 2000 je pokazalo, da so ti kljub dokaj skromnemu prometu vse bolj odvisni od turisti~nih obiskov in dopolnilnih funkcij (Pak 2004, 35). Mestno sredi{~e kot »nakupovalno sredi{~e« je za Ljubljan~ane dokaj omejujo~e. Anketa v letu 2002 je pokazala, da me{~ani uporabljajo mestno sredi{~e le za specializirane nakupe, na primer knjig, dolo- ~ene vrste obutve, nakupovanje na mestni tr`nici in podobno. Kot glavne razloge, ki prepre~ujejo izdatnej{o uporabo mestnega sredi{~a za nakupe, so anketiranci navajali pomanjkanje parkiri{~ (36,9 %), ceno parkiri{~ (21,5 %), slab javni promet (10,8 %) in druge prometne probleme (nezadostnost garà, prometni zastoji in podobno). Skratka, kupci v mestnem sredi{~u pogre{ajo tisto, kar jim je na voljo v novej{ih nakupovalnih sredi{~ih na mestnem obrobju. Na drugi strani pa se tudi v zavesti prebivalcev krepi ambientalna in s tem prosto~asna funkcija mestnega sredi{~a, ki pa kljub vsemu ni zadostna, da bi spodbujala nakupovalno funkcijo. Anketiranci so namre~ kot pozitivne lastnosti mestnega sredi{~a izpostavili mestni utrip (bari, restavracije, mestna tr`nica, kulturne prireditve in podobno), mestne znamenitosti in splo{no urejenost (Koren in ostali 2003). Mestno sredi{~e ima torej druga~no funkcijo kot v~asih. Glavna je ambientalna funkcija, ki je pomembna zlasti za preìvljanje prostega ~asa. Zato so izpostavljene manj{e in bolj specializirane trgovine, turisti~na infrastruktura in razne specializirane storitve, vezane na primerno prestìno in ambientalno okolje, na primer kulturna industrija, finan~ne in pravne storitve. 189 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Slika 70: Zgovoren napis na eni izmed trgovin v sredi{~u Ljubljane. VID BOLEAD Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da je potro{nja pomemben dejavnik ki vpliva na prostorski razvoj mesta. Novi razvoj Ljubljane ozna~ujeta zlasti rast obsega trgovine na drobno in druga~na prostorska razmestitev. Absolutna rast trgovine na drobno in delno zmanj{anje trgovske vloge mestnega sredi{- ~a je spodbudila nastanek novej{ih nakupovalnih sredi{~ na mestnem obrobju. Ti so prevzeli trgovsko funkcijo mestnega sredi{~a, saj je na teh obmo~jih è skoraj polovica prodajnih povr{in v Ljubljani. Razlog za te zaokroène lokacije je splo{na tènja urbanega razvoja, ki teì k decentralizaciji, ob tem pa je najpomembnej{i lokacijski dejavnik postal dobra dostopnost potro{nika z osebnim avtomobilom. 5.3.4 PRIMER KONCENTRACIJE SPECIALIZIRANIH STORITEV (KULTURNE PROIZVODNJE) V LJUBLJANI Omenjali smo è Montgomeryja, ki v povezavi z ekonomsko preobrazbo omenja zlasti nastanek na znanju temelje~e ekonomije (knowledge economies) (Montgomery 2007, 38). V ekonomijo znanja uvr{~a {tiri poglavitne dejavnosti: • visokotehnolo{ke dejavnosti, kamor pri{teva dejavnosti obdelovanja podatkov, razvoja programov, vse dejavnosti raziskav in razvoja (R & D), komunikacij in telekomunikacij; • poslovne dejavnosti, kamor uvr{~a vse trgovske, finan~ne, pravne, nepremi~ninske, poslovne in podobne storitve; • javne dejavnosti, kot so {olstvo, uprava, socialno varstvo, zdravstvo, sindikati in podobno; • kulturno industrijo, kjer ima tradicionalna kultura majhen pomen, ve~jega pa imajo dejavnosti oblikovanja, glasbe, medijev, filma, arhitekture, fotografije, zalòni{tva, televizije in podobno. Zlasti kulturna industrija je po mnenju avtorja nekaj novega in hitro rasto~ega, saj ustvarja {tevilne nove proizvode in storitve, ki so rezultat zlitja ustvarjalnega ~love{kega vlòka in uporabe sodobnih tehnologij. Tudi v kontekstu mestnega prostora je kulturna proizvodnja najbolj zanimiva, saj je lokacija vseh drugih dejavnosti v ekonomiji znanja bolj raziskana, na primer javnih storitev ali poslovnih dejavnosti. Na drugi strani pa kulturna proizvodnja pomeni razmah ne~esa novega in druga~nega, saj je njen vzpon povezan z dokon~nim zlomom masovne proizvodnje in premikom proti obdobju fleksibilne specializacije, ko postajo pomembnej{i individualni okusi in iskanje tr`nih ni{ za potro{nike z raznolikimi ìvljenjskimi slogi (Montgomery 2007). Koren in ostali (2003, 7) so tovrstne specializirane storitve v izhodi{~ih opisno poimenovali kot »… nematerialno-simbolno-vizualno proizvodnjo …«, pozneje pa tudi sami uporabljajo izraz kulturna proizvodnja. Ker se specializirane storitve iz sektorja tako imenovane kulturne proizvodnje omenjajo kot znanilec in spremljevalec ekonomske ter celo drùbene preobrazbe, jih analiziramo tudi v prostoru mesta Ljubljane. Zanima nas zlasti, kako pomembne so te storitve, kar je izraèno s {tevilom delovnih mest. Ugotovili smo tudi njihovo strukturo glede na velikost, lastni{tvo in podobno, na koncu pa odgovorili na vpra{anje, ali tudi v Ljubljani obstajajo dolo~ene zakonitosti zgo{~evanja po posameznih mestnih sose-190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 skah. Kulturna proizvodnja namre~ spada med tiste dejavnosti, za katere veljajo »centripetalne sile«, kar pomeni zgo{~evanje v mestnih sredi{~ih, podobno kot pri javnih dejavnostih in nekaterih visoko specializiranih storitvah, na primer finan~nih in zavarovalni{kih dejavnostih. Metodolo{ka zasnova identificiranja specializiranih storitev, ki spadajo v okvir kulturne proizvodnje, je zaradi neenotne metodologije dokaj zapletena. Kot smo è omenjali, obstajata dve opredelitvi: • Òja vklju~uje le tiste specializirane storitve, ki so neposredno vklju~ene v ustvarjalni proces in s prodajo intelektualnih storitev (oblikovanje, spletne storitve, ogla{evanje, umetnost, mediji in podobno) ustvarjajo dodano vrednost. • [ir{a opredelitev vklju~uje tudi tiste storitve, ki so zgolj posredno vklju~ene v kreativni proces oziroma so nujno potrebne, da ta proces ste~e. Sem spadajo na primer zalòniki in proizvajalci filmske opreme. V tem se osredoto~amo zlasti na òjo opredelitev kulturne proizvodnje, ki je bolj smotrna in prikazuje bistvo drùbenoekonomske preobrazbe mestnega prostora. Vse podatke o specializiranih storitvah kulturne proizvodnje smo ~rpali iz Poslovnega registra Slovenije, kjer so podjetja vpisana glede na stanje septembra 2005. Iz istega vira smo ~rpali podatke o {tevilu zaposlenih, pri velikostni klasifikaciji pa smo upo{tevali merila po metodologiji EU. Ker je baza podatkov zelo obsèna in pogosto pomanjkljiva, so bile potrebne {tevilne korekcije in posplo{itve. Med ve~jimi problemi je treba izpostaviti dejstvo, da AJPES upo{teva delovna mesta le tam, kjer je sedè podjetja, ne pa tudi tam, kjer se dejavnost dejansko izvaja. Ista napaka se sicer pojavlja tudi pri statisti~nih podatkih o delovnih mestih (tako imenovana SRDAP baza podatkov). Kljub pomanjkljivostim je to edini moèn na~in izra~unavanja {tevila delovnih mest v specializiranih storitvah v Ljubljani. Ker baza AJPES omogo~a tudi georeferenciranje poslovnih subjektov, smo lahko prikazali tudi lokacijo teh podjetij. 5.3.4.1 Òja opredelitev kulturne proizvodnje na primeru Ljubljane Òja opredelitev vklju~uje le tiste specializirane storitve, ki so v zadnjih letih doìvele mo~an porast in so zna~ilne za sodobno ekonomijo, kjer se »… ustvarjalnost in kultura ponujata kot tr`no blago ali storitev …« (Scott 2001b, 11). Glavna zna~ilnost podjetij, vklju~enih v »novo terciarizacijo«, je njihovo zana{anje na ~love{ki vloèk, kombiniran z uporabo naprednih tehnologij. Po mnenju nekaterih je ravno to prepletanje bistvena zna~ilnost ekonomije od devetdesetih let 20. stoletja naprej in vpliva na {tevilne procese tudi v mestu. Nylund (2001) kot poglaviten dejavnik pove~evanja tekmovalnosti mest omenja prav spajanje kulture in ekonomije. Empiri~no dokazovanje tak{nih storitev je teàvno opravilo, saj zajema zelo raznovrstne storitve in proizvode, ki pa jim je skupen dolo~en ustvarjalen proces nastajanja. Zato òja opredelitev kulturne proizvodnje ponavadi vsebuje tiste storitve, ki: • ustvarjajo ideje, dobrine, storitve, ki so za{~itene kot intelektualna lastnina, • imajo raznovrsten in dinami~en proizvodni proces, ki potrebuje veliko mero ~love{ke inovativnosti ter obi~ajno tudi uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in, • kjer so delavci, podjetja, posamezniki in potro{niki tesno povezani, kar se odraà tudi v njihovi prostorski koncentraciji. Empiri~no to pomeni, da je treba dolo~iti vse dejavnosti, ki ustrezajo navedenim pogojem (preglednica 20). Gre za vse medije (tiskane, televizijske in radijske ter digitalne – spletne) ter dejavnosti ogla{evanja in promocije (klasi~no ogla{evanje, prirejanje razstav, sejmov in podobno). Sem spadajo tudi dejavnosti umetni{kega ustvarjanja. Dejansko gre za dejavnosti, ki se pogosto ozna~ujejo kot »informacijski sektor« ekonomije. Podobno opredelitev so uporabili tudi v drugih dràvah, kjer so te dejavnosti formalno celo zdruìli v enotno standardizirano klasifikacijo dejavnosti z nazivom informacijski ali multimedijski sektor (Pattinson Consulting 2003, 5). Leta 2004 je Organizacija zdruènih narodov obja-vila klasifikacijo informacijskega sektorja ekonomije, ki v bistvu obsega vse dejavnosti, vklju~ene v òjo opredelitev kulturne proizvodnje. 191 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 19 % 31 % ogla{evanje umetni{ko ustvarjanje in poustvarjanje 6 % izdajanje knjig izdajanje literature in revij 6 % medijske, tr`ne raziskave film, video 7 % oblikovanje 13 % ostalo 8 % 10 % Slika 71: Sestava podjetij po SKD klasifikaciji v Ljubljani (òja opredelitev). Tovrstna opredelitev specializiranih storitev na primeru Ljubljane pokaè, da ima 649 poslovnih subjektov 6924 zaposlenih, kar predstavlja le dobre 4 % od vseh delovnih mest. 31 % podjetij je iz dejavnosti ogla{evanja, med {tevil~nej{e pa spadajo {e dejavnosti umetni{kega ustvarjanja in poustvarjanja (13 %) ter izdajanja knjig, literature in revij (skupaj 18 %) (slika 71). Podjetja so nekoliko ve~ja kot v {ir{i opredelitvi kulturne proizvodnje. V povpre~ju imajo 13 zaposlenih. Nadpovpre~no je zastopan tuji in me{ani kapital, saj je delè poslovnih subjektov, ustanovljenih z doma~im kapitalom, 88 % (po {ir{i opredelitvi ve~ kot 95 %). [tevilke torej vsaj deloma potrjujejo tezo, da je sektor specializiranih storitev (kulturne proizvodnje), ki je zna~ilen za postfordisti~no ekonomijo, pomemben tudi v Ljubljani. Po {ir{i opredelitvi ima slabih 13 % zaposlenih, po òji pa dobre 4 %. Tudi prostorski vpliv ni zanemarljiv, saj se podjetja iz tega sektorja ekonomije osredoto~ajo v tistih mestnih predelih, »… ki nudijo vizualno estetsko okolje, imajo dolo~en imid`/prestiìn vzpostavljene take prostorsko-drùbene odnose, ki v kon~ni fazi za ustvarjanje kulturne vsebine privabljajo nova podjetja, delavce in posameznike …« (Drake 2003). Zna~ilno je, da osredoto~anje poteka po posameznih mestnih ~etrtih. Hutton (2004a, 90) ugotavlja, da rast ustvarjalnih, na znanju temelje~ih storitev znotraj posameznih delov mesta ozna~uje novo ekonomijo v mestih. ^e sta za ostale dejavnosti, zlasti nekatere storitvene in industrijske, zna~ilna vse bolj izrazita dekoncentracija in preme{~anje na mestno obrobje, je pri kulturni proizvodnji proces obraten. Sredi{~na lokacija znotraj strnjenega dela mesta je posledica dejstva, da tovrstne storitve potrebujejo kriti~no maso prepletanja ljudi, ki je bolj anonimne lokacije na mestnem obrobju ne zagotavljajo. Prav tako je pomembna dolo~ena fizi~na (estetska) in kulturna mikavnost, ki je bistvena za delovanje teh storitev. Estetska mikavnost nudi prijetno ter urejeno delovno in bivalno okolje, kulturna pa {tevilne podporne dejavnosti za delo in bivanje, gostinskih, kulturnih, oskrbnih in podobnih. Tako imenovani mehki lokacijski dejavniki so tisti, ki odlo~ujo~e vplivajo tako na makro lokacijo (mesto) kot na mikro lokacijo (posamezno mestno ~etrt). Lokacije posameznih podjetij, ki spadajo v òjo opredelitev kulturne proizvodnje smo prikazali s po-mo~jo Poslovnega registra Slovenije (slika 72). Izlo~ili smo neaktivne poslovne subjekte. Prostorsko osredoto~anje je pri~akovano in skladno s teorijo (Drake 2003), po kateri se tovrstne specializirane storitve najbolj izrazito kopi~ijo v starem mestnem jedru, deloma pa tudi v modernem sredi{~u mesta, okrog Slovenske ceste. Najve~ja koncentracija podjetij je ob Slovenski in Dunajski cesti ter Trubarjevi in ^opovi ulici. Njihova visoka koncentracija je {e ob Dunajski cesti v novej{em delu Beìgrada in na posami~- nih privla~nih lokacijah v bliìni mestnega sredi{~a. S 147 poslovnimi subjekti na km2 gostota presega 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 tudi nekatere storitve z zna~ilno veliko gostoto, na primer finan~ne storitve, kjer najve~ja gostota zna- {a »le« okrog 120 poslovnih subjektov na km2. Pri osredoto~anju specializiranih storitev se kaèjo tudi dolo~ene ~asovne razlike. Tako se je v obdobju po letu 1992 teì{~e zgo{~evanja preselilo nekoliko severneje in jùneje od strogega mestnega sredi{~a; predvidevamo lahko, da je tako zaradi pomanjkanja prostora ali previsoke lokacijske rente. A celokupno {tevilo teh ustvarjalnih podjetij {e vedno nakazuje mo~no osredoto~anje zgolj v mestnemu sredi{~u, medtem ko lokacije zunaj sredi{~a ostajajo marginalne. Po letu 2001 pa so postale privla~ne tudi nekatere modne lokacije v bliìni sredi{~a, na primer opu{~ene voja{nice (Metelkova) ali industrijske povr{ine (Toba~na), ki nudijo precej prostora, nìje stro{ke kot v strogem sredi{~u, imajo pa dolo~en imid`, kar tovrstnim storitvam izjemno ustreza. Omenjali smo è primere dublinskega Temple Bara, nekdanje industrijsko-skladi{~ne cone, ki je zdaj drùbeno, ekonomsko in kulturno sredi{~e mesta, pa tudi druge primere, v katerih so opu{~ene proizvodne povr{ine postale prostor nove kulturne proizvodnje, v Helsinkih na primer v opu{~eni tovarni, v Amsterdamu na obmo~ju plinske tovarne in podobno (Montgomery 2007). Sekundarna poslovna obmo~ja, kjer so ve~je trgovske in pisarni{ke dejavnosti, na primer Javna skladi{~a v Mostah ali oskrbna cona na Rudniku, sicer nudijo veliko prostora in dobro prometno dostopnost, vendar so za tovrstne storitve zaradi perifernosti in pomanjkanja drùbenega dogajanja manj privla~ne, zato jih tam praviloma ni. Tudi obmo~je BTC v Mostah, ki je eno od najve~jih poslovnih sredi{~ v Ljubljani, ima zelo malo{tevilna podjetja tega sektorja. Nekoliko ve~ jih imata obmo~ji V Stegnah in na Vi~u, zlasti zaradi lokacije nekaterih prostorsko bolj zahtevnih podjetij, kakr{no je na primer Viba film. 5.3.4.2 Posledice zgo{~evanja kulturne proizvodnje na prostor Ljubljane Hutton (2004a, 2004b) govori o »… novi ekonomiji sredi{~a mesta …«, ki jo naznanjajo specializirane (ra~unalni{ke, grafi~ne, programerske, ve~predstavnostne in podobne) ekonomske dejavnosti, kar se nenazadnje odraà v prostorski zgradbi in razvoju mestnega sredi{~a. Te storitve poimenuje kar »industrija nove ekonomije«. Meni, da so pomemben del preoblikovanja mestnega sredi{~a in celotne mestne regije. Na primeru nekaterih ve~jih mest je nove prostorske oblike, ki so posledica te ekonomske preobrazbe, celo tipiziral. Vzporednice s Huttonovo tipizacijo lahko najdemo tudi v Ljubljani. Hutton je namre~ ugotovil, da se tovrstna podjetja sprva osredoto~ajo v bliìni osrednjega poslovnega obmo~ja, redkeje pa v samem sredi{~u. Nato se na okoli{kih ambientalno ter kulturno mikavnih in zato modnih lokacijah izoblikujejo drugotna jedra, ki so obi~ajno prostorsko zelo omejena. Poleg teh obmo~ij obstajajo {e »~akajo~a« obmo~- ja, ki so {e vedno v procesu deindustrializacije in revitalizacije, zato so zaenkrat le potencialna obmo~ja za morebitno prihodnje {irjenje tovrstnih dejavnosti (Hutton 2004a, 94 in 95). Kljub dejstvu, da Ljubljana nima tako izrazitega osrednjega poslovnega obmo~ja kot ve~ja mesta z dalj{o kapitalisti~no tradicijo, lahko najdemo podobnosti s Huttonovo tipizacijo. Slika osredoto~anja specializiranih storitev kaè, da so se v bliìni mestnega sredi{~a izoblikovala nekatera novej{a sredi{~a, ki pred tem niso imela pomembnej{e funkcije. Skladno s Huttonovo tezo pa lahko predvidevamo, da bodo obmo~ja novega ekonomskega razvoja v bliìni mestnega sredi{~a kmalu postala tudi nekatera industrializirana ali degradirana obmo~ja, podobno kot se je to zgodilo v primeru Toba~ne. Kljub temu z vidika poslovne dejavnosti ostaja klju~no mestno sredi{~e, saj na drugotnih lokacijah {e ni prave komercialne dejavnosti. Obmo~ji Roga in Metelkove sta trenutno zato~i{~i marginaliziranih skupin, vendar imajo po Huttonovi tezi potencial, da postanejo nova sredi{~a ekonomske rasti. Postavlja se vpra{anje, kak{en vpliv z vidika urbanega razvoja ima in ga bo predvidoma imela rast specializiranih storitev. Hutton (2004a) navaja naslednje vplive na prostorsko, drùbeno in ekonomsko prestrukturiranje mestne regije: • Pojavijo se novi ekonomski odnosi med obrobjem in sredi{~em, saj se ekstenzivne ekonomske dejavnosti selijo v suburbanizirana obmestja, specializirane storitve pa v sredi{~e mesta. 193 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole tniadra 4 km kva vr{ine d 125a do 25 od 25 do 50 od 50 do 75 od 75 do 100 od 100 do 125 n enda: vilo podjetij n 2 Leg {te kilometer po ZALOG 1 0 A C IN LJA BUJL IK A N MOSTE D SAV RU ^RNU^E BE@IGRAD CENTER VI^ [I[KA [ENTVID Slika 72: Razporejenost podjetij specializiranih storitev v Ljubljani. 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • Te dejavnosti nadalje vplivajo na regeneracijo starej{ih in degradiranih povr{in v sredi{~u mesta, ne le v fizi~nem, ampak tudi v drùbenem smislu, saj se pojavi nova vrsta delovne sile, ki je pove~ini bolje izobraèna in situirana (gentrifikacija elitnih mestnih sosesk). • Spremeni se tudi ekonomska baza mesta, saj je za specializirane storitve zna~ilno, da prodajajo proizvode in storitve na globalnem trgu, s ~imer ustvarjajo dodano vrednost zunaj meja mestne regije. • Vse to nenazadnje vpliva tudi na splo{en urbani razvoj; ~e je mesta po 2. svetovni vojni zaznamovala rast industrije, je njihova sodobnost ozna~ena s storitvami, kar se odraà tudi na simbolni ravni, saj v strokovni literaturi lahko beremo o »ustvarjalnih mestih«, »urbani kulturni ekonomiji«, »fragmen-tirani urbani ekonomiji« in podobnem. Vse to nakazuje velik pomen ustvarjalnosti in inovativnosti, ki ozna~ujeta rast specializiranih storitev. Dolo~ene posledice lahko zaznamo tudi v Ljubljani. Zna~ilen primer je revitalizacija obmo~ja v okolici Stare elektrarne, ki je postalo moden, celo prestièn kraj za zasebne in javne prireditve ter nenazadnje tudi kraj bivanja mnogih premònej{ih me{~anov v neposredni bliìni, na primer na obmo~ju med Metel-kovo in Kotnikovo ulico na Taboru (Rebernik 2000b, 61). Metelkova ulica ni obmo~je zgo{~evanja poslovnih in kapitalskih dejavnosti, je pa postala sredi{~e kulture za mlade s sodobnim mladinskim hotelom, ob tem pa je pritegnila tudi mnoge javne ustanove (In{titut za trajnostni razvoj, Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Ministrstvo za kulturo, Slovenski etnografski muzej, depo Narodnega muze-ja Slovenije, Zdravstveni dom Ljubljana, Center za medicino {porta …). Skladi{~a biv{e Toba~ne tovarne so postala pisarni{ki prostori za zasebna in tudi javna podjetja. ^eprav ne gre le za posledico kopi~enja specializiranih storitev, lahko glede na njihovo veliko navzo~nost predvidevamo, da prispevajo dolo~en del k ohranjanju ekonomske aktivnosti na teh nekdaj degradiranih obmo~jih mesta. V Ljubljani pa lahko prepoznamo tudi obmo~ja, ki so »~akajo~a« in imajo velik potencial, da po Huttonovi tipizaciji prostora postanejo nova obmo~ja ekonomske rasti. Obmo~je opu{~ene tovarne Rog je è zdaj sredi{~e kulturne dejavnosti, ki pa ({e) ni komercialno naravnana. Tam je nastalo tudi kulturno-drùbeno gibanje, ki ima formalno obliko in poleg kulturnih opravlja tudi socialne in neprofitne dejavnosti (medmrèje 10). Najve~ specializiranih storitev je {e vedno v samem mestnem sredi{~u, srednjeve{kem in novej- {em modernisti~nem zahodno od Dunajske in Slovenske ceste, kjer ima kopi~enje tovrstnih ustanov in podjetij tudi dolo~ene posledice. V tem delu mesta imajo namre~ pomembno vlogo pri ohranjanju drùbenega in ekonomskega ìvljenja, saj se je trgovska funkcija è pred ~asom preselila na mestno obrobje. Specializirane storitve so tu poglaviten del mestne ekonomije in pomemben vzdrèvalec urbane podobe. Primer vpliva kulturne oziroma ustvarjalne proizvodnje na urbano zgradbo je na~rtovana gradnja kulturnega sredi{~a Novi Kolizej. Projekt, katerega slogan je »Novi Kolizej, kulturno srce Ljubljane«, pooseblja vse, kar je zna~ilno za kulturno proizvodnjo v mestu. Poleg lokacije v sredi{~u mesta naj bi imel tudi simboli~no sodobno arhitekturo z me{anjem tradicionalnih kulturnih in komercialnih funkcij, od gledali{~ in muzejev do pisarni{kih ter poslovnih prostorov, namenjenih specializiranim storitvam. V publikaciji, namenjeni promociji projekta me{~anom in lokalni oblasti, je med drugim zapisano (Kolizej … 2004): »… V zadnjem desetletju mestno jedro zaradi novonastalih nakupovalnih centrov na obrobju mesta, ki nudijo ustrezno ponudbo in urejen prometni reìm, tako reko~ izumira. Samo novi generatorji razvoja bodo omogo~ili mestnemu jedru novo rast in oìvljenje, ustrezno potrebam 21. stoletja. To so atraktivni javni mestni prostori, namenjeni dogodkom, kakovostnemu preìvljanju prostega ~asa, sre~evanju ljudi ter zadovoljevanju kulturnih in merkantilnih potreb, seveda ob ustrezni prometni ureditvi …«. Med pomembnimi posledicami vse ve~je specializacije mestnega sredi{~a in posameznih blìnjih ~etrti v kulturno proizvodnjo je tudi porast potro{nje. @e predhodne raziskave so namigovale, da se je pojmovanje mestnega sredi{~a s tipi~no trgovsko funkcijo v sodobnosti mo~no zoìlo (na primer Pak 1999; Koren in ostali 2003). Kot navajajo avtorji, opu{~anje trgovske funkcije v mestnem jedru ni zgolj posledica spremenjenih nakupovalnih navad prebivalcev, temve~ so vzrok korenite spremembe urbanega sistema in urbane ekonomije. Del potro{nje, ki jo predstavlja trgovina, je res izginila iz mestnega jedra, a sta se ob tem okrepili turisti~na in prosto~asna funkcija mestnega jedra. Montgomery (2007, 187) 195 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Slika 73: V starem mestnem jedru ima kulturna VID BOLE industrija è kar dolgo tradicijo. AD VID BOLEAD Slika 74: Opu{~ena tovarna Rog je potencialno obmo~je rasti kulturne industrije. 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 omenja nastanek tako imenovane ve~erne ekonomije (evening economy), ki spremlja kulturno proizvodnjo in omogo~a vzdrèvanje in sklepanje v tej gospodarski panogi neobhodnih drùbenih stikov. Sem spadajo razni bari, restavracije, prireditve in javni prostori, kjer je omogo~eno druènje. Kulturna proizvodnja je povezana tudi s turisti~no funkcijo mestnega sredi{~a, ki se v Ljubljani izrazito krepi. Zna~ilno je namre~, da kulturna proizvodnja pove~uje potro{njo, zlasti v obliki turizma, trgovine na drobno in pre- ìvljanja prostega ~asa (Montgomery 2007, 307). Najbolj zna~ilni posledici kulturne proizvodnje na obmo~ju Ljubljane sta nadaljnja specializacija in ~edalje bolj policentri~na gospodarska zgradba mesta. ^e se dolo~ena robna gospodarska sredi{~a specializirajo v dolo~ene storitve, na primer veleprodajo, prometne, logisti~ne ali podatkovne storitve, potem lahko pritrdimo tudi dejstvu, da je sredi{~e mesta vse bolj privla~no za ustvarjalne dejavnosti oblikovanja, glasbe, medijev, filma, arhitekture, fotografije, zalòni{tva, televizije in podobno. 5.3.5 MODEL PROSTORSKE DINAMIKE V LJUBLJANI – SINTEZA EKONOMSKE PREOBRAZBE Med zgodnej{e definicije znanstvenega modela {tejemo naslednjo, ki pravi, da je model: »… prikaz teorije, zakona, hipoteze ali strukturirane ideje. Lahko je ena~ba, proces, povezava ali sinteza podatkov …« (Hagget in Chorley 1967; povzeto po Rabinu in Occeliju 1998). Novej{a opredelitev znanstvenega modela poudarja, da je orodje ali mehanizem za napovedovanje procesov ali dogodkov v prihodnosti (Rabino in Occeli 1998). V tem poglavju je predstavljena sinteza ekonomske preobrazbe v enotnem modelu Ljubljane in ljubljanske mestne regije. Ta model je torej sinteza pojavov in procesov, predstavljenih v prej{njih poglavjih. Glavni namen sinteze prikaz prostorske dinamike ekonomskih dejavnosti – ena od glavnih tez je namre~, da ekonomska preobrazba (s procesi deindustrializacije, vzpona storitev, dekoncentracije ekonomskih aktivnosti) vpliva na prostorski razvoj mesta. Model prostorske dinamike ekonomskih aktivnosti je torej zelo pomemben del te monografije, saj vsebuje sinteti~ni prikaz v teoretskem poglavju predstavljenih zna~ilnih procesov in njihove aplikacije na primeru Ljubljane. Ker smo vplive teh procesov odkrivali na primeru dale~ najve~jega slovenskega mesta, je to le model prostorske dinamike enega samega mesta, torej Ljubljane. Potrebujemo pa {e primerjavo z drugimi evropskimi mesti. V ta namen je predstavljena raziskava CoMET (Competitive METropolises), ki je bila del 5. okvirnega programa EU v sklopu Mesta prihodnosti in kulturna dedi{~ina (Criekingen in ostali 2006). Obstajajo tudi drugi modeli ekonomske preobrazbe (na primer Rabino in Occeli 1998; Gonzales in Medina 2004). Zaradi primerljivosti z omenjenimi evropskimi raziskavami o ekonomski preobrazbi mest je metodologija na{e raziskave z njimi poenotena. Vsebina je razdeljena na uvodni del, kjer so pojasnjene metode pri snovanju modela in uporabljene spremenljivke, sledijo rezultati v grafi~ni obliki in spremljajo~a razlaga, nato prikaz in tipologija prostorov ekonomske aktivnosti v Ljubljani in nazadnje primerjava na{ih ugotovitev z razmerami v nekaterih drugih evropskih mestih. 5.3.5.1 Metode dela Prikaz modela prostorske dinamike je v glavnem rezultat opravljene analize posameznih privin ekonomske preobrazbe Ljubljane. Za nekatere ekonomske aktivnosti smo predvidevali, da ni bistvenih sprememb v njihovi prostorski razmestitvi oziroma, da niso pretirano pod vplivom postfordisti~nega gospodarjenja. Najlep{i primer je lokacija javnih storitev, ki se tudi v literaturi ne omenja kot del splo{ne ekonomske preobrazbe mest in zato tudi ni podvrèna spreminjanju prostorskih vzorcev. Podobno se predvideva za klasi~no industrijo (sekundarni sektor ekonomije). V postindustrijskem mestu je namre~ deindustrializacija precej bolj izrazit proces od industrializacije, kar se nenazadnje odraà tudi v izraziti funkcijski usmerjenosti Ljubljane v storitve. Zato smo predpostavili naslednje: ~e se v dolo~eno industrijsko cono naseljujejo trgovska in ostala storitvena podjetja, se pojavljata deindustrializacija in 197 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole posledi~no terciarizacija (na primer Stegne ali BTC Moste), ~e pa ni pri{lo do terciarizacije, se funkcija industrijske cone ni spremenila (na primer industrijski coni [i{ka in Moste – Zelena jama). Na drugi strani so osrednja prvina ekonomske preobrazbe mest storitve, za katere je zna~ilno spreminjanje lokacije tako znotraj mesta kot {ir{e, v mestni regiji. Spreminjanje in prostorska dinamika posameznih storitev sta zato razloèna na podlagi opravljene analize v podpoglavju o prostorskih posle-dicah ekonomske preobrazbe, ki vsebuje naslednje parametre: glavna zgostitev storitvenih dejavnosti novej{a obmo~ja rasti storitvenih dejavnosti starej{a (de)industrializirana obmo~ja glavna dinami~na smer preseljevanja storitvena obmo~ja rasti po dejavnostih: posameznih dejavnosti: dejavnost: trgovina veleprodaja podatkovne st. finan~ne st. prometne st. kulturna pro. veliko razvojno obmo~je glavno obmo~je trgovine na drobno veliko razvojno obmo~je (na~rtovano) glavno turisti~no obmo~je javna uprava glavna èlezni{ka postaja ve~je zelene povr{ine glavna avtobusna postaja razmejitve: U lokacija univerze, fakultet • meja mestnega naselja • meja suburbaniziranega obmestja • meja LUR pomembne prometnice Slika 75: Legenda modela prostorske dinamike ekonomske preobrazbe Ljubljane in okolice. 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • razmestitev delovnih mest na ravni mestne regije ter njihova sektorska in dejavnostna struktura, • terciarizacija znotraj mesta in razporejanje nekaterih pomembnih storitev v mestu, • spreminjanje razporeditve potro{nje, zlasti nakupovanja znotraj mesta, • razporeditev visokospecializiranih storitev iz sektorja kulturne proizvodnje znotraj mesta. Model prostorske dinamike ekonomskih aktivnosti v Ljubljani je predstavljen grafi~no in sku{a biti metodolo{ko ~imblìje CoMET-ovi {tudiji. Model sestavljajo: • tri osnovne barve: – oran`na predstavlja zgostitev razli~nih storitev v predelu mesta, ki ni nujno najbolj dinami~en, vendar je tam najve~ storitvenih podjetij, – rumena barva predstavlja obmo~ja, kjer je opazno zgo{~evanje storitev (tako imenovana nova poslovna obmo~ja), – svetlo siva barva ozna~uje dele mesta, kjer ni pomembnej{ega zgo{~anja storitev, to je industrializirana obmo~ja, kjer prevladujejo proizvodni in spremljajo~i obrati, ali deindustrializirana (degradirana) obmo~ja; • elipse in pu{~ice, ki prikazujejo rast ali preusmeritev dolo~enih dejavnosti: – modre predstavljajo trgovino, – zelene predstavljajo veleprodajo, – rde~e predstavljajo poslovno-podatkovne storitve, – vijoli~ne predstavljajo finan~ne storitve, – rjave predstavljajo storitve prometa, komunikacij in zvez, – rumene predstavljajo kulturno proizvodnjo; • ~rte in meje: – razli~ne prostorske ravni (mesto ali naselje; suburbaniziran obmestni pas, preostali deli ljubljanske mestne regije), – poglavitne prometnice; • simboli, ki predstavljajo posamezne lokacije: – ve~ja obmo~ja storitvenih dejavnosti (na~rtovana in dejanska), – glavno obmo~je trgovine na drobno in turisti~no obmo~je, – èlezni{ka postaja, univerza, glavne javne institucije (uprava, bolni{nica …); • poleg navedenih elementov so prikazane {e poglavitne strnjene zelene povr{ine. Poudariti je treba, da je to le eden od na~inov prikaza prostorske preobrazbe, pri katerem je glavni poudarek na terciarizaciji prostora in specializaciji posameznih obmo~ij. Model je podprt empiri~no, deloma pa se opiramo tudi na opazovanje prostora in sklepanje o dolo~enih procesih. Na preobrazbo in terciarizacijo prostora ob Trà{ki cesti v Ljubljani in obcestnem koridorju na Brezovici pri Ljubljani lahko sklepamo vizualno, saj gre za o~itno rast storitvenih dejavnosti. 5.3.5.2 Prikaz modela v Ljubljani (sinteza posledic ekonomske preobrazbe) Ljubljana je è od nekdaj mesto, v katerem so bile storitve, kljub mo~ni povojni industrializaciji, vselej najpomembnej{a dejavnost. Iz njenega upravnega in geografskega poloàja izhaja funkcijska usmeritev v terciarne dejavnosti. Kot glavno mesto uìva dolo~ene »ugodnosti« za razvoj servilnih storitev, hkrati pa ima pomemben prometni poloàj, kar spodbuja zlasti njeno prometno in logisti~- no vlogo. Usmeritev v storitvene funkcije se pozna tudi v prostorski zgradbi. Najve~ja zgostitev storitev je v mestnem sredi{~u, ki pa ga lahko razdelimo na dve razli~ni obmo~ji. Jùneje je staro mestno jedro, ki je bilo neko~ sredi{~e trgovine, obrti, storitev, zdaj pa je zna~ilno usmerjeno v turizem, gostinstvo in javno upravo. Med »novej{imi« ekonomskimi aktivnosti se v starem mestnem jedru ~edalje bolj uveljavlja kulturna industrija, {e vedno pa ostaja zelo pomembno z vidika izobraèvanja, saj so tu sedeì univerze in nekaterih raziskovalno-izobraèvalnih institucij (glej poglavje 5.3.2). Izredno pomembna je njegova upravna 199 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole obmestje, satelitska mesta, podeèlska naselja nj ra K suburbaniziranoo r b o mes rib tje a M U R O @NIK U mestno strnjeno mesto U jedro G O LOVEC Koper Novom. Slika 76: Shema modela prostorske dinamike ekonomske preobrazbe Ljubljane in okolice. funkcija, saj so v njem sedeì ve~ine dràvnih institucij (vlada, nekatera ministrstva, vladne slùbe …), lokalnih institucij (sedè najbolj obljudene slovenske ob~ine) in drugih javnih slùb. Druga ve~ja zgostitev storitev je v novej{em, severnem delu mestnega jedra, ki ga {e najlàje ozna- ~imo za osrednjo poslovno obmo~je ali CBD, kot ga je è leta 1978 poimenoval Genorio. Obmo~je poteka tik ob Slovenski cesti in se raz{iri ob Dunajski cesti, kjer je mnoìca razli~nih, zlasti visokospecializiranih podjetij (zavarovalnice, banke, podatkovna in ra~unalni{ka podjetja). Omenjeno obmo~je je polifunkcionalno, saj so tudi tukaj ume{~ene izobraèvalne dejavnosti (obmo~je Ekonomske fakultete, Fakultete za drùbene vede) in upravne institucije (dràvna ministrstva in druge javne slùbe). Zaradi bliìne glavnih èlezni{ke in avtobusne postaje ter pomembnih prometnih slùb je to tudi obmo~je osredoto~anja dejavnosti prometa, zvez in telekomunikacij. Zunaj mestnega jedra in osrednjega poslovnega obmo~ja ob Dunajski cesti obstajajo manj{a potencialna jedra nove ekonomske rasti (Toba~na, Metelkova). Starej{a »jedra« ob mestnih vpadnicah, povezana zlasti s preteklim upravnim sistemom (neko~ s sedeì ob~in, zdaj s sedeì upravnih enot), se ne razvijajo in imajo precej zmanj{ane oskrbovalne in druge funkcije. Mo~an porast ekonomske in z njo povezane prostorske dinamike pa je na obrobju mesta. Pogled na shemo modela pokaè, da imajo vsi kraki Ljubljane dolo~ena sredi{~a, kjer potekajo intenzivni ekonomski procesi. Gre predvsem za deindustrializirana obmo~ja (na primer Moste, ^rnu~e, obrtna cona Vi~), v manj{i meri pa tudi za povsem nov razvoj (na primer Rudnik, koridor ob Trà{ki cesti na Vi~u). Ta obmo~ja praviloma pridobivajo veliko trgovsko vlogo, saj so na skoraj vseh obmo~jih zrasli novej{i trgovski centri ali posamezni hipermarketi. Najbolj izrazito trgovsko funkcijo je dobilo obmo~je BTC Moste, ki je bilo v preteklosti skladi{~no-logisti~no-industrijsko obmo~je. Zdaj je obmo~je z izrazitim prostorskim razvojem, tako da se je è razvilo v eno od najpomembnej{ih poslovnih obmo~ij mestne regije in celo dràve (glej poglavje 5.3.3). Na 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 njem prevladuje trgovska funkcija, saj je locirano na lahko dostopnem mestu v bliìni avtocestne obvoznice, na razpolago pa ima tudi veliko parkirnih povr{in. Druga najpomembnej{a funkcija je poslovno-storitvena (z 22 % od vseh povr{in), ki ji sledita industrijska (skupaj z gradbeni{tvom zaseda dobrih 18 % povr{in) in prosto~asna (14 % povr{in) funkcija. BTC ima med novej{imi trgovskimi povr{inami ve~ kot polovico nakupovalnih povr{in (Koren in ostali 2003), zato smo ga v shemi ozna~ili kot poglavitno obmo~- je trgovine na drobno v Ljubljani. V neposredni bliìni vzhodno od BTC se razteza obsèna industrijska cona v Mostah, ki pa, tudi po empiri~ni analizi, pridobiva vse bolj storitveno funkcijo. Zaradi hitrega {irjenja trgovine v sosednjem BTC, se na tem obmo~ju ume{~ajo zlasti dejavnosti prometa, telekomunikacij in zvez ter veleprodajna podjetja. Zlasti za slednja je ta lokacija zelo ugodna, saj je v neposredni bliìni najve~jega trgovskega obmo~ja ter hitrih cest in èleznice. Ob avtocestni obvoznici in mestnih vpadnicah se razvijajo druga, nekoliko manj{a obmo~ja storitev. V jugovzhodnem delu Ljubljane nastaja pomembna poslovna cona Rudnik, ki smo jo prav tako ozna~ili kot »veliko razvojno obmo~je«. Cona namre~ ~edalje bolj pridobiva poslovno funkcijo, ~eprav trenutno prevladuje trgovska (z 32 % od vseh povr{in). Vendar v blìnji prihodnosti na~rtovana gradnja poslovnih (pisarni{kih) objektov napoveduje pomembno zgo{~evanje ostalih storitvenih dejavnosti. Obstajajo {e tri pomembnej{a obmo~ja {irjenja storitvenih in tudi drugih ekonomskih dejavnosti, ki pa so prostorsko bolj omejena. V Stegnah po {tevilu podjetij prevladujejo poslovne storitve, veleprodaja in industrija, vendar ima zaradi velikega hipermarketa tudi to obmo~je pomembno trgovsko funkcijo. Pomembni sta {e poslovni obmo~ji v trgovsko-obrtnih conah Vi~ in ^rnu~e, ki sta prav tako obmo~ji osredoto~anja storitev. Na vi{kem obmo~ju prevladujejo poslovne storitve, na ~rnu{kem pa veleprodajne. Na obeh obmo~- jih se postopoma krepi tudi trgovska funkcija. Obdobje zadnjih desetih let je zaznamovala tudi selitev ekonomskih aktivnosti zunaj meja strnjenega dela mesta in celo administrativnega obmo~ja naselja Ljubljana. V prej{njih poglavjih je bil ugotovljen porast zlasti v najòjem suburbaniziranem obmestju Ljubljane, v manj{i meri pa v {ir{em obmestju. Na primeru Ljubljane gre zlasti za rast dveh ve~jih zgostitev ekonomskih aktivnosti. Najo~itnej{i primer osredoto~anja ekonomskih aktivnosti, ki so posledica bliìne Ljubljane in razmeroma ugodne prometne lege tamkaj{nje obrtno-industrijske cone, je suburbanizirano naselje Trzin. V njem nara{~a predvsem pomen poslovnih storitev, ki so se med letoma 1999 in 2005 okrepile za skoraj 9 %. Glede na rast delovnih mest lahko sklepamo, da gre za pomembno razvojno obmo~je celotne mestne regije. Drugo manj{e obmo~je rasti v suburbaniziranem obmestnem prostoru je spontano nastalo v koridorju Trà{ke ulice v Ljubljani. Rast {tevila delovnih mest je opazna tudi v naselju Brezovica pri Ljubljani (s 517 leta 1999 na 645 leta 2005), vendar je merilo precej manj{e kot v Trzinu. @e po videzu lahko sklepamo, da gre zlasti za razcvet manj{ih podjetij in samostojnih podjetnikov. Omeniti je treba tudi dinamiko zunaj òjega suburbaniziranega obmestja Ljubljane, ki v shemi modela ni prikazana. Podatki o spreminjanju delovnih mest, na podlagi katerih lahko sklepamo o dolo~eni dinamiki, ne nakazujejo opaznej{e ekonomske rasti, kve~jemu stagnacijo. To dejstvo lahko poveèmo z ugotovitvami drùbenoekonomske razvrstitve slovenskih mest (poglavje 5), kjer vsa satelitska mesta v ljubljanski mestni regiji spadajo med naselja, pri katerih ni ob~utnej{ega gospodarskega razvoja, saj postajajo funkcijsko vse bolj navezana na Ljubljano. Kljub vsemu so v posameznih mestih opazne dolo- ~ene aktivnosti. Tako na obmo~ju Logatca nastaja velika industrijsko-obrtna cona, proti zmanj{evanju funkcij oziroma delovnih mest pa se prakti~no vsa satelitska mesta Ljubljane sku{ajo boriti z izgradnjo obrtnih con, tehnolo{kih inkubatorjev in podobnim. Z vidika prostorske dinamike so torej zajete glavne ekonomske aktivnosti v Ljubljani in okolici v zadnjih desetletjih. Zlasti velika rast storitev na obrobju mest in zunaj strnjenega dela mesta je posledica na eni strani preselitve iz tradicionalnega jedra (mestnega sredi{~a), na drugi pa tudi novih podjetni{- kih vzpodbud. Prostorsko {irjenje ekonomskih aktivnosti ni le posledica preme{~anja dejavnosti iz mestnega sredi{~a na obrobje, ampak gre tudi za novo rast, ki izhaja iz spremenjenih gospodarskih razmer v dràvi. Na novo rast ekonomskih aktivnosti lahko sklepamo zaradi skupnega pove~anja {tevila 201 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole delovnih mest. V celotni ljubljanski mestni regiji je bilo leta 1999 223.786 delovnih mest, leta 2005 pa 248.584, kar v razmeroma kratkem razdobju predstavlja kar 11 % rast. Pri tem ima {e vedno zelo pomembno vlogo industrija, saj v Ljubljani {e vedno zagotavlja 12,8 % delovnih mest, vendar se njen delè vseskozi zmanj{uje (med letoma 1999 in 2005 za 3,6 %). Na prostoru Ljubljane se ohranjajo klasi~ne industrijske cone z velikimi proizvodnimi obrati v industrijski coni [i{ka, kjer so tudi nacionalno pomembna industrijska podjetja, na primer Lek in Ljubljanske mlekarne. To je hkrati edina v glavnem nepreobraèna industrijska cona. Industrijska cona v Mostah je namre~ skoraj popolnoma preobraèna, saj so tam le {e redki ve~ji industrijski obrati, na primer Yulon, podobno pa velja za obmo~je Stegen, kjer ostajajo le posami~ni obrati nekdanjega velikana Iskre. Manj{e strnjeno obmo~je industrijske dejavnosti se ohranja v Zeleni jami (Teol, Izolirka, Kolinska je è zaprla svoja vrata), ob Cesti dveh cesarjev na Vi~u in v Zalogu. Drugod po Ljubljani se industrija ohranja v obliki posameznih podjetij (na primer Ilirija, Kemofarmacija) ali drobnega zgo{~evanja manj{ih podjetij, na primer plasti~ne proizvodnje v obrtni coni Vi~. Za razliko od ve~ine drugih slovenskih mest Ljubljana ne izkazuje neofordisti~ne usmeritve, saj se deindustrializacija odraà tako v prostorski preobrazi kot v empiri~nih podatkih o {tevilu delovnih mest. Na koncu je treba omeniti {e potencialna obmo~ja nove rasti in gospodarskega razvoja. Trenutna dinamika nakazuje pomembno obmo~je, zna~ilno za sodobno postfordisti~no ekonomijo. Gre za obmo~- je na robu mesta, na Brdu, kjer nastaja Tehnolo{ki park Ljubljana in je bilo sredi oktobra 2007 prijavljenih 80 ve~inoma visokotehnolo{kih podjetij, zna~ilnih za novo ekonomijo. Gre za podjetja s podro~ij bio-medicine, tehnologije okolja, informacijskih sistemov, elektronike, vsa pa se ukvarjajo z razvojem in raziskovanjem. Pri tem ne gre za tipi~en »grozd«, saj so podjetja precej raznolika, a vseeno predstavljajo pomembno novost v Ljubljani in Sloveniji nasploh. Samo z vidika delovnih mest in razporejenosti ekonomskih aktivnosti se na~rtuje pridobitev 1000 visokokvalificiranih delovnih mest. Navedeni rezultati prikaza prostorske dinamike ekonomskih aktivnosti v Ljubljani nakazujejo dolo- ~ene spremembe. Tradicionalen prostorski vzorec, povezan z monocentri~no koncentracijo ve~ine ekonomskih aktivnosti, je vse manj o~iten, saj postaja prostorska zgradba policentri~na. Na ravneh mesta in mestne regije so se namre~ izoblikovala posamezna obmo~ja ekonomskih dejavnosti (tako imenovani poli rasti), ki imajo zve~ine storitveni, terciarni zna~aj. Govorimo lahko o procesu, ki ga ozna~ujejo dekoncentracija, fragmentacija in specializacija ekonomskih aktivnosti: • Dekoncentracija se nana{a na dejstvo, da tradicionalno pomembna obmo~ja ekonomske aktivnosti (osrednje poslovno obmo~je ali industrijska cona) niso ve~ najpomembnej{a oziroma del svojih funkcij izgubljajo na ra~un drugih, novej{ih obmo~ij. • Fragmentacija se nana{a na dejstvo, da ne obstaja zgolj eno sredi{~e, temve~ se glede na naravo samih dejavnosti na razli~nih, a medsebojno podobnih lokacijah izoblikuje ve~ manj{ih obmo~ij oziroma sredi{~. Na eno samo obmo~je so omejene le redke dejavnosti (na primer finan~ne). • Specializacija se nana{a na dejstvo, da se obmo~ja vse bolj specializirajo – sredi{~e mesta ohranja javne funkcije (institucije kontrole in mo~i), kulturno proizvodnjo in druge specializirane storitve, medtem ko se trgovina, druge storitve in industrija preusmerjajo na robna mestna obmo~ja ali v suburbanizirana obmestja. Na teoretski ravni gre za udejanjanje »nove postindustrijske delitve dela« v konkretnem prostoru, kjer se posamezne dejavnosti (konceptualizacija, odlo~anje, proizvodnja, potro{nja …) opravljajo v specializiranih delih mestnega prostora, odvisnih od lokalnih razmer (Criekingen in ostali 2006, 38). Tudi v Ljubljani lahko opazimo novo mreò specializiranih sredi{~, ki ustvarjajo policentri~no prostorsko zgradbo mesta. Na podlagi modela prostorske dinamike ekonomskih aktivnosti smo izvedli tipizacijo teh novih sredi{~ (ali polov) glede na njihovo funkcijo, s ~imer smo opravili zaklju~no sintezo ekonomske preobrazbe Ljubljane: Politi~na (upravna) funkcija je vezana na obmo~ja, kjer so ume{~ene vladne ustanove ali tako imenovane kontrolne funkcije. V Ljubljani so osredoto~ene v zgodovinskem mestnem sredi{~u in deloma v njegovem novej{em (modernisti~nem) nadaljevanju. Gre za klasi~no koncentracijo javne uprave 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 in spremljajo~ih ustanov na razmeroma omejenem prostoru, brez ve~jih teènj po dekoncentraciji (izjema je le preselitev Upravne enote Ljubljana na lokacijo nekdanje Toba~ne tovarne). Lokacija v sredi{~u mesta je zgodovinsko pogojena in nima neposredne povezave s tr`nimi mehanizmi. Kot dràvno sredi{~e ima Ljubljana {e posebej mo~no upravno funkcijo, kar je nenazadnje vidno tudi iz zemljevidov potencialne dostopnosti do delovnih mest (glej poglavje 4). Tradicionalne poslovne funkcije se nana{ajo na tiste dejavnosti, ki so tradicionalno zna~ilne za mestno okolje, {e zlasti na finan~ne, zavarovalni{ke, pravne in druge storitve, ki so deloma odvisne od bliìne politi~nih (upravnih) funkcij. Tudi v Ljubljani so finan~ne in nepremi~ninske storitve osredoto~e-ne v starej{em in zlasti novej{em mestnem sredi{~u, torej osrednjem poslovnem obmo~ju, ki ga je definiral è Genorio (1978). Za to funkcijo je zna~ilno, da ne kaè mo~nej{ih teènj po dekoncentraciji, saj je zaradi vertikalne prepletenosti teh podjetij zelo pomembna njihova medsebojna bliìna. Novej{e poslovne funkcije so najhitreje rastejo in so posledica tehnolo{kega napredka ter drù- benoekonomskih sprememb. Mednje spadajo zlasti podatkovne storitve (ra~unalni{ka, informacijska podjetja) in nekatere druge poslovne storitve, katerih rast je mo~no povezana s tehnolo{kim razvojem, (knjigovodska, telekomunikacijska, svetovalna in podobna podjetja). V Ljubljani so ume{~ena na mestnem obrobju, zlasti na deindustrializiranih povr{inah in v suburbaniziranih obmestjih. Deloma so te funkcije {e vedno v sredi{~u mesta, zlasti v osrednjem poslovnem obmo~ju med Beìgradom in severnim krakom avtocestne obvoznice. Kulturna funkcija se nana{a tako na kulturno proizvodnjo (multimediji, moda, ogla{evanje, tudi turizem) kot na klasi~no kulturno dejavnost (muzeji, gledali{~a). Tudi ta funkcija je omejena na zgodovinsko mestno jedro, vse bolj priljubljene pa postajajo tudi neko~ degradirane lokacije v neposredni bliìni mestnega sredi{~a (na primer Stara elektrarna, Metelkova). Trgovska funkcija se nana{a na dejavnosti, ki so specializirane za prodajo na drobno in spremljajo~e ekonomske aktivnosti s podro~ja potro{nje (zabava, prosti ~as). Tudi v Ljubljani je vse bolj vezana na trgovska sredi{~a na obrobju mesta, kjer so dobre prometne povezave in je veliko razpolòljivega prostora za parkiri{~a. V sredi{~u mesta ostaja manj kot petina prodajnih povr{in. Zaenkrat ni opaznej{ega ume{~anja trgovske dejavnosti v suburbanizirana obmestja, saj je na voljo {e dovolj prostora na mestnem obrobju. Izobraèvalno-raziskovalna funkcija je vezana na obmo~ja, kjer se ume{~ajo dejavnosti »znanja«. V primeru Ljubljane gre za tradicionalne lokacije v mestnem sredi{~u, kjer so sedeùniverze in fakultete. Izstopajo tri zgostitve visoko{olskih institucij (Beìgrad, jùni del zgodovinskega mestnega jedra in obmo~je Vi~a). V bliìni fakultet so tudi raziskovalne dejavnosti. Opazna je tènja njihove dekoncentracije proti mestnemu obrobju, zlasti tistih in{titutov, ki so najbolj tr`no usmerjeni. Zna~ilen primer je lokacija v tehnolo{kem parku na Brdu. Logisti~na funkcija se nana{a na dejavnosti prometa, zvez in veleprodaje. Porazdelitev obmo~ij teh dejavnosti je zna~ilno povezana z razporeditvijo prometne infrastrukture. Z izgradnjo mestne avtocestne obvoznice se je ve~ina funkcij preselila na deindustrializirana obmo~ja mestnega obrobja in suburbaniziranega obmestja, zlasti v Trzin. Obmo~ja posameznih funkcij so na nacionalni in nadnacionalni ravni razli~no pomembna. Ljubljana ima kot glavno mesto Slovenije zelo pomembno upravno-politi~no funkcijo in obmo~ja teh dejavnosti so pomembna za celotno dràvo. Najpomembnej{e funkcije na ravni celotne Slovenije so upravne, poslovne in stanovanjsko-komunalne. 5.3.5.3 Primerjava Ljubljane z nekaterimi drugimi evropskimi mesti Primerjava z drugimi evropskimi mesti je zaradi razli~nih metodologij teàvna. Zaradi medsebojne primerljivosti smo izbrali metodologijo evropskega projekta CoMET, ki je bila uporabljena na primeru sedmih evropskih mest, med katerimi jih je ve~ina precej ve~ja od Ljubljane (na primer Berlin, Barcelona, Dunaj); z njo je po {tevilu prebivalcev primerljiv le Strasbourg (270.000). 203 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole V zadnjih desetletjih vsa preu~ena mesta beleìjo rast visokospecializiranih storitev, kar avtorji {tudije razlagajo z dejstvom, da so te storitve odvisne od lokalnega okolja, ki omogo~a visoko stopnjo interakcije med akterji, razpolòljivost visoko izobraène in prilagodljive delovne sile ter podpornih institucij, zlasti politi~no-upravnih (Criekingen in ostali 2006, 48). V vseh mestih so ugotovili tudi, da se njihova gospodarska funkcija kljub tènjam po dekoncentraciji ne zmanj{uje, ampak se le preme{~a in prerazporeja znotraj mesta in tudi znotraj mestne regije. Morda je {e najbolj{i opis novega stanja navedba »policentri~nost na metropolitanski ravni«. Stanje v vseh preu~evanih mestih (Amsterdam, Barcelona, Berlin, Bruselj, Kopenhagen, Strasbourg, Dunaj) je zelo podobno, le v manj{i meri se razhajajo zaradi specifi~nih lokalnih razmer. Tako je na primer za Bruselj zna~ilno, da je funkcija znanja (raziskovanje in izobraèvanje) ume{~ena zunaj mesta, v manj{ih suburbaniziranih naseljih, na Dunaju pa so tradicionalne poslovne funkcije razporejene neenakomerno in brez zna~ilne osredoto~enosti, opazne v ostalih mestih. Podobnost prostorskih procesov v razli~nih mestih je lahko dokaz, da je proces ekonomske preobrazbe odvisen od novih drùbenih in ekonomskih razmer v tem delu sveta (postfordizem, »nova delitev dela«) in zato vzporeden. V vsakem mestu pa so prisotne dolo~ene posebnosti, ki so posledica specifi~nega zgodovinskega razvoja, zato se pojavljajo tudi dolo~ena odstopanja. Primerjava obmo~ij, na katera se ume{~ajo dolo~ene funkcije, pokaè, da Ljubljana od v projekt CoMET vklju~enih mest bistveno ne odstopa: • Politi~na (upravna) funkcija ima v vseh mestih enake zna~ilnosti in je omejena na mestno sredi{~e. Dolo~ena odstopanja se zaradi naknadnega ume{~anja evropskih institucij pojavljajo le v Strasbour-gu in deloma Bruslju. • Visoko specializirane poslovne storitve, ki so del tradicionalne poslovne funkcije, so povsod navezane na mesto jedro in novej{e osrednje poslovno obmo~je (CBD), ki je del mestnega jedra ali je v njegovi neposredni bliìni. • Novej{e poslovne funkcije so v Ljubljani zlasti na deindustrializiranih obmo~jih na mestnem obrobju in deloma v suburbaniziranem obmestju. V drugih evropskih mestih so tènje podobne, vendar z manj- {imi razlikami. V Barceloni ima to funkcijo prenovljeno obmo~je znotraj mestnega sredi{~a, na Dunaju pa ve~je osredoto~enosti teh dejavnosti na enem samem mestu ni opaziti. • Kulturna funkcija se povsod ohranja v zgodovinskih jedrih mest. • Trgovina in masovna potro{nja sta povsod, razen v Amsterdamu, vezani na mestno obrobje, v bliì- ni glavnih prometnic. • Najbolj razli~no je ume{~ena funkcija znanja. V Ljubljani je ve~inoma znotraj strnjenega mesta, medtem ko se drugod pojavlja na razli~nih lokacijah, od suburbaniziranih delov mestne regije do mestnega obrobja. • Logisti~na funkcija je povsod ume{~ena na mestno obrobje, v bliìno pomembnej{ih prometnic (è- lezni{kih prog, avtocest, pristani{~ ali letali{~). Dolo~ene razlike so torej odvisne od lokalnih dejavnikov. Na Nizozemskem na primer zaradi tako imenovanega »ABC sistema na~rtovanja« novej{ih nakupovalnih sredi{~ ne ume{~ajo na obrobje mesta, marve~ tja, kjer je najbolj{a dostopnost z javnim prometom (Bole 2004b), zato mestna sredi{~a ohranjajo trgovsko funkcijo. Ljubljana je presenetljivo podobna drugim, pove~ini precej ve~jim evropskim metropolam, ki so è precej dlje v razmerah tr`nega gospodarstva. Tako se finan~ne in druge visoko specializirane storitve osredoto~ajo na robu mestnega jedra, zlasti v okolici borze. Novej{e poslovne funkcije se deloma ohranjajo na prvotnih lokacijah, ve~idel pa se osredoto~ajo na posameznih lokacijah mestnega obrobja in vse bolj tudi na suburbaniziranih obmo~jih. Trgovska funkcija je è skoraj povsem preseljena na obrobje mesta, kar velja tudi za logisti~no funkcijo. Edina opazna razlika je v tem, da je dinamika v Ljubljani nekoliko manj izrazita oziroma {ele v za- ~etni fazi. To lahko pripi{emo zlasti razmeroma kratki slovenski vpetosti v svetovno tr`no gospodarstvo. V ve~ini mest, vklju~enih v projekt, je dekoncentracija ekonomskih dejavnosti è v fazi, kjer so bolj aktualne lokacije zunaj strnjenega dela mesta in se te dejavnosti selijo v suburbanizirana obmestja. Tudi nekatere 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 druge funkcije, zlasti funkcija znanja, so è na{le svojo mesto v mestni regiji, zunaj strnjenega dela mestnega obmo~ja, medtem ko v Ljubljani zaradi njihove navezanosti na univerzo kot poglavitna lokacija ostaja strnjeni del mesta. Pri nas zaradi poznej{e vpetosti v proces ekonomske preobrazbe na globalni ravni {ele dohitevamo ostala mesta. Dejstvo, da je v Ljubljani zgodovinsko in modernisti~no mestno sredi{~e {e vedno najpomembnej{e obmo~je tudi z vidika gospodarstva, o ~emer pri~ajo tudi zemljevidi osredoto~enosti posameznih funkcij. Hkrati je mestno sredi{~e najbolj polifunkcionalno, saj zdruùje {tevilne funkcije, od politi~nih, finan~nih, izobraèvanih, kulturnih, turisti~nih do {tevilnih drugih. Kljub temu v Ljubljani nastajajo novej{a obmo~ja rasti in velike dinamike ekonomskih dejavnosti, zlasti v obliki poslovnih con. [irijo se podobno kot v drugih evropskih mestih, na starej{ih deindustrializiranih obmo~jih in na novozgrajenih obmo~jih na mestnem obrobju ter v suburbaniziranem obmestju. Nova poslovna obmo~ja so privla~na zlasti za dejavnosti, ki potrebujejo veliko prostora in dobro prometno dostopnost. To so logisti~ne, veleprodajne, telekomunikacijske in nekatere druge poslovne dejavnosti ter seveda masovna potro{nja v obliki trgovine na drobno in spremljajo~ih dejavnosti, kot so gostinstvo, zabava, rekreacija. Rast dejavnosti na mestnem obrobju in v obmestju je vsaj na primeru trgovske, logisti~ne in veleprodajne dejavnosti tudi posledica »bega« iz mestnega sredi{~a, ki je prometno tèje dostopno, kjer je premalo prostora in je lokacijska renta vi{ja. Nekatere druge dejavnosti, zlasti poslovne, ra~unalni{ke, ra~unovodske in podobne, so tudi posledica splo{ne rasti in nara{~anja njihovega pomena v sodobni ekonomiji ter drùbi. Za njih so {e posebej zna~ilne determinante postfordisti~ne proizvodnje fleksibilna specializacija, zna~ilna organiziranost delovne sile oziroma tako imenovani mehki lokacijski dejavniki. Za njih je lokacija zunaj mesta pomembna zaradi tega, ker potrebujejo sodobno infrastrukturo, ki se za~ne z s {tevilnimi razpolòljivimi parkiri{~i in modernimi pisarni{kimi prostori (Criekingen in ostali 2006). 5.4 NA^RTOVALSKI VIDIK EKONOMSKE PREOBRAZBE MESTA Za~etki na~rtovanja mestnega prostora segajo v pozno obdobje industrijske revolucije oziroma v »zla-to dobo urbanizacije« (Poga~nik 1999, 28). Industrializacija je bila povsem »divja« in v za~etnih fazah je urbana eksplozija potekala brez na~rtov in {e zlasti brez omejitev. Malo znano dejstvo o Dunaju z za- ~etka 20. stoletja je, da je bilo mesto kljub statusu svetovne me{~anske prestolnice ve~inoma brez teko~e vode, z zelo redkimi sanitarijami, dvigali in telefonskimi zvezami (Hall 1998). Nevzdr`ne komunalne in sanitarne razmere so proti koncu 19. stoletja botrovale prvim regulacijskim na~rtom. Mesta so regulacije zastavile zelo {irokopotezno, na Dunaju pod vodstvom arhitekta Wagnerja, v Barceloni Cerda, v Ljubljani Fabianija. Na~rtovanje mest je postalo zakonsko sistemati~no urejeno na za~etku 20. stoletja. Kot posledica zna~ilnega modernisti~nega pogleda na urejanje prostora se je izvajalo z dolo~anjem namembnosti povr{in oziroma coniranjem. V Ljubljani {e vedno velja prostorski na~rt, ki je bil sprejet leta 1986 in naknadno ve~krat spremenjen. Sledi zna~ilnemu vzorcu coniranja in lo~evanja namenske rabe tal na poselitveno, oskrbno, proizvodno, rekreacijsko, kmetijsko in drugo rabo. Prostorski na~rt je v veliki meri temeljil na zgo{~evanju ve~ine ekonomskih aktivnosti na dolo~enih obmo~jih. Mestno sredi{~e je bilo na primer ozna~eno kot obmo~je prepletanja stanovanjskih, poslovnih in oskrbnih dejavnosti, ozna~ene so bile tudi posami~ne industrijske cone s proizvodno, pa tudi komunalno in energetsko funkcijo. V zadnjih 15 letih je pri{lo do precej obsènih sprememb zaradi dekoncentracije trgovske funkcije iz mestnih sredi{~, ko so dolo~ene lokacije na obrobju mesta pridobile oskrbno hunkcijo. Kljub temu se formalno na ve~ini novej{ih trgovskih povr{in {e vedno uporablja oznaka »P«, ki ozna~uje povr{ine za proizvodnjo, skladi{~a in terminale (UL SRS 11/86). Od sprejetja prostorskega na~rta do zdaj se je celoten drùbenoekonomski poloàj temeljito spremenil. Z uveljavitvijo postfordizma se spreminja teì{~e bivanja (suburbanizacija), zgodili so se tudi nekateri prelomni procesi, med katerimi velja izpostaviti vzpon informacijsko-komunikacijskih tehnologij in izjemno motorizacijo prebivalstva. Tako Sieverts (2003, 72) opozarja, da stara planerska na~ela hierarhi~no 205 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole strukturiranih sredi{~ (na primer oskrbnih ali stanovanjskih) ne zdrìjo ve~. Za ve~ino prebivalstva, ki se vozi z avtomobilom, je sredi{~e mesta ~edalje tèje dostopno in zato izgublja svojo visoko hierarhi~no funkcijo, ki jo predvidevajo starej{i prostorski na~rti. Analiza posameznih dejavnosti v Ljubljani je razkrila, da znotraj mesta in v obmestju è obstajajo novej{a sredi{~a ekonomskih aktivnosti. Mesto in mestna regija sta postala velika, v globalno ekonomijo vpeta sistema proizvodnje in potro{nje s spe-cializiranimi in prostorsko lo~enimi dejavnostmi, kar ljudem omogo~a prihranek na ~asu. V zvezi s tem je Sieverts zapisal (2003, 76): »… Kot reprezentacija drùbe, ki zaradi delitve delovne sile postaja vse bolj specializirana, je vsakodnevno ìvljenje prav tako razdeljeno na prostorske in ~asovne »otoke« s spe-cializiranimi funkcijami. Te otoke povezujejo prometne poti, ki pa ne omogo~ajo kakovostnega ìvljenja. @e ìvljenje majhnega otroka se dogaja znotraj medsebojno povezanih specializiranih lokacij, kot so igri{~e, vrtec, {ola, {portni klub, glasbena {ola …«. Sievertsovo shemo dnevnih aktivnosti lahko prestavimo v skico dnevne aktivnosti, ki ima velik vpliv na prostorsko zgradbo mesta. Obmo~ja, znotraj katerih potekajo dnevne aktivnosti (tako imenovano polje aktivnosti), so v sodobni drùbi zna~ilno razpr{ena in zvezdaste oblike. Med tovrstne aktivnosti spadajo jutranji odhod na delo, prevoz otrok v vrtce in {ole, popoldansko nakupovanje v oskrbnih sredi{~ih na mestnem obrobju in ve~erna rekreacija v sredi{~u mesta. Gre za zna~ilen primer gibanja prebivalstva, ki zahteva veliko mobilnost z osebnimi prevoznimi sredstvi in lo~enost dejavnosti v prostoru. V dejanskemu prostoru to vodi k decentralizaciji in dekoncentraciji funkcij bivanja, proizvodnje in dolo~enih storitev, ob hkratni koncentraciji finan~nih in drugih kontrolnih funkcij (Ravbar 2002, 17). Kljub na~elni podpori policentri~nemu razvoju v strate{kih prostorskih dokumentih Slovenije (Ravbar 2002), to pravzaprav krepi koncept decentralizirane koncentracije naselbinskega sistema, V Sloveniji je ta koncept prostorskega razvoja zaradi zna~ilno razpr{enega sistema poselitve in neuravnoteènosti sredi{~nih naselij (mest) znotraj urbanega sistema {e posebno izrazit (^erne 2004, 92). V nadaljevanju predstavljamo nekatere zna~ilne koncepte na~rtovanja, ki se omenjajo v literaturi. Za~enjamo s konceptom policentri~nega mesta, ki se nana{a zlasti na vse ve~jo dekoncentracijo aktivnosti in nastanek policentri~ne mestne regije. Drug pogosto omenjan koncept je sonaravno na~rtovano mesto. Nazadnje poudarjamo {e nekatere zna~ilnosti prvin ekonomske preobrazbe, potrebnih pri na~rtovanju mesta. 5.4.1 NA^ELO NA^RTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – POLICENTRI^NO MESTO »… Sodobnej{i koncepti naselbinskega razvoja zagovarjajo tezo, da je treba tudi v obmestjih ve~i-ne mest … spo{tovati prvinske naselbinske zakonitosti … Fokusiranje prometnih tokov in aktivnosti, povezanih z zmanj{evanjem {tevila cestno-prometnih koridorjev v obmestjih, sluì na eni strani strnje-vanju funkcij bivanja, dela in nakupovalnih sredi{~, na drugi strani pa posredno {e zmanj{evanju dodatnih prometnih obremenitev … Tako naj bi se vse bolj uveljavili principi me{ane rabe povr{in, ki stremijo k prostorskemu prepletu funkcij namenske rabe povr{in …« (Ravbar 2002, 17). Sieverts (2003, 17) meni, da se je treba dokon~no posloviti od starega, strnjenega (enosredi{~ne-ga) mesta in pri na~rtovanju upo{tevati nove spremenljivke drùbenega in ekonomskega razvoja, saj klasi~na na~rtovalska orodja zatajijo pri na~rtovanju nove oblike mesta (ali zwischenstadta). [e ve~, prizadevanja za ohranjanje ~im bolj strnjenega mesta in »preganjanje« suburbanizacije lahko po njegovem mnenju le {e pove~a probleme, povezane z opu{~anjem funkcij zgodovinskega mestnega jedra in razpr{enostjo poselitve. Procese, zna~ilne za sodobno drùbo, je enostavno treba sprejeti. Ve~ina ljudi èli ìveti v zelenem; biti èlijo ~imbolj prostorsko mobilni in imeti ~im {ir{i ìvljenjski prostor. Po njegovem mnenju je naloga planerjev, da vse omenjene aktivnosti sku{ajo na~rtovati na na~in, ki bo omogo~al racionalno in trajnostno rabo prostora. Eden izmed takih konceptov je lahko decentralizirano me{anje rabe povr{in, kjer imajo ekonomske aktivnosti pomembno vlogo (Ravbar 2002, 17). Me{anje prostorske rabe naj bi bilo najbolj u~inkovito orodje, ker omogo~a dvoje: 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 B B B B BZ B Z B B B B B B B Z B Z B B B B B Z B B Z Z B B Z B B B B B B B decentralizirana koncentracija decentralizirano me{anje funkcije bivanja in zaposlitve funkcije bivanja in zaposlitve B – kraj bivanja centralno naselje z obmestji (mestna regija) Z – kraj zaposlitve Slika 77: Na~elo decentralizirane koncentracije in me{anja rabe povr{in po Ravbarju (2002). • hkrati upo{teva sodobne lokacijske dejavnike tako ekonomskih aktivnosti kot bivalnih teènj prebivalcev, ki teìjo k dekoncentraciji; • omogo~a ve~jo policentri~nost znotraj mesta in mestne regije, kar prispeva tudi k zmanj{evanju {tevila potovanj med posameznimi obmo~ji. Na~ela prostorskega na~rtovanja morajo zato slediti zakonitostim postindustrijskega mesta in jih upo{tevati. Bontje in Burdack se na primer posve~ata zlasti novej{im poslovnim obmo~jem v urbanih in suburbaniziranih okoljih. Po njunem mnenju bi morala biti tak{na obmo~ja delèna ve~ javne pozornosti in javnih sredstev, predvsem pa je nujno, da se ti poli rasti ne razvijajo kot konkurenca mestu, ampak skladno in dopolnjujo~e dejavnostim znotraj strnjenega mesta (Bontje in Burdack 2005, 18). Tudi prostorsko na~rtovanje naj bi znotraj mestne regije spodbujalo policentri~nost namesto enosmerne dekoncentracije in decentralizacije ekonomskih in ostalih funkcij. Na~rtovalski koncept, ki upo{teva policentri~no mesto, sku{a ~lovekove aktivnosti usmerjati tako, da prepre~uje nekatere procese, ki izhajajo iz vse ve~je prebivalstvene in gospodarske vloge obmestnega prostora. Spontan razvoj suburbaniziranih obmo~ij je namre~ zna~ilno stihijski in temelji na pozidavi zelenih povr{in (greenfield razvoj ali »razvoj na travniku«). Tudi nekatere ekonomske aktivnosti, ki so jim pomembne zlasti dobra prometna dostopnost in nìje cene zemlji{~, se ume{~ajo na kakovostne zelene povr{ine, kar pomeni ekolo{ko siroma{enje in dolo~eno prostorsko potratnost. Po drugi strani pa pretirano stihijski razvoj delovnih mest vodi v krepitev prometnih tokov in s tem povezano rast stro{- kov. Zato mora razvojna politika na regionalni ravni temeljiti na naslednjih ciljih (Ravbar 2002, 32): • uravnoteènem policentri~nem razvoju omrèja mest in oblikovanju novih razmerij s podeèljem, usmerjenih v enoten urbani sistem; • na~rtovanju teh omreìj skladno s specializacijo, tako znotraj mestnih regij kot med njimi; • povezovanju omreìj razli~nih ravni s pomo~jo u~inkovitih prometnih povezav; • naselbinski razvoj, ki je naravnan »navznoter«; 207 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole • zmanj{evanje odvisnosti od osebnega prometa ter spodbujanje javnega prometa in alternativnih oblik prometa (kolesarjenje); • izbolj{anje okoljskih razmer z zmanj{evanjem prometnih tokov, intermodalnimi sistemi in izgradnjo prometno-informacijske infrastrukture. @e na{tevanje ciljev razvojne politike govori v prid tezi, da se sodobno na~rtovanje mesta ne sme osredoto~iti zgolj na obmo~je strnjenega dela mesta, pogosto tudi ne na administrativno dolo~eno obmo~- je mesta. Mesta s sodobnim razvojem (tako ekonomskim kot prebivalstvenim) so postala bolj odvisna in povezana s svojim zaledjem kot kadarkoli prej. Mu{i~ (2005, 145) ugotavlja, da sta regionalno in urbanisti~no na~rtovanje medsebojno soodvisna oziroma, da so urbanisti~na merila neobhodno potrebna za konkretizacijo regionalnih na~rtov, in obratno. Sieverts (2003) celo predlaga integracijo razli~nih ravni na~rtovanja, pri ~emer je temeljna regionalna raven. Po njegovem mnenju je namre~ regionalno na~rtovanje lahko edina raven na~rtovanja mesta in mestne regije, saj sta mesto in njegovo zaledje del istega sistema in ju zato ne moremo na~rtovati lo~eno. To velja tudi za urbanisti~no in krajinsko na~rtovanje, ki bi ju morali zdruìti v enotno, regionalno na~rtovanje. Za podporo predlaga tudi institucionalne reforme oziroma ustanovitev institucije »regionalnih ùpanov«, ki bi imeli popolno suverenost nad na~rtovanjem in uresni~evanjem na~rtov na regionalni ravni (Sieverts 2003, 128). Iz te ideje izhaja tudi njegov izraz »regijsko mesto«, ki ga je v Sloveniji vpeljal Drozg (2006). Regionalno raven prostorskega na~rtovanja mest zatorej poleg strnjenega dela mesta sestavlja tudi njegovo obmestje: suburbanizirana in urbanizirana naselja z drugimi poselitvenimi oblikami (poslovna, industrijska, trgovska in podobna obmo~- ja). Plut (2006, 165) v podobnem kontekstu omenja model regionalnega mesta z zna~ilno koncentracijo aktivnosti, ki upo{teva è omenjena na~ela funkcijske policentri~nosti znotraj mestne regije. Model decentraliziranega osredoto~anja funkcij je postal glavni trajnostno usmerjeni model razvoja mestne regije in vklju~uje tako razvoj strnjenega mesta kot decentralizirano zgo{~evanje suburbaniziranih obmo~ij ([a{ek Divjak 2002, 34). Frey (1999; povzeto po [a{ek Divjakovi 2002, 36) kot pravo kombinacijo modela, ki omogo~a »trajnostne parametre«, omenja prav regionalno mesto ali policentri~no mesto. Kako dolo~iti meje mestne regije je zaradi njihove zabrisanosti, prepletanja in hierarhi~nosti è drugo, tèje vpra{anje. Drozg (2006, 35) razmi{lja, da za posamezno mestno regijo obstaja ve~ mej glede na to, kak{no mestno regijo imamo v mislih – fizi~no, socioekonomsko ali gospodarsko. Ravbar (2002, 33) kot moèn in uresni~ljiv model razvoja mestnih regij vidi tako imenovani model plitkega in decentraliziranega omrèja satelitskih mest. Temelji na koridorski integraciji ob posameznih razvojnih vozli{~ih v pokrajini – poglavitni koncept je tudi tokrat me{anje razli~nih rab prostora, ki bi v tak- {na satelitska naselja sku{alo uvesti dolo~eno mero samozadostnosti in bi povzro~ilo dobro medsebojno povezanost z javnim potni{kim prometom. Z me{anjem funkcijske namembnosti rabe prostora v teh naseljih bi dosegli bolj racionalno organizacijo prometnih tokov (kraj{e poti, manj potreb po dalj{ih potovanjih) in hkrati glavnini prebivalstva omogo~ili uresni~itev potrebe po kakovostnem ìvljenju v »zelenem« zunaj strnjeno pozidanega mesta. Obenem bi zadostili tudi Sievertsovim (2003) temeljnim konceptom na~rtovanja mestnega prostora, to je ohranjanju gostote, sredi{~nosti, urbanosti in kakovostnega okolja. 5.4.2 NA^ELO NA^RTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – SONARAVNO MESTO Poleg prostorske omejitve in prostorskega razvoja lahko omenimo {e nekatere druge, prav tako pomembne koncepte razvoja mest in mestnih regij. ^e je z vidika prostorskega razvoja prevladalo na~e-lo decentralizirane koncentracije (regionalno ali policentri~no mesto), obstajajo tudi na~ela, ki èlijo mestni razvoj omejiti »… znotraj prostorskih in okoljskih zmogljivosti …« (Plut 2006, 132). Trenutni razvoj mest, tudi Ljubljane, je namre~ z zornega kota pritiskov na okolje izrazito negativen. Zlasti èlja po vse ve~- ji mobilnosti prebivalstva, ki jo v veliki meri spodbuja policentri~na in funkcionalno vse bolj raznovrstna zgradba znotraj mestne regije, namre~ pomeni dvoje: • razra{~anje prometne infrastrukture na ra~un drugih funkcij in s tem povezani problemi (onesnaè- vanje, hrup); 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 • pove~evanje obremenjevanja okolja zaradi spremenjenega na~ina ìvljenja (potro{ni{tvo, ve~ja poraba energije, vode in nenazadnje tudi prostora – »… ve~ pozidanih povr{in za manj aktivnosti, ki na njih potekajo …« (Sieverts 2003). Na~elo koncentriranega me{anja rabe povr{in sku{a omenjena negativna obremenjevanja do dolo- ~ene mere izni~iti, saj na suburbaniziranih obmo~jih predvideva funkcionalno prepletanje in na teoreti~ni ravni manj{e potrebe po potovanjih (Ravbar 2002). Poga~nik (2000) na~elo sonaravnega razvoja mesta poimenuje kar »mozai~no mesto«, za katerega je bistveno, da se delovna mesta pribliùjejo kraju bivanja v mozai~nem in prepletenem regionalnem vzorcu. Plut (2006) omenja {e druga na~ela Slika 78: Shema na~ela »petih prstov« pri na~rtovanju suburbaniziranih obmo~ij v Københavnu (Montgomery 2007). 209 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole sonaravnega prostorskega na~rtovanja, ki jih je deloma predlagal tudi Sieverts (2003). Ve~inoma gre za integracijo posameznih vrst planiranja, na primer rabe zemlji{~ in prometa v mestu. Integrirano na~rtovanje zemlji{~ in prometa je ponekod è ustaljena praksa in pomeni hkratno na~rtovanje obeh prvin v prostoru, s ciljem ume{~anja prometno najbolj zahtevnih dejavnosti na obmo~ja, ki so najtèje dostopna z osebnimi avtomobili (na primer trgovskih sredi{~). Prometno najbolj generativne dejavnosti (trgovske in ostale storitvene) se naj bi tako ume{~ale linearno, na z javnim prometom najbolje dostopna obmo~- ja, ob hkratnem omejevanju osebnega prometa (Bole 2004b). Na Nizozemskem se tak{en na~in imenuje »ABC na~rtovanje«, s katerim obmo~ja na~rtno razdelijo glede na njihovo dostopnost z javnim prometom. Podoben koncept je prevladal tudi v Københavnu, kjer so suburbanizirana obmo~ja na~rtovali ob petih linearnih koridorjih, ki so jih povezali s sodobno hitro èleznico, ob tem pa omejili parkiranje in avtomobilski promet (Montgomery 2007, 262 in 263). Med na~ela sonaravnega na~rtovanja mest spada {e integracija okoljskega in prostorskega na~rtovanja, ki temelji na ekosistemski podlagi. Mrène strategije na~rtovanja pri oblikovanju mest upo{tevajo vklju~itev vodnega in prometnega omrèja. Del sonaravnega prostorskega na~rtovanja je tudi krepitev vloge odprtega prostora, saj imajo zeleni, odprti prostori pomembno ekosistemsko vlogo v obremenjenem mestnem okolju (Plut 2006). Pomemben del sonaravnega na~rtovanja je tudi me{a-na raba prostora, koncept, ki je bil è ve~krat omenjen. Ne le, da v teoriji prispeva k zmanj{evanju obremenjevanja okolja zaradi manj{ega {tevila potovanj, ampak ohranja tudi vitalnost obmo~ja in prispeva k njegovi »urbanosti« (Montgomery 2007). Plut (2006, 142) kot del sonaravnega prostorskega na~rtovanje omenja tudi urbano prenovo, ki temelji na obnovi stavb in degradiranih obmo~ij v mestu (razne industrijske, komunalne cone). Poudarja zlasti spreminjanje v zelene povr{ine, ki spodbujajo ekosistemsko zasnovo mesta in izbolj{ujejo bivalno okolje. 5.4.3 UPO[TEVANJE SPREMENLJIVK EKONOMSKE PREOBRAZBE PRI NA^RTOVANJU MEST Kaj je treba upo{tevati pri prostorskem na~rtovanju mest ob izpolnjevanju dolo~enih pogojev, ki izhajajo iz ekonomske preobrazbe, in jih omenja tudi na{a {tudija? To so novej{i, tako imenovani mehki lokacijski dejavniki, nova razmerja med mestnim sredi{~em in obrobjem, policentri~nost znotraj mestne regije, terciarizacija in deindustrializacija, decentralizacija dolo~enih ekonomskih aktivnosti in centralizacija drugih (kulturne industrije, javne uprave) … Te in druge spremenljivke so nepogre{ljive tako pri na~rtovanju mesta kot mestne regije. Thorns (2002, 188) meni, da gre na nek na~in za libera-lizacijo prostorskega na~rtovanja, saj le-to postaja bolj konsenzualno, usmerjeno v spodbujanje podjetni{tva, zagotavljanje javno-zasebnega partnerstva pri dolo~enih gradnjah ali projektih. Na nek na~in gre za premik iz »kontroliranega« v »razvojno-intervencijski« koncept na~rtovanja, ki sku{a povezovati procese in jih usmerjati na ustrezen na~in (Lobnik 2002, 14). Iz tega najbrìzhajajo novej{i izrazi in koncepti, kot so urbani management ali regionalni management. Urbani management je dokaj nov izraz, ki so ga sprva uporabljali zgolj ekonomisti, pozneje demografi, politiki, planerji, zdaj pa v nekaterih dràvah predstavlja uveljavljen instrument na~rtovanja mestnega prostora (Van Dijk 2003). Izraz spominja na eno od mnogih novodobnih skovank iz besede manager, in predstavlja interdisciplinarni pristop k urejanju mesta, temelje~ na povezovanju ekonomije, arhitekture, politike, sociologije in geografije. Gre skratka za mozaik vseh ved, ki preu~ujejo mesto. Urbani management se ubada z najbolj pere~imi problemi v mestih, na primer rev{~ino, kriminalom, onesna- ènostjo in prometnimi zastoji, pri ~emer sku{a dose~i najve~jo mòno mero zastopanosti tako javnega kot zasebnega sektorja. Na tej to~ki se skriva tudi bistvo urbanega managementa; deloval naj bi namre~ tako, da bi povezoval zasebni in javni kapital v tako imenovane PPP-je (private public part-nerships). Poleg pritegnitve zasebnega kapitala sta pomembni tudi udelèba civilnih zdruènj in decentralizacija urejanja prostora. Temeljno na~elo je, da morajo sredstva za skladnej{i razvoj mesta priti tudi iz zasebnega kapitala – javne finance namre~ ne morejo popraviti napak, ki jih zagre{i zasebni 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 kapital v imenu hlastanja za dobi~kom. Namesto popravljanja napak se sredstva sku{a usmerjati na na~in, ki bi investitorju prina{al dobi~ek in hkrati prispeval k re{evanju razvojnih problemov mesta. Najbolj znani dràvi, ki sta institucionalizirali funkcijo urbanega managerja, sta Nizozemska in Nova Zelandija (Griffin 2000). Podobne pristope v sodobnem regionalnem na~rtovanju omenja tudi Ravbar (2005b, 64). Ti prav tako vklju~ujejo podjetni{ko svetovanje in druge pristope regionalne politike, ki v prvi vrsti izbolj{ujejo regionalno konkuren~nost s spodbujanjem podjetni{tva, razvojem inovacij in poudarjanjem funkcije znanja. Analiti~no tak{no na~rtovanje sloni na razvojnih programih za poslovno okolje, ki upo{tevajo postfordisti~no paradigmo: mehke lokacijske dejavnike (spodbujanje kakovosti ìvljenja za visoko kva-lificirano delovno silo), izobraèvanje, spodbujanje inovacijskih projektov, spodbujanje vpetosti v globalna trì{~a in sodelovanja med podjetji (ustanavljanja grozdov). Nenazadnje je treba upo{tevati tudi nov pogled na obseg mesta, ki ne vklju~uje zgolj strnjeno pozidano mesto, temve~ tudi njegovo obmestje, zato je potreben prehod na regionalno raven na~rtovanja in odlo~anja. Ravbar (2005b) tako omenja {tevilne sodobne instrumente regionalnega managementa, ki so podobni tistim v urbanem manage-mentu. Zato lahko sklepamo, da gre v bistvu za podoben na~in izvajanja regionalne oziroma mestne politike, razlika je le v razli~nih prostorskih ravneh. Omenjajo se razvojno na~rtovanje, prepri~evalno na~rtovanje, moderacijsko-komunikacijski postopki, na~elo soglasja in podobno. Kljub temu je treba poudariti, da managerski pristopi k prostorskemu na~rtovanju ne spreminjajo ciljev, ki {e vedno stremijo k spodbujanju lastnega, notranjega razvoja, zmanj{evanju razvojnih razlik in izbolj{anju drùbenega ter fizi~nega okolja (^erne 2005; Ravbar 2005b). Managerski pristop je le metoda v na~rtovanju, ki sku{a udejaniti zastavljene planske cilje, vendar ne na na~in vodenja ali kontrole, temve~ konsenzualno in z mediacijo. Na drugi strani Montgomery (2007, 299) poudarja zlasti pomen ustvarjalnosti (kreativnosti) v mestih, kar je skladno z uveljavljanjem postfordisti~ne paradigme v na~rtovanju mesta. Ve~krat se omenja Florido (2002), ki je poudarjal pomen ustvarjalnosti pri ekonomskem razvoju mest in treh T-jev: tehnologije, talenta in tolerance (strpnosti). Njegova temeljna teza je, da razvoj krepijo ustvarjalni ljudje (»talent«), ki najraje ìvijo v raznolikem okolju, odprtem za nove ideje (»toleranca«). Ta ~love{ki kapital je zelo pomemben pri kombiniranju znanja z novimi tehnologijami (»tehnologija«) in pri ustvarjanju novih proizvodov, ki so klju~ni pri fleksibilnem na~inu proizvodnje. Ta teì k prilagodljivosti, raznovrstnosti in upo{tevanju individualnega okusa potro{nika. Zato je po mnenju mnogih avtorjev klju~na sestavina uspe{nega drù- benoekonomskega razvoja koncentracija ustvarjalnih poklicev (Florida 2002; Montgomery 2007; Ravbar in Bole 2007), naloga na~rtovanja pa je, da omogo~a in spodbuja nastajanje ustvarjalnih delovnih mest. Tako (Montgomery 2007, 303) meni, da se ustrezen ustvarjalni milje lahko izoblikuje le na krajih, ki so zanimivi z vidika kulturnega ìvljenja, zabave, ìvahnega uli~nega dogajanja in nenazadnje tudi specifi~ne arhitekture in mestne oblike. »… Ustvarjalni milje je prostor, kjer je kriti~na masa podjetnikov, intelektualcev, drùbenih aktivistov, umetnikov ali {tudentov v odprtem, kozmopolitanskem kontekstu in kjer medsebojna bliìna (face-to-face) ustvarja nove ideje, proizvode, storitve ter tako prispeva h gospodarskem uspehu …« (Landry 2000; povzeto po Montgomeryju 2007, 303). Po Montgomeryjevem mnenju bi na~rtovanje moralo zagotoviti temeljne pogoje za razvoj ustvarjalnega miljeja in posledi~no ustvarjalnih poklicev. Avtor tako omenja tri temeljne pogoje oziroma dejavnike (Montgomery 2007, 309): • Prvi je spodbujanje dejavnosti (activities), kar se doseè z me{anjem rabe zemlji{~ na povsem lokalni ravni. To namre~ pomeni mònost sre~evanja in interakcije raznolikih ljudi. Nadalje so pomembni {e organizacija prireditev, ìvahna »ve~erna ekonomija«, spodbujanje malih in srednje velikih podjetnikov in {tevilne druge dejavnosti. • Drugi dejavnik je mestna zgradba ali oblika. Morfologija mesta mora biti ~im bolj raznovrstna in prilagodljiva, to pa pomeni, da se je treba izogibati dolo~enim rabam zemlji{~, ki se tèko prilagodijo ali jih ni mòno hitro spremeniti v bolj aktualno rabo. Ohranjati se morajo tudi javni prostori (parki, ave-nije, trgi) in privla~na arhitektura. 211 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole • Tretji dejavnik je pomen ali identiteta mesta. S tem Montgomery poudari pomen zgodovinske podlage pri ustvarjanju »krajev«. Znanje namre~ ne pride kar samo od sebe, temve~ je rezultat dolgotrajnih, zgodovinskih procesov v dolo~enem okolju. Zato je idealno, ~e se na tej zgodovinski podlagi gradi-ta ustvarjalnost in gospodarski razvoj. Podu~en primer je nizozemsko mesto Leiden, ki je v sodobnosti svetovna prestolnica biogenetske industrije, ki sloni na bogati zgodovini biolo{kega raziskovanja s {tevilnimi znanimi raziskovalci, prvem botani~nem vrtu v Evropi in podobnem (Ravbar in Bole 2007). V povezavi z na~rtovanjem mesta Montgomery (2007, 371) v sedanjih drùbenoekonomskih razmerah omenja ve~ mònosti. V jedru mesta (histori~no in osrednje poslovno) bi se morala spodbujati me{ana stanovanjsko-poslovna raba prostora. Spodbujati je treba tudi »ve~erno ekonomijo« in prireditve. Najve~ji na~rtovalski izziv vidi v omejevanju rabe osebnih avtomobilov v sredi{~u mesta. Podobno meni Sieverts (2003, 18). Zanj je najve~ja nevarnost za mestno jedro prav napa~na na~rtovalska politika, ki sku{a sredi{~e mesta revitalizirati s spodbujanjem trgovine. Pri tem opozarja, da se funkcija mestnega sredi{~a kot javnega prostora kr~i, trgovine v mestnem sredi{~u pa niso konkuren~ne sodobnim nakupovalnim sredi{~em. Meni, da je revitalizacija mestnega sredi{~a odvisna od {tevila prebivalcev, ki tam ìvijo – ~e bo v sredi{~u ìvelo dovolj ljudi, se bodo ohranile tudi trgovine. Zato je treba spodbujati zlasti stanovanjsko rabo, ki zagotavlja tudi, da mestno sredi{~e ne postane zgolj turisti~na privla~nost, ampak tudi kraj bivanja in s tem povezanih gospodarskih funkcij. Starej{a in degradirana obmo~ja znotraj mesta (starej{e industrijske ali komunalne cone) morajo postati nova poslovna in stanovanjska obmo~ja. Ker je klasi~na, delovno intenzivna industrija v razvitem svetu v veliki krizi in se seli v manj razvite dràve, morajo ta obmo~ja postati bolj raznovrstna. Montgomery (2007, 372) na njih predvideva bodisi rast postfordisti~ne industrije (visoko tehnolo{ke, kulturne) bodisi umestitev poslovnih aktivnosti, ki so prav tako potrebne za mesto, a s navadno na obmo~jih z nìjo vrednostjo zemlji{~ (razna popravila, osebne storitve in obrt, skladi{~a, avtosaloni in podobno). Skladno s sonaravno paradigmo na~rtovanja so degradirani kraji primerni tudi za urbano prenovo v zelene, parkovne in rekreacijske povr{ine, ki so pomemben del mehkih lokacijskih dejavnikov, saj izbolj{ujejo kakovost bivanja. Ostanejo le {e na~ela na~rtovanja v suburbaniziranem okolju mestne regije. Sieverts (2003) meni, da je treba ta obmo~ja koridorsko navezati na strnjeno mesto, pri ~emer moramo dati absolutno prednost javnemu prometu. Dolo~ene dejavnosti se lahko selijo v obmestje tako dolgo, dokler je zagotovljena trajnostna mobilnost prebivalcev oziroma delavcev. Obmestju je treba prepustiti tudi oskrbo, saj so silnice dekoncentracije trgovine v mestu premo~ne. Montgomery (2007, 373) na drugi strani omenja »reurbanizacijo« tovrstnih obmo~ij, zlasti z me{anjem razli~nih rab prostora in uveljavljanjem stanovanjske funkcije tudi na povsem poslovnih suburbaniziranih obmo~jih. Vsem konceptom na~rtovanja mestnih regij je skupno, da poudarjajo uravnoteènost in policentri~nost. Uravnoteènost v smislu, da se predeli mestne regije razvijajo kar najbolj skladno, brez pretirane koncentracije ali dekoncentracije. Policentri~nost pa v smislu notranje specializacije regije glede na lokalne prednosti in potenciale, ob hkratnem zagotavljanju dolo~ene medsebojne hierarhije (Ravbar 2002, 32). Bontje in Burdack (2005) sta ob preu~evanju poslovnih con na suburbaniziranih obmo~jih ugotovila, da je zelo tèko zagotoviti razvoj, ki bi upo{teval omenjena na~ela v mestni regiji. Poglavitna ovira je kratkoro~nost pogledov vseh bistvenih akterjev, to je podjetnikov, na~rtovalcev in politikov, ki jih zanimajo zlasti kratkoro~ni dobi~ki, manj pa dolgoro~ne ugodnosti, ki izhajajo iz bolj uravnoteène in policentri~ne zgradbe mestne regije. V razmerah ekonomske preobrazbe mest je zato pomembno strate{ko na~rtovanje. V tem kontekstu Montgomery (2007, 379) kot dober primer na~rtovalske prakse izpostavlja københavnski koncept petih prstov. Ta izpostavlja strate{ka obmo~ja, na katerih bo potekal nov razvoj, upo{teva èljo po ìvljenju in delu v »zelenem«, a hkrati strnjeno pozidani del mesta povezuje z njegovim zaledjem in onemogo~a pretirano odvisnost od osebnih avtomobilov. Pri strate{kem prostorskem na~rtovanju je vsekakor najpomembnej{e predvidevanje, kako se bo razvijalo gospodarstvo, kak{na bo ponudba in kak{ne bodo potrebe po dolo~enih dejavnostih, obenem pa vse to usmerjati na na~in, da se doseè optimalna zgradba prostora. 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Iz omenjenih konceptov policentri~nega mesta, sonaravnega mesta in spremenljivk ekonomske preobrazbe lahko izlu{~imo bistvene sestavine prostorskega na~rta postindustrijskega mesta. Navedeni cilji (ali priporo~ila) upo{tevajo tako tènje in èlje prebivalstva oziroma gospodarstva po dekoncentraciji kot tudi dolo~ene ukrepe, ki te èlje »racionalizirajo« in jih vpenjajo v bolj sonaraven razvojni koncept. V regionalnem merilu lahko izpostavimo naslednja priporo~ila: • Kot prvo mora vsak na~rt obsegati mesto in njegovo zaledje (òje suburbanizirano obmestje in {ir{i urbaniziran mestni prostor z èpi podeèlske pokrajine). Zato je nujen regionalni vidik na~rtovanja, saj se dolo~ene ekonomske aktivnosti selijo izven strnjenega dela mesta, a so popolnoma odvisne od njegove bliìne in prometne navezave. Dolgoro~no gledano naj bi mestna regija postala ne le »na- ~rtovalska« regija, temve~ tudi administrativna. • Zaradi nevarnosti pretirane dekoncentracije in razpr{enosti (stihijskega razvoja) se ve~ina avtorjev strinja, da je potrebno osredoto~anje dejavnosti in spodbujanje tako imenovanega mrènega koncepta, ki vodi v bolj policentri~no zgradbo mestne regije. Novej{e sredi{~e je treba oplemenititi z dejavnostmi in ga z drugimi sredi{~i v tej mreì s povezati sodobno (javno) prometno infrastrukturo. • Funkcije poslovnih in drugih novej{ih obmo~ij v suburbaniziranih predelih mestne regije naj se spodbujajo in nadalje razvijajo, a skladno in v sozvo~ju z razvojem strnjenega mesta. Namesto tekmovalnosti med sredi{~em (strnjenim mestom) in obrobjem (»poli rasti« v suburbaniziranem okolju) je potreben uravnoteèn razvoj in dolo~ena mera gospodarske specializacije, odvisne od lokalnih razmer. • Novej{e poslovne cone v obmestju naj se razvijajo skladno s paradigmo mehkih lokacijskih dejavnikov, ki ob upo{tevanju sonaravnega razvoja zahtevajo dobro dostopnost do podpornih ustanov (javne slùbe, izobraèvalne, raziskovalne in podobne ustanove), vezanih na strnjeno mesto, ter primerno kakovostno zeleno okolje. Dolgoro~no, strate{ko na~rtovanje je nujno in naj vklju~uje razvoj drugih funkcij (med njimi tudi bivalne – me{anje rabe tal) ter dobro povezavo z ostalimi sredi{~i v regiji. • Znotraj strnjenega dela mesta je treba krepiti stanovanjsko funkcijo, {e zlasti v zgodovinskem sredi{- ~u, saj se le tako lahko prepre~i izgubo drugih funkcij mestnega sredi{~a. Znotraj mesta naj se varuje kulturna dedi{~ina, ki se lahko nadgrajuje s sodobnimi urbanimi formami, kar privla~i delavce v kulturni industriji (del ustvarjalnih poklicev). Vitalnost mesta naj se spodbuja z raznimi kulturnimi, rekreacijskimi in {portnimi prireditvami ter ìvahnim ve~ernim dogajanjem (Sieverts 2003, Montgomery 2007). • Deindustrializirana in degradirana mestna obmo~ja lahko postanejo kraji nove gospodarske rasti (kulturne industrije ali drugih storitev, visokotehnolo{ke industrije ali razvoja, malih podjetnikov, osebnih servilnih dejavnosti), odvisno od krajevnih razmer in potreb. Zaradi zmanj{evanja pretirane odvisnosti od osebnega prometa je nujno na~rtovanje dobre povezanosti teh obmo~ij z javnim prometom in omejevanjem osebnega prometa. ^e gospodarski razvoj na teh obmo~jih ni moèn, so ob predhod-ni sanaciji primerna tudi za stanovanjska gradnjo ali rekreacijo. Sieverts (2003, 140)meni, da se je pri na~rtovanju mesta treba osredoto~iti na naslednje: • promet in komunikacije, • varovanje, skrb in razvoj, • preobrazba in {iritev, • orientacija in informiranje, • kultura in {port. Najpomembnej{i je promet, saj spontani, dekoncentrirani model razvoja prina{a najve~ neugodnih posledic prav zaradi pretirane motorizacije. Zato je potrebno integrirano na~rtovanje prometa in rabe tal. Varovanje, skrb in razvoj se nana{ajo zlasti na zgodovinsko mestno jedro in varovanje kulturne dedi{~ine ob hkratnem omogo~anju razvoja. Podro~je preobrazbe in {iritve se nana{a na preproste in tudi zapletene projekte novega razvoja, zlasti na obrobju mesta in v obmestju (na primer v obliki tehnolo{ko-razvojnih sredi{~ ali nakupovalnih sredi{~). Podro~je orientacije in informiranja se nana{a na dolgoro~no podobo mesta in regije, dobro povezano, ozna~eno in trdno zasidrano v zavesti prebivalcev znotraj mestne regije pa tudi zunaj nje. To podro~je se deloma prekriva s podro~jem kulture in {porta, ki s prireditvami in aktiv-nostmi sku{a zbliàti ter povezati prebivalce mestne regije oziroma krepiti njihovo regionalno identiteto. 213 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole 6 SKLEP V uvodnem poglavju smo spoznali, da je ekonomska preobrazba pomembno vplivala na razmerja v urbanem sistemu in tudi znotraj mesta. Pri iskanju odgovora na zastavljene cilje raziskave smo raziskali posledice ekonomske preobrazbe v slovenskem urbanem sistemu in znotraj njega na primeru Ljubljane. Najprej smo na teoretski ravni preu~ili, kaj ekonomska preobrazba sploh je oziroma kaj vse zajema, saj smo le tako lahko njene posledice raziskali tudi v dejanskem prostoru. Odgovore smo iskali v literaturi in ugotovili, da je ekonomska preobrazba pravzaprav è kar dolgo tema urbanogeografskega preu~evanja. Sprva so spremembe sku{ali predstaviti s teorijo ekonomske baze mest, ki je preobrazbo razlagala s spremenjenimi razmerji med uvozom in izvozom, to je med bazi~nimi in nebazi~nimi gospodarskimi dejavnostmi. Pozneje so se pod vplivom neomarksizma pojavila strukturalisti~na gibanja, ki so preobrazbo razlagala s spremenjenimi razmerji, trenji med lastniki kapitala (podjetniki, investitorji) ter fizi~no zgradbo in prebivalci mesta. Pristop, ki je v svetu {e vedno precej aktualen, se v Sloveniji, z redkimi izjemami, ni uveljavil. Teoretsko podlago predstavlja koncept postfordisti~ne paradigme, ki je koristno konceptualno orodje, s katerim lahko pojasnjujemo spremembe tako v sodobnosti kot v preteklosti. Dandanes je ta paradigma na {iroko uporabljana pri razlagi ekonomske preobrazbe, saj vklju~uje razne vidike: od tehnolo{kih sprememb, ki vplivajo na ekonomsko preobrazbo (razvoj visoke tehnologije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij), do sprememb v na~inu ìvljenja (potro{nja), ki jim sledi tudi preobrazba proizvodnje (fleksibilna proizvodnja, proizvodnja just-in-time, pomen ustvarjalnosti pri proizvodnji). V lu~i teh sprememb postfordisti~na paradigma vklju~uje tudi deindustrializacijo, saj je proizvodnja bolj fleksibilna, kratkoro~na in podvrèna globalnemu trgu delovne sile. Deindustrializacija pomeni tudi vzpon storitvenega sektorja ekonomije, zlasti tistega dela, ki skrbi za vse ve~jo potro{njo, ustvarja vedno nove ideje in simbolno dodano vrednost materialnim proizvodom. Postfordisti~na paradigma vklju~uje tudi pojav globalizacije, zlasti v prostorskem kontekstu, saj se spremembe dogajajo na svetovni ravni. Za na{o raziskavo sta bila zlasti pomembni deindustrializacija in terciarizacija. Pri zgodovinskem pregledu razvoja slovenskih mest smo ugotovili, da deindustrializacija in terciarizacija mest, ki oznanjata premik h postfordisti~nemu na~inu gospodarjenja, v Sloveniji nista nova procesa, temve~ imata korenine è v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, kar sovpada z za~etkom ekonomske preobrazbe v kapitalisti~nih dràvah. Najve~je slovensko mesto Ljubljana pravzaprav nikoli ni bilo prevladujo~e industrijsko, saj je bila slovenska industrializacija, tudi zahvaljujo~ policentri~nemu konceptu razvoja, mo~na zlasti v majhnih in nekaterih regionalnih sredi{~ih. Kljub vsemu pa najve~je spremembe segajo v ~as velike drùbenopoliti~ne preobrazbe ob koncu osemdesetih in na za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja. Nato smo analizirali zdaj{nji urbani sistem, predvsem zato, ker smo predvidevali, da je v tako imenovani postindustrijski fazi oziroma, da ga ozna~ujejo prvine postfordisti~ne paradigme, ki se izkazujejo z vstopom v tako imenovano storitveno (terciarno) fazo. Izmed 123 slovenskih mestnih naselij smo na podlagi fiziognomskih, formalnih in funkcijskih meril izlo~ili 64 mest ter prikazali poglavitne drùbenoekonomske zna~ilnosti urbanega sistema Slovenije. Ugotovili smo, da je v slovenskih mestih {e vedno mo~no zastopan sekundarni sektor (industrija, rudarstvo, gradbeni{tvo, energetska oskrba), na katerega odpade 36 % delovnih mest v dràvi. Kljub temu è prevladuje tr`ni storitveni sektor z 38 % delovnimi mesti, najmanj, 21 % delovnih mest pa ima javni storitveni sektor. Drùbenoekonomska usmeritev razkriva, da je po zaslugi malih in nekaterih srednjevelikih mest urbani sistem Slovenije v primerjavi z drugimi dràvami {e vedno nadpovpre~no industrijski. Iz povpre~ja izstopajo le najve~ja mesta (Ljubljana, Koper, Maribor, Celje), nekatera srednjevelika mesta (Nova Gorica) in nekatera »upravna« sredi{~a (Postojna, Tolmin, Dravograd). Tudi natan~nej{a funkcijska usmeritev mest kaè, da so ve~ja mesta in regionalna sredi{~a glede na dejavnostno usmeritev delovnih mest bolj raznolika. Mala mesta so izrazito specializirana, zlasti v industrijo, nekatera pa tudi v storitve, med katerimi izstopata turisti~na in javno-upravna 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 dejavnost. Z metodo potencialne dostopnosti do delovnih mest smo prikazali hierarhi~nost v slovenskem omrèju, kjer absolutno prevladuje ljubljanska mestna aglomeracija, ki izstopa v prakti~no vseh dejavnostih. [e najmanj{a stopnja centralizacije se kaè pri industrijski dejavnosti, ki je bolj enakomerno razporejena v tradicionalni obliki polmeseca in s posami~nimi industrializiranimi èpi (na primer Novo mesto, Trebnje, Idrija). Bistveno druga~ne slike ni pokazala niti analiza poslovnih subjektov v mestih. Manj{a mesta imajo v povpre~ju ve~je, specializirane poslovne subjekte z ve~jim {tevilom delovnih mest, s prevlado doma~ega kapitala in starej{im letom nastanka. Nasprotno imajo ve~ja mesta in tista s storitveno drùbenoekonomsko usmeritvijo prevlado majhnih in srednjevelikih podjetij, nadpovpre~no zastopanost tujega kapitala in ve~ji delè mlaj{ih podjetij. Sintezo vseh sprememb urbanega sistema Slovenije smo prikazali na podlagi drùbenoekonomske tipizacije, izvedene s pomo~jo kompleksnih statisti~nih metod. Glavna ugotovitev je, da je slovenski urbani sistem trenutno na prehodu iz industrijske v postindustrijsko razvojno fazo. Skrajno poenostavljena je ugotovitev, da so manj{a mesta {e vedno ve~inoma v industrijski razvojni dobi, medtem ko so se ve~ja mesta pove~ini è preobrazila v storitvena sredi{- ~a, zna~ilna za postfordisti~no paradigmo z drùbenoekonomsko usmeritvijo v storitve, mlaj{imi in manj{imi podjetji, zastopanostjo tujega kapitala in ve~jo funkcijsko raznovrstnostjo. V nadaljevanju smo pregledali izbrane procese, ki naj bi vplivali na ekonomskogeografsko zgradbo mesta v okviru postfordisti~ne paradigme. Zlasti so nas zanimale spremembe na mikroravni, to je ravni posameznega mesta in njegove okolice. Najprej smo predstavili teoretske podlage za dolo~ene procese na mikroravni. Deindustrializacijo smo ozna~ili za proces ekonomske, drùbene in prostorske preobrazbe, ki je nujno potreben za prehod na storitveno stopnjo. V Sloveniji je bil ta proces posebej izrazit po osamosvojitvi, ko je ve~ina tehnolo{ko zastarelih in nekonkuren~nih industrijskih panog za{- la v krizo, kar se na ravni mesta lahko odrazi v opu{~anju proizvodne rabe. To vodi bodisi v degradacijo mestnih obmo~ij in njihovo funkcijsko preobrazbo v bivalna ali trgovska obmo~ja bodisi v gospodarsko revitalizacijo znotraj okvirov postfordizma. Tega zaznamuje nastanek novih, ustvarjalnih podjetij ali drobnih obrtnikov, raznih visokospecializiranih ali preprostej{ih osebnih storitev in podobno. Logi~na posledica ali vzrok deindustrializacije je terciarizacija mestnega prostora. Intelektualnega dela oziroma ~lovekove ustvarjalnosti se namre~ ne da nadomestiti z novimi tehnolo{kimi postopki, zato so v ve~jih slovenskih mestih postale sredi{~e gospodarskih dejavnosti storitve. V razmerah fleksibilne specializacije in vse ve~je potro{nje so postale pomembne zlasti tiste, ki proizvodu dajejo novo, simbolno vrednost in ga zmorejo ~imbolje prodati (ogla{evati), pa tudi tiste, ki sledijo hipnim spremembam navad potro- {nikov. Deindustrializacija in posledi~na terciarizacija sta z vidika prostorskih sprememb v mestu izrazito dvojna procesa. Na eni strani se v literaturi omenja vse ve~ja dekoncentracija dejavnosti, ki so bolj odvisne od dostopnosti potro{nikov in cenej{ih zemlji{~ (trgovina, nekatere poslovne storitve in proizvodnja), na drugi pa se omenja koncentracija storitev, pri kateri sta pomembnej{a zgo{~evanje ter bliìna sorodnih in podpornih ustanov v sredi{~u. Sem spadajo razne ustanove »kontrole in mo~i«, specializirane poslovne storitve, kulturna proizvodnja in podobno. Dekoncentracija in koncentracija tako na ravni mesta kot mestne regije prispevata k nastanku bolj policentri~ne zgradbe. Zgoraj navedeni procesi torej ozna~ujejo prehod v postfordisti~en na~in proizvodnje. Zato smo jih èleli prikazati na primeru slovenskega mesta in ugotoviti, ~e so tudi na{a mesta pod vplivom novih razvojnih tokov oziroma, kak{ne so posledice teh vplivov na njihovo ekonomskogeografsko zgradbo. Izbrali smo Ljubljano v administrativnih mejah naselja in ljubljansko mestno regijo, ki sta è pri tipizaciji urbanega sistema izkazovali najbolj postindustrijski zna~aj. Sprva smo se lotili sprememb na regionalni ravni, to je na ravni ljubljanske mestne regije, kjer smo ugotovili dolo~en premik k prerazporeditvi gospodarskih aktivnosti, zlasti v smeri decentralizacije iz mesta in preseljevanja v suburbanizirana obmestja. V {estletnem obdobju je upad delovnih mest v mestnih naseljih zna{al –0,88 %. Òje obmestje se krepi zlasti s proizvodno in poslovno funkcijo; predvidevamo, da zaradi ugodnih lokacijskih pogojev, predvsem zaradi ustrezne infrastrukture, bolj{e prometne dostopnosti, nìjih cen zemlji{~ in ve~je fleksibilnosti, ki jo omogo~a ta lokacija. Primer tak{ne novej{e poslovne cone je obmo~je obrtno-industrijske 215 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole cone Trzin, ki je zna~ilno polifunkcionalno, sestavljeno iz mnoìce manj{ih podjetij in obrtnikov. Ekonomska dekoncentracija znotraj mestne regije pomeni ve~jo policentri~nost, saj se je del gospodarskih funkcij preselil v obmestje Ljubljane in blìnjih satelitskih mest, ~eprav mesta tako absolutno kot relativno ostajajo sredi{~a ekonomskih funkcij. Naslednji proces, ki smo ga raziskali v Ljubljani, je bil oblikovanje sekundarnih ekonomskih sredi{~, ki v zadnjem ~asu nastajajo poleg tradicionalnih ekonomskih sredi{~ in za katere je zna~ilno prepletanje {tevilnih, zlasti tr`nih storitvenih dejavnosti. Navznoter se oblikujejo nova obmo~ja, ki postajajo sredi{~na, podobno kot so bila neko~ mestna jedra ali tradicionalne industrijske cone. Zametki prostorske specializacije in nastajanje novih, sekundarnih poslovnih sredi{~ so vidni tudi v Ljubljani. Gre torej za »novo« ekonomsko geografijo znotraj mesta. Osrednje poslovno obmo~je, ki se pove~ini razteza ob Slovenski cesti, ima {e vedno pomembno funkcijo, a se v Ljubljani ~edalje bolj nakazuje policentri~na zgradba, saj pri nekaterih tr`nih storitvah izstopajo tudi novej{a sekundarna sredi{~a. To so obmo~ja na obrobju mesta, zlasti v bliìni mestne avtocestne obvoznice in na sti~i{~u pomembnej{ih cest (obmo~je Stegne v [i{ki, industrijska cona ob Letali{ki cesti v Mostah, v manj{i meri {e obmo~ja poslovnih con BTC v Mostah ter na Vi~u in Rudniku). Gre torej za zna~ilen proces deindustrializacije dolo~enega obmo~- ja in posledi~ne terciarizacije, ko nekdanja proizvodna podjetja nadomestijo storitvena (brownfield razvoj). Tako so v Ljubljani nastala skoraj vsa omenjena obmo~ja, z izjemo tistega na Rudniku, ki je nastalo na prej nepozidanem zemlji{~u (greenfield razvoj). Po drugi strani pa mestno sredi{~e in njegova blìnja okolica {e vedno predstavljata edino sredi{~e za nekatere specializirane dejavnosti, na primer finan~no posredni{tvo. Zato je namesto o zmanj{evanju pomena mestnega sredi{~a bolj primerno govoriti o novi specializaciji ter oblikovanju novih odnosov med novej{imi, sekundarnimi ekonomskimi sredi{~i na eni strani in starej{im, osrednjim poslovnim obmo~jem na drugi. Pri oblikovanju novih obmo~ij ekonomskih aktivnosti smo posebej omenjali potro{njo, zlasti trgovino na drobno in spremljajo~e dejavnosti (prosto~asne, rekreacijske, gostinske). Porast potro{nje oznanja ekonomsko preobrazbo, saj je del postfordisti~nega gospodarjenja tudi v prilagajanju okusu potro{nika, njegovim èljam in potrebam. Zato smo se posebej osredoto~ili na drùbeno vlogo sodobnih nakupovalnih sredi{~ in njihovo prostorsko vlogo na obmo~ju Ljubljane. Absolutna rast trgovine na drobno in delno zmanj{anje trgovske vloge mestnega sredi{~a sta privedla do nastanka novej{ih nakupovalnih sredi{~ na mestnem obrobju, ki so prevzela trgovsko funkcijo mestnemu sredi{~u, saj je na teh obmo~jih è skoraj polovica prodajnih povr{in v Ljubljani. Razlog za nastanek teh lokacij je splo{na tènja urbanega razvoja k decentralizaciji, pri ~emer je najpomembnej{e merilo dobra dostopnost potro{nikov z osebnim avtomobilom. V Ljubljani smo analizirali tri najpomembnej{a trgovska obmo~ja, za katera je zna~ilno, da so izrazito avtomobilsko naravnana, saj skupna povr{ina parkirnih prostorov presega 30 % od vseh pozidanih povr{in. Vsa obmo~ja so polifunkcionalna, saj poleg trgovske dejavnosti vklju- ~ujejo {e preostanke pretekle industrijske dejavnosti, razne storitvene in vse bolj tudi prosto~asne in zabavi{~ne dejavnosti. Na nekaterih obmo~jih je najpomembnej{a trgovina (BTC Moste in Rudnik), ponekod so pomembnej{e storitvene dejavnosti (Vi~). Zlasti obmo~je BTC je razvilo dolo~ene socialne funkcije, zato privablja tudi ~edalje ve~ obiskovalcev, ki ne nakupujejo. ^asovna dinamika rasti teh obmo~ij potro{- nje kaè nagel razvoj zlasti po letu 2000. Preobrazba je zajela tudi mestno sredi{~e, ki ima osiroma{eno trgovsko funkcijo, a {e vedno predstavlja pomemben prostor potro{nje. Narasla je njegova prosto~asna in turisti~na vloga, ki se odraà v naglem pove~anju {tevila turistov in spremljajo~ih gostinskih storitev. Nazadnje smo na primeru Ljubljane analizirali pojav in vlogo specializiranih dejavnosti, tako imenovane kulturne proizvodnje. Gre za dejavnosti, ki naj bi znotraj postfordisti~nega na~ina gospodarjenja poleg trgovine doìvljale najve~jo rast, saj ustvarjajo nove proizvode in storitve, ki so rezultat zlitja ~lo-ve{kega vlòka (ustvarjalnosti) in uporabe sodobnih tehnologij. V mestnem prostoru so to ene redkih dejavnosti, ki poleg nekaterih ostalih specializiranih storitev (na primer finan~nih in upravnih) potrebujejo sredi{~no lokacijo in bliìno podpornih ustanov. Vizualno privla~ne lokacije v mestnem sredi{~u so zato postale kraj zgo{~evanja specializiranih storitev, ki so zna~ilne za sodobno mesto. Analiza v Ljubljani je pokazala, da v to skupino spadajo podjetja, ki pred letom 1990 niso imela vidne vloge, zdaj pa 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 predstavljajo pomemben del mestnega gospodarstva in delovne sile. Ocenili smo, da v Ljubljani kulturna proizvodnja zagotavlja 4 % delovnih mest. Pove~ini gre za podjetja s podro~ja ogla{evanja (31 %), umetnosti (13 %) in zalòni{tva (10 %), ki se ume{~ajo v posamezne ~etrti v mestnem sredi{~u, manj pa na privla~ne lokacije v neposredni bliìni (starej{a deindustrializirana obmo~ja). Dejansko je najbolj zna~ilna posledica kulturne proizvodnje v prostoru Ljubljane nadaljnja specializacija, ki prispeva k bolj policentri~ni zgradbi mesta. ^e se dolo~ena robna gospodarska sredi{~a specializirajo v dolo~ene storitve, na primer veleprodajo, prometne, logisti~ne ali podatkovne storitve, postaja dejstvo, da sredi{~e postaja zato~i{~e ustvarjalnih dejavnosti oblikovanja, glasbe, medijev, filma, arhitekture, fotografije, zalò- ni{tva, televizije in podobnih. Sinteza vseh pojavov in sprememb, ki izhajajo iz ekonomske preobrazbe, je prikazana v enotnem modelu mesta Ljubljane in ljubljanske mestne regije. Glavni namen modela je razkriti prostorsko dinamiko ekonomskih dejavnosti in jo primerjati z drugimi evropskimi mesti. V Ljubljani model nakazuje dolo~ene spremembe. Tradicionalni prostorski vzorec, povezan z monocentri~nim zgo{~evanjem gospodarskih funkcij, je vse manj o~iten, saj postaja prostorska zgradba ~edalje bolj policentri~na. Na ravni mesta in mestne regije so se izoblikovala posamezna obmo~ja ekonomskih dejavnosti, ki imajo v glavnem storitveni, terciarni zna~aj. Govorimo lahko o procesu, ki ga ozna~ujejo dekoncentracija, fragmentacija in specializacija ekonomskih dejavnosti. Dekoncentracija se nana{a na dejstvo, da tradicionalno pomembna obmo~ja ekonomskih dejavnosti (osrednje poslovno obmo~je ali industrijska cona) niso ve~ najpomembnej{a oziroma izgubljajo del svojih funkcij na ra~un drugih, novej{ih obmo~ij. Fragmentacija je pojav, da ne obstaja le eno samo hierarhi~no sredi{~e, temve~ se glede na naravo dejavnosti izoblikuje ve~ sredi{~. Specializacija pomeni, da se obmo~ja vse bolj specializirajo – sredi{~e mesta ohranja javne funkcije (institucije kontrole in mo~i), kulturno proizvodnjo in druge specializirane storitve, medtem ko se trgovina, druge storitve in industrija preme{~ajo na robna mestna obmo~ja ali v suburbanizirana obmestja. Na teoretski ravni gre za udejanjanje nove postindustrijske delitve dela v konkretnem prostoru, kjer se posamezne dejavnosti izvajajo v specializiranih delih mestnega prostora. Novo mreò specializiranih sredi{~ lahko opazimo tudi v Ljubljani, kjer ustvarjajo policentri~no prostorsko zgradbo mesta. Vendar pa je ta proces v primerjavi z drugimi evropskimi mesti manj izrazit, kar gre pri-pisati poznej{i ekonomski preobrazbi slovenske prestolnice. Analiza je potrdila tudi, da je v Ljubljani iz gospodarskega vidika {e vedno najpomembnej{e sredi{~e mesta, novej{a poslovna sredi{~a v mestu in njegovem obmestju pa imajo, kljub hitremu razvoju, za zdaj drugotno vlogo. Nazadnje smo èleli podati tudi nekatere nove vidike na~rtovanja mesta v razmerah in ob procesih, ki smo jih ugotovili v Ljubljani. Zaradi ugotovljene tènje k bolj mrèno ali policentri~no zasnovani mestni regiji se nam zdi zlasti pomemben regionalni pogled na mesto. Odsotnost regionalne ravni planiranja, ki naj bi Ljubljano povezovalo z njenim obmestjem, je lahko precej{nja ovira pri na~rtovanju nadaljnjega razvoja regije. Dejstvo, ki ga je treba upo{tevati v procesu na~rtovanja, je tudi obstoj novej{ih sekundarnih poslovnih in trgovskih con. Zlasti pomembno je njihovo navezovanje na ostala obmo~ja mesta in mestne regije z bolj sonaravnimi na~eli, katerih udejanjanje bi prispevalo k manj{i odvisnosti od osebnega prometa. Povzemimo {e odgovore na specifi~ne cilje, ki smo jih opredelili v uvodnem poglavju: • Temeljna procesa v slovenskem mestnem prostoru kot posledici politi~no-ekonomske tranzicije sta deindustrializacija in terciarizacija. Ne gre za lo~ena, ampak tesno povezana in so~asna procesa, v katerih se pomen industrije spreminja in zmanj{uje, pove~uje pa se pomen storitev, ki lahko postanejo temelj mestnega gospodarstva. • To tezo deloma potrjuje drùbenoekonomska analiza urbanega sistema Slovenije, saj se je ta zaradi ekonomske preobrazbe spremenil, pri ~emer so storitve tako absolutno kot relativno prevladale nad industrijo. Vendar so mala in nekatera srednjevelika mesta pove~ini {e vedno usmerjena v industrijo, kar je posledica intenzivne industrializacije po 2. svetovni vojni. Vendar gre najbr` tudi v teh mestih za spremenjen zna~aj industrije, ki je bolj fleksibilna in tehnolo{ko intenzivnej{a, saj se je le tak{na sposobna ohranjati na globalnem trgu. 217 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole • Najbolj postindustrijski zna~aj izkazuje Ljubljana, zato smo dolo~ene procese preverili v tem mestu in na njegovem {ir{em obmo~ju. Ugotovili smo, da potekata dva nasprotujo~a si procesa. Prvi povzro~a dekoncentracijo ekonomskih aktivnosti, zlasti industrijskih in poslovnih, drugi pa dolo~ene ekonomske aktivnosti osredoto~a v sredi{~u mesta. Proces dekoncentracije je nekoliko mo~nej{i, zato mestna naselja v mestni regiji izgubljajo delovna mesta v prid òjega suburbaniziranega obmo~ja. Kon~ni rezultat je tako v regiji kot v mestu ve~sredi{~nost ali policentri~nost. V tesni odvisnosti od krajevnih razmer in potreb nastajajo specializirana sekundarna sredi{~a z zgostitvami delovnih mest. Na sektorski ravni gre ve~inoma za deindustrializacijo in terciarizacijo, ~eprav industrijska dejavnost ostaja pomembna, a v preobraèni obliki (majhna, fleksibilna podjetja, obrtniki). • Z vidika prostorskega na~rtovanja je treba nove razmere in prostorske spremembe upo{tevati. Policentri~no zasnovo mesta oziroma mestne regije je treba zagotoviti z usmerjanjem ekonomskih dejavnosti na na~in, da zmanj{ujemo okoljske pritiske zaradi lo~enosti dejavnosti v prostoru. S tem v zvezi je treba zagotoviti osredoto~anje dejavnosti ob prometnih koridorjih in pove~anje vloge javnega prometa, ob tem pa prepre~evati pretirano razpr{itev dejavnosti. Poleg tega je treba sodobna, sekundarna ekonomska obmo~ja (poslovne, nakupovalne, proizvodne cone) navezati na preostala mestna obmo~- ja, tako da postanejo (in ostanejo) del mesta in mestne regije. Na podlagi navedenih rezultatov lahko ocenimo delovno hipotezo, ki pravi, da je v slovenskih mestih pri{lo do pomembnih sprememb v njihovi zgradbi zaradi ekonomske preobrazbe v zadnjih desetletjih. Ve~inoma ji lahko pritrdimo, a z dolo~enimi zadr`ki. V povpre~ju so se slovenska mesta terciarizirala, zlasti pomembne so postale tr`ne storitve, vendar je del slovenskih mest {e vedno »na prehodu« iz industrijske v postindustrijsko fazo. Nekatera mesta ne zmorejo priti na storitveno stopnjo in se soo~a-jo z brezposelnostjo, spet druga imajo bolj neofordisti~en zna~aj (na primer Jesenice, Ajdov{~ina, Idrija, @iri, @elezniki, Radenci). Ve~ja mesta (Maribor, Celje) bodo najverjetneje sledila Ljubljani z najvi{jo stopnjo preobrazbe. Na mikroravni lahko vsaj za Ljubljano, ki v Sloveniji izstopa po svojih postindustrijskih lastnostih, trdimo, da doìvlja pomembne prostorske, drùbene in gospodarske spremembe. Te se kaèjo v deindustrializaciji in terciarizaciji posameznih obmo~ij ter spremembah v odnosu med sredi{~em in obrobjem, zlasti v razmerjih mestno sredi{~e–sekundarna poslovna obmo~ja in mesto–obmestje. Le predvidevamo lahko, da spremembe, ki jih doìvlja Ljubljana, doìvljajo tudi mesta, ki so po stopnji preobrazbe Ljubljani najblìja, na primer Maribor, Koper ali Celje. Prav tako lahko potrdimo na{e domneve, da smo v obdobju izrazite urbane preobrazbe, ki izhaja iz vstopa v nov drùbeni in gospodarski red. Smo torej del {ir{e, globalne mreè teènj, ki povzro~ajo spremembe tudi v drugih mestih in urbanih sistemih po svetu. Pojavi, ki jih zaznamo in ob~utimo, na primer potro{ni{tvo, spremembe v lokaciji delovnih mest, spremembe v pomenu posameznih gospodarskih dejavnosti in drugi, so torej rezultat »nove« geografije mesta in celotnega urbanega sistema. Kot vedno, se tudi nam ob zaklju~ku raziskave zastavljajo nekatera dodatna vpra{anja. V tem delu smo se namre~ osredoto~ili na urbani sistem na makroravni in na primeru Ljubljane na mikroravni. Vendar sprememb v Ljubljani in ljubljanski mestni regiji ne moremo posplo{iti na celotno Slovenijo. Zato ugotavljamo, da smo razkrili zna~ilnosti le za pomemben osrednji del urbanega prostora Slovenije. Ob tem smo se zna{li pred novimi raziskovalnimi izzivi: Kak{ne so geografske posledice preobrazbe v malih industrializiranih mestih? Kak{na je prihodnost mest, ki niso ohranila industrije, a se niso uspela preobraziti v storitvena sredi{~a? Ali so prostorske spremembe ekonomskih dejavnosti, kot so policentri~nost, sekundarne poslovne cone, robne trgovske cone in podobne tudi zna~ilnost drugih slovenskih mest? V tej knjigi ta in {e nekatera vpra{anja ostajajo neodgovorjena, vendar naj kot vznemirljiv raziskovalni izziv ~imprej postanejo predmet obravnave prihodnjih urbanogeografskih raziskav. 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Akrapovi~, M. 2004: Trgi kapitala v srednji in vzhodni Evropi. Diplomsko delo. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Alexander, J. W. 1959: The basic-nonbasic concept of urban economic functions. Readings in urban geography. New York. Alexandersson, G. 1959: City forming and city serving production. Readings in urban geography. New York. Amin, A. 1994: Post – Fordism: a reader. Oxford. Amin, A., Malmberg, A. 1994: Geography of production in Europe. Post-Fordism: a reader. Oxford. Andersen, H. T., Engelstoft, S. 2004: The end of urbanisation? Transformation of the urban concept. Dela 21. Ljubljana. Andersen, H. T., Engelstoft, S. 2006: Planning under post urban condition. Urban changes in different scales: systems and structures. Santiago de Compostela. Atkinson, R. 2004: Urban policies in Europe: the development of a new conventional wisdom? City Images and Urban Regeneration. Frankfurt, New York. Avber{ek, A. 2003: Vidiki regionalnega razvoja prodajnih zmogljivosti v Sloveniji – analiza stanja in ocena vplivov nadaljnjega razvoja. Velenje. Avgu{tin, C. 1998: Srednjeve{ka mesta. Ljubljana. Avgu{tin, C. 2000: Gorenjska srednjeve{ka mesta in njihov evropski okvir. Ljubljana. Bagnasco, A., Le Gales, P. 2000: European cities: local societies and collective actors. Cities in contem-porary Europe. Cambridge. Baigent, E. 2004: P. Geddes, L. Mumford and J. Gottman: divisions over metropolis. Progress in Human Geography 28, 6. London. Barcelona Filed Studies Centre. 2006: High tech industry location factors. Medmrèje: http://geography-fieldwork.com/HighTechLocationFactors.htm (november 2006). Bell, D. 1973: The Coming of Post-Industrial Society. New York. Berry, B. J. L. 1963: Commercial structure and commercial blight. University of Chicago research paper 85. Chicago. Berry, B. J. L., Horton, F. E. 1970: Geographic perspectives on urban systems. New Jersey. Bole, D. 2003: Javni potni{ki promet in raba tal v Ljubljani. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Bole, D. 2004a: Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica – Geografski zbornik 44-1. Ljubljana. Bole, D. 2004b: Geografija javnega potni{kega prometa na primeru Ljubljane. Geografski vestnik, 76-2. Ljubljana. Bole, D. 2005: Vloga mest v razvojnih dokumentih Slovenije. IB revija 2005-4. Ljubljana. Bontje, M., Burdack, J. 2005: Economic poles in the European metropolitan periphery and sustainable development. Forum IfL, Heft 1. Leipzig. Boria, E. 2006: Some notes on Fordism and the industrial city. Loyola University of Chicago. Medmrèje: http://www2.cddc.vt.edu/digitalfordism/fordism_materials/Boria.pdf (oktober 2006). Botton de, A. 2005: Status anxiety. London. Braudel, F. 1988: Strukture vsakdanjega ìvljenja: mogo~e in nemogo~e. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem XV–XVII. stoletje. Ljubljana. Bro{ura Atlantis – Vodno mesto. 2007: BTC d. d. Ljubljana. Medmrèje: http://www.btc.si/images/ promocija/tm173.pdf (maj 2007). Cafuta, M. 2002: Vpliv neposrednih tujih investicij na u~inkovitost poslovanja slovenskih svetovalnih podjetij. Diplomsko delo. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Carol, H. 1960: The hierarchy of central functions within the city. Annals of Association of American Geographers 50. Washington. 219 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Carter, H. 1972: The study of urban geography. London. Carter, H. 1995: The study of urban geography – 4th edition. London. Castells, M. 1978: City, Class and Power. London. Castells, M. 2000: Grassrooting the space of flows. Cities in the telecommunication age. London. Castells, M. 2002a: The culture of cities in the information age. The Castells reader on cities and social theory. Oxford. Castells, M. 2002b: Urban sociology in the 21st century. The Castells reader on cities and social theory. Oxford. Castells, M., Hall, P. 1994: The making of 21st century industrial complexes. London. Chorley, R. J., Haggett, P. 1967: Models in geography. London. Cigale, D. 2002: Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna obmo~ja v letu 1999. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. CoMET Handbook for practitioners 2005: CoMET: 5th Framework Programe. Institute for urban and regional research of the Austrian academy of sciences. Dunaj. Crewe, L. 1996: Material Culture: Embedded Firms, Organizational Networks and the Local Economic Development of a Fashion Quarter. Regional studies 30-3. London. Criekingen, M., Guisset, C., Biot, V., Vandermotten, C. 2006: Spatial dynamics of service activities in European metropolitan areas: CoMET project, working paper 8. Universite Libre de Bruxelles. Bruselj. ^erne, A. 1977: Prou~itev degradacije okolja v Velenjski kotlini s pomo~jo faktorske analize. Geografski vestnik 49. Ljubljana. ^erne, A. 1999: Vpra{anja regionalnega razvoja Slovenije. Dela 14. Ljubljana. ^erne, A. 2004: Dispersed and decentralised settlement system. Dela 21. Ljubljana. ^erne, A. 2005: Regionalne razlike in regionalno planiranje. Dela 24. Ljubljana. Daniel, P., Hopkinson, M. 1986: The geography of settlement. Edinburgh. Davies, A., Hoggarth, K., Lees, L. 2002: Researching human geography. London. Dear, M., J. 2000: The postmodern urban condition. Malden (MA). DeVerteuil, G. 2000: Reconsidering the legacy of urban public facility location theory in human geography. Progress in Human Geography 24-1. London. Digitalni ortofoto posnetek Ljubljane. © Mestna ob~ina Ljubljana. Ljubljana, 2005. Digitalni ortofoto posnetek Trzina. © Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Drake, G. 2003: This place gives me space: place and creativity in the creative industries. Geoforum 34. Oxford, New York. Drozg, V. 1998a: Mesta. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Drozg, V. 1998b: Opredelitev mestnih naselij v Sloveniji. Ljubljana. Drozg, V. 1999a: Nekatere zna~ilnosti fizi~ne strukture slovenskih mest. Dela 14. Ljubljana. Drozg, V. 1999b: Razpr{ena poselitev in okolje. Mesta in urbanizacija. Ljubljana. Drozg, V. 2001: Nakupovalna sredi{~a v Sloveniji. Geografski vestnik 73-1. Ljubljana. Drozg, V. 2004: Spatial development of slovenian towns in the last decade. Dela 21. Ljubljana. Drozg, V. 2006: Regijsko mesto Maribor. Revija za geografijo 1-1. Maribor. Ekonomski potenciali Mestne ob~ine Ljubljana. Prostorska zasnova Mestne ob~ine Ljubljana. Oddelek za urbanizem MOL. Ljubljana, 2002. ESPON 2004: Interim territorial cohesion report. Office for official publications of the European Communities. Luxembourg, 2004. Esser, J., Hirsch, J. 1994: The crisis of Fordism and the dimensions of a Post-Fordist regional and urban structure. Post-Fordism. London. Eurostat 2006: Urban Audit data for cities in Europe. Medmrèje: www.urbanaudit.org (januar 2006). Fainstein, N., Fainstein, S. 1982: New debates in urban planning: the impact of marxist theory in USA. Urban and regional planning series. Oxford. Faludi, A. 1982: Towards a combined theory of planning theory. Urban and regional planning series. Oxford. 220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Featherstone, M. 1991: Consumer culture and postmodernism. London. Feldman, M. P. 2000: Location and Innovation: the new economic geography of innovation, spillovers, agglomeration. Oxford. Florida, R. 2002: The Rise of the Creative Class. And How It's Transforming Work, Leisure and Everyday Life. New York. Florida, R., Tinagli, I. 2004: Europe in the creative age. London. Frey, H. 1999: Designing the city: towards a more sustainable urban form. New York. Friedmann, J. 1995: Where we stand? A decade of city research. World Cities in a World system. Cambridge. Friedmann, J. 1997: Planning theory revisited. European Planning Studies 6-4. Abingdon. Galés le, P. 1999: Is political economy still relevant to study the culturalization of cities? European urban and regional studies 6-4. London. Garreau, J. 1991: The edge city: life on the new frontier. New York. Ga{peri~, P. 2004: The expansion of Ljubljana onto the Ljubljansko barje moor = [iritev Ljubljane na Ljubljansko barje. Acta Geographica Slovenica – Geografski zbornik 44-2. Ljubljana. Geltner, D., Miller, N. 2001: Commercial Real Estate Analysis and Investments. Cincinnati. Genorio, R. 1978: Geografija poslovnega sredi{~a v Ljubljani. Diplomska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 1987 do 2005 in avgustu 2006: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Medmrèje: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/Kazalci/ GibanjeRegBP.htm (september 2006). Gibson, C., Kong, L. 2005: Cultural economy: a critical review. Progress in human geography 29-5. London. Gibson-Graham, J., K. 2004: Area studies after poststructuralism. Environment and planning A 36. London. Gilboa, S., Schnell, I. 2006: Shopping malls and »places« in globalized urban space. Urban changes in different scales: systems and structures. Santiago de Compostela. Gonzales, R. R., Medina, J. S. 2004: Theories, models and urban realities: from New York to Kathman-du. Dela 21. Ljubljana. Gosar, L., Mihevc, P. 1978: Procesi urbanizacije v SR Sloveniji. Urbanisti~ni in{titut SRS. Ljubljana. Gottdiener, M., Hutchinston, R. 2000: The new urban sociology. New York. Graham, S., Marvin, S. 2000: Urban planning and the technological future of cities. Cities in the telecommunication age. London. Griffin, A. 2000: City strategy and governance. World Bank Urban and city management course. Singa-pur. Guillain, R., Gallo le, J., Boiteux-Orain, C. 2004: The evolution of the spatial and sectoral patterns in Ille de France over 1978–1997. North American Meetings of the Regional Science Association International. Philadelphia. Medmrèje: ftp://ungaro.u-bourgogne.fr/guillain/e2004-02.pdf (avgust 2007). Hall, P. 1998: Cities in civilization. London. Hall, P. 1999: The future of cities. Computer, environment and urban systems 23-3. New York. Hall, P. 2000: Creative cities and economic development. Urban studies 37-4. Abingdon. Hamilton, I., Dimitrovska Andrews, K., Pichler - Milanovi}, N. 2005: Transformation of cities in Central and Eastern Europe: towards globalization. Tokyo. Hanson, G. 2000: Firm, workers and geographical concentraction of economic activity. Oxford. Harrington, J., Barnes, T., Glasmeier, A., Hanink, D., Rigby D. 1999: Reconceiving »the economic« and »the region«. Geography in America. First submission of the Economic Geography Chapter. Harvey, D. 1973: Social Justice and the City. Baltimore. Harvey, D. 1989: From managerialism to entrepreneurialism: the transformation in urban governance in late capitalism. Geografiska Annaler 71. Stockholm. Harvey, D. 1994: Flexible accumulation through urbanization: Reflecions on Post-modernism in the American city. Post-Fordism. Oxford, Cambridge. 221 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Harvey, J. 1996: Urban Land Economics. 4th Edition. London. Herrero, L. C., Sanz, J. A., Devesa, M., Badate, A., Bario del, M. J. 2006: The economic impact of cultural events. European Urban and Regional Studies 13-1. London. Hesmondghalg, D., Pratt, A. 2005: Cultural industries and cultural policy. International journal of cultural policy. London. Hoppe, M. 2004: European metropolises in comparison. CoMET: Basic comperative analysis, Institute for urban and regional research of the Austrian academy of sciences. Wien. Hutton, T. A. 2004a: The new economy of the inner city. Cities 21-2. New York. Hutton, T. A. 2004b: Post-industrialism, post-modernism and the reproduction of Vancuver's central area: retheorising the 21st century city. Urban studies 41-10. Abingdon. Industrijska cona Stegne – priloga Financ. Oglasna priloga ~asopisa Financ, 26. 08. 2005. Ljubljana, 2005. Isard, W., Kavesh, R. 1954: Economic structural interrelations of metropolitan regions. Readings in urban geography. New York. Jacobs, J. 1969: The economy of cities. New York. James, A. 2005: Demystifying the role of culture in innovative regional economies. Regional studies 39-9. London. Jansson, A. 2003: The Negotiated City Image: Symbolic reproduction and change through urban consumption. Urban studies 40-3. Abingdon. Jessop, B. 1991: Thatcherism and flexibility: the white heart of postfordist revolution. Aldershot. Johnston, R. J. 1971: Urban residential patterns: an introductory review. London. Jones, A. N., Larkham, P. J. 1989: A glossary of technical terms in urban morphology. Birmingham. Jones, C. B., Robinett, C. 1998: The future of theme parks in international tourism. Medmrèje: http://www. hotel-online.com/Trends/ERA/ERARoleThemeParks.html (januar 2007). Josipovi~, D., Repolusk, P. 2006: Izbolj{anje ìvljenja v MOL z vidika spreminjanja kvalitete stanovanjskih razmer in intraurbanih migracij. Raziskovalna naloga, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Karta mesta Ljubljane. Geodetski in{titut Slovenije. Ljubljana, 2000. Kerbler, B. 2003: A conception of developmental typology of mountain farms: a case study of the muni-cipality Ribnica na Pohorju. Geografski zbornik 43-2. Ljubljana. Kitchin, R., Kneale, J. 2001: Science fiction or future fact? Exploring imaginative geographies of the new millenium. Progress in human geography 25. London. Kitchin, R., Tate, N. J. 2000: Conducting research in human geography: theory, methodology and practice. Harlow. Kladnik D., Lovren~ak, F., Oroèn Adami~, M. (ur.) 2005: Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana. Kladnik D., Repolusk, P. 1998: Zaposlitvena sestava. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Klemen~i~, M. M. 1989: Drùbenogospodarski prehod v Sloveniji. Dela 6. Ljubljana. Klemen~i~, M. M. 1999: Slovenija v globalizacijski pasti. Dela 14. Ljubljana. Klemen~i~, M. M. 2005: Regija in regionalna struktura Slovenije. Dela 23. Ljubljana. Kmet Zupan~i~, R., Kova~, M., Kova~i~, G., Ku{ar, J., Pov{nar, J., Zver, E. 2004: Dejavnosti slovenskega gospodarstva v lu~i poslovanja gospodarskih drùb v letih 2002 in 2003. Delovni zvezek 2/2004. UMAR. Ljubljana. Knox, P. 1995: Urban Social Geography: An Introduction. 3rd edition. London, New York. Kokole, V. 1962: Funkcije slovenskih mest. Geografski vestnik 34. Ljubljana. Kokole, V. 1967: Funkcije naselij in omrèje centralnih krajev v Sloveniji. Biro za regionalno prostorsko planiranje. Ljubljana. Kokole, V. 1976: Prispevek k identifikaciji ruralno-urbanega kontinuuma. Geografski vestnik 48. Ljubljana. Kolizej – novo kulturno srce Ljubljane. Kolizej d. o. o. Ljubljana, 2004. 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Kong, L. 2005: The sociality of cultural industries: Hong Kong's cultural policy and film industry. International journal of cultural policy 11-1. London. Koren, M., Dedek, J., Ho~evar, M., Koman, K., Stare, J., Uhan, S. 2003: Trgovina na drobno v Ljubljani. Oddelek za urbanizem Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana. Kova~i~, G. 2005: Postfordizem med teorijo in ideologijo. Medmrèje: http://www.krtaca.si/postfordizem/ ctivo/postfordizem-med-teorijo-in-ideologi (september 2006). Kova~i~, G., Kmet Zupan~i~, R., Ku{ar, J. 2003: Strukturne spremembe v predelovanih dejavnostih v Sloveniji. Delovni zvezek 2/2003. UMAR. Ljubljana. Kozma, G. 2006: Place marketing. Debreceni Egyetem. Debrecen. Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga. Ljubljana, 1971. Krevs, M. 1999: Glavne razlike v ìvljenjski ravni med slovenskimi mestnimi, obmestnimi in podeèlskimi obmo~ji. Dela 14. Ljubljana. Krevs, M. 2000: Skripta za kvantitativne metode II za geografe. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Krevs, M. 2004: Spreminjanje urbane rabe tal v Ljubljani. Dela 22. Ljubljana. Kuhar de Domizio, A. 1998: Selitve. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Kulke, E. 2004: Wirschaft geographie. Paderborn. Kulturdokumentation, Mediacult, Wifo: An analysis of the economic potential of the creative industries in Vienna. Gospodarska Zbornica Dunaja. Dunaj, 2004. Ku{ar, S. 2004a: Razlike in podobnosti v regionalnem razvoju Idrijskega in Zasavja. Geografski vestnik 76-1. Ljubljana. Ku{ar, S. 2004b: Cities in Slovenia tomorrow according to development plans. Dela 21. Ljubljana. Ku{ar, S. 2005a: Manj razvita obmo~ja kot element politike skladnej{ega regionalnega razvoja v Sloveniji: pretekle izku{nje in prihodnji izzivi. Dela 24. Ljubljana. Ku{ar, S. 2005b: Ko se staro umika novemu: nekatere najnovej{e prostorske in funkcijske spremembe v Domàlah kot posledica deindustrializacije. Geografski obzornik 52. Ljubljana. Landry, C. 2000: The creative city. London. Lang, R., Sanchez, T., LeFurgy, J. 2006: Beyond edgeless cities: office geography in the new metropolis. National Centre for Realestate research. Chicago. Medmrèje: http://www.mi.vt.edu/uploads/ Edgeless%20Cities.pdf (avgust 2007). Latham, A., McCormak, P. D. 2004: Moving Cities: rethinking the materialities of urban geographies. Progress in Human Geography. London. Leichenko, R., Solecki, W. 2005: Exporting the American dream: the globalization of suburban consumption landscapes. Regional Studies 39-2. London. Ljubljana – karta mesta. Geodetski zavod SRS. Ljubljana, 1978. Lloyd, K., Auld, C. 2003: Leisure, Public Space and Quality of Life in the Urban Environment. Urban policy and research 21-4. London. Lobnik, U. 2002: Strnjeni razvoj – ranljivost urbanega? Urbani izziv 13-2. Ljubljana. Lorber, L. 1999: The economic transition of Slovenia in the process of globalization. Geografski zbornik 39. Ljubljana. Lorber, L. 2006: Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991. Revija za geografijo 1-1. Maribor. Lorentz, A., Savona, M. 2006: Evolutionary Micro-dynamics and Changes in the economic Structure. LEM Working Paper Series. Pisa. Luki}, A., Jakov~i}, M. 2004: Location and function of hypermarkets and shopping centers in Zagreb. Dela 22. Ljubljana. LUZ: Generalni plan urbanisti~nega razvoja LJ. Mestni svet Ljubljana. Ljubljana, 1965. MacLeod, D. 2004: Planning and environmental information. Medmrèje: http://www3.sympatico.ca/ david.macleod/HOME.HTM (6. 12. 2004). 223 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole MacLeod, G., Raco, M., Ward, K. 2003: Negotiating the Contemporary City: Introduction. Urban studies 40-9. Abingdon. Malni~, D. 1995: Sedanje in bodo~e regionalne (ekonomskoprostorske) opredelitve Slovenije. IB revija 11–12. Ljubljana. Manager (december 2006). 2006: ^asnik Finance d. o. o. Ljubljana. Medmrèje: http://www.manager-on.net/ show.php?id=169909 (junij 2007). Markusen, A., Schrock, G., Barbour, E. 2004: Making the city distinctive – a guide to planners and policy makers (working paper). Predstavitev v okviru American Collegiate Schools of Planning Meetings. Portland. Martin, R. 2000: Local labour markets. Oxford. Mayer, H. M., Kohn, C. F. (ur.) 1959: Readings in Urban Geography. University of Chicago Press. Chicago. Medmrèje 1: http://www.easternct.edu/depts/amerst/MallsWorld.htm (9. 1. 2007). Medmrèje 2: http://www.atlantis-vodnomesto.si/ (17. 1. 2007). Medmrèje 3: http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=2461&URL_DO=DO_TOPIC& URL_SECTION=201.html (11. 5. 2007). Medmrèje 4: http://www.kolosej.si/trzenje/trgi-obiskovalci-03/ (4. 6. 2007). Medmrèje 5: http://www.btc.si/012.php (11. 6. 2007). Medmrèje 6: http://www.ljubljana-tourism.si/si/turizem/ztl/statistike/54947/podrobno.html (12. 6. 2007). Medmrèje 7: http://evem.gov.si/sp/uporabnik/skd/k70.htm (17. 7. 2007). Medmrèje 8: http://www.poslovni-prostori-ioclogatec-silan.com/ (13. 8. 2007). Medmrèje 9: http://www.tp-lj.si/media/tp.lj.brdo-avg07.pdf (3. 9. 2007). Medmrèje 10: http://tovarna.org/ (13. 9. 2007). Medmrèje 11: http://www.regjeringen.no/Rpub/STM/20012002/023EN/HFIG/fig4-2.gif (9. 11. 2007). Medmrèje 12: http://www.rralur.si/html/svet_lur/docs/sporocilo_za_javnost_25_10_%20SVET_LUR_07. doc (15. 11. 2007). Medmrèje 13: http://www.tobacna.si/default.asp?id=799 (11. 12. 2007). Medmrèje 14: http://ec.europa.eu/information_society/research/priv_invest/index_en.htm (31. 1. 2008). Montgomery, J. 2007: The new wealth of cities: city dynamics and the fifth wave. Ashgate. Aldershot. Mrkai}, M, Pezdir, R. 2006: Internacionalizacija podjetij – analiza dejavnikov, motivov in instrumentov. Medmrèje: http://www.ick.si/Dokumenti/Internacionalizacija2.pdf (28. 6. 2006) Mumford, L. 1969: Mesto v zgodovini. 1. del. Ljubljana. Mu{i~, V. B. 1980: Urbanizem – bajke in resni~nost. Ljubljana. Mu{i~, V. B. 1992: Postmoderno stanje urbanizma. Urbani izziv 20. Ljubljana. Mu{i~, V. B. 2005: Soodvisnost regionalnega in urbanisti~nega planiranja v regionalnem razvoju Slovenije. Dela 24. Ljubljana. Najve~ja slovenska podjetja 2005. Posebna priloga Dela, 13. 6. 2005. Ljubljana, 2005. Nared, J. 2007: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike. Geografija Slovenije 16. Ljubljana. Nylund, K. 2001: Cultural analysis in urban theory in the 1990s. Acta Sociologica 44. Göteborg. O'Connor, J. 2005: The definition of cultural industries. Medmrèje: http://www.mipc.mmu.ac.uk/iciss/reports/defin.pdf (december 2005). OECD 2006: Share of foreign affiliates in the services and manufacturing sectors, 2002. Medmrèje: http://oberon.sourceoecd.org/vl=4564075/cl=14/nw=1/rpsv/scoreboard/ge07b.htm (28. 6. 2006). Oxford dictionary of Economics. Oxford, 2003. Pacione, M. 2001: Urban geography – a global perspective. London, New York. Pahl, R. 1982: Urban managerialism reconsidered. Urban and regional planning series. Oxford. Pain, R., Barke, M., Fuller, D., Gough, J., MacFarlane, R., Mowl, G. 2001: Introducing social geographies. London. Pak, M. 1973: Trgovska sredi{~a v Ljubljani, Mariboru in Kranju – nekaj geografskih elementov v orga-nizaciji oskrbe. Geografski vestnik 45. Ljubljana. 224 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Pak, M. 1999: Globalizacija in razvoj slovenskih mest. Dela 14. Ljubljana. Pak, M. 2002a: Mesto na prehodu. Dela 18. Ljubljana. Pak, M. 2002b: Funkcijska zgradba Ljubljane. Geografija Ljubljane. Ljubljana. Pak, M. 2004: Problematic of the functional stucture of slovene cities. Dela 21. Ljubljana. Pak, M., Rus, A. 2005: Problematika razvoja mest in spreminjanja rabe mestnega prostora. Dela 24. Ljubljana. Pattinson Consulting 2003: The measurement of creative digital content. A Report for the Department of Communications, Information Technology and the Arts. Canberra. Pavlin, B., Milenkovi~ A., Klasinc S., Grm B. 2003: Mestna naselja v Republiki Sloveniji. Statisti~ni urad RS. Ljubljana. Peneder, M. 2006: Structural change and aggregate growth. Medmrèje: http://www.wiwi.uni-jena.de/ Mikro/pdf/peneder-281101.pdf (avgust 2006). Perrons, D. 2004: Globalisation and social change – people and places in a divided world. London. Phelps, N. A. 2004: Clusters, dispersion and spaces in between: for an economic geography of the banal. Urban studies. Abingdon. Pirenne, H. 1956: Srednjeve{ka mesta. Ljubljana. Plut, D. 2006: Mesta in sonaravni razvoj. Znanstvenoraziskovalni in{titut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Podatki popisa prebivalstva 1948. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1966. Poga~nik, A. 1997: Prostorski lokacijski potenciali slovenskih mest. IB revija 9-10. Ljubljana. Poga~nik, A. 1999: Urbanisti~no planiranje. Ljubljana. Poga~nik, A. 2000: Mosaic Land Use Pattern – A New Challenge for Sustainable Development. 20th Century Urbanisation and Urbanism: Urban Debate on the Eve of the New Millennium. Ljubljana. Popis prebivalstva 1931. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Popis prebivalstva 1961. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Popis prebivalstva 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Pratt, A. 1999: Digital places: report. London. Pratt, A. 2000a: New media, the new economy and new spaces. Geoforum 30. London, New York. Pratt, A. 2000b: Cultural Tourism as an Urban Cultural Industry. A critical appraisal. Cultural Tourism. Barcelona. Pratt, A. 2004a: The cultural economy. International Journal of Cultural Studies 7. London. Pratt, A. 2004b: Mapping the Cultural Industries: Regionalization – the example of South East England. Cultural Industries and the Production of Culture. Oxford. Pratt, A. 2005: Cultural industry and public policy: an oxymoron? Medmrèje: http://www.lse.ac.uk/ collections/geographyAndEnvironment/pdf/oxymoron.pdf (december 2005). PRS (Poslovni register Slovenije). Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ljubljana, 2005. Pumain, D. 2004: Urban geography and complexity. Dela 21. Ljubljana. Rabino, G., Occeli, S. 1998: Simulating a Post – Fordist urban system: preliminary results from the PFUS model. ERSA konferenca. Dunaj. Medmrèje: http://www.ersa.org/ersaconfs/ersa98/papers/300.pdf (september 2007). Rahman, T. 2003: Flexible relations and Post – fordist globalization. CHOWK University Articles. Medmrèje: http://www.chowk.com/show_article.cgi?aid=00002122&channel=university%20ave (september 2006). Ravbar, M. 1990: Populacijska razmerja med mestom in okolico v Sloveniji. Geographica Slovenica 21. Ljubljana. Ravbar, M. 1992: Suburbanizacija v Sloveniji – odnosi, strukture in tènje v njenem razvoju. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ravbar, M. 1995: Zasnova poselitve v lu~i regionalnega razvoja. IB revija 11–12. Ljubljana. 225 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Ravbar, M. 1997: Slovene cities and suburbs in transformation. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Ravbar, M. 1998: Urbanizacija. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Ravbar, M. 2002: Sodobne tènje v razvoju prebivalstva in delovnih mest – pot k sonaravnemu in decen-traliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji? IB revija 2002-1. Ljubljana. Ravbar, M. 2005a: »Urban Sprawl«: popa~ena slika (sub)urbanizacije v Sloveniji? Geografski vestnik 77-1. Ljubljana. Ravbar, M. 2005b: Regionalni management – izziv in preizkusni kamen za politiko regionalnega planiranja. Dela 24. Ljubljana. Ravbar, M. 2005c: Pogledi na usmerjanje trajnostnega naselbinskega razvoja – tènje, razumevanje in urbani management kot in{trument usmerjanja poselitve. IB revija 39-4. Ljubljana. Ravbar, M. 2007: Prostorski razvoj med sodelovanjem in tekmovalnostjo. IB revija 2007/3-4. Ljubljana. Ravbar, M., Bole, D. 2007: Geografski vidiki ustvarjalnosti. Georitem 6. Ljubljana. Ravbar, M., Bole, D., Josipovi~ D. 2006: Opredelitev slovenskih izhodi{~ za policentri~ni prostorski razvoj v okviru srednje in vzhodne Evrope za projekt Planet CenSE, Interreg IIIB. Raziskovalna naloga, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Ravbar, M., Bole, D., Nared, J. 2005: A creative milieu and the role of geography in studying the com-petitivness of cities: the case of Ljubljana. Acta Geographica Slovenica – Geografski zbornik 45-2. Ljubljana. Ravbar, M., Drozg, V., Mu{i~, V. B., Koèlj, J., Lobnik, U. 2001: Poselitev in prostorski razvoj Slovenije. Raziskovalna naloga, In{titut za geografijo. Ljubljana. Ravbar, M., Plut, D. 1999: Prispevek k preu~evanju regionalno-geografskih razsènosti oblikovanja mestnih regij v Sloveniji v pogojih globalizacije in trajnostno sonaravnega razvoja. Dela 14. Ljubljana. Ravbar, M., Vri{er, I., Plut, D., [ircelj, V., Cigale, D. 2000: Omrèje naselij in prostorski razvoj Slovenije. Raziskovalna naloga, In{titut za geografijo. Ljubljana. Rebernik, D. 1996: Uporaba faktorske analize pri preu~evanju socialne diferenciacije mestnega prostora. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Rebernik, D. 1999: Izbrani elementi socialnogeografske preobrazbe slovenskih mest. Dela 14. Ljubljana. Rebernik, D. 2000a: Morfolo{ka zgradba. Geografija Ljubljane. Ljubljana. Rebernik, D. 2000b: Socialnogeografska zgradba. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana. Rebernik, D. 2000c: Prebivalstveni razvoj po letu 1945. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana. Rebernik, D. 2002: Socialnogeografska zgradba in preobrazba Ljubljane. Geografija Ljubljane. Ljubljana. Rebernik, D. 2004a: Sodobni urbanizacijski procesi: od suburbanizacije do reurbanizacije. Geografski vestnik 76-2. Ljubljana. Rebernik, D. 2004b: Recent development of Slovene towns: social structure and transformation. Dela 21. Ljubljana. Rebernik, D. 2006: Transformation of retail in a post socialist city: new shopping centers in Ljubljana. Urban changes in different scales: systems and structures. Santiago de Compostela. Rebernik, D. 2007: Economic indicators of sustainable development of small towns in Slovenia. Sustainable development of small towns. Ljubljana, Brno. Rebernik, D., Jakov~i}, M. 2006: Development of retail and shopping centres in Ljubljana. Dela 26. Ljubljana. Register prostorskih enot (RPE). © Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Rezultati raziskovanj 2004: Letni pregled trgovine 2002. Zvezek 803. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Roberts, M. 1974: Town planning techniques. London. Robinson, G. M. 1998: Methods and techniques in human geography. New York. Rodrigue, J. P. 2004: Von Thünens regional land use model. Medmrèje: http://people.hofstra.edu/ geotrans/eng/ch6en/conc6en/vonthunen.html (6. 12. 2004). 226 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 Rosenberg, M. 2006: Sectors of the Economy. Medmrèje: http://geography.about.com/od/urbaneco-nomicgeography/a/sectorseconomy.htm (november 2006). Roterus, V., Calef, W. 1959: Notes on the basic-nonbasic employment ratio. Readings in urban geography. New York. Rowthorn, R., Wells, J., R. 1987: De-industrialization and Foreign Trade. Cambridge University Press. Cambridge. Rowthorn, R., Ramaswamy, R. 1999: Growth, trade and deindustrialization. IMF Staff Papers 46-1. Washington. Sassen, S. 1995: On concentration and centrality in the global city. World cities in a world-system. Cambridge. Sassen, S. 1999: Digital networks and power. Spaces of culture. London. Sassen, S. 2002: Cities, foreign policy and the global economy. Copenhagen. Scott, A. J. 1997: The cultural economy of cities. Blackwell. London. Scott, A. J. 2001a: Globalization and the rise of city regions. European planning studies 9/7. Abingdon. Scott, A. J. 2001b: Capitalism, Cities and the Production of Symbolic Forms. Transactions of the Institute of British Geographers 26. Oxford. Scott, A. J. 2004: Cultural products industries and urban economic development. Urban affairs review 39-4. Thousand Oaks. Scott, A., J. 2007: Creative cities: conceptual issues and policy questions. Journal of urban affairs 28-1. Blacksbourg. Sieverts, T. 2003: Cities withouit cities. London. Slavec, A. 1995: Zna~ilnosti, vzroki in posledice procesa deindustrializacije v Mariboru. Dela 11. Ljubljana. Smith, R. G. 2003: World city topologies. Progress in human geography 27. London. Soja, E. 2000: Postmetropolis: critical studies of cities and regions. Oxford. Somoza Medina, J. 2006: Cultural tourism and new urban centralities. Examples in Spain. Urban changes in different scales: systems and structures. Santiago de Compostela. Sorenson, T. 2004: Australian Small Business Financial Performance: A Regional and Temporal Analysis. Medmrèje: http://www.btre.gov.au/docs/events/reg_colloquium/Papers/t_sorenson.pdf (9. 8. 2006). SPSS. 2006: Pomo~ programskega paketa SPSS. Elektronski vir. SRDAP. 1999, 2002, 2005. Elektronski vir, Statisti~ni urad RS. Ljubljana. Statisti~ni letopis SRS Slovenije 1976. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana. Statisti~ni letopis SRS Slovenije 1978. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana. Statisti~ni letopis SRS Slovenije 1987. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana. Statisti~ni letopis RS 1996. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/ letopis/index_vsebina.asp?leto=1996&jezik=si (december 2007). Statisti~ni letopis RS 1999. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/ letopis/index_vsebina.asp?leto=1999&jezik=si (december 2007). Statisti~ni letopis RS 2001. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/ letopis/index_vsebina.asp?leto=2001&jezik=si (december 2007). Statisti~ni letopis RS 2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/ letopis/index_vsebina.asp?leto=2005&jezik=si (december 2007). Statisti~ni letopis RS 2006. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/ letopis/index_vsebina.asp?leto=2006&jezik=si (december 2007). Statisti~ni letopis Ljubljana 2005. Slùba za statistiko in analize Mestne ob~ine Ljubljana, Mestna uprava. Ljubljana. Statisti~ni letopis Ljubljana 2006. Slùba za statistiko in analize Mestne ob~ine Ljubljana, Mestna uprava. Ljubljana. Stefanovi}, V. 1997: Vklju~itev Ljubljane v projekt European Urban Observatory. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. Ljubljana. 227 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Storper, M. 2000: Globalization, localization, trade. Oxford. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Vlada RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2004. Strate{ki prostorski na~rt Ljubljane. 2007: Medmrèje: http://ppmol.org/urbanizem5/index2.html (29. 11. 2007). Swyngedouw, E. 2000: Elite power, globalization forces and te political economy of glocal development. Oxford. [a{ek Divjak, M. 2002: [irjenje mesta s poudarkom na urbani mobilnosti – primeri iz ZDA. Urbani izziv 13-2. Ljubljana. Taylor, I., Evans, K. 1996: A tale of two cities. London. Thomas, M. J. 1982: The procedural planning theory of A. Faludi. Urban and regional planning series. Oxford. Thorns, D. C. 2002: The transformation of cities. Basingstokes. Tiebout, C. M. 1959: The urban economic base reconsidered. Readings in urban geography. New York. Tosics, I. 2005: City development in Central and Eastern Europe since 1990: The impacts of internal forces. Transformation of cities in Central and Eastern Europe. New York. Turk, J., Dolgan Petri~, M., Ra~i~ Knez, I., Sadar, K., Turel Faleskini, A. 1999: Bibliografija geografskega vestnika 1925–1998. Ljubljana. Uradni list SRS. SR Slovenija, {t. 11/1986 in spremembe. Ljubljana, 1986. Ur{i~, M. 2003: Urbani prostori potro{nje. Fakulteta za drùbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Van Dijk, P. 2003: Urban management mekes cities more competative, but requires capacity building. Urbanicity. Medmrèje: URL: www.urbanicity.org (oktober 2003). Vresk, M. 1984: Razvoj urbanih sistema u svijetu. Zagreb. Vresk, M. 2002: Grad i urbanizacija: osnove urbane geografije. Zagreb. Vri{er, I. 1956: Razvoj prebivalstva na obmo~ju Ljubljane. Ljubljana. Vri{er, I. 1969: Mala mesta v SR Sloveniji. In{titut za geografijo univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vri{er, I. 1971: Dru{tveno-ekonomske osnove slovena~kih gradova. Geographica Slovenica 1. Ljubljana. Vri{er, I. 1974a: Mesto in podeèlje – eden od aspektov socialnega razlikovanja. Geographica Slovenica 3. Ljubljana. Vri{er, I. 1974b: Mesta in urbano omrèje v Sloveniji. Geografski zbornik 14. Ljubljana. Vri{er, I. 1977: Industrializacija v Sloveniji. Zavod SRS za drùbeno planiranje – podro~je za prostorsko planiranje. Ljubljana. Vri{er, I. 1984: Urbana geografija. Ljubljana. Vri{er, I. 1990: Industrializacija. Enciklopedija Slovenije, 4. knjiga. Ljubljana. Vri{er, I. 1995: Opredelitev mest in mestnih ob~in. Dela 11. Ljubljana. Vri{er, I. 1997: Metodologija ekonomske geografije. Ljubljana. Vri{er, I. 1998a: Funkcije mest. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Vri{er, I. 1998b: Sredi{~na (centralna naselja). Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Vri{er, I. 1998c: Uvod v geografijo. Ljubljana. Vri{er, I. 2001: Nekateri novej{i ekonomskogeografski pojmi. Geografski vestnik 73-1. Ljubljana. Vri{er, I., Rebernik, D. 1993: Drùbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest. Geografski zbornik 33. Ljubljana. Wrigley, N. 2000: The globalization of retail capital: themes for economic geography. Oxford. Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS 73/1993. Ljubljana, 1993. Zakon o poslovnem registru Slovenije. Uradni list RS 13/1995. Ljubljana, 1995. Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS 110/2002. Ljubljana, 2002. Zgodovina BTC. 2007: BTC d. d. Ljubljana. Medmrèje: http://www.btc.si/012.php (maj 2007). Zloènka Ljubljana 2025. Mestna ob~ina Ljubljana, Oddelek za urbanizem. Ljubljana, 2007. Zukin, S. 1991: Landscapes of power: from Detroit to Disneyland. Berkley. 228 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 8 SEZNAM SLIK Slika 1: Ra~unski prikaz modela potencialne dostopnosti do delovnih mest (Andersen in Engelstoft 2004). 18 Slika 2: Metodolo{ki postopek izdelave zemljevidov potencialne dostopnosti s pomo~jo GIS. 18 Slika 3: Primer izra~unavanja indeksov potencialne dostopnosti do delovnih mest. 19 Slika 4: Grafi~ni prikaz neoklasi~nega modela urbane rabe tal (Daniel in Hopkinson 1986, 110). 25 Slika 5: Harveyjev model kroènja kapitala v mestih (prirejeno po Pacioneju 2001, 143). 29 Slika 6: Teoretski okvir in zgradba raziskave. 42 Slika 7: Teoretski okvir raziskovanja drùbenoekonomskih zna~ilnosti urbanega sistema. 44 Slika 8: [tevilo prebivalcev v izbranih mestih leta 2004. 53 Slika 9: [tevilo delovnih mest v izbranih mestih leta 2002. 54 Slika 10: Lokacijska divergenca v slovenskih mestih leta 2005. 57 Slika 11: Spremembe {tevila delovnih mest v slovenskih mestih med letoma 1996 in 2005. 58 Slika 12: Sektorska struktura delovnih mest v slovenskih mestih leta 2002 (Popis 2002, podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po naselju dela). 60 Slika 13: Sektorska sestava delovno aktivnega prebivalstva v mestih leta 2002 (novej{a opredelitev sektorjev). 63 Slika 14: Drùbenoekonomska usmerjenost slovenskih mest glede na strukturo delovnih mest leta 2002. 65 Slika 15: Sestava delovnih mest po posameznih dejavnostih v slovenskih mestih leta 2002 (Popis 2002, podatki o delovno aktivnem prebivalstvu po naselju dela). 66 Slika 16: Funkcijska usmerjenost slovenskih mest v letu 2002. 67 Slika 17: Prikaz razlik prostorskega vzorca med relativnimi in absolutnimi vrednostmi. 70 Slika 18: Indeks po metodi potencialne dostopnosti do vseh delovnih mest v Sloveniji. 71 Slika 19: Indeksi potencialne dostopnosti do delovnih mest po nekaterih dejavnostih v slovenskih mestih. 75 Slika 20: Sestava poslovnih subjektov v slovenskih mestih (PRS 2005). 78 Slika 21: Gostota poslovnih subjektov v slovenskih mestih (PRS 2005). 80 Slika 22: Dejavnostna struktura poslovnih subjektov v slovenskih mestih (PRS 2005). 81 Slika 23: Dejavnostna usmerjenost poslovnih subjektov v slovenskih mestih. 82 Slika 24: Poslovni subjekti v slovenskih mestih glede na obdobje nastanka (PRS 2005). 85 Slika 25: Usmerjenost slovenskih mest glede na velikost poslovnih subjektov. 86 Slika 26: Usmerjenost slovenskih mest glede na poreklo kapitala poslovnih subjektov. 87 Slika 27: Usmerjenost slovenskih mest glede na nastanek poslovnih subjektov. 88 Slika 28: Model dolo~anja tipologije slovenskih mest glede na drùbenoekonomske zna~ilnosti. 90 Slika 29: Drùbenoekonomska tipizacija slovenskih mest. 93 Slika 30: Shematizirani prikaz slovenskega urbanega sistema glede na drùbenoekonomske faze. 100 Slika 31: Okvir raziskovanja prostorskih zna~ilnosti ekonomske preobrazbe slovenskih mest. 102 Slika 32: Razlogi za deindustrializacijo. 106 Slika 33: Indeksa produktivnosti in zaposlenosti v industriji med letoma 1980 in 2004 (Statisti~ni letopisi RS 1996, 2001 in 2005). 108 Slika 34: Verìni indeks proizvodnje v izbranih industrijskih panogah med letoma 1995 in 2004 (Statisti~ni letopis RS 2005). 108 Slika 35: Pretekla prostorska razmestitev industrijskih obmo~ij v Ljubljani glede na pregledne zemljevide (Ljubljana – karta mesta 1978; Karta mesta Ljubljane 2000). 111 Slika 36: Gibanje bruto doma~ega proizvoda (BDP) po dejavnostih v letih od 2000 do 2005. 115 229 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Slika 37: Delè bruto doma~ega proizvoda (BDP) po dejavnostih v storitvah v Sloveniji v letih 2000 in 2005 (Statisti~ni letopis RS 2006). 115 Slika 38: Proizvodi kulturne industrije po {ir{i opredelitvi (povzeto po Scottu 1997, 471). 125 Slika 39: Zna~ilne faze urbanizacijskih procesov (Ravbar 1992, 100). 130 Slika 40: Prikaz prostorskih sprememb industrijskih in storitvenih ekonomskih aktivnosti. 136 Slika 41: Shema urbanega modela v Sloveniji (Ravbar 1997, 73). 143 Slika 42: Obseg in urbaniziranost obmo~ja osrednjeslovenske statisti~ne regije. 144 Slika 43: Spreminjanje deleèv delovnih glede na sektorje dejavnosti in celoto mest med letoma 1999 in 2005. 149 Slika 44: ^as nastanka poslovnih subjektov v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. 151 Slika 45: [tevilo delovnih mest v Trzinu glede na sektorsko sestavo. 152 Slika 46: Lokacija obrtno-industrijske cone v Trzinu. 153 Slika 47: Dejavnostna sestava podjetij v obrtno-industrijski coni Trzin. 154 Slika 48: Funkcije obrtno-industrijske cone Trzin. 155 Slika 49: Del poslovno-industrijske cone v Trzinu. 157 Slika 50: Razporejenost podjetij trgovine na debelo v Ljubljani. 160 Slika 51: Razporejenost podjetij iz dejavnosti prometa, zvez in telekomunikacij v Ljubljani. 161 Slika 52: Razporejenost podjetij iz dejavnosti podatkovnih baz in podobnih storitev v Ljubljani. 163 Slika 53: Razporejenost podjetij iz dejavnosti raziskovanja in razvoja v Ljubljani. 164 Slika 54: Primerjava gostot zna~ilnih poslovnih subjektov na kvadratni kilometer v Ljubljani. 166 Slika 55: Letalski posnetek sekundarnega poslovnega sredi{~a v Stegnah. 168 Slika 56: Pogled na poslovno cona Stegne, kjer prevladujejo poslovne, proizvodne in veletrgovske dejavnosti. 169 Slika 57: Prodajne povr{ine v Ljubljani glede na lokacijo (Koren in ostali 2003). 172 Slika 58: Razporeditev novej{ih nakupovalnih sredi{~ z ve~ kot 2000 m2 prodajnimi povr{inami v Ljubljani. 173 Slika 59: Funkcijska zgradba obmo~ja BTC v Mostah. 177 Slika 60: Funkcijska struktura obmo~ja BTC v Mostah glede na povr{ino. 178 Slika 61: Obmo~je BTC v Mostah je izrazito prilagojeno avtomobilu. 179 Slika 62: Funkcijska zgradba obmo~ja na Rudniku. 180 Slika 63: Funkcijska struktura obmo~ja na Rudniku glede na povr{ino. 181 Slika 64: Funkcijska zgradba obmo~ja na Vi~u. 183 Slika 65: Funkcijska struktura obmo~ja na Vi~u glede na povr{ino. 184 Slika 66: Primerjava funkcijske strukture v treh ljubljanskih nakupovalnih sredi{~ih (absolutno). 185 Slika 67: Primerjava funkcijske strukture v treh ljubljanskih nakupovalnih sredi{~ih (relativno). 185 Slika 68: [irjenje trgovskih in spremljajo~ih dejavnosti v ljubljanskih nakupovalnih sredi{~ih. 187 Slika 69: Spreminjanje {tevila turistov na mestnem obmo~ju Ljubljane v letih 1991–2006 (Statisti~ni letopis Ljubljana 2005, medmrèje 6). 189 Slika 70: Zgovoren napis na eni izmed trgovin v sredi{~u Ljubljane. 190 Slika 71: Sestava podjetij po SKD klasifikaciji v Ljubljani (òja opredelitev). 192 Slika 72: Razporejenost podjetij specializiranih storitev v Ljubljani. 194 Slika 73: V starem mestnem jedru ima kulturna industrija è kar dolgo tradicijo. 196 Slika 74: Opu{~ena tovarna Rog je potencialno obmo~je rasti kulturne industrije. 196 Slika 75: Legenda modela prostorske dinamike ekonomske preobrazbe Ljubljane in okolice. 198 Slika 76: Shema modela prostorske dinamike ekonomske preobrazbe Ljubljane in okolice. 200 Slika 77: Na~elo decentralizirane koncentracije in me{anja rabe povr{in po Ravbarju (2002). 207 Slika 78: Shema na~ela »petih prstov« pri na~rtovanju suburbaniziranih obmo~ij v Københavnu (Montgomery 2007). 209 230 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 9 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Zna~ilnosti teoretskih smeri v urbani geografiji pri preu~evanju ekonomije v mestih. 23 Preglednica 2: Kategorije mest glede na ekonomsko osnovo mesta (B in b: bazi~ne; N in n: nebazi~ne dejavnosti; Alexander 1959). 27 Preglednica 3: Temeljni objekti preu~evanja mesta v strukturalizmu (Fainstein N. in Fainstein S. 1982, 160). 30 Preglednica 4: Klju~ne razlike med fordizmom in postfordizmom (prirejeno po Thornsu 2002, 71 in Kulkeju 2004, 97). 36 Preglednica 5: Slovenska naselja z uradnim statusom mesta (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS 73/93) in sklep (Uradni list RS 22/20; Uradni list RS 121/20)). 46 Preglednica 6: Pregled mestnih naselij (M) in naselij mestnih obmo~ij (NMO) v Sloveniji. 47 Preglednica 7: Mestne ob~ine in mesta v Sloveniji leta 1995 po Vri{erju. 48 Preglednica 8: Makroregionalna, mezoregionalna in mikroregionalna sredi{~a v Sloveniji (Ravbar in ostali 2000). 49 Preglednica 9: Merila za dolo~anje mest in mestnih naselij. 51 Preglednica 10: Izbor mest in pripadajo~ih mestnih naselij v okviru mestnih regij v Sloveniji s {tevilom prebivalcev leta 2004. 52 Preglednica 11: Lokacijska divergenca (LD) v slovenskih mestih. 56 Preglednica 12: Razdelitev dejavnosti po tradicionalnih in novej{ih sektorjih. 60 Preglednica 13: Spearmanov koeficient korelacije med izbranimi spremenljivkami drùbenoekonomskih zna~ilnosti mest v Sloveniji po novej{i metodi (**povezava je statisti~no pomembna pri 1 % zna~ilnosti; *povezava je statisti~no pomembna pri 5 % zna~ilnosti). 61 Preglednica 14: Tipi drùbenogeografske usmerjenosti slovenskih mest. 62 Preglednica 15: Pregled funkcij slovenskih mest glede na odstopanja od povpre~ja (++ preseèk nad 25 %, + preseèk pod 25 %, – primanjkljaj). 68 Preglednica 16: EU-metodologija dolo~anja velikosti poslovnih subjektov. 83 Preglednica 17: Korelacije med komponentami in posameznimi spremenljivkami. 92 Preglednica 18: Razvrstitev slovenskih mest v skupine glede na drùbenoekonomske zna~ilnosti. 94 Preglednica 19: Dejavnosti {ir{e opredelitve kulturne industrije po Prattu (2004b; oznaka sektorjev: a) sektor nastajanja vsebine; b) sektor izmenjave; c) sektor reprodukcije; d) proizvodni sektor). 126 Preglednica 20: Dejavnosti òje opredelitve kulturne industrije. 128 Preglednica 21: Spremembe razmerij v rasti delovnih mest po zna~ilnih skupinah naselij v Sloveniji leta 2000 (Ravbar 2002, 26). 134 Preglednica 22: Razvrstitev lokacijskih dejavnikov storitev po pomembnosti (CoMET … 2005, 73). 135 Preglednica 23: Spreminjanje {tevila delovnih mest po posameznih naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. 145 Preglednica 24: Spreminjanje deleèv delovnih mest po posameznih naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. 146 Preglednica 25: Spreminjanje deleèv delovnih mest znotraj urbaniziranih naselbinskih tipov v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. 147 Preglednica 26: Pregled sektorske sestave delovnih mest po posameznih naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji leta 2005. 147 Preglednica 27: Spreminjanje deleèv delovnih mest v sekundarnem, terciarnem in kvartarnem sektorju po naselbinskih tipih v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. 148 231 Ekonomska preobrazba slovenskih mest David Bole Preglednica 28: Spreminjanje deleèv delovnih mest po posameznih dejavnostih v urbaniziranih naselbinskih tipih osrednjeslovenske statisti~ne regije v obdobju med letoma 1999 in 2005 (SRDAP 1999, 2005; Ravbar 1997). 150 Preglednica 29: Sestava in spreminjanje deleèv delovnih mest v Trzinu po posameznih dejavnostih. 150 Preglednica 30: Oblikovanje dodatnih izlo~itvenih kriterijev za prostorsko analizo storitev v Ljubljani. 159 Preglednica 31: Poslovni subjekti po dejavnostih na obmo~ju Stegen (PRS 2005). 169 Preglednica 32: Nekateri kazalniki teènj v trgovini na drobno v Ljubljani na podlagi podatkov med letoma 2000 in 2004 (Statisti~ni letopis Ljubljana 2006). 171 Preglednica 33: Novej{a nakupovalna sredi{~a v Ljubljani z ve~ kot 2000 m2 prodajnimi povr{inami (Drozg 2001; Koren in ostali 2003; PRS 2005; Rebernik in Jakov~i~ 2006; lastni podatki, pridobljeni pri Mercatorju, Sparu Slovenija in BTC; *v oklepaju je leto bistvenega pove~anja ali prenovitve nakupovalnega sredi{~a; **na obmo~ju, ki ga obvladuje podjetje BTC d. d. je bilo leta 2007 450 trgovin, pri{teli smo {e posamezne trgovine, ki niso del lastni{tva BTC d. d., na primer Harvey Norman, Lidl, Bauhaus …). 173 Preglednica 34: Razmerje med motivi za nakupovanje in prosto~asne aktivnosti pri obisku posameznih nakupovalnih sredi{~ (n = 653; *vklju~ene so kategorije druènje s prijatelji, preìvljanje prostega ~asa, restavracije in bari, uporaba storitev, obisk kina ali gledali{~a, rekreacija; Rebernik in Jakov~i} 2006). 186 232 pred_zalist.qxd 6.2.2009 8:35 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- 17 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik, Blà Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri Terasirana pokrajina Gori{kih brd {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno 19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regio- nalni razvoj v Sloveniji. pred_zalist.qxd 6.2.2009 8:35 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- 17 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik, Blà Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri Terasirana pokrajina Gori{kih brd {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno 19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regio- nalni razvoj v Sloveniji. geo19 OVITEK.qxd 6.2.2009 8:27 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 19 VENSKIH MEST A SLO ONOMSKA PREOBRAZB EK EKONOMSKA BOLE VID PREOBRAZBA AD ISBN 978-961-254-090-6 SLOVENSKIH MEST 19 € 20 9 2 1 6 9 8 7 6 0 9 0 4 5 DAVID BOLE