/ u L a S I L O SOCIALISTIČNE ĆVEZE DELOVNCGA l J U D S \ 1 .1 A J A NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev 606-70/3-24 Stev. 34 (492) LETO X. NOVO MESTO, 27. AVGUSTA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone GoSnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne podleti* »Delo* v Ljubljani VELIKO MLADINSKO SLAVJE NA P0DSTENICAH JE BILO resničen vseljudski praznik Zbora slovenske mladine in tabornikov na Rogu se je udeležilo okoli deset tisoč mladincev in mladink iz vseh krajev Slovenije — Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se Kočevski Rog preimenuje v Partizanski Rog Patrola starih borcev Iz Topliške doline raportira pred slavnostno tribuno Glas v telefonski slušalki je povedail: — Pirosiimo bodite jutri oto pol osmih na občini! — Kaj bo? — nas je zanimalo. — To boste zvedeli jutri! so na kratko utešili našo radovednost. Naslednjega dne se nas je na občini zbralo za cel štab: tržni inšpektorji, sanitarni inšpektorji in seveda tudi mi, časnikarji!. Nadoga .te bila kratko in jasno povedana: ugotoviti stanje prehrane v Novem me-Btu. Razdteiili s p-rntnuovaia vzroke izgredov v Kirkuku, Je končala delo. Komisija se Je vrnila v Bagdad, kjer bo poročala vladi. Člani komisije so zaslišali več sto prič. V neredih v Kirkuku prejšnji mesec — julija — je bilo ubitih baje nekaj sto ljudi. • Kitajska oblastva v Tibetu so poslala Indijskemu konzulatu v Lasi opozorilo, naj Indijci ne prihajajo na obisk v Tibet. »Vsakdo, ki bo obiskal Tibet klfiub temu opozorilu — Je rečeno v sporočilu — bo storil to na lastno odgovornost.« Iz poročila Je tudi razvidno, da Izvajajo Kitajci odločne operacije proti upornikom in da potemtakem upor še traja. • Združenje pridelovalcev sladkornega trsa na Kubi Je zahtevalo od predsednika Fi-dela Castra, naj zapleni 43 Izmed 61 sladkornih rafinerij, ker njihovi lastniki ne Izpolnjujejo svojih obveznosti do proizvajalcev, • Ameriški zunanji minister Herter Je Izjavil, da nima nobenih podatkov o tako Imenovanem sovjetskem predlogu, po katerem naj bi Zahodna Nemčija prevzela nadzorstvo nad zahodnim Berlinom, če bi tudi zahodne sile umaknile svoje vojaštvo iz tega mesta. • Tunizijskl predsednik Ha-blb Burgiba Je sporočil, da bo Tunizija s prvim oktobrom letos prekinila carinsko zvezo s Francijo. Na področju ljudske republike Slovenije je danes v veljavi 254 tisoč življenji ekih zavarovanj. Njih število iz meseca v mesec narašča. Število zavarovancev je sicer nekoliko nižje kot število zavarovanj, ker imajo posamezni zavarovanci po dve lin tudi po več življenjskih polic. Pri ocenjevanju in primerjanju razširjenosti življenjskega zavarovanja moramo upoštevati, da sprejema Državni zavarovalni zavod v življenjsko zavarovanje le osebe od 18. do 65. leta starosti, medtem ko mlajše in starejše ter težje bolne osebe za zavarovanje ne pridejo v poštev. Za življenjsko zavarovanje pride torej pri nas v poštev le približno polovica prebivalstva. Tako je v Sloveniji zavarovana nekako ena tretjina prebivalstva, ki ga lahko zajame to zavarovanje. Ta razširjenost je sicer še precej pod višino, ki jo dosega življenjsko zavarovanje v mnogih naprednih državan — ponekod je že toliko življenjskih zavarovanj kot prebivalcev — vendar so doseženi rezultati za naše razmere kar zadovoljivi. Število življenjskih zavarovanj je namreč danes pri nas skoraj štirikrat večje, kot je bilo neposredno pred zadnjo vojno. Prav gotovo Je zanimivo vedeti, koliko je danes med življenjskimi zavarovanci kmečkih ljudi. Zal ne razpolagamo s povsem točnimi podatki. Po grobi cenitvi jih je okoli 15 tisoč. Ce računamo, da je socialno nezavarovanega kmečkega prebivalstva okoli 400 tisoč, moramo ugotoviti, da je zavarovano komaj sedem in pol odstotka kmečkega prebivalstva, ki pride v poštev za zavarovanje. Potemtakem je razširjenost življenjskega zavarovanja med kmečkim prebivalstvom globoko pod po- KMEČKI ČLOVEK in življenjsko zavarovanje vprečjem za vse prebivalstvo. V življenjsko zavarovanje je namreč zajeto: 43.0 odstotkov nekmečkega, 7.5 odstotkov kmečkega in 33.0 odstotkov vsega prebivalstva, ki pride v poštev za zavarovanje. — Pri nekmečkem prebivalstvu je torej življenjsko zavarovana povprečno skoraj vsaka druga za zavarovanje sposobna oseba, pri kmečkem prebivalstvu pa pride ena polica povprečno na vsako trinajsto za zavarovanje sposobno osebo. Življenjsko zavarovanje je. torej med nekmečkim prebivalstvom šestkrat bolj razširjeno kot M kmečkim. ZAKAJ JE MED KMEČKIM PREBIVALSTVOM ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE SE TAKO MALO RAZŠIRJENO? Preden skušamo odgovoriti na to vprašanje, naj ugotovimo, da je velika večina nekmečkega prebivalstva deležna socialnega zavarovanja. Na podlagi tega dejstva in na podlagi prejšnjih ugotovitev moremo trditi, da je velika večina življenjskih zavarovancev tudi socialno zavarovana Njim je torej življenjsko zavarovanje koristno, morda celo zelo notrebno dopolnilo socialnega zavarovanja. Socialno zavarovanje nudi vsem zavarovancem' enake ugodnosti, enake oziroma iste vrste dajatve. Ne upošteva pa posebnih potreb in želja posameznikov. Življenjsko zavarovanje v kombinaciji z nezgodnim pa zadovoljuje mnoge potrebe in želje tako glede višine kot glede načina zavarovalne zaščite. Zelo važna je socialna in gospodarska vloga življenjskega zavarovanja ob zavarovančevi smrti, zlasti, če ta nastopi, še preden je preskrbljena njegova družina. Ce pa zavarovanec doživi potek zavarovalne dobe, mu izplačana zavarovalna vsota lahko dolgo služi — odvisno je pač od njene višine — za kritje razlike med polnimi prejemki in pokojnino. Zato je danes pri mnogih življenjskih zavarovanjih dogovorjeno tolikšno trajanje, da hkrati potečejo polna službena leta in življenjsko zavarovanje. Zelo priljubljeno je tudi zavarovanje v korist otrok ki naj jim izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote ob določenem roku olajša šolanje oziroma pot v samostojno življenje Ce se je izkazalo življenj:' o zavarovf: nje v povezavi z nezgodnim kot koristne in potrebno dopolnilo socialnega zavarovanja, je vsekakor še toliko bolj potrebno kmečkemu človeku, ki ni deležen socialnega zavarovanja. Ali ni kmečka družin» prav tako potrebna primerne zavaroval" zaščite, če gospodar ali gospodinja prezgodaj umre ali pa postane zaradi nezgod? za delo nesposoben? Tudi za šolanje ozi- roma izplačilo otrok je treba pravočasno priskrbeti primeren znesek. Ko kmečki gospodar ali gospodinja po dolgem truda-polnem delu izročita posestvo enemu izmed svojih otrok in se umakneta v svoj kot, ali jima ne bi bila takrat dobrodošla primerna vsota, ki bi jima zagotovila ustrezno rento za kritje drobnih osebnih izdatkov? Res je sicer, da si kmečki človek za svoj življenjski večer zgovori svoj del, to je hrano, stanovanje, razsvetljavo in kurjavo, za kritje raznih potreb vsakdanjega življenja pa mu je potrebna tudi še gotovina, danes še mnogo bolj kot vffet-sih. Cim višji je življenjski standard ljudi, tem večje so te potrebe. Pravočasno je treba priskrbeti tudi sredstva za plačilo morda nujno' potrebnega zdravljenja, zdravil in podobnega. Neprijetno je biti v tem pogledu povsem odvisen od uvidevnosti in finančne moči svojih otrok Ta — h-'-a ij kmečki človek za svoja stara leta zagotovi s pravočasno sklenitvijo primarnega življenjskega in nezgodnega zavarovanja pri Državnem zavarovalnem zavodu. Kmečkega človeka je težko pridobiti za kaj novega Ko pa se prepriča, da je stvar dobra in koristna, potrebna in varna, se odloči in potem tudi drži Kar poglejmo zavarovanje proti požaru! Ni več kmečke hiše brez police za zavarovanje proti požaru. Seveda življenjsko zavarovanje med kmečkim' prebivalstvom ni povsod enako razširjeno. So vasi, kjer se razširjenost že močno približuje povprečku za vse prebivalstvo. Najdemo pa Še tudi vasi, kjer ni življenjsko zavarovan niti en kmečki človek. Ni jih veliko — na prste jih moremo našteti — vendar so še! Kakor v drugih državah, tako opažamo tudi pri nas, da je razširjenost življenjskega zavarovanja v precejšnji meri odvisna od naprednosti, razgledanosti prebivalstva in od razvitosti njegovega socialnega čuta. Saj pravijo, da gostota življenjskega zavarovanja lahko služi tudi kot merilo kulturne stopnje. Pa še nekaj je, kar močno vpliva na razširjenost življenjskega zavarovanja na posameznem področju. To je sposobnost in prizadevnost zavarovalnega zastopnika. Se danes naletimo na ljudi, ki življenjskega zavarovanja sploh ne poznajo, ker jim ga ni še ni'hče temeljito razložil in jim ga svetoval. Res je tudi, da je Državni zavarovalni zavod posvečal doslej več pozornosti življenjskemu zavarovanju med delavci in uslužbenci, odslej pa ga bo skušal čimbolj približati tudi kmečkemu človeku. Poskrbel bo, da bo le-ta spoznal njegov ustroj, njegov pomen in njegove koristi za posameznika, za družino in končno tudi za skupnost. Več bomo tudi pisali in poročali o tej vrsti zavarovanja. Prepričani smo, da si bo življenjsko zavarovanje odslej vedno hitreje utiralo pot tudi v kmečke družine, saj ni naš kmet samo dober gospodar, temveč je tudi dober mož, skrben oče in napreden človek. Zato naj nal kmet poskrbi za drn*ino, nai poskrbi za®» in za svoja ^tara M.a s sklenitvijo primernega življenjskega zavarovanja. Tone Jeglič 6 stanovanjskih skupnosti bo v novomeški občini — Reorganizacija trgovin: glavna točka zadnje seje obeh zborov občinskega ljudskega odbora Novo mesto V petek 21. avgusta je bila v Novem mestu seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Novo mesto. Odborniki so razpravljali predvsem o blagovnem prometu, reorganizaciji trgovin, o dodelitvi lovišč lovskim družinam. Sprejet je bil odlok o določitvi območij, kjer se lahko ustanove stanovanjske skupnosti, in še nekateri drugi odloki. Razprava o blagovnem prometu je pokazala, da je tudi pri nas nujno treba preiti na specializirane trgovine, saj se Predsednik ObLO Maks Vale bere predlog o podelitvi častnega meščana slovenskemu slikarju, akdemlku Božidarju Jakcu. Sklep o podelitvi Je bil soglasno sprejet Montiranje jeklene konstrukcije novega pančevskega mostu, sestavljenega iz petih, po 160 m dolgih ln kakih 8.000 ton težkih delov, se bo začelo 1. oktobra. Ogrodje bodo postavili na razširjene glavne opornike sedanjega mostu. Novi most bo širok 30 m; imel bo dvoje, po 7 m širokih vozišč, dve stezi za pešce po 1,5 m in dvotlrno železniško progo. Tovarna strojev »Ivo-Lola Ribar« v Zeleznlku je sklenila pogodbo o zgraditvi 12 novih ter o preureditvi ln razširitvi 9 že obratujočih opekarn v Jugoslavij. Vsaka Izmed njih bo izdelala letno 10 do 40 milijonov opek. Največjo opekarno z zmogljivostjo 40 milijonov opek letno grade v Vreocih. Na naši največji ponikalnici TrebiSnJlci so začeli graditi sistem hidrocentral, ki bodo dajale okoli, 2,5 milijonov kllovatnih ur električne energije. Ogromno umetno Jezero bo akumuliralo večji del vode Trebišnjice med Bilećo ln Treblnjem. nekatere take, ki jih imamo že vrsto let (Usnje, Drogerija), obnesejo. Le taka specializirana trgovina lahko popolnoma zadovolji okus potrošnika. Plan prometa trgovin je v naši občini) za 36% pod republiškim povprečjem, kar pomeni, da naši občani porabijo teh 36% denarja v drugih trgovinah, predvsem v Ljubljani in Zagrebu, ki so bolje založene in imajo boljšo izbiro. Krivda za ta odtok denarja leži torlej na naši zastareli trgovini. Ugotovljeno je bilo še, da je preskrba Novega' mesta s kmetijskimi pridelki slaba. Ce bi imela trgovska podjetja hitri dostavni avtomobil, bi lahko vsak trenutek oskrbela svoje poslovalnice z vsemi vrstami blaga, predvsem pa s kmetijskimi proizvodi, ki bi jih VOTRANJKPOI.ITIONI TEDENSKI PREGLED Pričakujemo lahko, da bo v septembru sprejeta nova uredba o potrošniških svetih, Ti družbeni organi naj bi nadzorovali delo in pomagali trgovskim in gostinskim podjetjem. Potrošniške svete naj bi osnovali pri stanovanjskih skupnostih (za vsa trgovska in gostinska podjetja in poslovalnice na območju stanovanjske skupnosti) in pri posameznih podjetjih. S temi predpisi naj bi v sedanjih pogojih določili status potrošniških svetov, to je njihove pravice In dolžnosti. In to je potrebno. Potrošniški sveti so bili sicer že Izvoljeni v posameznih krajih pri posameznih podjetjih leta 1956, volili so jih tudi Se pozneje, toda v dosedanjem obdobju ponekod ni bilo čutiti njihovega dela tako kot smo si obetali. Nekateri trde, da zato, ker ti organi družbenega upravljanja niso imeli dovolj materialne osnove za svoje delo, drugi spet, da se je njihovo delo prepletalo z deloth organov delavskega upravljanja v trgovinskih in gostinskih podjetjih. Ugotovimo pa lahko tudi, da potrošniki marsikje niso pokazali dovolj zanimanja za delovanje teh organov. Te trditve ne velja posplošiti, toda velja za marsikakšen kraj, še več, za marsikakšno območje. Potrošniški aveti bi lahko tudi doslej, čeprav niso imeli vse materialne podlage za svoje delo, marsikje vplivali na boljšo preskrbo. Seveda je to moč uresničiti le tedaj in tam, kjer pokažejo vsi prebivalci in vse organizacije zadosti volje za delo, kjer članom nI žal presedeti uro ali dve na seji sveta, proučiti, kako je s preskrbo v tem aH onem kraju, kako to aH ono podjetje opravlja svoje naloge, kako preskrbuje potrošnike In podobno. Dostikrat smo že zapisali v našem listu, kako narašča proizvodnja posameznih industrijskih, živilskih in drugih pro- Spet Dobrnič izvodov. Tudi tokrat velja omeniti uspehe, ki smo jih dosegli v Industriji v prvih letošnjih sedmih mesecih, čeprav uvodoma govorimo o potrošniških svetih. Zakaj to, bomo spregovorili nekoliko pozneje. V prvih sedmih mesecih letos je bila Industrijska proizvodnja za 12% večja kakor lani. Na prvo mesto se je uvrstila kemična industrija, ki je Izdelala 29°/» proirvodov več kot lani, za njo pa se uvrščajo elektro in lesna industrija z 20«/., industrija gradbenih potrebščin s 17%, kovinska industrija s 16»/.. industrij« usnja in obutve z 11*/«, tekstilna Industrija z 8"/. itd. Delež industrije v Sloveniji je nedvomno precejšen prispevek k temu skupnemu uspehu, saj je indnstrijska proizvodnja v Sloveniji narasla v primerjavi z lanskim letom za 9,8%. Industrijska proizvodnja torej narašča. Toda, aH te uspehe občutijo vsi prebivalci v vsej državi? AH vedo prav povsod, recimo tudi v Dobrniču, da proizvodnja narašča tako hitro, da je blaga dovolj, da so celo nekatere tekstilne tovarne takorekoč omejevale proizvodnjo v juliju opravičujoč se, da jim zaloge naraščajo, da poletno blago ne gre v prodajo ter da jesensko blago le nI zaželeno? Da, to je vprašanje. Kar prelistajmo nekatere strani našega lista, pa bomo videli, da ni tako. V 31. številki našega lista je na primer objavljen dopis, kaj Je s preskrbo v Dobrniču. Dopisnik pravi, da je dobrnlška dolina, to je 31 vasi, zelo slabo oskrbovana. Trgovina, ki je bila dotlej v sklopu KZ Dobrnič, je prešla pod okvir trgovskega podjetja »Gradišče« iz Trebnjega. Ta reorganizacija, da tako rečemo, pa je bila po mnenju dopisnika tudi »reorganizacija« V preskrbi dobrniške doline. Kot pravi, tamkaj večkrat zmanjka sladkorja, olja, kvasa, moke in drugih reči, tekstilnega blaga je zelo malo, največkrat so na razpolago ostanki. Kako je to v skladu s podatki o naraščanju industrijske proizvodnje? Prav nikakor, in še manj, če Je res, da to trgovsko podjetje daje vedno premajhne količine blaga za dobrniško dolino. Dopisnik sicer pravi, da »če podjetje ne bo poskrbelo za boljšo oskrbo poslovalnice v Dobrniču, bo izgubilo odjemalce In ne bo doseglo predvidenega prometa«. Zdi se, da bi bilo treba k tej dopisnikovi trditvi zapisati še nekaj več. Ce pri tem ali podobnih podjetjih š« niso ustanovili potrošniškega sveta, potem bi ga veljalo ustanoviti! In zapisati bi veljalo še. Prebivalci dobrniške doline, prebivalci 31 vasi, bodo preskrbljeni tako, kaknr bo deloval potrošniški svet pri tem trgovskem podjetju. Industrijska proizvodnja narašča. Toliko je industrijskih predmetov — in če jih je premalo, jih tudi uvažamo — da bi lahko bil vsak kraj kolikor toliko dobro založen, da ne bi bilo treba recimo pešačiti v Žužemberk 10 km daleč po kvas, če bi se vsi skupaj, tako trgovski delavci kot potrošniki — potrošniki tudi kot organi družbenega upravljanja — zavzemali za člm-JMgfto preskrbo. -dp kupovala pri okoliških kme-li.jskih zadrugah. - O predlogu odločbe o ustanovitvi in oddaji lovišč lovskim družinam na območju občine so razpravljali dalj časa, vendar odločba ni bila sprejeta. Posebna komisija bo skupno z okrajno lovsko zvezo o nji ponovno razpravljala in jo predložila v potrditev na naslednji seji. Z manjšimi dodatki je bil sprejet predlog odloka o določitvi območij, kjer se lahko ustanove stanovanjske skupnosti, ki določa, da se lahko ustanove stanovanjske skupnosti v Gornji Straži. Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju in tri v Novem mestu (Novo mesto - center, Novo mesto - liršljiu in Novo mesto - Kandija). Funkcije stanovanjskih skupnosti lahko prevzamejo krajevni odbori, seveda le tam, kjer obstojajo. Nadalje je bil sprejet še odlok o pogojih za oddajanje stanovanj v družinskih stanovanjskih hišah in etažnih stanovanjih, kd so državljanova privatna lastnina (ta odlok podrobno določa pravice in dolžnosti lastnika hiše, ki daje stanovanje v najem) in odlok o lastništvu in ravnanju s psi. . Sprejet je bil tudi siklep, da bodo na prihodnji seji razpravljali o kmetijstvu in sicer o investicijah, kooperaciji in 53 teličkov v Podhosti Obisk v vzornem pilališču KGP Novo mesto »Miško« je pri fotografiranju pokazal jezik in tudi tako potrdil Veronino pripovedovanje: »Vc- združevanju kmetijskih pose- ste, taki kot otroci so, tile moji stev. telički...« V prvem polletju: 43 Poiskati moramo vse možnosti za čimvečjo proizvodnjo in pravočasno izpolnjevanje vseh planov V sredo, 19. avgusta, je bil politika. Od 263 novih tarif- v Novem mestu sestanek pred- nih pravilnikov pa jih 11 še sodnikov občinskih ljudskih ni potrjenih. Vse pravilnike, odborov, direktorjev podjetij posebno pa premijske, bo tre- in predsednikov delavskih sve- ba še izpopolnjevati. Premije tov. Na tem sestanku so raz- morajo res temeljiti na učinku pravi j ali o izvršitvi polletnega dela in ne smejo biti le neka- plana, o tarifni politiki in o ko formalno višanje plač. Od- možnostih, da bi petletni plan praviti je treba tudi to, da so izpolnili v štirih letih. , delavci v enem kraju preveč Skoro vse gospodarske pano- različno plačani, če ta razlika ge v državi občutno presegajo ne temelji na večji in boljši postavljene plane. Brutopro- proizvodnji. Pri določanju tta- dukt se dviga hitreje kot se rifnih postavk je treba upo- zaposluje nova delovna sila. števati še nekatere specifično- Naše kmetijstvo pa že krije sti podjetij, kot so monopoli- domače potrebe ln nam ni tre- stični položaj in druge, ba več uvažati kmetijskih pro- V razpravi je bilo foidi ugo- izvodov. Zato lahko računamo, tovljeno, da investicije v okra- da bo zvezni petletni plan do- ju zaostajajo predvsem zaradi sežen povsod v štirih letih pomanjkanja projektivnih ka- (seveda se bo treba za dosego pacitet in zaradi zapletene teh- tudi potruditi), razen v in ve- nične dokumentacije, ki mora sticijah, kar pa si lahko šte- biti priložena načrtom. Ni slu- jemo samo v dobro. K temu čaj, da je kaka stavba prej uspehu je prispevala največ zgrajena, preden je končan ln nova tarifna politika. odobren zadnji gradbeni načrt. Naš okraj je dosegel v pr- Potrebe zahtevajo, da se usta- vem polletju svoj letni plan s novi pri okraju projektivni bi- 43%, kar predstavlja v primer- ro. javi z istim obdobjem lani Za prihodnji dve leti je bilo 122%. Upoštevati pa moramo, predvideno za naše kmetijstvo da imamo v našem okraju pre- 1,5 milijarde dinarjev investi- gala pri hitrejši izgradnji ln proizvodnji. Naše kmetijstvo mora namreč do leta 1961 dajati za eno tretjino več mesa in mleka kot lani. Podjetja bodo pripravila še analize o možnosti povečanja proizvodnje. O njih bodo razpravljali 'zbori proizvajalcev, zbori volivcev, delovni kolektivi in drugi. Zagotoviti je treba namreč, da bo konec leta čim lepši finančni uspeh in da bodo plani doseženi ali pa preseženi. J- P- »O, sem brala te dni v Dolenjskem listu, ko ste pisali »Kaj delajo v Podihosti«! V vasi smo se že menili, kaj naj bi bilo, pa so ljudje kmalu rekli: Verona, o pitanju telet bodo pisala!« Tako me je pozdravila Verona Saje v sobote pozno popoldne, ko sem jo obiskal v velikem hlevu v Podhosti sredi njenih 53 prijaznih štiri-nožnih prijateljčkov. Ko sta mi pred dnevi tovariša Dušan Mulej, direktor KGP Novo mesto, in Lojze Bradač pohvalila njeno delo, nisem mo-gej verjeti, da bom našel v tako velikem kmetijskem obratu samo eno žensko. Pa je res: v Podhosti redi Verona s hčerko Angelco nad 50 lepo raslih teličkov, ki »o jih kupili na zadružnih dogonih v vseh predelih okraja. Tu stoje v dveh dolgih vrstah kot v »živalskem otroškem vrtcu« — in da prav ničesar ne pogrešajo, je predvsem zasluga to-varišice Verone. »Najprej so pripeljali deset telet, to je bilo kmalu po 2. juniju, ko sva prišli s hčerko iz Soteske v tukajšnji obrat KGP; potem enega, pa spet 4, in 2, in 14 in tako naprej.. Vse je v redu, samo ko bi bila še voda! Zdaj morava z dekletom znositi vsak dan iz Radošce do 350 litrov vode*; ki jo grejeva in potem porabiva za« pitanje. Telički dobijo zjutraj, opoldne in zvečer namočene otrobe, močna krmila in umešano mleko, vmes nekaj otave. Kar lepo uspevajo; dvakrat na mesec jih tehtajo. Prvi, ki so jih pripeljali, ima- jo zdaj že čez sto kilogramov. Povprečno pridobe v 14 dneii po 9 kilogramov; veterinar jih večkrat obišče, tovariš Franc« Kovačič iz Občic, ki je delovodja obrata, pa prav tako. Telički so pridni; dobivajo po dve vrsti »djete«, manjši posebno hrano, malo večji spet drugačno ...« Tako je odgovarjala tovarišica Verona na moja radovedna vprašanja. Ce ima delo rada, mi ni bilo treba vprašati. Čeprav sem to vedel že prej, me je snaga v hlevu zares presenetila. Verona telička tu U umije z vodo, če je umazan — »tako kot malega otroka ga moraš oskr-bovatu mi je še povedala, ko sem jo nap i, sta s hčerko spravil: najste rej šega telička pred hlev, kjer sem ju fotografiral. »To je Miško!« j« povedala Angelca; nekaterim, ki jih obe že tri mesece poznata, sta dali namreč tudi imena. Nad 50 privezanih teličkov je v Podhosti. Hlev je poln zadovoljnih glavic, ki se sklanjajo v jasli in pogledujejo proti vratom, če se bosta prikazali Verona ali Angelca. Tu ni kosila smrt pri 60, 70 kg; v pitališčih bodo dosegli jun-čki tudi do 300 in še več kilogramov! Le tako bomo napolnili mesnica in odpravili pomanjkanje teletine, čeprav bo treba še nekaj mesecev počakati. A začeti je bilo treba: obrat KGP v Podhosti je ena izmed postojank, kjer hočemo kimetovati po novem. Z ljudmi, kot je Verona Saje, polna požrtvovalnosti in ljubezni do poklica, bomo take naloge lahko uresničevali. Tg. Kratkovidnost, ki tepe cej podjetij sezonskega značaja (opekarne, Kremen, gradbena podjetja in del kmetijskih posestev), ki pokažejo svoj uspeh šele v drugem polletju. Kakor smo že povedali, ima precej zaslug za uspešno izpol- cij, vendar bo ta vsota investirana že v prihodnjem letu. Republiška Kmetijska banka bo pomagala kmetijskim gospodarskim organizacijam s predujmi in premostitvenimi krediti in dala na razpolago tudi sredstva brez natečajev, njevanje plana nova tarifna samo da jim bo s tem poma- IZ SEVNICE SMO DOBILI TOLE PISMO: »Kmetijska zadruga Sevnica je v preteklem letu organizirala proizvodnjo italijanske pšenice v kooperaciji pri 72 kmetovalcih na 32 ha. Kmetovalci so sejali z velikim nezaupanjem ter v\se do žetve godrnjali o slabi rasti Italijanke in pričakovali »lab pridelek. Pri mlač-vl pa s« bili ugodno presenečeni tudi največji neverneži. Povprečni pridelek je za področja zadruge 40,3 q, kar predstavlja trikratni pridelek doma. čih sort. Posamez:nl kooperanti, ki so v vsem upoštevali navodila kmetijske službe, pa so dosegli tudi večji pridelek. Tako Pred setvijo v Mirenski dolini se je sestal zadružni svet Kmetijske zadruge Mirna in ugotovil, da bodo načrt jesenske setve dosegli, ponekod pa tudi presegli V nedeljo 16. avgusta je za- travnike, izvedli manjše melio- sedal zadružni svet Kmetijske racije, obnovili stare jarke, da zadruge Mirna. Navzoči »o bili bo voda «P«t odtekala v Mirno, predstavniki krajevnih množic- travnike pa pognojili. Za ta nih organizacij ter predsednik dela je predvidenih 500.000 din. OZZ Novo mesto Tone Pire, Svet je pregledal delo in uspehe zadruge v prvem polletju in ugotovil, da bo plan Jesenske m spomladanske setve dosežen, ponekod celo presežen. Upravnik zadruge Vilko Marin je povedal, da ima zadruga pri sklepanju pogodb boljše uspehe, ker imajo kimetje-kooperan. ti ž« izkušnje in vedo, da jim to prinaša korist. V hribovskih predelih, kjer ne uspevajo Plenic* Italijanskih vrst, bodo morali proizvajalci proizvodnjo preusmeriti v živinorejsko in poskrbeti za izboljšanje krmnih baz. s pogodbenim sodelovanjem bodo tudi izboljšali Naročite si Dolenjski list, če ga Se ne prejemate vsak teden na svoj naslov! Zadruga je pridobila nove površin« v izmeri 66 ha ln se bo v prihodnosti bavila predvsem z žilvlnorejo. V Zapužah bo obnovila staro gospodarsko poslopje, kjer bo prostora za 200 glav goveje živine. Njive bodo zasejali I detelj tsči, travnike pa preusmerili v prav* pašnike, da bo .dovolj krme za živino. Vse površin* bodo obdelane « potrebnimi stroji, s čimer bo problem, delovne sile rešen. Ko bo na Mirni zgrajena sušilnica, bo zadruga začela pridelovati tudi vrtnine. Kmetijska aadru&a Mirna nima za obdelovanje na razpolago dovolj strojev, zato jih bo morala, nekaj kupiti. Svet je razpravljal &e o Investicijah in najetju posojil, o določitvi delovnih mest v ža- ra zadruga 8 učencev srednje kmetijske sole. Sprejetih je biLo več sklepov, na podlagi katerih se bo razvijalo bodoče delovanje zadrug«. J°*e Jaklič »o Simončle iz Kompolja, Stari5 iz Brezovega, Abram iz Kladja, Rozman iz Loga in drugi dosegli od 50—54 q pridelka pšenice na ha, kar je »a območje zadruge rekordni donos, ki ga doslej ni bil še nihče dosegel. V upravi KZ so bili prepričani, da bodo letošnji plan jesenske setve z lahkoto dosegli 100%. Toda zimottli &o se. Krnet, je se nočejo vključiti v pogodbeno proizvodnjo (kooperacijo), temveč hočejo z lanskim semenom pridelovati Italijanko sami... « Pri tem pa kmetje pozabljate, da za večji pridelek pšenice ni dovolj samo seme Italijanke. Potrebna so tudi umetna gnojila. Vedeti morate, kdaj in koliko je treba gnojiti ter kakšna gnojila morate uporabljati. Gnojite ob nepravem času ali pa uporabljate nepravi gnoj in nepravilne količine in pridelek bo slab ali Pa ga sploh ne bo. Pšenico je treba Škropiti. Spet ne boste vedeli ne kdaj ne s čim. Ce pa ne boste škropili, vem bo plevel uničil veliko pridelka. Za Italijanko je točno določeno, kdaj jo morate sejati, določeno je, kako globok0. je treba orati in kdaj požeti. Razen tega &e Italijanka rada osiplje, če ni pravočasno in hitro požeta. Kako boste globoko orali, če nimate traktorja? Kako bost« vedeli, koliko in kdaj je treba gnojiti, če niste strokovnjaki? Kako boste hitro poželi, ko nimate kombajna? Zadruga bo skrbela najprej za svoje potrebe In potrebe kooperantov. Kupila bo gnoj, škropivo, seme in drugo zas« In za kooperante, ce bo kaj ostalo, bo prodala vam. Kooperanti bod0 dobil j gnojila Po ugodnejših cenah. Zadruga bo najprej globoko zorala svoje njive in njive kooperantov. Zadruga bo najprej požela svoje njive in njive kooperantov. In strokovnjaki tudi ne bodo dajali nasvetov nekooperantom, zadruge in kooperante pa zanema. rili. 1 Letošnja žetev je dokazala, da je kooperacija koristna 23 kmeta In zadrugo. Pameten kmet se ne bo obotavljal in bo šel letos ponovno v kooperacijo, saj vidi, kakšne ugodnosti mu nudi nov način pogodbene proizvodnje. Kdor pa ne sprevidi prednosti kooperacije, je 'zaostal. Ce je zaostal in tega kljub pomoči družbe noče sprevideti, potem mu moramo reči, da bo ostal po svoji krivdi revež. Presenetljive številke... V knjižici »Pitanje mlade živine«, lui sta Ji avtorja in« Hruiov&r ln ing. Peteraelj, sem bral, da je bilo v letu 1957 v klavnicah v Sloveniji zaklanih 144.000 seenih telet s povprečno težo 88,S kg — torej 10.064 ton žive teže. Da je klanje takih telet velika gospodarska škod* posebno sedaj, ko je meso mlade govedi iskano in je cenjen izvozni artikel, o tem ni po ■trebtio posebnega razpravljanja. Poglejmo, koliko bi bilo lahko prireje, če bi samo 70% teh drugi ln o štipendiranju stro- telet, kar je vsekakor možno, kovnega kadra. Sedaj štipendi- spitali do teže 300 kg. Torej Takole so želi oves v Dragatuiu, tam, kjer so pomladi (Foto: Jože Skof) rasle se breze na kislih steljnlkih 108000 telet bi spitali do povprečne ilive teže 300 kg. To pomeni, da bi povečali živ,, težo zaklanih telet za (108.000 X 300 kg) — (108.000 X 88,5 kg) = 32,400.000 kg manj 7,398-000 kg je 25,002.000 kg ali 25.00} toni žive tete! S tako prirejo telet bi lahko v merilu Slovenije pridobili znatna devizna sredstva, kmetovalci bi lahko več zaslužili, kmetijske zadruge pa bi svoje naložbe iz marže povečale za polnih 250,000.000 din. Pitanja telet, ki ima svojo gospodarsko osnovo »a proizvajalca, zadrugo ln celotno narodno gospodarstvo, se je treba vsekakor poprijeti. To J« *e posebno važno v področjih, kjer Je osnovna panoga živinoreja — v rajonih pitanja govedi. Za Suho krajino mora pitanje telet pomeniti preobrat v živinoreji. Da se kmetijskim zadrugam splača pitati teleta, naj nam pove naslednji primer: V letu 1958 je bilo v Suhi krajini oddano v zakol okoli 790 telet s povprečno težo 68 kg ali v skupni teži 53-720 kg. Ce bi 70*/« teh telet spitali do povprečne žive teže 300 kg, bi Imeli prireje (453 X 300 kg) — <453 X 68 kg) =- 135.000 kg — 30.804 kg ali 105096 kg. Dohodek kmetovalcev bi se dvigni] za več kot 21 milijonov din ali za okoli 15.000 din na gospodarstvo, dohodek zadrug p« za 1.050.960 din! To pomeni, da bi hhko vsaka kmetijska zadruga mela svojega strokovnjaka, ki >)] vodil v zadrugi živinorejsko tužbo in delal na pospeševanju i.slalih panog kmetijstva. Več poguma in več volje pri organiziranju pitanja telet! Ne trdim, da bo ilo pitanje telet gladko in da ne bo potrebno mnogo truda kmetijskih strokovnjakov kakor tudi od veterinarjev. Vendar bi čakanje in odlašanje pomenilo veliko škodo, zato moramo pitanje takoj organizirati. Tu je nujno potrebno sodelovanje kmeta in zadruge, potrebno je tudi vlaganje sredstev zadruge za nabavo posnemalnikov in ureditev po-snemalnih postaj, za močna krmila, posebno važno pa je strokovno spremljanje pitanja. Kmetijske zadrug« imajo vsa potrebna strokovna navodila, kakor tudi predpisane krmne obroke, v pomoč pa so jim pri-, pravljeni tudi strokovnjaki; zato je treba dobiti le stike s proizvajalci in pitanje bo steklo. Marsikje Pa tudi *e zelo ugodno poteka. M. Se ni ca Prvič dragotuški obiralci hmelja V sredo, 19. avgusta, so začeli v Dragatušu obirati hmelj. Imajo 5 ha prvega letnika, ki pa obeta dokaj lep pridelek. Ta pridelek bodo, posušili v sušilnici Poslovne zveze v Črnomlju. Drugo leto bodo sušili hmelj že v svoji sušilnici. s V Metohiji pričakujejo rekorden pridelek Jabolk, sliv, orehov m drugega sadja. Pridelali bodo nad 2.500 vagonov Jabolk, 315 vagonov sliv ln okoli 500 ton orehov TUdI vinska trta Je lepo obrodila! V vsako hiio Spod. Pcsavja, Dolenjske in Bele krajine: DOLENJSKI USTI j t Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev. 34 (492) Po čem so kalorije v Novem mestu (Nadaljevanje s 1. strani) ieveda precej višja Topla malica se najbolj prileze delavcema, ki se vozijo iz drugih krajev na delo in pojedo doma včasih le malo ali Pa nič, in vajencem, prav radi pa jo imajo tudi uslužbenci. Opoldansko enolončnico dobe abonenti za »5 din. Hrano vozijo tudi na delo višca: v vajensko šolo, v okrajni 24—stanovanjski blok in v Remont na Ragovski cesti. Abonent menze dobi 4000 — 4500 kalorij, čeprav je za to skupino dela predpisanih 3500 — 4000 kalorij. Se ena pripomba delavca: »Uslužbenci so hitreje po-strežend kot mi.« Menza ima na hrani: zajtrk 11 ljudi, malica 139, kosilo 142, večerja 102. Sr^amba in kuhinjska menza sta premajhni ln ju bodo kmalu preuredili in razširili. Abonenti prihajajo na malico po skupinah. »Delovno silo imamo tako, kot jo moramo imeti« so povedali v Tovarni zdravil »■Koriti«. In da imajo tako delovno silo, se morajo zahvaliti svoji menzi. Topli obrok imajo samo dopoldne, ker v popoldanski izmeni ni dovolj interesentov, zato dajejo le mleko. Dopoldne se hrani v treh izmenah 130 — 150 ljudi (hrana stane 35 din), popoldne pa največ 20. Dopoldanski obrok ima 1200 kalorij. Komisija je odkrila nekaj pomanjkljivosti, ki jih bodo takoj odpravili. Pri Industriji motornih vozil V tovarni dela blizu 400 ljudi. Ker nimajo primernih prostorov, ne kuhajo enolončnice. To vprašanje bodo rešili, ko bo zgrajena nova hala. Sedaj nudijo delavcem le hladno malico. Pri vratarnici so ureddii zasilen prostor, kjer prodajajo kruh, razne vrste salam, sir paštete, ter brezalkoholne pijače in pivo. Prostor je sicer pretesen, vendar trenutno boljše rešitve ni. 400 delavcev bi s pomočjo toplega dopoldanskega obroka vsekakor naredilo mnogo več kot dosedaj. Upamo, da bo to vprašanje v bližnji prihodnosti rešeno. Gostišče »Na bregu« Tukaj se hrani 58 abonentov. Pogledali smo jedilnik: kostna' juha z ribano kašo, svinjski »kairnenatelci«, prazen krom-piar in zelena solata. Ko smo preračunali kalorično vrednost, smo ugotovili, da vsebuje ves obrok 119.572 kalorij in torej odpade na vsakega abonenta 2.081 kalorij. Kosilo stane 130 dinarjev. Kaj so povedali abonenti: — Hrana je okusna in pestra. Jedilnik se stalno menja Postrežba je na višini in snaga je zgledna — S hrano sem zelo zadovoljen. Je okusna in raznolika. Pomanjkanja mesa na jedilniku sploh nismo opazili. Smatram, da je to zasluga prizadevnega kolektiva, ki se trudi, nuditi abonentu čimveč. — S hrano sem zelo zadovoljna, pogrešam pa močnate jedi! Največ kalorij za dinar Delavska restavracija Novo mesto je problem svoje vrste. V njej se hrani 250 abonentov. To je v Novem mestu edini večji odprti obrat te vrste in še ta je pomanjkljivo uirejen. Kolektiv dela pod težkimi pogoji. V premajhni kuhinji se vrti 5 kuharic in se umikajo druga drugi. Vso hrano pri- pravljajo v kuhinji, ker restavracija nima razen priročnega skladdšča nobenih drugih prostorov. Abonentom nudijo kosilo in večerjo. Oba obroka delijo v dveh kategorijah. Kosilo A Stane 110 din in kosilo B 95 dinarjev, večerja A 75 dinarjev, večerja B pa 60 dinarjev. Obrok kosila A je tega dne vseboval 2896 kalorij, obrok kosila B 1.980 kalorij. Delavska restavracija torej nudi abonentu ene kategorije za dinar 17,2 kalorije in druge kategorije 20,8 kalorij za dinar. Poudariti moremo da je to novomeški rekord! Vstopili smo v snažno jedilnico. — Kako ste zadovolni s hrano? — smo vprašali abonenta, ki je jedel kosilo obroka B. — Zadovoljen sem. Mislim. da se za ta denar ne da kaj boljšega napraviti! — je odvrnil. Naslednji je bil obširnejši in je ocenil bolj kritično. Dejal jo: — Hrana bi bila lahko boljša, ker je za ta denar nekoč že bila Priznam, da je trenutni položaj težak, zaradi pomanjkanja mesa. Zelenjavne Juhe so boljše kot kostne. Močnato jed dobimo enkrat na teden. Mesa dobimo sicer malo, obrok pa je ceni primeren. Hrana je premalo razmolfilka, saj vsak dan že vnaprej vem, kaj bo na krožniku. METROPOL — 45 abonentov Kosilo stane 145 din in ima od 1600 do 2000 kalorij. Abo- nenti so zadovoljni s hrano in čistočo. Več kot 45 abonentov v Metropolu ne 'morejo sprejeti. Rudi Pintar, direkor hotela, je povedal: »-Dokler ne bo Delavsko-uslužibenska menza tako urejena kot je predvideno v družbenem planu občine, do takrat bo naša družbena prehrana šepala.* Kosilo 1900 kalorij V Trdinovem hramu imajo na hrani 15 ljudi, v glavnem uslužbencev. Kosilo stane 130 din, večerja pa 80. Kuharica Jožica ln direktor »Kandije« tov. Tomlje: »Skušamo napraviti tudi enolončnice zares okusne in izdatne..,« I Pomenek s traktoristom Tokrat smo izbrali za naš obisk Konrada Milerja, traktorista, ki je dosegel na okrajnem tekmovanju traktoristov v oranju 1. mesto, v skupnem plasmanu pa je bil drugi, kar mu je prineslo eno denarno in eno praktično nagrado. Konrad je star 27 let; doma je iz Brežic, traktorist je pa šele 5 mesecev; pred tem je bil sovozdč na tovornjaku. Ker ■z — - ■ je imel veselje do traktorja je obiskoval traktorski tečaj na Grmu in ga uspešno končal. Zdaj je zaposlen pri Gospodarski poslovni zvezi v Novem mestu, dela pa na ekonomiji Graben. — Kako ste zadovoljni z uspehom, doseženim na okrajnem tekmovanju traktoristov? — Zelo, saj sem zasedel v oranju prvo mesto, medtem ko je bilo pri spretnostni vožnji malo slabše, zato sem bil v končnem plasmanu drugi. Za republiško prvenstvo, ki bo od 28. do 29. avgusta v Kopru, se bom še bolje pripravil. Spretnostne vožnje z dvoosno prikolico nisem vajen, ker vozim enoosno, vendar bom vadil z dvoosno. -Progo za spretnostno vožnjo bom postavil sam. Študiral bom tudi teorijo, ki je na republiškem prvenstvu zelo važna, na našem tekmovanju pa je ni bilo. — Kakšen uspeh pričakujete na republiškem prvenstvu? — Boljši kot lani, ko je bila novomeška ekipa zadnja. Pokazati moramo ostalim moštvom, da za uspeh na tekmovanju ni važen samo denar, ampak, da je glavno volja in veselje do dela. — Kako pa je bilo pri žetvi pšenice? — Pri žetvi sem bil pomočnik kombajnista. Pridelali smo 33 mtc na ha, kar je precej, posebno če upoštevamo, da je pri nas bolj kamnit teren. — Boste ostali vedno traktorist? — Vedno, ker sem imel do tega poklica že od nekdaj ueselje. Tovarišu Konradu želimo pri njegovem delu in na jutrišnjem tekmovanju v Kopru veliko uspeha. Prisluhnimo kaj pravi abo-nentka: — Hrana je pestra. Zadovoljna sem tudi s čistočo. Zelenjave je bolj malo. Prej sem bila na hrani v menzi pa nisem bila zadovoljna, zato sem pre menjala Tukaj hrana količinsko ln kakovostno ustreza.* ZAKLJUČEK V industrijskih obratih, delavnicah in pisarnah ' Novega mesta dela vsak dan 6.250 ljudi. Le 25% teh stanuje v Novem mestu, vsi ostali pa se na delo vozijo z vlaki, s kolesi in z avtobusi ali pa hodijo peš. Približno 4.600 ljudi je torej odvisnih od tega, kaj bodo pojedli med delom v Novem mestu. Gostinski obrati Novega mesta jim lahko nudijo 550 obrokov tople hrane na dan. Če dobi topli obrok v obratu enako število v obliki enolončnic, je še vedno vsak dan 3.000 ljudi, ki ne pojedo tople hrane, dokler se izmučeni ne vrnejo domov. Zjutraj zgodaj vstajajo, pred njimi je dolga pot do obrata kjer delajo. Razne ankete so pokazale, da večina ne zajtrkuje. Nato jim le skromna malica, ki jo preneso s seboj, med delom malo poživi sile. Videti jej da pozabljamo n« te ljudi. O razširitvi Delavske restavracije smo razpravljali ln pisali že neštetokrat. V začetku letošnjega leta, ko smo sestavljali načrt gradenj družbenega standarda, smo bili vsi soglasni, da je to zadevo treba rešiti. Letna sezona, ki je za to najprimernejša, ker se hrani takrat najmanj abonentov, mineva. Tudi ta načrt je ostal »v oblakih«. (O tem so razpravljali celo na zborih volivcev). # Prav Je, da širimo indu-m strijo. Toda to ni dovolj, 0 saj je osnovna naloga se-4) danjega razdobja: pove-9 čati storilnost dela. Sto- # rilnost je v marsičem od- # visna od tega, kako bo- # mo več kot 3.000 ljudem, f ki so v osmih urah de-O lovnega časa Se vedno # brez toplega obroka, to # obrok omogočili. Z obUu- # batni, kot smo to delali O doslej, tega ne bomo re-0 šili. Potrebno Je več re-6 s nos ti, v marsičem pa J« A za takšno stanje soodgo- # verna občina Novo mesto. M. J. — J. P. Predsednik OLO Novo mesto, tovariš Niko Belopavlovič, odkriva spominski steber na jasi nad Podstenicaml, na katerem je vklesano: »Na tem mestu Je bil V- maja 1943 ustanovljen Glavni Iniciativni odbor Zveze slovenske mladine«. Steber so prevzeli v Imenu ObLO Novo mesto v neposredno varstvo taborniki Čete zelenega Roga iz Straže Prisrčno srečanje nekdanjih borcev in aktivistov na Bohorju V nedeljo Je bilo v Bohorju živahno kot še nikoli po vojni. Odbor za proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ občine Senovo Je pod pokroviteljstvom člana zveznega izvršnega sveta tovariša Sergeja Krajgherja priredil proslavo 15. obletnice Zbora kozjanskih aktivistov, združeno z otvoritvijo nove planinske koče ln elektrifikacije okoliških vasi Številni ljubitelji zasavskih planin so se že v soboto zbrali v Bohorju ln na 925 m visokem Plešlvcu, kozjanskim borcem in aktivistom v pozdrav, prižgali velik kres. V nedeljo zjutraj se jo na Bohorju zbralo več tisoč ljudi, ki so se pripeljali z vlaki i A aMbomobiili z vseh strani, predvsem Pa iz Zasavja, Spodnjega Posavja, celjskega okraja pa tudi iz sosednje Hrvatske, da bi prisostvovali srečanju starih bocev ln aktivistov. Na kraj zborovanja sta prispeli tudi dve partizanski patrulji iz Brežic ln Senovega, ki sta bili sestavljeni lz nekdanjih borcev in aktivistov Kozjanskega odreda. Nekaj po deseti uri je sekretar občinskega komiteja ZKS Senovo Alojz Rlhter pričel zborovanje, katerega so se mimo več tisočglave množice udeležili tudi član zveznega izvršnega sveta in član CK ZKJ tovariš Sergej Krajghear, predsednik sveta za šolstvo LRS tovariš Vladko Majhen, predstavniki OLO in SZDL Novo mesto Planinske zveze Slovenije ter drugi gostje. Na zborovanju je govoril član zveznega Izvršnega sveta tovariš Sorgej Krajgher ln med drugim dejal: »To praznovanje spada v vrsto onih proslav, v katerih daje naše ljudstvo priznanje ZKJ za smedo vodstvo v času revolucije. Zbor aktivistov je bil v času, ko je okupator še tlačil zemljo po kozjanskih, vaseh In gozdovih Bohorja. Takrat smo pregledal i prve sadove triletne borbe slovenskega ljudstva in prav v teh predelih je nastalo prvo osvobojeno ozemlje, kjer smo prvič po treh letih fašističnega jarma 6pet pričeli ustanavljati slovenske šole. Tu so bili izvoljenj tudi prvi krajevni odbori, ki so pri nadaljnjem vzdrževanju partizanske vojske odigrali pomembno vlogo, Ko se danes po petnajstih leit!.h ozL ramo na prehojeno pot, lahko Od kod 39 učiteljev? V ponedeljek je bila v Novem mestu seja sveta za šolstvo pri ObLO Novo mesto, na kateri so razpravljali o določitvi šolskih okolišev in pre-šolanju otrok v zvezi z reformo šolstva; razporedili so učna mesta za prihodnje šolsko leto, sistematizirali težka delovna mesta in imenovali upravitelje šoL Na seji so med drugim ugotovili, da jim za pričetek rednega pouka na vseh šolah v občini primanjkuje še 39 učnih moči, katere bodo morali nekje dobiti, sicer bo v jeseni nekaj šol ostalo zaprtih, ponekod pa bodo morali opustiti poučevanje posameznih predmetov, za katere nimajo potrebnih kadrov. Glavni vzrok OBVESTILO 0 VOZNIŠKIH IZPITIH OLO — Tajništvo ta notranje zadeve Novo mesto, komisija za vozniške ispite voznikov motornih vozil, obvešča vse kandidate, ki so vložili prošnje za opravljanje vozniškega Izpita in tiste, ki Celijo vložiti prošnje za polaganje vozniških izpitov, da se v mesecu septembru ln oktobra 1959 ne bodo vršili. IZ PISARNE TNZ takšnega stanja je pomanjkanje stanovanj. Glede določitve šolskih okolišev in prešo-lanja otrok v višje razrede osemletk bodo razpravljali še šolski odbori ln volivci na bližnjih zborih volivcev. Vsekakor se kaže potreba po ustanovitvi dveh popolnih osemletk in sicer v Otočcu in Skocjanu, vendar bo o tem razpravljal še občinski ljudski odibor. R. S. Največje orgle V neki 'moskovski koncertni dvorani gradijo orgle, ki bodo največje na svetu. Težke so nad 20 ton, zavzemajo dvoje nadstropij in imajo 7800 piščalk. Orgle imajo poseben mehanizem, tako da lahko en sam orglar »obvlada« ves ta orjaški inštrument. rečemo, da smo prav zaradi tega lahko ponosni na dosežene uspehe sedanje socialistične Jugoslavije. Rezultati povojna industrializacije naše države so tako veliki, da se težko primerjajo z drugimi državami. Pa tudi na področju kmetijstva eroo dosegli v zadnj ih detih precejšen napredek. To nam najbolj potrjuje letošnja žetev. Seveda pa moramo * združenimi napori še naprej osvajati mou derne metode dela, da bomo tako še več proizvedli m s tem še hitreOe krepili življenjsko raven naših delovnih ljudi. Le tako bomo ustvarili tiste materialne osnove, ki dajejo vse možnosti, da se uvrstimo med najrazvitejše države na svetu. Pa tudi v svetu uživa Jugoslavija vedno večji ugled, saj je splošno znano, da se povsod bori za mir na svetu, kar potrjujejo tudi prijateljski odnosi z azijskimi in afriškim} državami. Doseženi uspehi "a vseh področjih so najboljši dokaz utrjevanja naše neodvisnosti in razvijanja socialističnih sil v svetu.« Ba tem je tovariš Krajgher na novi planinski koči odkril še spominsko ploščo v spomin zbora kozjanskih aktivistov pred 15 leti. Rudarska godba na pihala lz Senovega, recitatorji ln pevci iz Brestanice, Senovega in Koprivnice so poskrbeli za prijeten kulturni spored. Z marljivim delom senovškega planiskega društva »Bohor« je prisotne seznanil njegov predsednik tovariš Javorič Anton, potem pa otvoril novo, moderno planinsko koč0 s 75' ležišči, ki bo privabljala v nedrje Bohorja mnoge prijatelje planin. S tem bi bi,] glavni del prireditve zaključen. Popoldan so se udeleženci zborovanja povesell-U v krogu starih borcev in aktivistov Kozjanskega odreda. Ko smo se poslovili od prelepe-' ga Bohorja, nas je še dolgo spremljala stara partizanska pemes: »Bohor žari, Bohor jo vstal...« ob kateri so stan borci in aktivisti obujali spomine na težke, a slavne dni naše revolucije. Rg OGLAŠUJTE > V DOLENJSKE*' • LISTU! 1941 -1945 — USODNA LETA —1941—1945 Partizan Vrba pripoveduje Cas hiti. Nešteto dogodkov lz časov narodnoosvobodilne vojne se odmika, izgublja na ostrini. Reka odmikajočega se časa že kali človeški spomin. Za vse večne čase bodo ostali ostri le veliki, usodni dogodki kot neuničljivi granitni kamni naše zgodovine. Dejanja posameznikov-borcev, komandantov, komisarjev, bolničarjev, kurirjev, terencev, aktivne mladine, žena, staršev ln otrok in vseh, ki so s svojim junaštvom, trpljenjem, odrekanjem in z lastnim življenjem posegali v vseljudsko borbo za osvoboditev in pravico našega naroda, pa bledijo in izginevajo za zastorom preteklosti... To so uvodne besede v pravkar izišli knjigi »VIHARNI ČASI«, ki jo je izdala založba »Borec* v Ljubljani. Knjiga spominov na partizanska leta Je pravo ljudsko branje. Živo nas Je spomnila znane resnice, da reka časa odnaša v pozabo predragocene dogodke iz let NOB, ki pa jih moramo ohraniti. Prav taki drobni zapiski, izjave posameznikov in spomini naših ljudi, ki so na kakršenkoli način delali v NOV, v OF, v enotah borcev ali na terenu, so predragoceno gradivo, ki je sestavni del mogočne podobe novega časa. Tudi Dolenjski list je v zadnjih 10 letih objavil prenekateri tak spomin in ga rešil pozabe. V počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ pa nameravamo zdaj po naših skromnih močeh tudi na tem področju storiti nekaj več: radi bi v stalni rubriki objavili kar največ novih spominov, še nezapisanih dogodkov borcev in aktivistov iz let NOB in tako pomagali ohranjevati in zbirati gradivo, ki ne sme v pozabo. Vabimo naše bralce, sodelavce in dopisnike, da nam pri tem delu pomagajo! Martin Zagore, s partizanskim imenom Vrba, je preživel vojna leta v partizanih. O svojem odhodu v partizane in o tistih težkih ln veselih trenutkih rad pripoveduje. Doma je v starem mlinu v Vrh-polju pri Šentjerneju. Prav pod Gorjanci, kjer se je boril. Bil je v znanem Gorjan-skrm bataljonu. »Takrat je bilo res težko. Jaz sem zbiral puške in jih nosil partizanom. To sem delal vse do dvainštiridesetega leta. Nekega dne, bilo je enaindvajsetega marca, pa se je vse spremenilo. Bil sem doma. Dan Je bil vroč in zrak je bil težak. Kazalo je, da se bo zdaj zdaj ulil dež. Čeprav je bil šele marec, so bili dnevi že taki kot sredi poletja. To je trajalo kake štiri dni. Delal sem v mlinu skupaj z bratom in sestro. Tedaj je začel nekdo vpiti, da se bližajo Italijani v strelcih. Najprej nisem niti pomislil, da bi lahko prišli k meni in me prijeli zaradj pušk, ki sva jih z bralom spravljala že leto dni v hosto. Stopil sem pred mlin. Takoj sem videl, da je tisto nemo- goče res. Nekdo naju Je izdal. Vojaki so se še nekaj pomenkovali, videl sem, kako je nek Primorec, ki je večkrat prišel tu mimo, kazal z roko na naš mlin. Obkolili so hišo, skupina s poveljnikom in tistim Primorcem pa je vdrla v hišo. Začeli so me zasliševati. O kakšnih puškah seveda nisem hotel nič slišati. Delal sem se prav nevednega in na njihova vprašanja sem odgovarjal z narejenim začudenjem. Oni pa so vedeli vse. Kolikokrat sem odhajal tja in koliko pušk sem pretihotapil v hosto. Ker jim nisem odgovoril tako kot so hoteli, so sklenili, da me odpeljejo skupaj z mojim bratom, ki je ves čas zasliševanja mirno delal v mlinu kot da se ga te stvari prav nič ne tičejo. Tedaj sem se spomnil, da bi bilo dobro, če bi jim ušel. Vedel sem, da me bo v kleti zaporov dohitela svinčenka. Rekel sem jim, da bi bilo dobro, če bi poskusili malo sllvovke, preden gremo. Najprej so se upirali, potem pa so le pristali. Prinesel sem litrsko steklenico. Začeli so jo prazniti. Najprej bolj počasi, potem pa vedno bolj. Po pol urnem popivanju so se jim pridružili še trije vojaki, ki so stražili v mlinu pred sobo, kjer so pili. To je videl moj brat. Vzel je motiko, jo dal na rame in odšel lz mlina. Tisti, ki so obkolili mlin. so mislili, da so brata spustili. Brat je šel mirno mimo njih. Tedaj je straža v mlinu opazila, da je moj brat ušel. Mene so odvlekli ven pred hišo in vpili naj hitro povem, kam je šel brat. »Ce je vzel s seboj motiko, je gotovo odšel v vinograd,« sem jim mirno odvrnil NigO mi verjeli. Mrzlično so iskali po vasi in kleli. Izkoristil sem trenutno zmedo ln stekel proti gozdu Italijani so takoj opazil da bežim. Zapodili so se za mano in streljali. Pozneje sem zvedel, da so me ujeli. Opazili so nekoga, ki je tudi bežal. Podrli so ga na tla. Mislili so, da sem jaz. Bil pa je moj sosed Franc OkiČko. Pri našem vinogradu sva se z bratom sešla in jo mahnila v Gorjance. Zvezo sva iskala več dni. Končno nama je uspelo najti taborišče in pridružila sva se Gorjanskemu bataljonu ... Postal sem partizan. Dodeljen sem bil skupini ki je skrbela za hrano. Kdaj je bilo najtežje? Na to skoraj ne bi mogel odgovoriti. Veliko je bilo težkih ln tudi lepih trenutkov. Večkrat smo bili skoraj brez hrane. Tako smo si včasih pomagali z divjačino, ki jo je v Gorjancih kar precej. Pozimi triinštiridesetega leta je naša skupinica, ki je skrbela za hrano, dobila nalogo naj ustreli kakšnega zajca, srno ali pa karkoli, kar bi se dalo skuhati. Cukajne Alojz, jaz in še nekdo, imena se ne spominjam več, smo v »zasedi*1 čakali na divjad. Snega je bilo skoraj tričetrt metra. Opazili smo črno piko ki se je vlačila po snegu. Bil je divji prašič. Videti }e bil zelo velik. Ko se nam je približal na kakih petdeset metrov, smo nekajkrat ustrelili. Prašič se je ustavil, potem pa se je obrnil, Vse je kazalo, da nam bo ušel. Tovariša, ki sta bila z menoj, sta predlagala, da se vrnemo. Jaz pa sem vztrajal na tem, da gremo za njim. Vedel sem, da je prašič zadet In da ne bo mogel daleč, ker bo prej omagal. Sam sem odšel za njim. Po krvavi sledi sem ga sledil skoraj dve uri. Bilo je zelo naporno ker je bil sneg globok. Lovska žilica mi nI dala miru. Pred vojno sem tam okoli postrelil že več prašičev. Končno je bila sled že vse bolj široka, videlo se je, da je žival že omahovala. Kmalu sem ga zagledal pred seboj. Približal sem se mu na dvajset metrov in nekajkrat ustrelil. Sel sem še bliže. Slišal sem kako je pihal. Hotel sem še enkrat ustreliti, segel sem v žep po kroglo toda žep je bil na moje presenečenje prazen. Prašič pa se je pripravljal na naskok. Nikoli prej nisem slišal ali bral, da je to tako trdoživa žival V sebi je imel vsaj Šest krogel. Skočil je proti meni in kmalu bi me podrl. Branil sem se s puškinim kopitom. Premetavala sva se po snegu, ki je segal visoko nad kolena. Končno je omagal. Poklical sem tovariše in skupaj smo ga odvlekli Da, sedaj se spomnim. Takrat* pa se je šlo res za življenje. V vas Cvetice na drugi strani Gorjancev smo šli po hrano. Bilo nas je deset partizanov in s seboj smo imeli dve muli. 2e preje so nas opozorili na četnike, ki so se zadrževali tam okoli. Previdno smo se približevali vasi. Na prvi pogled ni bilo nič nevarnega. Od vseh tovarišev sem poznal samo dva. Bila sta Štajerca. Ostali so bili novinci. Z več vaščani smo se pogovarjali ln nihče ni omenil, da so v vasi ljudje, ki držijo z okupatorjem. Sumljivo pa se nam je zazdelo, ko nas je neka žena zelo prijazno vabila v svojo hišo. češ naj se vendar odpočijemo saj smo videti tako trudni In da bo skuhala čaj. Takoj smo posumili in nismo sledili njenemu vabilu. Zena je nekam zginila. Ni preteklo deset minut, ko so se na nas usule svin-čenke. Moj znanec Stajerc je padel. Drugi je b'l ranjen. Cetniki so se skrivali za voglih hiš in streljali na nas. Prišli so iz bližnje postojanke pri sv. Ani. Sprva nismo imeli kritja. Potem smo se zatekli za star zid. ki je nekoč omejeval vrt. Vzdolž njega smo se umikali in jim ušli. čeprav jih je bilo zelo veliko. Kmalu smo bili v zavetju smrek .. .* Tako pripoveduje Vrba Veliko podobnih doživetij je že pozabil Ostala so samo nekatera Vrba še dandanes zahaja v Gorjance med smreke, kjer so se nekoč borili za »staro pravdo«. (pb) 202 ženski in 11 moških v sedmih prostorih V jeseni nov učni načrt v petih razredih osnovne šole Temna v*:ža, v kateri guetejo ženske in malicajo. Vratar sem in tja katero pocukne. Smeh. Stopnišče natrpano z lepenko in zaboji. Iz prostora, v katerem je slišati govorjenje, prekladanje in zavijanje, se blešči električna luč. V prvem nadstropju spet polno žensk, deklet, žena in starejših. Pogledam za prvi ovinek — teman prostor z bojlerjem, školjka za umivanje z dvema pipama. Zraven nešteto kanonskih ška-tel —od tal do stropa. Na sosednjih vratih listek: Mehanik; ključ pri vratarju. »Ti, ena te čaka,« pravi manjše dekle večji blondinki in pokaže proti meni. Tako sva se sešli s predsednico sindikata Tinco Zlogarjevo iz Novega mesta. — Mi lahko poveste kaj o problemu zaposelnih žena v vaši tovarni? — Jaz ne vem dosti, bom poklicala še Grahkovo... Na srečo je bila ta nekoiikanp bolj zgovorna, da sem jo lahko zapletla v pogovor. — V novomeški Industriji perila delajo 202 ženi, od teh se jih nad 80% vozi v službo z vlakom (iz Trebnjega, Otovoa, Straže), s kolesom ali pa prihajajo peš iz bližnje okolice. Nad 90 zaposlenih je mater z enim ali več otroki. S temi je težko. Ce jim zboli kateri od otrok, morajo seveda ostati doma, pri tem pa trpita proizvodnja in njihov zaslužek. Naše delavke delajo v pretesnih prostorih, doma tudi nimajo udobnih stanovanj .hranijo se neredno. i- Ste že kaj mislili na topel obrok hrane med delovnim časom? — Na vsaki seji upravnega odbora delavskega sveta in sindikata razpravljamo o tem in razmišljamo, kako bi se to dalo urediti, vendar smo ugotovili, da je to v sedanjih prostorih nemogoče. Nekatere delavke nosijo hrano od doma, večini pa kupuje kurirka, ko gre v mesto, malico. — In sindikalno delo? — 2e nekaj časa dremljemo, se okorajži Tinca. Nekateri člani sedanjega odbora so odšli drugam, nekateri pa ne hodijo na sestanke, tako da pravzaprav le trije predstavljamo sindikalni odbor. Prihodnji teden bomo imeli sestanek, na katerem bomo izvolili nov, delavnej-ši odbor. V letošnjem letu so člani našega sindikata sodelovali pri prostovoljnem delu na novomeškem stadionu in organizirali prvomajsko proslavo — to je dokaj malo, vendar se več ni dalo storiti. »Bi! sem neizmerno ponosen« Vtisi mladinca-defegata s IV. kongres« ZKS lz občine Vldem-Krško Vedno vedrega in nasmejane ga VINKA POTISKA iz Videm-Krškega sem ^ašel v Valvasorjevi tiskarni v Krškem, kjer ji zaposlen kot grafik. Kot vedno, je bil tudi tokrat zavzet z delom, zato me ni opazil. Gibčne roke so se mu pravkar oprijemale knjige. Segel sem mu v roko ln mu kot delegatu IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije ki je bil junija v Ljubljani iskreno čestital. V njegovih o&čh sem opazil odsev sreče in zadovoljstva. Ljubeznivo s« J« odzval mojemu vabilu in mi postregel z odgovori. »Dovoli mi,« Je pričel Vinko, »da najprej pozdravim vse bralce Dolenjskega lista.« Nato se je pričel najin razgovor odvijati nekako takole: Na IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije «* sodeloval kot mladinec Bi mi hotel na kratko povedati svoje osebne vtise g kongresa? Nešteto vtisov s kongresa ni mogoče povedati v nekaj besedah, vendar bi rad poudaril tovarištvo delegatov, iskreno Izmenjavo mnenj ter popolno odobravanje notranjemu ln zunanjemu gospodarsko-poll Učnemu razvoju, ki je bilo Izraz zaupanja v vodstvo Zveze komunistov Slovenije. Dejal si, da si bil sa delegata nepričakovano isvo-ljen. Povej nam, kakšen občutek si imel t teti trenutek? Bil sem gtnjen, neizmerno vesel in ponosen. Čutil sem utripe srca, ki niso pojenjali vse do zaključka kongresa. Te je kateri izmed izgla-sovanih sklepov posebno navdušil? Navdušili so me y$i sklepi. — Sodeloval sem v organizacijsko politični komisiji, kjer me je presenetila konstruktivna kritika o nekaterih pomanjkljivostih članov Zveze komunistov. Izgla-' sovan je bil tudi sklep o bodočem delu z mladino. Ta se rnl zdi posebno važen, kar je pokazala tudi razprava. Govorilo se je o vodilni vlogi mladine v našem družbenem sistemu, o njeni Ideološko-polltiČni vzgoji, o pripravi za prevzem novih nalog, o vsestranski vzgoji mladine ' v dobre komuniste. Vsa ta strnjena razprava je bilo eno samo veliko priznanje mladini za njeno dosedanje delo, ki je rodilo bogate sadove. Kje ln kako se nameraval v bodoče politično udej-stvovati? Kot mladinca me delo z mladino najbolj veseli, zato bom skušal po svojih najboljših močeh sklepe a' kongresa posredovati mladin'. Prepričan sem, da bom s tem mladini največ koristil. Si zadovoljen s številom članstva v občini Vldem-Krško? Kolikor mi je znano, je število članov Zveze komunistov v naši občini kar zadovoljivo. Menim pa, da so v članstvu premalo zastopani kmetje. Le-ti bi k napredku gospodarstva na vasi lahko mnogo pripomogli s tem, da bi sovaščanom pravilno tolmačili ukrepe sodobnega kmetijstva in zadružništva. Sedaj pa, dragi Vinko, če do-voliš še nekaj zasebnih vprašanj. Si v službi zadovoljen? S službo sem le deloma zadovoljen. Zakaj le deloma? Kot celoten kolektiv tiskarne tudi mene vznemirja dejstvo, da že dalj časa delamo v premajhnih prostorih. Ponudbe za nova grafična naročila prihajajo i dneva v dan. imamo tudi nekaj novih strojev, dokaj več delavcev — vse to pa v prostorih, ki že davno veft ne ustrezajo. Za razširitev delavnic je že izdelan načrt, le denarja nt. Kljub temu nisem črnogled, ker se za naše težave živo zanima pred- Pri tem jI je bilo kar nekako nerodno in vsa vesela je brž odgovorila na naslednje vprašanje. Razen nje sta se oglasila še Grahkova in sekretar. V bodoče bomo skušali poživiti delo sindikata z izobraževanjem članstva. Za dosego kvalifikacije bomo organizirali tečaje ter z raznimi predavanji nudili svojim Čltnom možnost samoizobraževanja. — Kaj vas torej najbolj tare? Na to vprašanje sem pričakovala dolgovezno naštevanje vseh vrst težav, presenetil pa me je kratek in hiter odgovor vseh treh hkrati: — Prostor! Prostori Saj vidi tel — Voljo imamo, uspehe tudi, je povedal sekretar. Ce nam bo uspelo dobiti prostore bivše Tovarne Igrač, bomo uredili naš obrat, kot je treba Tudi tople malice. Kaj bo sicer s temi ženami, ki v pretesnih in pretemnih prostorih delajo, v pretesnih živijo, jedo premalo in ob nepravem času? Bodo to čez nekaj let še vesele, gibčne in za šale dovzetne mladenke, kot so danes? Ce bo šlo tako naprej, jim bo neurejenost razmer prav gotovo iz-podkopala zdravje, družinsko srečo in voljo do življenja sploh. R. B. sednlk občine tovariš Nunčič, kar ml daje upanje, da se bo stanje izboljšalo. Takrat bom s službo zadovoljen. Tvoja največja želja? Čimprej odslužiti redni vojaški rok. DRAGO KASTELIC Muzejska zbirka v Dol. Toplicah spet odprta • Dalj časa je bil lokalni muzej v Dol. Toplicah brez pravega opravičila zaprt, kar se je mnogim domačinom pa tudi zdraviliškim gostom zdelo čudno. Pretekli teden so zadevo uredili. Zdaj je muzej vsako nedeljo odprt, po potrebi pa tudi med tednom. Gostje si muzejsko zbirko radi ogledujejo, saj hrani dragocena pričevanja o delu tukajšnjih borcev in domačinov v letih NOB.' D. G. Znano je, da uvajamo v osnovni šoli novi, reformirani učnj načrt Začasen je, saj je odraz življenja in se bo zaio še vedno sprerninjal kot se spreminja življjenje samo in hoče v določenih obdobjih primerno izobraženega ter vzgojenega človeka. Ta resnica velja za vse pretekle in bodoče čase, za vse družbene urecu-ive in vse vrste državnih oblik. Nobena skrivnost ni, da hoče tudi socialistična Jugoslavija imeti ljudi, ki bodo s svojo osebnostjo vodili generacije k ciljem, ki jih je začrtala naša revolucija in ki jim sledijo vsa svetovna napredna gibanja. Doslej so se učili po novem učnem načrtu učenci od i. do 4. razreda. Prodno smo jih uvedli v vse slovenske šole, so Jih praktično preizkušali v eksperimentalni šoli v Ljubljani in v poskusnih oddelkih po vsej republiki. Preteklo leto so tako preizkušali učni načrt za V. razred. Sedaj je popravljen z izsledki prakse in bo obvezen za vse pete razrede osnovnih šol. Pripravljen je tudi osnutek načrta za VI. VIL in VIII. razred, ki bo preizkušen v veljavi v šolskem letu 1962-03. Značilnost načrta za te razrede je, da ga tri četrtine predpisuje Svet za šolstvo LRS, eno četrtino pa bodo izpolnili občinski ljudski odbori po svojih potrebah. Kakšen je torej "novi učni načrt za pete razrede? Odpadla je stroga predmet-nost, ki je bila doslej za otroka v tej starosta škodljiva, saj poznamo velik padec pozitivnih uspehov v primerjavi z uspehi v četrtem razredu. Prehod od razrednega k predmetnemu pouku je za učenca predstavljal veliko spremembo, ki psihološko ni ugodno vplivala. Razredni učitelji do četrtega razreda so otroke učili vse predmete, z njimi so bih" dnevno več ur neprekinjeno, zato so jih lahko učili, vodili, kontrolirali in vzgajali. Naslednje šolsko leto pa tega ni bilo več. Predmetni učitelji, v glavnem brez svoje krivde, niso mogli poznati otroka v taki meri, čeprav je deset do dvanajstletni učenec tega že potreben, ker še ni sposoben za samostojno umsko delo. Da bo prehod od razrednega k predmetnemu pouku od šestega razreda dalje iažji, bo jedro predmetov (slovenski jezik, računstvo, spoznavanje pr.rode m družbe t.j. zemljepis in zgodovino) poučevala ena učna meč. Po možnosti bodo ostale predmete učili drugi, če pa te možnosti ne bo, pa bo breme celotnega načrta moral nositi razredni učitelj sam. • , Naša šola naj bi bila vzgojna ustanova. Da bomo to v polni meri dosegli, nam zagotavlja razredni pouk. Prevzeli smo načelo, da naj bo otrok središče zanimanja, to pa lahko dosežemo z enotnim vzgojnim vplivom čim manjšega števila vzgojiteljev. Novi učni nacri hoče preusmeriti učiielja in učenca od golih učnih predmetov na človeka, ki živi v življenju in ne v učni snovi, ki je zbrana v raznih učnih knjigah. Zato bi morali učenci večkrat na ekskurzije, navajati jih bo treba na samostojno zbiranje podatkov iz življenja, seveda načrtno in pod vodstvom učitelja, in s tem v naše šole uvesti razen frontalnega tudi skupinski pouk. Vodilni predmet Je spoznavanje družbe, s katerim so vsebinsko logično povezani vs>i ostali. Pri tej starosti gleda otrok na svet še globalno, celotno, njegove umske sposobnosti še niso lake, da bi mogel sistematično urejeno snov posameznih učnih predmetov uspešno osvajati in ohranjati. Tega je sposoben šele v naslednjih šolskih letih. Te ugotovitve psihologije so upoštevali tudi sestavljavci načrta in praksa je pokazala, da je znanje učencev pri povezovanju predmetov boljše, trdnejše in razumsko osvojeno. Opustili smo torej lekcij ski sistem po poglavjih. Snov bomo jemali po izsekih iz življenja, ki so zajeti v učnih enotah, omejeni na določeni prostor in čas in zajemajo življenjsko prirodno ali aktualno družbeno in gospodarsko problematiko. Učna snov se je razen tega vsebinsko pomaknila iz daljnje preteklosti v sedanjost. V preteklost posega le tedaj, kadar bomo hoteli prikazati, kako je človek s trudom pridobil to, kar danes ima. Za tako mladega človeka je preteklost težje dojemljiva, Preštevilni zgodo- B02IDAR JAKAC: SLOVE po Rdeči zemlji v Dolenjskem deljka od 9. do 12 N S K A FARMA V OHIO — 195i (Obiščite razstavo S poti muzeju, ki bo odprta do konca avgusta vsak dan raeen pone-ure, vsak torek in petek pa tudi od 15. do 18. ure) U^illilllMMIlllllllllllilllll^ Zveza ženskih društev je prejela ve« pisem, v katerih se ženske sprašujejo, kako j« mogoče, da so Jugoslovanski škofje sredi 20. stoletja mogli napisati pastirsko pismo, v katerem so stvari, ki niso samo v očitnem nasprotju z dognanji sodobne znanosti, ampak tudi krute ln ponižujoče za žensko. Glede na to je zdravnica za ženske bolezni in ljudska poslanka doc. dr. Ruia Segedln napisala pričujoči članek, v katerem pojasnjuje stališče sodobne zdravniške znanosti do omenjenega pastirskega pisma. Javne razprave ln posvetovanja o splavu in kontracepciji kl smo jih Imeli lani pri nas. so spodbudile tudi katoliške škofe v Jugoslaviji, da ao ,,z-cbadl pastirsko pismo, ki so 8a ktos spomladi bralj v katoliških cerkvah. V pismu so ponovili že znana stališ'a katoliške cerkve o zakonsk* fv«/'., splavu in kon-. f.cepcijl Kato1'-ški ško'.je v tanj pismu oo razlagajo feimo krščanskega učenja o teh vcnaSanJih, s katerimi hočej.j strašiti ivoje vernike, ampak žele na tand-.tt.fi I oztn način izkoristiti celo medicinsko znanost v svoje namen«. Čeprav pismo nI doseglo uspeha, ki so ga škofje že'eli saj J/e vzbudilo med ljudmi, zlasti ta med ženami, veliko ogorče- nja, menim, da Je potrebno pismu dati nekaj pripomb. Odkar obstaja svet, so ljudje na razne načine urejali vprašanja potomstva. Najbolj krut;- ln nehumani načini, kot so deto-mor in Izpostavljanje obrok, spadajo povsod po svetu večinoma že v preteklost. Do današ-1 njega dne pa &e je ohranil ken zelo razširjen način urejanja števila rojstev hoteni splav, ki je v prvi vrsti škodljiv za že-»no, vpliva pa neugodno tudi na odnose v družini, predvsem nu medsebojne . odnose med ženo in možem- Kljub temu da katoliška cerkev uči, da je hotem splav greh. da le to umor »nedolžnega življenja«, so se tud1 mnoge verne katoliške ženske od nekdaj zatekale k splavu, kadar si lz kakršnega koli vzroka niso želele otroka. Stališče katoliške cerkve do splava ne temeldi na njeni skrbi, za njeno zdravje in srečo, ampak Je odsev njenega gledani« na spolne odnose. Katoliška cerkev namreč uči, da je spolni odnos tudi med cerkveno poročenima zakoncema greh, če ni namenjen razmnoževanju. Takšen nauk o spolnih odnosih pa nI saimo protinaraven, armpak vodi DR. RUŽA ŠEGEDIN še k hujšemu ponižanju lene, ki mora po učenju katoliške cerkve nositi vse posledice spolnega življenja kot kazen za p.reh, ki ga je storila ^Iva" v rs-;u. ko j« »zapeljala« Adama.. Prav gotovo splav ne more bi'tl primerno sredstvo za isre-janje števila rojstev in ga kot takega seveda odklanjamo. Simo pa proti splavu zato, ker nam je medicinska znanost dokazala, da ie splav Škodljiv ženine- mu zdravju, lahko pa tudi nevaren za njeno življenje. Mnogih .hudih posledic ni mogoče odstraniti z najboljšimi medicinskimi pripomočki in žena lahko postane trajen invalid. Nič manj hude, včasih morda še hujše so posledice, ki jih splav pusti v duševnem življenju žene. S tem, ko se žena odloči za splav, seveda prevzame sama vse posledice splava in tako je postavljena v popolnoma neenakopraven položaj z možem v spolnih odnosih. Načelo humanih socialističnih odnosov med ljudmi velja tudi za spolne odnose med možem ln ženo. Pravioo do spolne ljubezni, ki naj bo podlaga zakonskemu življenju, priznavam" enako ženi kot možu. Prav tako pa mora biti tudi odgovornost za nezaželene posledice spolne ljubezni obojestranska. Ce bi priznali splav kot sprejemljivo sredstvo za reguliranje rojstev — ne glede na kvarne posledice za zdravje žene — bi s tem postavili ženo v popolno odvisnost od moža, kar ne bi bilo v skladu z našimi pogledi na so- cialistične odnose med ljudmi. Varovanje telesnega in duševnega zdravja žene ter spoštovanje njene enakopravne oseb' nosti so v prvi vrsti razlogi za naše odklonilno stališče do splava. To seveda ne pomeni, da vent ne bomo napravili splava, če je ogroženo njeno zdravje ali celo življenje ali če bi se zaradi oo-sebno hudih osebnih, družinskih ali drugih težav znašla v položaju, da svojemu bodočemu otroku ne bi mogla nuditi primarne nege. skrbi ln vzgoje. Katoliška cerkev pa celo v primeru, kadar je zaradi nosečnosti ogroženo ženino življenje, prepoveduje napraviti splav. V pastirskem pismu je zapisano: »Splav ne more biti dovoljen niti tedaj, kadar mislimo, da je v nevarnosti življenje matere. V okrožnici o krščanskem zakonu pravi papež Pij XII; »Močno sočustvujemo z materjp, ki ji pri Izvrševanju naravne dolžnosti pre-te resne nevarnosti ne le za zdravje, marveč celo za samo življenje ... « In da>lje: »Ko krščanska nravi.ost brezpogojno obsoja neposredni splav, ne samo varuje svetost življenja marveč s tem hkrati varuje ugled zdravstvene vede.« In še: »Krščanska mati, ki da vo- diti načelom nravnosti, bo mnogo bolj koristila javnemu bla-gru, kakor če s težko operacijo za silo reši svoje življenje, pri tem pa žrtvuje svoj plod.« Vsi napori in dosežki medicinske znanosti so namenjeni čuvanju človekovega zdravja in nuđenju zdravniške pomoči tistim, ki so zasadi bolezni potrebni zdravljenja. Kadar je v nevarnosti celo življenje človeka, vlagaio zdravniki največje napore, opravljajo najtežje operacije, da bi rešili bolnikovo življenje. Po mnenju katoliške cerkve pa bi zdravniki morali odreči svojo pomoč nosečnici, kadar je zaradi nosečnosti njeno življenje v nevarnosti, samo zato, da ne bi oskrunili nekih božjih postav alt celo zato. ker bi s tem pomagali ženi, ki mora vse posledice spolnega življenja nositi kot kazen za Evin greh. Medicina ne pozna in ne priznava takšne diskriminacije in zato bo vedno i zavračala takšne zahteve katoliške cerkve Medicinska znanost se je že tako 'razvila, da je dames redkokdaj- potrebno napraviti splav zato, da rešimo življenje matere. Kadar pa je to potrebno gre večinoma za matere, ki so že večkrat rodile, ki imajo f.p več živih otrok. Taki materi bi moral torej zdravnik odreći vinski podatki so bili doslej balast, ki je jemal čas za obravnavo sedanjosti; to pa mora otrok spoznati in doživeti in se mora v šoli zanjo pripraviti. Načrt predvideva novo, svežo, stalno aktualno snov, ki bo o-troka vodila v tekoče družbeno življenje, da bo živel s sedanjo za bodočo družbo in si pridobil delovni polet Za novo delo v petem razredu bodo morali biti starši pripravljeni pomagati, da bodo otroci mogli na izlete, da bodo mogli brati in pregledovati čim več mladinske literature, dnevnega časopisja in revij. Imeli naj bi možnost poslušati radio, dovolj časa bodo morali imeti za domače pismene naloge ter opazovalne naloge v naravi in gospodarstvu. Nada Gostič # Na slavju v Podstenicali je bilo okoli 10.000 ljudi, ki so se pripeljali s 60 osebnimi avtomobili, z 32 avtobusi in s 186 tovornjaki, vendar se ni zgodila nobena nesreča. # Turistično gostinsko podjetje Grad Otočec dograjujejo. Za direktorja podjetja je imenovan Jože Lampret. V gradu gostom še strežejo, ker novi camping še ni docela urejen. # V kratkem bodo začeli graditi vodovod Dolenja vas — Hrast je in v Skocjanu ter nadaljevali z gradnjo naslednje etape vodovoda v Smarjeti. # Za stanovanjsko zadrugo je v Novem mestu precej kandidatov. Zaživela bo prihodnje leto, ker zdaj še nima na razpolago finančnih sredstev. Prihodnje leto ne bodo dobivali zasebniki več kreditov za gradnje. Ta sredstva bodo dana na razpolago stanovanjski zadrugi. Zazidalni načrt za stanovanjsko zadrugo je že napravilo domače Projektivno podjetje. 9 Ze mesec dni potekajo pogajanja med Tovarno obutve »Franjo Gorjup«,iz Zagrela ln novomeškim Projektivnim podjetjem o tem, kako bo zgrajena in urejena nova trgovina te tovarne. Trgovina bo prav na ovinku ceste v mestu (kjer je zdaj športna trgovina). Z graditvijo in preurejanjem, kar jih bo stalo 4 milijone dinarjev, nameravajo začeti septembra. Arkade, ki bodo pred trgovino bodo prispevale tudi k boljši vidljivosti na ovinku. Trgovina bo začela prodajati že letos. # V Novem mestu bodo začeli prihodnjo pomlad graditi novo poslovno hišo, ki bo stala poleg pisarn »Novolesa«. Tu bodo imele pisarne predvidoma trgovska podjetja ter Gostinska in Obrtna zbornica. Gradnja bo veljala okoli 4 milijone dinarjev. Qf Dolenjska založba bo v posebni, lični brošuri izdala razpravo prof. Janka Jarca, ki je bila objavljena v zadnji številki Dol. lista: »Partizanski Rog«. svojo pomoč zato, da bi zadostil božji postavi. Zakaj katoliški škofje ne dvignejo glas proti aborterjem In mazačem, ki lz koristoljubnih pobud opravljajo splave m pogosto spravljajo zaradi nestrokovnih posegov v resnično nevarnost življenje mater. Tako bi storili mnogo več koristnega za narode, za katere So tako v skrbeh v svojem pismu. Ko se v pismu govori o žrtvi matere, kj je koristnejša za »javni blagor«, se škofje zatekajo k primerjavi z zdravnikom ln bolničarko v kužni bolnišnici, ki tudi tvegata svoje življenje za javni blagor. Ta primerjava je z medicinskega stališča popolnoma neutemeljena. Medicina je glede zaščite pred nalezljivimi boleznimi dosegla že tako velik napredek, da je nevarnost okuženja strokovnega osebda minimalna. Primerjava s stanjem v zdravstveni vedi pred 2 tisoč leti je potemtakem docela neumestna. SIcer pa se mora vsakemu človeku, kakršne koli miselnosti in morale je že, upirati neživ-!jenjsko in nehumano stališča katolLske cerkve, da je za »javni blagor« koristneje žrtvovati Sivli'nje matere, kakor pa unl- (Nadaljevanje na 6. strani) 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999996205 649^0984855^437^9148^6 SPCRJ LN TELESNA VZGOJA # SPOR i iM .t-L£Stffi tfZUUJfl • SF0R1 iN fKLfiSNA VZiiOJA Usposobimo kader za šo.sko telesno vzgojo Glavna ovira za uresničevanj« smotrov telesne vzgoje v Šolah je v pomanjkanju primerno šolanega učnega kadra, objektov in športnih potrebščin za pouk telesne vzgoje. Učitelji, ki poučujejo telesno vzgojo, se morajo neprestano izpopolnjevati in v reformirani ioli so jim postavljene nove konkretne naloge. Tajništvo za šolstvo, prosveto w kulturo pri OLO Novo mesto Je organiziralo v Novem mestu tečaj šolske telesne vzgoje od 3. do 12. avgusta. Udeležba bi bila lahko večja — zbralo se je komaj 18 tečajnikov — vendar v nekaterih občinskih ljudskih odborih niso vzeli to stvar resno. Iz Metlike na primer ni prišel nihče, pa tudi en sam tečajnik iz novomeške občine je veliko premalo. Namen tečaja je bil predelati novi učni program telesne vzgoje od 1. do 8. razreda osnovne šole. Med tečajniki je bila večina, ki uči telesno vigojo samo v svojem razredu, nekaj pa jih je tudi bilo, ki bodo prevzeli ves pouk telesne vzgoje v višjih razredih na nekaterih popolnih osnovnih šolah. Na vseh naših srednjih, strokovnih in 27 popolnih osnovnih šolah imamo skupno samo 16 strokovnjakov za pouk telesne vzgoje in še od teh jih bo nekaj zapustilo v letošnjem letu naš okraj, novih pa najbrž ne bomo dobili. Zato moramo pridobiti v jeseni čimveč učiteljev za izredni študij telesne vzgoje na višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani in tudi občinski Ijttdfki odbori v našem okraju bodo morali v bodoče razpisati čimveč štipendij za študij telesne vzgoje v Ljubljani alf Beogradu. Na tečaju v Novem mestu je razen domačih telesnovz^ojnih učiteljev predaval tudi Drago Ulaga, profesor na Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani. Tečajniki so imeli večje število vadbenih ur na prostem v takih pogojih, kakor jih imajo doma na svojih šolah. Prizadevati si moramo, da bodo po možnosti me telesno vzgojne ure na prostem in to na trav- niku, v gozdu, ob potoku In po. zimi v zasneženi naravi. Jzogi-lia.jnin se telesnovzgojnlh ur v šolskih učilnicah! V bodoče bomo morali Izvesti še več podobnih krajših tečajev v naših posameznih občinah, da se bo vse učiteljstvo seznanilo z novimi nalogami šolske telesne vzgoje. Jože Glonar Holandski odbojkarji v Novem mestu Po daljšem pogajanju z Namlz-notenlško podzvezo v LJubljani, ki pripravlja gostovanje holand-skih odbojkarjev in igralcev namiznega tenisa v Sloveniji, so se pri Partizanu zedinill za datume gostovanja treh holandskih od* bojkarskih ekip v Novem mestu. Tri odbojkarske vrste lz Amsterdama — dve moški in ena ženska, bodo nastopile v petek, 28. avgusta, ob 16. uri na Loki. V predigri bosta nastopili moški B ekipi Amsterdama ln Novega mesta, nato pa ženski ekipi obeh mest. V glavnem srečanju se bosta pomerili najboljši moški vrsti! Kot nam je znano, bo kot reprezentanca Novega mesta nastopilo kompletno llgaško moštvo domačega Partizana, razen Sonca, \ Je poškodovan. Srečanje z gosti lz Amsterdama bo dobra priprava pred HgaSkimi boji v Jesenskem delu zvezne odbojkarske lige, ki se pričnejo že 6. septembra. V okviru priprav bo novomeška odbojkarska vrsta v nedeljo gostovala še v Kočevju, kjer so v okviru Športnega tedna pripra- vili med drugim tudi odbojkarski turnir. Novomeške lin ostale ljubitelje odbojke bo gotovo zanimalo, kakšen Je RAZPORED TEKEM v Jesenskem delu zvezne odbojkarske lige, ki se prifne 6. septembra. Za novomeško odbojkarsko vrsto ni preveč ugoden, saj bodo Novome-ščani prve štiri tekme morali Igrati na tujih igriščih, tako da se bodo Šele 27. septembra prvič predstavili domačemu športnemu občinstvu v srečanju z zagrebško Mladostjo, nato pa se bodo še dvakrat zaporedoma doma pome-* rili z Sindžellčem in Crveno zvezdo. Razpored je naslednji: Uvodno tekmo v Jesenskem delu prvenstva bodo Novomeščani Igrali v Ljubljani z 20K »Ljub- ljano« ln sicer 6. septembra, teden dni kasneje pa bodo potovali v Beograd, kjer se bodo pomerili z državnim prvakom »Jugoslavijo«. Ce se vodstvo novomeških odbojkarjev ne bo že za 12. tn 13. september domenilo za trojni spored v Beogradu, bodo odbojkarji morali v Beograd ponovno potovati 19. in 20. septembra, ko bi Še pomerili z Železničarjem In Partizanom. V 4. kolu zvezne lige (27. septembra) bo v Novem mestu gostovala »Mladost« iz Zagreba, teden dni kasneje pa bo novomeška vrsta prosta. V 6. kolu — li. oktobra bo pri nas gostoval kandidat za odhod iz lige — beograjski sind/eiič, v zadnjem kolu 18. oktobra pa še bivši državni prvak — beograjska Crvena zvezda, fm Kamera je ujela vzrok nepravilnega starta: vozač na C liniji je morda za stotinko sekunde prezgodaj »ušel« In ujel v rebrasto prvo kolo spodnjo vrvico startnega mehanizma. Sklep: ponovitev starta (s 5. mednarodnih speedway dirk v Krškem 16. avgusta — foto: Dolenjski list) KOŠARKA TEKMOVANJE TABORNIKOV NA PROSLAVI V PODSTENICAH V NEDELJO, 30. AVGUSTA V BREŽICAH: okrajno brzopotezno šahovsko prvenstvo Pred Štirinajstimi dnevi smo najavili okrajno brzopotezno prvenstvo v Sahu, ki bi moralo biti v Brežicah, vendar Je bilo kasneje zaradi tehničnih ovir preloženo. To prvenstvo bo dokončno 30. avgusta v Brežicah, pričetek tekmovanja pa bo ob 9. url dopoldne. Okrajna šahovska zveza Je društvom in sekcijam že razposlala vabila in razpise tega tekmovanja. Vabljene so vse šahovske enote iz okraja in vsi šahisti, čeprav Se niso včlanjeni v organizacijo. Pričakujemo, da se bodo tekmovanja prvič udeležili tudi Šahisti iz Krškega, Senovega, Sev- nice, Krmelja in Metlike. Tu zaenkrat še ni šahovskih enot, so pa vsi pogoji za njihovo ustanovitev. Ker so prometne zveze ugodne (iz Novega mesta bo vozil poseben avtobus), pričakujemo, da bo na prvenstvu nastopilo okoli 10 petčlanskih ekip ln preko 50 posameznikov. Tekmovanje bo ekipno in posa-menzo. Najprej se bodo za pokal Okrajne šahovske zveze pomerile 5-članske ekipe, nato pa bo tekmovanje posameznikov. Okrajni prvak med posamezniki bo prejel pokal, pet najboljših pa Se posebne nagrade. fm V okviru profslav na Podstenl-cah so taborniki priredili tudi tekmovanje v orientacijskem teku. Proge, koder so taborniki nastopili, so bile dokaj zahtevne, vendar zanimive, saj so vodile mimo znanih postojank iz časov narodnoosvobodilne borbe. Vsaka patrola je štela pet članov, ki so morali skupno priti v cilj. Po progi so šli po opisu in so morali uporabiti kompas. Start in cilj sta bila na zbornem mestu sredi taborišča. Proga moških je vodila mimo bolnišnic v Jelendolu in na Daleč hrib. medtem ko so ženske šle proti Pogorelcu. Nastopilo je 11 moških in 6 ženskih patrol. Pri moških Je bila najboljša patrola Novomešča-nov. medtem ko so pri ženskah zmagale članice Črnega mrava lz LJubljane. Zvečer bo se ob tabornem ognju razglasili rezultati tekmovanja, najboljši pa so prejeli praktične nagrade, ki so jih poklonila razna novomeška podjetja. Tekmovanje na Podstenlcah Je bila dobra priprava za podobno tekmovanje, ki se je začelo včeraj v Mariboru na republiškem taborniškem prvenstvu v mnogoboju. J. 6. V soboto so v Dolenjskih Toplicah odprli nov termalni bazen, ki je velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma ln športa v našem okraju Nekaj pripomb na rob pastirskega pisma (Nadaljevanje s S strani) člti plod, čeprav bi s tem živim otrokom vzeli mater in jih napravili za sirote. Iz pastirskega pisma je razvidno, da katoliška cerkev napada tudi metodo reguliranja spočetja, to je sodobno kontracepcijo. Poleg čisto verskih razlogov, pri katerih govore o zlorabi krščanskih zakonskih pravic In dolžnosti, skušajo izkoristiti tudi mnenja uglednih zdravstvenih strokovnjakov, da Je uporaba kontracepcijskih sredstev škodljiva telesnemu, posebno pa duševnemu zdravju, zlasti ženinemu. Medicinska znanost Je do danes dovolj jasno dokazala in tudi naše lastne izkušnje nam to potrjujejo, da nič bolj ne ruši duševnega miru žene kot nenehni strah pred nezaželeno nosečnostjo. Ugledni zdravstveni strokovnjaki, na katere se sklicuje pastirsko pismo, češ da so kontracepcijska sredstva škodljiva zdravju žene, so živeli pred 30 leti. ko so bila poznana Ln tudi v rabi sredstva, ki so lahko kvarno voli vala na fcenlno zdravje. Danes pa pozna moderna kontracepcija sredstva, in tudi samo ta priporoča, ki so zdravju neškodljiva, preprosta, zelo sigurna ln ki jih predvsem uporablja žena. Danes ni uglednih zdravstvenih strokov njakov, ki bi se strinjali z ar-gume.it i katoliške cerkve prot kontracepciji in odklanjali modema kontracepcijska sredstva ptift pa Jih je mnogo, ki ta sred-#tvis>-pri poroča jo. V pastirskem pismu zasledimo že znano stališče katoliške cerkve, ki dovoljuje zakoncem uporabo Knaus-Oginove metode za preprečitev spočetja, ki sloni na tako imenovanih plodnih ln neplodnih dneh v obdobju med dvema menstruacijama. Izkušnje pa so pokazale in tudi Knaus sam je prišel do spoznanja, da je ta metoda nezanesljiva za preprečitev spočetja ter jo medicina danes priporoča prav v nasprotne namene, da jo namreč nasvetuje zakoncema, ki ne moreta imeti otrok. S tem, ko katoliška cerkev dovoljuje uporabo te sicer medicinsko nezanesljive metode, odstopa v bistvu od svojega stališča o namenu spolnega življenja.' Prav tako tudi ne brani spolnega življenja ženi (!) ki brez svoje krivde ne more imeti otrok. Zakonca, ki torej ne morete imeti otrok, se lahko spolno Izživljata ne da bi pri tem grešila, nasprotno pa za spočetje sposobna zakonca »grešita zoper naravo« ln »iščeta samosvoj telesni užitek« ter »ne moreta dobiti odveze«, če uporabljata moderna kontracepcijska sredstva, da bi preprečila spočetje. Katoliška cerkev torej ne odreka pravice do spolnega ži,vljenja za spočetje nesposobnima zakoncema, pač pa jo odreka sposobnima zakoncema. Slednjima dovoljuje katoliška cerkev le dvoje: ali da ^ i vita vzdržno kot brat ln se-stra ali pa se zatekata h Knaus-Oginovi metodi. Pastirsko pismo priporoča takšnim zakoncem, da se posvetujejo z dobrim krščanskim zdravnikom. Kakšen smisel naj ima poudarjanje tega »krščanstva« pri zdravniku? Medicinska znanost je samo ena in sleherni vesten zdravnik je dolžan delati samo po njenih načelih ln izsledkih. Takšno razlikovanje dveh vrst zdravnikov (krščanskih ln ne-krščanskih) zato odločno odklanjamo. Najgiloblt] 1 namen zakonske zveze so prav gotovo otroci. Vendar to ne pomeni, naj imata zakonca kopico otrok — kolikor jih ponuja nebo, kakor pravi pastirsko pismo — ampak kolikor si jih zakonca res želita ter jih tudi lahko vzredita in vzgojita. Zaželen otrok, ki bo deležen ljubezni svojih staršev ln ki mu bodo mogli starši nuditi vso potrebno nego in vzgo-io, takšen otrok bo lahko Imel vse pogoje, da zraste v zdravega, poštenega in družbi koristnega človeka. Sreča v zakonu pa ne temelji samo na otrocih. Spolna ljubezen je tista čustvena in telesna vez med možem ln ženo, ki ustvarja srečo ln razumevanje v zakonu. Do nje ima pravico tako žena kot mož. Sad takšne ljubezni naj bo zaželen otrok. Zato nI nič »nemoralnega«, če želimo ljudi seznaniti ln Jim ntaditl dosežke znanosti — moderna kontracepcijska sredstva, s katerimi lahko zakonca brez strahu za telesno ln duševno zdravje ure jata svoje spolne odnose ln ? odločita za otroka takrat, kar< si ga Želita. Iz »NASE ZENF«) Tudi državni reprezentant Mtiller ni mogel dosti pomagati ODRED (Ljubljana) : PARTIZAN (Novo mesto) 98:72 (41:22) Mladi novomeški košarkarji so si za prvo resnejše srečanje izbrali premočnega nasprotnika. To je bila ekipa republiškega prvaka Odreda iz Ljubljane, ki je, čeprav močno oslabljen (iz prve ekipe so Igrali le trije!) občutno porazil domačo ekipo z nič manj kot 26 koši razlike. Čeprav Je domačo ekipo okrepil državni reprezentant Bogdan Muller lz LJubljane, ki v Novem mestu služi vojaški rok, to ni veliko pomagalo. Domača petorka, ki Je v nespremenjeni postavi igrala skoraj celo tekmo, Je igrala raztrgano. NI bilo skupne igre, ki je pogoj za uspehe v tej dinamični športni pano- Začelo se je prvenstvo Novega mesta v tenisu Preteklo soboto se Je na teniških igriščih ELAN na Loki pričelo letošnje posamično prvenstvo Novega mesta v tenisu. V dveh ligah nastopa skupno 12 najboljših novomeških igralcev tenisa. V prvi ligi Igrajo: lanski prvak Medic, drugoplasirani Mlkec, dalje Hren, 'Berger, Dolenc ln Doki. V tej ligi Je bilo doslej končano samo srečanje Mlkec—Hren. Prvi dve točki je v svojo korist zabe- ležil Mlkec, ki Je premagal Hrena z 6:2 ln 6:2. V drugi ligi igrajo: Sila, Picek, Adam, Kozina, Boja-nič in Wlndlšer. V prvem srečanju v tej ligi Je Sila z težavo premagal WindiSerja z 2:1 (6:8, 6:0 in 6:4). Prvenstvena srečanja igrajo vsako soboto popoldne in v nedeljo dopoldne, nekatera tudi med tednom. Prvenstvo bo končano sredi septembra. gl. Golež ln Bele sta vse preveč težila za soloakcijami, ki so le redke uspele. Tudi Muller se v prvem delu srečanja ni znašel, kasneje pa Je bil zanesljivejši pri metanju na koš ln to se Je tudi poznalo pri končnem rezultatu. Pri gostih iz LJubljane so se najbolj odlikovali Marčec, ki je bil skoraj nezmotljiv pri metanju na koš iz večje razdalje, dalje visoki center Dolinšek, ki je včasih popolnoma onemogočil Mullerja in hitri Slana. Pri domačih ne moremo nikogar pohvaliti. Tudi Muller ni pokazal celotnega svojega znanja, kar pa Je razumljivo, ker Je Imel slabe soigralce. Ožigosati pa moramo nešportno ponašanje Goleža, ki Je z neprimernimi in nekulturnimi gestami ln s pripombami odgovarjal kapetanu moštva in soigralcem. Tako pobalinsko obnašanje ne sod. na športna igrišča in prav bi bilo, da bi ga kapetan do konca tekme izključil iz igre in ne samo za pet minut. Vse kaže, da je Gole-žu dvakraten nastop v republiški odbojkarski reprezentanci (pa še takrat Je bil samo rezerva!) zmešal glavo in da sedaj misli, da mora svoje vedenje prilagoditi vedenju nekaterih slabo vzgojenih športnikov »reprezentantov«, ki pa so zaenkrat še v manjšini. fm V vročih dneh: kosilo na dom. Visoka naklada — manjši stroški za izdajanje časnika! Poročajte o delu in življenju organizacij, društev in kolektivov v vašem kraju! 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO 6 2ENA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO Obvarujmo otroke pred nesrečami Revija 80DOBNO GOSPODINJSTVO, o kateri smo našim bralkam že večkrat poročali, je v svojih zadnjih številkah večkrat pisala, kako obvarujemo otroka pred nesrečami. Danes objavljamo zaključek njenih nadaljevanj, saj so ugotovitve v reviji koristne za vse, ki vzgajajo otroke. Res so v rani dobi njihovega življenja periode, ko hočejo otroci vsakih pet minut kakšno zagosti. Ta problem je tudi iznajdljiv scenarist uporabil za temo illma z naslednjo vsebino: mati sanja grozne sanje o tem, kaj vse bi lahko doživel njen otrok v enem samem dnevu — padce, zastrupljenje, opekline, skratka — vse mogoče ln nemogoče, vse te nezgode pa so le posledica običajnih vsakodnevnih situacij v njegovem življenju. Tudi ml smo preživljali otroško dobo ln smo kljub temu odrasli in tako bodo tudi naši otroci. Mnogo je odvisno od' nas samih, kako bomd premostili vse te nevarnosti, Čeravno ne moremo vsega preprečiti ali ka. korkolj vplivati na dogodke. Vseh otrok tudi ne moremo 1 '<>Ua l* < ve8 Izrazito poletna ih . a j' nam bo prav tudi v pivih jesenskih dneh enako vzgojiti. Nekateri otroci so kot magnet ln kar privlačijo nezgode, drugi pa se jim mimogrede izognejo, in celo v najnevarnejšem trenutku. Zanimivo pa je, da niso previdneži in bo-jazljivci tisti, ki dožlve najmanj nezgod, temveč v pretežni večini brezskrbneži, da, celo nepre-mišljenežl. Marsikatero nezgodo lahko omilimo ali vsaj veliko preprečimo, če poznamo nevarnost. Ce n. pr. položi oče 1. In pol letni hčerki zdravilno tableto na jeziček ln misli, da jo bo lahko kar tako zaužila kakor on, ve ln zna na vsak način premalo. Prav tako je prenekatera negovalka in celo mati premalo poučena o tem, koliko vročine prenese otrokova nežna koža. Opeklina, ki se ji morda zdi nepomembna, popolnoma navadna opeklina, je v resnici lahko smrtna. Kdo od nas pa se je kdaj opekel s steklenico vroče vode za gretje postelje in nog? Otroku pa lahko povzročite nepopravljivo škodo. Sosedov otrok je ime] stalno nadzorstvo, in vendar se je zgodila nesreča, boste rekli. Ali pa poznate okoliščine? Ni vsako nadzorstvo pravo. Cesto ni krivo nezgode pomanjkljivo nadzorstvo, temveč okoliščine in drobne napake, ki se kaj rade pridružijo. Vzemimo tale primer: babica, ki naj bi pazila na otroka, zadremlje. Stalno nosi v žepu tablete za omiljenje bolečin. Poldrugo leto star otrok JI ta čas, ko babica dremlje, vzame lz žepa tablete in jih použije. Kaj je krivo nezgodi? Res, babica je pustUa otroka brez nadzorstva, ker je zadremala. To Pa bi samo Po sebi ne bilo vzrok nezgodi, temveč dejstvo, da mu je dajala za igranje prazne škatljice od tablet in jih je trok dobro poznal. Bil je pa tudi dostikrat priča kako je babica — vneta užlvalka tablet — použlla tableto kot nekaj samoumevnega. Vse to je otrok vi- Pojasnilo V zadnji številki Dolenjskega lista se je pri objavi za vpis v Poklicno gospodinjsko šolo vrinila neljuba pomota, ki jo s tem »popravljamo. Soia sprejema prošnje za vpis do 10. in ne do 30. septembra! Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva Novo mesto del, poznal ln ni Imel nlkakega strahu pred temi stvarmi. Kako pa naj bi vedel, da so tiste tablete, ki jih babica lahko kar tako použije, zanj nevarne? Tako dolgo, dokler otrok r.e more še sam presoditi, ali je tak ln tak položaj nevaren ali ne, morajo to skrb prevzeti odrasli ali pa večji otroci, morajo ga nadzorovati. Nadzorujoča oseba tudi nadomešča otroku še manjkajočo sposobnost presojanja. Otrok nekaj zagleda, začne ga zanimati ln se stvari približa. Saj ni'mogel presoditi, da je ta stvar od blizu aH pri dotiku nevarna. Bolje pa je, da otroku v tej razvojni dobi ustvarimo svet, v katerem se bo znašel, kot pa da mu stojimo vedno z-a hrbtom z opozorili, grajami, grožnjami ali morda celo s klofutami. Raje odstranimo z njegove posteljice, pozneje lz stajice ln sobe vse tiste predmete, ki bi mu bili lahko nevarni. Čimprej pa je treba poskušati razviti v otroku sposobnost p'v-soje in mu postopoma prepuščati odgovornost za dejanja Materina naloga je, da presodi kaj. ln koliko lahko zaupa otroku in česa še ne more In ne sme. Kolikor slabše bo reševal otrok te naloge, tem dalj časa ga je treba nadzorovati, tem pozneje bo samostojen; Zanimivo je, da v splošnem otrok ne nadzorujemo premalo, temveč preveč. Hočemo ilm namreč prihraniti vse nevšečnosti, jih obvarovati tudi P red najmanjšo nezgodo, namesto da bi dopustili, da si sam, postopoma, korak za korakom, pridc-be izkušnje v skladu s svojo starostjo in normalnim razvojem. (Konec prihodnjič) Lep kostum iz debelejšega blaga za bližajoče se jesenske dni. Posebnih modnih novosti pri kostumih ni, le jopice so nekoliko daljše OTROŠKA LETNA PIDŽAMA, Staro penilo, ki je še dovolj tsrdno, lahko prav dobro predelamo v otroške spalne srajčke in pid žarnice, ki jih otrok nosi vsaj še eno poletje in jesen. Iz moške srajce naredimo 3-letnemu sinu čedno pidžami -co s kratkimi rokavci in triče-trtinskimi hlačnicami. Stari srajci odparamo " ovratnik, manšete in rokave, razparamo šive in prelikamo vse dele. Kroj bluzice in hlač primerno povečamo in ga prenesemo na blago. Iz hrbta srajce ureže-mo hrbet pidžamice (d) in prednja dela (C) bluzice, iz prednjih dedov srajce zadnja dela hlačk (B), iz rokavov pa prednja dela hlačk. (A). Posamezne dele seišijemo, v gornji rob hlačk napeljemo elastiko, spodnje robove hlačk naredimo iz drugoharvnega blaga, našijemo žepka bluzice, okrasimo robove rokava, ovratnika in žepkov z blagom, iz kakršnega je rob hlačk. Ko smo izvezle gumbnice, naSile gumbe in prelikale pidžamico, smo brez izdatka in truda preskrbeli natsemu ljubljeni" L-u 'e-po poletno pidžamico. 'ti NOVICE IZ SEVNICE Kmetijska zadruga v Sevnici je pričela graditi skladišče za umetna gnojiia in druge Pridelke. Pomanjkanje ustreznih prostorov ji že dolga leta dela preglavice in povzroča tudi znatno škodo. Skladišče bo stalo za trgom in bo grajeno smotrno, tako da bodo lahko izkoristili tudi podstrešje ali pa ga kasneje še nadzidali za eno nadstropje. Gradijo ga v lastni režiji, kar jim bo znatno pocenilo gradnjo. Težave s skladišči imajo tudi druga podjetja v Sevnici in bi ne bilo napak, če bi se lotili reševanja teh težav na podoben način. Upravni odbor KZ Sevnica Je na zadnji seji razpravljal o mesnicah. Predlagali so, naj bi se poslovanje — trgovanje z mesom uredilo bolj smotrno. Mnenja, da bi za število potrošnikov zadoščali dve mesnici, kjer bi po potrebi sekala dva sekača, je še sporno, zato ga bo UO KZ Sevnica predložil v odobritev svetu za gospodarstvo ObLO. Take mesnice, kjer bi bil promet večji, bi tudi prenesle namestitev blagajničarja, kar bi vsekakor prisipevalo k bolj hi-gienični postrežbi strank, pa tudi učinek sekača bi se znatno povečal. V korist te rešitve torej govorijo vsa dejstva. Če se temu primerno uredi še delovni čas v mesnicah, bodo potrošniki vsekakor na boljšem. Te dni so od stavbe Splošnega trgovskega podjetja v Sev^ niči zginili še zadnji gradbeni odri. Zunanje lice stavbe je skoraj gotovo, čakajo le še na dovršitev obrtniških del. Lepo in okusno urejena fasada se je tako pokazala v vsej svoji veličini. To je trenutno največji objekt v Sevnici in od ljudi je slišati vedno več pohvalnih mnenj. V kratkem bomo o rasti in delu tega podjetja poročali kaj več. Dela pri asfaltiranju ceste skozi Sevnico kar vidno napredujejo. Na trgu so v tem kratkem času od začetka del zamenjali že vso staro in neustrezno kanalizacijsko mrežo, sedaj pa P 1 -majo klanec na vhodu oa trg- Izravnava tega klanca bo znatno olajšala promet po novi cesti. Ljudje pa se marši • i zgražajo nad neuvidevno. > voznikov lin drugih uiporaurukov ceste, ki kljub prometnim znakom le upoštevajo enosmerne ceste na delovišču. Cestišče je namreč zaradi izkopov zoženo na polovico. Vendar ni redek primer, da se še ta polovica popolnoma zagozdi. Čudno, zakaj je treba uporabiti skrajne ukrepe, da se napravi red! Ko je v letu 1954 doletela Sevnico — bolje rečeno Šmarje - katastrofalna poplava, je bil glavni vzrok zanjo ozek pretok pod mostom v Šmarju in neurejena struga. Lani so zato uredili strugo pod mostom, letos pa se je odbor za regulacijo lotil dela nad mostom. Na levem bregu je te dni zrasla nad 300 metrov dolga betonska škarpa, priče- li pa so tudi že z deli na desnem bregu Sevnične. Tako bodo silne vode, ki včasih pri-hrumijo s pobočij Lisce in Bohorja, našle tudi gladko korito in ne bo več zaprek za plavajoče drevje in vse drugo, kar voda pobere na svoji poti. Smarčani se z zadovoljstvom ozirajo na te varnostne zidove, ki so jim pred leti tako manjkali. Dssset tisoč traktorjev V soboto 22. avgusta so v novi montažni hali Industrije traktorjev in strojev v Novem Beogradu imeli pomembno svečanost: ta dan je z montažnega traku prišel desetti-soči traktor. Predsednik kanadsko - britanskega podjetja »Messev Ferguson«, po *igar licenci izdelujejo traktorje, je izročil kolektivu darilo — specialni traktor kot znak uspešnega sodelovanja pri proizvajanju traktorjev in kombajnov. V Črnomlju gradijo Občinski ljudski odbor Črnomelj je Investitor dveh 19-stanovanjskih stolpnic. Delo pri gradnji zelo lepo napreduje, saj je v zelo kratkem Času dobila prva stolpnica svojo streho, druga pa, kot kaže, jo bo dobila prav v kratkem. Izvajalec del je Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj. Kmalu bo zgrajenih 38 stanovanj in 38 družin bo dobilo v Črnomlju sodobno stanovanje. Tudi gozdna uprava v Črnomlju gradi. Njeni upravni prostori so bolj podobni skladišču kot pa upravnim prostorom. Sedaj pa je poskrbela za gradnjo novih prostorov. Poleg teh gradijo še v isti stavbi eno družinsko stanova- Presenečenje i v Brežicah Nenavadno izložbo s<» si pri Ljudski potrošnji prejšnji teden ogledovali prebivalci Brežic ln okoličani. V izložbenem oknu je bilo razstavljenih 24 popolnoma novih instrumentov godbe na pihala, ki so se v soncu lesketali, da je mimoidočim kar vid jemalo. »Pa ne, da bo Ljudska potrošnja začela trgovati tudi s takšnim blagom?« je marsikdo radovedno vprašal. Vendar kmalu se je razvedelo, da so ti krasni instrumenti namenjeni godbi na pihala pri KUD »Stanko Cernelč«, ki jih je kupila občina Brežice a podporo raznih podjetij. Ko so si napaslj oči na krasnih instrumentih v izložbenem oknu, si BrcžJčani zelo želijo, da bi mlado godbo čimprej slišali tudi na kakšni prireditvi in pa da bi se kaj kmalu zavrteli v poskočnem ritmu plesnih melodij. -re V Vranjlcu pri Splitu gradijo velik silos za 1.200 vagonov žita. Dograjen bo do konca leta. Ob silosu grade strojnice, ki bo tme_ la obrate za čiščenje pšenice in koruze ter prostor za sortiranje, tehtanja in druge manipulacije. nje. Stavba bo vsak čas pod kranjsko gradbeno podjetje stpeho, saj je zgrajena že do Črnomelj. Delo lepo napredu-vrha. Izvajalec del je Belo- je. ObLO Črnomelj je Investitor dveh 19-stanovanjskih stolpnic. Ppva je že dobila streho, tudi druga pa jo v kratkem pričakuje. Dela hitro napredujejo. Izvajalec; Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj. Uspeh: 38 novih stanovanji Odločili so se za gradnjo hlevov Na seji zadružnega sveta v Kmetijski zadrugi v Dragatu-šu so pred dnevi razpravljali' o pomembnih nalogah zadruge v kmetijstvu. Zadruga ima 56 njiv iz kultiviranih steljnikov. Na teh njivah so že pridelali nekaj ovsa. Na 8 ha so imeli že letos hektarski donos ovsa na teh steljniških površinah 10 mtc. Pridelali so tudi precej slame. Na sedmih hektarih raste koruza, ki tudi lepo kaže. Posejane imajo precej lupine. V prihodnjem letu bodo proizvajali že na 56 ha. Vse to jim narekuje, da mislijo na gradnjo hlevov za živino. Tako so sklenili na zadnji seji zadružnega sveta, da bodo pričeli graditi hleve za vfeč kot sto glav govedi. Zadruga precej investira v kmetijstvo. Lani so zgradili skladišče In kupili precej kmetijskih strojev. Letos so zasadili s hmeljem 5 ha površin ln skulti- 80 let Franka Petr cha-Drskarja Zaradi jubilantove skromnosti smo šele zdaj izvedeli, da je že 3. oktobra lani proslavljal 8Q*letnico svojega rojstva naš zaslužni rojak Frank Pctrich iz Los Angelesa, Calif- Rojen je bil 3. oktobra 1878 na Drski pri Novem mestu. Oče mu je bil hišar, ki se je priženil na Drsko, je pa v 90. letih preteklega stoletja odpotoval v Ameriko s trebuhom za kruhom. Leta 1898 jc mati prodala hišo in posestvo, ki so ga imeli na Drski ter je ž dvema hčerkama in enim sinom odpotovala za možem. Tu sta ostala samo brata John, ki je bil tedaj pri vojakih, in Frank, ki je delal kot pek v Zabnici pod Trbižem. Leta 1899 je izvedel, da ga čaka pri čevljarju v šmi-helu ladijski vozni listek za Ameriko; odšel je čez morje in se 10. novembra 1899 izkrcal v New Yorku. V Ameriki je živel dolga leta predvsem v Chicagu, zlasti v dobi svoje velike dejavnosti. Ko je pred odhodom v Ameriko delal po raznih kVajih v Avstriji in v Romuniji, je Prišel v stik s socialističnim gibanjem. Tako je prinesel socialistične ideje tudi s seboj v Ameriko in* bil med prvimi, ki so širili socializem med slovenskimi priseljenci v ZDA. Več kakor 20 let je bil zelo delaven v delavskem gibanju. Bil je med ustanovitelji socialističnega kluba v Chicagu (1901), prvega naprednega podpornega društva »Sla-vija« v Chicagu* (1903), delegat in zapisnikar na ustanovni skupščini Slovenske narodne podporne jednote in v njenem prvem glavnem odboru (1904) itd. Leta 1906 je pomagal ustanoviti socialistično glasilo Proletarec, ki mu je bil sotrudnik, sourednik, upravnik itd. Od 1914 do 1923 je bil izvoljeni in nastavljeni tajnik Jugoslovanske socialistične zveze (JSZ) v Chicagu. — Tudi brat John, ki je umrt leta 1949 v Youngstownu, O je bil ustanovni pionir slovenskega socialističnega gibanja v ZDA, bil je med ustanovitelji Proletarca in je nekaj let vodil tajniške posle JSZ. Pisal je prav mnogo in 18 let takorekoč ni bilo Številke Proletarca, ki ne bi imela kakega Petrichevega prispev- ka. Sodeloval je tudi v Glasu naroda, v Glasu svobode, Pro-sveti, v Ameriškem družinskem koledarju itd. Večkrat se je po svojem rojstnem kraju podpisoval »Drskar«. Frank Pctrich je bil samouk, takorekoč samorastnik, ki je za svoje veliko znanje poskrbel sam z lastno voljo in po lastni potrebi. Ob 80-letnici mu želimo še mnogo let zdravja in vedrega duha kakor ga ima še zdaj! Cv. A. K virali 56 ha steljniških površin. Sedaj so v zadrugo dobili kmetijskega tehnika. V zadružnem svetu so najnaprednejši kmetovalci, ki se trudijo, da bi zadruga res napredovala. Jože Skof Naša največja solarna Največja solarna v Jugoslaviji, je »Bajo Sekulić« pri Ulcinju, ki zavzema 9,200.000 kvadratnih metrov površine. Sol iz morske vode v tej solarni pridobivajo 1» Časovnem razdobju, ki traja 50 do 60 dni. Povprečno daje solarna na leto 20.000 ton soli. Večja ali manjša proizvodnja je odvisna le od vremena. Tako je leta 1952, ko je bila izredne dolga suša, dala ulcinjska solarna rekordni »pridelek«; 42.000 ton. Pridobljena sol bi morala po pravilu stati na goli zemlji leto dni, da se odvisna voda povsem odteče. Ker je po soli veliko povpraševanje, se suši največ šest mesecev. v Virgin Mostu v karlovškem okraju Je začela 16. avgusta obratovati nova tovarna vezanih plošč. To ie največja tovarna v Kordunu ln druga te vrste na Hrvatskem. Tovarna bo izdelovala v začetku 4.200 m-i vezanih plošč letno, njena bruto proizvodnja pa bo okoli pol milijarde dinarjev. V* rudniku svinca in cinka v Trepči so Izkopali petnajsti milijon ^vlnčeno-cinkove rude. Pred 29 leti ko so začeli s .kopanjem te rude, so cenilj rezerve na vsega 500 000 ton, medtem ko so zdaj ugotovili, da znašajo zaloge še okoli 10 milijonov ton. Tekstilno tovarno »Raška« v Novem Pazarju razširjajo, grade pa tudi nove tovarniške obrate, ln sicer oddelek za konfekcijo, novo tkalnico ln predilnico. Razen sedanjih 12.000 vreten bo dobila razširjena predilnica prav toliko novih, tkalnica pa razen sedanjih 240 še 168 novih statev in nove sodobne tkalne- stroje. Novi oddelki bodo začeli obratovati v prvi polovic! prihodnjega leta. Vrednost proizvodnje ge bo povečala na okoli 10 milijard dinarjev. Medved obiskal okolico Dol. Toplic Znano je, da živi v roških gozdovih več rjavih medvedov, ki so zaščiteni. Proti Jeseni se rado zgodi, da obiščejo medvedi tudi niže ležeče predele, včasih tudi okolico vasi, da se po možnosti posladkajo s sladkim medom ali pa se najedo češpelj in drugega sadja. Ni še jesen, vendar pa je menda čudno vreme pred dnevi premotilo kosmatinca, da se je napotil v dolino. V trdi noči se je približal Toplicam ln koracal prek ceste, ftofer kamiona, ki je ponoči vozil gramoz za športni bazen v Dol. Toplicah, je opazil sredi ceste veliko, temno gmoto, nI pa mogel ugotoviti, kaj bl bilo. Ker se jc reč premikala, je hupa! in hupal, nato pa v soju luči prav od blizu opazil, da je bil na cesti rjavi medved, ki je potlej hitro izginil na dru#o stran ceste. Res »evsakdanjl obisk . Drago (»resore (DfBOJIDlDM) Brezobzirnost šoferja podjetja »Croatiatrans« Zgodilo se je v četrtek, 20. avgusta. Ob 7.30 (z malo zamudo) je odpeljal Izpred novomeškega hotela »Metropol« avtobus zagrebškega podjetja »Croatiatrans«. Na cesti proti Trebnjem je sprevodnik kmalu ugotovil, da se nahaja med potniki tudi 10-letni fant, ki je po pomoti vstopil v zagrebški avtobus, ki pa do Ljubljane nima postanka. Da je treba tako pomoto kmečkega otroka, ki malokdaj potuje, pravilno razumeti, Je nvenda vsakomur jasno, posebno še, ker odhaja v skoraj istem časn iz Novega mesta proti Ljubljani tudi avtobus lz Vinice, ki se ustavlja redno tudi v Trebnjem. Ko se je avtobus približal Treb-nju, je fantek zaman prosil šoferja, da bi ustavil. Brezobzirni šofer se za prošnje, solze In obupanost fanta sploh nI zmenil. Na prigovarjanje potnikov, naj pri odcepu f Trebnjem vendar ustavi in fanta spusti domov, , se je osorno obregnil in z •rrdo kletvico potrdil svojo trdosrčnost In nekulturnost. Ker se avtobus v Trebnjem n| ustavil, jv fant začel še huje jokati; smilil se je vsem. '<> šoferju ne 7 vsakim kilo metrom neprostovoljne vožnje se je fant oddaljeval od znanih krajev In potniki so ga šaman tolažili. Do Ljubljane so zbrali nekaj prostovoljnih prispevkov za fantovo vozno karto In upajmo, da se je deček srečno vrnil domov. Potniki, ki smo se ta dan vozili z avtobusom »Croatia-transa« v Ljubljano smo se zgražali nad brezobzirnostjo In nekulturnostjo šoferja. Žalostno je, da odrasel človek na tako odgovornem položaju ne more (ali pa hudobno noče!) razumeti pomote otroka, ki sv je peljal domov! Mi, ki smo bili v avtobusu, smo razumeli otrokovo grozo, ki ie z bolečini srcem opazoval, kako se mu umika znana pokrajina In kako mora zaradi šoferjeve nevljudnosti nadaljevati potovanje. Isti Šofer pa je v Ljubljani na nepravem mestu na željo neke potnice vendarle ustavil avtobus, kar bl lahko storil tudi n;i odcepu v Trebnjem, če bl imel količkaj srčne kulture! (Opomba uredništva: na željo potnikov smo poslali njihove upravičene pritožbe o brezobzirnem šoTerju tudi vodstvu podjotja »Croatiatrans« v Zagreb.) V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek 27. avgusta — Zlatko Petek 28. avgusta — Avguštin Sobota 29. avgusta — Sabina Nedelja 30. avgusta — Roza Ponedeljek 31. avgusta — Raj ko Torek t. septembra — Tilen Sreda 2. septembra — Štefan Črnomelj: Od 28. do 30. 8. ameriški barvni film »Pot bkoll sveta v 80 dneh«. Kostanjevica: 30. 8. Italijanski film »Teodora«. 2. 9. mehiški film »Ne oporekam svoje preteklosti«. Mokronog: Od 29. do 30. avg. ameriški film »Kleopatra«. Metlika: Od 29. do 30. 8. »Žigosan«. 2. 9. »Jaz sem kamera«. Novo mesto »Krka«: Od 27. do 30. 8. ameriški film »Potemnell angeli«. Od 1 do 3. 9. angleški film »Povest o dveh mestih«. Dom JNA Novo mesto; Od 28. do 30. 8. ameriški film »Ponos ln strast«. Semač: 30. 8. ameriški film »Kjer reka zavije«. Sevnica: Od 29. do 30. 8. Italijanski film »Bele noči«. Trebnje: Od 29. do 30. 8. ameriški barvni film »Skrivnostno močvirje«. Predstave v nedeljo ob 14 16. ln 19. uri. Žužemberk: 30. 8. ameriški film »Skozi tri temne ulice«. Prodam' enostanovanjsko, vseljlvo hišo z nekaj Inventarja v Vol-člčevl ulici 5. Naslov v upravi lista (784-59). Prodam zidani štedilnik. Naslov v upravi lista (777-59). Prodam več rabljenih dvokrilnlh oken ln 2 vzidljiva štedilnika. Naslov v upravi listi (778-59). Prodam kozolec na dva okna. — Ivan Murn, trgovina Usnje, Novo mesto. Prodam hišo v Celju, primerno za obrtnika. Dvosobno stanovanje vseljlvo ln primeren lokal. Naslov v upravi Usta (754-59). Prodam košnjo otave. Zupančič, Brod pri Novem mestu. Prodam dobro ohranjeno posteljo ln omaro. Naslov v upravi lista (778-S9). Prodam enostanovanjsko hišo, takoj vseljlvo, s sadnim vrtom in njivo, blizu Novega mesta ob železnici ln cesti. — Naslov v upravi lista (780-59). Ugodno prodam motorno kolo To-mos-Pueh RL 125; prevoženih Ima 7400 km. Pogoj: takojšnje plačilo v gotovini. Ponudbe z navedbo kupnine poslati upravi Dolenjskega lista pod »230.000«. Moped-Colibrtj s ščitnikom, zvožen 1800 km, prodam via 144.000 din. Naslov v upravi lista (781-59). Našla sem moško zapestno uro pri sodišču. Lastnik Jo dobi pri Rostohar, Strojarska pot 1, Novo mesto. Šivilja išče sobo v mestu ali oko. lici. Naslov v upravi Lista (782-59). Stanovanje nudim dijaku za Instruiranje učenca 5. razreda osemletke Naslov v upravi lista (783-59). Gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini, veščo kuhanja, potrebujem Pogoji ugodni. Nastop takol Pismene ponudbe: Slajpah, Ljubljana, Jesenkova 6. Enega ali dva delavca, atara od 15 do 18 let, ki Imata veselje v mizarski stroki; imata možnost priti do kvalifikacije. V poštev pridejo taki, ki nimajo za učenje dovolj šole. Sprejme Splošno mizarstvo Ignac Perše. Blrč-na vas 15. Ugodno prodam spalnico. Regerča vas 7, Novo mesto. ČESTITKI Lepe pozdrave lz Dolenjske ln Bele krajine pošilja vsem našim rojakom v ZDA, posebno pa prijateljem ln sorodniku Gregorju .Tanachek — Rudi ZugelJ. * Bralce Dolenjskega lista pozdravlja doma in v tujini Hema Kmet, poročena Kokelj, Girau-morit v Franciji Matija Cimermančič, delavec v ZabJl vasi (prt Pionirju), preklt-cujem, da bi ml bU Stane Struna, železničar iz Otočca «, ukradel vžigalnik. Ugotovil sem, da ml ga Je ukradel nekdo drugI. Tehniška srednja lola VJdem-Krško obvešča, da se bodo popravni In privatni izpiti pričeli 1. septembra ob s. url po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo pričel B. septembra ob S. url. Ravnateljstvo NOVO MESTO V času od n. do 24. avgusta Je mlo rojenih 24 dečkov ln 20 deklic, i Poročila sta se: Marjan Setina, avtomehanlk ln Veronika Zbaš-nik. uslužbenka, oba iz Gotne vasi. Umrla sta: Jože Bočko, kmetovalec lz Kuželja, star 64 let. Alojz Matko, mesar lz Črnomlja, atar 30 let V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile: Tončka Grubar, lz Vel. Bana — dečka; Marija Sterk lz Smlhela — deklico; Milka Dolinar lz Novakov — deklico; Ana Sivovec lz Strmca — deklico; Miroslava Strel lz Kostanjevice — dečka; Kristina Malna-rič lz Kala — dečka; Albina Za-lokar lz Dol. Stare vasi — dekll-so; Antonija Zeljko lz Cerkvlšča — deklico; Marija Longar lz Ceš-njevka — dečka; Marija Zupančič iz Raven — deklico, Jožefa Muren lz Gor. Selc — deklico; Marija SkedelJ iz Dol. Vrhpolja — deklico; Joža Curel iz Novega mesta — deklico; Jožefa Pajk lz Račjega sela — deklico, Jožefa Dragan lz Statenberka — dečka; Marija Kožar lz Otočca — dečka; Francka Kovačič iz Vlnje vasi — deklico; Marija Muren lz ObČIc — deklico; Francka TrSinar iz Goriške vasi — dečka; Ana Dim lz Trbinc — dečka jCeclliJa Turk iz Vel. Laz — dečka; Ana Grivec ls Vrhovca — dečka in deklico; Nei«. ka Kapi lz Občlc — deklico-, Ana Strel z Gor. Brezovice — deklico; Polonca Pavšič iz Mokronoga — deklico; Angela Slmčlč iz Hrasta — deklico; Jožefa Vodoplvec it Gotne vasi — deklico: Pepca Url-gelj iz Skovca — dečka; Marija SutltČ lz Vavpče vasi — deklico; Elizabeta Frlc lz Tržišča — dečka, Ana Hočevar lz Kočevja — deklico; Tončka Kovačlč iz Vasi — deklico; Angela Lostč lz Obrha — deklico. Pretekli teden so »e ponesrečili In Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ivana Ljubi, hči posestnika iz Podturna, Je padla ln si poškodovala levo roko. Francu Kukman, posestnik lz Dol. Kamenja, je padel s voza ln si poškodoval glavo. Ivan BečaJ, lnkasant lz Jezera, Je padel s kolesa ln al poškodoval glavo. Janez Metan, posestnik z Zajčjega vrha, Je doma padel in si poškodoval glavo ln rebra. Neža Kraševec, gospodinja iz Bušinje vasi, st Je poškodovala desno roko. Majda Jane-tlč, hči posestnika iz Brune vasi, je padla a strehe. Ano Hrovat, posestntco iz Visejca, Je konj brcnil v desni podlakt. Ivan Bartol, sodavlčar lz Žabje vasi, si Je poškodoval levo roko. Janez Kovač, posestnik lz Dol. Ponikev, js padel In si poškodoval levo roko. Razpis štipendij ObLO Novo mesto Na podlagi sklepa 15. redne seje komisije za podeljevanje štipendij pri ObLO Novo mesto objavljamo naslednji razpis štipendij za šolsko leto 1959-60: Univerza — naravoslovna fakulteta: matematika — fizika 2 — filozofska fakulteta: romanistika 1 — filozofska fakulteta: nemščina — angleščina 1 Visoka šola za telesno vzgojo: l Višja upravna šola: 1 Višja pedagoška šola — matematika — fizika t nemščina — slovenščina 1 risanje — ročne spretnosti 1 Višja gospodinjska šola Groblje: l Sola za socialne delavce: 1 Sola za otroške negovalke: 1 Sola za knjižničarje: 1 Sola za optike: 1 Srednja glasbena šola: klavir — čelo: L Rok za vlaganje prošenj Je do S. septembra 1959. Prednost za dodelitev štipendij« imajo otroci padlih borcev NOV in žrtve fašističnega terorja ter prosilci lz višjih letnikov. Prošnje morajo biti pravilno kolkovane ln opremljene z listinami: zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu oz. semester ln Izkaz o premoženjskem a tanj u staršev. Ne jezite se, če o vaših uspehih, načrtih in težavah še nismo poročali — raje nam pišite pismo in povejte, kako živite pri vas! piiiiiiiiiiiiiiiinniiiiHH BRIGADIRJI IX. NOVOMEŠKE MDB Karel Kolman-Marok! Zbor IX. novomeške ■nladinske delovne brigade Karel Kolman - Marok je v nedeljo, 30. avgusta ob 9. url zjutraj pri osnovni iol] Novo mesto.. Prosimo vse brigadirje, ki so se prijavili za zvezno delovno akcijo, da se udeležijo zbora brigade ob določeni url. Brigada odpotuje Iz Novega mesta v nedeljo s Železniške postaje Novo mesto v Djubis, Srbija. OKRAJNI KOMITE LMS NOVO MESTO OBJAVA Upravlteljstvo Vajenske iole raznih strok Novo mesto sporoča razpored sprejemnih, popravnih in zaključnih izpitov: 31. avg. |n 1. septembra sprejemni izpiti 2. septembra: popravni izpiti za vse razrede kovinske stroke ln raznih strok 3. septembra: popravni Izpiti za vse razrede lesne in oblačilne stroke . 3. In 4. septembra: zaključni izpiti S seboj prinesite zadnje šolsko spričevalo. Od 1. do 4. septembra bo vpisovanje v vse razrede. Za vpis v I. razred prinesite s seboj: rojstni list, zadnje Šolsko spričevalo ln učno pogodbo, za vpis v II. in III. razred pa zadnje spričevalo. Izpiti se prično ob 7, uri cjutraj. — Redni pouk se •ačne 5 septembra. UPRAVITEL.TSTVO JAMES" Dolemska lesna industrija Novo mesto RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: ZA OBRAT N0V0 MESTO: DVEH KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV VISOKO KVALIFICIRANEGA ELEKTRICARJA ZA OBRAT 3 STRAŽA: (vezane plošče) MANIPULANTA — prevzemale« hlodov ZA OBRAT 2 STRAŽA: VISOKO KVALIFICIRANEGA MIZARJA z najmanj 6 let prakse PRIJAVE JE TREBA VLOŽITI NA DIREKCIJO PODJETJA DO 10. SEPTEMBRA 1959. »N0V0UES« DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA NOVO MESTO IlillliMlllllItllHHJ Naročajte se na Dolenjski list Stran 8 ........m'-iK, mesto - nova pošta V Novem mestu so v sredo 19. avgusta zakoličili prostor, kjer bo stala nova pošta. Graditi jo bodo začeli še ta mesec, končana pa bo predvidoma, do 29. novembra prihodnjega leta. Skupno s kabliranjem Novega mesta bo stala okoli 320 milijonov dinarjev. Finančna sredstva bodo prispevali Podjetje za PTT promet Ljubljana, Centralni investicijski sklad generalne direkcije PTT Beograd, OLO Novo mesto in ObLO Novo mesto. V razgovoru z upravnikom Okrajne pošte Tonetom Gort-narjem smo zvedeli še nekatere podrobnosti, ki vas bodo zanimale. Stavba sedanje pošte je že več let premajhna, pa tudi njeni prostori so neprimerni. No--va pošta bo imela avtomatsko telefonsko centralo, izdelek »Iskre« Kranj, s petštevilčnim sistemom in začetno zmogljivostjo 400 naročnikov. Končna zmogljivost centrale pa je predvidena na 1000 naročnikov, medtem, ko jih imajo danes le 208, s čimer je do kraja izkoriščena zmogljivost centrale. Telefon bi imelo rado trenutno še 150 naročnikov — toda počakati bodo morali dokler ne bo zgrajena nova pošta. Novomeška centrala bo voze I na za ostale avtomatske podcentrale, ki bodo zgrajene kasneje po vseh večjih krajih v okraju. Telefonski naročnik kraja, ki ima avtomatsko centralo, lahko kliče brez posredovanja pošte katerega koli naročnika v državi, seveda, če je v tistem kraju avtomatska centrala. Pošta bo dobila tudi telefonsko UKW in visoko frekvenčno žično zvezo. Nova pošta bo imela avtomatsko telegrafsko centralo za 10 naročnikov — podjetij ali ustanov, ki bodo lahko imeli zvezo z vsakim telegrafskim naročnikom v Jugoslaviji brez Predsednik italijanske republike Gronchi Je svoje poletne počitnice preživel ob Jezeru Verney, kjer Je vsako Jutro že navsezgodaj namakal trnek v hladne Jezerske vode, bogate z ribami. Na sliki ga vidimo, ko ugotavlja, da ima ujeta postrv pravšno mero. Več kot dva meseca pred postavljenim rokom so v SZ dokončali dela za izgradnjo naftovoda in cevovoda za zemeljski plin lz Serpuhova v Leningrad — odcep z glavnega voda, po katerem dobiva Moskva zemeljski plin iz Stavropo-la — ker so se pri teh delih prvič kot izdatne pomoči poslužili velikih helikopterjev (na sliki). Sovjetski ilustrirani časopisi so objavili gornjo fotografi o celotne posadke geofizikalne balistične. rakete. Posneta Je bila tik pred uspešno izstrelitvijo rakete na njeno pot okoli kemije, vendar pa časopisi ne Javljajo, če bo se vesoljski potniki tudi vrnili na naš planet. Gornja stavba v obliki velikega cilindra Je prva okrogla kino dvorana, ki so Jo zgradili v Moskvi. Notranjost ima podobo arene vendar pa za gledalce nI sedežev, marveč ti spremljajo dogajanja na usločenera platnu kar stoje in se lahko poljudno premeščajo z mesta na mesto. Pravijo, da se filmsko dogajanje na takšen način fantastično naravno približa gledalcem. Kako le bo Izum obnesel, bo povedala prihodnost. Vsekakor je velika zapreka širšemu razvoju te vrste dvoran omejen prostor za gledalce, kar občutno podražuje prikazovanje filmov. Vztrajni Nizozemci so v nekaj sto letih iztrgali morju velike površine plodne zemlje, ki je sicer gosto naseljeni dežel, vedno primanjkuje Menda Je ta dežela najbolj razvita v Intenzivnem obdelovanju zemlje, saj so vsepovsod skoraj sami vrtovi. Morju ugrabljena zemlja leži niže, kakor Je morska gladina, ki jo obkroža. Zato Je ta zemlja zavarovana z nasipi, hkrati pa vsa preprežena s kanal: za namakanje, v katere se steka vsa odvečna Voda. Kadar Je vode le preveč, Jo Je treba seveda izčrpavati v morje, kar avtomatično opravljajo vetrne črpalke, ki Jih Vidite na sliki. posredovanja pošte. Zvezo z inozemstvom jim bo posredovala samo zagrebška centrala. V poštnem prometu se daje največji poudarek zvezam. Glede tega smo na predzadnjem mestu v Evropi, za nami je samo še Albanija. Državno povprečje jc 0,8 telefona na 100 prebivalev, slovensko pa 1 telefon na 100 prebivalcev, medtem, ko imajo ostalf evropske države tudi po 30 do 60 telefonov na 100 prebivalcev. Z dograditvijo novih modernih pošt, kakršna bo tudi novomeška, se bo to stanje občutno popravilo. ŠKOTSKA Skot se je peljal z ženo in doživel manjšo železniško nesrečo. Njemu ni bilo nič, le žena je dobila resnejše poškodbe. Ko pride domov, ga vpraša sosed, kako se je nesreča pripetila in če upa, da — Nocoj nisem mogel niti očeta zatisniti; manjkal mi je en »cvek« v deski! — Brez besed mu bo železnica plačala nezgodno zavarovanje. »Ja veste,« pravi Skot, »seveda bodo plačali. Ampak če bi ne bil jaz tako priseben in ne bi, ko se je nesreča zgodila, hitro s škornjem in rokami iznakazil ženinega obraza, bi železnica ne plačala niti počenega groša.« VERIŽNA REAKCIJA »Ti,« zagrozi žena možu, »če me še enkrat tako razjeziš, bom ušla od tebe k svoji babici...« »Misliš reči: k mami, ne?« »Ne, kajti moja mama je že ušla možu k svoji mami...« MOC NAVADE »Kaj boste pa dali hčerki za doto?« vpraša snubec. »Leto dni garancije,« odgovori dekletov oče, urar. NAJBOLJ ZANESLJIVO »Kako bom pa vedel, katere gobe so strupene, katere ne?« »Jejte jih za večerjo. Če se boste zjutraj zbudili, so bile nestrupene.« TRGOVSKI NAPREDEK »S čim se pa ukvarjate?« »Prodajam po gostilnah kikirikije.« »Pa ste se vedno ukvarjali le s tem poslom?« »Ne; začel sem z navadnimi lešniki.« RAZPOZNAVNI ZNAK »Kako si pa sklepal, da hotel gori?« »Videl sem, kako natakar teče...« »Zmagovalca«: 194kg iti 213 kg... Svojevrstno tekmovanje imajo vsako leto v Italijanskem, mestecu Cavour pri Torinu. Tam se zbero debeluharji, ki tekmujejo za naslov najdebelejšega moškega ali ženske v Italiji. Med moškimi je pred kratkim zmagal Felice Alberoni iz Voghere; jeziček na tehtnici je pokazal 194 kilogramov... Med ženskami si je »priborila« nezavidljiv naslov najdebe-lejše v Italiji Margerita. Cauda, ki ima »samo« 213 kg. S slavja ob odkritju spomenika narodnemu heroju Djuru Salaju v tovarni celuloze in papirja 16. avgusta: gostje na proslavi (v prvi vrsti z leve na desno) Milan Ravbar, hčerka in soproga pokojnega tovariša Djura Salaja, Janez Vipotnik, Bojan Arigler in Niko Belopavlovič S slavnostne seje delavskega sveta tovarne celuloze in papirja ob 20-letnici ustanovitve podjetja; predsednik DS Ivan Antolič med slavnostnim nagovorom Odborniki ObLO Novo mesto na 3. skupni seji obeh zborov v petek, 21. avgusta med poročilom o stanju trgovine v občini Z zadnjih mednarodnih dirk v Krškem: na nevarnem ovinku — zmagi naproti! Zagrebški nebotičnik 22. avgusta je bil po treh letih graditve uradno odprt novi zagrebški nebotičniik. To je sedaj najvišja zgradba v državi; nebotičnik ima 16 nadstropij, visok je pa 64 metrov. V prvih trinajstih nadstropjih so uradi, v zadnjih treh pa kavarna in bar. Rezervat za meščane Zveza avstrijskih občin je izdala pravilnik o zaščitnih terenih, ki naj bi meščanom služili za odpočiitek. Po tem pra- vilniku lahko vsaka vas dobi naziv »počivališče-«, če zajamči popolno tišino v poletnih mesecih. Skozi vas, a ne mimo nje, ne smejo voziti motorna vozila, gostilne pa smejo biti odprte le do osmih zvečer. Smučanje na pesku V Hirschau v Gornji Falski so odprli zračno kopališče in 6.000 kvadratnih metrov velik prostor za kampiranje. Na pobočje 91 metrov visokega griča Kaolin so nasuli tri milijone kubikov peska in s tem pripravili teren za »poletno smučanje«. Smučišče je dolgo 160 metrov, "smučarje« pa vozi vsako uro na vrh vzpe-njača. Zmrznjeno mleko V Angliji preizkušajo nov način, ki omogoča farmarjem, da nosijo mleko na trg zmrznjeno. Tako mleko se lahko dolgo hrami, kar omogoča ustvarjati zaloge od dnevnih neprodanih presežkov in s tem se tudi izravna ponudba mleka med letom. Cesta., po kateri je drvel džiip, je bila raarita od granat. Kotanje so se množile .n postajale vse večje. Jlmmy je moral zmanjšati hitrost. »Kaže. da so tu orali naši,« Je zamornija!. V kotu ustnic mu Je tičala neprižgana cigareta. Jaokle, ki je sedel polog mjega, ni odgovoril. Ledena burja ga je rezala naravnost v obraz. Vozilo si Je zdaj le počasi utiralo pot med lljalkastiml jamami eksplozij na cesti. Včasih je manjkalo samo za las da* nI zgrmelo v Jarek. »Poženi vendar!« Je nestrpno rekel Jaokle, Jto sta (pravkar prevozila visok krup zmrznjene prsti ln kamenja. Njegov pogled Je nehote zdirsnll po veliki polhi vreči, ki mu Je omahovala med koleni kakor zmrznjen mrtvec. »Ce misliš, da boš prej prišel peš, kar Izstopi. Jaz se rad vozim,« se je pošalil Jimimv. »Mar se ti res prav nikamor ne mudi?« »Kam neki. fant? ... Vojna je.« »No. mislil sem ...« Jaokle m končal. Nehote je spet pogledal zapečateno trebuh asto vrečo med svojimi koleni. Jlmmy. ki Je opazil prijateljev pogled, se Je porogljivo nasmehnil. »Tale te priganja, a?« Spustil je volan in potrepljal zajemo vrečo. »Čeden trebušček ima.« »MisllS da bo kaj zame?« Je z nekakšnim upanjem vprašal Jackie, ko je Jim-my spet poprijel za volan. »Hm .. .« Je zmlgnll Jimmy. Menda mu Je bilo vseeno. »Poskusi uganiti. Prižgi ml cigareto. Ce SveplenTta ugasne, ne bo nič.« Jackie Je hlastno poiskal v žepu zavojček cigaret In žveiplenfke. Ko Je z vajeno kretnjo še sebi namestil cigareto, Je prasnil in — plamenček je v hlipu ugasnil. • Jlmmy se Je zarezal. »Kaže. da tudi teflorat ne bo nič.« »Naj poskusim še enkrat?« »Zastonj. Na tem usranem proplhu še smodnik ne bi gorel. Potrpi! Tn nikar se ta.1«) ne kremžl.« »Prekleta vojna!« Je škrtnil Jackie, »Priemoleno pretepanje.« »Kako to misliš?« »Mislim?! Kdo pa še kaj misli?« Je vzrojil Jimrny. Potem sta dolgo molčala. Džip Je od-akaikoval kot fižol na rešetu. »Lahko bl Jih že naklestlli. kot smo petinštiridesetega naklestlli tiste opice tamle preko v ...« »V Hlrosimi.« Je dopolnil Jimmy. »V Hiroslmi.« Je ponovil Jaokle. Ogledoval Je temni pečat na vreči, ki Je bil zalit in odtisnjen tako, da še bolha ne bi mogla skozenj. »Dve ali tri take, kot je bila tista, bi Jim dodobra zmehčale i)litice.« »Kaj trli Ena, Jaokle, ena sama, do vrha nabita z atomi, bl bila dosti. Ampak bolj gosposko je seveda, če se potikamo okrog kot vollkovi.« » Jaokle na to W odgovoril. Pogled se miu Je dobesedno prilepil na vrečo. Jlmmy Je nervozno smuknil. »Nikar tako ne bulji v ta žakelj! Saj ti bodo oči zmrznile.« Isti hip je pred njima na cesti zazijala velika Jama. Jimmy Je spretno za- zapečatenl vampaeti pošasti vendarle nekaj tudi zate.« • »Mogoče,« Je z zadrževanlm upanjem rekel Jackie. ko Je z užttikom Vdihnil prvi dim. »In ne reci jI vampasta pošast, da tistega, kar nosi zame, kje spoloma ne izbljuje. Poštne vreče so občutljive za take reči.« Oba sta se zarežala. Kmalu potem je džlp zavil v porušeno luiko. Ustavil se je pred zijajočlm trupom lzkrcevalne ladje. Štabni narediniik mornariške pehote, ki Je imel na skrbi pošto, Ju Je že čaikal na mostlču. 2veplenka ni lagala. Pisemce Za Ja" dkieja. ki so ga našli v drobovju vam-paste pošasti, je bilo zelo čedno lepo napisano in tudi dišalo je: My dear Jackie. Sporočam ti, da se nameravam v krat- F. Soier V redu vil in ustavil. Lijak Je bil tako globok da sta se oba nehote dvignila s sedežev. Kar sta zagledala. Jima je vzelo sapo. Lijak Je bil pravzaprav grob. Nepokrit množični grob vojaških in civilnih cunj, primrznjenih na brezoblične gmote belega in rumenega človeškega mesa. Prav na vrhu Je ležala razgaljena domačinka. Bila je mlada ln otrok, ki se ga Je oklepala, mogoče nj bil njen. »Strašno!« Je zamrmral Jackie 'n se odhrkal. »Bedasta vojna!« je pristavil Jiminy in spet pognal. Iz kotov ustnic sta obemp še zmeraj viseli neprižgani cigareti. Vozila sta še nekaj časa ko Je Jtckie nezavedno znova segel po žveplenkah. »Jlmmy!« je radostno vzklhknil Jackie »A?« »Glej! To pot sem prižgal.« Jimm'y je z nebrižnim pogiedmn a*J prej ošinil neprijazno zavaljeno vrečo ln nato prijateljevo roko, v kata-e zavetju je Se vedno trepetal plamenik dozorevajoče žveplenke. »V peklu vsaka prižge,« Je mrko rekel skozi zobe. Nato se Je nasmehnil ln dodal: »Potemtakem Je v tejle kem poročiti. Bodoči mož jo lastnik garaž v Kaliforniji. Trosim te, da vrneš mojo fotografi Jo, ki sem 11 Jo dala pri odhodu iz San Frančiška. 2elkn ti sko-rajšen povratek. Tam n;i Koreji najbrž ni preveč lepo. Vrni se živ ln zdrav. Marylln. Tisti dan nj bilo Jackija ne h kcsllu ne k večerji. Poikazal se je šele pozno zvečer v četnem štabu, kjer je kratko raportiral; »Inianterist Jackie Sulllvan prostovoljno na razpolago za vsako akcijo!« Preudarni poročnik ga Je brez besed vpisal med izvidnike. Naslednje dni je mornariška pehota vrgla Severne nazaj ob obali za dobrih osemdeset kilometrov, riill so se za vsak meter. In Jackie s svojo četo Je bil od vsega začetka čisto spredaj. Naposled so prednje polike zamenjal iz rezervami. Četrt; dan po vrnitvi v zaledje so razdelili odlikovanja Odlikovanih Je bilo šest mož iz Jackijeve čete, med njimi tudi Jaekie. Njena fotografija je bila še zmeraj z nJim. Po polkovnlh svečanostih ae Je Jackl- Jeva četa zbrala v Jedilnici. Besedo je imel Jimmy. V levici je držal poln0 čašo z desnico se je opiral na velik papirnat zavoj. Najprej je nazdravil mornariški pehoti, ko pa je potihnil gromki hura. se Je obrnil k Jaokiju. »Na zdravje Jackie!« Vsi možje so uprli oči v Jackija. »■Na zdravje, fantje, živela mornarica,« Je malodušno odvrnil Jackie, dvignil čašo in spet odložil na mizo. Pijače se ni dotaknil. A medtem Je Jimmy že stopil naprej ln postavil pred JaciklJa tisti papirnati zavoj. Jaokle ga je vprašujoče pogledal, »Zate Je,« je resno rekel Jimmy. »Od nas vseh. Odprl.« Jackie. ki od začudenja ni mogel niti vprašati, kaj naj to pomeni, je nemo ubogal. Razvil Je papir ;n — ostrme.l. Pred njim Je obležal cel kup fotografij samih ženskih obrazov. »Tvoja Marylin spada uuMMMh m namrgođeno rekel Jimmy. »Kar h*»rrzl jo!« Jackie ni mogel verjeti lastn.ir. očem. Toliko žensk! Toliko fotografij ženskih obrazov. Tudi lepi obrazj s() vmes —\ lepi obrazi zavrženih, pozabljenih, nezvestih m priložnostnih ljubic njegovih tovarišev... »In kaj — kaj boste s tem?« je za-Jecljal. / »Boš že videl. Dajmo! Kje jo Imaš?« »Tu . .« Jaokle je nehote kakor mesečnik izvlekel svojo'gremko svetinjo 'z naprsnega žepa in jo ravno tako na pol nezavedno spustil med ostale na mizi. »Tako ...» si je odahnil Jlmmy. »Zdaj pa sedJ .. . vzemi tale papir ... in lepo piši!« JaOkle, ki se Je že začel počasi osve-ščati Je hotel nekaj povedali, a Jiinmy mu je potisnil v roko pero in ga trdo prekinil: iPiši, sem rekel! Glej, da fantov ne razočaraš! To Je maščevanje nas vseh.« In Jacikle je ubogljivo oisal, kar mu i* narekoval Jlmmy; Draga Marvlin, bodi tako dobra in poišči si svojo sliko. Ostale ml. prosim, vrni. Resnično ml Je žal. da se pri najboljši volji ne morem spomniti, kateri od vseh teh obrazov je tvoj. Jackie. Ko 1e Jackie končno ves noten pero odložil, je napeti molk spet razživel gromki mornariški hura. »V redu,« Je še rekel Jackie in na dušek Izpraznil tisto lWQ ki Je prej ni. 54