GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ SBf' ' m S m 'a m 'm 5 5 ŠT. 11 NOVEMBER 1982 LETO VI. OB DNEVU REPUBLIKE iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem Vodstvo DO Samoupravni organi Družbenopolitične organizacije in Uredništvo glasila REPUBLIKA NAŠA Nikoli ni sonce na nebu sijalo tako toplo ... Nikoli... Nikoli še ni bilo tako lepo kot v srcu takrat, ko si se rodila ... Nikoli... REPUBLIKA NAŠA! Nikoli ni bilo tako zvesto kot ljubezen, ki te je vzkalila ... Nikoli... REPUBLIKA NAŠA! Nikoli ni v srcu samo ene želje, kakor za tvoj praznik ... Nikoli... REPUBLIKA NAŠA! Ostani REPUBLIKA vedno samo naša! Danica Ivančič Izbrali smo najboljše delavce v DO ALOJZ BEDENIK— strugar v TOZD AVTOOPREMA Kdaj ste se zaposlili v AGIS-u? V AGIS-u sem se zaposlil 1971. leta, .in sicer v poliirnici. Že po enem letu pa mi zdravje ni več dovoljevalo opravljati tega poklica zato sem bil premeščen v strojni oddelek. Sicer pa sem se večkrat sel.ll iz oddelka v oddelek tako, da sem resnično spoznal delo povsod. Sedaj delam v oddelku GRAU — z dellom sem zelo zadovoljen pa čeprav še mi vse kot bi moralo biti. Kakšen se vam zdi razvoj naše DO? Mislim, da smo v AGIS-u naredili velik korak naprej. Res pa je, da se povsod ne da narediti tako, da ne bi bilo težkih delovnih pogojev. To so specitična dela. Pri nas se mi zdi da je najbolj ipereč problem, nerešen sistem nagrajevanja. Proizvodno delo še vedno ni dovolj cenjeno. Ko nam bo uspelo to tešiti bo težav mnogo manj. Kako iz težav? Kot sem dejal. Nagraditi dobro delo in ne plačati slabega. To je poleg organizacije dela in nabave glavni element, ki bi prispeval, k izboljšanju našega stanja. Potrebno bo poostriti delovno in tehnološko disciplino in osebno odgovornost na vseh ravneh. Izhajam iz dejstva, če bi vsak delal tako kot doma hi bilo mnogo boljše. Se motim? Kaj pa priznanje? Ponosen sem na priznanje saj je to resničen dokaz, da mi sodelavci priznajo da se trudim izpolnjevati delovne naloge po najboljših močeh. Seveda pa me priznanje obvezuje, da bom še v bodoče poskušal biti dober med dobrimi sodelavci. Upam, da mi bo to uspelo saj je v naši temeljni organizaciji veliko dobrih delavcev. VERŠIČ JANEZ TOZD VZDRŽEVANJE — strugar Kako dolgo ste zaposleni v naši delovni organizaciji? Leta moje zaposlitve v AGIS-u segajo vse od 1958. leta ko sem se izučil za strugarja. V vseh teh letih sem delal v TOZD TAP, TOZD Orodjarni in sedaj v TOZD Vzdrževanju. Več kot 20 let spremljate razvoj naše delovne organizacije. Kako ste to doživljati? Res je, več kot dve desetletji spremljam razvoj naše delovne 'Organizacije in zagotovim ilahko, da je bil razvoj zelo hiter. Ko sem se zaposlili, nas je bilo zaposlenih le 250 danes pa nas je že čez 2000. Mislim, da že samo ta podatek dovolj 'nazorno kaže razsežnosti našega razvoja. Doživljali smo velike krize in uspehe. Ena od kriz je takrat ustvarila pogoje, za zmanjšanje števila zaposlenih. Toda med delavci je vladalo veliko tovarištvo in solidarnost. Raje smo se odločili za 80 % OD kot bi ostalo 120 družin brez kruha. Še danes me spremlja ta prijetni občutek. Prepričan sem, da tudi danes živi med delavci tovarištvo, da smo tudi danes pri pravi jeni na žrtve. Kako iz težav? Poglavitni element pri reševanju likvidnosti težav je zmanjšanje režije. Spomnim se, da smo že pred leti ugotavljali, da je v naši delovni organizaciji preveč (Nadaljevanje na naslednji strani) Uspešna uporaba FESTO sklopov v naši DO Izbrali smo najboljše delavce (Nadaljevanje s 1. strani) režije. Oo danes je nismo zmanjšali. Nasprotno ipoivečailii smo jo. Pni tem veji'kem številu spremljajočih Služb pa si more delavec za strojem reševati veliko problemov sam, kar zmanjšuje produktivnost ;in jemlje voljo. Skrajni čas je, da zaostrimo osebno odgovornost vseh iim vsakogar posebej. Nečesa ne morem razu meti. Kot delavece nas povsod v tujimi hvalijo. 'Doma pa kot, da se je vse uprlo zoper to. Seveda temu v veliki imeni pogojuje naše, včasih prav smešno magraje-vanje. Mi mu sicer pravimo, da je to nagrajevan je po delu. Mislim pa, da to zdaleč ni. Še vedno inočemo spoznati, da dohodek inastaja za strojem. Ko vse to irazrmiišijam ugotovim, da to vse pogojuje »bezanje« iz proizvodnje. Zanimanje za proizvodne poklice ni zadovoljivo.. Ljudje pa imamo še eno slabo lastnost. Pravic se še zavedamo, dolžnosti pa nikakor ne. in vaši pogledi na priznanje, ■ki ste ga prejeli kot najboljši de-iavec? Na priznanje sem ponosen. To obliko vspodbujanja boljšega dela bi morali vpeljati že mnogo prej. Ideja je dobra. Treba bo z njo nadaljevati. MARIJA DUH — delavka v SGI TOZD KOMERCIALA Kako dolgo ste že zaposleni v naši delovni organizaciji? Moja prva zaposlitev sega že v IKLIP iln sicer v 58. leto. To pa mam pove, da sem doživljala vre reorganizacije, ki jih je doživljala naša delovna organizacija. V skladišču gotovih izdelkov pa dejam že od 1964. leta. Skoraj dve desetlitji spremljate razvoj skladiščne dejavnosti v naši DO. Kakšen je ta razvoj? Prav gotovo je skladišče gotovih izdelkov ena tistih faz, ki je doživelo pri nas ogromen napredek. Tu gre za napredek predvsem v embalaži, delovnih sredstev, transportnih sredstev ter skladiščnih prostorov. izhajati je treba, da je včasih veljalo mišljenje, da je vsaka baraka ustrezna za skladiščenje. Sele takrat 'ko smo doMli to novo skladišče gotovih izdelkov smo spoznal,i v kakšnih nemogočih razmerah smo delali. Skladišče —■ barake niso bile ogrevane, slabo osvetljene, strehe so puščale kar pa je bilo glavno bile so tesne iim 'nepregledne. Vsa dela so se opravljala ■ročno. Od pakiranja, 'nakladanja im razkladanja smo opravljali ročno. To so biiii časi težaškega garanja. Že uvedba »kurirjev« pozneje pa viličarjev je v skladiščnem delu pomanliilo prvo revolucijo da n.e omenjam današnjih visoko regalnih viličarjev in drugih priprav. Res je tudi, da še tako izpopolnjena Skladišča popolnoma ne izključujejo fizičnega dela. Res pa je tudi, da je to veliko lažje. Kako iz težav? Več osebne odgovornosti vseh in vsakega posebej. Kaj menite o priznanju, ki ste ga prejeli? Čeprav je bilo pri nekaterih priznanje sprejeto z nekakšnim odporom, menim, da je to le zato iker je to pri nas še novo. S takšno akcijo hi morali začeti že veliko prej. Menim, da bomo morali vse več dajati poudarka dobremu delu. Priznanje je samo dokaz, da sledimo prizadevanju posameznikov in celote. Letos sem bila 'izbrana jaz, drugo leto kdo drug. Izbira gotovo ne bo težka saj je v TOZD Komerciala veliko dobrih delavcev. Maks Menoni Kako gospodarimo? V razpravi o gospodarjenju v letošnjih prvih petih mesecih so na seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije širše spregovorili o sedanjem gospodarskemin polltiškem trenutku ter o vlogi organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije. Opozorili so, da težav ne moremo v nedogled reševati s sprejemanjem novtlh predpisov, sedanjih pa se ne držimo. Zato je jasno, da za dosledno samoupravno (ne pa administrativno — etastično) reševanje nemajhnih težav brez pripravljenosti In ustvarjalnega sodelovanja vseh zaposlenih ne bo uspehov. V politični akciji sindikata moramo uveljaviti dejavnost vseh, ne samo v občinah in republiki, ampak predvsem v vsakem tozdu. Na seji so ugotovili, da so delavci v ozdih velikokrat tudi zaradi nepravočasnih, slabo razumljivih ali pa celo netočnih in nepopolnih podatkov in informacij v takem položaju, da v samoupravnih organih ne morejo učinkovito odločati. Osnovna naloga, ki ni le kratkoročna, je povečevati izvoz predvsem na konvertibilno področje lin zagotoviti čimbolj nemoten proces proizvodnje, čeprav je očitno, da se vsem zastojem oziroma prekinitvam ne bo mogoče izogniti. Sindikat mora predvsem tam, kjer so domače surovine 'in možnost prodaje ima tuje, vplivati na večjo hitrejšo rast proizvodnje; to pomeni dodatno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, večizmensko delo in podobno. Tudi hitrejše vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, krepitev vseh oblik sodelovanja med ozdi, prerazporejanje delovnega časa in medsebojna pomoč bodo prispevali k večjim gospodarskim učinkom In zmanjševanju težav. Sindikat ne sme mimo gledati, da v nekaterih ozdih vodilni delavci razmišljajo, kot da se njih izvoz ne tiče. Nesprejemljivo je, da ozdi, ki imajo vse pogoje za izvoz, tega v sedanjem položaju ne izkoristijo. O tem velja spregovoriti tudi ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja. Tudi o pogojih pridobivanja dohodka bi morali razpravljati. Zelo malo smo doslej ugotavljali, koliko je dohodek rezultat produktivnosti in drugih kazalcev. Sedaj se je jasno pokazalo, da med delavci v neposredni proizvodnji in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb prevladujejo proračunski odnosi namesto svobodne menjave dela. Šele sedaj se bolj zavedamo, kaj pomeni za gospodarske rezultate visoka režija. V sindikatih bomo morali bolj opozarjati na to, da osebni dohodek ni odvisen od posamične učinkovitosti delavca, ampak tudi od učinkovitosti naložb in smotrne porabe proizvajalnih sredstev, se pravi od dobrega gospodarjenja. Kjer doseženi dohodek ne bo zadoščal za izplačilo osebnih dohodkov, morajo materialno in socialno varnost zaposlenih zagotoviti iz sredstev skupne porabe. Sindikalne organizacije oziroma njihova vodstva morajo zahtevati, da bodo tam, kjer bodo občinski sveti zveze sindikatov na podlagi ocen Izvršnih svetov ugotovili, da so v lanskem letu izplačali preveč sredstev za osebne dohodke, to poračunali do konca letošnjega septembra. Organi zveze sindikatov v ozdih morajo upoštevati, da motnje v proizvodnji lahko povzročijo izpad dohodka. Zato naj si prizadevajo, da v tem obdobju ne bi nominalno povečevali osebnih dohodkov, temveč da bodo del sredstev, ustvarjenih z večjo delovno učinkovitostjo, prihranili za izplačilo v zadnjih mesecih letos. Kar zadeva izgube in stalne zgubaše, se moramo v sindikatih zavzemati, da bodo v tistih ozdih, ki poslujejo z izgubo, praviloma to izgubo sami poravnali, Le v izjemnih primerih bo mogoče izgubo poravnati iz sredstev celotnega slovenskega združenega dela. Za zmanjševanje stroškov je v ozdih še veliko možnosti, kljub temu pa v zadnjem času materialni stroški še naraščajo, in to prek dogovorjenih okvirov. V nadzoru nad rastjo materialnih stroškov, posebej tistih za reprezentanco, za dnevnice za službena potovanja, izdatkov po pogodbah o delu, morajo večjo vlogo kot doslej imeti organi samoupravne delavske kontrole. Izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov pa naj od strokovnih organov zahtevajo izdelavo programov varčevanja ne samo v ozdih 'materialne proizvodnje, ampak v delovnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah. V organizacijah, ki se ukvarjajo s preskrbo, morajo zagotoviti sprotno preskrbo z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Tudi Inventivna dejavnost je pomemben dejavnik v bolj,učinkovitem gospodarjenju. Nagrajevanje ustvarjalnosti in inovacij pa tega še ne spodbuja dovolj, zato bo treba izpopolniti strokovne podlage. Pred nami so obravnave polletnih rezultatov gospodarjenja, usposobljenost izvršnih odborov sindikatov in predsednikov organov samoupravne delavske kontrole za kakovostno obravnavo teh rezultatov ni povsod dobra. Izvršni odbori morajo pripraviti vsebinske razprave in pri tem upoštevati poziv (pismo) republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, opozorilo pa velja tudi organizatorjerr) obveščanja. Tj naj posredujejo ustrezne predhodne informacije, ki naj ne bodo zgolj številke, ampak morajo od poslovodnih organov in strokovnih služb zahtevati, da pripravijo ocene polietnih rezultatov gospodarjema oziroma razlage številčnih rezultatov. Matjaž KEK Za gumarsko prešo Ob 20j