864. štev.
V Ljubljani, sreda dne 13. maja 1914.
Leto III.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
*DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedelja) in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri* logo „BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljati na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*60 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 6*60 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja :::	upravništvu.	s:.
:::	Telefon	številka	118.	s::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“.
Le vkup, uboga gmajna!
(Naši delavski mladini.)
Trst, 8. maja 1914.
Veličastna manifestacija slovenskega narodnega proletariata za njega narodne in človeške pravice na dan 1. majnika t. 1. v Trstu je ugrabila našim sovražnikom vseh barv še tisto trohico zdrave pameti, ki so Jo imeli. —• Sedaj blaznijo, blaznijo kakor stekla čreda ...
Italija tuli... Pobesneli gališki Jud na Goldonijevem trgu v Trstu prosi pomoči in se objema s surovim tevtonom: dvoglava pošast iz blata svoje smrdeče kulture brizga strup in gnoj na mladi, probujajoči se jugoslovanski Trst...
Le brizgala, barbarska modrasa le, mi stojimo previsoko nad vašo plesnjivo kulturo, potapljajočo se že davno v močvirje laži, nizkotnega hinavstva in gadne podlosti; nas, prerojene v majniškem solncu ntlade in čiste slovenske kulture in narodne zavesti, ne doseže vaša 2000ietna gniloba.
Slov. trž. delavska mladina!
r®8ni* <ežk! ~ zato ne
nerazrušljivi organSju"’ P?lhm"v velikem številu na I. redni obe zbor »Nar. soc. ml. organizacije«, 'ki se vrši v nedeljo, dne 17. maja t. i., kajti dogodki letošnjega 1. majnika, oškropljeni s tvojo in tvojih očetov krvjo, ti kažejo, da je že skrajni čas, da se postavimo svojim zatiralcem vseh vrst po robu.
Ali pa hočemo še nadalje trpeti kot Sužnji, ali hočemo še vnaprej molče požirati surove psovke in žaljivke, ali hočemo še dopuščati, da bo kulturni divjak s svojo umazano roko bil ~~ kakor se je to zgodilo
nnr1nKnl?»r<itC’	01»]»	  našega
prvoborltefja In v<xHtel|n vtrt: mestnem svetu v obraz? — Ali naj še
nadalje mirno gledamo, kako se vsipajo v naš kulturni dom, divje horde tevtonskih potomcev s spačenimi obrazi?
Ne!! Dovolj naj bo teh lahonskih in tevtonskih kulturnih zlodejstev nad našim narodom!
Tržaški slov. narodni proletariat nam je s svojim dostojanstvenim nastopom na letošnji delavski praznik pokazal edino pravo pot, po kateri naj hodimo mi, njegov naraščaj, trz. slov. delavska mladina — Zob za zob - organizacija proti organizaciji — klin s klinom — to naj bodo naša gesla, drugače ne opraviš z — barbarom nič.
Torej, le vkup, uboga gmajna, zdruzimo se trž. slov. narodna delavska mladina? Pristopaj y obilnem
Posamezna tev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Nele*.
II!	Uredništvo in npravniitvo:	:*j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma le ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana io zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja po-s:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s
K	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	s:
es	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*.	.-s
i:.insa«
številu k »Nar. soc. mlad. organizaciji«, edini mladinski organizaciji te vrste na našem jugu! — Ne krepi s svojo svežo zdravo krvjo vrst gnijočega latinskega — plemena! — Ne daj se okužiti od smrdečega ozračja od krika prodancev in renega-tov, ki Imenujejo krivico — 20001etno kulturo. — Postavi se po robu surovim tevtonskim rojem, ki se hočejo s svojo zverinsko kulturo jekla in svinca vtihotapiti v tvoj dom ter te pregnati! — Ne jemlji v roke cunj, kakor sta »Piccolo« ali pa »Triester Wochenpost«, da si ne umažeš in osmradiš svojih Čistih prstov!
Le vkup, uboga gmajna! — ta klic slov. kmetov za časa kmetskega upora naj se tudi danes razlega povsod, kjer živi slov. delavska mladina in če bo našel pri tej mladini, o čemur v teh težkih časih ne dvomimo, primeren odmev potem bo prihodnji delavski praznik praznovala tudi »Nar. soc. mladin. organizacija«, ln bo majniška manifestacija celokupnega trž. slov. narodnega proletarl-Jata še veličastnejša, nego je bila letos.
Na krov, kdor se hoče rešiti!
Slovenska zemlja.
IZ POSTOJNE.
Pretečeno nedeljo je priredilo Godbeno društvo v Postojni promenadni koncert. Zanimanje za ta koncert je bilo precejšnjo, vsaj smo imeli slišati, kaj se je godba čez zimo na-1 x' Vse	so	bile iz-
Kijucno slovanske — so sc proizvajale s tako preciznostjo, da je občin-; stvo kar strmelo. Nismo se nadejali, da bo nam nudil ta koncert tako lep u/itek, kajti vedeli smo, dg je pri godbi precej članov, ki se šele od lanske jeseni učijo. Vsa Čast Jim za marljivost in redno udeleževanje vaj, kakor tudi kapelnjku g., Mazeju za neumorno .poučevanje. Slišali sina tut(iJlOi/ip:slovensko koračnico »KvIsko bratje« od Mazeja; je prav
fletna in polno doneča. Godba, ki se je pOd sedanjim vodstvom pomnožila na 24 mož, se je otresla vseh »slabih bacilov«, tako da ima same solidne člane. Vredna je, da se jo vsestransko podpira. Priporočamo jo vsem cenj. društvom.
IZ LOKVE NA KRASU.
Naša vas, katero je že poznal zgodovinar Valvazor, je pač le malokomu znana izven naših skalovitih krajev. Železnica jo oklepa od vseh strani, vendar s prometnimi sredstvi smo v jako slabem stanju. Razni vladarji so svoječasno obiskovali naso staroznano in s prekrasnimi kapniki obdarjeno »Vilenico« občudovali so naš ponosni v 1. 1485. zidani »Tabor«, ter iz starodavnih teniplarskih časov iz rezanega kam-
na zidano »kapelico«. Stopilo je nekaj podjetnejših duhov iz Lokve, Bazovice in Trst ter si nabavilo pri tvrdki Saurer na Dunaju lep, nov in modem avtomobil, ki naj bi služil za osebni in tovorni promet med Lokvo, Bazovico in Trstom. Redni promet prične v nedeljo dne 17. t. m. ob 6. uri zjutraj iz Lokve.
Štajersko.
Zavednost slovenskih klerikalcev. Slovenski klerikalci pokažejo ob vsaki priliki, da jim slovenska stvar je molzna krava, narodni ponos pa deveta briga. Tri obravnave so že bile v Mariboru v znani aferi posl. Pišeka. Prvič je bil Pišekov zastopnik sam dr, Leskovar, odvetnik v Mariboru, v obeh sledečih slučajih pa njegov namestnik, koncipi-jet dr. Juvan. Dočim se je poslanec Pišek udeleževal obravnav slovensko, sta oba njegova zastopnika neprestano nemškutarila. V svoji narodni potrpežljivosti sta tudi mirno pustila voditi zapisnik samo nemško. Seveda: saj sta del onega slovenskega zagovorniŠtva, ki je poslalo pred par tedni k Hochenburgerje in Pittreichu deputacijo za dosego pravic Slovencem pri naših sodiščih. Celovec, Maribor, Ptuj, Celje ln — raba slovenskega Jezika! Malo mari slovenskim klerikalnim zagovornikom za vse to? Slovenščina Jim Je balast — deputacija pa pesek v oči »vernemu ljudstvu«. Fe}, taki narodni »samozavesti«.
Maribor. (Ustoličenje.) Minolo nedeljo smo imeli na našem odru v drugič slavnost Ustoličenja koroškega vojvode. Obisk je bil bolj srednji, kar je pač zakrivilo slabo, hladno in deževno vreme. Kljub temu je imela prireditev prebitek nad režijskimi
troški. V »Tugomeru« smo opazili mestoma glede igranja razveseljive napredke, zlasti v glavnih vlogah. Staro »Vrzo« je tokrat igrala ga. prof. Matekova. Nele, da je ta bila ena doslej najbolj naštudirana vloga domačih diletantov, je bila tudi nje igra umetniško naravnost na vrhuncu skraja do konca. »Tugomer«, g. Majer, je bil kot prvič, svoji vlogi nele docela kos, marveč ji mestoma dal še prav posebnih momentov. V »Volkunu* se je i tokrat odlikoval g. Steniberger, »Vitomirja« je igral g. Majer, ravnotako izborno kot prvič. Zbor in ples koncem I. dejanja je bil to pot pod osebnim vodstvom skladatelja g. dr. Schwaba iz Celja. Uspel je krasno. Zbrano občinstvo je priredilo g. skladatelju burne, navdušene ovacije in s tem pokazalo, da ve ceniti v polni meri umetniške zmožnosti umetnika Slovenca. Živa slika »Slovenija« je tudi mogočno učinkovala. Komade »glasbenega društva« je vodil g. Fr. Bureš spretno kot prvič. Par lepih glasbenih točk (eno celo s petjem) so nam dali nadebudni naši malčki. Hvala Jim! — G. Savin je glede igranja poskrbel za par hvalevrednih izboljškov. Tehnično vodstvo je bilo prav točno, — Nekaterim posameznikom bi priporočali več paznosti glede besedila.
Maribor. Včeraj smo že poročali, da je prišlo med nemčursko fakinažo na eni in Hrvati-obrtniki na drugi strani do krvavega spopada pred cikusom. Ker se je v nedeljo raznesla vest, da je bil zloznani nemčurski izzivač, pomožni delavec v paro-mlinu »Franz«, Fran Lešnik na sinrt zaboden in, da je že umrl, izjavljamo v pomirjenje vsem, da je docela.izmišljena. Lešnika so videli v nedeljo v »ljudskem vrtu«, ko Je gledal nogometno tekmo. — Že včeraj smo povedali, da je Lešnik v družbi par
drugih nemčurskih pouličnih pobalinov vsak večer izzival Hrvate, na kar pa ti niso posebno odgovarjali. Sefe, ko so se enega od njih. S., dejansko lotili, je ta v svojo obrambo potegnil nož, ker drugega orožja (palice) ni imel. S. je mestna policija aretirala in izročila okrož. sodišču. Zanimivo je, da je policija vedela za prerekanja, a ni prijela ne enega ne drugega. Seveda lotiti bi se bila morala najprej Lešnika in njegove svojati. Ko pa je prišlo do navedenega izgreda, se je lotilo najprej Hrvata S. Nemčurski pobalini so seveda na prostem. Prejkoslej ostajamo pri zahtevi, da Je za Maribor skrajni čas, da se policija podržavi! Ali hočemo trpeti, da se nas bo pobijalo in zato še — zapiralo. Sicer pa smo baš mi že pred štirimi tedni opozorili, da se fakinaža zopet pričenja oglašati. Na policiji so za to vedeli, a pustili stvar pri starem. Zadnji izgred pride torej v glavni meri na rovaš naše policije!
Afera Wastian postaja že vsem neznosna. V zadnji »Grazer Mon-tagsztg.« vzdihuje n. pr. mariborski župan dr. Schniiederer, da letos niti poleti ne bo v stanu iti na dopust, ker Wastian podžupanstva še ni odložil (vzel je do koncem afere le — dopust). Tudi drugače se pritožuje, da je vse delo samo na njegovih ramah ... Tale Wastian mora vedeti prav lepe in čedne stvari, da se ga ne upajo odkrižati! Morda bo mož še kedaj kaj povedal...
Kako postane človek »črez noč« miljonar. Mariborski nemški odvetnik dr. Mravlagg je bil pred tedni pri nekem tovarnarju na Dunaju. Izumitelj neke novovrstne kose je tovarnarju ponujal svoj patent, ki ga pa ta hi sprejel. Mravlagg je šel na dom k izumitelju in kupil koso, oziroma patent za mal denar. Nato je
Za birmo
Ljubljana
Nizke cene, prav solidna in dobra postrežba. ::
se priporoča tvrdka
H. SUTTNER
Mestni trg 25
••
••
Ceniki zastonj in po-::	štnine	prosti.	::
6
Lastna protokoli-rana tovarna ur v ::	Švici. ::
Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“.
listek.
M. ZEVAKO;
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
. y fadost se je izpremenila kmalu v delirij: gost vrtinec dima se je dvignil v nebo,, plamen je lioskočil v škrlatnih jezikih in začel lizati stene.
Kaj je bjlo z obleganci?
S pogledi inrklega zadovoljstva le zrl Morever na požar, božaje si bce, ki mu ga je bil ošvrknil Par-dajan, in oponašaje tako njegovo gesto v Luvru.
hp Hiša je gorela: nagla sodba dobe, v kateri pravičnost še ni imela domovinske pravice. Dandanes smo že nekoliko napredovali: zdaj je vsaj občinska reva. Upajmo, da bo smela sedeti čez par tisoč let z drugimi vred za skupno mizo.
I ak hiša je gorela. Z največjim trudom so pogasili kasneje požar, ki se je bil razširil po sosednjih hišah in je pretil vsej ulici. Več sosedov je utrpelo težke izgube, a to je štelo za malo; glavno je bilo, da so si More-,ver, Kelus in Možiron lahko vihali brke, ko so stopali izpodroč proti Luvru.
Moreverta je sprejela kraljica Katarina de Medici$.
Njegova tovariša, gizdalina, je spreiel voivoda Anžovinski.
»Madam,« je nagovoril prvi kra-Ijico-mater vpričo Nanseja, ki ‘mu je manjkalo malo, da ni dobil zlatice od ljubosumnosti, »madam, osvečeuo je vaše Veličansvo: prijeli smo mladega rokovnjača kakor lisjaka v jami, pa smo mu podkadili, to se pravi, spekli smo ga v slavnostnem ognju, ki smo ga zakurili v njegovi hiši. Da ni Kelusa in Možirona, ki sta mi bila napoti s svojo neodločnostjo, bi bilo ze pred dvema urama vse gotovo.«
»Morever,« je rekla Katarina, »priporočim vas kralju.«
»Vaše Veličanstvo me obsiplje z dobroto. A uajlepše na posled ni to, da smo spekli nesramneža: ubil bi ga bil tudi tako o prvi priliki. Najveličastnejša je bila radost ljudstva, ko sem mu povedal, da cremo hugenote ...«
»Pst!« je dejala kraljica z ostrim nasmeckom. »Mari ne veste, da smo zdaj miroljubni?« \
»Eh, madam, to ne ovira miru, narobe!« je odgovoril Morever; za-vedaje se svoje potrebnosti, je ubral napram kraljici pogostoma tisti ton neodvisne prostodušnosti, ki odlikuje vse višje uslužbence.
Kelus in Možiron pa sta rekla vojvodi Anževinskeinu:
»Osvečeni ste, visokost... Če ne bi bilo Možirona, ki je šema, bi bili že zdavnaj gotovi. No, zdaj je opravljeno, nesramnež vam ne bo gledal v obraz. Mrtev ie. sežgan živ
s kupom svojih tovarišev rokovnjačev, ki so mu hoteli pomagati.«
»Res ste mi dobra prijatelja,« je dejal vojvoda Anževinski in si potegnil s črnilom po obrvih. »Najrajši bi bil kralj, da bi vaju mogel izplačati po zaslugi.«
XL.
Kako je bil gospod Pardajan mlajši še enkrat nepokoren gospodu Par-dajanu starejšemu.
Dočim so gizdalini na eni, Morever pa na drugi strani praznovali smrt svojega sovražnika, je doletela oba Pardajana prigoda, ki mora najti tukaj svoje mesto.
Mrtev ni bil nobeden izmed njiju, ne oče, ne sin. Iz ognja sta se rešila srečno; bilo pa je takole:
V trenotku, ko so spodaj zapalili dračje in je butnil plamen kvišku, je napolnil sobo, kamor so se bili zatekli obleganci, bel dim, dišeč dim, kakršen so dviga iz dobro osušenega lesa. Ali, najsi je dišal Še tako lepo, vendar jim je grozil z zadušenjem.
Vitez, ki je kopal že svojih pet minut, se je prekinil za hip. Ves poten je bil. To videč, je segel stari Pardajan po krampu, stopil na njegovo mesto in začel kopati na slepo, zakaj razločil si že težko kaj.
Tako je minilo nekaj skrbi polnih minut. Dihanje nesrečne trojice je prihajalo zasoplo; že so videli pred seboj strašno smrt, ki jih je čakala; takrat pa je udarec silnejši od oreišniih — zakai bil ie zadnli. za
katerega je ostalo staremu še rnoči — prebil steno; zazijala je dokaj široka odjtrtina...
Moža in Kato, ki je odtehtala, kar se tiče mišične moči, najmanj dve navadni ženski, so jeli vročično odkopavati opeko in kamenje z golimi rokami, v dveh minutah je bila napravljena luknja, dovolj Široka, da je mogel človek skoz...
In zlezli so, prilezli na drugo stran; malce odprti res da — ali goreča hiša je ležala za njimi!
In bilo je ravno še o pravem času: ogenj je kar rohnel, tramovje je pokalo v vročini.
Obleganci so se znašli na nekakšnem podstrešju, kamor je spravljal sosed vreče z žitom za perotni-110, ki jo je redil. To podstrešje so zapirala stara vrata; razbili so ključavnico s krampom. Nato 60 planili po stopnicah, ki so vodile v perot-ninarjevo kuhinjo.
Ta kuhinja se je odpirala na eni strani v prodajalno, ki je gledala spet na ulico, na drugi pa so držala vrata na dvorišče, kjer sp stale ob stenah štiri mogočne,, neprekinjene vrste kurnikov.
»Bežimo!« je rekla Kato.
»Samo hipec,« je odgovoril stari Pardajan.
»Da, oddahnimo si!« je dodal vitez. »Dobro nam bo storilo.«
»Saj že skoro več ne vem, kaj se pravi sopsti,« je povzel stari voj-nik.
Te opazke pa jim niso branile, študirati pozorno teren, na katerem so se nahajali: Dvorišče so obdajali dokaj yisoki zidovi, toda lahko jih je bilo. preplezati, ako si stopil na enega izmed velikih kurnikov.
Prvi se je vzpel vitez na vrh, pomagaje si s prožno silo svojih komolcev. Pomolil je roko Katoni, ki je bila v hipu za njim; nato je sledil stari Pardajan. In ko so bili vsi trije na vrhu, so se spustili brez opaznosti na drugo stran.
Tu so bili na dokaj prostranem zelenjadarskem vrtu.
Bili so torej oteti.
»Kaj storiš zdaj?« je vprašal klativitez lastnico krčme, ki je bila zdaj kadeča se razvalina.
Kato je zavzdihnila.
»Kaj bi storila?« je dejala. »Ru-inirana sem.«
»Z nama ne moreš. Ločiti se bo treba.«
Vitez, meneč, da hoče oče prav nehvaležno končati vso to zadevo, se je hotel vmešati.
»Ako gre z nama,« je rekel stari, «naju primejo in njo z nama vred: nova vrv za vse tri bi nam bila plačilo. Rokovnjaščina pa ni daleč odtod, tja naj se zateče Kato. Kakor hitro je zopet tam, ji ne pride nihče več do živega. Midva pa se izmaževa že kako. Kaj ne, da uvidiš, hčerka moja, da so moje besede pametne in pravične?«
(Dalje.)
pokazal koso drugemu tovarnarju, ki mu je izplačal za patent 700.000 K takoj, a za 300.000 K inu je dal delnic.
Maribor. (Mestno pokopališče.) Novo »mestno« pokopališče še davno ni in ne bode tudi urejeno tako, kot bi bilo treba. Vse pokopališče, ki meri 25 oralov je še docela zapuščeno, pusto in prazno, izvzemši križa in par novih grobov. Pokopališki odbor je svoječasno pač razpisal konkurenco za načrte in dobil čez 20 po-nrdb, a načrti počivajo in trohnijo kot marsikaj sličnega. Vsprejet je bil načrt firme »Glaser in Kraupa« na Dunaju. Dela bi veljala 160.000 K, a v mestnih blagajnah je taka suša, da bodo dela počivala pač še leta in leta.
Maribor. (Korajža pa taka!) Pred dnevi je moral osmošolec R„ Slovenec, v tukajšnjo bolnico radi slepiča. Ko sc je po operaciji prvič zbudil iz narkoze, so bile njegove edine besede: »Živijo, saj sem Slovenec,« nakar je zopet zaspal. Primarij bolnice, znani operater dr. Thalmann (trd Nemec), ga je debelo pogledal, nato pa ne baš z duhovitim obrazom, zažgolep. »Ist das a Fana-tiker...« Menda da!
Maribor. (Orlice — še spanč-kat.) Lani so se slovenski klerikalci vrgli z velikanskim krikom na pomlajenje »Orla«. »Straža« se kar ni mogla dovolj lagati, koliko članov da je pri »Orlu« in kako marljivo se »vežbajo«. Ker pa je bilo »Orlom« najbrže — dolgčas, so zbobnali tudi »Orlice«. Dekleta pa se niso kar nič hotela »obnesti«. Konečno so se naveličale vsega in — pokazale fige. Pred dnevi so »Orlice« prenehale biti »Orlice«. Ja, ja: slovenska dekleta niso tako abotna »kot vun vidijo ...« S tern je zopet dan en dokaz več, kako grozno narodno neploden je slovenski klerikalizem! Varujte se ga!
Celje. Mi celjski Slovenci z veseljem pozdravljamo Vas narodne delavce in narodno mladino, ki greste neustrašeno v boj za naše pravice ob sinji slovanski Adriji. Kličemo Vara; neustrašeno pojdite v boj, da rešite slovansko Adrijo. Vaš in haš klic naj bo: dajte nam pravice in dajte nam kar nam pripada po zakonu! V boj za naše stare pravice 1
Celje. Kakor se sliši od Nemcev, je bil letošnji nemški cvetlični dan v prid »Schulvereinu« in »Siidmarki« mnogo slabši od prejšnjega leta. Tukaj se vidi, da so se naši celjski narodni delavci in meščani prebudili.
Celje. (Razno.) V soboto zvečer Je omedlel neki delavec v Westrovi tovarni, poklicati so morali zdravnika. — Po Gaberjih se klati neki pes brez marke in torbe, čeprav je pasja kontumacija. Napravite redi — Neka narodna dama ugledne narodne rodbine, se ]e Izrazila proti nekemu nemškemu dijaku »Das Wln-dlsche Gesindl In »Narodni dom«. iVeč priobčimo, ko izvemo več!
Ljubljanski občinski
svet.
Župan otvori sejo ob 6. uri zvečer, konstatira sklepčnost in imenuje za overovalelja zapisnika podžupana dr. Trillerja in obč. svetnika Kristana.
Cesarjeva bolezen.
Zatem se je spomnil župan dr. (Tavčar cesarjeve bolezni in naprosil vladnega zastopnika, da sporoči na najvišje mesto zatrdila lojalnosti ljubljanskega prebivalstva in njegovega veselja nad tem, da se cesarjevo zdravje zboljšuje. Občinski svetniki so poslušali ta županov govor stoje.
Po še nekaterih poročilih županovih se odobri zapisnik zadnje seje in se preide k dnevnemu redu.
Telefon po Gorenjskem.
O dopisu trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko glede prispevka mestne občine k gradbenim stroškom za telefon po Gorenjskem je
Eoročal obč. svetnik Likozar. Ker je .jubljana na tem zelo interesirana, predlaga poročevalec v imenu fi nančnega odseka, da se dovoli v to svrho tisoč kron.
Obč. svetnik Pammer predlaga, da se dovoli vsaj dva tisoč kron.
Obč. svetnik Franchetti predlaga, da dd ljubljanska občina inici-jativo, da se pritegnejo k akciji vse večje občine na Gorenjskem, da bi prispevale čim več za telefon.
Sprejme se predlog obč. svetnika Pammerja in regulacija občin skega svetnika Franchettija.
Za adaptacijo v bivši cukrarni ter v skladišču ob Ahacljevi cesti ?a provizorno nastavitev vojaštva, se dovoli 808 K. (Poročevalec občinski svetnik Mally.)
Vzame se na znanje dopis mestnega fizikata glede brezplačnega zdravljenja mestnih ubogih ter brezplačne dobave zdravil v .letu 1913; obenem se izreče zahvala zdravnikom in zobozdravnikom kakor tudi
lekarnarju Sušniku, ki Je dal pri zdravilih velik popust.
Mestna občina pristopi kot član avstr, družbi za boj proti brezposelnosti z letnim prispevkom 25 K.
Na mestnem liceju se ustanovi mesto učiteljice gospodinjstva, ki se takoj razpiše.
Dovoli se 120 K za nabavo telovadnega orodja na mestni nemški dekliški šoli.
Stavbene zadeve.
Občinski svetnik dr. Novak je poročal o prizivu Josipa Sedmaka proti odloku mestnega magistrata glede prezidave njegove hiše št. 11 ob Vrhovčevi ulici in predlagal, da se priziv zavrne, ker bi prezidava nasprotovala določilom stavbnega reda.
Obč. svetnik Rojina pravi, da je stavbni red zastarel in zato predlaga. da se Sedmaku dovoli prezidava. Naj še pošljejo na lice mesta izvedenci, ki bi zadevo proučili.
Poročevalec pravi, da je stavbni red v resnici zastarel, ampak preko stavbenih predpisov ne more iti nihče, tudi občinski svet ne; posebno ker bi Sedmakovi sosedi protestirali proti dovolitvi prezidave.
Župan dr. Tavčar tudi izjavlja, da je stavbni red zastarel, ampak preko njega se ne more iti.
Sprejet je bil predlog poročevalca.
O prošnji Roka Drofenika za stavbno dovoljenje se razpravlja nujnim potom, ker je stvar nujna. Zahtevalo se je od prositelja, da napravi fasado na hiši po načrtu centralne komisije za ohranitev spomenikov, da se ne kvari lice Mestnega trga. Drofenik pravi, da bi to bilo predrago in ker vendar hoče v bistvu ugoditi tem zahtevam, predlaga poročevalec (dr. Novak), da se mu izda stavbno dovoljenje. — Sprejeto.
Sklene se, da se popravi mestno kopališče v Koleziji in da se izda v to svrho letos 1800 kron, prihodnje leto pa 8000 kron za večje poprave.
Sprejme se poročilo o končni kolavdaciji zidarskih del pri razšir-ievalnih stavbah v mestni pehotni vojašnici.
Šolske zadeve.
Sprejme se predlog, da bo mestna občina zgradila prizidek k Lich-tenturničini zasebni dekliški osem-razrednici, ako bo tudi dežela prispevala.
Pouk nemščine na ljubljanskih slovenskih ljudskih šolah.
Občinski svetnik Dimnik poroča v imenu šolskega odseka o razpisu deželnega šolskega sveta glede preuredbe pouka nemščine na mestnih slovenskih ljudskih šolah. Poročevalec je podal najprej zgodovino pouka nemščine na ljubljanskih ljudskih šolah (ta izvajanja priobčujemo na drugem mestu), potem je pa izvajal v glavnem tako-le:
»Nisem pr,oti učenju nemškega jezika kot takega, sem pa odločno zoper to, da bi se poučevala nemščina v slovenskih, ljudskih šolah na račun in škodo slovenskega jezika, vsled tega bi ne trpela samo slovenščina kot taka, marveč tudi splošna izobrazba slovenskega naroda. Kaj bo pomagalo naši slovenski mladini, če se priuči že v ljudski šoli nemščine, če pa vsled tega potem ne dobi splošne izobrazbe, ki ji je potrebna za vsakdanje življenje.
S takim polovičarskim početjem bi se naša mladina le germanizirala, nikakor bi se ji pa ne odprla na ta način pot do vsakdanjega kruha, ker bi vsled tega zaostajala slovenska mladina v omiki za svojimi nemškimi sodeželani. Tudi bi bila taka uredba ljudskega šolstva v kričečem na-sprotstvu s členom 19 državnega temeljnega zakona, ki določa: »V deželah, kjer je več narodov, naj se šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se omika v svojem jeziku, ne da bi se silil učiti se drugega deželnega jezika.« Posebno mora to načelo veljati glede ljudskih šol, katere edino pridejo v poštev pri vzgoji širokih mas našega slovenskega naroda. V zmislu § 1. drž. šol. zakona mora ljudska šola mladini razvijati duševne moči. To je pa mogoče edinole s pomočjo materinskega jezika, ki mora biti pravo središče vsemu pouku v ljudski šoli, dočim utrakvizem onemogočuje vsak narodni In kulturni razvoj.
Znan rodoljub, strokovnjak in šolnik, pokojni deželni • šolski nadzornik Klodič vitez Sabladoski piše: »Drugega deželnega Jezika naj učitelj nikar ne začne učiti, dokler ni otrok v materinščini zadobil neke spretnosti in pravilnosti v besedi in dokler si ni po šolskem poduku pridobil najpotrebnejših pojmov in misli za uspešno napredovanje. To je mogoče šele v tretiem šolskem letu.
Učiti Da se ima »po razmerah« tri do štiri ure na teden v vsakem razredu.«
Dalje piše ta pedagog: »Kar se tiče učne svrhe drugega deželnega jezika, treba učitelju z malim zadovoljen biti in ne pričakovati toliko, kolikor se zahteva po vsej pravici od poduka v materinščini.«
Na tem stališču, da mora otrok dobiti v materinščini najpoprej podlago, stoji tudi ogromna večina ljubljanskega učiteljstva, ki se je pri svojih konferencah izreklo zoper oba predloga nadzornika Maierja in tudi zavrglo predlog, oziroma prošnjo občinskega svetnika Jerneja Šer-jaka in drugov.
Tudi očitek okrajnega šolskega nadzornika A. Maierja, da se otroci o božiču zaradi nezadostne podlage v nemščini trumoma vračajo iz srednjih šol nazaj v ljudsko šolo, nima podlage. Vračajo se navadno le taki učenci, ki sploh niso sposobni za študije na srednjih šolah, ampak imajo več poklica za obrt, trgovino, za obrtne, trgovske in strokovne šole. Najmanj se jih pa vrne zaradi nezadostne podlage v nemščini. To hočem dokazati. Lansko leto je šlo iz I. mestne šole od 269 učencev IV., V. in VI. razreda 64 učencev v srednje šole. Vrnilo se jih je 9; pa izmed teh 9. je bil samo 1, ki se je vrnil iz realke zaradi nemščine; vsi drugi so pa padli v latinščini in poleg tega pa nekateri tudi še v veronauku, nemščini, zemljepisju, prirodopisju in matematiki. Eden je padel celo v šestih predmetih. To so pa samo taki učenci, ki sploh niso imeli ni-kake sposobnosti za srednje Šole, ampak bi bilo bolje, če bi se bili obrnili drugam. Nemščina ni delala tem učencem prav nobene ovire.
Še boljši dokaz, da nemščina ne dela ovir našim učencem v srednjih šolah, je pa ta-le: Poleg poprej omenjenih 64 učencev je šlo lansko leto v prvo gimnazijo tudi 5 pridnih učencev iz III. razreda, ki je bil v njem razrednik učitelj Karel Wider. In od teh 5 učencev se ni nobeden vrnil, ampak vsi prav dobro napredujejo v prvi šoli, čeprav so se samo eno leto učili nemščine.
Nadučitelj Črnagoj je pripravljal svojega sina, ki si je poprej pridobil trdno podlago v materinščini, eno samo leto po četrt do pol ure na dan za srednjo šolo v nemščini, in fant je leto za letom odličnjak.
Pred nekaj leti je poslal nadučitelj Črnagoj svojega učenca Alojzija Žitnika v 5. razred v Liubliano. Nemščine ni znal nič, vsprejet je bil z nadzornikovim dovoljenjem za poskušajo. In kaj je bilo ž njim? Deček je bil na koncu šolskega leta
le to so sijajni in častni dnevi v zgodovini kakega ljudstva, ko se stranke iste narodnosti združijo v dosego kake plemenite naloge.«
Zato proč s strankarstvom in skupno na delo za našo slovensko šolo in našo slovensko mladino!
Zato predlagam v imenu šolskega odseka:
odličnjak. Naslednje Šolsko leto je bil vsprejet v prVo šolo in bil je v vseh gimnazijskih razredih odličnjak. Danes študira filozofijo na Dunaju, kjer polaga tudi vse izpite z odliko in več ko gotovo je. da bo promoviral »sub auspiciis imperatoris«.
In zakaj vse to? Zato, ker je dobil poprej dobro podlago v materinščini ter se v materinem jeziku usposobil za splošno izobrazbo.
In takih zgledov imamo na stotine, ki nam dokazujejo, da naši učenci v nemščini in sploh dobro napredujejo. če so dobili poprej trdno predizobrazbo v materinščini. Tako n. pr. so učenci, ki prihajajo v Ljubljano iz domačih slovenskih šol ter vstopijo tu v 4. razred, navadno najboljši dijaki v srednjih šolah, čeprav so se učili samo eno leto nemščine. Prinesli so z doma dobro podlago v materinščini in vsled tega tudi dobro podlago za nadaljno izobrazbo. Dober, oziroma slab napredek naših dijakov v srednji šoli ni torej odvisen od tega, koliko let ,n *tollk° ur na teden se uči učenec v ljudski soli nemščine, ampak edinole od tega, kakšno podlago je prinesel učenec iz materinščine v srednjo »olo.
Okrajni šolski nadzornik Maier trdi v svojem poročilu, da je za nemščino učni čas pičlo odmerjen. Dokazati hočem, da ie cas p'člo odmerjen za slovenščino, ne pa za nemščino. Na štirlrazrednih šolah na Kranjskem se poučuje od 5. lazreda dalje 7 ur slovenščine In J 3 ur nemščine in celo na Štajerskem je za nemščino določeno manj ur kot na
Kranjskem.
Ako hočemo ostati na božji zemlji še nadalje kot narod slovenski, moramo biti glede na preustro-jitev našega slovenskega šolstva v Jezikovnem oziru vsi, kar nas je rodila slovenska mati, brez ozira na stranke in različna osebna nazira-nja — na svojem mestu. Vsi moramo združiti svoje moči v dosego tega smotra in upoštevajmo tudi pri današnjem mojem poročilu in predlogu besede profesorja Suessa, ki pravi: »Najmlajši zarod naj nikar ne pozabi. da je narod, ki nima plemenitih skupnih smotrov, revnejši kot srce, ki ne pozna ljubezni, revnejši, kot vrt. ki ga nikdar ne obsiie solnce.
Vsi stavljeni predlogi o pre-uredbi nemškega jezikovnega pouka se odklonijo,«
Napredni občinski svetniki so sprejeli ta izvajanja poročevalca z viharnim odobravanjem.
Obč. svetnik Pammer izjavi, da je prepričan o potrebi znanja nemščine pri slovenski mladini, vendar pa se Nemci ne bodo vmešavali v to čisto slovensko zadevo. (Na naprednih klopeh: »To je pravilno.«)
Obč. svetnik dr. Zajc je govoril za razširjenje pouka nemščine na tak način, da napredni občinski svetniki niso mogli molčati in so ogorčeno protestirali. Poveličeval je potrebo znanja nemščine naravnost do absurdnosti in ko je videl, da napredni občinski svetniki nočejo tega mirno poslušati, se je začel jeziti na »liberalne liste«, ki imenujejo klerikalce izdajalce, Efijalte, Judeže Iškarijote, v resnici so pa klerikalci naravnost vzorni narodnjaki. Napredni občinski svetniki pa niso hoteli tega verjeti, temveč so se smejali in to je dalo govorniku povod, da se je resnično razjezil in je začel žaliti vse povprek in tudi župana.
Govoril je prav dolgo in na Široko ter predlagal, da se Izvoli poseben odsek, sestoječ iz devetih članov ki naj vprašanje prouči. Mislilo se je, da bo dr. Zajc sedaj, ko je že stavil predlog, končal, ampak bil je očitno dobro razpoložen in je govoril daljfe o vseh mogočih rečeh in tudi župana je začel zopet žaliti. To je pa bilo županu, ki je govornika že parkrat poklical k redu, le preveč,
odvzel je dr. Zajcu besedo
in ker ta še ni hotel končati, ga je moral opomniti, da nima več besede.
Prešlo se je na glasovanje in sicer bi se moralo glasovati najprej o predlogu dr. Zajca, kar se ta nekaj zmisli in izjavi, da svoj predlog umakne, potem pa jezno odide iz dvorane.
Nato je napredna večina sprejela predlog odseka.
Poročila policijskega odseka.
Prizivu tvrdk Schneider in Ve-rovšek in Franc Stupica proti odlokom mestnega magistrata glede razpostavljanja kmetijskih strojev, se
deloma ugodi.
Sklene se, da pristopi mestna
občina kot član osrednjega odbora za reformo stanovanjskega vprašanja, glede ureditve nadzorstva stanovanj, z letnim prispevkom 20 K.
Mestni vodovod in elektrarna.
Rešijo se nekatere prošnje za
odpis večje vporabe vode.
Sklene se, da se s predpripravami za prvo etapo vodovoda na Barju počaka dotlej, da bodo osuševalna dela končana.
Sprejme se štatut mestnega podjetja ljubljanskega mestnega vodovoda in elektrarne.
Druga poročila.
Vzame se k znanju računski sklep mestne zastavljalnice za 1. 1913 in predložen proračun za 1. 1914.
Tudi se vzame k znanju poročijo o nenadni škontraciji blagajne in skladišča mestne zastavljalnice; našlo se je vse v redu.
Samostalne predloge
izroči podžupan tozadevnim odsekom.
Proti germanizaciji ljubljanskega sodišča.
Obč. svetnik Pustoslemšek
vpraša župana, oz. podžupana, ako so resnične govorice, ki vznemirjajo slovensko javnost, da dopisuje ljubljansko okrajno sodišče z deželo kranjsko in z mestno občino ljubljansko, katere uradni jezik je slovenski.
Podžupan dr. Triller odgovori, da bo odgovoril na to vprašanje natančno župan, on pa tako! izjavlja, da bo mestna občina vztrajala na tem, da je slovenščina njen uradni jezik in da ji mora sodišče v tem jeziku dopisovati.	.
Na koncu se izvolita v upravni odbor »Mestne hranilnice« dr. Novak in Lovro Šarc.
Po raznih vprašanjih, ki so jih stavili nekateri občinski svetniki na župana, zaključi podžupan javno sejo, kateri je sledila tajna seja.
vem pri Kranju in Ivan Petrič, učitell v Šiški. Namesto umrlega Jakoba Pretnerja, je bila voljena v nadzorstvo, g. Vita Zupančičeva. Želeč »Učiteljski tiskarni« najboljšega uspeha, jo priporočamo s tem vsem zavednim Slovencem v najizdatnejšo podporo.
Svečana otvoritev belokranjske železnice je določena za 23. maja. Vlak se odpelje zjutraj in postane na vsaki postaji deset minut za kratek nagovor in odgovor. Zajtrek bo v kupejih, malca na kolodvoru v Metliki in banket od 3.—5. popoldne v Črnomlju. Povabljencev je okrog sto gostov.
»Sokol« v Novem mestu je priredil v soboto znano narodno igro Revček Andrejček. Igralo se Je izborno, obisk precej velik. Med igralci so nekatere prav dobre moči. Sokol je s svojimi zadnjimi prireditvami zopet vzbudil zanimanje za dramo in opereto, ki je, odkar je odšla g. Reisnerjeva, popolnoma zaspala.
Hlapca, ki je ustrelil poštnega kočijaža, še vedno iščejo. Vzrok, zakaj ga je ustrelil, še ni znan.
Preuredba nem. jezikovnega pouka na mestnih slov. ljudskih šolah.
Do leta 1870. je bila nemščina na vseh ljubljanskih šolah učni jezik. Tega leta ie pa deželni zbor sklenil, naj postane slovenščina učni jezik, nemščina naj se pa poučuje le kot predmet. Z ozirom na ta deželno-zborski sklep je izdal c. kr. deželni šolski svet dne 8. oktobra 1870. 1. tale ukaz: »V vseh ljudskih šolah na Kranjskem je učni jezik slovenski, razen šol v Kočevji in Beli peči, kjer je učni jezik nemški. Ako bi se pa v kateri šoli razen tega jezika učil še tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, naj se ravna po pravilu, da naj se z nemščino začenja le potem, kadar učenci že dobro znajo brati in pisati v materinem slovenskem jeziku.«	i'	„
V seji občinskega sveta ljubljanskega, dne 27. avgusta 1877. leta se je pa sklenilo, da mora c. kr. mestni šolski nadzornik vsako leto poročati o stanju mestnih ljudskih šol. 2e 1. oktobra istega leta došlo je obširno poročilo c. kr. mestnega šolskega nadzornika, v katerem je med drugim tudi opazka glede poučevanja nemškega jezika, namreč, da se nemn ški jezik premalo poučuje. V tem poročilu se trdi dalle tudi, da ne zado< stuje, da se nemščina poučuje ie kot
predmet, ker se otroci na ta načid premalo vadijo in premalo priučd nemščine, posebno iz tega vzroka ne, ker gre velik del šolarjev iz ljudskih šol v gimnazije (kjer je bil ta* krat učni jezik nemški). Dalle se trdi, v tem nadzornikovem poročilu, da je Slovencu potreben nemški Jezik, ker si izven dežele: na Nemškem, na Ogrskem itd. služi kruh, torej mu je znanje nemškega jezika potrebno. Temu mnenju nadzornikovem pritrjevale, pa lahko vprašamo: Kaj pa z našim ljudstvom, ki ostane doma? Ali temu ni treba nobene omike, nobenega izobraževanja, nobenega napredka? Napredek in omika sta pa le mogoča na narodni podlagi, to je s pomočjo materinega slovenskega Jezika
Dne 14. julija 1878. leta je pa občinski svet ljubljanski sklenil, da naj se uvede na ljubljanskih ljudskih šolah zopet nemščina kot učni jezik in sicer že v 2. razredu. Dne 3. oktobra istega leta je c. kr. mestni šolski svet že obvestil šolska vodstva o tem sklepu občinskega sveta in dne 29. oktobra tega leta je pa izšel nkat c. kr. deželnega šolskega sveta, v katerem ukazuje na podstavi sklepa občinskega sveta, da se mora že v
2. razredu rabiti nemščina kot učni jezik pri računanju s številkami, v
3. razredu mora pri računanju in pri pouku nemščine prevladovati nemški jezik, v višjih razredih pa je za vse predmete, izvzemši veronauk m slovenščino, nemški jezik učni jezik. Vpeliale so se vsled tega čisto nemške knjige.	,	x
Posledica tega Je bila, da učenci, ki so izstopili iz ljudskih šol, niso znali ne slovenski in ne nemški govoriti in pravilno pisati in godilo se jim je nekako tako, kakor se je godilo pred I. 1848., ko je med preprostimi meščani redko kdo znal slovenski pisati, pa tudi nemški ne toliko, da bi se ne bil osmeševai.
Dne 15. junija 1882. 1. se je pa
Dnevni pregled.
Občni zbor »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani se je vršil v nedeljo 10. t-m. dopoldne ob obilni udeležbi deležnikov. Iz bilance je razviden lep napredek tiskarne v letu 1913, vkljub vsem mahinacijam nekaterih krogov. V odbor sta bila na novo izvoljena Fran Luznar, nadučitelj na Primsko-
okrajna učiteljska konferenca ljubljanskega učiteljstva izrekla za zopetno upeljavo slovensko - nemških slovnic za slovenske ljudske šole, ki so bile v rabi že pred ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. oktobra 1878. 1.
Leta 1882. le pa stavil dr. Valentin Zarnik občinskemu svetu samo-stalen predlog o preuredbi nemškega Jezikovnega pouka na mestnih ljudskih šolah in v seji dne 31. avgusta 1882.1. občinskega sveta je poro-
ča! občinski svetnik dr. Drč kot načelnik šolskega odseka o predlogu občinskega svetnika dr. V. Zarnika glede učnega jezika v ljubljanskih šolali in stavil sledeče nasvete v imenu šolskega odseka:
a) V vseh razredih deških in dekliških mestnih ljudskih šol na.i bo odslej učni jezik slovenski jezik.
b) Nemški jezik naj se na podlagi solvenskega niaterinsirega iezi«a začne poučevati v 3. razredu s slovenskim učnim jezikom, c) Poučevanje v nemškem jeziku (poleg slovenskega) naj se od 3. razreda dalje nadaljuje in vrši tako, da morejo dečki 4. razreda prestopiti v 1. razred srednje, meščanske ali obrtne šole s slovenskim učnim jezikom.
In v smislu teh predlogov so se sestavili novi učni načrti za vse kategorije ljudskih šol, s katerimi se je uveljavil na slovenskih šolah slovenski učni jezik. Ti učni uačrti, ki so še dandanes veljavni, so bili razglašeni na podstavi vis. ukaza c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 10. novembra 1884.1. št. 20.691 z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 25. septembra 1886. 1. št. 2439, iz 1884. 1.
To je torej zgodovina učnega jezika na ljubljanskih šolah do današnjega dne. Danes stojimo pa zopet v novem boju za pravice slovenskega jezika v naših slovenskih 'ljudskih šolah. V redni seji c. kr. mestnega šolskega svate z dne 21. oktobra 1912 je stavil c. kr. okrajni šolski nadzornik Anton Maier sledeči predlog:
»C. kr. dežlni šolski svet je naprositi, da blagoizvoli sporazumno z merodajnimi faktorji v svrho temlji-tega priučeiija nemškega jezika odrediti, da je pričeti s prihodnjim šolskim letom na vseli ljubljanskih slovenskih mestnih ljudskih šolah z nemškim jezikovnim poukom namesto v tretjem, že v drugem razredu in da je uvesti v 6., 7. in 8. razredu ter na meščanski šoli pri zemljepisnem in zgodovinskem pouku nemški učni jezik.«
Svoj predlog je podpiral s temile razlogi:
1. Mestno prebivalstvo čuti živo potrebo po znanju nemščine; dokaz temu naval v obe vadnici in v nemške sole.
2. Pritožbe staršev in učiteljstva na srednjih in enakovrstnih šolah ter na učiteljiščih, da zaostajajo učenci in učenke slovenskih mestnih šol iz nemščine in da ne morejo konkurirati v tem predmetu z drugimi, ki prihajajo iz utrakvistlčnih šol.
mestna uboga, 88 let — Marila Škerl, zasebnica, 36 let. — Viktorija Benedikt, trgovčeva vdova, 65 let. — Marija Otrin, hči dninarice. 5 let.
— Zlato srce z Valdemar Psy-landrom, imela je včeraj, kakor vselej, kadar nastopi ta priljubljeni igralec, pri predstavah v kinematografu
Ideal« najpopolnejši uspeh. — V petek krasen Nordisk-spored. — V soboto gostovanje originalnega Edison kinetofona. Svetujemo, da se poskrbi vsakdo pravočasno vstopnico, ker zanimanje je veliko in se bo zadnji dan težko dobilo zaželjenega prostora.
— Deinonka, drama v 5. dejanjih, ki se prtdvaja v Bachmaicrje-vem Grand - Elektro Bioskopu v Lattermannovem drevoredu, dosegla Je včeraj najpopolnejši uspeh. Drama je spisana po Richepinovem romanu »La Glu« in nam predočuje žensko, ki sledi slepo brez lastne volje posvetni zabavi. Vsa drama je mojstersko vprizorjena.
Trst.
Ljubljana.
Pogreb t Vatroslava flolza.
Včeraj ob 5. popoldne se je vršil pogreb pisatelja V. Holza. Pogreb je bil veličasten. Spredaj je igrala vojaška godba. Pogreb je vodil kurat g. Kokalj. Za krsto je šlo mnogo njegovih _ prijateljev in zastopnikov narodnih 'društev. Videlo se je, kako priljubljen je bil V. Holz med nami. Pri ločitvi je zapel »Ljubljanski Zvon« »»Nad zvezdami.«
— Svetlike ob cestah so menda za to, da ne gore — tako si bo mislil vsakdo, ki mora po noči hoditi Iz Ljubljane na Vič. Takšne obcest-n® Paijade so č'sto nepotrebne, če občinski svet viški ne misli ukreniti potrebno, da bi svetilke razsvetljevale samotno pot Sicer pa spada stvar tudi v področje varnostne straže, ki bi se smela, mogla in morala pobrigati za stanje cest, ki se nahajajo v njenem okolišu. Tisti, ki rabimo omenjeno pot in plačujemo davke, zahtevamo, da se naredi red.
— Odborova seja »Matice Slovenske«, naznanjena za pondeljek lt. t. m., je preložena na sredo 13. t. m. Vrši se ob šestih zvečer.
— Včerajšnja dirka pod Tivoli začela ob 9. zjutraj. K dirki so
o Povabljeni vojaški krogi, kljub temu je bilo cel dan ob travniku polno občinstva. Razven par padcev je dirka lepo uspela. Veselilo nas je, da je bila na dirkališkem prostoru tudi slovenska zastava. Danes se dirka nadaljuje.
— Izlet osjeških dijakov in dijakinj v Ljubljano. Včerajšnjo notico spopolnjujemo s tem, da prispejo osimski dijaki in dijakinje v Ljubljano H?i ikz Xečornim brzovlakom ob 5.
naše	S,0v.?^i, sprejmimo
naše brate iz Slavonije ravne v častnem številu. Zvečer je prijateljski sestanek v prostorih, ki se bodo določili sporazumno pri sprejemu, h kateremu vabimo že sedaj ljubljansko občinstvo, da se ga udeleži in pokaže s tem svoje jugoslovansko in bratsko mišljenje.
— Viceadtniral baron Wiil!er-storf - Urbalrova ustanova za dva revna bolna bivša mornarja c. in kr. vojne mornarice, po 140 K, je razpisana na oglasni deski mestnega magistrata. Podrobnosti so razvidne iz razpisa.
— Umrli so v Ljubljani: Er. Ma-tajc, poslovodja tvrdke Fr. Ks. Souvan, 49 let. — Josipina Gogola, drvarjeva hči, 2 leti. — Marjana Knez.
Zborovanje v PoleteamI Ros-setti. V nedeljo predpoldne je italijanska mladina, ta cvet kulturnega revolverja in noža, zborovala v gledališču Rossetti. Poročila pravijo, da je bila dvorana od zborovalcev zasedena do zadnjega kotička. Najprej je govoril ital. čistokrvnež dr. Bruno Matosel, ki je za uvod izrazil sočutje svojim sicilskim bratom, kateri so vsled potresa udarjeni z novo kaznijo. Potem je povedal da protestira Trst »z vso svojo dušo« in zapel sopran prisotnim nadepolnim borilcem za italijanski Trst. Slovensko proslavo prvega majnika je imenoval »donkišotsko megalomanijo«, ki ne pozna več meja. Tu so Italijani zažvižgali, češ, da jih ima. Trst — je dejal — ne bo nikoli slovensko mesto. In — o groza — priznal je: Trst ie posest vseh narodnosti, ne pa ene (čudno, da ga ni pri tem priznanju zlomil krč!) Poživljal je meščane, naj tesno sklenejo svoje vrste, »kajti v tem težkem položaju je naša dolžnost, da ne oslabimo. Bijte se in zmagajte, da, zmagajte! Živela domovina!« Zborovalci so se po tem vzkliku hoteli kratkomalo zadušiti, tako so zijali. Da je v dvorani še bolj odmevalo, je Matosel prečital brzojavne pozdrave italijanskih študentov v Gradcu, furlanskih dijakov, reške mladine, reških dijakov v Budimpešti, gradiščanske tnladeži, literarnega krožka na Reki, piranskih mazzinijancev in socialnih demokratov v Gorici. — Za Matoselom je govoril neki dr. Remigij Tamaro. Povedal je najprej, da so Slovenci vzrabili delavski praznik v svojo nacijonalno manifestacijo in so hoteli slavlzirati (ne slovenizirati) tudi 1. majnik. »Mesto je užaljeno« je nadaljeval, »in sicer ne zato, ker je protestirala slovenska množica, obkoljena od orožnikov in policajev, temveč radi tega, ker vidim v prvoinajniški proslavi organiziran napad na nas!« In zdaj pride poglavitno. Rekel je: »Bratski glasovi so prišli tudi iz Benetk« (bratski v tem, da so v Benetkah zažgali avstrijsko zastavo). »Naša duša« se je pohvalil »čaka« ... (Da pride pod Italijo.) Govoril je tudi o govoru z balkona in o tržaškem vprašanju v delegacijah; tudi na to ni pozabil, da izdajajo Slovenci »svojo domovino«. — Krona zborovanja pa je bil neki Marij Alberti. Začel je s komentarji dunajskega časopisja in govoril o državi ter 66. letu. Albanija je prišla na dnevni red ker konkurirata zanjo Italija in monarhija. Gotovi krogi hočejo, da postane ključ Adrije slovensko mesto« je rekel, in zborovalci so zopet žvižgali. Potem l »Sovraštvo Italijanov do Slovencev ie večje kakor sovraštvo med Ar-navtl In Slovani.« Reševal je tudi jugoslovansko vprašanje in govoril o zunanji srbski politiki; da se pokaže v luči objektivista, ni pozabil pohvaliti Srb.ov in povedal: Srbski narod je kulturen in civilen, slovenski narod pa je brez preteklosti, brez sedanjosti in •brez bodočnosti. (Besede bi bile tu odveč, ker prehaja fanatizem že v smešnost, povemo le, da je o brezpreteklosti slov. naroda pred leti zdihoval tudi bivši dež. glavar pl. Suldje na poljskosloven-skem sestanku v Krakovu in ga je torej Alberti samo kopiral.) Ker pa je Alberti videl, da se nas naravnost utajiti ne more, je pripomnil, da nas noče zanikati, pač pa zanikuje slovensko bodočnost na italijanskem teritoriju (o Dunaj, Dunaj!) Alberti razpravlja o vseh vprašanjih, seveda je tudi statistik. Pričel je takole: V Trstu je nameščenih 6500 drž. uradnikov, od katerih je 3700 Slovencev (prejšnji mesec smo prinesli statistiko v daljšem članku, zato ne bomo govorili podrobnejše tu, niti reagirali na breztelesne trditve Al-bertijeve.) Proti koncu je dejal, da se
Italijani ne borijo proti Slovencem sploh, temveč proti Slovencem na italijanski zemlji. (Pa Dunaj ob takšnih prilikah ne striže z ušesi!) — Ko je Alberti končal, se je priglasil k besedi neki socialistični mladenič, ki ga pa niso pustili govoriti. Matosel mu je vzel besedo, češ, da ne govori o predmetu. (To je zelo parlamentarna dolžnost!) — Po zborovanju so šli nadepolni pobijači po mestu, toda do velikih incidentov ni prišlo, ker je bila policija dobro pripravljena. O žvižganju pred Nar. domom in aretacijah smo že itak poročali v pondeljek; hudega na splošno po zborovanju ni bilo. Dan bi bil brezdvomno buren, da ni bila policija tako dobro pripravljena, da ob-hodnike po mestu povsod razkropi. Italijani se sami niso nadejali takega pozdrava. Kamor so se hoteli obrniti od povsod policaj, policaj, policaj. Tako vsaj niso mogli pobijati in je ostala njihova jeza le pri maščevalnih besedah med štirimi stenami gledališča »Politeama Rossetti«, zaenkrat je torej hrupa v Trstu vsaj deloma konec.
Odmevi praznovanja Sv. Dujma v Splitu. Radi dogodkov na praznik sv. Dujma se je podala v pondeljek posebna deputacija občinskih reprezentantov v Zader, da izroči namestništvu pr.edlog za odstranitev okrajnega glavarja. »Sloboda« poroča, da je uspeh pozitiven, in da se je vsled intervencije podal namestnik že na Dunaj.
Požar v papirnici. 5000 kron škode. V soboto zvečer je izbruhnil v papirnici Elde Buchbinder ogenj, ki ga je povzročila neka počena pli-nova cev. Telefonirali so po gasilce, ki so prispeli na mesto požara s tremi brizgalnicami. Toda do njihovega prihoda se je ogenj že precej razširil in segel že v skladišče. Ognje-gasci so se takoj spravili na delo in se jim je slednjič posrečilo omejiti ogenj šele po eni uri napornega dela. Ogenj je uničil posebno mnogo pisarniškega papirja. V času ko je ogenj izbruhnil je nenadoma zmanjkalo iz blagajničnega predala 150 kron. Ogenj je napravil okolu 5000 kron škode, ki pa je krita z zavarovalnino.
Hazardist. Policija je aretirala 211etnega Josipa Kocjana iz Fužin na Hrvatskem. Po poklicu je aretiranec mizar, toda individij brez dela. Zna pa dobro hazardirati. Bil je že večkrat aretiran zaradi goljufije in hazardne igre. Vtaknili so ga v luknjo.
Poskus samomora. V soboto zvečer je izpila 21fejna Elvira C., stanujoča v ul. Raffineria s samomorilnim namenom dozo fenikalne kisline. Iz lekarne Manzoni so telefonirali po zdravnika, ki je navdušeni samomorilni kandidatinji izpral želodec. Potem so jo prepeljali v bolnišnico. Ni posebne nevarnosti.
Tatvina v tobakarni. 331etni Alojz Grasolin, stanujoč v ulici Ri-vo, št. 17 je bil v soboto popoldan aretiran, ker je osumljen tatvine v neki tobakarni. Grassolin tatvine ne priznava, pa je tudi ne taji. Neodločnega obtoženca so pridržali v zaporu.
Ogenj v skladišču krme. V nedeljo zjutraj je bila nekoliko pred osmo in pol uro zjutraj klicana v ul. Bosco št. 50 gasilna postaja. V skladišču je namreč izbruhnil ogenj. Na mesto so prispeli ognjegasci s tremi brizgalnicami pod vodstvom poročnika Uxa. Ko so odprli vrata, so opazili, da gori v nekem kotu skladišča, ki je lastnina trgovca Finsterwalda. Gorelo je seno. Po polurnem gašenju je bil ogenj lokaliziran. Poškodovanih in uničenih je blizu 10 kvln-talov sena v vrednosti 250 kron. Po požaru povzročena škoda (ki jo je zakrivil gospodar s tem, da je vrgel nekoliko prej na tla par tlečih užigalic) je krita z zavarovalnino.
Zaradi prepira. V nedeljo zvečer se je poskušal ustreliti 23letni uradnik U. T. Ranil se je s samokresom v levo stran telesa. In vse to zaradi prepira z zaročenko. Rana je bila lahka.
Poskušen samomor. Ob 10. zvečer je bil v nedeljo klican zdravnik z rešilne postaje k triindvajsetletni Lei P., ki je izpila v samomorilno svrho nekoliko lisoforma. Lei je že iz vsake nevarnosti.
S stolico. Na zdravniški postaji se je zglasil v nedeljo ob 4. popoldne kmet Anton Mislej iz Kolonje št. 324. Imel je na telesu več prask in rano, ter povedal, da mu je prizadejal neznanec v neki gostilni. In sicer je rabil neznanec pri tem stolico.
Preklja! jo ie. V nedeljo zjutraj sta sc sprla pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji zakonska Tanažič. Med prepirom pa je mož ženo tako prerah-ljal, da se je morala zateči na zdravniško postajo.
Voz se ie zvrnil. Na Friderika Fortuno se je v nedeljo popoldan zvrnil voz in ga poškodoval. To se
■■■■■■■»■■■■•■■•■B
Anton Ivančič
TRST. Andemo de Toni, via Nuova A TRST.
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ------------------izborno mrzlo in gorico kuhinjo. ——----------
Gostilna-Buliet
Alla Valle di Roiano. ,\
Domača vina.
F. BOLLE
Trst-H oj a n
via Roiano 2 in viaMontorsino 9 Sveže pivo. — Gorka in mrzla jedila.
je zgodilo v ulici Tiziano Keceliio. Nesrečnega Fortuno so prenesli v lekarno Preudini, odkoder je bil z zdravniške postaje poklican zdravnik, ki je Fortuno obvezal.
Nehvaležnost ie plačilo sveta. Irma Chiama, trinajstletno dekle, stanujoče v S. Giacomo in monte, je v nedeljo klicala k sebi psa nekega znanca. Pes je na klice pritekel in se tudi nad nehvaležnico znesel: ker mu ni imela česa dati. jo je ugriznil in odšel. Psa žalibog ne moreio kaznovati z zaporom.
Samo ena opazka. Težak Anton Hervatin je v nedeljo popoldne igral v kavarni »Olimpo« biljard. Sprva mu je bila sreča naklonjena, potem zopet ne. Tako se je zgodilo, da se je sporekel s soigralcem. Ta pa ni očitanja prenesel na miren način. Udaril je Hervatina z dežnikom po glavi.
Piian izzivač. Angel Ciani je bil v nedeljo aretiran, ker je nadlegoval svojega znanca, zidarja Juriša v njegovem stanovanju. Ciani je Juriša obiskal, nato pa ga začel preklinjati. Juriš je z ženino pomočjo vrgel Cianija skozi vrata in ga ovadil na komisarijatu, ker se je bal, da mu dogodka ne ponovi. Cianija so aretirali.
Železniški voz čez nogo. V pondeljek zjutraj je prevažalo osem težakov na progi Nabrežina-Prosek železniške voze. Med delavci je bil tudi 30!etni Robert Prenkin, ki je hotel med prevozom skočiti na voz. Skok pa se mu je ponesrečil in Prenkin je padel tako nesrečno, da mu je šel voz čez desno nogo. Tovariši so ga takoj vzdignili in prepeljali z vlakom do Trsta, kjer ga je že na postaji pričakoval zdravnik. Nesrečneža je velel takoj prepeljati v bolnišnico, kjer so ga operirali.
Padel je z višine treh metrov. 121etni učenec Josip Pergomet. stanujoč v Rocolu, je sedel na nekem Zidu. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov na tla. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so ga obdržali.
Telefonska poročila
PROCES ŠV1HA - NARODNI LISTY.
Praga, 12. maja. Jutri se začne senzacijonalen proces Švihe proti »Narodnim Listom.« (O procesu bomo natančneje poročali. Objavimo tudi natančno obtožnico.)
SUFRAŽETKE.
London, 12. maja. Sufražetke so se sedaj spravile nad umetnike. Lepe slike vzbujajo odpor v sufražetkah, zato jih uničujejo. V kraljevski akademiji je neka sufražetka s sekiro prizadejala portretu vojvode Wellng-tona od profesorja Huberta Herkor-ner 3 zaseke.
NESREČA NA PARNIKU.
Norfolk, 12. maja. V strojnem prostoru na parniku »Jeserson« je nastala eksplozija. Ubitih )e 7 oseb, mnogo je ranjenih.
ORIENTALSKE ŽELEZNICE V DE-legacijskih RAZPRAVAH.
Budimpešta, 12. maja. V zunanjem odseku ogrske delegacije je zunanji minister grof Berchtold govoril o vprašanju orientalskih železnic in Izjavil, da se bo Srbija sporazumela z monarhijo. Zatrjeval je, da Avstrijsko - Ogrska država orien-talnih železnic ni nikdar smatrala za politično zadevo. Varovati se morajo Interesi družbe in tudi avstrijski interesi, v tej meji je sporazum s Srbijo mogoč.
Ali ste že bili v če-vljeirnici
ntona Ja vernika, Trst,
=s= ulica Farnetto 33 ?? bssbm
Nprcjemajo so fndfl popravila.
Mali oglasi.
Konfekcijska trgovina A. Lukič,
Ljubljana, Pred škofijo 19, priporoča bele birmanske obleke za dečke in deklice, po najnižjih cenah. 397—10
Plašče (Arbeitsmiinteln) v vseh barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni, konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.	398—10
Moderce, iz prošle sezone v vseh velikostih in cenah prodaja za polovično ceno modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne v pošte.
Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo strqko spadajoča dela. V z-dogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike.
Sprejme se
spreten nrar
* vsemi pravicami kot poslovodja v večjo trgovino. Prosilci s kavcijo imajo prednost Ponudbe pod .Pošten urar“ na „Anončno ekspedicijo" Hočevar v Ljubljani.
□sSrojJeušrtV-©
Ivan Kersnič
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. nadstr. nad kavarno „ Avstrija"
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
Enonadstropna trdno zidana
hiša
s poslopjem v dvorišču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Posojilnica v Šoštanju.
j Cvetlični salon j
j Viktor Bajt j
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 j
(zraven pošte)	■
■
priporoča nagrobne vence, £ šopke in vsakovrstne cvet- : lice po najnižjih cenah. £
Točna in solidna postrežba!	g
Brzojavi na VIKTOR BAJT, j
Ljubljana.
Št. 8716.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši z 28. majem 1914 vsak četrtek popoludne ob 8. url
brezplačno slavile koze v Tel. dvorani Mestnega doma.
Vabijo se vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroči se tudi spričevalo o cepljenju ter bodi posebno še poudarjeno, da se v smislu ministerijalne nartdtc zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo spričevalo o uspešno cepljenih kozah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 2. maja 1914.
CORCEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠTIRNOV) SVET NASPROTI KOLIZEJ AZ AH' TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
Pri nakupu, različnega manufakturnega blaga  se blagovolite obrniti na tvrdko  ...
A. & E. Skaberne Mestni trg 10
..............  obstoji	od 1.1883.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
  iHtumm.i   A. & E. Skabernč
Mestni trg štev. lO.
*X7"eli3za, IzToira,1	Solidna. poetresfcToa!
Slavnemu občinstvu naznanjam najvljudneje, da sem otvoril na Murije Terezije cesti St e v. 7
prodaialnico z bogato izbiro pletenin, ženskega in moškega perila.
Zlasti pa opozarjam, da se bode tudi izdelovalo po meri otroška oblačilca, krile, bluze, predpasniki, plašči, spalne suknje itd. po čudovito nizki ceni.
Priporočam se za blagohotno naklonjenost
A. 1*0 N«* lil.
[\ SANATORIUM -EMONA
P ^'^RANJE^^GICNE.BOLEZN!.
lil LJUBLJANA • KOMENSKEGAULICA- 4 fI 3e^zdr/wik:primarm-Dr-FR.DERGANC
FRAN KRAIGHER
J&xo]	tnojeter
G~cspcs3s: si -mile©.	S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri, — Inozemskega in dorosčega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
je še za nekaj večerov v tednu za oddati* v gostilni „pri Kroni", Gradišče.
Portal
Zdravnik želodca"
Edna posebnost
likerja ja
za trg. lokal modern s tremi rolo in senčno plahto se za vsako ceno proda. Naslov v „Anončni ekspedicij v Ljubljani.”
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v Želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal
kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah.
Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko *Tup*.«
Lastna delavnica z ele ktričnim obratom za popravita in nova dela.
Lud. Černe
juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Za gornja in spodnja krila,
Ogromna za-loga od naj-enostavnejše do najmoder- JjaU \
H	V./jj neige fasone, po \f j j
®	"	IJ/l/bCudovito nizkih H |	5
PE, :£=>. ZAJEC S j M ce”p'«	.. . ■ j ■
optut. B	fl	P»nške	™dele	™	J	■
Znlagatelj e. In kr. armade, vojne morna- |g	B	konfekcijo Za dame, de-
s lklice- gospode.in dcčkc priporoča i "
v tej stroki najzanesljivejša tvrdka, g	g
■ Angleško skladisce oblek S
S O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. >
Z električnim opatom modem. ■ Telefon 182.	Telefon	182.	■
urejena delavnica.
Za prvovrstno optiko se jam«.	I	■■■■■■■■■■■	m	m	“
Zobozdravniški in zobotehnični atelije
hi, v hotelu pri »Maliču" nasproti glavne pošte 6. t. m. otvorjen, ter se priporoča p. n. obgnstvu za vsa zobozdravniška in zobotehnična dela. Zobotehnični laboratorij vodi g. LEOPOLD WEIHS, ki ie bil 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Seidl kot prvi asistent in tehnik. — Atelije odgovarja naj-moderneišim zahtevam higijene in je opremljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehmke.
“at“dravljenje zob*le vrži UJL	r,£S*S,	e™*’	“	'
primeren popust. Ordinacijske ure od o. zjutraj do o. zvečer.	_
LJUBLJANA, Hotel pri „Maliču“, nasproti glavne poste. ==
Žagni polno jarmenik In stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzodelnl jarmenik, jarmenlkl cepllnikl, (samice), be-nečanskl jarmenik, enolistni in dvohstm.
»Vsi stro za mizarje,
kolarje, strugarje, sodarje, tesarje itd. Itd.
Vsi stroji za Izdelovanje pohitiva Iz vpognjenega lesa.
Stroji asa Inpljenje lesa.
Stroji z» lesno volno.
za vse vodne razmere z največjo izrabljlvostjo. :	Prccezljskl	regulatorji, s
■	Patent	prijavljen.	»
Moderne transmisije.
Prevzem kompletnih tvorniških oprav za vso lesno Industrijo.
.*. .-. NajflneJSc reference mnogovrstnih obratov tu- In v Inozemstvu.
Tvornica stroev G. TONNIES, Ljubljana P.
za vsakovrstna moška oblačila Izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah
priporoča
Največja zaloga
Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne
Originalni Edison Kinddon.	Kino-„Ideal“,
™	,Govoreči film* od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.	J	J