Možnosti razvoja obrežja Krke kot sestavni del prenove Kostanjevice na Krki Author(s): Branka BERCE BRATKO Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 55-56 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180545 Accessed: 07-09-2018 11:32 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:32:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Branka BERCE BRATKO Možnosti razvoja obrežja Krke kot sestavní del prenove Kostanjevice na Krki V okviru naloge Programska izho- dišča prenove Kostanjevice na Krki (UI SRS 1(>83/84) smo ra/misljali o načrtovanju prenove kol o razvoj- ncm náčrtu v kulturni rcgiji. Zato smo anali/irali najmanjše slovensko mesto primerjalno in intcrdisci- plinarno z naslednjih strokovnih vidikov: - gospodarskcga, - posclitveno-stanovanjskcga, - morfološkcga, - et no - socialncga. Etnoloska analiza je bila hkrati ludi metoda uvajanja soudeležbe prebi- valcev Kostanjevice že v fázi analizē stanja in hkrati kot osnova za occn- jevanje možnosti in sprcjemljivosti razvoja. Ker smo se lot ¡li naloge razvojno, smo jo ocenili z naštetih vidikov in ugotovili kulturně vzorce kot dejav- nike kulturně ¡dentitele, vrednote, simbole in probléme prebivalccv na ravni mesta Kostanjevice in gospo- darsko in ckološko pripadajočega prostora. Tako smo programska iz- hodišča postavili metodološko in prostorsko širše in s posebnim po- udarkom na soudeležbi prebivalccv. Prenova ima sicer načelno podporo prebivalccv, a hkrati z izboljšavami prinaša tudi vrsto problcmov in kon- fliktov. Osnova načrta prenovc so bi- le vrednote, problemi, simboli in življenjski prostori prebivalccv Kos- tanjevice. Ko že govorimo o mestu na vodi, se omejujemo zgolj na vrednote in pro- blème Kostanjevice, ki se nanašajo na řeko in življenje s Krko kot dcl življenjskega stila in prostorsko-kul- turne idenlitete prebivalccv Kosta- njevice. Vrednote in problemi, kot jih čutijo prcbivalci: - posebno vrednoto v zavěsti prebi- valccv Kostanjevice prcdstavlja reka Krka, ki je vrednotena kot krajinska povezava z zclenjem, kot prostorska ločnica in kot glavna rekreacijska točka v vseh letnih časih, - kot problemi pa se kažejo zanemar- jenost obrežja Krke in onesnaženost vode, poplave, ki jih povzroča Krka ter transformācijā socialncga živ- ljcnja (življenje se je z ulice pre- maknilo na dvoriSča in vrtove, zato so zazidali glavne uličně vhode in stavbc prostorsko prcurcdili ter jih po mnenju spomeniške službě "okrnili" izvirnosti). Ocena možnosti razvoja obrežja Krke po mnenju prebivalcev Prcbivalci so occnjevali življenjske prostore mesta in prostorske enote mesta, ki so jih vedno dcliii na po- zidanc in nepozidane. Med njimi so tudi dokaj podrobno opredelili mož- nosti razvoja obrežja Krke, ki ni le simbol Kostanjevice, marveč po- memben življenjski prostor. Krka je prebivalccm simbol mesta, vrednota in seveda tudi eden izmed zelo perečih problcmov zaradi ones- naženosti in nevzdrževanja. Prcbi- valci Kostanjevice so še posebno tenkočutni do urejanja in vzdrževa- nja obrežja Krke, in sicer predlagajo naslcdnjc náčine: A) obrcžje naj ostane nespreme- njeno, potrebno ga je le redno vzdr- žcvati in sanirati, B) obrcžje, kjer je primerno dopol- niti dosedanjo rabo in urejati ob- močje z veliko mero občutljivosti, C) obrcžje, ki gaje potrebno urediti in dopolniti dosedanjo rabo. Območja A so: - zahodni del okljuke (in pomemben povezovalni element Kostanjevice s kulturno krajino), 55 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:32:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 -ju/ni dcl mcd mostom in Ljub- ljansko cesto. Območja B so: - v/hodni del okljuke s pomcmbno povczavo za pcSce, kjcr bi bilo po- trebno območjc Sc urcditi in ga do- polniti za turistično ponudbo, - zahodni dcl obrcžja Krke od Ljub- ljanskc ulice s čolnarno. Območja C so: - na severu območjc, kjcr je že po- kopališčc; to območjc bi bilo potreb- no urcditi in dopolniti ponudbo, vendar bolj za prcbivalcc kot za turiste, - v zahodnem delu, kjcr pa večina prcbivalcev ne bi imcla nič proti in- tenzivnější uporabi v turistične namcnc. Sama raba obrcžja je konfliktna. Frcbivalci se želijo ukvarjati s turiz- mom kot gospodarsko dcjavnostjo, a hkrati niso pripravljcni žrtvovati niti dela "zasebnega" dost opa do Krkc, vsaj ne tistega, ki se žc sedaj logično navezuje na obstoječe kulturno- turistične objekte. Kot vidimo, je v Kostanjcvici, ki ima va^ko-mestni náčin življcnja, Krka z obrcžjcm osnovni element načina življenja. Bistvcna kvaliteta življcnja za Kostanjevčanc je razširjeno sta- novanjc z dvori^čem, vrtom in mož- nostjo dostopa do Krkc z last nim Hvodií>čcm". To pomeni lastni pomol na Krki, ki omogoča dostop na obrcžje in privez. Prav to je eden najpomcmbncjših elcmentov obli- kovanja prostorskc identitete in s tem tudi življcnjskcga prostora mes- tcca na vodi in hkrati konflikt usmer- janja bodočega razvoja mesta na vodi. mag. Branka Itercc Bratko. dipi, etnol. 56 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:32:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms