St. 50.
V Gorici, 10. decembra 1887.
„So*a" izhaja -»aak potek in velja po poSti prejemana ali v ftorici na flora poSiljana:
Vsp leto.....f. 1.40
Pol Una.....„ ~.-2(-
Cctvrt iota     .   .   .   .   „ I l» Pri OEiuuriliU in tako tinti \wi ,.j>»_ gtanicah" ae plauujft z» iiavailno tristoj'. no vr&to:
8 kr. Ce se tiska I krpt 7    „    „   ,i     i.    2    „ 3   „   ,<   „     „   3   „   ¦ ZtrveSe ftrke po prostora.
SOČA
Posamezne fitevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici blizu „trch kron", na starom trgu in v nmiflki ulici tor t Trstu, via Ca-sornja, 3.
Dopisi naj se blagovotjno poSiljajo uroilnistvu „So5e" v Gorici Via Morcato 12,1., narocniha pa opravni&vu „So6e'* Via della Croce St. 4. II.
Kokopisi se ne vraSaja; dopisi naj so blagovoljno franknjejo. — Dolalcem in ilrugim liepromoZnini se naroftuina aisiza, ako sn oc;]ase pri opravniatvn.
De&elni zbor.
,znanil
III. sojrt doe 2. dvoembra 1887. lota. Ko se jo potrdil zapisatk prejSnje stye, jo dei. glavar zopet dolgo vrato peticij, katere so so j izro&lo deloma pravnerau, delocia peticijskemu odseku j v obravnavo.   IiOtoSuja  slaba  letiiva  se  razodcva v nenavadno velikein Sfceviiu prosenj za podpore.
Dalje jc nazuanil predsednik predlog poalanca Ivan6i8a, da bi so §. 55. Solake postavo 6. raaja 1870 St. 30 del zak. promenil v tem zmialu, da no bo smci nalagati za potrebgeino Solakih okrajcv pri-jklad ne aamo na iziavne davke, kakor jo dozdoj do-voljeno, amp'ik tudi priklad na uzttniuo in davScuio na zganjine v nadrobni kupfiiji.
Motivacija toga predloga pride na dnevni rod prihoduje sejo.
Vladni zastopnjk baron R o o h b a c U jo odgo-voril na iuterpolacijo zastran dozdevnik nereduostij v goriSki boloiSoici miloBtcnih bratov, katero interpelaeijo so podaii v zadnji eeji poalanei Pajer, QasHor in Dot-tori — tako-lo :
T8led toieb, oglaienih v zadnji sosiji dezelnega zbora, proti javni bolniSoici miloarciiihbratov, spoznalo je namestniStvo za svojo dolzno'st, fca zavod Se jeden-krat preiskati, kolikor glede njegovih poBlopij, toliko glodo njegovo notraoje uprave.
Po naro&lu njcgove prevzviaetioati, gospoda ces. namestnika je doe 16. jnlija t. 1. iionaduioa obiakala bolniSnico posebna komisija, seatavljena iz o kr, dvor-uega svotovalca viteza JlmaJdini-ja in namcatniStvc-nega svotovalca in ob jVdueni zdravstvenega referenta dr. Bobata.
Kavuo za toy ker jo komisija nenadoma prisla v Gorico, in je so Je tu povabila zastopnika mestnega magistiata, zupana in fizika, sta moglt ta d?a k pre-gledcvanju priti, ko jo ze bib so za6elo ; — poproj eta bi!a zadrzaua po nujoi scji.
Kur zadova notranje raztnoro zavoda, proiskala jih je komisija pri tcj priiiki natandno in o tern, kar jo videla, jo torn maoj d?omui, kcr jo — kakor eem io oroenil •- komiijja nepridakovano prisla tor jo boinilnico prestrezila t takem 6aBU, ko je bila ta v vsa« kcm oziru v vaakdanjem polo2cji.
Preiskava jo dognaia, da so se bolnikom deliie
LISTEK.
I.
Vzajemnost slotanska prodira v tadno SiiSe kroge. Spoznali smo, da je nam le po tesnej zvezi z drugimi Slovani mogoSe dose^i <5astno mosio v zgo-dovini in oiniki, in Bpozuaii smo tudi, da jc gotovo doseiomo, ker ni gavEvropi StevilniSega4n 6il«j§ega taroda, nego smo ravno Slovani. Ta zavoafc V2budila naa jo h kropkejsema in odlo6ai§emu delovanju in vzbudila je nam i 2eJjo po oioj'zvezi so sorodnimi rodovi. Iliteli [axno torej v 2lato Prago, slovanskira bratom na prsi in tarn ponovili smo bratovstvo svojo, ktero naa je druiilo od vekov, a ktero so biii pro-tivniki skoro zattli. Tudi Cehi sami so nas obiskali, in tako sraemo misliti, da je zveza z bratskim naro-dom delkim trdna in odiocona. Toda ako hocemo, da enako raiSljenjo preSiue celino narodovo tor ne bode omejono lo na posamezne izobrazcnco, pouca-vati moramo duievne proizvode drugih rodov, poseb-no pa knji2ovno3ti Djihovo ternarodaeznanjati^njimi,
V tern oziru vidimo pri Cehih lep napredok. 'UstaaovUi bo si slovansko Bbib!iotek«tt, iu casopi&i njihoTi seznanjajo obSinstvo z vsomi va^oimi dogodki po slovan&kem svetu. Ni mi namen pisati. koliko so Cehi sploh storili na torn polji, le na kratkcm ekusal bom pokazati, koliko je slovenska knji-govnosfc znana med 6ehi.
Xf?.e slavni Celdkovsky, osobnr prijatelj PreSirnu, prevedel je nekaj njegovih pesni na 6eako, a popol-nomft eozoauil ja v, njim rojako avoje  Se Je g, Joaip
jodi in pijace no sarao t zadostni maozioi, ampak d,; I bo bile izvrstne, tako, da ao skoro v uasprotji z vaic- i nostjo, kakersno so derzi vocidal drugiii bolnisnic.
Ker so jo bolnistiioa preiskavala ob 10l/2 nri prod- ' poluduo, ni biio mogode, da bi so bile sprcmenile , jedi, katere ao se imele deliti ob 11. uri dopoludno.
Komisija je nadaljovala  proiskavo  preglodovaje ! vse prav na drobno in je mogla povsod koostatovati j posebno akrb za snaznost, katera so jo pokaza'a tudi ¦ &q pri drugih priiikah,   potem   dobre poateljo   vse z | zimnicarai in z zolezno-zicuih mrez; skrb za naglo odna-§anje umazanega porila in stvarij, ki se rabijo za ob-vozovanje;   da eo spolnujejo vodila   za   razkulevanje kinirgicaih instrumentov in da so pri rokah tazkuzo-vala (karbol kislina) za vsako rabo pri nalezljivih bo-leznih.
NaSlo so je, da se lahko segrevajo vii prostori in da ao vai, razen nekaterih v pritlicji, lahko pre-zra6ujejo.
Glede' suago na stranis^ah, roda v lokarnioi in priskrbljevanja lodu, ki se dobiva, kador treba, prav tarn blizu, glede proatorov za shrambo biaga (porila telosnoga iu posteljnega itd.) shramb zatisto stvariin obleke, ki jih prinaSajo bolniki neboj, ahramb jedi 1-nega blaga in kuhinjo ni nasta komisija povoda, da bi oporokala najmaty'So stvar.
Kakor je znano, opravljata zdravstveuo sluzbo dva zdravnika. Ziavon Iroh milosrJnih bratov je na razpolago Se 17 afcre^nikov,
Kar zadeva znano tosnobo in jednako zuano po-manjkljivosti nekaterih prostorov, — to so nedoatat-noati, za katere se tie more nalagati odgovornost o-akrboistvu: to ao pac take ncprilidnosti, kakorsno se nahajajo vaelej v starih poslopjih ia katere bi bilo tesko popoluoma odstraniti.
Prizaati ae mora tudi, da bi moralo, kolikor mogoce ogibati se takih prostorov; toda dokler ue prcakrbi de^ola, da ae v okom pride zaga6enju bolnikov v zavodu — katero nedoatatnost aioer po-gostoma nahajamo tudi po drugih bolnicah — se ne moro obdolzevati oakrbnistvo, do je piimorano, da rabi tudi onienjene prostore.
Ce ni — kakor sem razlo^il — veatna preiskava zavoda — dala nobenega povoda, da bi se mogla izraziti kakersaa si koli gcaja oskrbniStvu — am-
pak je dala celo priliko, izraziti zadovo|jnost i njim, mora aepa nadrugi at rani zareB obla-lovati, da se z agifcacijo zatroSeno mej obfiine po de^eli v a a men, da bi se ljud* stvona umeteu nadin zavzelo zoper bolnico, Skodujo interesom bolnikov in. tudi d e 2 e 1 e, ker ni nikakor dvomiti o tem, da bi imel dezelni zalog veliko ve6e stroSke, ako bi pri-hranjevali bolnike po drugih bolniSnioah.
Ha to ao se jell razpravljati predmeti duevaega reda.
PoroCevalec finanSnega odseka dr, V e r z o g n a-si. Potrdita se proracun za I. 1888 in raSun za I. 1886 zaloga za ranjene in bolne vojake.
Porocevalec dr. Gr ego 16iL Po predtogu ft-nangnega odseka se potrdita prora5un za 1. 1888 in raCun za 1. 1886 Solskega zaloga.
Porofievalec dr. vifcez .Tonk 1 i. Potrdi se provizorij za 1. 1888 za pobiranje deiSelnega prikla^ da po 20 od sto na ufrtnioo vina, moSta in mesa in davScme 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno po-tofienega piva.
Isti porofiovalec. Dovoli se pobiranje naslednjib obdinskih davkov za 1. 1888:
1.  ObcM Ajel davStino 6 kr. od vsacega litra na drobno prodanih iganjin;
2.  ob&ini Merin priklad po 75 od sto na uzitni-no vina in mesa in davSclno 10 kr. od vsacega Htra na drobno potoSenih iganjin;
I. ob6ini Joaniz davSCino 10 kr. od vsacega litra na drobno potodenih zganjin in
4. ob6ioi Fiumizelu priklad po 100 od sto na uzitnino vina in mesa, — davscluo 1 gld. 70 kr. cd vsacega hektolitra na drobno potocenega piva, — dav§cmo 30 kr. od vsacega litra §pirita in 10 kr. od vsacega litra vseh drugih 2ganih pijafi y nadrobni prodaji.
Porocevalec Gas s er. Potrde se podpore, katero je del odbor podelil trem gojencem obrtuijske Sole v Marjanu.
Porocevalec Paj er, Potrdi se izredni kredit 250 gld. dovoljen zgodoviusko starinskemu oddelku defelnega muzeja za nakup Della-Bonave zbirke sta-rega deoarja; grof Mels-ove zbirke starih zgodovioskih dokumentov.
Peniiek. Prevedel je najlopso njegovo pesni ter jih z obbiruirc zivotopiaora vredi izda) v posebnej knjigi. Iati Penizek prevSl je i JurdiSove aSpomino na dedatt in njegovega BTugome!aK, ki je a pismenim zlvoto-pisom izsel v koji^uici alovanskih gledaiiSkih iger, Iz najnovejSe nale kojizevnosti prioboili bo razlilni ea-sopisi: BBlagodejoa zvezdica* Pavline Pajkove, „Ro-jenioo* Krsnikovo, „Kuzovce* Tavfiarjeve itd. Najve8 zaaug pridobil ei je g. VojtSeh Pakosta, katehct oa vi-Sej deldiSkej soli v Pragi. V. Pakosta je aam pesuik in pisatclj in tern bolj ao mu je cuditi. da se u gole ljubezni do bratskega naroda bavi a prevodi, ko bi si lahko z izvornimi deli sluzil slave. Prevedet je „De-setega brata" in GregoreiSovo „Poezije". Zadnje izlle so pred nekterirai meaci in sicer z na-slovom: wBa3n«. Scpsal Simoa GregorSiS. S privole-nfm bdsnikovym dlo vydaol druh6ho prololil VojtSeh Pakosta. V Praze 1887*. Cena i gld. 20 novcev, Prevod je gladek, tako da so aPoezije" lo clato^maf-hen del svoje prvctne lepote izgubilo na potu v Cehe; zeleti bilo bi le, da bi ao bil g. prevoditolj povaodi dr2ai izvornikovoga merila, Sicer pa moramo divna-rau pesniku 6estitati, da jo dobil tako sposobnega prelagatelja. — Opompiti nam je Se, di je knjiga ja-ko elegantna, tor da jo krasi i pesnikova podoba. — Tako akuSajo viii Cehi uezuaniti se 8 proizvodi naSo knjizevnosti ter dojanski povspesovati vzajemnost slovansko. Kako ae godf v torn oziru pa pri nas? Toda za danes boii dovolj; prihodajic pomoaiva so malo, kako je z vzajemnoatjo slovansko v naSej knjiSevno-ati, — ako bo tebi in g. uredniku po volji 1
Dru^jba sv. Mohora v goriSki nadSkofiji 1. 1887.
Spisal P. M.
DEK. LO^NIS.
1.  L o 6 n i k ima letos 7 udov, ali 4 ve6 ko lani. Da bi Bog dal vsako leto vsaj toliko novih u* dov! AH bi se morda zemlja nehala vrteti, ako bi poCeli mi slovcnci pridobivati zopet zgubljene na§e zemljo? ,
2.  S L L o vjr e n c S e 3 k i ima svojega enoga uda, drugi so Labi.
3.  Podgora bodi y izgled napredka veliki ve5i-ni duhovnij. Predlanakim je imela-.le 28 udov, lani u2e 65 in letos 92, ali 27 novih. V dveh letih or-ja§k korak naproj, tako da ima skoro 6 od sto. Dra-2ba sv. Mohora oziroma njene knjige bodo gotovo tudi razbile nekoliko zob nenasitljivim flPropatrijau* cemK. TJpamo, da v par letih bode Podgora dosegla vrhunec. to je 10 od sto, da bo imcla 182 udov. Bog!
4.  S v. M a r t i a eno glavnih racst briSkih mma veft ko 1VS od sto, to je, celih 18 udov. Cudno se razvija napredek tudi v sv. Marticu; kajti lani je bil zgubil od 16 udov kar polovico, letos je sicer pridobil 10 udov, kar pa ni vefi ko dva nova v dveh le tih. Malo ve6, ko nifi! Kedaj jih bo 111, ali 10 od sto? 0 sv. Nikolil
5.  St. Ferjan je raed boljSimi Brici z 47 ttd?, ali aez 3% od sto. Letos je pridobil koj 16 novih. Lo tako naprej in dozivimo v kratkem 10 od sto, a*
n iso udov,
e
Isti porocevalec. Odobri se aklep dez\ odbora, 8 baterim je privolil v to, da se je povekSala pokojni-na bivSima u&teljema Mih. Bresiger-ju in Jak. Petricu.
Porocevaleo Gaaser. Potrdi ae podpota 200 jold., kijojedel odbor dovolil GoriSkemu druStvu za conjske dirke kot dozelni pretnij za najboljse domado konje.
Porocevaleo P a j o r. Potrdi Be nafict postave zastran razdelitve ob&nskega paSnika na Majnioi.
forocevalee dr. Abram. Nac"rt postave zastran ribarenja v mejzemakih vodah as izrocl pravncmu od-seku v obravnavo.
Porocevaleo Qaflaer. NaSrt postavo zastran neke preniene o postavi o varatvu divjaome odstopi se tudi pravnemu odaeku, da ga pretreae in o njeni poU avoje predloge.
S tern je koncan dnevni red. Predsednik bode pismeno naznaoil eas in dnevni red pribodnje aojo.
Leon X1U. zlatomasnik.
Sedanji papeS, Leon XIII., bil jo rojen dao 2. marca 1810 v trga Karpineto v hribih najuinistroni Kima. Njegovi starisi so bili premoftii ia zelo rado-darni. Solal ae je prva leta pri jezuitih v viterbskem samostanu, zadnja leta pa v Rimu. Novo maSo bral jo 1. dno januvarja leta 1837; novega leta dan bo od tega ravno 50 let; zato bode iatoga dne ohhajal zlato maSo.
Verni katoli&aoi, Boaebno pa Slovenei, ae novih in zlatih maS jako veaele in napravljajo kaj lepe sve-canosfci za take prilike; naravno je, da ee zlato maSe najviSega duhovnika, poglavarjasveto cerkyo, tembolj vesele. Ves katoliSki avet govori o zlati maSi av. OSeta, ter nabira razne darove za to preimenifcno slav-noat. Najdraiji in obSudovaaja vradni so darovi, ki ao jib poalali avetemu OSofca iz Amerike; najIepSi za temi bo darovi francoskih plemeoitaSev. Naa oeaar ma je poslal zlati tali z diamanti, ki je vredoa 20 tiaoc goldinarjev.
V Vatikanu delajo velikanake priprave za cas zlale maSe. Ker bo ob tej priliki v Vatikanu tudi razstava cerkvenih reel, se je teh od vsch krajev sveta toliko dopoalalu, da so razstavo zavarovali za 66 milijonov frankov. Mnogo cerkvene obleke ao naredilo za to razstavo najimeuitnejSe gospe; celo naSa oeaarica in princezinja Valerija sta iaatnoroeno napravili dragocene izdelke ia jih poklonili av. Ocetu v razatavo. Ljubljanake, graSke ia duiiajske gospe so se v ten* ozirn tudi prav dobro poneslo ter mnogo cerkvene obleke naredile in v Rim poslaie; drugi ka-tolicani so pa nabrali denar in napravili srebrne in zlato cerkvene posode ter jih poklonili sv. 05etu k zlati maSi.
Dobri katolicani pa na poSiljajo av. Ocetu za to priliko le dragocenih darov, ampak mnogo jih hoco pevodom 50 letnice njegovega zlatoraaSaiStva celo osobno potovati v Rim. Y ta namen uslanovili so so v nekterih meatih odbori, ki pripravljajo romanjo v Rim. Ogeraki odbor je uie doSel se avojinii potovaici tja.; avstrijski pojde pa nieseca aprila. Odbor tega naznanja to le:
1. Romanjo, ki ga vravnava odbor na Dunaju, ae bode godilo meaoa aprila (mal. travna).
6. C e r o v o pa dela cold Bricem sramoto; kaj-ti lani je zgubilo enega nda, letos §e enega, da jih je ostalo borih 9. To Se 1 od §to nil No more-mo imeti upanja, da bi Cerovo doapelo kedaj do 10 od sto, ali da bi imelo 117 udov. Bsziocek mod 9 in 117 je gotovo nekoliko vecji, ftakor med goreojim in doleojim Gerovem. Izracd dveh Cerov naj se vzdi-gne vsaj enol Na drugacno svidenje drugo leto!
I.  K v i s k o se je letos zdiarailo, pridobivSi si 10 ndov. Ima jih 42, ali eez 3 od sto. Tako naprej, bo uze kedaj 10 od sto ali 123 udov.
8.  V i p o I L e je imelo predlanskem 8 udov, od teh je lani dva izgubilo; letos pa nima BKoIedar" Se U casti ne, da bi imel Casino njegevo ime. Pridru-z.lo se je letoa z
9.  K o z a a o, katera ima z Vipolzem vred ko-maj 1% od sto — ali 15 udov. To je vendar zalo* stno, da je od lanakih 29 udov zgubilo kar fitiri, ce tudi je Vipolze pnSlo na pomoC, Kozana je gotovo v sramoto ne le Brdam, ampak celo skofiji. Na tak na-Cin bode n2e poprej konec sveta, kakor pa bodemo dcCakali 10 od sto ali 92 udov za samo Kozano in 54 za VipoI2e. — Upamo, da drugo leto bo vse drugaLen pogledl
10.  Biljana je bila lani pridobila 2 uda, a letos ju je zopet zgubila; zaljubljena je menda v fitevilo 12. Ali 1 od sto je  za Biljano rnalo ve6, ko
.;. ®m,J!rnost Je na vse strani velikal Kedaj bode prmla Biljana do 93 udov, to je do 10 od sto? Na tak micm o sv. „Nikoii"! Zbndite se vendarl
II.  ITojana je za 1 od sto boljsa kakor Biljana, ona dva uda, katera je bila lani .jubila, si je letos zopet pridobila. Za 10 od sto bi trebalo petkrat toliko udov, kakor jih ima letos, namrec 50. — 6u-dno, da se ni mogofii - ^auiti z mesta navzgor. Brda nuj bi bila v izgled, a so v   ...   ,
12, Vedrijan je med Brici med najbopmi,
2.  Iz Rima so naznanili, da avatrijaki romarji bodo tarn sprejemani od 10. do 20. aprila 1888.
3.  Popotna rida za avatr. romanjo je ta le: Da-naj-Amstetten* S-Mihol» Betak, Ponteba, Padova, An* kona (Jakin), Rim. Sprejemaii ae bojo romarji po vmesnih postajab, kakor so za Slovenoe: Bolak, TerbisS, Vidom.
4.  Tje grede so preno6i§5a in postanki: Padova in Ankona (obiskanje Lorete in Asisa).
Povernitev iz Rima jo povoljna po doloceni progi: Rim — Foligao — Perugia — Florenoija, Bolonja — Padova itd.
-------------6. Odborbo poskeibel:       --------
a)  za stanovanja v Rimu  in  po vmesuih poatajah na poti tje, ako kdo za to naprej plaSa;
b)  sketbel bo odbor dalje, da bodo romarji zamo-gli ogledati ai nnj imenitniSo kraje, avetiSea itd.;
o) enako bo skefbel, da bodo romarji imeli skupno zasl.Sanjo pri sv. Oeetu L:onu XIII;
d)  tudi,   da bodo imeli skupno  av. ObkajUo,  naj-betzo v veliki corkvi av. Petra;
e)  da ae romarjem  podeli  dohovnih miloat in po-treboc disponzo;
f)  da se bodo po zmozuosti v^troglo  tudi  dragim
7. Odboru je 2s na avstrijakih  in laikih zeloz-nicah zagotovtjeoa za 50 porcentov znizana cona Pla6a:
Romarji, ki se bojo poaluziH po.°ebnega vlaka, placajo od Dunaja do Rima. za tjo in nazaj po 100 gld. a. v., ako ae peljejo v pervcm razredu j po 75 gld. v drugem, in po 45v gld. za 3. razrod,
Kteri pristopijo v St. Mihelu, v Belaku, v Tor-bi2u, ali Vidmu, jim jo cena primdrno nizjo postavljena.
Kavto veljajo za 2 nieaca.
To rominje je djanje ker§caaake pobozaosti in skazovanje katoiiske vere; tony odbor vabi lake, ki imajo pri tem veraki namen.
Da ae na tem popotovanji ohrani potrebni red med romarji, so bodo vdelelniki morali podv«'e5i zadevnim vravnavam in pravilom, kar je ocitiio, Zato odbor dovoli le tiatim vdoleziti ae romanja, kteri ae 8kazejo s priporocili od avojih duhovnih pastirjev, od predsedstva katoliSkih druzab, ali pa od druzih prav zanesljivih in znanih katolicanov.
S tem je odbor naznanil samo, kar se nam6rja; vender je pa ze zdaj voljan sprejemati naprojanjo o-glasila za vdelezenje pri romanji. Oglaalia z doticni-mi vprasanji so posiljajo ali z napisom: An „das Hochlobl. Comite der Rom-Pilgerfalirl", "Wien, I. Annagasse 9, — ali pa do Skofijakega odbora (pri naa n. pr.: Naj pr. milgoap. dr. Aadrej Cebaaek, pre-lat in kanonik v Ljubljani).
O priliki avoje zlato maao je t»dal papciS na-atopno piamo:
Leon XIII., papel
Ysem vernikom, ki 6itajo to piamo, pozdrav in apoatolski blagoalov.
Biiza ae prvi dan novega leta, dan leta, dan naae dnbovsiske avocanosti, katoro bomo praznovali a pomocjo bozjo. Vai narodt vse zotnlje in vai diuJ-binaki Xrogi vesele ae, kakor iz enega aroa in one miali tor nan? podajajo v tezkem 6asu, ko amo po-klioant po volji bozji zavzeraati vzvisoai atol Petrov, avedaoe dokaze zvestobe in ljubezni  svojer apo§tova-
Lo tudi si letos   ni nicesa pridobil; 14 udov §c ni 4 od sto; za 10 od sto treba je 36 udov.
13.  Kozbana je zopet v Brdah, nima niti 2 od sto ne. Od lanskih udov jc zgubila enega, fie tudi jib je treba za 10 od sto nic" manj ko 55. Po tej poti ne bo nit'! Lanski korak je bil boljSil
14.  Gradno je za Podgoro najboljSe v dekaniji. Kaj bi rekli, ali ao nemaroi Brioi, ali njih pnverje* niki. Gradno nam jasno govori I Lani si je k 20 u-dom pridobiio 9 novih, letos pa zopet 8. L*pot Ima jih eez 4% od sto in v nekaj letih pride do 10 oA sto ali 80 udov. Bodi Bricem v izgled I Tu je vSf.eta dvetoriea iz dek. Karminske.
15.  Medana tudi polagoma napreduje, pridobivSi si trojico novih udov; vendar 20 udov sta komaj 2 od sto. Za 10 od sto treba 96 udov. Le stanovit-no naprej!
16.   &t. Lovrenc pri Neblera koraka stanovitno po rakovi poti. Predlanskim je imel 18 udov, lani je zgnbil dvojico, a letos Se pstorico. Jako slabo znameuje! Ima letos komaj l1/, od Sto. Bog. pomagaj 1
Dekanija Lo^niSka brez Loguika ima 2% od sto. — NajboljSa je Podgora, Gradno, Veirijan; naj-slabSi pa Kozana z Vipoliem, S;. Lwreno pri N. in Cerovo. Sploh so Brda zaspana. Pri tern pa omeni-mo, da dekanijo Karminsko je tako sram se 4 udi, da noJ5o bit! niti imenovana v Koledarji. Poaebno Mernik, ki je vendar Se popolnoma slovenaka vas, bi moral se zbudi'i tor nabirati diugtvcnike. Potem to-2imo, dft nam ae krei domovina alovenska! Mernik ima steer ene|a uda z 2. iztisoma kajig, za 10 od ato bi jih morolo bid 62. Vaaj je vendar u2e nekoliko let tarn Sola, morali bi vendar ljudje znafci bia-ti. Berila dajte narodo iiasemn, ako ga hoCete reSiti poXtalijauaenja. Gosp. vikar 1 Potrudite se vondar ter pridobite ngkaj udov I
nja in voScil svojih. Vso to slavo prepuSiamo Bogu, ki una tolazi v na§i tugi, ter ga prusimo brez prooe-hanja, naj blagoalovi narodc kr§5anske ter jim podeli mir in davno zazeleno alogo.
Ganjeni valed teh odkritoer5nih izjav udanoati in resaicne poboznosti eklonili smo v srnialu doSlih Nam proienj, naj pustimo zajemati vsem Svojim o-trokom iz avedanosti njihovega oceta koristi v bo'jso zavarovanje vecno srefie, da hofiemo odprefci versko zaklade, katere podeljevati Nam jo izroSil Bog, naS Gospod. Zaradi tega podeljujemo v sreu, oprti na mi-lostiYost Boga vaegamogo^nega in oblaat evetih apos-tolov Petra in Pavla, vaem in vsacerau posameznomu verniku obojoga spola, ki bodo potovali povodom du-hovniske sve6anosti NaSe v Rim, da o6ito in narav-nost dokazejo v imonu vaak svojega naroda otroSko ljubezon in vdanost ter izkazejo daat in pokor§5ino najvi&jej oblanti, katero nam je podeli! Bog, — po-polen odpustek in odpus^aoje vseh kazni valed gro-hov. Prav tako podeljujemo v Goapodu, vsem vernikom obojoga spola, ki bodo v duhu in sreu aprem-Ijevali ta romanja v Itim, in vsem, ki pripomorojo|na katerikoli nadin, da ae morejo sre5oo izviaiti, ako nepoaredno dan prod Na§o duhovniiko slovesnos^jo, t. j. dne 1 januvarija bodo^ega leta, opravijo dovet-dnevno poboXnoat z molifcvijo treijoga dela "r02noga venoa in to devetduavuo poboznost pouove mod dobo, ki je dolo6eaa za avdijonce papeznih romarjev ; ako dalje po viednom aprejerau svetih zakramentov, spo-vedi in obhnjila obisc"jo svojo^ faruo ali katorokoli cerkev ali aploh javon, molitvam namenjem proator in tain raolijo za slolaost kiScanaklh kuozov, pokon-canjo krivovoratva in poviSanjo na§e mater© oerkvo, — popolen odpustek ia odpuscanjo vseh kazni valed grohov tako v dan NaSo duhavniske avocanosti, kakor tudi na prazuik, neposredno na devotdoovno poboi-nost. kadarkoli ponovljeno med zgoraj navedeno4d6bo. Daljo podoljujetuo vsem onim, ki vaaj skesanega area opravijo to devetdnovni pobo2no<jti, za vaak njoa dan po eerkvonem obi&iju triatodaovon nopopolon odpustek. Vai in vaak toll odpustkov, odpuLcanjo grohov in prizanadanjo kazni, more ao obruiti tudi na korist ubogim dufiatn v vicah; vendar pa naj voljjjo njiho?o podelitvo le za to leto.
Dalje z«limo, naj imajo vzlio vsem nasprotdXtn naredbam prepi^i in ponatiski prodleie<5oga piama tisto veljavo, kakor to pistno samo, ako so le vorjelno podpisani in jim jo pritisnil avoj peoat katerikoli cor-kveui dostojaiiBtvonik.
Dano v Rimu pri av. Potru, dne 1. okt. 1887 v doaj'tora lulu naSega ponlifikata.
M. kardinal Ledocbowski.
Dopisi.
V Gorici, 8. deccmbra. (Izv. dopis.) nSloveo«ki Narod" objavil je v §f. 279 na prvem moatu dolg dopis „Z Bovako strani", ? katerem na§teva dopwnik del alovenakim poalancom goriSkim celo kito grebov, in jo se podaljSati obljubujc.
Ni mojvi naloga zagbvarjati do2. poslancev go-riSkih, kaleri se znajo sami braniti, le nekatero no re3nicao8ti hoLom popraviti.
Dopisnik zacae a popolnovalno rokodelsko aolo v Gorici, otiitaje, da v to Solo no pogloda celo iota nobeden slov. dc2. poslanec niti del alovonaki od* bornik.
To ni iatiua, kcr to Solo nadzoruje posebeu ku-ratorij, in v torn kuratorju sta dva del. odbornika in aicer gosp. Dr. Abram in Gasaer.
Nadaljevalno obrtno Solo vzdriujejo: meato go-riSko, trgogovinska zbomica, de2. zbor goriSki in vlada, in vai ti vzdrSevatelji Sole poSiljajo avojo od-borniko v ku ratorij.
Namenjena je ta Sola takitn rokodelskim vajon* oemt ki so Ze po 6 let ljudako Solo obiskovaU ia bili iz nje inpuaconi, ki bi morali pa So 2 loti obis-kovati nadaljevalno Solo. Ali to v iatini ni tako, ker v Gorioi jo ljudska moatna Sola oanovana le m 4 lota, in vrb tega ao nahajajo vajeaoi v tej Sobi, ki zafietka Se citati no znajo; za to jo vpeljan nizji oddelek za tako vajenoe na tej Soli.
Vspehi na tej Soli ao valed toga in z ozirom na to, da ao uciteijake moci primerne picTt pla6t, kt jo dobivajo in da-sedaoji vodja 'no umeje kot nemSki, lo slabo laSko iu ni6 alovonaki, in da jo po 3/4 leta bolan — tako picli, da ne plafiajo stroSkov.
Cudam ae jo cuditi torej, da so joli v poslod-njem oaau to Solo hvalhati po Lasopisib, 6eravuo ni-kake hvale no zas!uzi.
' Zatrdilo ao mi jo pa, da nekdo to Solo hvali, kor bi rad na njej vodja poatal, doravno pravijo, da ima sicer zato dovolj Sa^tilakomnoati, pa oiato niS aposobuosti.
Ako ae ne bo ta Sola bolje oanovala in praBkr-bola s^ sposobnim, zatrdoo naatavljonim vodjem in s spretnimi uditelji iz brodnjili Sol — aedaj ao tam lo u6itelji iz ljudske Solo — in ae ne bo zato akrbelq, da so bodo sprejemaii v njo le obrtni vajenci po 6 letnem obiakovanji Jjudsko Solo, ni prifiakovati do-kega vspeha j taka, kakor jo sedoj pa no zaeluzi ni ako podpore.                                                        ,
Da ae v tej 8oli slovensko ne pououje, jo is* j tina, vondar pa jo eden izmed uclteljev sloveneo in j lehko slovenskim vajencora — kojih je pa Ie malo — j slovonsko pomaga.
Da bi bilo pa mogoee ves pouk tudi slovensko | predavati, moralo bi bo ua tej Soli vpeljali tdovenske ! paralelke, kar bi stro§ke po dvojilo.  CM kod pa de-nara   dobiti,   ker So aedaj   so   dohodki to sole tako malt,  da ni mogoco  plaSati  sposobuega uSiteljskega osebja?                                            j
Da se nemski jezik kot  prodmot poucnje, je istina, in to zarad tega, ker vlada svojo podporo oa
-----ta pogoj vezo.--------
Ocitaoje, da hodi vodja la§ke kmotiSko Solo na pctovaoje za druSfcvo „Pro pacria" in da za to nikdo no iaterpeluje, ni umeatno, po mojim monenji, ker prviS so dezelni uradniki pod disciplinamo oblastjo del glavarja, drugie" bi naa zavrnili na preoodeneijo, ker o svojom caau vodja slovensko kraetiSko Sole ni le potoval v politigkem interesu, ampak bil jo col6 predoedoik slovenskega politiSkega drustva v Gorici. ICaj bi rekel boviki dopisnik k temu, ko bi bi! vodja lolke kmetilke lolo prodsedoik la§kega politiSkega drugtva „Uniono8 ?
Glode  obiikovanja  kmetiSke  Sole lasko in slovensko   moram opozorti bovlkega  dopianika na to, da podpira del. zbor goriski uba oddelka to Sole z enako  mero,  in da daje za elovooce osom Stipondij I in ravno toliko za lake, da pa nekaterc livSke obfiine 1 na avt»je stroake uo'eneo na tej Soli vzdrlijejo.   Poj- J dito in poanemajte to, potem so bo Stovilo alovenakih J ucoacev zveklalol                         ,                           j
Kaj morojo pa del poslanci slovonaki za to, j cla iz naiih hribov so le redkokrat kedo za to iolo I ogl&ai m to vkljub del Stipondijom?                        j
Ako bovSki dopisnik odgovornost za to «?rae*a na del poslance  slovensko,  bi  ravno  take  na pjo | zvrnil  odgovornost za  letosojo  toco na Bovlkem in j za auio na Krasul                                                   1
Kar so podeljenja podpor stovenskim dijakom j tice, moram pritrditi, da se te od del zbora v cnaki j tneri delijo, in ni mi znan !e eden slucaj no, da bi se I bila vreanemti slovenokemu dijaku kedaj podpora 1 odrekla. Isto velja glede del atipendij za visokosolce; I leto za. letora m podolujota po 2 slipendija sloven- j akim in po 2 laSkim dijakom,
Naraen till atipendij je, da bb dijak' v prvem letu za prve meseoo s potrebnini prcsktbo, in da si potem pridoba lekcij v glavnem mostu, ker ho na vsoucHiwi Vpilejo.
Navadno m pa godi narobb; dijaki 86 dajo vpi-iatt na vseu&li§6i, ostancjo pa v Gorici all na domu eolo prvo leto ali So dalje; denar porabijo in potem ne nwrejo naprej.
Tako ao godi, da to 8'ipondije le malo koristijo, kwr dijaki, tab* poipirani,  ne vera,  kjo oblige, ker I ni jih vefi v domovino.                                             j
„V totem grmu jozajec", gosp, bovSki dopknik, ! da nimamo zidoatnrga nara&oaja pravntkov ali ju- i ristov, ne pa v pomankanji podpor — od strani del zbora. Pritrjnjem, da bi bilo dobro, ako bi del zbor inoge! So boij izdatno podpirati elovnako dijake na vseuciliaci in raztegniti del atipendije na vsa atiri leta, aii pomisliti jo treba, d' nima del zbor nikakih zalogov za to, in da mora itak pikrivati d^zelne atro$ke z deL Inimi dokladami na nepoarcdno davko in na viitnino.
Da bi pa la Ska ve^ina dol zbora v to privoliia, da bi ao ustanovilo za Sloveneo veL stipoodij, nrgo za Lalie, ni pjicakovati, ker ont placujpjo veco svoto davkov, nogo Slovenci, in zadovoijni rooramo biti Le s tern, da se podporo delijo Labom in Slovenoem v iati meri, kar ae jo doaedaj vselcj atorilo.
Prunati moram na dalje, da dobivajo vai vspo-aobljeni Slovenci primoruo sluibe pri raznih o. k. uradih, in da Je tcJ.ij so nastavljajo tudi Lahi pri ^ k. uradih na SSoveaakem, kodar ni slovenskih kon-kurentov. Vendar pa so tudi tern zapoveduje, da »o morajo elovenakcga jezika u5iti in nau5iti, in znano mi jo, kako se nekateri mladi laSki uradniki prav pridao elovonskrga jezika ufio, ceravno jim gre prav trdo.
Za danaa naj bo dovolj; 5e bo goop. bovski dopisnik kito grehov del. slovenskib poalancev prod celim slovenskim svotom so nadaljoval, bom pa tudi jaz morebitne noreaoicnosti popravljal.
___            Resniooljub.
Iz Goricc, t, decembra. Vsiod povabila zad-nje Stevilko BSoio" zbralo ac, jo preSlo nedeljo po-poldne v StandreSi vc5 narodnih pevcev iz Staudreia, Podgoro in Gorice. Ker pa je bilo isti dan slabo vreme, je ved pevcev izostalo. Razun pevcev udelo-ftilo se je aboda tudi mnogo obdinarjov. G. 2upan jo pu-8til aobano za ta dan lepo okincati. Eeditelj zabave bil je g. J. Tuga, potja pa g. Pahor. Pele so so tazoc narodne pesni. Med petjom vrstilo so se tudi razne napitnice; najpred na prosvit, cosarja, na katoro so pevci zapeli Hribarjevo kmtato MKviSko sinovi". Med zabavo jo g. J. Tuga omenil koriat ottoSkega vrta v Gorioi. Ker bi se teSko vzdr^eval ta prekoristni zuvod brez radodamih doneskov in podpor, priporo-lil je, dA bi prienjofii gostje za otroSki v;t prosto*
voljno vaak po svoji mo6i kaj darovali. To bosede niso bile brez uspeha, ker pri nabiranji polozili so rodoljubjo na kroSnik 17 gld. 30 kr. Za ta davovani znesek so jo J. Tuga darovalcem prosrfiao z^hvalil ter pozoeje oddal vodatvu otroSkega vrta v Gorici. Potem so povci peli Sc ve6 narodnih pe&ni, koje je obSinBtvo z veseljem poslugalo.
Ko so je pribli^al 6as loditvo, pozdravili so se pevci z nado, da bi so v kratkem "zopet snidli. To pa se bode zgodilo prihodajo nodaljo pri doma6i za-bavi BBralnega in podpomega drugtva v Gorici*. Na svidenje 1                       '         ¦               Rodoljub.
6t. Vi§ka (iora, dne 27. nov. Nekj dopisnik mi v 94. §t. „Eclino8tin ocita, di sem prepita^elen in nti.Stejc v zlo, da sem pisal v nSofio* o nedostoj-nem vedenji fantov. Da oisem kiivice pisal, Jahko vsak spozna. Da sem mladino ojstro svaril, ali je to kaj ntpaCnega? To mora vsak pameten Clovek stori-ti, kadar vidi take nerednosti. — Svaritelji, ucitelji so ncredne?.em vedao tern v peti; tako sem jiin tudi jaz. Gospod dopisnik BE<iinostia, kako pa da bi morali ravno Sentvi^Kogom vsem drugim kot izgled gvetiti ? Saj imate tudi na Peiinah v primori s St, ViSko Qaro vec sposobuih moCi; zakaj le krifiito ia roke krikm dr^ite, poprimite ae dela, potem boate tudi nan naprej porinili, da ne bemo zaostajali. Oimu se sklicujete na „Bmhio druStvoB, saj to nima pri na§i zadevi nic" opraviti. Vsak naj pomete pred svo-jim pragom, kaj ne? Ali nisein pred svojim pragom pometal, ko sem domaCc fautc svaril. In kaj ste tmc-li Vi pri tem? Ako niste hoteli moleati, imeli ste pred svojo „hi§oa ocistiti— potem bi bili labko po-nosno rekli: „Vsak pred svofo hiso* in vsega pripe-ra bi bilo kone(.
Gospod dopisnik, iz va§ih dopi^ov v wEdinostia se jasuo vidi, da nameravate samo dra2iti, in svojo nctnio.st skazavati, da bi Vas Ijudje hvalili, kako zna-te v Sasnikc pisati. Da za BliterK sladkega vinca St ViSko Goro napadeto, in se tako praskate, kjer vas ne srbi, bi od Vas nikoli tie bil mislil. Stati pregovor pravi; HnjSi je tisti, ki iukeij der2i, uego kdor krade. Janezov biatcc.
Politifini razgled.
Prihodnje leto, dne 2. decembra, bo 40 let, od kar je na§ presvitli cesar prevzel vla-darstvo nase drzave. Mnogi ljudski zastopi in razne karporacije u2e zdaj ugibljejo, kako bi potuenljtvo dobo preljubljenega vladarja vred-nejse siaviii. Slovenci gotovo ne-bomo zadnji v izrazevaoji udanosti, ker prava Ijubezen nado-mesti to, kar nam gmotnost ne zmore.
Zdaj vemo, kaj so §kofje sklepali v Gorici! Izdoli so pastirskl list, s kterim so neusmi-ijeno udarli nedolzni, u2c tako prevefi zatirani slovens ki narod, t. j. sloveusko ljudstvo.
Pape2 izrazil je v nagovoru kardinalov dne 25. t. m. svojo. veselje nad tem, da mu ker-sCanski vludarji skazujejo cast in udanost. In res, najhujSe zapletke in najbolj kofiijiva upra-sanja zapeli so vladarji njemu v resitev prepu-gcati. Njemu sta Spanija in Frusija prepustili resiti prepir zarad karolinskili otokov. Zdaj se je pa angleska kraljica obrnila do njega za svet o reSitv! irskega vprasanja..
Nevaraa kriza na Francoskcm je za zdaj srefino resena. Preslo soboto izvolili so si Fran-zoci druzega predscdnika, zmernega republikanca Sadi Carnot-a, ki je dobil od 833 volilcev 616 glasov. S to izvolitvijo je zadovoljna vefiina fran-coskih strank pa tudi cvropcjske viade. Nade-jati se je torej, da bode nov predsednik imel vec srcCc z ministri, nego njegov prednik.
Kdor zna, zua! — Ko je bil ruski car v Berolinu, mu Bismark ni toiil le Francoze, ampak celo berolinske dvorne kroge, da mu delajo za hrbtcm na svojo roko proti Rusiji. Car pa mu ni sel na limanice.
Nekteri rumunski listi pisejo, da bi se Rain unci z vsakim zdruiili, ki jiin bi pomagal madjarsko o§abnost zatreti,
Domade in razne vestt
Dnevni red IV. scjo del zbora dne 12. t. m. oU 5. uii zvecor. Poalaneo Ivan5i6 raztoJSi svoj predlog zastran premombo aolsko postavo. Poro&lo finanfinega odseka o raLunu del zaloga za 1. 1886. DoSelui odbor poxoU o dpvpljooji ob$ioskiU naklad,
Radodarni doneski. Za E r j a v 6 e v spo-menik in ustanovo daroval je J, M. ti gtj M. 2 gli • Jo?A«f Eoiuh v Kopru en delez „Goriskc ljudske po-sojiluice" za 10 gl. ter deleSnino do 81. dec.' pret 1. 83 kr. Vsi dosedanji doneski v re6eni namen zna-Saje 2049 gl. 11V, kr.
Za otroSki vrt in dekliSko Solo je gosp. dr. vitojs Tonkli izrocil dne 1. t. m. denarnicarju BSiogt" ua Dunaji aabrano vsoto 300 gld. Najtoplej-§a zahvala veliko duSnim dariteljem 1
Darovali so v ta namen tudi: J. M. v St. M. 1 g!.; sestorica veseliCev na GorSfiici 7 gl.; v veseli druiSbi Stander&kih in podgorskih pevcev v §'t. An-dre&i ae je nabralo 17 gl. 30 kr. Za b o I i 6 n i c o oytroSkemu vrtu so dali: prof. M. Lazar 1 gl., Tom, Cerin 50 kr., dr. Kos 1 gl. Hvala jim!
Sejem o sv. Andreji je imel zarad nepri-jotnega vremena v ponedoljek slab priietek. Ljudi in blaga jo bilo sicer dosti, a prokupovalo se je le malo. Ziviua, sosebno majhna je bila po jako nizki ceni.
NajboljSo kupcijo napravil je neki cudodelnik sedaujih casov. — Im«l je na Travnikii pri stopnioah ob vodnjaku mizo, na nji neke torbo nabasane ska-menceki, podobnimi labnjaku, poleg teh pa neko 8a-robno pripravo za vzbujanje pozornosti memogredo-Cega ljudstva. Govoril jo v enomer, kakor bi bil parnim strojem alamo rezal. Ljudstva je bilo okoli njega, kakor ua taborib. Ozdravljal je razne bolezni: glavobol, zobe, rovmatizem, zatekltne itd. kar naen-krat brezplacno s kamenfieki, ki jih jo imel v torbij osopel je namrec kamenfiek, ga pritisnil na bole6ino in je trikrat 2 njim zmaknil, pa jo nebala vsa bole-2ina. Take oudodelnu kameniieke jo vsak rad kupil in ptujoo je prejel toliko baakovcev za nje, da jih je kar b pestjo grabil v svojo torbo. — Radovedni sem, kako ae zdaj kupovaloi zdravijo s kupljenimi kamengeki. Jaz sem ai poskuSal z takim kamnom ozdryiti glavobol, pa ni mi nic* pomagal. — Naj-br2ej jo ptujec le sam znal oedraviti a svojim ka-incujem.
Tendar boljsi dan se nego ta ptujeo, utognila je imoti ;;Pro patria"; kajti zagtizoni lauoni morali so ta dan mnogo slovenski govoriti, ako so hoteli kaj prodati; zato so morali tudi dosti kazni plaoati, ako placujejo poSteno za vsako izgovorjeno slovensko be-sedo 4 kr. kazni za Pro patrijo.
Vabilo. „Slovcnsko bralno in podporno druStvo v Gorici" piiredi v n«;deljo 11. t. m. ob 7. uri zve-6er v pritheni dvorani Marzinijevu gostilne dom a-io zabavo s pctjp.m, govori in srefikanjem ter va-bi vse p. ii. g8. druStvenike, da bi se je obilno ude-lezlli se svojimi druzinami. Cisti dohodek namenjen je slov. otroSkcmn vrtu v  Gorici.
V Gorici, 4. decembra 1887.              Odbor.
Vabilo k rednemu ob5nemu zboru „Slovenekega I bralneg* in podpornega drustva v Gorici; ki bo v I nedeljo 18. decembra ob 3. urah popoludne v pii-I tlifini dvorani Marzioijevo gostilne z naslednjim doev-uim redom: 1. odborovo pcro5ilo o drustvenem de-lovanji v preteklem letu; 2. denarnicarjevo poro$:Io o dohodkib, stroskih in premo2enji druStvenem ter racun za drustveno leto 1887; 3. prorata za dru-Stveno leto 1888; 4. morebitni predlogi gg. drustvo-nikov; 5. volitev novega odbora, nanireS: predsed-nika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, — tor senata 5 udov. — 0 p o m b e. Odbor se nadeja, da radi vainosti obenega zbora se ga udeleze udjo v obilnem stevilu. Kdor namorava staviti kak predlog pri ob-cnem zboru, naj ga naznani odboru pismeno do 15. t. m. RaSunske knjige in pobotnico bodo od daaoa naprej do obSnega zbora drustvenikom v druStvenih prostorih na razpolago; oglaaiti se je za to pri druStvenem 5uvaji. Kdor zeii kako pojasnilo gled6 avojih vpladil, naj so oglasi prihodnji nedelji ali na prazcik mod 11. in 12. uro ali neposredno pred obfriim zbo-rom pri drustvenem denas nidarji, ki bo odgovarjal na doticna vprasanja. Po ob5ncm zboru bo domaca zabava v istih prostorih, kjer ob6ai zbor, oziroma I v priti^nih sobab,
Radun Bslovenskega bmlnega in podpornega  druStva v   Crorici.*   za druStveno leto od 1. decembra   1886. do 30. nov. 1887. ka2o druatve-nega premo$enja konec leta 1887:  Glnvnioe pri go-riski hranilnioi (Monte) in ljudski poBOjilnici gl. 2430.— Vrednost  premakljivega blaga gl. 100.—   Iztirljivih I konofinih aktivnih zastankov in kone5ne gotovine gl. I 500.— Skupno gl. 3030.—- V primeri s promoiSenjem I koncem leta 1886 gl. 2729.46 pomtiozilo se je pre-mozenje v letu 1887 za gl. 300.54.
Porodilo „slov. bral. in podp. draStva v I Gorici.8 Sesti redni obfini zbor je imelo drustvo 19. ] decembra 1886 leta. Istega dne bil je izvoljen se-I danji odbor, ki je imel v preteklem drustvenem letu j 13 sej, v kojih je razpravljal druStvene zadeve ter j po svoji moci skrbel, da bi v smislu pravil dobivali I druStveniki primerne dusevne in gmotne podpore.
Kar prvo, t.j. dnSevnb podporo zadeva, ukreniloso I je naslednje: narofiilo se je 6sz 20 deloma politifi-
nih, deloma leposlovnih fiasopisov, vpisalo se je ' druitvo v „dlw, Hatico" in hT)mft>f> ,sy, MoJior^
ter nakupilo se je ve8 raznovrstnih knjig, koje so bile druStvenikom na razpolago. Dalje je priredilo drnstvo 12. februarja pustno veselico, 8 maja izlet v Solkan, 10. julya izlet v Stverjan, kjer so bili nagi drustveniki posebno slovesno in navduseno spre-jeti. Dne 9. oktobra praznovalo je drustvo naj-visji imendan Nj. V. presvetlega cesarja Frana Josipa L z izletom v Podgoro, kjer je bilo tamosnje bralno druStvo napravilo v isti namen lepo veselico; 13. novembra bila je v Citalnicni [dvorani velika beseda z obSirnim piogramom, 11. decembra pa domaca zabava v spodnji Marzinijevi dvorani. Vse navedene veselice in izleti bili so dobro obis-kani, ter so se vr§ili v splosno zadovoljnost vdele-zencev. Gmotno podporo dobivali so pa bolni drustveniki iz vstopnin in mesecnin udov ter iz raznih drngih dohodkov. Bolnikom so se plaeevala zdra-vila, zdravnika in podpora za «as nezmoziiosti za delo. DmStvena zdravnika sta bila Dr. And. Lisjak in Dr. E. Gre&ic.
Proracua ,Slovenskoga bralaoga in podporuega draStva v Gorici" za drufitvono Ieto 1888, to je: za dobo od 1. decembra 1887. do HO. novembra 1888. Dohodki. 1. Doneski podpkateljev 140 gl. 2. Doneski rednib podporaih udov 900 gl. 3. Doneski izrednih podpomik ndov 30 gl. 4. Doneski doniaeih bralnih udov 50 gl. 5. Doneski zunanjih bralnih u-dov 20 gl. 6. Darovi 5 gl. 7. Cisti dohodek veselic 5 gl. 8. Za prodane fiasnike 30 gl. 9. Razni dohodki 3 gl. 10. Obresti od glavnice 167 gl. Skupaj 1350 gl. Stroski. 1. Odskodnina zdravnikoma 120 gl. 2. Zdravila rednim podpornim udom 120 gl. 3. Pogrebni strolki 30 gl. 4. Podpore rednim podpornim udom 500 gl. 5. Podpore izrednim podpornim udom 10 gl. 6. Najemseina od dru§tvenik pro-storov 120 gl. 7. DruStveni cuvaj 48 gl. 8. Pohi-§tvo, kurjava, sve&ava 30 gl. 9. Knjige in gasopisi 70 gl.. 10. Tisek 15 gl. 11. Razui stroski 47 gl. Skupaj 1100 gl. v primeri z dohodki 1350 gl. o-stane 250 gl. ki naj se obrestonosno nalozyo.
dastitim cerkvenhn oskrbni§tom nazna-njamo vsled preSoje, da odbor bratovielne vednega fo»§5enja av. K. T. v Gorici, v Rabati&i v hi§i grofi-nje Ooronini, ima vcdno Da razpolago nekaj miismh pta&ev, velov in cerkvenega perila za navadno rabo, ki ae oddajajo po poSteni nizki ceni. Odbor sprcje-ma tudi vsakovrstna narocila ter jih izvrSuje tofiuo in vestno. ue Se ne morejo meriti njegovi izdelki z o-nimi velikih mest glede zunanjega blisca, odlikujejo se pa po prtstnem blagu, postavnera kroji, pravilnenf in trdnera §ivu. Zato se paL nikdo no bo kesal, fie narofi:, kar potreboje na cerkvoni obleki, pri refienem odboru, ki je posvetil svojo mofi in svojo delo cer-kvi. Opomniti je, da imenovani odbor fcudi popravlja pnSkodovano cerkveno obleko in da mti je to pogo-sto radi tega tezavno, ker je. razpadla obloka izr ne-postavne tTarioe, kakersne odbor nima v svoji zaiogi. Hamesto zunanje neprimerae Iifinosti, ki hitro zbledi in otemni, naj bi bila pri naroctwauji cerkvene opra-ve merodajna spodobnost, postavnost in trajnost do-tifiuega blaga in kroja ter Siva. Naravno je, da od* bor rajSi sprejeraa vsakovrstue poprave, fie ae mu izrofiujejo tudi nova dela, nego fie mora le poprav-Ijati in popolnovati pogieSke in pomanjkljivosti ve-likomestnih tvrdk ali nepoznanih agentov. Odbor tudi precasa veztla se stare obleke na novo tako pre-vidao da se vezila nifi ne pokvarijo in da kiucajo novo blago. Lc ie dostavimo, da imenovani odbor iz-vrSuje svoja dela po doraa&h mo5eh, ki so se izuri-le in delajo pod njegovim nadzorstvom, katerim sc ote^uje pre^itek, ako se podpira z naro&li nedoma-5in. rekli sn;o, kar je treba v pnjasoenje te zedeve, ;n nadejamo se, da naSe besede ne bodo brez vspeha.
SlttLbeni razpis. ffa elovenskem oddelku de-Seine kmetijske iole v Gorici je izpraznjeuo mesto ravaatelja, kteri je ob enem tudi u6itelj. Za to sluzbo je do!o5ena: a) letna placa 1200 gld. s pravico do 10 odstotnik 5 letnih poviJkov do dopolnjenega 20. leta slozbe; po kteri dobi nehajo ti poviSki, in s pravico do penzije, cdmerjene po pravilih za dezclne u-radnike; b) nagrada 200 gld. za ravnateljstvo in o-skrbovanje solske kmetije; c) prosto stanovaoje.
Zraveu tega dobiva ravnatelj mesednih 15 gld. da priskrbi 8 tern Soiako postrezbo.
Ravnatelj se imennje zajfasno; postane pa dt-fi-nitiven po preteku enega leta, ako ae v tern casu Bponese v zadovoljnost dezelncga odbora.
^ ProSnje z dokazi sposobnosti za izpraznjeno rae-ato in popolnega znanja slovenskega jezika naj ae po-dajo podpisanemu dezelnemu odboru do konca dec. t I. Dezelni odbor v Gorici, dne 29. nov. 1887.
Javne plese naj bi se kolikor mogoiSe zapre-Li!o — tako je predlagala u 5 i t e 1 j s k a k o u f e-renca za Koperski okraj. — Prav! Komur jo mari, da lju iska So la doseze §. 1. de2. Sol. po-stave od 14. mrtja 1869 leta, mora pritrditi, da so jayui plesi prra ovira nravnej odgoji. ProC z javnim plesomi Krajne Solske svete zopet opomi-njamo na proSnjo, katero odpoSljejo nekoji fiolski avcti dezidnemu zboru, da isti, s postavo odpravi ne-
umnost, ki ne le da ue ugaja danaSnjemu voku, am-pak je v Skodo nravuo vorskej odgoji. Upanio, da de2. zbor bode spoznal potrebo odprave javniU ple-sov ter jib zapecatih
Opravi^enje. Gospod, kteri je pred Bu<Siielj-8ko konforenco v Solkanu* pisal ? na§ list za vo-lifcev uqiteljskoga zastopnika v e. k. okr. 5. svet go-riaki, nam je tako dokazal. da ni on yisal iu opra-videval goapoda Dominka, da mu verjamerao. Tedaj ga jo „posliuiott s Tolrainakoga o g. Dominku v pred-zadnji ^Soei14 po krivici zadelo.
Obsojen je uteduik laskega liBta BIadipe!i-dento-ja" v Tratu na 60 gt. kazoi zaradi govora na trgu sv. JaSta ob krsti pakojnega prednika Juretica.
LUtnict uvcdniStva : D^pis spud Cavna smo i.a danasiiji Hit prepozno pnjeli, tedaj prido v prihodnji.
imrtiti} in odfQTorai
Saino sredi Ra^telja st. 7. I^a del>eio — na  droTbnxv
V GORICI.
Bogata zaloga: norirabcrskega in galanta-rijskoga blaga, lepoticja, disav, igra5, nogovic, aivnih priprav, sukanca in preje, krojaskih in Sevljarskih potreb§6in, priprav za potoike in ka-dilce, cigaretnega papirja, coluloidnih zavtatni-kov in zapestnikov za duhovnike, mescane in vo-jake; po»ebnost: najfioeje tgle za Sivalne stroje.
Strune za  rana  godala, 'in sicer za: gosli, citare, kitaro, bas, glasovir itel.
Za pomladno setcv se najtoploje priporocajo
Raznovrstna semena
zelenjav in trav.
JSet droTbriio m na clelb^lo.
JOMF CUL8T,
trgovec na debelo in na drobno v raStelji,
naznanja slavnemu obcinstvu, da ima v svoji stacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrad, no-voatij in razlienih pun^ik z obleko in brez j nje, razne vrste volneuega blaga, rokavice, ttae ovratno rute za duhovnike, zapestko raz- , nih vrst, skornje, voluenc Sevlje za zimo a podplati in brez njih, vsake velikosti, in prav mnogo drugih rcdij: najfiuHe podobioo iz Pa-riza, svetinje, razpola vsake vrste, tudi z nikla in bele kosti s stojalom, kipe, rozne vence najrazlicnejgih vrst in tudi z bisemih m'ltic, najfiueje na veri2ici se srebra itd.
M sen zaMei
Cene tako nizke, da ao ni bafi tekmovanja. i
liliintii
H. Bock-a ti liisjj, !U. Bti;tit(»» it- 72-
Ceniki so dopoailjajo brozpluuno.
f
*   80 pripofot-a veiotSasfciti  duliofifiini  zo izdelovanjo corkvenih potrob§2in na,jnovojSe obliko, namrcfi:
Monatranc. kelihov, ciborijev, svetilnio, SVe8nikov itd. itd., po nftjiuXji coni, jy        _ Tadi se pri njem stara corkvona priprava V O-¦»  gnju pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljtia vpraSanjo radovoljno   odgovarja in po§lje vsako blago   dobro spravljeno in postni-
* ne prosto.
uredmk: M. KOB^d ^ Xiifet: tWt.SS&foyM* t 0fij^
MAETIN POVERAJ,
civilski in vojaSki krojac.
JEDINA m MAJVE&FA
krojadniea in zaloga vsakovrstnega sukna
Zimska obleka   .    ,    .   .   od gld. 9.-- naproj.
Zimski aakot     ....     „     „    5.—      B
Zimsko hlaSo     ....     „     „    2,50      „
Zimska auknja   ....     „     „    9.—      „
Salou8ka obleka     ...     „     n 25.—      „
Obleka za dodko    ...     „     „    1.75      „ V GoHei, na Traviiiku, naaproti vojaSnici.
Narocbo bo Intro in USno izvrsujojo po na.jnovcj8era kroji
za vsak stan in po poStoni ceiii.
Uzorci so poSiljajo na zuhtevnnjo na ogled.
Civ jlo od Rich. Gaertnerja,
Id naredi Cevlje svetle.
ne da bi jib bilo treba s SSetjc V-glajati in ostan&jo svetii tudi v mokrem. Uradno je pr> skusauo in
Sxitrjono, da usnju ni skodijivo in la je nujbolj'it' med sedanjimj m;i-zili.
Vpeljano je pri vojakih. (iledati jc na varstveno znamenje. Naprnvija go, tovarna Bich. Gaertller __^                          na Dunaji, Giselaatr. 4, Patt.
Btekieiii«n vclja fO kr.; 8 poHo narofoni vftjatn 42stekle nici I gl SOkf., 0 stekleiuc 3 gl. 12 kr., 12 sitcklcnic 4gt„g0kr. V Gorici «e dobi pri E. Gimiilejtt ˇ gosposkih ulicah St. 10
Ta esenca, ki sc naroja po nokoni roccpta gospoda Dr. E. viteza S!«ckla, c. kr. vladincga svetovaka in <U>zeltio«H:initutnes;a pova^evalca za Kvanjsko, jo takozwna ,.Tinctnra Illiei coiUposita'*, katcra ozdravlji* vso zclodf'eve in trt'busne bolc/ui, odpravlia tA'lenno zaprtje, zlato iilo itil. (gloj navod, ki jc vsakej atokle-nici piidfjati). — Izdelovatclj jo pogilja v zabojokih po 12 stcklonic i:a I gld. 30 kr., postuo stroiko trpfi p. t, na-rceniki. — To stokleiiico prodaja po 15 kr. mto, lekar Uizzioli v KuUo!t'ov«m in voCina lokarn na 8tivskeuj, KoroSkein, v Trstu, na Primorskcm, v Istri, Dal-maciji in v Tirolih, in sicer na GoriSkeni v Gorici: Cristofoietti, Kurner in Ponton!; v Ajdoviclni: Gugiielmo ; v Corvignann: Lovisoni; v GradiSti: €oassini; v Gradu: Pasqualis; v TrziC-n: €icuta; v Tolminu: Palisca.                                                        I
|  \is prodaj
Q po dobrih pogojih je v AjdovSdini hiSa \ X §t. Id, katera je posebno prile^na za go» m stilnico, ker je v sredi trga na derzavni tfr cesti   in ima  vehke  prostore, hleve  in || A% tekofio vodo.
I|l           Kdor hoCc kaj ved izvedetj, naj po-
A praia Jo^efa dokt. Jakopid-a, odvetuika j l"l v Gorici.
i KnjipMec\]S, 1
3        v Gorici na Travnikii        i
^j ima voliko za'ogo vecga, kar  spada v podrocje M
x             PriporoSuje se p. n. castitemu   obcinstvu, fe
* da bi   blagoljno hodilo k njemu   nakupovat in Q •^ riaro^evat.                                                                  ^j