PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANlCA
Razmišljanja ob črnih gradnjah
Po desel - in večletnih učitkih mesta, da •*¦ ubčina Vič-Rudnik premalo zavzema za preprečevanje črnih gradenj na njenem obširnein obniiKJu, ugotavljam naslednje glavne ukrepe, ki jih je občins občasno podvzela, da bi vsaj omilila te predrage in sedaj znova pogrete družbene sanacijske ukrepe za prepredevanje črnih gradenj.
Vse za to zvrst zadolžene družbene in strokovne službc v naši državi so skušalc in še vedno skušajo reševati črne gradnje prvenstveno iz socialističnega zornega kota in tako dela ludi naša občina.
Vsi smo bili opozorjeni, da rastejo črne gradnje celo na družbenem svetu, toda vsi brez razlike smo se zavestno odpovedali vsem ostrejšim ukreptim proti <xlgovornim službam kakor črnograditeljem. To velja tudi za našo občino.
Čemu smo nemočni?
Da je temu tako, je neizpodbiten dokaz krompirjev paviljon na avtobusni postaji v Ljubljani, ki ga po več kot desetletnih pisarskih borbah ne moremo in ne moremo odstraniti ali vsaj prestaviti. Kako naj potem odstranimo neko barako nekje na Ljubljanskem barju ali celo nekje ob Savi ali hribu, ki je trenutno vsaj stokrat manjši problem kakor gornji paviljon, pa ga ne izvršimo. Tudi v tem primeru je verjetno zadaj družbena socialna zavest ali eelo direktiva.
Pred leti je viška občina zelo težko sanirala in podrla barakarsko naselje imenovano »Harlem« med Koprsko in Tbilisijevo ulico, toda še danes stoji na križišču Kopr-ske in Ceste v Mestni log baraka, ki je sedaj z vedno novimi prizidki že porasla' v malo naselje. Ali ni tudi tukaj po sredi družbena sociala?
Ob najnovejših zaključkih, da bom<S za potrebe črno-graditeljev poiskali v mestu površine, ki bodo komunalno slabše opremljene, bo naša občina znova oškodovana, ker je pri nas komunalna oprema znatno dražja kakor pa nekje ob Savi ali robu Golovca.
Temu primerno je naša občina že pred leti zgradila barake in vanje preselila vse prizadete iz »Harlema«. Toda za takšno socialno rešitev je morala občina odšteti še in še sredstev, kajti še tako skromno naselje, ki ga bomo sedaj kjerkoli zgradili, bo še vedno drago ali za prizadete zelo drago. Tudi v tem primeru je bil, je in bo glavni poudarek socialni odnos do človeka.
Minimalni pogoji nas obvezujejo
Zavedajmo se, da se mi ne moremo in ne smemo zamisliti neko sodobno, toda skjomneje opremljeno člo-veško naselje, ki ne bo imelo vsaj minimalnih pogojev za življenje in ti so: družbeno zemljišče, urbanistična doku-mentacija, zazidalni načrt, najskromnejša gradiliščna in dovozna cesta, vsaj kanalizacija za odpadne vode, ali funkcionalno glede še dražje greznice, vodovodna nape-Ijava, električna napeljava, vsaj en telefon na 100 bara-karjev, požarni hidrant.
Kakor sklepam iz dosedanjih razprav, lahko začasno črtamo samo javno razsvetljavo, asfaltno vozišče, hodni-ke za pešce, javni promet, zelenice ter najdražje toplotno energijo. Ker pa imamo na viškem območju do štiri petine črnih gradenj v Ljubljani, bomo verjetno ta nase-Ija gradili zopet pretežno na našem območju. Zato mora-jo zagovomiki takšnih naselij resno računati, da bomo za komunalno opremo in nakup zemljišč tudi za takšno zvrst socialnih naselij na Ljubljanskem barju še vedno rabili za vsako družino vsaj 800.000 do 1,000.000 din.
Nedvomno je za mesto trenutno najbolj smotmo, da mesto poišče sedaj slabe kmetijske površine na barju, jih odkupi, komunalno opremi in odda v prvi, drugi ali celo tretji fazi prizadetim za nadaljnjo gradnjo enostanovanj-skih hišic.
Ce bo v mestu resno stekla lakšna akcija, ki bo v izrednih primerih še dražja kakor pa so solidamostna stanovanja, potetn moramo vzeti na znanje, da bo takšen mestni socialni ukrep rojeval nove in nove črnogradite-Ije, ki bodo tako avtomatično izsiljevali od družbe naseli-tev v novih naseljih. Zato nespomo trdim, da bodo takšna (slabše komunalno opremljena naselja) dvorezen me^, ako se do vedno novih črnograditeljev ne bo posto-palo po obstoječih in še strožjih predpisih, to je brezob-zimo in takojšnje rušenje, brez vsake sedanje adtnint-
stralivnc birokracijc. Ce sc v mcriiu mcsta in cclo repu-blikc ixlgovornc službc nc bodo temu primcrno »hnaša-lc, potem b<> viška znova in znova najholj prizadcta, kcr bo vcdno slabšc komunalno oprcmljcna.
Predraga komunalna oprema
Nc sprcglcjm<t dcjstva, da jc vcčina slanovanjskih /adrug na barju v zadnjem obdobju razpadla ob ncspor-ncm dcj.stvu, da mnra vsak intcrcscnt vplačati samo /a komunalno oprcmo zcmljisča lakoj 1 ,(MM).(MN) in šc več clin Td vsckakor ni nobcna vaba za inlcrcscnlc. ki nima-jo dovolj srcdstcv. To jc tudi glani vzrpk, da sc rcgularna pozidava na I.jubljanskem barju nc prcmaknc z inrtvc točke. Zatt) prcdlagam, da b<> za družbo golovo boljc, Oc družba pokloni vsakcmu gradilclju na Ljubljanskcin bar-ju 1,000.000 din za komunalno oprcmo že urhanističnc-ga zcmljišca. Takšcn zncsck bo vsckakor družba porabila pt) novcm predlogu za vsakcga čmograditetja tedaj, ko ga bo prcusmcrila v novo rcgularno, ttnia skromncjšc
naselje. To naj bi bil začetek oziroma predhodna faza gradnje na regularnih, toda slabše opremljenih zemlji-ščih.
Neizpodbiten dokaz je naselje Rakova jelša. kjer je družba že prisiljena, da z družbenimi sredstvi pomaga reševati komunalna vprašanja črnograditeljev. Ker je dnižba že legalizirala to naselje, mora zgraditi osnovno napeljavo kanalov, vode in elektrike. V naselju je trenut-no 25 hiš. Urbanistična dokumentacija pogojuje še 250 hiš, ali skupaj 500 objektov. Ako bi danes družba podpr-la sanacijo tega naselja in dala za zasilno komunalno opremo vsaj po 1,000.000 din na objekt, bi tako le zbrali cca 500,000.000 din, ki jih trenutno rabimo za gradnjo osnovne kanalske mreže, ki je za naselje najbolj potreb-na. Tudi takšen ukrep družbe bi bil eden od predhodnih ukrepov za gradnjo novih zasilnih naselij.
Občina Vič-Rudnik ne more in ne more sama reševati Rakove jelše in drugih sličnih naselij. ker teh naselij ni napolnila občina, ampak mesto, republika in celodržava. Morda bi bil predukrep tudi to, da vsak črnograditelj dobi od svoje občine, od koder se je preselil, vsaj 1,000.000 din za opremo zemljišča!
Ker imamo v črnih naseljih zelo bogate in zelo revne objekte, naj bi družba podprla samo površino osnovnega stanovanja. Za vso ostalo stanovanjsko, obrtno in po-slovno površino, ki jo daje lastnik celo v najem, pa bi moral plačati lastnik vso komunalno opremo. Zavedajmo se dejstva, da je izvršena anketa prebivalcev, ki so v blokih ali stolpnicah, nedvoumno prikazali, da bi se 85 odstotkov anketiranih prebivalcev takoj preselila v lastno hišico. Zato prav gotovo blokaši ne bodo z veseljem podpirali sanacijo črnih naselij. Mogoče bi bilo celo pravilno, da bi SZDL razpisala referedum, kako naj se v bodoče postopa in pomaga črnograditeljem.
Potem bi družba brez socialnega predsodka bolj strogo ukrepala proti vodstvom in fizičnim organom, ko sedaj uporno odklanjajo rušenje črnih gradenj. Zavedajmo se, da je to rušenje delovne discipline, gradbene zakonoda-je, urbanistične dokumentacije itd., ne pa šovinistično ukrepanje proti črnograditeljem iz drugih republik, ka-kor sc hoče znova in znova javnosti prikazati. Tudi takšno gledanje je velika potuha vsem, ki začno na erno graditi.
V Siški imamo pol prazen samski hotel. Ali ne bi bilo pravilno, da družba proste sobe odkupi in preko občin-skih stanovanjskih skupnosti preseli najbolj nujne prime-re črnograditeljev.
Ob koncu trdim, da se bo za občino Vič-Rudnik poka-zala neka zboljšava samo v okviru neke mestne ali celo republiške sistemske rešitve za gradnjo zasilnih naselij. Sicer pa je bilo, je in bo za občino Vič komunalni problem vedno in vedno večji, ki bo občino pripeljal v komunalni infarkt.