Leto UI Ma US. V UoMIflil v toreh 11. mila 1926. Cena Din 1'SO LOvENSKI lihaja imi imm p o i •!«»•, lintaiil lm irmlkt, — laaacanli do dO petit a 2 D, do 100 vrst % J 50 p. Teeji in&erati petit vrsta 4 D; notice, poslano, tziave, reklame, prekflci beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — mseratni davek posebej. — n8l*vaasiu Ifarof velja letno ? Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Oprnvauttro: Enaulova ulica stat. 5, pritličje. — Telefon itev. 304. Uredništvo Kanilo ;a ailea it. 5, I. nadstropje. — Telefon stav. 34. Poitniaa plaćena v gotovini« Severni tečaj dosežen Ameriški hsmander Byrd ie o soboto z a.ropSansm dosegel seuernl tečaj In se srečno orali. — Poraženi Hmnndsen ran le proi čestital. Newyork, 9. maja. «Newyork Times* favIi^K), da ie ameriški poročnik avija-tik Pvrd dosegel severni tečaj in se je nepoškodovan včeraj ob 16.30 po 1512 ure trajajočem poletu vrnil nnz. i na 6walbard. Tudi «St Louis Post-Dl-spateh* javlja, da je Byrd dosegel severni tečaj. V Kmgsbavu je bil Byrd viharno pozdravljen od množice, čestitaj sta mu na uspehu prav iskreno tudi Amundsen in poveljnik *Norge» Nabile. — VVahington, 10. maja. Dražavni tajnik za mornarico VVillbourg je izjavil: »Poročniku Bvrdu lahko vsi naj-Iskreneje čestitamo Tudj mi občutimo veliko radost, da se j2 Bvrdovo podjelo tako sijajno obneslo.* Državni tajnik za vojno Dawis »e izjavil* »Vsi Američani se moramo veseliti velikega triumfa. Mi občudujemo po-Kun svojega ameriškega rojaka. Ni to samo tehnična, marveč občudovanja vredno moralna zrnata. Država, ki ima tako pogumne sinove, si bo znala pomagati v urah potrebe.* — Oslo. 10. ma;a. Poročnik Bvrd je včeraj ob 1.53 zjutraj odplul iz Kings-bava na severni tečaj. Njegov veliki aeroplan tipa «Fokker» vodi pflot Ben-net Byrd se je sinoči vrnil; izjavlja, da je dosegi severni tečaj. Na potu je bil nad 15 nr. Če je ameriška vest o Brrdovem poletu na severni tečaj resnična, o čemur pa ne moremo dvomiti, ker je čestital drznemu letalcu sam državni taj- nik, je borba za severni tečaj odločena. V tej gigantski borbi so zmagali torej Američani in njihov triurni je razumljiv tem bolj. ker so imeli proti sebi najznamenitejšega raziskovalca polarnih krajev in zmagovalca v borbi za južni tečaj Roa'da Amundsena. Pomen tega dogodka za znanost se seveda še ne da oceniti. — Bvrdov polet s Svalbarda (Spitzbergov) in nazaj je trajal 15 ly2 ure. Ker se je v razmeroma tako kratkem času vrnil, lahko sklepamo, da na severnem tečaju ni celine, ker bi se bil Byrd v tem slučaju gotovo usta v M. da pregleda in prouči najskrajnejšo severno točko našega planeta. Amundsenu ne preostaa torej drugega, nego poleteti za Bvrdom in si priboriti drugo mesto, kar pomeni moralni poraz, kakor ga je doživel na južnem tečaju kapitan 5cott ki mu je odnesel Amundsen zrnato izpred nosa. Da ta udarec za Amundsma in n:egove rojake ni posebno prieten, si lahko mislimo Saj se je drzni Norvežan dolga leta pripravljal na to drueo veliko zmago, ki ji ie posvetil vse svoje moči. pa tudi ogromni izdatki za organizacijo ekspedicije so zdaj tako rekoč vrženi proč. Edini pomen, ki pa ima zdaj Amundsenov polet, ie ta. da even-tuelno prouči severni tečaj, če ni te?a storiJ že Bvrd. Bvrdova zrnata je ol>-enem hud poper ca Italiane. ki so bili zelo ponosni, da se ie gradila «Norge» v njihovi tvornici. IGlej tudi porodilo na 3. strani!) AnSleSbi stauhujočl odklanjalo posojanja Kljub neuspehu dosedanje stavke računa stavkovno vodstvo na uspeh« — Oklopni avtomobili ni londoncTxih ulicah« — Napad na vlak. — Stavkujoči odklanjajo boljše viško denarno pomoč. T — »O t— '* *---»1 3- m xi »jeneralnr s*, vke Je *e lahko dobiti iasuo ralna stavka ni u ? pela In da a. pop um. Zlasti se je ponesrečil promc* rri štrajk. Vprašaje prcnrtta je že tak3 urejeno, da Je bilo včeraj 2574 vlakov v pr metu. Po vseh -restih je nzuntega stavljenih na razpolago mnogo avToonroibiisov in privat-r - -.- -~ bfl v. Parlamentarni v dr'teln delavske stranke se trudijo, da pr'de d j novih pogajanj med vlado in delavci, oda fcj e tre m*] en je ovirajo ved tel j i stavke, ki rač-tnain, da bo v Londonu in drugih već-Jh mes:ih zmanjkalo živeža in da bo tako stavka vendarle uspela. Zato nočejo ničesar siisar! o kakem kompromisu. Ved tel j i «;a\ke sknšajo okrepiti svoje poricije s tem. da pritegnejo v stavko se Salati ka-cez rije delavcev. Deloma so začeli stav. kati peki in deavci v električnih centralah. Voxfi*elj: železničarjev 53 cKc::;li, da prepreke z vs-> ostrostjo dovoez ži.eža in drugih potrebščin. Po naredbi vlade je prispelo v London več opremjenih vejn h tankov. Ti tanki imaj j nalogo zasigurat! neoviran promet trarnvaja in ornrrbusov. Več parkov v Lojrdjcu je zaprtih, ker so se v njih zbi- | rah stavkujofi za n2pade na stavkolomce. — L on Jon, 10. maja. \1^da vzdržuje rod in mir. število prosi.ov Ijcev v prometni s!'xTbl znaša sedaj 92.000, V južn h krajih ;e 50't delavstva ostalo pri delu in ne sodeluje pri stavki. — London. 10. maja. Na vlak, ki Je vozil iz mesta Crewe proti Londonu, so bili pri nekem mostu oddan- mnogoštevilni streli, namei jen.' stroje\T>dJi m kurjaou. NL^ta >ria zadeta. cBritish W rker» javlja, da je vlada neki transport živil in življenjskih potrebščin, določen za Hvdejnark zavarovala s 6 okicpnimi avomrb:!L Vlr.cia si:u-ši aa ta na5n množicam impunirati :j stavkujoče spraviti v strali. — London, 10. maja. Delo v vseh ve5-jib električnih centralah Je kljub pTokami-rani stavki norma'no. Mleko in živila se dcvaiajo s p mo»jjo vojnih ladi?, ki voz jo tudi pc^io. Nadškof Canteb >uryski je odredil, da po cerkvah molijo za odstrcirtcv knre. Uradno javljajo, da včeraj ni bPo nikukih resnih incidentov. Pri komun stičnih iisriV so bfe izvedene hi§ne preiskave. S a vk vno vodstvo Je o klonil-* ponu4. bo mes' ovske mt^macl"^«r1 jtl^d« denarne p-m ći. Vse d prsi ne čeke Je ▼ dstvo poslalo nazaj v Mo:kva Konflikt z Bcigarijo I Pred demarša filiale ant^nte — Beograd, 10. maja. Bombni atentat v Strumici je izzval po vseh naših južnih krajih med prebivalstvom povsem opravičeno ogorčenje. Včeraj so se vršili na več krajih protestni shodi, ki zahtevajo najodločnejši nastop naše vlade napram Bolgarski. Resolucije po-vdarjajo, da naj na^a vlada po posredovanju Društva narodov končno zahteva razpust makedonskih organizacij. Velik zbor se je vršil v Stinu. Tega zbora se je udeležiio nad 15.000 oseb Dogodki v južn? Srbiji s:> znova izzvali vprašanje niškega sporazuma, ki je bil. kakor znano, sklenje i š; za časa vlade g. StamboiijsKega. Jugoslovenska vlada bo najbrže zahtevata ou Boćfcar-nke, da se v vseli podrobnostih izvede ta sporazum. O zbližanju Bolgarske in Jugoslavije diniomatični kro^i živahno rajcpravuajo. Bolsrari na glasa jo. da je bil niški sporazum sklenjen proti volji bolgarskega naroda in je biJ tudi eden glavnih vzrokov, da je bil pozneje gosp. Stair.boljiski strmoglavljep v B — Pariz, 10 .maia Pričakovat« ie v najkrajšem časa da naprav'jo č'ani Male antante v smislu sklepa tem^švar ske konference skupno dem ar Jo pri madžarski vladi glede falsifikatorske afere. V tej aferi so direktno interesi-rane države Male antante. ker je i-;> tovljeno, da so Madžari falsificirali tudi čehoslovaške krone. Ta demarša se napravi ▼ sorasju s francosko vlado &3 ta KONGRES PROSTOZIDARJEV V BEOGRADU — Beog'ad. 10. maja. Po poročilih \z Pariza se vrsi 7B. maja konferenca franco« »kih svobodnih Zidarjev, ki bo rszpriv!jaU o prrp>r«rah z« velik kongres svobod r i h zidarjev, ki ee vrši meseca julija ali sep« tembra v Beogradu. Tega kongresa se ude« leže zistopnik.i prostozidarskih lož vse Evrope. Po kongresu bodo razni izleti v vsa večja mesta Jugoslavije. Ozunovlžeon vlada o akutni Krizi Vladni peraz rri volitvah t inierparlamentarnem odboru« — Poostritev razmerja med radikali in radićevci. — Kaotična situacija« — Beograd. 10. maja. V soboto je bil s 14 proti 12 glasovom iz\-oljen za predsednika interparlament^rnega odbora g Ljuba Jovanović. Za niega so g'a-sovali tudi radičevci. Izvolitev g. Jo-vanovića in nastor> radčevcev sta izzvala spletno scnznc'jo in živahne ko-n.entarje v po!iiičn: javnosti. Radikali danes odkrito priznavajo, da ie vsled nastopa r^l'čevcev izključeno vsafco resnejše Si>delovsni2 z g. Steranom Radićem. Radkali konstatiralo de^stve. da g Ster-an Rade sistematično deluje proti sporaz mu. Radikarl s skrbjo iii strahom gledajo nn 14 mai ko se prične v naroini skuršč'n! raznrava o korupciji. Odprto izražajo bojazen, da ni nemogoče, da jih Rad ć v naiboli kritičnem trenutki? zapusti. Z obziren na to postopanje rr.3r čevcev se vleda g. Nikole Uzunoviča nahaja v izredno tež r vnem položa'n. ker uvideva. di radi Cev ci ne morejo niej dati n'kakih famstev in so nezanes-Ii.vi. Položai vlade W težaven Pn-lit-čni krogi celo naglas '-\ da ni sedai drugega iz'oda :z ttii-e s?tuac:.ie kakor razpTs novih vciitev. Vlada g Uzunovi ća živi zr unje svojdneve :n brez pre-tiravan'a lahko reu'mo d* ni izkiiuče-no. da bo >l?da z. Ni-ole Uzunovica še pred 14, msjjra odsicnilr. Ta konik ie sicer težaven, ker ti javnost dobila vtis. da se je vlada zbala d?bate o kj-rupc'Ji v naredni i>l:upš-lni. Današnja »Politika« konstatira, da sodelovanje z g. Radićem ni dalje mogoče, ker Radič zasleduje jasen in dobro premišljen načrt kako bi boljsevi-ziral našo državo. To je vsem jasno, samo opozicila skuša danes koketirati s Stepanom Radićem. Predsednik interparlamentarne^! odbora g. Ljuba Jovanović je danes po-setil skupščinskega predsednika Marka Trifkovića ter ga naprosil da se jutrišnja seja skupščine konča ob 11. dopoldne, ker ie določena za 11.30 dopoldne seja iiiterparlamentarnega odbora, na kateri predava generalni tajnik mednarodne interparlamentarne unije Boitier. Beograd. 10. maja. Danes dopoldne ni bilo nikakih nepričakovanih političnih dogodkov. Z napetostjo vse pričakuje kntičnega dne 15 maja. Radikali napenjajo vse sile. da bi si zasigurali svojo pozicijo. Tudi vlada sama gleda dobiti od Stepana Radića garaneje, da radićevci ne bodo delali ovir in neprilik v debati o LorupcijL Danes živahno komentirajo Pribićevićev govor na shodu v Okučanih. kjer je naglašal, da bodo samostojni demokratje prevzeli vodstvo v politiki narodnega in državnega edinstva, ker ie sporazum popolnoma bankrotiral. Radikali priznavajo odkritost govora Svetozaria Pribićevića ter so mu nekateri tudi čestitali na sijajnem uspehu. Vsi znaki kažejo, da se vlada i nahaja v krizi. Mi napovedi* sKoraifnjin volitev Uzano vic si ne 117a v Iconriclislto debato« — Dva shoda Stjepana Radića in Svetozarja Pribičevića. — Zanimive izjave o radikalih. — Beogrod. 10. maja. Položaj vte= de g. Nikole Uzunrovića je ^e:o reja» sen. Iz vladnih krogov prihaja inror* macija, da ni izključene, da pride še Ered 14. t. m. do pade:: vlade, ker gosp. zunović ne more stopiti z nesigur* nostjo pred Narodno skupščino in ru skirati, da pade njegova vlada ni vpra» šanju korupcije. V Pašićevem rtano* ' anju so se včevaj ves uan vršile kon* ference voditeijev radikalne stranke. Radikali so zelo v skrbeh, ker so jim radićevci preveč nezanesljivi. Radikali poskušajo, da z radićevci na pravi fo karšenkcli si bodi aranžma, Z ozirom na omajani položaj vlade g. Uzunovi* ća se širijo vesti, da je g. Uzunoviću zasiiiuran vohini mandat. Pašićevci za* gotavljajo zopet, da pride po dcmisiii te vlade popolnoma druga kombinacija na površje. Vsi pa so prepričani, da so volitve edini možni izhod iz kaosa. — Beograd, 10. maja. Vesti o mož* nosti novih volitev se bolj in bolj mno* ?e. Včeraj so razne politične stranke priredile več shodov, na katerih so po* slanci poročali o situaciji. Stepan Ra* dić je imel zborovanje v Tolisi pri Vin* kovčki. Shod je bil mestoma zelo bu* ren. ker so navzoči g. Stepami Radiću očitali, da se je izneveril republikanski ideji. Gede radikalov je g. Radić ome* nil. da radikalna stranka ni več prava reljaška s .ranka. Radikali so že dol.go na vladi in zato imajo mno^o gospode in advokatov ter le 30 do 40 pravih se* H ako v. S temi sestavimo pravo sel j a* ško stranko. Nikdar več ne dovolimo. da kak lopov zopet postane minister. Mi ostanemo v vladi in nočemo iz nje. Stepan Radić je v nadaljnem svojem govoru napadal oba radićevska mini* sira dr. Šuperina in dr. Nikića, k skle* pu pa pozval somišljenike, naj se skrb* no pripravljajo za volitve. Lep ie bil shod SDS o Okučanih pri Novi Gradiški. Kljub sobotnemu slabemu vremenu se je zbralo v nedeljo dopoldne v Okučanih nad 8000 ljudi. Pokazalo se je, da tudi v teh krajih Hrvatske rapidiio narašča SDS. V svojem poldrugo uro trajajočem govoru je g. Svetozar Priblćević govoril o najnovejših političnih dogodkih, zlasti o blamaži, ki so jo doživeli radikali povodom volitve predsednika interparlamentarnega odbora, ko so radićevci glasovali za Ljubo Jovanovića. V nekaj dneh doživimo še večjo senzacijo, kajti strmoglavljena bo sedanja vlada g. Uzuno-vi§a. Ta vlada je že mrtva in preživlja zadnje pretresljaje . Radikali ne smejo pričakovati kake pomoči od SDS Najprej morajo radikali opustiti sedanjo politiko in se jasno izreči za politiko narodnega in državnega edinstva- Drugič se morajo razjasniti ne vzdržljive prilike v radikalnem klubu. Radikali morajo popolnoma obračunati s korupcijonisti v svoiih vrstah. Končno je g. Svetozar Pribićević naglašal, da stojimo neposredno pred volitvami; samostojna demokr. stranka zre s samozavestjo v bodočnost in upa na končno zmago. Se*a narodne skupščine Volitve v tri nove odbore. — Nadaljevanje debate o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Avstrijo« — B2-grad. 10. mala. Pred današnjo se;,-» Narodne s.kuoščine so se sestali vsi parlamentarni klubi, da določijo svoie člane za tri nove skupščin-ke odbore: 1. odbor za proučavanje o valorizaciji in investicijah delniških industrijskih družb, ki so obvezane r.a javno polaganje ničunov; 2. odbor za zakon o škodi onih oseb v Crni gori. ki so io trpele v času od 25. novembra 1918 do 30. decembra 19?5. 3. cdbor za zakon o sprememb^! m dopolnilih vojnoodškodninskega zakona. Pred skunščins^o seio je bil tnd! sestanek klubskih načelnikov pod predsedstvom Marka Trifkovića. Dosežen je bil sporazum, da odpošljejo v Korenje odbore radikali 9. radičevci 4. samostojni demokratie in davidovičevci po 2. klerikalci, muslimani in zemljoradnju po 1 člana, Plenarna skupščinska seja je pričela ob 10.30 dopoldne. Ker posamni klubi še niso določili svojih članov v imenovane tri odbore, ie skupščina prešla na dnevni red. k razpravi o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Prvi je govoril musliman posi. Salih Baljić, pritožujoč se, da pogodba ne vpošteva gospodarskih interesov Bosne in Hercegovine. Nemec posL dr. Emil Kraft ie izjavil da bo glasov-d proti oogodbi. ker ne Ščiti fcs-natskfh vinskih producentov. marveč samo favorizira vinogradnike v Sloveniji. Posi. dr. Ilija Sumenkovič omenja, da je pogodba skodli iva za naše gospodarske interese, ker je Avstriji dovoljeno, da brez razloga lahko zapre svoj trg raznim našim produktom. PosL dr. Ljudevit Pivko (sam. dem.) je izjavil, da bo njegov klub glasoval proti pogodbi iz go« po d arskopolfričnih razlogov. Posi. dr. Kraft jc nato začel govoriti o narodnih manjšinah ter ie prišlo med njfen in voditeljem SDS nosi. Sv. Pribičevićem do ostrega konflikta. Debata je bila ob 13. zaključena in ie zbornica nato pre la k volitvam čkmov v tri nove parlamentarne odbere. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne s istim dnevnim redom. Ljubljanska nedelja Kdove koga so se usmilili včeraj vre TKciiski bogovi, ali športnikov ali pošt~-jev, ki so Imeli tjrrrbolo, ali invalidov, ki $0 imeli cvetlični dan, ali pa naših neumornih Cirilmetodarjev, ki so tako vsestransko pripravili Jtrrjevanje na Gradu. Morda so hoteli ustreči tudi gasilcem, ki so praznovali Florijanovo nedeljo? Skraika: naklonili so nr/.j krasen pomladni dan, na kakršnega si v deževni soboti nismo upali in misliti. Malo mrzlo je bilo sicer, a solncc je vabilo tako prijazno in veselo, pa se je naš ženski svet pogurrmo odločil za nove pomladne toalete, ki so odele ljubljanske ulice, zlasti Selenburgovo in Aleksandrovo promenado ter tivolske d-evorede v pestre, ž*ve barve. Ulice so vrveie, kakor že dolgo ne, z dežjem vred so bile pozabljene vse moreče skrbi. V Kinu Matici ie v okrilju agilne Zveze kulturnih društev predaval g. dr. Rus o prvi pomoHi pri nezgodah. Zanimivo predavanje je bilo dobro obiskano kljub lepemu vremenu in kljub istočasnim drugim prireditvam. V Unionu so zborovaM hišrai posestniki in manifestirali proti nameravanem podaljšanju stanovanjskega zakona, na magistratu je pokazal jubileja: občni zbor ^Ilirije«, da je postal sport £0 tadl v LJubljani *h >iiahig«, po mestnih ulicah pa so orale deklice s prodajo cvetk skušale olajšati žalostno usodo trpinov invalidov. Ljudje so jih nnjazno sprejem alf, poznalo pa ;e je, da so še nezaupni radi zlorabe, ki se je vršila s cvetličnimi dnevf v prošlih letih, ko ni bilo nobene nedelje za oddih. Upajmo, da bo policija letos striktno izvajala odredbo velikega župana in dovolila cvetlične dni res le za splošno človekoljubne namene. Popoldne je bila glavna deviza Ljubljančanov vseh slojev: na Grad! Vsi dohodi so bili natrpani, zlasti pa Študentovska ulica, kjer je promet radi silnega navala kar zastajaj. Na Gradu samem je bila gneča, kakor že dolga leta ne. Veselja, prepevanja in vzklikanja ni bilo ne konca, ne krala. Gotovo so prišle na svoj račun tako tudi podružnice CMD, ki *o Jurjevanje priredile. Velik je bil naval tudi na Kongresnem trgu, kjer se je vršiia vsakoletna tombola poštarjev. Sreča je bila najbolj naklonjena trgovsekmu pomočniku g. Avgustu Stcfan-čicu. ki je kot prvi dobitek dobil kompletno spalnico iz hrastovega lesa. Nadalje glavne dobitke so dobili gg.: Ivan Trampuž f« Zgornje Šiške, carinski uradnfo Gjorgje Roksvić in Andrej Koši.- ter gdčna. Jožica Vrdmar s Starega trga. Gasilci so včeraj svečano proslavili praznik svojega patrona sv. Florijana. Okoli 500 se jih je zbralo v krojih pred Mestnim domom, od koder so z dvema godbama odšli k maši v florijanski cerkvi. Po povratku pred Mestni dom jo bila najstarejšemu gasilcu g. Francu M e d i c u, ki je že 47 let Član gasilskega društva, izročena častna diploma. D oči m smo v LjubljiJii včeraj — danes se :e vreme zopet skesalo — uživali pomladno solnce, nam poročajo z Gorenjskega, da je v nekaterih pokrajinah tudi včeraj neprijetno dežvalo, ponekod celo snežilo. Temperatura je ponekod znašala komaj 4—5 stopinj nad ničlo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Precej ponudb in precej povpraševanja. Prodano: Hlodi smrekovi, jelovi, od 25 cm naprM od 4 m dolž., fco. v n. p. 3 v., 180 Din; hrastovina merkantilno rezana, I., IT., ostroroba, od 14 cm napr., 52 in 60 mm, od 2, 2.30, 2.50, 2.70 in 3 m, 80 mm, od 3, 3.30, 3.60 in 4 in ico. v. Sušak 3 v., 1200 Din; hrastovi plohi obrobljeni, ostrorobi (podnice), 53 mm, 2.80 in 2.83 m, 43 mm, 2.65 na fco. v. meja, 4 v., 1350 D. 2itni trg: Malo ponudb in malo po-vpraševarjn. Prodan 1 vagon koruze teo* Srem, 142.50 Din. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.96—11, Praga 167.82—168.82, Pariz 180.54—18234, New-york 56.54—56.84, London 275—276.20, Trst 36.19-^7.39, BerHn 13.496-13.536, Dunaj 800.50—304.50, INOZEMSKE BORZE. — Curin: Beograd 9.11, Pariz 16.30. London 25.065, Newyork 516.875, Milan 30.67, Praga 15.30, Dunaj 72.975. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* dne 11. maja 1926. Stev. 105. Občni zbor hišnih posestnikov v Ljubljani V veliki nnjonski dvoranj f )e vršil v nedeljo dopoldne tri ure trajajoči občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v L ubijani, kl ga je ob razmeroma siabi udeležbi otvoril predsednik g. Ivan Trdih. Podal je obširno poročilo o društvenem poslovanju zlasti o borbi za odpravo stanovanjskega zakona. Društvo ima sedaj 1400 članov; udeležilo se je kongresa hišiih posestnikov v Zagrebu. Po nraosih intervencijah v Beograda se je kontno doseglo znižanje h:"$no-na;emninskejja davka od 2,1 na 12 odstotkov, veljavno od 1. januaria 1926 dalje. Ljabljana plačue kljub temu se vedno najvišji hišni davek, nobeno me^to v Evropi ni davčno tako obremenjeno. G. Fran Ks. Stare jc nato pojasnjeval stanovanjske razmere v Ljubljani ter navajal več kričečih slučajev, kako se s stanovanji baranta. Po b!aga:niškem poročilu, ki ga je podal g. Urban:č in glasom katerega znašajo celokupni društveni dohodki nad 92.000 Din. in izdatki nad 91.000 Din„ je občnf zbor z odobravanjem Izrekel odboru absolutorij in na predlog ravnatelja g. Vidica izvolil sledeči novi odbor: Ivan FreDh, Fran Ks. Stare, dr. Josip Fegallv, dr. Lovro Požar, Josip Urbanlč, Ma-kso IlrovaHn, Jože Pire, Janko Jeglič, Aleksander Gjud, kanonik Sušnik, Simon Kmetec in Avjrust Jenko: pregledovale! računov: gdč. Antonija Kadlvčeva, Josip TribuČ in Avgust Bukovic Predsednik g. Ivan Frelih je nato pretita! zelo obširno izjavo, po kateri se občni zbor Prveza društva hišnih posestnikov v Ljubljani odločno zavzema za odpravo sedanjega stanovanjskega zakona m za svobodo razpolaganja s stanovanji. Sta.no-vanjski zakon izključuje pri razdelitvi stanovanj večino, produktivnih slojev tako obrtnike, trgovce, proste poklice in zasebne nameščence in povzroča neznosno razner-Je med lastniki in najemniki. Če bo stanovanjski zakon še nadalje trajal, mora razvoj mest popolnoma zastati. NI treba imttl strahu, da M s stanovanjsko svobodo cene stanovanjem narastle do pretirane višine. Cen« se bodo ravnale ne toliko po »ahtev-1 ih lastnikov, ampak tudi po ponudbi najemnikov. V aaikrajše-n času se bodo po odpravi stanovanjskega zakona cene same izravnale in se prilagodile na plačilno zmožnost najemnikov Hišni posestniki nimajo nanrena pretiravati najemnin, niti ne po nepotrebnem stanovanj odpovedovati. Da ra ostanejo najemnine v starih faflsa na nizki siopnji tudi v prostem prometu, je potrebno, da se hišni davki v SIovimUi izdatno znižajo. Resolucija pravi dalje: Da se omogoči preskrba v resnici manjkajočih stanovanj, je potrebno: 1. Država naj zida ta vsa orade takoj lastna poslopja. Na ta način bi tflo v Sloveniji na stotine stanovanj na razpolago. 2. Obrestna snem za hipotek srna posojila naj se zniža. Zlasti bi bila Narodna banka dolžna dajati cenene kredite z* rove stavbe. 3. Občiae naj pospešilo stavbna dela s tem, da skušajo pritegniti zasebni kapital. Nova občinska sUncvarja naj če v prvi vrsti uporab« za delo-žirance, ne pa za prote ž Irance. 4. Za nove stavbe je neobhodno potrebno podaljšanje uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dne 1°. junija 1920. 5. Največja krivica za hišne lastnike po sedanjem stanovanjskem zakonu Je prrvflegij zaščite državnih uradnikov. Državnim uradnikom je moral lastnik dajati stanovanje za nizko ceno in Še od tega le moral plačevati davek kot od druge najemnine. Takega privilegija nima noben stanovanjski zakon v drugih državah. Pred zaključitviio občnega zbora je predsedink g. Ivan Frslih naznanil, da se namerava prirediti v dneh 6., 7. In 8. septembra mednarodni kongres hišnih posestnikov v Ljubljani, katerega se udeleže zastopniki društev hišnih posestnikov Iz vseh krajev naše države rn katerega bodo povabljeni tudi zastopnik hišnih posestnikov iz Češkoslovaške, Francije, Italije, Nemčije in Avstrije. Občni zbor je to obvestHo z odobravan em vzel na znanje, na kar je trfl občni zbor zaključen. Športna nedelja Juniorski nogometni turnir Zmaga juniorjev Ilirije. Da da nogometnemu naraščaju naših Jcfubov priliko pokazati svoje znanje, jc priredila Ilirija v okviru jubilejnega tedna jimiorski turnir, katerega 90 se udeležili Gradjanski, Hašk, Hermes in Ilirija, Naša javnost žal še nima pravega razumevanja za take prireditve, tako da obisk tekem ni bil zadovoljiv. To je tem bolj škoda, ker »o mladi nogometaši nudiH res lepe in za« nimive tekme, posebno še naraščaj Ilirije, ki je danes v državi brezdvomno najjačji. V »oboto sta se od'grali tekmi Ilirija — Hermes in Gradjanski—Hašk. Zmagala sta Ilirija in Gradjanski. ki sta prišla v nedeljski finale, dočim sta se Hermes in Hašk pomerila v predtekmi. Ilirija — Hermes 5 : 1 (1 : 1). Dasi Ilirija ni postavila v boj proti Hermesu svojih najboljših moči, je vendar i2w>jevala vfsoko zrnato, kateri ni opore* kat i. Hermes se je dobro upiral v prvem polčasu, v drugem pa je popustil in kapi* tuhrai pred tehnično superiornim nasprot* nikom. Pri Hermesu je ugajal vratar, dober je bil tudi srednji krilec Sodnik g. Fink. Gradjanski — Hašk 3 : 1 (0 : 1). Kot drugi par sta nastopila zagrebška rivala Gradjanski—Hašk. Prvi v modrih, «irugi ▼ karminast:h dresih, kar je dajalo ttkmi prav pestro sliko. Zmagalo je fizično jačje moštvo Gradjan^kega. dasi je bil Hašk tehnično skoraj boljši; bil pa je pred golom zelo neodločen. Prvi polčas je Hašk vodil z 1 : 0, v drugem pa je Gradjanski €?osegel 3 gole. Njegova zmaga je bila za* služena. Tekmo je sodil g. Vodišek. Obe sobotni tekmi sta sc vršili ob naj* ltujšcm nalivu. Hašk — Hermes 5 : 2 (3 : 1). Pri nedeljski tekmi je zasluženo zmagal jT'ašk, ki je predstavljal tehnično mnogo jjčjega nasprotnika. Lepo je igral zlasti na* padalni trio. Hermes je imel srcer tudi par lepih šans. a je njegov napad preveč okle* vaL Sodnik g. Fink slab. Po tekmi je odbor Ilirije izročil Hašku rrizcalno darilo. Ilirija — Gradjanski 6 : 1 (I : 1). Naraščaj Ilirije jc pri tekmi pokazal svojo dobro formo. Brez posebnega napo« ra j« porazil Gradjan.skga. ki skrvi kot pr* vak zagrebških juniorjev. Zmaga Ilirije je bila zaslužna in bi bila še večja, da ni njen napad v prvem polčasu zastreljal več žo skoro sigurnih £og. Vodstvo je dosegel si* cer Gradjanski, Ilirija pa je kmalu izena* čila. v drugem polčasu pa popolnoma do* minirala. Izvrsten je bil ilirijanski napad, razen Šiške, dobra tudi krilska vrsta, v obrambi je briljiral Jenko. Gradjanski je vzdržal samo prvi polčas. Moštvo topot ni ugajalo m je tudi predneslo precej surovo igro. Vratar sam ima na vesti dva gola, ki bi ju bil lahko ubranil. Radi surovega igra« nja je sodnik g. Vodišek. ki je bil siccT do* ber, izključil proti koncu igre dva igralca. V odmoru med prvo in drugo tekmo so čestitali Iliriji k jubileju zastopniki športnih klubov in ji izročili celo vrsto le* pih in okusnih spominskih darov. Vreme je bilo včeraj športnikom naklonjeno, zato je lil tudi obisk zlasti finalne tekme malo boljši. Hazeisa Poraz Atene v Beogradu. BEOGRAD: Reprezentanca Beograda proti družini ljubljanske Atene 6 : 2 (4 : 1). Vseh šest golov za Beograd je zabila Jova* nov:deva. Tekmi je prisostvovalo razmero* ma malo gledalcev. Beograjčani so bili v stalni premoči, tekma pa kljub temu zani* mivs in živahna. Ljubljančankam se je po* znalo, da so utrujene od dolgega polova* nja. ZAGREB: A5K : Concordia 8 ; 3 (3 : 0). Vesna : Viktorija 7 : 1. Celovec - Ljubljana 3:3 Včerajšnja reprezentančna tekma med Ljubljano in Celovcem je potekla za Ljub« Ijano skrajno neugodno. Ljubljanska repre« zentanca je predvedla v prvih 20 minutah briljantno igro. ki ni pustila Celovčanov do sape. V prvi minuti pade po Uršiču s krila prvi goL V tretji minuti zabije Erman z ra/intn m strelom in lepi kombinaciji drugI goL Malo nato se pridruži še Oman s tretjim golom. Miklavčač je po stari na* vadi zapustil gol, kar je Celovec izrabil in zabil v prazna vrata. Polčas 3 : 1. V drugem polčasu Ljubljana popolno* ma popusti, nakar prevzame vodstvo Ce*> lovec, ki izenači Erman strelja prisoj eno enajstmetrovko dobro plasirano, a jo cek>v* ški vratar čudežno ujame. Cclovčani zabi* jejo še dva gola in postavijo na 3 : 3. Sprejem od strani celovških športnikov je bil prijateljski Posebno zaslugo za ljub* ljansko moštvo si ja »tekel naš tamošnji konzul g. Piotič, ki je mustru zvečer tudi sijajno pogostil. Zvečer je bila ljubljanske reprezentanca v gledališču. Tekmi je priso* stvovalo rekordno število občinstva. Druge nogometne tekme ZAGREB: Juventus (Torta) : Ha* 5:2, Juventus : Gradjanski 1:1. Prt tekmi z Gradjanskim je prišlo do velikega škandala. Igraki so se medsebojno april ta stepH, na kar je vdjia publika na igrišče ter Insulritala igralca Juveaitusa. J ogoslo venski nogometni savez se je pri italijanskem nogo. raeinem savezu brzojavno opravičil radi neljubega incidenta. GRADEC: VVAK : Stunm 2:1. (Prvenstvena tekma). DUNAJ: Prvenstvena tekma Amateure :Rapki 5:0 (4:0), 25.000 gledalcev. VVaeker : Rudolfshugel 1:1, Hertha : Sportklub 4:1, Vienna : Se mu hm Ing 3:3. Amaterji so si s svojo zmago definitivno priborili avstrijsko prvenstvo. PRAGA: CASK : Cechae VIII 8:0, Cechie (Smichov) : Slovan VII 5:4. Važnejše tekme ni bilo nobene, ker so vsa boljša moštva na potovanjih. BRATISLAVA: Madžarski tim : 6sL tim 4:1. BUDIMPEŠTA: PTC : MTK 1:1. PTC si je priboril prvenstvo Madžarske. PARIZ: Jugoslavija (Beograd) : FCZ MILAN: Italija : Svfca 33 (3:0). 4:1. KOD AN J: Reprezentanca Danske slavlja (Praga) 5:4. DRESDEN: Dresden : Leipzig: 6:1. HAMBURG: Severna Nemčija : severna Holandija 3:2. CHICAOO, 9. mala. Hakoah Je porazila chicaško protesijonalno moštvo Sparte. Rezultat 6:1 (3:1). Jubilejni občni zbor Ilirije V posvetovalnici Mestnega magistrata, okrašeni z belo*zelnimi prapori, se je včeraj ob številni udeležbi športnega občinstva in drugih odličnih predstavnikov vršil slav« nostni občni zbor S. K. Ilirije povodom nje* nega 151etnega jubileja. — Zborovanje je otvoril predsednik dr. Berce, Id je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče, zlasti pa vlad* nega svetnika g. Mencingerja kot zastopni* ka velu&ega žurcna, divizi s&ef* generala .'afatovića gerenta dr. Puce, za~>totmiJke tiska, nogometnega saveza in pousaveza • a,SS, zaatonnrKe Viktorije (Zagreb^ Pri* morja, Jadrana, Hermesa, Atene, Slavi je, Svobode itd. Dr. Berce je nato na kratko podal zgodovino Ilirije, njeno ustanovitev in delovanje v dobi petnajstletnega obsto* j a, povdarjajoč ob zaključku, da bo S. K. Ilirja i v bodoče vztrajala na tej poti ter delovala v prospeh slovenskega naroda. V imenu velikega župana je čestital Iiliriji vladni svet Me nc i n g e r, zagotav» ljajoč, da bo vlada v okviru danih možno* sti tudi v bodoče podpirala športni pokret. V lepem in pomembnem govoru je klubu čestital divizij on er general Kalafato* vic, ki je opozarjal na sorodnost vojske in sporta v smeri duševne in tele»ne okre* pitve naroda in obljubil, da bo vojska sport tudi v bodoče vsestransko podpirala. Ko se je polegel viharni aplavz, ki so ga izzvala divizijonarjeva izvajanja, je v imenu mest* re občine čestital predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc V imenu dn2vnikov *Jutra» in «Sloven» skega Naroda* ter športnih poročevalcev pa športni refrent «Jutra» g. Zobec. Vzorno predavanje g. dr. Bleiweisa o pomenu sporta in njega vplivu na dušno in telesno zdravje je zaključilo slavnostni občni zbor, ki je bil ena najlepših športnih manifestacij, kar smo jih pri nas imeli. — Turistovski klub *Skala» sklicuje svojo redno glavno skupščino zs 12. maje (sredo) ob % 20. v posebnih prostorih Ljubljanskega dvora. — Odbor. 510/n — Termini aa državno prvenstvo v no* gometu. JNS je določil, da se odigrajo prvo, drugo in četrto nedeljo meaeca juli« j s tekme med podsa veznimi prvaki za le* tošnje državno prvenstvo. — Houben pivi iiđgsn. V soboto in ne* del jo je priredila dunajska Hakoah med* nerodni miting, katerega se je udeležil tudi znani nemški rekorder na 100 m Houben. Proti vsemu pričakovanju je Houben dva« krat zaporedoma podlegel svojemu rojaku Schullerju. Prvi dan je Schuller tekel 100 m v U sek., drugi dan pe v 10.8. Houben je zaostal za njim obakrat po par metrov. — Sprejem ljubljanskih športnic v So* /iji Kakor smo poročali, je igrale ljubljen* ska Atena v Sofiji propagandno hazensko tekmo z B. S. K. Naše športne e so bile zelo gostoljubno ter prisrčno sprejete. Do meje jim je prišel nasproti poseben pripravljalni odbor, obstoječ iz 20 oseb. V Sofiji so bile jugoslovenske športnice predmet spontanih ovacij. Sprejeli so jih z godbo in jih nastanili zelo udobno. Naše športnice so bile pozvane na čaj k jugoslovenske mu posla* niku v Sofiji in njim na čast so Bolgari priredili velik ples. — Rekord rekordov /c postavila na teniškem turnirju v Niči Suzana Lenglen, ki je porazila vseh svojih 28 nasprotnic, med temi tudi prav močne igralke, v vseh igrah i 6 : 0, 6 : 0. Pr os ve ta Cankarjeva proslava v gledišču V soboto, 8. t m., je priredilo Društvo slovenskih književnikov v gledališču jako dostojno proslavo 50 letnice Cankarjevega iojstva. Gledišče je bilo tako natrpano, da so v parterju na vsaki strani morali posta« viti še vrsto stolov. Mnogo jih je prišlo radi Ivana Cankarja, marsikdo tudi, da sliši zna* ne naše pesnike in pisatelje kot recitator j c. Na črno drapiranem, z zelenjem okra« šenem odru je v lovorjevem vencu visela Cankarjevega mrtvaška maska. Svečanorcs« na pozornica je že sama takoj disciplinira* la občinstvo do popolnega miru. Večer je otvoril Izidor Cankar z daljšim, duhovitim in po obliki klasičnim fovorom o pomenu in stališču Ivana Can* arja. Primerjal je Prešernovo dobo, ki je vplivala do Cankarjevega časa. in je Can* karjevo rojstno letnico 1876 dvignil v nekak mejnik napram dobi, ko polagoma pričenja nov rod in se uveljavlja mogočni vpliv Iva« na Cankarja. V jedrnatih besedah je go* vornik plastično orisal naše politično in kulturno življenje izza 1848, njegovo for« n aliziranje in praznobo, ki se je začela po* javljati črva medlejši je postajal odsev le* ta 1848. S Cankarjem, ki je bil vzrasel v novem svetu in identificiral *vojo ume t« rtost a življenjem, njegovimi viški in prepa« di, je naraščaj dobil nc le novega, nego tu* di v povsem novem duhu tvorečsga vodi« tel j a. V tej sli on! točki je mogoče oddvoje* no mnenje. Toda predavatelj je svoj tema podal v tako zaokroženi in okusni obliki, da je bil njegov elegantni govor samposebi umetniško delo in mu je pač vsakdo sledil do kraja z vžitkom. Na tri oddelke razdeljeni večer nam jo potem prinesel recitacije in čitanja iz Cankarjevih deL Predvajanja so si razdelili pesnki in pisatelji France Kob 1 ar, Oton Zupančič, Vida Jerajeva, F. S. Fin* s: g a r, Fran Albreht, Joža Vidmar in Igo Gruden. Največ uspeha pri občin* stvu sta imela Finžgar s pridigo v Blatnem dolu iz «Martimi Kačurja* ter Albrecht s satiro «Anastasrus Schivritz v on Schiwitz« hofen», katera pa je za tak večer le neko* Liko predolga. Manj zadovoljiv je bil drugi del, na Jest oseb razdeljeno čitanje prvega dej a* rja «Lepe Vide». Tukaj je sodelovala tudi članica Narodnega gledališča Mila Šari* č e v a. Že pogled na čitalce ni bil ugoden: gosto okrog mize negibno sedečih šest liu* d i, ki so ves čas gledali v svoje knjige. Zde* lo se je, da je družba zadremala; k temu vtisu je pripomoglo tudi zamolklo, prita* jeno čitanje vlog. Po hiši se je razpaslo mrtvilo in vsakdo je bil vesle, ko je bilo tega konec. Ta del bi bili najbolje čisto iz* pustili dovolj bi bilo večera časovno*prired* ba se je vlekla do 11. in dobri učinek osta* lega bi bil še svežejši. M. Z. Povratek ljubljanske opere. Včeraj se le povrnilo os bje ljuoljanske opere s turneje po Bosni in Dalmaciji. Vsi udeleženci hvalijo gostoljubne sprejeme, ki so jih bili deležni v Sarajevu, Dubrovniku In zlasti v SpMtu, kjer Je bilo slovo od občinstva posebno priSTčno. S tem je zaključena turneja, ki je dvignila ugled našega umetniškega zavoda na najvtšjo stopnjo. Operne predstave v Lji*Ijani prično sredi tedna. Meštrovlč v Ch'cagu. Slavni naš kipar Ivan Meštrovič je podpisal pogodbo, s katero mu je poverjena nak>ga, da iz-klesa v Chicagu dva velika kipa ameristkiH državnikov VVashingtona *n Lincolna. Me-štrovlčtvi načrti so bili sprejeti brez konkurence. Med pogoji, ki jih Je postavil Meštrovič, se nahaja tudi zahteva, da on sam določi kraj, kjer bosta spomenika postavljena. Ljubljansko gledališče proslavi v sredo petdesetletnico rojstva Ivana Cankarja z njegovo draimo «Jakob Ruda*. Ker vlada za to predstavo ogromno zanimanje, priporočamo občinstvu, da si vstopnice rezervira pri dnevni blagajni v opernem gledališču. železnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 10. maja 1926; ka. toličani: Antonin. Dvorna: pravoslavni: 27. aprila; muslimani: 27. sevala 1344; židje: 26. ijarja 5686. Jutri: Torek, 11. maja 1926; katoličani: Mamert, Ljerka; pravoslavni: 28. aprila: J a« son, Sosip; muslimani: 28. sevala 1344; Žid* je: 27. ijarja 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama in opera zaprta. Kino Matica: «Horra:! Kalifornija!V. Ljubljanski dvor: «Mož brez 5panja»; Kino Ideal: »Hijene velemesta*. Koncert Češke filharmonije v veliki dvorani Uniona ob 20. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «John Gabricl Bork* man», opera zaprta. DEŽURNE LEKARNE. Ponedeljek: Bahovec, Čevljarski most; Ustar Sv. Petra cesta; Joit, Celovška cesta, Spodnja Šiška. Torek: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go* sposvetska cesta. Solnce zaide danes ob 19.16, vzide jn* tri ob 4.36 in zaide ob 19.17. Mesec zaide danes ob 17.29, vzide jutri ob 4.41 in zaide ob 18.42. -1 Oile za v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kun c. - Liuliinnfl L Ustanov. L 1870. 89 SamoRiori in nesreče Zakaj je izvršil samomor Brichta. ^ Nesrečna sobota v Zagrebu. — Prostovoljna smrt lahkomiselnega veseljaka. Poročali smo, da so v petek pri Zagrebu našli mrtvega uradnika Emila Brichto, rodom Ljubljančana. Sprva se Je razširila vest, da je Brichta izvršil samomor radi neozdravljive bolezni, zagrebški listi pa poročajo, da je bil Brichta obsojen na plaćanje 17.833 Din. katere jc imel plačati v 178 enakih mesečnih obrokih. Bil je pred tremi leti zaposlen v državnem računovodstvu in ker računi niso bih v redu, je bil s 15 svojimi tovariši vred obsojen na denarn^ Klobo. Zavest, da njega ne zadene krivdi, mu je grenila življenje in ponovno je rekel, da si ga bo sam končal. Pretekle dni je res storil tragičen konec. Kakor pripovedujejo službeni tovariši pokojnega. Brichto glede nereda v računih res ni zadela nobena krivda. V zagrebu je bila sobota dan težkih nesreč. Na prosri Zagreb-Zaprešič ie vlak povozil nekega mladeniča, ki je nic hudega sluteč in zatopljen v svoje misli hodil po progi. Vlak je mladeniča, ki je v zadnjem hipu, odskočil, stri nogo v stopalu. V bolnici so ponesrečenemu, ki se piše Dušan Milošević in je doma iz Banje Luke. amputirali nogo pod kolenom. — V zakladno bolnico so dalje prepeljali delavca Frana Bogadorja. Na savskem kolodvoru ie tekel za vlakom, pri tem pa je padel tako nesrečno, da je prišel pod vlak. ki mu ie zmečkal desno nogo. V bolnici so tudi njemu nogo amputirali. — Okoli pol 7. ure zvečer so prepeljali v bolnico neko starko, katero so našli nezavestno na ulici. Starka je v bolnici vslcd paralize srca umrla. Njene identite še niso ugotovili. —* V Banji Loki pri Kočevju se je te dni obesil znani veseljak Janez Curl, znan pod imenom »Vimolski Johan«. Curl. ki se je nedavno naselil v Banjiloki si je kupil hišo in svet. zadnji čas pa se je udajal brezbrižnemu življenju. Zanemarjal je gospodarstvo, pijance val in kvartal ter v kratkem času pognal vse svoje imetie. Ko je uvidel da gre vse rakovo pot in da pride hiša na boben, je sklenil, da napravi svojemu življenju konec, ker ni hotel biti drugam v breme. Pretekle dni so ga našli obešenega na podstrešju njegove hiše. — V Varaždinu je pretekle dni povozil lekarnar Ivan Milčetić dete Ivana Džutiča,finančnega preglednika. Otrok je bil na mestu mrtev. Jack London: 105 Roman treh src Carico so zadele te besede kakor strela z jasnega. Pritisnila je roke na srce in malo je manjkalo, da se ni onesvestila. Pogovor v knjižnici se je sicer nadaljeval, teda carica je bila gluha za vse. Morala je napeti vse sile, da je premagala vihar v svojem srcu. Naposled je odšla vsa potrta in sključena po stopnicah v prvo nadstropje. Pred petimi minutami je bila še prekrasna ženska in srečna žena, zdaj je ostala od vsega tega samo senca. Dokler ni prišla do spalnice, se je za silo se premagovala. Pred spalnico je pa izbruhnila ves srd in užaljeni ponos. Francisov zaročni prstan je vrgla proč. Takoj za njim je odletela tudi nočna Čepica skupaj z glavniki. Stopila je v spalnico In se vrgla na posteljo. V nepopisni jezi in obupu se je valjala po mehkih pernicah. In šele ko je Franris spotoma pogledal v njeno spalnico, se je zm hip premagala in obležala mirno, da bi ne opazil, kaj se je zgodilo. Celo uro, ki se ji je zdela dolga kakor večnost, je čakala, da bi Francis legel in zaspal. Nato je vstala, vzela z dragulji okrašeno bodalo, ki ga je nosila v dolini Izgubljenih duš vedno pri sebi, in odŠU po prstih v njegovo sobo. Tu je taicoj našla, kar je iskala. Na pisalni mizi je stala velika Leon- ciina fotografija. Carica je stiskala v roki bodalo in sama ni vedela, kaj naj stori Dolgo se ni mogla odločiti, ali naj umori svojega moža ali pa prebodc Leonciino sliko. Ze je stala ob njegovem vzglavju tr dvignila roko, da mu zasadi nož v podlo srce, naenkrat so jo pa oblile solze in Francisov obraz je izginil izpred njenih oči. Tiho je zaplakaia in ruka z bodalom je omahnila. Tako je stala nekaj časa vsa obupana in razdvojena. Naposled se je odločila in stopila k pisalni mizi. Zagledala je notes in svinčnik. Hitro je napisala nekaj besed, odtrgala listek, položila Leonciino fotografijo na pisalno mizo in jo pokrila z listkom. Nato je pripela z bodalom listek tako* da je šla ostrina med Leoncilnimi očmi in se zapičiia v mizo. Ogledalo Sveta se ni zmotilo. Francis je videl v njem prehoden Leonciin obraz in ni razumel, kako da iz rane ne teče kn. V resnici se ma je pa prikazala v dolini Izgubljenih duš samo preboiena Leonciina fotografija, ki je ležala zdaj na njegovi pisalni mizi. XXV. Dočim je Rezan v Newyorlni spretno uveljavljal svoj načrt, da oniči Francisa, dočim sta Francis in Bascom zaman ugibala, kdo je skriti sovražni, so se vrstili zelo važni dogodki tndi v Panami. Usoda je hotela, da so zopet trčili skupaj naši stari znanci — Leoncie, rodbina Solano, Tores in debeli Kitajec Yi Poon. V sodni dvorani San Antonio je sedel in dremal naš dobri znanec-sodnik, zvesta in pokoma poglavarjeva kreatura. 2e dve uri ie mirno dremal. Včasih je pokimal z glavo m nekaj zamrmral, dasi je bila razprava tako resna, da je pretila obtožencu z 201 etno težko ječo, odnosno prisilnim delom v San Juanu, kjer so celo najbolj zdravi in krepki kaznjenci po desetih letih umirali. Toda sodniku se ni zdelo vredno poslušati izpovedi prič. Poglavar je poskrbel, da je bila obsodba izrečena že davno pred razpravo. Ko ie obtožencev zagovornik končal svoj obširen govor, je zapisnikar glasno kihnil — in sodnic se je zbudil Veselo se je ozrl okrog, rekoč: — Kriv. Nihče se m čudil — celo obtoženec Je ostal miren. Saj ie tudi on dobro poznal panamsko pravosodje. — Pridi jutri, da ti prečitamo obsodbo! Kdo je na vrsti? Nadaljujmo! Po teh besedah se je sodnik pripravljal, da zopet zadremlje, naenkrat je pa zagledal Torresa in poglavarja, kš sta stopila v sodno dvorano. Takoj ie razumel kaj želi poglavar. Zaključil je zasedanje in preložil razprave na drugi dan. — Su sem pri Rodriguezu Fernandezu, — mu je pripovedoval Dogiavc. ko sta ostala sama v dvorani. — Rekel mi je, da je to pristen dragulj in dasi se bo pri brušenju nekoliko zmanjšal, mi ie ponujal zanj petsto zlatih dolarjev. Pokažite vse dragulje sodniku, senor Torres! In Torres je začel lagati. Moral le lagati, ker ni mogel priznati, da sta mu mlada Američana vzela vse dragulje in ga postavila pod kap. Lagal je tako virtuozno in prepričevalno, da je prepričal celo poglavarja. Sodnik se je pa ipak že vnaprej strinjal z vsem, kar je mislil poglavar. Nasprotovala sta si samo pn pijači. Skratka. Torres je v običajnih frazah povedal, da je poslal dragulje na ogled v Colon z naročilom, naj jih pošljejo znanemu new-yorškemu juvelirju Tiffanu, da ugotovi njihovo vrednost in jih eventualno proda. DomaČemu juvelirju namreč ni zaupal in tako mu ni preostajalo dmgega. nego da pošlje dragulje v Newyork. Ko so stopili iz sodne dvorane in odšli po stopnicah med stebri, na katerih so se še poznali sledovi zadnje revolucije, je poglavar spregovoril. — Ker je nam potrebna pri predstoječi ekspediciji v dolino Izgubljenih duš sodna zaščita, dobi naš prijatelj sodnik skromen delež vsega, kar nam usoda nakloni. Zaklad bomo pravično delili in tudi on dobi toliko, da bo lahko zadovoljen. Rad ga imam in zato ga ne bomo prezrli. 0:i do do povratka moj namestnik v San Antonia in če bo treba, mi prepusti sodno sankcijo, 37 Stev. 105. •SLOVENSKI NAROD* dne 11. maja 1926. Strm 3* Dnevne vesti. V LiubtianL dru *— Zastopniki prosvetnega ministrstva r*ri maturi. V petek je prosvetni minister Trifunović podpisal ukaz o imenovan u svojih zastopnikov pri maturi na. vseh srednjih šolah nase države. Na H. «irnra-gjtfn Lončar, na gimnaziji in realki v Mar/boru vseučiL prof. v L Jb!:an[ dr. Artur Gavazzi, na gimnaztji v Novem mestu Inšpektor srednjih šol v Ljubljani Josrp We-Ster, na gimnaziji v Ptuju vpokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Fran Kortrn. na gimnaziji v Celju profesor vi s je pedagoške šele v Beogradu Jeremfja 2ivanovič, na moškem učiteljišču v Mariboru inšpektor dr. AdoU Pečovnlk, na škofovski ginnazi i v St» Vidu nad Ljubljano vpokojeni gi.nr.azij-sM ravnatelj Fran Novak, ni ruski gi-nna-zrii v Su Lenartu in privatnem učiteljišču v Mariboru dr. Leopold PoJjanec, na gimnazij v Pofarevcu vseučil. profesor v Ljubljani dr. Aleksa Stojičevič. — L'sposbljenostnj izpit na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili v času od 30. aprila do 8. maja pod predsedstvom g. ravnatelja A. Dokler a- K izpitu je prišlo 18 kandidatov in 35 kandi-datinj. Usposobljeni so bili: za osnovne iole: Biteuc Ivan, Clemente Avgust, Er-fenjak Franjo, Hartman Ivan. Hrast Oskar, Junc Leopold, Kraker Ladislav, Križnic Josip, Lapajre Janko, Medic Avgust, Pavlic Ivo, Tratnjek Martin. Vončina Drago, Zajec Adolf, Zefcznik Franc. Zvan Andrej. — Bohte Stana, Bratkovič-Smerdelj Marija. Bulovec Marila. Butara-Schiller Melita. ćerin Bogurraia, Demšar Mira. Grom Ljudmila. Horvat Lea, Honigsman-Brezni-k Zofija. Ivanec Vida, Keber Silva. Krferle Ana, Kogoj Ana, Kokalj Marijana, Kraševec Dana. Kuiovic Viktorija. Mozetič Jelica, Novak Cecilija, Pirjcvec-Nasode Marija, Pivk Otilija, Rožnik Elizabeta. Rugclj Zora, Siapšak Ana, Stopar-Novak Štefanija. Stroj Marija (z odliko) Ulčar Antonija, Urbinc Ana in NVeble Adela. Dopokiflnl Izpit sta napravili Dolence Iv. m Sancin-Bunc Mara. Specijalni izpit iz francoščine je napravila Miklavčič Et.o, iz srbohrvaščine pa Siskovič Milena. 4 kandidati (-inje) so med izpitom odstopili, ena karrdidatinja je bila reprobirana. — V naša državljanstvo so sprejeti rus!:i errrgrand inz. kontraktualni redni prof. tehnične fakultete v Ljubljani Aleksej Koptlov, kontr. redni profesor na juridlč-ni fakultet: v Ljubljani dr. Mihail Jasfnskl, kontrakiualni redni profesor na isti fakulteti dr. Aleksander Bilimovič in uradnik pri velikem županu ljubljanske oblasti Nikola Smolenski. Odpust ravnatelja Rukavine. Zagrebški listi poročajo, da je gledališki intendant z. Bericš'ć nenadoma razrešil d "Ž-nos*j opernega ravnatelja g. Friderika Rukavino. Vzrokov noče navesti, češ da za Ja\noist niso zanimivi. Omenja le, da J« stori svoj korak po nalogu prosvetnega ministrstva in da le b:l v to uprav-čen. ker g. Rukavina ni bil imenovan s kraljevim uk nm, ampak samo z m In s trpkim odloka. Oosp. Beneške omenja dJje da g. Rokavina nima formalne kva' fikacije za svoje mesto, ki je i*vr>čeno v T. kate. gorijo. Afera je vzfwd'.!a v zagrebški Jav-cjsti ve'rko pozorno^:. — Delokrog prosvetnega podtain:lta. Maafslci prosvete g. Trifunović t odredil rad :ćev«sVerr?u držnvrremn podtam'kn Pasa-riču delokrog- PodtaJn'k bo reševal zadeve fz Hrvatske, Dalmacije in Slovenije, vendar brez pravice predlaganja ukazov v podpis kralj*!. — Letošni kongres Ferijalnega saveza bo v Solita 19. junija. Na seji plenarnega odbora Ferijalnega saveza ie bilo sklenjeno, da se orgarrzi-aio posebne letovišcne I Toni e po državi. Nadalje je bilo sklenjena, da osnuje pet kolonij na Jadranu in eno v planinskih krajih. — Ustanovitev Zveze trških In zdraviliških občin v Sloveniji se ?e izvršba dne 4. maja L I. v Narodnem domu v Maribo-r■:. Novo ustanovljeno društvo jma namen in pospeševati interese teh občin. Društvo re velike važnosti, zato »e bil usta-rovni oMni zber dobro obiskan in ie ie večina štajerskih trgov In zdravilišč prijavila Zeie-i bi bilo. da se temu ćnrštva priklopilo vsi trgi tn zdravilišča obeh oblasti, da bi tako društveno vodstvo z več o močjo lahko zastopalo važnost in -10 upravičenost teh občin, kar bo posebno pomembno sedaj, ko se priprav'a rovi občinski zakon. Na ustanovnem ob-L-em zboru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Josip Drofenik, Sl Jurij ob j. ž., podpredsednik g. Vinko Vablč. 2alec, 10 maja /926. tajrnk g. Ivan Vidgal, Rogaška Slatina, blagajni* g. dr. Ivo Stojan. Ljmomer, odborniki gg.: dr. Milan Oor.šek, Sv. Lenart v blov. Goricah, Ivan Uajšek, Šmarje Pri Jelšah, I. Ne uman, Mareuberg, dr. Lenart Boecio Gor. Radgona, Matija Goričar, Mo-zir.e. Namestnikom gg.: L MikuŠ, Gornji grad. Jos. Briisg. Rogatec- Nadaijna pojasnila daje tajništvo Zveze v Rogaški Slatini. — Iz «odne službe. V višjo kategorijo, odnosno skupino so prevedeni pisarniški oi.ciiali Rudoli Sorglecbner, Fran Vuk, Ivan Kolina, Friderik Trampuž, Rudoli Mabjan. Marlin Katic. Fran Kopi i, Gregor Prcdikaka, Alojzi: JurišiČ, Ivan Seairov in igrač Koščak, dalie kanclisti Josip Kokelj, Ignacij Pucko, Ivan Drcbnič, Fran Schroll in Matija Zorjan ter vodja zemljiške kn.ige Fran Podboj. — Seja prosvetnega sveta. V petek se je vršila seja prosvetnega sveta, ca kateri ;e bil prečitan ukaz o ostavki dosedanjega predsednika Sav© Uroševiča. Mesto predsednika so ponudTli profesorju beogradske univerze Tihomirju Djordjeviču, ki pa na ponudbo ri odgovoril. — Dijaški dom v Beogradu. V prisotnosti kralja Aleksandra I. je bil včeraj položen temeljni kamen velikemu Dijaškemu domu v Beogradu. Ustanovitvena listina naglasa, da je ta dijaški dom namenjen mladini vseh krajev naše države, da se v njem vzgaja za službo domovini. Dijaki so priredili kralju iskrene manifestacije. Kralja >e v prisrčnem govoru pozdravil dijak Ra-domir Aleksič, nakar se je kralj na to toplo zahvalil, želeč dijakom srečo in zdravje in izražajoč nado, da bodo opravičili velika pričakovanja, ki jih nanje stavi naša domovina. — Poroka. Danes se poroči v Ljubljani g. Dušan V o d e n I i ć, poručnik 26. art. polka v Nišu, z gdčno. Milico Dol ni carje v o, hčerko g- Matije Dolničarja, posestnika in industrijalca v Smartnem ob Savi, bivšega restavra*erja na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Priči sta komandant 16. art. polka v Ljubljani g. polkovnik AntonLjevič in odvetnik dr. Oton Fettlch. Mnogo sreče! — Za zakup veleprodaje tobaka In cigaretnega pap:rja v prodajnem rajonu Krško se vrši licitacija drre 2. junija ob 11. dopoldne pri LTpravj državnih monopolov v Beogradu. Licitacijski pogoji so razvidni iz razpisa, ki je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Smrtna kosa. Danes dopoldne je umrl v Ljubi ani vpokojeni polkovnik bivše avstro - ogrske vojske g. Bano p!. P u t e -a n y. Pogreb bo v sredo ob po! 4. iz grada Tivoli- Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Čudno vreme v Hercegovini. Iz Mo-starja javljajo o čudnem vremenu, ki /e vladalo pretekle dni v etlrcegovini. Pihal je vroč veter, ki je nosil s seboj čuden ruT«nkast prah. Solnce je sijalo motno In zdelo se je, kakor da cela pokrajina leži v megli in prahu. Baje je bi! veter zanesen iz puščave Sahare, kjer ie pretekli teden div-alo silno neurje, po mnenju nekaterih drugih Pa se je nekje v bližini vnel velik gozd, vsled česar ie bila vsa pokrajina v megli. Nas.m rodbinam Dr.porotarr.c KOLINSKO o izvrsten pr d?tek h kavi. h i;»m: •a. j m uij sns —Ij Sprejemi pri velikem županu. Običajni sprejem za stranke Pri velikem županu ljubljanske oblasti dr. V. Baltiču jutri v torek 11. t. m. odpade. —!j Kocc-rt češke fHarmonije. Opozarjamo p kemike današnjega koncerta, da je zače ek točno ob S. zvečar. ker se kon-evntanti po koncertu takoj odpeljejo. Občinstvo prosimo, da pride sigurno d> V* na 8. uro. ker b°do rad: ogromnega navala — koncert bo brez d\oma razprodan — težave z garderobi. Garderoba bo namreč samo na obeh straneh v predse.bi in na levi strani dvorane, desna stran pa je rezervirana samo za go-dben'ke. Prosimo, da občinstvo to blagohotno vpošteva in pr.de točno h koncertu. —Ij Ceš1 a Filharmonij* se pripelje danes s popoldanskim brzovlakom ob 16.40. Sprejema na kolodvoru se vdeleče mestna občina, češkoslovaški konzu'ar, zastopniki pevskega zbora in orkestralnega društva Giasbene Matice. K sprejemu vab'm3 tudi ostalo občinstvo. —13 Kraljica Marija v LJubljani. Kraljica Marija se je na povratku iz Marijanski Lažni v Beograd pripeljala danes zju. Hura Kalifornija! Samo Še danes igra prekrasni »ILVER KING r senzacfjonelnem filmu „Krali srebra ki je pri vseh predstavah dosegel kolosalan uspeh. Predstave točno ob: 4^ pol 6., pol 8. In 9. Jutri: najboljši do sedaj izdelani Buster Keaton — film Obilo imihil Izvrstna zabaval ELITNI KINO MATICA vodilni Kino v Ljubljani. Tel. 124 traj ob pol 9. v Ljubljano. Kraljica potuje s svojim spremstvom v dvornem vozu. ki je bil priklopllen rodnim brzcvlakotn na turski železnici, tako da i* kraljica d .spela v Ljubljano preko Jesenic Na ljubljanskem kolodvoru se je zbralo večje število zastopnikov civilnih in vojaških oo!a>li z genorai.rm Kuiaiatovičem in načeln k ?m Krčmeiiskoni na čelu, vendar kraljica ni izstopila: dvorni voz je nadaljeval .svojo vož-nio z dnevnim brzovlakom v Beograd, kamor J spe dre vi ob 22. —Ij Proslava Paiaekeja 18. maja. 511/n —Ij Najnovejše bluze: Kristof?č-Bučar! Iz Gs!ja —c Nočno lekarniški službo opra\lJa *a teden lekarna ^Pr* Križu« na Cankarjevi cessi. —c Mastno gledališče. V torek 11. t. m se bi i;rra!a drama »Ana Christie«, Lvgena O. Neilla. Gostoval bo ljubljanski dramski ansamble. —c Brezplačno ceplienje z^per koze v okoliški cbčjni Celje se bo vršilo v daieh 10. in 11. maja, vsakokrat cb 8. zjutraj v uradnih prostorih na Bregu. Sokol Javna Izbirna tekma t-lwadcev za mednarodno tekmo v Lyonu se bo vršila v četrtek dne 13. t m. (na praznik) ob 9. dopoldne na letnem '-.clovadišču ljubljanskega S kola v Tivoliju. Izbirne tekme se udeleži. 11 najboljših telovadcev našega So-koisrva, ki so se doslej vežbali v pripravljalni vrsti za to tekma. Šest telovadcev, ki doseZejo pri izbirni tekmi najboljši uspeh in kot namestnika dva nadaijna najboljša b )-do tvjrili našo vrsto. Izbirna tekma se izvrši docela po mednorednem tekmovalnem Tedu iu utegne biti glede na kvaliteto tekmovalcev izredno interesantna. Vstopnina Dn 10.—, preplačila pa se glede na velike str ,ške, ki jih ima Sokotetvo s to za ugled našega naroda pomembno udeležbo, hvaležno sprejemajo. — JSS. 1 I ■ 1 ■ ■ 1 h I B ii ■ M ti JUPTJLJLtl UH IL) Danes velik franco-ki šlager (Dl« Jungesellin) krasno dejanje po romanu Viktorja Margueritte. Predita\ e ob 4., pol 6., pol 8. in 9. url. Kino Ideal* u ■ h u ii li p inu y u u mru u h u u n a inmr m Ruska vasica v polarnih krajih Bivši častnik protiboljševiškegra vojaškega oddelka pod poveljstvom generala Peljajeva Popov ki je dolg ) potoval po severni Sibiriji, je naletel v polarnih krajih slučajno na neznano ruskj vasico. Ta zanimiva vasica se nahaja na obali Ledenega morja cb izlivu reke In-divirke. Obdaja yo je od treh strani pragozd (taj.^a). od četrte pa Ledeno morje tako. da je popolnoma odrezana od kulturnega sveta. Na tisoče kilometrov okrog ni žive duše. Popov je ostal v tej vasici dve leti in se je tam tudi oženil. Vaščani te sibirske vasice žive zdo primitivno. Za svojega vladarja smatrajo Se vedno »belega carja«. Vendar se pa omejujejo samo na besedno priznanje njegove vladarske moči. Spominjajo se ga v molitvi, kadar se obračajo k nebu s prošnio za zravje »velikega moskovskega carja Aleksadra Mihajloviča-. ki ie postal nekaka mitološka osebnost. Vasica nima nobenih uradov ali s?mo' upravnih ustanov. Vse skupne zadeve se obravnavajo na vaškem zborovanju in sklepi ne potrebujejo nobenih sankcij. Vasica šteje samo 38 prebivalcev. Ima tudi primitivno pravoslavno cerkev z luknjicami v stropu in stenah. Luknjice so si napravili vaščani nalašč zato da bi molitev ne obtičala v cerkvi. Prebivalci te vasice ne poznak> koledarja, dasi praznujejo Božič. Veliko noč in nekatere druge cerkvene praznike. Va-ščani se zbero in sklenejo: Jutri bomo praznovali Veliko noč. O praznikih pride na mizo rrmoso mesa. rib. kislega mleka in raznih maščob. Ko se ljudje dobro najedo, gredo spat in prazniki so končani. Drma dan se začne zopet normalno delo. Glavni vir prehrane jim ie ribolov in lov na divjačino sploh. Poleti se vozijo v primitivnih čolnih po Ledenem morju, pozimi hod Lio na lov v tundre, kjer love tulnje, severne jelene in polarne lisice, kože rabijo za obleko, meso pa za hrano. Kruha sploh ne poznajo. Njihov jezik je mešanica staroruskih. cerkvenosJovanskih hi tunguških besed. Mnogih izrazov, ki jih Rusi že davno rabijo prebivalci teh vasi sploh ne poznajo. Tako na pr. ne vedo. kaj je sa-movar, harnK>mka itd. Revolucija je za nje nerazumljiv pogem. O svetovni vojni in o ruski revoluciji ničesar ne vedo. Prlpovedovanfn %y visokih palačah, avtomobilih in drugih modem h napravah se samo smejejo. Razun Boga se boje ie svotih starcev, ki vživajo v vasi največji ugled. V kulturi so zaostali naj-man? za 300 let. Od svorh lesenih hiSic se neradi oddaljijo. In s tem je tudi povedano, zakaj doslei te vasice nihče ni poznal. Njihovi predniki so prišli najbrž v polarne tečaje potem, ko je ataman Ivan Kolec osvojil vzhodno Siribiriio. Pred zmago v borbi za sev. tečaj <-Norge» na Svalbardu. — Tekmeca sta prijatelja* — Na severni tečaj poleti 14 mož. Vest o poletu zrakoplova »Norge« iz Gatčine je sprejela norveška javnost z velikim navdušenjem in zadovoljstvom. Amundsenovi rojaki so se namreč že resno bali za usoJo njegove ekspedicije, ker se je »Norge« v Gatčini zelo zakasnila. Po poletu se je morala najprej boriti z močnim nasprotnim vetrom in orijenracija naj Ladoškim jezerom :i je delala velika preglavice. Ko je končno priplula iz goste megle nad prostranim močvirjem, se je držala smeri murman-skp železnice. PostxIka je trpela hud mraz. ki je bil posebno ponoči neznosen. Polet iz (iatčine je bil naznanjeni vsem radio- postajam v severni Skandinaviji in v četrtek zjutraj je »Norge« naznanila svoj prihod v Vadso. kjer so jo prebivalci že šririna^t dni nestrpno pričakovali. Nad Vadso je krožila skoraj eno uro. da se izo-gne zračnim strujanu v katerih je izgubila v Pullhamu in Oslu mnogo plina. Spustila se je pa zelo lahko in tudi k hangarju je ni bilo težko pritrditi. Cela procedura je trajala četrt ure. Posadko ie pozdravil fvikesmand (administrator otoka). Zrakoplov ie ostal v Vadso 8 ur kjer je moral izpopolniti zaloge bencina. Iz Vadso je noletel proti Nordkvnu. kjer so ga opazili v četrtek zvečer. Nordkvn je preletel ob pol sedmih in krenil naravnost na Svalbard. kamor je prispela v petek dopoldne in kjer je čakal Ammidsen s svojo rodbino in Američanom Els^-orthom. O poletu *Norge« na zadnji etapi in o sprejemu zračne ladje v Kinsba>u objavlja »Corrierc della Sera« sledeči zanimiv popis: Odhod iz Vadso proti Kingsbavu se ie zavlekel za par ur. ker je bilo treba zrakoplov »Norge« nanovo založiti z bencinom, plinom, oljem in ostalimi potrebščinami. »Norge« je bila pritrjena na velik drog. tako da je visela približ-40 m v zraku. Aprovizacija z vsemi potrebnimi predmeti ni bila lahka, ker se je moral prenos v tako višino vršiti previdno. Kmalu po 2. uri dospe od Amundscna brzoiavka. v kateri sporoča komandantu Nobile. da da je nastopilo na otokih Svalbard (Spi'tzbergi) ugodno vreme in da lahko nadaljuje pot. «Ali ste zadovoljni, polkovnik?« »Odgovorim na Kings-bavu. čim dospein!« te odgovoril po radiu. Med zadnjimi, ki se poslavlja od posadke, predno je »Norge« odplula iz Vadso proti Svalbardu. je tehnik Ro-ssi, ki je prispel v Vadso že pred tremi tedni in zgradil v tem kratkem roku 40 m visok drog kamor smo Pripeli »Norge«. 14 dni intenzivnega dela pn I8U ped ničlo radi naprave, ki jo je potreboval zrakoplov le par ur! Zrakoplov krene proti Severnemu rtiču, najsevernejši točki evropskega kontinenta. Med potjo sreča parnike. ki pozdravljaio aeronavte s sirenskimi piski Pri vhodih v fjorde je na stotine malih ladjic in čolnov, ki pozdravljajo z robci. Cim krene »Norge« na Barent^ko morje proti Slabardu. je posadka pri krmilu. Na zrakoplovu ne kade in ne spe, pač pa je predpisana obilna jed. V smeri poleta zapiha močan veter, ladja oluje s 1C0 km brzino. Dočim je bilo dopoldansko vreme idealno solnčno, se proti večeru popolnoma stemni, nebo se obleče v nizke, goste oblake, morje začne valovati. zrakoDlov se zanaša na svoje tri motorje po 250 UP. Zrakoplov mora do Kings-bavia prepluti 1600 km nad Px>r>oInf>rra neznanim morjem. Motorji funkcijoniraio brezhibno. Na krovu ni vznemirjenja, v posadki vlada popolno zaupanje. Vse pazi na instrumente in nadzoruje regularni potek motorjev in ostalih plovnih naprav. Vsak Irp zazvoni drugi radiotelegrafist, da mu javijo mehaniki, ki se nahajajo pri instrumentih, smer, nagnjenost, hitrost motorjev itd. da lahko določi točko, kjer se zrakoplov nahaia in da more to sporočiti v Kings-bay. V radiokabno do-s-^-ajp neprestana poročila z raznih norveških postaj. Ob 8 in K se oglasi Amundsen. ki poroča, da se je na Kings-bavu vreme izoremenilo. da sem in tje lahno sneži in da se vidi le 12 km daleč. Po dve urni plovbi dospe »Norge« do Otoka medvedov, kier pa ni videti nobenega medveda. 400 m pod zrakoplovom se pode po morju velike ledene gore ki so se od'rgale na ozemlju severnega tečaja. Cim zapusti zrakoplov ta otok. se nebo polagoma zjasni, oblaki izginejo, kakor bi jih bil otok požrl. Proti polnoči se popolnoma jasni v daljavi. Opolnoči zagledajo drzni letalci veličasten prizor polnočnega solnca, ki zažari na obzorju v divnem sijaju. Kmalu nato. ko se posadka nagleda tega nebesnega čudeža, se poda v kabine, da si nekoliko OKipočije. Komandant Nobile zleze v kožnato vrečo. Ob pol 3. zjutraj naznani prvi motorist da pluje zrakoplov proti Svalbardu in da že vidi zemljo. Posadka vstane, da občuduje prizor. Na desni se razprostirajo veliki otoki z visokimi gorami, raz katere padaio ledeniki strmo v morje. Ob pol 6 pripiuje »Norge« do KinKsbava, kjer opazijo letalci hangar in veliko množico radovednežev. S'ajprvo si komandant ogleda prostore m Tromsovaeringen«. Ladja je preskrbljena z lastno radio-posta-io. ker stalna radiobrzojavna služba v Kingsbayu ne zadošča. Člani te poročevalske ekspedicije so: urednik Old Ar-nesen, redakcijski fotograf. S ven Molje rstad. radiotelegrafist S ven Hanse n in kapetan Ingvart Nilsen. V Kmgsbavn ostane ekspedicija na ladji, ker na otočju ni primernih lokalov. Zadnja etapa pred poletom na severni tečaj je dokazala, da so vse govorice o defektih zrakoplova »Norge« neutemeljene. Polet od Gatčine do Kingsbava na Svalbardu je najboljši dokaz, da se za usodo Amundsenove ekspedicije v tem pogledu ni treba bati. »Norge« je preletela brez nezgod sledeče etape: Rim-Pulham 2200 km v 30 urah, Pulham-Osto 1100 km v 18 in pol ure, OsloGatčina 1400 km v 18 in pol ure. Gatčina Vadso 1200 km v 19 urah in Vads6-Kingsbay v 8 in pol ure. V Gatčini so vzeli v gondolo nekega ruskega novinarja, ki spremlja eskpedici-;o do S val barda. Norveška zrakoplovna družba je sprejela tega gosta v znak hvaležnosti za pomoč, ki so jo nudile Amundsenovi ekspediciji sovjetske oblasti. Posadka je štela na zadnji etapi 10 mož V Kingsbayu pa bo reducirana tako da poleti na severni tečaj samo 14 mož. Avstrijska gospodarska politika Avstrija kljub svoji zajajnčeni neodvisnosti še ni spravila svojega narodno-20-?p Klarskega življenja v normalni tir. Povojna leta pomenijo za njo celo vrsto poizkusov, s katerimi je hoteJa prhi do končne gospodarske stabilnosti. V skladu s svetovno gospodarsko politi ko se je ravnala Avstrija pri svojih carinskih kn tarifnih pigodbah bodisi po načelih svobodne trgovine ali carinske pogodbe. Opetovano je bila sprožena tudi misel o zdužitvi z nemško gospodarsko oblastjo. Zadnje čase pa stremi avstrijska trgovinska politika za gospodarsko neodvisnostjo. NajnovejSa gospodarska akcija avstrijske vlade Je Izražena v osnutku zakona z dne 1. januarja 1925. ki pomeni spremembi avonomnih carinskih postavk. Vlada je hotela s tem zakonom omogoči domači industriji in poljedelstvu razpečavanje blaga na domačem trgu. Vodilna misel carinske novele Je. da! so ostale avstrijske postavke na predvojnem nivoju, dočrm so cene po vsem svetu znatno poskočile in da se mera torej zaščitna carina zvišati. Da Avstrija še ni zvišala carine, je kriv po mnenju avstrijskih gospodarskih krogov vpliv, ki ga je Imela evropska gospodarska kriza za Avsirijo. Avstrijski gospodarski krogi trdijo, da je izvoz industrijskih izdelkov v nozemstvo nazadoval zato, ker so ga ovirale zaščitne carine sosednih držav in ker se Avstrija sama nj zavarovala z zaščitno carino. Nade glede razvoja trgovinske bilance se niso Izpolnile. Lansko Jesen so v Avstriji računati, da se bo zmlzX deficit od 1000 na 500 milijonov zla«tih kron. V resnici pa znaša deficit 650 trilijonov in če pomislimo, da se je znižal lani uvoz za okroglo 400 milijonov, vidimo jasno nazadovanje avstrijskega gospodarstva. Predstavniki avstrijske trgovine sma:rajo sedanji carinski osnutek za zadnji poizkus, da 9t ohrani obstoj Avstrije «a gospodarskem polju. Če se izjalovi Se ta poizkus, U moralo priti do združitve z NemCfJo tli pa obnove avstro-ogrske gospodarske zajednice. Za prvo možnost oe navdušuteJU industrijalci, z& drugo pa poljedelci. 4799 Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 3* aprila. AKJrVA: Kovinska podiaga 431.8 posojila 1375,7 račun za odkup kronskih novčanic UK državni dolgovi 2,966.3 vrednost drž. domen 2.1383 !*aido razrrir* ^ačunov 525,! razlika v ^t»-meri s atrrrieni dne 72. aprila. ~ 1,4 rh 41.3 - 9.0 Skupaj • • 6,939.7 PASIVA: Od glavnice izplačano 293 rezervni ionć 7,7 novčanice V obtoku 5,767J državni račun začasne Tazmen.ave 350,2 državne terjatve po raznih računih 51,6 razne obveznosti 513,8 državne terjatve za nastavljene domene 2.13S.3 ažijo za kupovanje zlata jf 100,4 — 1813 -f 4S,1 govornika sta nastopila se g. Kalser, tajr^k »Obrtnih zadrug« iz Ljubljane in njegov kolesa Zmbkmr Celja. Sledilo je Se več drugih govornikov. Gospod Reboi, tugovec iz Kranja, ?e v svojem energičnem govoru povdarjal. da je skrajni čas, da se obrtniki otresejo političnega upliva in gredo f lažno na delo. Tudi važnost ustanovitve »Obrtniške banke« so povdarjali skoraj vsi govorniki. Sprejetih je bilo več resolucij, posebno glede davkov, glede obrtniških kreditov in državnih dobav, rahtvalo se je, da se ustavi takozvano trgovsko in obrtniško šušmar-stvo, ter da se pospešuje obrtniško šolstvo in uredi soc zavarovanje. Važno zborovanje se ie spremenilo po končanem delu v pravo ljudsko veselico, kjer so se zabavpfj še v po*no m£. 81.1 Skupaj . . *,939.7 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Utnok novčanic se je od zadnjega izkaza rvfsal za celih 160400.000 Din. Obrtniško zborovanje v Ljubnem Zveza slov. obrtnikov je imela včeraj svoje lepo uspeio zborovanje v Ljubnem na Gorenjskem, na r.atero so prihiteli obrtniki rz cele Slovenje. Udeležencev je bilo okreg 150. Pri popoldanskem v:_*ku na postaji Oto-čc je čakala goste domača gooba. Pozdravil jih ie na postaji črevljarski mojster Motao-rčič iz Ljubnega, na kar s- jih je nekaj odpeljalo z vozov* nekaj pa odšlo peš v Ljubno. V Ljubnem jih ie pozJrivil domačin, posestnik in trgovec z usnjeui gosp. Amhrožič. Vodstvo zborovanju je prevzel kroaški mojster Gegala. V iirenu Zveze radrui« je govoril predsednik Francberti in posebno povdarjal potrebo državne podpore obrtnikom. Govornik *e predlagal naj se izreče v imenu vseh navzočih z«JivaIa vodilnim organom »Trgovske in obrtnik* zborove v Ljubljani j za požrtvovalno delo za naš obrtniški stan. kar so zborovalci z veseljem odobrili. Kot tretji je govorii v Imenu ljubi;. »Trgovske in obrtniške zbornice«, tajnik dr. Pretnar. V lepem govoru ie povdarjal izredno važno stališče slov. i'brtinka iz gospodarskega, socialnega in državnega vidika in omenil težk >če, s kate rini se imajo slednji boriti, v prvi vrsti seveda neznosni davki. Razpravljal je tuli o socijalnem zavarovanju. Kot nadaljna —g Naš izvoz v prvem četrtletju 7926 je znašal 1,113.041 ton v vrednosti 1.767 mi* li jonov 635.860 Din aH 161,503.636 zlatih di* narjev. V prvem četrtletju 1925 p« 1,016.968 ton v vrednosti 2.273,481.537 Din ali 189 mi« li ionov 816.626 zlatih Din. tako da je po teži lstos za 96.073 ali 9.44 % večji, po vred* riosti pa za 505,845.677 Din ali 14.91 % manj* ši. Največ smo izvozili v Italijo (za 592 mi 1 i jonov 973.288 Din ali 33.55% vsega izvo» za), dalje v Avstrijo (za 366,281.056 Din ali 17.33%), v Nemčijo (za 173.120.f77 Din ali 10.08%). v Rumunijo (za 162.263.259 Din ali 9.18 %)% na GrSko (za 100.362.618 Din ali .S 68 v Švico (za 9399-158 Din ali 5.11 %>, na Češkoslovaško (za 86JI 7.981 Din ali 4.88%), na Madžarsko (za 68.204.572 Din ali 3.86%, v Francijo (za 67.259.825 I>:n ali 3.81 %) in v Anglijo (za 21,544.439 Din -Ji 1.22 %). V omenjenih deset držav smo torej izvozili za 1.673.726.273 Din ali 94.70% celokupnega izvoza. V marcu smo izvozili 409.347 ton blaga v v/ednosti nad 686 mili* jonov dinarjev. —g Carinski dohodki v tretji dekadi aprila so znašali pri carinarnici v Beogradu 13.802.280 Din, v Zagrebu 12831.939, v Du* brovniku 3.304.334, v Novem Sada 8,691.247. v Splitu 2.797.669. v Ljubljani 5.657.383, v Mariboru 2.909.464. v Skopi ju 2.774.359 in ni Sušaku 985.388 Din. —g Saša /rgoiina z Avstrijo* Iz eks« poze j a trgovinskega ministra dr. Krajača posnemamo, da je znašal naš uvoz v Avstrijo lani 1.604.200.000 Din ali 18.33% celokupnega uvoza, izvoz iz Avstrije pa 1.651 milijonov 400.000 Din ali 18.55%. Avstrija je torej glede uvoza in izvoza našega blaga na drugem mestu. Naša trgovina z Avstri* jo je bila do L 1923. pasivna. Sele I. 1923 je postala aktivna. —g Izvozne carine na ž/Vi/s. Zagrebška trgovska zbornica se je pridružila akcijt drugih gospodarskih korporacij in poslala trgovinskemu ministru spomenico, v kateri ponovno opozarja merodajne činitelje na vse škodljive posledice, ki pretc naši izvoz* ni trgovini v slučaja, če bi Avstrija res zvi* šala uvozne carine na živila. —g Važne dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. maja t L ponudbe za dobavo 250 m* strojnega peska; do 14. maja t L za dobavo transmi* sije in jermenov; do 18. maja t. L pa za dobavo raznih čopičev ter 3000 kg prašnega olja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskeri odelenju te direkcije- — Dl* rekcija dr'avnega rudnika v Velenju spre* jem a do 1?. maja L L ponudbe £a dobavo 50 bal streine lepenke št 100; do 18. maja t. 1. pa za dobavo gumija (Voligumi). Dne 31. maja se vrši pri Direkciji državnih že- leznic v Ljubljani ofcrtalna licitacija glede dobave 94.700 kg raznega fasonskega železa (ploščnatega, kvadratnega, okroglega in kotnega). Dne 7. in 8. junija se vrši lici* tacija pri L'pravi barutane (smodnišnice) v K«Tnniku glede dobave raznega blaga (sukanec, preja, gradi, platno, žveplo, hiodi, kartonske škatlje, etikete, papirne vrečice), dec 7. junija pa pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani gled dobave 20 pletenih košar za odpravo inozemskih paketnih sklepov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi pod i tki so v pisarni zbornice ze. trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono JugosSovenski umetnik bi dolarska princesa Med najuglednejše jugoslovenske umetnike, ki so ponesli glas našega na* roda v veliki svet, spada hrvatski go* slač Zlatko Balokcvič. Največje uspe* he je dosegel v Združenih državah, kjer je zaslovel kot velik mojster. — Ameriška kritika ga stavlja nad vse ostale živeče vijo!inske virtuoze. Dne 21. marca je je dovršil 31. leto. Naj* novejša senzacija je sedaj ta, da se je mladi virtuoz zaročil z Američanko miss Joyce Border, večkratno milijo* narko, hčerko-edinco pokojnega čika* škega bankirja Borderja. Poroka se vrši jutri, v torek v Newyorku. Po po* roki bo velika recepcija, na katero so povabljeni tudi odlični predstavniki ju* goslovenske kolonije v Newyorku. Po* leti prideta novoporočenca v Evropo, kjer posetita tudi Jugoslavijo. Boloko* vid bo ob tej priliki priredil v Zagrebu in Beogradu in morda še kje drugje tudi par koncertov. Nesreče in katastrofe po svetu Iz Sofije poročajo o strahoviti ne* sreči, ki se je pripetila v četrek v Ru* šcuku. Čoin, v katerem se je odpeljalo po Donavi 40 učenk mestne dekliške šole, se je naenkrat prevrnil. 25 učenk je utonilo. Ostale so rešili mornarji pamika, ki je prihitel ponesrečenim deklicam na pomoč. V bližini rumunskega pristanišča konstanca je zavozil ruski trgovski parnik na poti iz Odese v Aleksandrijo na skalo in se razbil. Pri tem je uto* nilo 30 oseb. Iz severne Rusije prihajajo poro* čila o katastrofalni poplavi Volge, ki je narasla^ osobito med Jaroslavom in Nižjim Novgorodom tako. kakor še nikoli. Široka je 30 km, vodna gladina pa 14 m nad normalo. Doslej je utonilo v njenih valovih 22 oseb. Srednja Vol« ga je preplavila Ribinsk, Kostromo in Jaroslav. Posebno težko je prizadt t Nižji Novgorod. Mesto je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Največ škode je napravila voda na prostorih, kjer se nahaja vsakoletni velesejem. jflktoalno vprašanje za marsikoga ;e: preskrba z oblačili. Za mnoge tega vprašanja ni, ker so našli vir, kjer se elegantno oblačiio z vsemi oblačili, sebe m svojce na naiboliši in nailažji način, to ie- pri tvrdki Drago Schwab. Ljubljana. Smrt ruskega politika Čajkovskega V okolici Londona je umrl 30. t. m. ugleden ruski javni delavec, bivši pred* sednik severne vlade v Arhangclsku Nikolaj Vasiljevič Čajkovski. Pokoj* nik je bil star 76 let in je zadnjj čas težko bolehal. S smrtjo Čajkovskega je zaključena ena najznačilnejših dob ruske politične zgodovine. — Čajkovski se je rodil v Vjatki I. 1850. Kot dijak kemije je v Petrogradu deloval pri naiurdednejsili kemikih Mendlejevu, Mišutkmu in But* lerju. Na duševni razvoj Čajkovskega je imel odločilen vpliv tudi študij an* gleških ekonomov zlasti Spencerja in Comtea. Star 19 let je že ustanovil svoj dijaški krožek, s katerim je položil temelj novemu ruskemu pokretu, nazva* nemu «narodničevstvo». Ruska dijaška omladina je začela nato po vaseh in mestih ustanavljati raznf kulturna dru* štva, ki so vzgajala rusko ljudstvo. — Čajkovskega društva so se hitro raz* širila po vsej Rusiji. Vlada se je konč* no zanimala za delovanje teh društ*»v. Pričele so se številne aretacije in poli* tične procesi. Kulturna borba za svo# bodo se je spremenila v politično bor* bo in «kružuk Čajkovecv* se je pola* goma pretvoril v revolucijonarno=tero« ristično stranko. Čajkovski je skušal svoje pristaše pregovoriti, da vztrajajo pri svojih kulturnih ciljih, toda končno so zmagale ektivistične tendence. Čaj* kovski sam je bil primoran zapustiti krožek. Revolucija leta 1917. je prived* la Čajkovskega v tabor nasprotnikov boljševizma. V Ufi je bil izvoljen za člana vseruskega direktorija in je končno postal predsednik severne vlade na arhangelski fronti. Pozneje je postal član južnoruske vlade na Krimu. Ko so boljševiki končno uničili belo armado, je Čajkovski odpotoval v Pa* riz, od koder je organiziral protiboljše* viško propagando. . Obdarjate te. da eden par U% nogavic z žigom in znnmkd ■C/ (rdečo, modro aH zlato) „klju&" t.aja kakor štirje pari druglTu, Kupite eden par in prepričala ie* — Nogavice brez ž ga .ključ« so ponarejena Zverinski umor grofice V petek so našli v nekem jrozdičn pole«: mesta Straussbersra pri Berlinu umorjen^ 40Ietno grofico Lambsdorif. Grofica je bila izredno elezantna in baje še vedno lepa. Bila je svoj čas dvorna dama ruske carice in je igrala v visoki petrojrrajski družbi veliko vlogo. Po revoluciji se je naselila v Strauss-bergu. V petek popoldne je šla na sprehod v mestni gozdič. Tam jo je napadel neki moški in jo. ko se ie branila, ustrelil z revolverjem v prsa. Zverinski po-hotnei ie že na pol mrtvo zz&zo posilil. DOteiii na jo se tako dolzo davil, da je izdihnila. Se predno je svoj zločin končal, za ie zalotil rutki emigrant knez Olšinski. katerega pa je zločinec prepodil z revolverjem. Ko se je knez vrnil s poiskano pomočjo, ie zločinec že izsrinil. Knez sra popisuje kot 3()-letnega, lepo oblečenega mladeniča. Žandarmerija sa je iskala v eozdu s policijskimi psi, a za ni mozla najti. Pohotni zločinec je že poprej par-krat napadel vte mladih žen in deklet, a so mu deloma ušle, deloma so ga prepodili rnsanti. Iz opisov izhaja, da gre v vseh slučajih za isto osebo. Barvne trakove. ogljeni, povoščeni, kopirni papir, hektogrsf ični — — za« tki In druge potrebščine — — pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6 Telefon 980 20-T Velika livnica zveni — o Jugoslaviji — traži ljevača zvona koji ;e posve samostalan i v.eSt pos^u, trijezan, sa mnogogodišnjom praksom a struci. Ponude sa opisom dosadan og rada i službovanja šalju se na opravu lista. tam Si-T Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Raj ko Tur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masaivkova cesta 9, nasproti carinarnice. Reviz ja pravilnega zaračunavanja carne po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno RADIO najboljše vrste je edino KARBORUNDUM DETEKTOR s 3 žarničnim ojačevalcem. Kompl. aparat, 3 Žarnice, anoda, akumulator in 1 slušalo samo Din 2850. — Eastern Radio Servt*of Ljubljana, Se'.enbjrgova 7/1., VAK, d. z o. z. 1383 1139 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno-Ijubljem, dobri oče, sU.ii oče, svak m stre, gospod Beno p!. Puteony polkovnik v pokolu v ponedeljdk, dne 10. t. m. po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nrpo abncea nsm pekoinika bo v ereaYe>9 ija 1920 ob poln ftirih hifte ±»loetl, gred Tivoli, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI dne 10. maja 1926 rjecl Mestni pogrebni Uvod v Ljnbtjaji. Prazno sobo ? souporabo kuhinje — išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «Stanovanje/f1377» na upravo *5lov. Nar.». Šofer ja-mehanika z£ «Ford» avto, treznega in zanesljivega — sprej* ire takoj večje trgovsko podjetje za potovanja. — Ponudbe pod »Resen in pošten'1438» na upra* vo «Sk>v. Naroda*. «Wanderer» avto z dvema sedežema in pokritim prostorom za prtljago, primeren za trgovskega potnika — naprodaj. — Ogleda se v garaži gosp. Stupica, Noto gosje perje skubeno, belo. puh. 1 kg a 65 Kč — pošilja od 4 kg proti povzetju — R- rreund. trgovina s perjem, Praga L, Bene* diktska ulice St 1. 1067T Nemščino poučuje gospodična. — Ponudbe pod «Nemšči* na/1375» na upravo *SI. Naroda*. 1375 Blagajničarka zmožna slovenske steno« grafije, strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo. Nastopi la* hko takoj. — Ponudbe pod »Blagajničarka 1403» na upravo *Slov. Nar.». Trg. pomočnik v prvi vrsti manu faktu* rist, Ie prva moč, dober prodajalec — se sprej* me. Plača po dogovoru. — Adolf Anton Mlekuš, Povec*PIezzo- 1418 Hiša z leoim Trtom m tričetrt ure od Kranja za 18.000 Din takoj na* prodaj. Kupcu je stano* vanje takoj na razpola* go. — Natančneje se iz* ve pri trgovcu Lovro Se* menu, Kranj. 1433 Absolventka trgovskega tečaja, začet* niča, zmožna vseh pisar« nizkih del. strojepisja, slovenske stenografije, slovenskega, srbohrvat* skega in nemškega jezi« ka — išče službo za ta* koj. — Ponudbe pod •Takojšnji nast/opl376» na upravo «Slov. Nar.». v BEOGRADU. Vrt je zlasti okrašen z zelenjem in cvetjem ter zavarovan proti vetra in praha. — Kuhinja odlična. — Srbska in domača jedila, pijača prvorazredna, toči se Vajfertovo pivo. — Kuhinja je otvor jena tudi po gledališču in bio-skop u. Tudi takrat se dobe topla jedila. — Sam hotel razpolaga z več dvoranami za zabave, bankete, koncerte, svatbe itd. — Sobe hotela so posebno dobro urejene in popolnoma udobne za prenočišče. — Koncert vsak večer. — Cene znižane. — Postrežba brza in točna. Milan Miftićj hotelir. najboljši ilvalal strofi In kolesa so io Griizner, Adler za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski pletiin! stroji Dobled. Večletna garancija. Najnižje cene. Tudi na obroke. Josip Peteline, Lfnb!jana9 hHzu Prešernovega spomenika ob vod1. RADIO aparste in sestavne dele ima v zalogi FRANC 8AR, LJubljana, Cankarjevo nabrežje štev. s 1417 BABIC .jubljana _ sorski Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* giaf — Hugrm Hibšer, Ljubljana. Valvazorjev trg 71/T Gramofon in 30 plošč, vse dobro ohranjeno — radi selit« ve takoj naprodaj. — Ponudbe ped «G ramo* f on/l 405» na upravo «SL Naroda«. Diesel-motor 30 HP radi elektrifikaci* je obrata naprodaj. — Naslov pove uprava «51. Naroda*. 1385 Klavirji. Tovarna in zaloga kla* virjev, prvovrstnih instru* mentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdel* kov. Poseben oddelek za popravila. — U glase van je m popravila -a ■ C3B CD ■ ■ g o o ■ o ■ o ■ o o o a n Damstce 1410 platnene čevlje po Din 95 sledečib barv: bele, sive, rjave, drap in črne z ieseno ali usnjeno peto dobite pri tvrdki • Trebar, LHoa, Sv. Petra cesta 6 Pošilja se tudi po poštnem povzet'u XXX XXXXXXXXXXXXXX XXX Naznanilo preselitve. ":1 Stavbna družba d. d., preje v Levstikovi ulici aH. 10« poolujo od 1. m a j a t* I. v svojih lastnih prostorih Vrtača št. 5 Dražba prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: stavbna, mizarska tesarska, ključavničarska in kola ska. Nadalje prodaja laznl stavbni materijal, kakor: z;dno in strešno opeko, škiilj, kame i lomljenee, mavec, vsakovrsten stavbni les itd. Točno in solidno delo pri izredno ugodnih cenah. XXX xxxxxxuxxxxxx xxxx Urejuj. Jc^c Z'.'p*s£*» — Za cNaredoo tiskarno*: fras Jescrfck. — 2* tatmtni del Usta; Oton CbmtoL « Vsi Liubliam L4 596^26561956 9780