Št. 43 (814) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek 28. oktobra 1965 DOLENJSKI UST Praznik Brežic in Velike Doline Sergej Kraigher v Brestanici in na Senovem Dan mrtvih 1. november — praznik belih križan-tem ... Steze in stezice do kamnov, spomenikov in plošč bodo eež noč spet oživele — milijoni rok se bodo sklonili in prižgali lučico v spomin njim, ki so bili in umrli, da živimo mi danes ... To je njihov dan in v spominu bomo spet z njimi, ki so nam bili in so nam dragi in ljubi in živijo v nas dalje. Druga obletnica RADIA BREŽICE Z letošnjim občinskim praznikom sovpada tudi druga obletnica delovanja lokalne radijske postaje v Brežicah. V tem obdobju je dosegel brežiški radijo precejšen razvoj. Občani ga radi poslušajo, saj jih vestno seznanja z dogodki v občini, pomaga jim z vzgojnimi, zdravstvenimi in kmetijskimi nasveti, jim odpira pot. v svet resne glasbe in skrbi za prijetno razvedrilo ob nedeljskih popoldnevih. Programski svet radia Brežice pripravlja ob vstopu v tretje delovno leto načrte za izboljšanje oddaj in se priporoča za širši krog sodelavcev. Te dni v novomeški cini Z vrsto pomembnih prireditev slavi Novo mesto in novomeška občina svoj iubilejni občinski praznik, ki poteka letos še posebej v znamenju proslav ob 600-letnici ustanovitve mesta in 20-letnici osvoboditve. Tako bo drevi ob 20. uri slavnostna akademija v Domu kulture v Novem mestu, jutri ob 9. uri pa slavnostna se-i ja občinske skupščine. S Ob 10. uri bo tradicio-g nalen tek po ulicah No-j vega mesta, hkrati pa • bodo odprli novo ureje- * ne zbirke oddelka NOB J v Dolenjskem muzeju. J Ob 12. uri bo zgodovin-J sko pomembna priredili tev v Bršlinu: odprli JS bodo novo steklarno in m na njej odkrili spomin-« sko ploščo s posveti-S lom, da je bil ta novi. Danes je praznik obcme Brežice. Odborniki občinske skupščine se bodo zbrali na slavnostni seji v prosvetnem domu na Veliki Dolini. Prišli bodo tudi gostje in med njimi mnogi prosvetni delavci, da si bodo ogledali novo osnovno šolo, ki bo danes odprta. Za ljudi na Dolinah bo to nepozabni praznik in v šolski kroniki bodo začeli pisati novo poglavje z velikimi, ponosnimi črkami. Gradnja velikodolinske šole je veljala okoli 110 milijonov din. Celotno breme nosi občina, v tej vsoti ■ IIIIBIIIIIIMMIIMUUCIIN I moderni objekt zgrajen t ob 600-letnici mesta in 20-letnici osvoboditve S (1365—1945—1965). V soboto zvečer bodo S v prostorih Dolenjske S galerije slovesno podelili letošnje Trdinove i nagrade, v nedeljo pa " bo proslava 100-letniee osnovne šole na Otoe- ■ cu, kjer bodo odkrili | spominsko ploščo NOB' i in razvili prapor KO jjj ZB; po proslavi bo ob ■ 11. uri v obnovljenem J domu Partizana na g Otočcu akademija. V J nedeljo bodo ob 11. uri S odprli v Dolenjskih To- S plicah ljudsko knjižni- S co v Domu prosvete, 1. S novembra ob 11. uri pa bočo v Beli cerkvi od- S krili spomenik padlim S borcem in žrtvam faši- ■ stičnega nasilja. V okvir letošnjih pri- J reditev za praznik ob- j čine Novo mesto sodijo J seveda tudi otvoritev J umetniške razstave ki- 5 parja VI. štovička v Do- S lenjski galeriji, zborova- ■ nje slovenskih zgodovi- S narjev v Novem mestu ■ in nova racava knji- ■ ževnili del občanov novomeške občine v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. pa je upoštevan tudi delež gospodarskih organizacij. Načrte za osnovno šolo na Veliki Dolini je napravil inž. arh. Franc Filipčič. Šola ima šest učilnic, zbornico, pisarno, kabinete, delavnico za tehnični pouk, temnico za fotoamaterie, mlečno kuhinjo in družinsko stanovanje. Danes zjutraj so tudi razglasili uspehe športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in jim razdelili priznanja v dvorani prosvetnega doma v Veliki Dolini, kamor je ob 9. uri pritekla štafeta mladine brežiške V soboto je zvezni poslanec tov. Sergej Kraigher znova obiskal proizvajalce v kr- Italijnnski turisti na trgatvi v Krškem Tudi preteklo soboto in nedeljo je obiskala Krško večja skupina italijanskih turistov. V soboto zvečer so se prijetno zabavali in plesali v hotelu »Sremič« ob zvokih priznanega plesnega ansambla »Celuloza«, v nedeljo pa so bili na trgatvi na Sremiču, kjer so vinogradi Agrokombi-nata Krško. S podobnimi izleti tujih turistov si turist hotel »Sremič« v bodoče obeta večji priliv deviznih sredstev. vn OD 28. OKTOBRA DO 7. NOVEMBRA Med 29. in 31. oktobrom ter med 4. in G. novembrom padavine. Vmes suho oziroma lepo vreme. Močnejša ohladitev okrog 4. novembra. Dr. V. M. občine v počastitev občinskega praznika- Popoldne bo na Dolini prijetna zabava. Jutri bodo v Cerkljah ob Krki slovesno odprli obnovljeni zdravstveni dom, v soboto vrsto obnovljenih trgovskih lokalov v Brežicah, kjer bodo ob 11. uri proslavili tudi novo delovno zmago: začel bo delati rekonstruirani mestni vodovod. V nedeljo bo vrsta športnih srečanj in tekmovanj, kar vse bo popestrilo bogat spored letošnjega občinskega praznika lepega mesta ob Krki in Savi. ški občini. S predstavniki občinske skupščine je bil med delavci termoelektrarne v Brestanici, kjer se je zanimal za probleme ob reorganizaciji elektrogospodarskih podjetij v Sloveniji, za oskrbo TE s premogom iz Breze (BiH) in s Senovega, odgovarjal pa je tudi na vprašanja iz vrst članov kolektiva. — Na senovskem rudniku se je tov. Kraigher zanimal za razmere ob sedanji delitvi OD, za položaj v rudniku po gospodarski reformi in pred njo, posebej pa ga je zanimala tudi problematika glede preusmeritve rudnika, saj je znano, da ima zalog še za pribl. 20 let. Poslanec si je ogledal tudi rudniško kovinarsko delavnico in se zanimal za njene kooperacij ske zmožnosti ter načrte. Še 300 krvodajalcev v kočevski občini Še preko 300 krvodajalcev bo predvidoma oddalo letos kri v kočevski občini, ko bodo 9. novembra od 7. do 12. ure odvzemali kri v domu Dušana Remiha v Kočevju. Zdaj bodo na vrsti predvsem zamudniki in del podeželja. Letos je v občini oddalo kri že preko 600 krvodajalcev. Predkongresne Glavni odbor SZDL Slovenije je pred nedavnim dostavil občinskim vodstvom SZDL v razpravo osnutek tez za predkongresno dejavnost. Občinski odbor SZDL v Novem mestu je ustanovil 7 skupin, ki so teze preštudirale in dale nanje pripombe. Te sku- teze 60 SZDL pine prav te dni razpravljajo o tem, kako prilagoditi dejavnost SZDL v novomeški občini v obdobju pred kongresom. Nato se bo začela javna razprava o prilagojenih . tezah na izrednih konferencah krajevnih organizacij SZDL. Za 29. oktober — občinski praznik Novega mesta in novomeške občine, ko se znova spominjamo prvih junakov naše revolucije in ustanovitve Prve novomeške partizanske čete leta 1941 na Frati — pozdravljamo vse delovne ljudi našega ožjega področja, posebej pa še kolektiv novega podjetja INIS, industrije stekla v Novem mestu, ki začenja jutri s svojo proizvodnjo v korist domače občine in vse jugoslovanske skupnosti! Štiri milijone površinskih metrov ali 18.000 ton stekla — to je njihov bodoči prispevek socialistični domovini! Za 3 in pol milijarde dinarjev se z njihovim delom povečuje vrednost letne proizvodnje v naši občini, 320 ljudi pa je v novem podjetju dobilo svoj kos kruha. Ob novi delovni zmagi in letošnjem jubilejnem občinskem prazniku novomeške občine ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM in jim želimo tudi v bodoče veliko uspehov v skupnih prizadevanjih za izboljšanje življenja! OBČINSKA SKUPŠČINA in vse družbeno politične organizacije občine NOVO MESTO Pogled na zgradbe INIS, industrije stekla v Novem mestu. (Foto: Polde Grahek) II IIIIlv £*M PREMALO UČNIH MCI ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Iz analize, ki jo pripravlja po začetku šolskega leta Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu, je razbrati, da učna mesta po šolah niso dovolj zasedena in da primanjkuje predvsem predmetnih učiteljev za posamezne predmete. J& V OBČINI TREBNJE obiskuje letos osnovne šole 2.697 otrok, ki imaj0 pouk v 93 oddelkih. Vseh učnih moči je 89, med njimi 75 učiteljev, 6 predmetnih učiteljev in 3 profesorji. 62.7 odst. predmetnega pouka o-pravijo učitelji, na teden naredijo na šolah 488 nadur, pouk strokovnih predmetov pa je vsak teden skrčen za 113 ur, ker ni na voljo primernih učnih moči. B V OBČINI METLIKA obiskuje osnovno šolo 1037 učencev, ki imajo pouk v 40 oddelkih, poučuje pa jih 43 učnih moči. Med slednjimi je 32 učiteljev, 4 predmetni učitelji in dva profesorja. 65.2 odst. predmetnega pouka opravijo učitelji. Na vseh šolah je 143 nadur na teden, pouk pa je zaradi pomanjkanja predmetnih učiteljev skrčen vsak teden za 11 ur. H3 V OBČINI ČRNOMELJ obiskuje osnovno šoao 2.756 učencev, ki imajo pouk v 100 oddelkih, poučuje pa jih 99 učnih moči. Med njimi je 79 učiteljev, 3 predmetni učitelji in 6 profesorjev. 68.7 «/0 predmetnega pouka poučujejo učitelji. Vsak teden opravijo 395 nadur, pouk pa je zaradi pomanjkanja primernih učnih moči skrčen vsak teden za 115 ur. H V OBČINI NOVO MESTO obiskuje osnovno šolo 7.145 otrok, ki imajo pouk v 257 oddelkih. Na šolah poučuje 261 učnih moči, med njimi je 200 učiteljev, 38 predmetnih učiteljev in 11 profesorjev. Kot je razbrati, zasedba učnih mest po šolah torej ni najboljša, zlasti še ne glede strokovnosti. Med pro-svetarji je precej absolventov, ki nimajo diplome, še posebej pa primanjkuje predmetnih učiteljev. Zategadelj je odstotek predmetnega pouka, ki ga poučujejo učitelji, sorazmerno visok. Ker na domala vseh šolah primanjkuje predmetnih učiteljev, katerih pri nekaterih predmetih učitelji ne morejo nadomestiti, so morali skrčiti pouk. Marsikje so se bili prisiljeni zateči k honorarnim predavateljem. Kmetova izobrazbe- -rezerva v kmetijstvu Nemalo rezerv v kmetijstvu bi lahko našli v zasebnem sektorju. Ni dvoma, da je nestrokovno kmetovanje ena izmed rezerv, saj se način kmetovanja v zadnjih desetletjih ni dosti spremenil ali pa sploh ne. Tudi drobna kmetijska mehanizacija ne bo rešila problema strokovnosti pri obdelovanju zemlje. Pravimo, da je kmetijskih strokovnjakov že več kot dovolj in da posamezniki že težko dobijo službe. Vsi namreč želijo le v družbeni sektor kmetijstva, zajema le manjši del vseh kmetijskih površin, medtem ko v zasebnem sektorju manjka strokovnjakov. Za katerokoli obrt mora imeti vajenec končano osemletko, v. nasprotju s tem pa mislimo, da je za kmeta vsak dober. Ni res! Skoro v nobenem drugem poklicu nimamo opraviti s toliko kemičnimi in biološkimi procesi kot prav »Vrh« predvsem ni popoln. Od 36 neodvisnih afriških držav, ki so članice organizacije afriške enotnosti, jih manjka osem; vse s tako imenovanega francoskega jezikovnega področja. Te so: Slonokoščena obala, Niger, Zgornja Volta, Daho-mej, Čad, Malgaška republika, Ga-bon in Togo. Doslej so predstavniki držav in vlad 28 afriških dežel obravnavali že tri zelo pomembna vprašanja, ki jih imajo na dnevnem redu konference v Akri. Glede Južne Rodezije so hitro dosegli soglasje. Afriški državniki pozivajo Veliko Britanijo, naj nikakor ne dopusti, da bi okrog 200 tisoč belcev zavladalo nad več kot štirimi milijoni Afričanov. Rodezijska zadeva pa se tudi pretekli teden še ni razpletla. Zdaj je predsednik rodezijske rasistične vlade povabil britanskega premiera VVilsona, naj ga obišče v glavnem mestu Rodezije Salisburyju. In VVilson je pri-šel. Izjavlja. sicer, da je trdno odločen vztrajati pri tem, da Shiithu ne bo dovolil enostransko razglasiti neodvisnosti, toda treba je hkrati vedeti, da so v Britaniji veliko bolj naklonjeni svojim »prijateljem« — belcem kot pa — »ne. civiliziranim črncem«. Zato se navsezadnje ne bi niti Čudili, če bi zvedeli, da sta se Wilson in Smith zmenila za kompromis, po katerem bo volk sit in koza cela. že zdaj pišejo časopisi, da bi Smith vendarle utegnil razglasiti neodvisnost, samo izvršitev tega akta pa bi odložil »za ne-določen čas«. To. rej naj bi počakal na to, da se stvar poleže. V Britaniji pa so že dali vedeti, da bi take razglasitve ne imeli za upor proti kraljici in da se torej Smithu in njegovim v tem primeru ne bi nič zgodilo. Zato torej so afriške dežele tako zaskrbljene za usodo Južne Rode- zije, ker bi uresničitev Smithovili groženj pomenila, da se bo iz te dežele izcimila druga Južnoafriška republika, kjer Afričani nimajo prav nikakršnih pravic. Tudi glede leopoldvilskega Konga so se baje naglo sporazumeli. Predsednik Kasavubu je zboru afri- »Afriški vrh" zaseda v Akri škili državnikov svečano obljubil, da bo poslal domov vse bele najem, nike, ki jih je bil Čombe nabral po svetu. To pa pomeni, da se razmere v tem Kongu vendarle obračajo. O tem priča tudi to, da se je Kasavubu sestal s predsednikom brazzavilskega Konga ter skuša urediti dosedanja kar velika nesoglasja med obema deželama. Drugo tako pomembno vprašanje, o katerem so afriški državniki že razpravljali, pa je vprašanje begun-cev in podtalne dejavnosti. V Afriki je zdaj okrog 400.000 beguncev, ki so zbežali iz svoje domovine največ zaradi hudega preganjanja. Vzdrževanje beguncev seveda stane, hkrati pa so med njimi največkrat nabirali vohune in diverzante za boj proti režimom, ki tistemu, ki je begunce gostil, niso bili po godu. Tako je vprašanje beguncev in podtalnega rovarjenja močno povezano in so ga skupno tudi obravnavali. To pa precej žolčno. Sprejeli so deklaracijo o podtalnem delovanju in resolucijo o begun- cih. Posebnemu odboru izvedencev pa so naročili, naj pripravi osnutek konvencije o beguncih, da bi bilo to vprašanje rešeno tudi v prihodnje. Delegati pa močno zamerijo tistim osmim državam, ki se te konference v Akri ne udeležujejo, ker so prav te dežele najbolj obtoževale nekatere svoje sosede za podtalno rovarjenje. Sicer pa prevladuje med delegacijami prepričanje, da je problem podtalnega delovanja preveč napihnjen in da je bistvo tega problema v tem, da se dežele zunaj Afrike vmešavajo v notranje zadeve afriških dežel, da gre torej za boj proti kolonializmu in neokolonializmu, in to bolj, kot pa za spore med afriškimi državami. To pa so zelo daljnovidna stališča, ki omogočajo mnogo lažje urejanje medsebojnih nesoglasij v Akri. Razpravljali pa so že tudi o predlogu Gane, naj bi že zdaj ustanovili vseafriško unijo. Po tem, kar se je izvedelo iz krogov delegacij, ki so na konferenci, saj zaseda sama konferenca ves čas za zaprtimi vrati, je ta ganski predlog podprlo nekaj delegacij. Večina pa vendarle sodi, da je tak predlog za zdaj še pre-uran jen, da so razlike in nesoglasja vendarle še prevelika, da bi se dežele pokorile volji čeprav izvoljenega izvršnega sveta vseafriške unije. Treznejši so tisti glasovi, ki priporočajo, naj bi se prej regionalno povezovali, in to najprej na gospodarskem področju, kjer so koristi za vse sodelujoče očitne, potlej pa bi lahko prešli še na politične oblike sodelovanja. Pomembno pa je, da tega niso odložili z dnevnega reda, temveč so naročili strokovnjakom, naj to vprašanje afriške integracije še naprej preučujejo. Že to je veliko. v kmetijstvu, kjer delamo z živimi bitji, z živalmi in rastlinami. Poklic kmeta je strokovno zahtevnejši kot marsikateri poklic in vendar se za strokovno izobrazbo kmetovalcev vse premalo zmenimo! Veliko kmetov sodeluje s kmetijsko zadrugo in s tem prispevajo k uspehom ali neuspehom zadruge. Od kmetovih zmožnosti je tudi odvisno, če bo na trgu dovolj mo- ke, sadja, zelenjave, mesa in drugega blaga. S svojim delom kmet v veliki meri prispeva k standardu delovnega človeka; na to ne bi smeli pozabiti! — Nesmiselne so govorice, da kmetje niso dovzetni za sodobno tehnologijo v kmetijstvu. Kmeta je treba samo strokovno usposobiti. Oblika izobraževalnega dela s kmetovalcem pa ne bi smela biti pridiga o sodobnem, kmetijstvu, temveč naj bi bilo izobraževanje praktično prilagojeno proizvodnemu procesu. Poglejmo samo belokranjske sadovnjake in košenice, pa bomo videli, da so mnoge notranje rezerve skrite v zemlji, če bi vsaj del časa pri iskanju notranjih rezerv posvetili izobraževanju kmetov, bi dosegli že precejšen napredek. Starejši kmetoval- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■20 LET ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJE. 29. oktobra bomo proslavili 20 let ustanovitve in dela novinarske organizacije. To bo najlepša priložnost za vsestransko analizo dosežkov in pomanjkljivosti novinarjev in sredstev množičnega komuniciranja. Tisk, radio in televizija opravljajo pomembno poslanstvo informatorja, osvešče-valca in mobilizatorja. Vse bolj postajajo demokratična tribuna, ki ni last samo novinarjev, ampak širše družbe. S te široke tribune je čedalje bolj slišati glas upravljavca, njegovega stališča in mnenja, njegove predloge in kritiko. Tako je tudi prav- Število članov Zveze novinarjev Jugoslavije je porastlo od 300 leta 1945 na 4000 oktobra letos. Leta 1947 smo imeli samo 217 časnikov z naklado 3,2 milijona izvodov, v začetku leta 1965 pa je bilo že 1092 časnikov s skupno naklado nad 10 milijonov izvodov. Radio je prodrl v vsako hišo, tudi v najbolj oddaljeno vas. Medtem ko je bilo leta 1947 samo 200.000 radijskih sprejemnikov, jih je letos že 2.5 milijona. V Jugoslaviji je tudi pel milijona televizijskih sprejemnikov, čeprav je televizija šele nekaj let na svojem zmagovitem pohodu. Kljub napredku tiska pa z doseženim nikakor ne moremo biti zadovoljni. Treba je premagati številne objektivne težave, kot so nepismenost dela prebivalcev, nezadostno razvite prometne zveze, pomanjkljiv PTT promet, slabo razvita prodajna mreža itd. Dan, ko je bila pred 20 leti ustanovljena Zveza novinarjev Jugoslavije, bodo počastili v petek tako, da se bo sešel zvezni odbor, kjer bodo pregledali dosežke in pomanjkljivosti novinarske organizacije. Proglasili bodo tudi nagrajenca za življenjsko delo — Vinka Vinterhalterja. ■ POSVETOVANJE O IZUMITELJSTVU. V Ljubljani je bilo dvodnevno posvetovanje o izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah, ki se ga je udeležilo 200 predstavnikov podjetij, strokovnih združenj in inštitutov. Poudarili so nujnost hitrejšega napredka tehnike. Dejali so, da je treba odpreti vrata širokim pobudam. Sprejeli so tudi osnutek pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. M DVA GOSTA V JUGOSLAVIJI. Našo državo sta obiskala predsednik jemenske vlade Amri in švedski zunanji minister Nilsson- Z našimi državniki bosta izmenjala mnenja o svetovnih problemih in dvostranskih odnosih med Jemenom in Jugoslavijo oziroma Švedsko in Jugoslavijo. Prepričani smo, da bosta obiska prispevala k nadalj- 20 LET ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJI njemu poglabljanju prijateljskih čustev, ki jih gojimo do švedskega in jemenskega ljudstva. B ZADNJI ČAS ZA SETEV PŠENICE. Kljub suši bo treba pohiteti, ker je blizu čas, ko mora biti setev pšenice končana. Strokovnjaki priporočajo, naj v krajih, kjer že dolgo ni bilo dežja, ne orjejo njiv tako globoko kot sicer, pač pa naj zemljo dobro pognoje zlasti z dušičnimi gnojili. Si KRAGUJEVAC — PRST OPOMINA. V Kragujevcu so te dni počastili spomin na 7000 ustreljenih dijakov in profesorjev. Komemoracije, ki nas opominja, da ne smemo pozabiti na ta strašen dogodek leta 1941, se^ je udeležilo 50.000 ljudi. Z venci in cvetjem so prekrili 33 množičnih grobov, ki so kot prst opomina, da se leto 1941 ne sme več ponoviti. To smo dolžni mladim dijakom in sivolasim profesorjem, ki so šli objeti na morišče in ki so na tem pohodu v smrt peli »Hej Slovani«. # ■ NAČRTI ZA LJUBLJANSKO BOLNIŠNICO. Investitor je prevzel načrte za ljubljansko bolnišnico, potem ko so zdravstveni strokovnjaki ugotovili, da projekt ustreza medicinskim zahtevam. Z zgotovitvijo projekta je dana osnova za gradbeno dovoljenje in začetek gradbenih del, za kar je že vse pripravljeno. ■ KOLIKO ENERGETSKIH OBJEKTOV DO LETA 1970? Na seji odbora za industrijo zvezne skupščine so obravnavali osnutek zakona o gradnji in financiranju energetskih objektov do leta 1970. Med drugim sb omenili tudi podatek, da bodo v petih letih porabili za elektroenergetske objekte 625 milijard dinarjev. To je neogibno potrebno, če hočemo zamašiti vrzel, ki jo predstavlja pomanjkanje pogonske energije in ki bo čedalje večja, če ne bomo hitreje gradili razne energetske objekte. ■ NIKAR TAKO. V dnevnem tisku pogosto zasledimo poročila o iskanju notranjih rezerv v gospodarskih organizacijah- Iz njih tudi razberemo, da gredo ponekod v primi-tivizem s tem, ko iščejo take rezerve, ki samo otežijo napore za večjo in sodobnejšo proizvodnjo. Nekatera podjetja se hermetično zapirajo pred novo delovno silo, češ ne bomo več sprejemali novih delavcev, taka je intencija reforme. To pa ni res. V duhu reforme ne bi bilo, če bi ekstenzivno zaposlovali nove ljudi. Ako pa z novimi zaposlenimi bistveno povečamo družbeno produktivnost, je to povsem druga stvar. Razen tega pa gre tudi za to, da ne moremo vsepovsod »zacementirati« obstoječe kvalifikacijske sestave zaposlenih, denimo tudi tam, kjer je ta zelo slaba in ki tudi pogojuje nizko produktivnost. Dobrim, sposobnim strokovnjakom morajo biti na široko odprta vrata celo tedaj, če imamo preveč ljudi — nestrokovnjakov. Prav tako ne bi smeli zmanjševati štipendij — ne po številu ne po sredstvih. Kdor vidi v tem notranjo rezervo, ta gotovo še ne razume duha gospodarske reforme in ga je treba o tem poučiti. ■ IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE. V torek sta zasedala prosvetno-kulturni in soci-alno-zdravstveni zbor. Prvi je razpravljal o statutih republiških skladov, drugi pa o racionalnejšem delu v zdravstvu. ci znajo cepiti in obrezovati sadno drevje le toliko, kolikor jih je naučil učitelj v osnovni šoli. S tem znanjem kmetuje večina še danes. Zasebni kmetovalci kupujejo tudi vse več umetnih gnojil, a z nesmotrno in nestrokovno uporabo gnojih izgubljamo milijone! Rastlinam e treba dajati predvsem tisLa hraniva, ki jih potrebujejo in ne le »gips«, ki je morda ostal na zalogi v zadružnem skladišču. Tudi žival mora dobiti samo določene količine beljakovin, škroba, rudnin in vitaminov. Vse to zahteva znanja v stroki, zato bi moralo izobraževanje zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu dobiti ustreznejše mesto. Le z večjo strokovnostjo pri kmetovanju bomo lahko iz zemlje iztisnili, več in imeli cenejše pridelke. JOŽE ŠKOF ■ DVAJSETLETNICA 0/:N _ Pretekli teden smo po vsem svetu svečano proslavili dvajseto obletnico ustanovitve organizacije združenih narodov. V prigodnih govorih so poudarjali velik pomen svetovne organizacije za obravnavanje miru in sploh človeštva, ki bi se samo ugonobilo, č> bi prišlo do atomske\katastrofe. Svetovna organizacija ni potrebna le majhnim in srednjim državam, ki si tudi prek nje varujejo svojo neodvisnost in mirno graditev, pač pa prav tako tudi velikim državam, ker je mir potreben vsem brez razlike. ■ ČISTKA V INDONEZIJI — Po poročilih iz te azijske dežele, se položaj v njej še ni umiril. Čedalje pogostejše so vesti, da prepovedujejo delo organizacijam komunistične partije in sindika-tom ter še nekaterim drugim organizacijam, ki jih dolže, d-, so sodelovale pri uporu 30. septembra. Pretekli teden pa so sl- zaostrili odnosi med Pekingom in Džakarto, ker je indonezijska vojska vdrla v kitajsko trgovinsko predstavništvo. Začelo pe se jc že z indonezijskim protestom, ker na kitajskem veleposlaništvu niso obesili zastave na pol droga v spomin na pobite indonezijske generale, las Džakarte pa odgovarjajo na vse pekinške očitke, da bodo Indonezijci pač sami urejali svoje zadeve in ne potrebujejo naukov. giposs sgp pionir jugomont Pisali smo že o tem, kako uresničuje kolektiv SGP PIONIR* načela reforme. Da bi osvežili spomin, bodo ponovili nekaj zgovornih podatkov. Najprej navajamo številke iz avgusta 1964, nato pa one iz avgusta 1965. celotni kolektiv: 2.158 delavcev in 60 vajencev — 1.756 klavcev in 67 vajencev; na gradbiščih: 1.725 delavcev in *6 vajencev — 1.343 delavcev m 36 vajencev (lani je bilo v okviru SGP PIONIR 5 gradišč, letos so gradbišče Kr-sk°. ki je imelo 252 delavcev, družili z brežiškim, tako da s° zdaj samo 4 gradbišča); v Rekciji: 120 zaposlenih — 2 zaposlenih; v centralnih ^bratih, kamor štejejo: mehansko - kovinski, avtomeha-^čni in cementninarski ob-rat. žaga ter pleskarska in Parketarska delavnica dvesto dvainpetdeset delavcev in 42 ^aJencev — 245 delavcev in vajencev; vrednost osnov« n'h sredstev za proizvodnjo '0rez stavb): 413 milijonov — ^ milijonov; plačana reali-Zat*ija: 2 milijardi 379 milijo-n°v — 3 milijarde 227 mili- jonov; narodni dohodek na enega zaposlenega: 528.208 din — 698.472 din. Gospodarska reforma je samo okvir, v katerem išče SGP PIONIR rešitev zanj zelo pomembnega vprašanja — gradbeniške proizvodnje. Bolezen, ki smo ji rekli »investicijska mrzlica«, smo v gospodarstvu že ozdravili. Preostane torej še gradnja stanovanj kot osnovna dejav- zemljišču na 12 mesecev, na urejenem pa na 7 mesecev. Cena stanovanj je za 2 do 25 odst. nižja od cene za stanovanja, grajena po klasičnem načinu. JUGOMONT sistem zagotavlja potresno varnost konstrukcije, nudi velike možnosti za arhitektonsko oblikovanje stavb ter zagotavlja dobro zaščito proti vlagi in toplotno ter zvočno za montažo bo omogočila gradbeno dejavnost preko vsega leta. V Sloveniji je treba zagotoviti gradnjo vsaj 1500 stanovanj na leto po sistemu JUGOMONT, da bi se novi, industrijski in ceneni montažni način gradnje izplačal. GIPOSS ima že izdelanih 19 projektov za stanovanjske stavbe (v njih je skupno 639 stanovanj) tja od stolpnic z I ZA POENOSTAVLJENO I I IN CENENO GRADNJO I ska antena; v drugi skupini pa napeljava za centralno kurjavo, vgraditev sanitarij z umivalnikom, štedilnika v kuhinji s pomivalnim koritom ter skupinske televizijske antene. Sistem JUGOMONT pomeni v gradbeništvu pravo revolucijo. Prebroditi je bilo treba kopico težav, preden so se pri SGP PIONIR lahko odločili za nov industrijski montažni način gradnje. Iz-premeniti je bilo treba način projektiranja, oziroma še boljše: prilagoditi ga je bilo treba JUGOMONT sistemu. Priprava gradbenih del je obsežnejša. Kolektiv bo moral urediti poseben cementninarski obrat, ki bo proizvajal gramoz ustreznih debelin in poleg raznih klasičnih cementninarskih izdelkov izdeloval tudi montažne elemente za. JUGOMONT sistem. Takšen cementninarski obrat bo, kot vse kaže, stal v Got-ni vasi pri Novem mestu, kjer je dovolj velika gramoznica. Uveljavljanje JUGOMONT sistema bo terjalo precejšnje napore tudi izven kolektiva SGP PIONIR. Miselnost slovenskega človeka žal ni naklonjena novitetam. Tudi investitorji, ki zdaj iščejo najcenejše gradnje, se bodo morali odločati za JUGOMONT sistem, pri tem pa hkrati zagotavljati gradnjo vsaj stotih stanovanj na enem gradbišču. Kolektivu SGP PIONIR velja za to, ker se je odločil za revolucionarno novost, kj bo v korist družbi in njemu, javno čestitati! PISMA UREDNIŠTVU nost. Stanovanj je pri nas še vedno premalo, toda tudi investitorjev, ki bi bili- sposobni plačati gradnjo stanovanj, je vse manj. Zatorej je treba gradnjo stanovanj poenostaviti in poceniti. Samo v tem je rešitev. Med gradbinci bo uspeval samo ta, ki bo ne le šel v korak z razvojem, pač pa bo razvoj prehiteval v načrtovanju in v uporabljanju sodobnih načinov gradnje. Sistem JUGOMONT ustreza takšnim zahtevam, čas gradnje stanovanjskih stavb se skrajša s tem sistemom na komunalno neurejenem izolacijo, ki je boljša od dosedanje. Gradbena podjetja GORICA iz Nove Gorice, INGRAD iz Celja, naš PIONIR, OBNOVA iz Ljubljane, SAVA z Jesenic in STAVBAR iz Maribora so ustanovila poslovno združenje GIPOSS, ki je odkupilo licence za gradnjo po JUGOMONT sistemu in gradi stanovanja in stanovanjska naselja po tem industrijskem montažnem načinu. V združenju GIPOSS bo 6 gradbenih podjetij uvedlo delitev dela in izpopolnilo tehnološki proces proizvodnje. Tipizacija gradbenih elementov 38 stanovanji do stanovanjskih blokov, v katerih je od 20 do 119 stanovanj, pa do enostanovanjskih vrstnih hiš in stanovanjskih četvorčkov. Cene 1 m2 koristne stanovanjske površine se gibljejo v stanovanjih z normalno opremo od 80.000 do 95.000 din, v stanovanjih z minimalno opremo pa od 77.000 do 91.000 din. V prvi skupini so v ceni vračunani stroški napeljave za centralno kurjavo, vgraditev sanitarij z umivalnikom, kopalno kadjo in grelcem za vodo, oprema kuhinje in skupinska televizij- nniza &s>® & sl-sj b k« a s-: Živahen prašičji sejem v Novem mestu 25. oktobra je bilo pripeljanih na prašičji sejem v Novem mestu 1333 prašičkov, starih do 12 tednov, in 87 prašičev, starih od 3 do 6 mesecev. Prodanih je bilo 1382 prašičev. Do 12 tednov stari so bili na prodaj od 6500 do 12.500 din, od 3 do 6 mesecev stari pa od 13.000 do 30.000 din. Sejem je bil dobro obiskan, prodanih je bilo rekordno število prašičev, kupcev pa je bilo največ iz oddaljenih krajev. Odgovor iz TŠS na Mirni 14. oktobra je bil v 41. številki Dolenjskega lista na strani 4 v rubriki »Pisma uredništvu« objavljen dopis tov. Draga Rebernika, str. tehnika iz Trebnjega št. 27 pod naslovom »Direktorja sta se zmenila«. Tov. Rebernik v tem razen ostalega povsem izmišljeno navaja, »da je izvedel, da v TŠS MIRNA potrebujejo več tehnikov« in-»da je na osebno prigovarjanje napisal prošnjo za sprejem v delovno organizacijo TŠS« in dalje, da je bila njegova prošnja odbita, ker »da sta o njegovi prošnjo odločala že prej direktor KEMOOPREME (prejšnje delovno mesto tov. Rebernika) in direktor TŠS«, kar naj bi tov. Rcberniku povedal tehnični vodja TŠS. Ker je gornja informacija izmišljena, pri tem pa tudi tendenciozna, smatrajo podpisani za potrebno, da javnost informirajo, kako je vanje vloge tov. Rebernika. dejansko potekalo obravna- Tov. Rebernik - je 20. 9. 1965 vložil na TŠS MIRNA prošnjo za sprejem na delovno mesto tehnologa ali normirca. To prošnjo je vložil pri komisiji za sprejem in odpoved delovnega raz- "a izmed PIONIRJEVIH sodobnih in velikih zgradb: preskrbovalni center v Mostah (Ljubljana) med gradnjo Napitnica na cesti Pišece-Bizelisb Šaleške Toplice navezujejo stike s itiiino Sosedje z obeh strani si bodo podali roke na bližnjici — Nova cesta je dobrobit* zlasti Pišečanom — Od nje si obetajo tudi večji obisk turistov. Ljudem ni žai delovnih ur, ki so jih žrtvovali za to prometno pot đv soboto, 30. oktobra, bo-izročili prometu novo ce-' }° Pišece—Bizeljsko. Sosed-* 2 obeh strani bodo nabavili srečanju na bližnji-~* med obema krajema. Nabavili bodo prazniku obči-,6 Brežice, ponosni na uspe-e- ki so jih dosegli z do-"raditvijo te prometne poti. Vajenske nagrade potrjene . S posebnim odlokom je rebanjska občina zagotovila VaJencem pravico do mesec-nagrade. Najmanjše na-°ta«e smejo biti za vajence Prvem učnem letu 12.000 z1 n. v drugem 16.000 in v r*etJem 20.000 din ne glede ^ to, ali se vajenci uče v elovnih organizacijah ali pri pebnikih. Odlok tudi dopu: °a pravico vajencem, da PreJmejo namanj 60 odstot- °v nagrade v gotovini. Cesta, ki povezuje pišečko pokrajino z Bizeljskim, je dolga nekaj manj kot 5 kilometrov. Dobrodošla je zlasti Pišečanom, ki jim je približala kraje na Bizeljskem in obsotelsko železnico. — Nova cesta je prinesla veliko dobrega zlasti vasici Podgorje, kjer so si ljudje že dolgo želeli boljše prometne zveze. Med največje pridobitve zadnjih let štejejo vašča-ni elektrifikacijo svojega kraja, zdaj pa bodo v knjigo napredka zapisali še cesto. — Pišečani si od nove ceste obetajo tudi večji obisk turistov. Lovski dom, ki so ga odprli pred nekaj tedni, bo gostoljubno sprejemal obiskovalce poleti in pozimi. Lovci ga že dobro poznajo in tisti, ki so se že kdaj ustavili v njem, se radi vračajo tja. Pišečani se zavedajo, da bo nova prometna pot nekoliko spremenila življenje in navade pri njih. Do sedaj so bili vezani samo na Brežice, odslej pa bodo v marsičem osredotočeni predvsem na Bizeljsko, ker jih razdalja ne bo več ločila s sosedi. J.TEPPEY V prvi polovici oktobra sta se predstavnika brežiške turistične zveze in čateških Toplic, Marjan Uratarič in Maks Toplišek, v Avstriji posvetovala o izmenjavi gostov. V Gradcu sta obiskala agencijo Stajerbus, ki že sodeluje z našimi zdravilišči, ter podobno združenje Union na Dunaju in agencijo Dalmacia v Munchnu. Povsod so predstavnikoma izkazali razumevanje, zastopniki obiskanih agencij pa si bodo še novembra ogledali Čateške Toplice ter se prepričali o zdravljenju. Tedaj bodo prejeli tudi zahtevane albume s fotografijami, prospekte in druge reklamne materiale. Avstrijci se zanimajo tudi za silvestrovanje pri nas. V čateških Toplicah pričakujejo že pozimi, najkasneje v februarju ali marcu, večjo skupino gostov iz sosednje države. Priporočamo naše usluge vsem delovnim organizacijam in toplo pozdravljamo vse prebivalce novomeške občine za letošnji 29. OKTOBER — NAŠ OBČINSKI PRAZNIK AVT0PROMET -TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI M0V0 MESTO - STRAŽA merja pri TŠS. Navedena komisija je prošnjo tov. Rebernika redno obravnavala, ker pa so v TŠS mesta tehnologa oz. normirca zasedena, je TŠS tov. Rebernika z dopisom z dne 28. 9. 1965 obvestila, da prošnji ni mogla ugoditi ravno iz navedenega razloga. Na delovnem mestu tehnologa oz. normirca ima TŠS namreč že več let stalnega delavca, ki za potrebe TŠS pevsem zadošča. Tov. Rebernik je bil zgolj informiran o postopku, kako se delavci sprejemajo v TŠS, namreč na osnovi prošnje na komisijo za sprejem in odpoved delovnega razmerja, in mu od pristojnih delavcev TŠS nihče ni prigovarjal, naj prošnjo vloži, saj ima TŠS vsa delovna mesta tehnikov polno zasedena. Tehnični vodja TŠS Kovačič Janez tov. Reber ni-ku ni nikoli omenil, da sta o njegovi prošnji predhodno odločala direktor KEMOOPREME in direktor TŠS, ker to ni res-. Direktor TJSS Mirna je za tov. Rebernika Draga namreč prvič slišal šele iz njegovega objavljenega dopisa uredništvu, kar jasno dokazuje, da ni bilo nobenega dogovarjanja z direktorjem Kemoopreme o nastavitvi tov. Rebernika in da so kakršnekoli domneve tov. Rebernika izmišljene in tendenciozne. TŠS MIRNA VLADIMIR ILERŠIČ, direktor TŠS JANEZ KOVAČIC, tehnični vodja TŠS ANTON NOVAK predsednik komisije za sprejem in odpoved del. razmerja TŠS. Prizadeti se oglašamo Tovariš urednik! Zelo nas je iznenadit ukrep o omejitvi vsakodnevne dostave pošte. Na območju KO SZDL Poljane je prizadetih več vasi, tako da dostavljajo pošto v Občice, Mali Rigelj, Stare žage in Novo goro samo še enkrat na teden, le v same Poljane še trikrat na teden. Ti kraji so od pošte v Dolenjskih Toplicah oddaljeni 5 do 10 km. Ker ljudje pravočasno ne dobivajo časopisov, jih odpovedujejo, saj stare vesti niso več zanimive. — Kdo je odločil in zakaj, da smo toliko prizadeti, nas je zanimalo na zboru volivcev 14. oktobra. Volivci KO SZDL Poljane menimo, da je treba dostavo pošte čimprej obnoviti, kot je bilo pred reformo, PTT Novo mesto pa prosimo, da naše želje upošteva. Naši kraji so med NOB veliko prestali in nekateri še zdaj životarijo. KO SZDL POLJANE PRED 31. OKTOBROM, SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA — PRED 31. OKTOBROM, SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA — PRED 31. OKTOBROM, SVETOVNIM DN Zapelo je: „CVENK!" in dinarček je... — Kakšnih 2000 din bo! — Kdaj in zakaj si začel varčevati? — Takrat še nisem hodil v šolo, zdaj pa hodom v 5 razred. Očka mi je prinesel hranilnik. Svetal je bil, jaz pa majhen, pa sem začel metati vanj dinarčke. — Se izplača? — Seveda se! Pred tremi leti sem si za 16.000 din prihrankov kupil kolo. Vse kar jejo mi očka, mamica in stari očka. Ne zapravljam, malokdaj grem v kino in tudi v slaščičarno ne hodim! dobim dam v hranilnik. Da Pionirji in mladinci ! VarSujte in vlagajte pri Jožica, Zdenka in Darinka, tri deklice iz skromne delavske družine Turkovih, so v 6 letih znosile v hranilnik na KB Novo mesto že 99.036 din! Trije otroci, ki sicer ne živijo v izobilju, bodo znali vse življenje ceniti privarčevani dinar Reklo je: »Cvenk!« in dinarček je zdrsnil v hranilnik. Kdo ga je dal? Morda mamica, morda očka, teta, bankovec h bankovcu in na hranilni knjižici se nabirajo tisočaki in desettLsočaki. Boris Savnik ml. iz Adamičeve 10 v Novem mestu hodi v 8. razred osnovne šole Katje Rupena. Za svoja leta je hudo resen fant, pa tudi privarčeval je že precej stric, dedek ali kdorkoli, ki je prišel na obisk. Ko je otrok . svetlih oči prinesel pred gosta hranilnik in knjižico, obiskovalec, ki je bil ves presenečen, pač ni mogel odreči otroku svojega prispevka. Mladi varčevalec se vendar obeta razviti v dobrega gospodarja! Dinar k dinarju, kovanec h kovancu, — Dober dan!, so Jožica, Zdenka in Darinka doma? — So, so, kar naprej! me je prijazno povabila tov. Torkova iz naselja nad mlini. Pred menoj sede Jožica (10 let), Zdenka (12 let) in Darinka (11 let). Pripovedujejo: — Najprej smo hranile za hladilnik in za očka. Skladiščnik je pri Pionirju in bi moral plačati, če bi mu ob letu kaj manjkalo. Pa ni bilo še nikdar treba in tudi hladilnika ne bomo kupili. Tako pravi mama in dodaja: »Ko le za kruh ne bi zmanjkalo!« — Kdaj ste začele ..varčevati? — Zdenka je bila stara 6 let, ko ji je dal očka za rojstni dan nekaj stotakov in naročil: »Hrani, Zdenka! Počasi se bodo nabrali tisočaki!« Zdenka je poslušala očkov nasvet. 9.1.1959 je naložila pri KB Novo mesto na knjižico 500 din in dobila hranilnik. 8. aprila istega leta so vse tri sestrice odnesle na banko novo vlogo: 644 din. Takrat je bil to velik denar, še zlasti za Jožico, Zdenko in Darinko, ki jim je bilo takrat 4, 6 in 5 let. — Zakaj porabite prihranke? Punčke se ob tem vpra- — 2e 8. leto teče, odkar varčujem, je povedal Boris Savnik iz Adamičeve 10 v Novem mestu. — Zakaj sem začel, se ne spominjam več dobro. Zdi se mi, da sem videl hranilnik pri bratrancu v Ljubljani in si ga zaželel. Takrat sem hodil v prvi razred. — Odkod so prihranki? — Kadar kdo pride na obisk, se me spomni. Najboljši vir so dedki in tete svoje prihranke hkrati tudi dobro in gospodarno upravljajo. Turkovi Zdenki je naročil očka: »Hrani, Zdenka! Počasi se bodo nabrali tisočaki!«. Zdenka skupaj s sestricama že 6 let nosi prihranke v banko. ^Za 31. oktober, svetovni dan ^irčevanja, naj velja naša iskrena čestitka vsem mla- šanju nasmihajo in ne vedo kaj reči, pa jim priskoči na pomoč mamica: — Včasih je knjižica v pomoč vsej družini, včash pa tudi Jožici, Zdenki in Darinki, kadar potrebujejo za čevlje, za obleko ali kaj podobnega. — Koliko hranilnikov je pri hiši? — Samo eden in samo ena knjižica. Oboje je na Zdenki-no ime, ker je najstarejša. Vse tri dajemo denar v skupen hranilnik, vsake 3 ali 4 mesece pa nosimo na banko. Srečko Veber iz Žabje vasi 27 šteje med najmlajše varčevalce, štiri leta je star, hranilnik pa je dobil pred pred dvema letoma od stare mame. — Hranilnika pa nimam jaz, pri stari mami je zaklenjen! je moško povedal. — Zakaj pa je pri stari mami? — Zato ker ona največkrat da dinarje! Srečko je zdaj fantiček, toda vsak kovanec sproti spusti v hranilnik. Iz njega bo postal še dober varčevalec. 14.326 varčevalcev ima pri KB Novo mesto za letošnji 31. oktober, svetovni dan varčevanja, na hranilnih knjižicah 994 milijonov in 760 tisoč din prihrankov. Letos izplačane obresti varčevalcem bodo znesle okoli 10 milijonov din. Tudi varčevanje je letos preživelo svojo krizo. Pred reformo so ob govoricah, da bo denar zamenjan, nekateri hiteli dvigati privarčevane zneske. V KB Novo mesto je bilo samo v juniju letos dvignjenih za 37 milijonov din prihrankov, toda konec septembra je bilo spet za 92 milijonov din več vlog kot dvigov. Zdrava pamet je zmagala! Med 14.000 varčevalci je kakšnih 8.500 mladih, ki imajo naloženih približno 360 milijonov din prihrankov. Na mladini gradimo bodočnost, zato ta sestavek ob dnevu varčevanja posvečamo mladim varčevalcem z iskreno željo, da bi jih bilo vedno več! ter strici. Tudi mamica in očka nista izjema. — In kako obrneš prihranke? — Za privarčevani denar sem si do zdaj kupil smuči, kolo in fotoaparat. Kadar gremo na dopust, primaknem tudi jaz kakšen znesek, če gremo na izlet prav tako, zdaj pa zbiram za transi-storski sprejemnik. 25.000 din je že na hranilni knjižici, 10 do 15 tisoč pa jih bo še treba zbrati. Do konca šolskega leta bo, tako upam, »plan« izpolnjen! ... — Kaj boš s privarčevanim denarjem, Sergij? — še ne vem, na knjižici pa imam 16.000 din. — In v hranilniku? Takšen pa je najmlajši varčevalec pri KB Novo mesto, 4-letni Srečko Ve-har iz Žabje vasi 27 Najuspešnejši mali oglasi: v domačem tedniku! 14.326 varčevalcev pri KB Novo mesto je samo majhen del prizadevne množice ljudi, ki dajejo na stran prihranke. To je koristno za njih in za družbo. Med njimi je več kot polovica mladih, ki resda ne prednjačijo po vrednosti vlog, zato pa po številčnosti. Ko varčujejo, Malega Sergija Thoržev-skega je te dni kuhal prehlad. Družbo mu je delal stari oče Sergij Thoržev-skij, ki vnučku primakne marsikateri dinar, katerega ta spusti v hranilnik in odnese nato na knjižico v novomeško KB... dim in odraslim varčevalcem! Želimo, da bi bilo vedno več njim • enakih! V tem je veliko poroštvo, da bomo uspešno prebrodili reformo in da se bo povečala vrednost dinarja, našega plačilnega sredstva! J.M. OOOOOOOOOOOOCXXXXXXXXXXXXXXX)OOOCXXXX3 40-!etnica na Otočcu V okviru 600-letnice Novega mesta in 20-letnice osvoboditve je v ponedeljek zvečer priredila na Otočcu tovarna zdravil KRKA sprejem za 53 jubilantov — farmacevtov, ki so diplomirali leta 1925 v Zagrebu. Na sprejem so prišli jubilanti iz vseh vnaših republik in celo iz Bolgarije. Gostje so si v torek ogledali tudi Novo mesto in obrate tovarne zdravil. Pomoč šolstvu - najučinkovitejša investicija Ali ne bi s tem prispevali k zvišanju produktivnosti teh staršev, ker bi jih razbremenili skrbi za njihove otroke v Času, ko so oni zaposleni? Priporočilo v tej smeri je bilo sprejeto, toda ostalo je žal samo pri priporočilu. Nizek odstotek učencev, ki končajo osnovno šolo, oziroma se nižji odstotek tistih, ki jo končajo v 8 letih, postavljata pred nas odgovorno nalogo izboljšati materialne pogoje šolstva, skrbeti za strokovno usposabljanje učiteljev, hkrati pa tudi vzpostaviti pravilen odnos do šolstva s strani vseh organov in organizacij kot tudi s strani slehernega občana. Predvsem mislim tu na odnos staršev do šole in izpolnjevanja obveznosti, ki jih šola nalaga učencevm. Gre za pre- vzgojo staršev. Mnogo učencev, zlasti na podeželskih šolah, ne konča osnovne šole, ker jih starši preveč obremenjujejo z domačim delom, drugod zopet zato, ker starši ne pri vzgaja jo učencem delovnih navad, in čuta odgovornosti za kvaliteto opravljenega dela. Vsem mora biti jasno eno: Učenje je delo; vsako delo zahteva svoj čas, svoj delovni red' in seveda tudi počitek. Učenec mora imeti dovolj časa za domače učenje, mora imeti doma svoj delovni red in seveda tudi čas za sprostitev in razvedrilo. Vse to mu moramo zagotoviti, če hočemo, da bo pri učenju uspeval, da bo šolo uspešno končal. Prav v uveljavljanju takega pojmovanja domačega učenja in odnosa do Sole pa bi morale krajevne organizacije storiti mnogo več kot so doslej, če so doslej ponekod mlade, razvijajoče se gospodarske organizacije, zaposlovale nove delavce z nedokončano osnovno šolo, potem je potrebno staršem jasno in glasno povedati, da moderna industrija zahteva izobraženega delavca, da gospodarska reforma sili gospodarske organizacije k naglemu zviševanju produktivnosti, ne s povečanjem" števila zaposlenih, ampak z boljšo organizacijo dela in s kvalitetnejšim delom na slehernem delovnem mestu. Prav v tem pogledu pa vsi, prav vsi, lahko marsikaj storimo in moramo storiti, če naj bomo aktivni soustvarjalci in realizatorji reformnih prizadevanj. če šole II. stopnje delujejo v nekoliko boljših kadrov- skih pogojih, potem sta njihovo materialno stanje in financiranje še bolj pereč problem. Vključevanje šol II. stopnje kot strokovnih šol v prizadevanja za prilagajanje vsebine in metod dela zahtevam razvijajoče se proizvodnje in potrebam družbenih služb poteka počasi delno zaradi neustreznih materialnih pogojev, delno zaradi neizdelah sodobnih učnih programov. Prav tu je nujno hitrejše in učinkovitejše delo za šolstvo pristojnih republiških organov. Interni dogovori med posameznimi vrstami šol ne morejo biti niti nadomestilo novega učnega programa, niti ne morejo biti porok za pravilno orientacijo v delu, ker izhajajo bolj iz trenutnih situacij in potreb kot pa iz proučenih zahtev proizvod- nje in družbenih služb ter proučenih fizičnih in psihičnih zmogljivosti učencev v tej starostni dobi. Vsekakor drži eno: na področju šolstva moramo iskati notranje rezerve — ne v zmanjševanju sredstev za šolstvo, ker jih ima že tako premalo —, ampak v večji učinkovitosti vzgojno-izobraže-valnega dela. To pa bomo dosegli predvsem z bolj naglim urejanjem materialnih pogojev dela, s hitrejšim strokovnim usposabljanjem učiteljev, z urejenim sistemom financiranja in razvijanjem samoupravljanja v naših vzgojnoizobraževalnib zavodih, z racionalizacijo vsega dela, ki ga morajo opravljati šole. Tu mislim predvsem na tisto delo, ki ga morajo šole opraviti poleg svojega pedagoškega dela. Omejiti bo potrebno razne zahteve upravnih in bančnih služb ter raznih organizacij, ki nenehno terjajo od šol razna poročila, analize, statistike ter jih obremenjujejo s številnimi, povsem nepotrebnimi izdatki. Seveda bo v zvezi s tem potrebno spremeniti marsikatere predpise. Priprave za to so v teku in posebne republiške komisije pripravljajo tozadevne predloge. Spremeniti bo potrebno način financiranja šolstva, tako da mu bo zagotovljen stabilen vir dohodkov, ki bo ločen od občinskega proračuna in mu bo zagotavljal ustrezer delež v delitvi narodnega dohodka, šele tafc način financiranja bo zadostna materialna osnova za hitrejši razvoj samoupravljanja v naših vzgojnoizobraže-valnih zavodih Težnje gospodarske reforme na področju šolstva pomenijo boljšo kvaliteto pouka, hitrejše končevanje študija in še boljšo organi' zacijo dela. Razstava plaket in medalj Vladimira Štovicka V sredo, 20. oktobra 1965, je bila ob 18. uri v Dolenjski galeriji odprta razstava del akademskega kiparja in medaljerja Vladimira Štovička. Ob napovedani uri se je v spodnji dvorani galerije, kjer mojster razstavlja svoja dela, zbralo veliko število*ljubiteljev umetnosti in avtorjevih prijateljev, ki so s svojo prisotnostjo dali poudarka ne samo prvi avtorjevi razstavi v Novem mestu, temveč tudi prvi javni manifestaciji ob proslavi občinskega praznika Novega mesta v njegovem jubilejnem letu. Med prisotnimi smo poleg predstavnikov novomeške občine: predsednika Sergeja Thorževskega, podpredsednika Andreja Grče, tajnika Francija Kuharja, načelnika •Jožeta Suhadolnika in drugih opazili tudi našega generalnega konzula v Celovcu tov. Franca-Pirkoviča, odličnega hrvatskega književnika in člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu Gustava Krk-leca, književnika Jaroslava Štovička, kiparjevega brata in njegovo hčer kiparko Via dimiro štoviček, predstavni ka kolektiva IKOM iz Zagreba N. Jurčiča in D. Benca, urednika »Novosti« iz Sarajeva E. čengiča itd. Od ožjih kiparjevih rojakov se je otvoritve razstave udeležil tudi starosta slovenskih znanstvenikov univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar. Posebej vidna je bila številna udeležba predstavnikov sosednje občine Krško, tako skupščine kot tamkajšnjih kulturno prosvetnih, političnih in družbenih organizacij. Umetnika so počastili tudi njegovi prijatelji iz Kranja, ki so mu prinesli šopek gorenjskih nageljnov in rožma-rima z vabilom, da razstavo svojih del iz Novega mesta prenese tudi v Kranj. Po otvoritvi je konserva- tor Republiškega zavoda za spomeniško varstvo tov. Ivan Komelj zbranemu občinstvu predstavil avtorja kot umetnika in vrednotil pomen njegovega umetniškega ustvarjanja. Vso razstavo in ves potek pri otvoritvi je posnela zagrebška televizija in jo v svoji četrtkovi oddaji tudi objavila, zakar ji velja še posebej zahvala in priznanje. Kipar Vladimir štoviček se je ob koncu vsem udeležencem in dolenjski galeriji toplo zahvalil, potem pa s svojimi prijatelji in častilci po-sedel še kako urico v prijetnem -razgovoru, kjer so ga s primernimi nagovori počastili še akademik Gustav Kr-klec, dr. Mihajlo Rostohar, v imenu Gorenjcev pa tov. Kapus. Nasledrijega dne si je razstavo ogledal republiški sekretar za prosveto in kulturo tov. Tomo Martelanc, ki se otvoritve zaradi nujne zadržanosti ni mogel udeležiti. Tovariš Ivan Komelj je ob tej priložnosti o umetniku in njegovem življenju povedal tole: Življenjska in umetniška pot Vladimira Štovička Morda je dobro premišljena poteza Dolenjske galerije in ne le goli slučaj odločil, da v letu obletnic našega mesta odpiramo v Dolenjski galeriji tudi razstavo Vladimira štovička, kiparja in predvsem medaljerja. V medaljerstvu so namreč dolenjski rojaki dosegli zavidljivo evropsko kvaliteto in zato naj bo pričujoča štovičkova razstava v Novem mestu tudi spomin na veliko medaljersko tradicijo in hkrati tudi opozorilo na nezavidljivo mesto, ki ga ima medaljerstvo pri nas danes. Ker se le redko srečujemo s samostojnimi medaljerski-mi razstavami, ne bo odveč, če najprej spregovorimo ne- kaj o medalji in medaljerstvu. Na razstavi vise okrogli in oglati formati; okrogli so medalje, pravokotni plakete, oboje skupaj pa je meda- ljerstvo, če govorimo o kiparski tehniki in vsebini medalj ah plaket. V pretežni meri so na njih reliefno upodobljeni portretiranci. Modelirani sta lahko obe ali samo ena plat medalje. Na eni strani je navadno portret z napisom, na drugi besedilo z ali pa brez dodatnega emblema. Medalja ali plaketa je že po izraznem značaju ali funkciji svečana, slavnostna, jubilejna, spominska; je predvsem diploma, če je portretna, zahteva od portreta verno podobnost, čeprav samo fizično, tako kot na kovancih, '"'>mkah ali sploh diplomah. Medalje je poznal že antični Rim, ponovno jih oživi re- ^so.nca; medaljerska produkcija se nadaljuje v 17. in 18. stoletju. Eden velikanov me-daljerstva 18. stoletja pa je naš rojak šega. Tudi v 19. stoletju ni v vladarskih družinah pomembnejšega dogodka — rojstva, krsta, poroke, smrti — ali v javnem življenju — kongresa, razstave ali druge slavnosti, ne da bi jo počastili in ohranili v spominu z medaljo ali plaketo. (Nadaljevanje na 16. str.) Ob XIII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev V petek, 22. oktobra, so se v Novem mestu zbrali slovenski zgodovinarji na svojem XIII. zborovanju. Zbrane udeležence je pozdravil predsednik občinske skupščine tov. Sergij Thorževskij, jim zaželel dobrodošlico in na kratko opisal historične in kon- Z otvoritvenega slavja na razstavi Vladimira Štovička v Dolenjski galeriji 20. oktobra: konservator Ivan Komelj predstavlja umetnika in njegovo življenje; desno od njega: kipar Frane Vodnik, univerzitetni profesor Mihajlo Rostohar in kipar Vladimir Štoviček Mladina najraje sega po knjigah V brežiški knjižnici so imeli letos 9.850 obiskovalcev — Nabava novih del je skromna in dolgo?etnim bralcem že primanjkuje čtiva — Bralci se rad' zadržujejo tudi v čitalnici — Do knjig in revij imajo prost pristop Knjižnica v Brežicah je ena tistih ustanov, ki žive tiho, skoraj neopaženo življenje. Kdor le poredkoma zaide vanjo, kar ne more verjeti, da odnašajo njeni obiskovalci s seboj na tisoče Djambo rcliki Z mednarodno odpravo, imenovano »Karavana prijateljstva po Afriki«, ki je osmega 4narca 19R2 odšla iz Beograda proti afriškim deželam, je bil tudi znani jugoslovanski publicist in svetovni popotnik Tibor Sekelj. Na dolgi poti v tuje dežele, a med prijateljska ljudstva, je nabral polno torbo izkušenj in zapiskov. Po vrnitvi domov je zapiske uredil v Potopis, pridal več originalnih fotografij in tako je nastala ena najboljših potopisnih knjig o afriških deželah z naslovom »Djambo rafiki«. Za slovensko javnost je knjigo prevedla Tita škerlj — Sojar, izdala pa jo je Mladinska knjiga v zbirki Globus. Ni knjig, ki bogatijo njihovo kulturo. Letos je zabeležila brežiška knjižnica že 9.850 obiskovalcev, ki so prebali 19.638 knjig. Kljub temu, da so novi prostori v Prosvetnem domu veliko lepši in udobnejši kot prejšnji, je obisk nekoliko manjši. Na to vpliva oddaljenost od središča mesta in zaradi tega se je spremenila tudi struktura bralcev. V knjižnico zahaja manj osnovnošolskih otrok, povečuje pa se število bralcev iz vrst gimnazijcev. Med bralci prevladuje mladina, katere je kar 78 odstotkov, če analiziramo sestav odraslih obiskovalcev knjižnice ugotovimo, da je med njimi 8 odstotkov intelektualcev, 6 odstotkov delavcev, 1,5 odstotka kmetov in 6,5 odst. . ljudi iz drugih poklicev. Knjižnica ima tudi čitalnico, v kateri se največ zadržujejo učenci in odrasli, ki ob knjigah in revijah čakalo na odhode avtobusov. Tudi dijaki se zelo radi ustavijo tam, da pregledajo novi- ce v periodičnem in dnevnem tisku. Z nabavo novih knjižnih del v ustanovi niso zadovoljni, ker si mnogih novitet ne morejo privoščiti. Knjige so v zadnjem času vedno bolj drage in zaradi pomanjkanja denarja perspektive glede tega niso rožnate. Dolgoletni bralci se že zdaj pritožujejo, da jim zaradi skromne nabave novih del zmanjkuje čtiva. Smiljem. Rozman: BRUSAČ »Brusač« je osma zapovrst-na knjiga enega najvidnejših predstavnikov slovenskega mlajšega pisateljskega rodu Smiljana Rozmana. V njej Rozman opisuje življenje in srečanja Štefana Matuša, cigana, partizana, brusača, goslača, kivartopirca in obupan-ca in spet preseneti s svojim načinom klenega pisanja. Delo je v opremi Jožeta Ciuhe pred kratkim izdala Mladinska knjiga v zbirki 2epna knjiga Zenit. Miroslav Kugler: DEKLICA (1965) servatorske probleme Novega mesta. Zborovalce sta pozdravila Se zastoprillLa društva zgodovinarjev Jugoslavije in slovenske podružnice Arheološkega durštva Jugoslavije. Nato je akademik dr. Milko Kos prebral svoj referat o ustanovitvi Novega mesta, v katerem je z novimi dognanji orisal nastanek mesta na področju, ki je že pred ustanovitvijo mesta bilo dokaj gosto naseljeno in v virih tudi izpričano. V popoldanskem zasedanju je kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez s preglednim referatom in s slikovnim gradivom predstavil življenje na področju Novega mesta in širše Dolenjske v prazgodovini in v antiki. Za njim je konservator Drago Komelj spregovoril o umetnostnem profilu Novega mesta. Zajel je vse zvrsti likovnega ustvarjanja, podrobneje pa je opisal arhitektonske spomenike ih konzervatorske posege v starem mestnem jedru. Po končanem zasedanju prvega dne zborovanja je ob 19. uri v Dolenjski galeriji sprejel udeležence zborovanja predsednik občinske skupščine, nato pa je bila udeležencem zborovanja na čast odprta razstava slik starih mojstrov iz nekdanjih galerij dolenjskih gradov. Vodstvo po razstavi je prevzel Drago Komelj, ki je razstavo tudi tematsko pripravil. Drugi dan zborovanja se je pričel z referatom dr. Pavla Blaznika o posebnostih starejše agrarne st.ruk.ture na Dolenjskem. Njegov slikovit pregled tega malo raziskanega problema je dal presenetljive rezultate, ki jih je dosegel s podrobnim študijem. Naslednja referenta pof. Janko Jarc in dr. Tone Ferenc, sta predavala o položaju Novega mesta in Dolenjske v jeseni 1943. Prvi je s politične, drugi pa z vojaške plati osvetlil stanje na Dolenjskem v času kapitulacije Italije in nemškega vdora. Z uporabo najnovejših virov, predvsem iz Inozemskih arhivov, sta oba referenta nanizala vrsto popolnoma novih dejstev, vojaške operacije na Dolenjskem pa vključila v evropski okvir. Po končanem dopoldanskem delu zasedanja se je delovni predsednik zborovanja dr. Ferdo Ge-strin spomnil šestdeseUetnice, ki jo predsednik Zgodovinskega društva, naš rojak Novomeščan doktor F. Zwitter, praznuje prav v Novem mestu. Vrednotil je njegovo znanstveno m pedagoško delo ter mu v imenu vseh zborovalcev iskreno čestital, nakar mu je študentka zgodovine izročila šop nageljnov. Popoldanski del zborovanja je bil posvečen pouku zgodovine na šolah. Prof. Mavricij Zgonik je prebral svoj referat o pisanih virih pri pouku zgodovine. Naštel je vrsto primerov, kako se lahko z raznimi viri in predvsem s sti-kovnkn gradivom popestri predavanje zgodovine, pri učencih pa doseže večje zanimanje za ta predmet. Po vsakem predavanju se je razvila živahna diskusija, v kateri so diskutanti Se dopolnjovadt ali pa tudi korigirali izrečene misli. Vsi referenti so bili res kvalitetni In so prinesli obilico nove- ga gradiva m novih dognanj, ki nekatere probleme postavljajo v popolnoma novo luč, kar je poudaril ,v zaključni besedi tudd delovni predsednik zborovanja. Zborovanja se je udeležilo 120 zgodovinarjev iz vseh krajev Slovenije, med njimi tudi nekaj študentov zgodovine iz seminarja za zgodovino ljubljanske univerze in pedagoške akademije v Mariboru. Posamezna predavanja pa so poslušali J.udi nekateri Novo-meščani, ki jim je zgodovina mesta še posebej pri srcu. Organizacija zborovanja, ki je bila v rokah odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo in Dolenjskega muzeja v Novem mestu, je bila brezhibna. Tretji dan zborovanja, v nedeljo 24. oktobra, je bila na programu strokovna ekskurzija, na kateri so si udeleženci s primerno razlago ogledali kartuzijo Pleterje, kostanjeviški samostan in Go-rjupovo galerijo v Kostanje- vici, rezultate arheoloških izkopavanj v Drnovem in muzejske zbirke v brežiškem gradu. Lepi dnevi, prijetno počutje v Novem mestu in dobra organizacija so pripomogli, da je XIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev odlično uspelo. T. K. PSGhHRjr MODERNEGA OBLIKOVANJA V knjigi s tem naslovom nam avtor Nikolaus Pevsner razloži značilna obdobja v arhitekturi in slikarstvu od prve polovice prejšnjega stoletja do dvajsetih let (in še malo dlje) tega stoletja. V tej študiji opozori avtor na vse važnejše pojave, ki so vplivali na nadaljnji razvoj oblikovanja v arhitekturi in slikarstvu. Slovenskemu bralcu je knjigo pred kratkim predstavila Mladinska knjiga v zbirki Kozmos. ZAHVALA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO se ob zaključku zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Novem mestu v dneh od 22. do 24. oktobra toplo zahvaljuje vsem, ki so prispevali, da je zborovanje potekalo na dostojni višini, v popolnem redu in resnično prazničnem vzdušju. Predvsem gre zahvala Skupščini občine Novo mesto in njenim predstavnikom za uvidevno pomoč, uredništvu Dolenjskega lista za veliko pozornost in Dolenjski turistični zvezi za poklonjene prospekte. Prav tako velja vsa zahvala delovni skupnosti Dolenjskega muzeja, ki je nosila vse breme organizacije našega zborovanja in ga tako skrbno in zadovoljno izvedla. ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO Novembra v kinu »illA« Kako zadovoljiti naše resne gledalce? Kako zadovoljiti vse naše gledalce? Statistika kaže, da so gledalci vedno na strani povprečnih aji vsaj zabavnih filmov. Na prvem mestu so spektakli, nato glasbene in druge komedije, we-slerni in tako dalje. Da bi zadovoljili vse, smo uvedli dvojni program, česar pa obiskovalci največkrat niti ne opazijo. Kaj bomo gledali novembra? Ameriškega barvnega filma »Nuna« Uzbeške pravljice Najnovejša knjiga zbirke ZLATA PTICA pri Mladinski knjigi prinaša 49 uzbeskih pravljic, ki jih je izbral in v slovenščino prelil Cvetko Zagorski. Knjiga UZBEŠKE PRAVLJICE je lep doikaz zakladnice ljudskega bogastva naroda, ki prebiva onstran Urala. se gledalci še dobro srx>rninjajo in marsikdo bi ga hotel ponovno videti. Na sporedu bo od 1. do 4. novembra. Odlična sovjetska komedija »Balada o Moskvi«, ki je prejela nagrado in visoko priznanje v Cannesu, bo na sporedu od 2. do 4. novembra (dvojni program!). Ameriški film »Dekle« priporočamo zaradi tematike ter izredne režije in fotografije. Vrteli ga bomo od 5. do 8. novembra. Francosko komično kriminalko »Nabab« bomo gledali med 9. in 11. novembrom. Opozorimo naj še na ameriški film »David in Liza«. domači film »Človek in ptica« ter francoski film »Bridkosti ljubezni«. Ne zamudite filmov »V vrtincu« in »Na svoji zemlji«, ki sta verjetno zadnjič na sporedu v našem kinematografu, ker jima prihodnje leto poteče licenca. In še eno obvestilo: zaradi zvi-šanih cen vstopnicam, je delovna skupnost zavoda za kulturno dejavnost sklenila razpisati abonma za kino predstave in s tem omogočiti rednim obiskovalcem znaten popust pri nakupu vstopnic. Več o tem boste lahko prebrali v naših reklamnih omaricah in Dolenjskem listu. if Prebivalci novomeške občine slavijo jutri svoj občinski praznik, ki je še posebej tudi praznik samega Novega mesta: 29. oktober, spomin na ustanovitev Prve novomeške partizanske čete leta 1941 na Frati. Praznik največje dolenjske občine pa je vsako leto hkrati tudi pregled doseženih uspehov in prizadevanj za boljše življenje njenih prebivalcev. Zlasti med zadnjim in letošnjim praznikom je novomeška občina dosegla veliko novega, s čimer proslavlja hkrati tudi 600-letnico svoje ustanovitve in dvajsetletnico osvoboditve. Zato smo ob tej priložnosti prosili tovariša Sergija Thorževske-ga, predsednika občinske skupščine Novo mesto, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj: Tovariš predsednik, v čem je poseben poudarek letošnjega občinskega praznika Novega mesta in novomeške občine? . razvoj. Na to dejstvo morda zaradi izredne dinamike življenja včasih pozabljamo. Praznovanje, ki je potekalo skozi vse leto, je dajalo temu poseben poudarek. Jubilejema se pridružuje tudi vrsta delovnih uspehov, ki so realizacija večletnih prizadevanj. O tem pa je bilo že precej napisanega. Letošnje leto je tudi prvo leto izvajanja programa gospodarske reforme, katere končni namen je, da bi se čimprej uvrstili med razvite dežele v svetu. V ta osnovna obeležja sodi tudi proslavljanje občinskega praznika Novega mesta in novomeške občine. Pri njihovem reševanju pa bolj kot kdaj koli velja pravilo: »Kar lahko storiš Opišite, prosimo, kakšno je stanje v občini v gospodarstvu po uvedbi gospodarske reforme? Kako uresničujejo delovne organizacije in občani načela reforme in kaj jih glede tega čaka v bližnji prihodnosti? Letošnje praznovanje občinskega praznika ima posebno obeležje prav zaradi 600-letnice ustanovitve Novega mesta in 20-letnice osvoboditve naših narodov. Osvoboditev in nova družbena ureditev je omogočila naši občini in mestu nagel vsestranski Ne bi še mogel dajati celotne ocene o stanju v občini po uvedbi gospodarske reforme, predvsem zaradi tega, ker je prete- Otočec ob Krki 0T00E6 OB KRKI bo v nedeljo počastil svoj praznik s posebnim slavjem Tov. Stavka Becele-Ranković bo razvila prapor krajevne organizacije Zveze borcev — Ob stoletnici osnovne šole bodo odkrili tudi spominsko ploščo in odprli obnovljeni dom Partizana s slavnostno akademijo Prebivalci mičnega Otočca ob Krki so sklenili, naj bo njihov krajevni praznik v tem letu vidnejši v okviru proslav občinskega praznika, 20-letnice osvoboditve in 600-letnice ustanovitve Novega mesta. V nedeljo, 31. oktobra 1965, salvijo zato: — 100 letnico ustanovitve osnovne šole; — odkritje spominske plošče na šoli v počastitev 100-letnice šole v spomin na najvažnejše krajevne zgodovinske dogodke iz časa revolucije in v počastitev žrtev v času revolucije; — razvitje prapora krajevne organizacije ZB, kateremu bo kumovala domačinka Slavka BECELE, sedaj dr. RANKOVIČEVA; otvoritev obnovljenega kulturnega doma s slavnostno akademijo. K slavnostnemu praznovanju v nedeljo, 31. oktobra, ob 10. uri vabijo krajevne organizacije vse domačine, posebno še one, ki živijo izven domačega kraja, vse živeče uči-teje, ki so službovali na tej šoli, goste z območja občine in z ostale Dolenjske ter živeče borce, ki so v času revolucije preživljali težke in slavne dni z domačini na tem območju. Z urejevanjem komunalnih zadev: poti, kanalizacije, vodovoda, šole, kulturnega doma, stanovanjskih in gospodarskih zgradb, turizma in gostinstva se Otočec s svojim okoljem razvija v gospodarsko in kulturno naprednejše naselje, ki ga prav radi in množično obiskujejo domači in tuji turisti. Se posebno privlačen je grad Hotel Otočec s čudovito prirodno lepoto, do katere nas pripelje lepo urejena avtomobilska cesta, ki je odprla Dolenjski vrata v svet. Domačini so ponosni tudi na svojo popolno osnovno šolo, s katero jim je dana možnost za vključevanje v razne delovne odnose in v nadaljnje izobraževanje. Zavzemajo se še za to, da bi bili najmlajšim iz oddaljenih naselij tega območja čimprej omogočeni lažji pogoji prihodov do šole, ker ie 10 in tudi 16 km dolga dnevna pot v šolo in nazaj za njih tako utrudljiva, da jim zmanjšuje sposobnosti za aktivno sodelovanje pri pouku. Morda, pravijo, bodo tudi to kmalu uredili s pomočjo vseh zain-resiranih staršev in pristojnih organov. Na veselo svidenje vabijo za nedeljo — družbene organizacije Otočec pri Novem mestu čeni čas še prekratek in bi tako oceno težko dokazoval z razpoložljivimi podatki. Določeni pokazatelji o gospodarskih gibanjih kažejo pozitivne tendence stabilizacije v smislu predvidevanj reforme. Vendar sem mnenja, da znaten del teh gibanj lahko pripišemo ukrepom, ki so bili sprejeti še pred reformo. Tu mislim predvsem na ukrepe za zmanj-čanje investicijske potrošnje, usmerjenosti v izvoz, določeno umirjenost tržišča itd. Opažamo pa tudi že spremembe na tržišču, ki se vse bolj rešuje administrativnih spon in ki bo postalo osnovni usmerjevalec proizvodnje na osnovi ekonomskih zakonitosti. Nasprotujoča si pojmovanja reforme, na katera naletimo včasih v praksi pa opozarjajo na to, da del naših proizvajalcev in občanov še vedno povsem ne razume vsebine reforme. Nevarne so razne oblike samozadovoljstva ob tehnokratskem izračunu stanja po spremenjeni delitvi dohodka v posameznih delovnih organizacijah, prav tako kot tudi prevelik pesimizem in čakanje na rešitev izven delovnega kolektiva. Gospodarska reforma pomeni med drugim tudi nujnost spreminjanja naše strukture proizvodnje po zahtevah tržišča. Topa ni enkraten posel, niti »akcijska« naloga. Bojim se, da vse premalo ocenjujemo reformo kot proces, ki terja določeno preusmeritev v našem dosedanjem delu in mišljenju. Vrsta novih vprašanj in problemov se odpira vsak dan. »Vsem občanom prisrčne čestitke za letošnji občinski praznik!« je topla želja predsednika občinske skupščine Sergija Thor-ževskega danes, ne odlašaj na jutri!«. Ce temu ne bo tako, bo prihodnost za nekatere delovne organizacije vse bolj meglena. Morda sem preveč kritičen. Treba pa je pri tem takoj poudariti, da omenjenih misli ne moremo posplošiti na celotno gospodarstvo v naši občini, saj je velika večina delovnih organizacij takih, ki se v vse večji meri prilagajajo novo nastalim pogojem gospodarjenja. Spodbudna je vsekakor ugotovitev, da je vsak dan več kolektivov, ki jim reševanje lastnih problemov pomeni usmeritev v boljše gospodarjenje. Vrsta možnosti pa je še, ki ostajajo delno neizkoriščene. V mislih imam večjo usmerjenost na poslovno sodelovanje med podjetji, specializacijo proizvodnje, na kooperacijo in na integracijo v širšem merilu. V kaj so usmerjeni zdaj glavni napori občinske skupščine in kaj štejete za njene glavne naloge v tem in prihodnjem l< * u? Ze dalj časa so med drugim napori občinske skupščine usmerjeni na vskla-jevanje odnosov v našem gospodarskem in družbenem razvoju. Ta razvoj pa je bil nagel predvsem v zadnjih letih. Močna prizadevanja za krepitev naše materialne osnove so povzročila vrsto nasprotij v tem razvoju, ki postaj a-•jo vse bolj nevzdržna. Zapostavljen je bil razvoj nekaterih družbenih in terciarnih dejavnosti. Sami ste lahko > priča, da tudi tu dosegamo določene uspehe in skušamo hitreje premagovati nastale težave. Vendar tudi to terja svoj čas, predvsem pa več sredstev. Mnogo je odnr-tih vprašanj, ki se mo: 'jo sistemsko urediti (šolsivo, socialno varstvo, komunalno gospodarstvo itd.), ker je sedanje odnose na teh področjih čas že prehitel. Rešitev tega pričakujemo v bližnji bodočnosti, ker nam je znano, da pristojni organi v širšem mevilu pospešeno rešujejo ta vprašanja. Na koncu mi dovolite, da vsem občanom čestitam ob občinskem prazniku z željo, da bi na svojem delovnem področju dosegali vse večje uspehe! Sedem komisij m študij predkongresnih tez V želji, da bi bila predkongresna dejavnost Socialist :čne zveze v novomeški občini kar najbolj odraz dejanskih potreb in stanja v družbenem razvoju, je občinsko vodstvo SZDL ustanovilo 7 komisij. Te razpravljajo o predkongresnih tezah glavnega odbora SZDL in jih prilagajajo našim razmeram. Med sedmimi komisijami se ukvarja ena z vprašanji idejno-političnega in kulturnopro-svetnega dela, druga z vpra- šanji komune in občine, tretja z delovnimi organizacijami družbenih služb, četrta z vprašanji urbanizacije in stanovanjske izgradnje, peta z organizacijsko političnimi vprašanji 3ZDL in njeno vlogo v krepitvi samoupravljanja, šesta z nekaterimi idejno političnimi vprašanji našega gospodarstva in gospodarskega sistema, sedma pa z družbenim položajem in aktivnostjo mladine. DELOVNI KOLEKTIV HOTELA GRAD OTOČEC pozdravlja vse delovne ljudi novomeške občine za letošnji 29. OKTOBER Pozdrav tudi vsem domačinom in gostom za nedeljsko srečanje na Otočcu ob 100-Ietnici domače šole in razvitju prapora Zveze borcev! 0 poteh in stranpoteh kmetijstva v novomeški občini Kmetijstvo je razen industrije najvažnejša panoga v novomeški občini. Če bi ga merili po tem, da se z njim preživlja 43 odstotkov prebivalstva (natanko 20.082), bi bilo prav gotovo pred industrijo, ker pa ima manjši narodni dohodek, je na drugem mestu. Dobodek kmetijcev bi bil gotovo večji, če bi upoštevali razliko med odkupno in prodajno ceno pridelkov, da je izračunan katastrski dohodek manjši od dejanskega in da se vrednost kmetijske proizvodnje v celotni vrednosti proizvodnje samo enkrat izraža. Lani je kmetijstvo ustvarilo 9,322 milijarde din ali 17,6 odstotka družbenega bruto produkta, od tega družbeni sektor 24,3 in zasebni 75,7 odstotka. Prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom, je čedalje manj. V zadnjih štirih letih se je zmanjšalo za 17 odstotkov. Ljudje so se odseljevali v mesto in se zaposlovali v podjetjih. Selitveni proces je bil največji na šmarješkem in žužemberskem območju. KORENINE SO V ZAKRASELEM SVETU Podatki, da je največ travnikov in pašnikov in kar 7 odstotkov manj njiv in vrtov, kažejo, da prevladuje v občini zakraseli svet. Številni pašniki in travniki dajejo možnosti živinoreji, zato je ta na prvem mestu v kmetijskem gospodarstvu. Nerazvito zasebno kmetijstvo nima večjih možnosti za napredek. Donosnejše bi bilo, če bi pogostneje menjavali kulture na obdelovalnih površinah, ki bi jih bilo treba hkrati bolj izkoristiti. Čistih kmečkih in mešanih gospodarstev je v občini 7.881. Največ (31 odst.) jih premore do 2 ha zemlje. Posestev, ki imajo 10 do 20ha, je 1.894 ali 25 odstotkov. Spričo tolikšne razdrobljenosti seveda dohodek zasebnega kmetijstva ni tak kakršnega bi želeli. Proizvodnja v zasebnem sektorju je pretežno naturalnega značaja. Tržnih viškov je malo. 1963 so zadruge odkupile 5 odstotkov kosmate proizvodnje zasebnega kmetijstva. Pridelke pošljejo zasebniki tudi neposredno na trg. KMETIJSTVO PREMALO DAJE Družbeno kmetijstvo je v zadnjih letih doživelo vrsto reorganizacij. Ob zadnji sta se združili kmetijski zadrugi v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah s kmetijskim posestvom v Novem mestu. Od preostalih treh kmetijskih delovnih organizacij nosi glavno breme družbenega pridelovanja kmetijska zadruga v Novem mestu. Največ tržnih presežkov daje tudi po reorganizaciji živinoreja: zasebni sektor 70 in družbeni sektor 75 odstotkov svoje prireje. Proizvodnost pa je povprečno zelo nizka. Tako dobimo od krave samo 1500 kg mleka letno, medtem ko je letni prirastek 100 do 120 kg pri živi teži. Krav in mlade živine je vedno manj. Poljedelstvo ne pride do zavidljivo velikih hektarskih pridelkov. Pridelek belih žit se giblje med 15 in 20 stoti, koruze med 20 in 25, krompirja okoli 145, sena med 25 in 30 ter detelje med 45 in 60 stoti na hektar. Tudi sadjarstvo in vinogradništvo hromita v zaostalosti in ekstenzivnosti. V družbenem sektorju sta ti dve panogi zapostavljeni. Družbena kmetijska proizvodnja je v zadnjih letih znatno napredovala, pretežno po zaslugi investicij in dolgoročnejših načrtov. Toda predvidevanja se kljub dobrim računom niso izpolnila. Namesto o dobičku se govori o izgubah. Te so največje na obratih, ki so za kmetijstvo najvažnejši, med drugim farma bekonov v Zalogu in farma molznic v Jurki vasi. Kaže torej, da pri načrtovanju kmetijskega gospodarstva le ni bilo vse upoštevano. Analize so pokazale, da se dela izguba ob predragi krmi in velikih prevoznih stroških. Proizvodnja je torej zgrešila ekonomsko utemeljitev, kar je razvidno tudi iz ugotovitve, da je lastna cena prirastka v Jurki vasi 773 din kg, prodajna (po odpravi premij) pa 549 din. Proizvodni objekti so bili zgrajeni s predvidevanjem, da se v njihovi neposrednosti povečajo površine za pridelovanje krme. S krčenjem gozdov TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP - NA ZDRA VJE DOLENJSKI STEKLARJU Bilo je leta 1902. Jerneju Pečniku se je pri izkopavanju rimskega grobišča v Bršlinu pri Novem mestu znašla pod rovnico čudovita steklena čaša. Ko jo je vzel v roke in si ogledoval na njej grški napis, ki pravi »Na zdravje!«, seveda ni pomislil, da bo prav na tem mestu čez dobrih šestdeset let teklo steklo v potokih. Simbolična lepota čaše se je čez skoraj dva tisoč let prelila v mogočnost industrijskega velikana, ncsmenjlenega prav - steklu! bele in 1 meter osemdeset široke plošče. Vsi štirje »furkoji« bodo na dan izvlekli več kot 16.000 površinskih metrov 2 mm debelega stekla, če odšteje- elektrarni se zavrte s pritiskom na gumb — steklarna, zbirka naprav in instrumentov, pa se zaganja in ogreva tedne in tedne — saj bo tudi tekla potem neustavljivo: tri leta bodo v njej steklarji noč in dan mešali porcije, tri leta bodo gorilniki si-kali peklensko vročino v kadno peč in tri leta bodo .. diamanti rezali trdne, pro- Na kraju, kjer stoji da- zorne plošče... nes novomeška Steklar- Prijazni šef proizvodnje je bilo Že leta 1000 Radovan Gačeša, diplomi-P'ed našim štetjem pra- ra^ inženjr kemiJske teh ilirsi™ Z»rr«L£fl nologije, doma iz Beograjsko zorno grobišče. da m zdaj že kar pravi llSOČ let pozneje pa SO Novomeščan, pojasnjuje v P^OV tukaj pokopavali lePi slovenščini. Pa pojdi mo z njim od začetka: Blesteče bele gore ob cesti v steklarno niso iz sladkorja, niti iz soli, ampak tisoči ton »štrajzanta« — peska, ki so ga nekdaj in morda ga še danes, naše gospodinje uporabljale za čiščenje posode. Pred tisočletji so ga nanesle reke po vsej Dolenjski: najdemo ga pri Ljubenski gori, v Mokrem polju, pri Pleterjarrin še kje drugje. Danes je to kremenčev pesek (kemično: silicijev dioksid — SiO:), ki je najvažnejša surovina za izdelavo stekla. Bogata nahajališča okrog Novega mesta so narekovala, naj zraste steklarna prav tu... Seveda sam kremenčev pesek še ni dovolj: v visoke betonske silose pred steklarno bodo vlaki in kamioni dovažali vsak dan tone in tone kavstične sode (Na:C03) iz Lukavca pri Tuzli, apnenec (CaCO,) in dolomit (CaCO.MgCO,) iz različnih slovenskih kamnolomov, živec (fel-špat) iz Makedonije in svoje mrtve tudi Rimlja JMi Najdena čaša izvira iz 2, stoletja našega štetio, ima pa jo muzej na Dunaju. Bršlin, sredi oktobra 1965. z visokega dimnika se že nekaj dni suklja belkast dim, .kompresor za primarni zrak v ; pritličju osrednje zgradbe z žvižga-jočim hučanjem lovi sapo, tudi parne kotle v kotlarni so včeraj zakurili in danes so šobe puhnile ogenj v temperne peči... Vsak dan je v INISOVI steklarni majhna slovesnost: danes steče ta agregat, jutri poženejo oni kompresor in pojutrišnjem. .. pojutrišnjem bo vzvalovila židka steklena hiasa v srcu giganta! Cesto odpremo tako, da prerežemo svileni . trak, ladja zaplava, ko treščimo ob njen pramec steklenico šampanjca, generatorji v sulfat (Na:S04) iz kemične tovarne v šabcuf Nič več in nič manj kot 100 ton zmesi teh surovin bo požrla kadna peč vsak dan! Pod silosi stoje avtomatske tehtnice, ki natančno odmerijo potrebno količino vsake surovine. Ena porcija zmesi tehta eno tono in ena izmena steklarjev bo pretopila 35 porcij. Po tekočem traku in z dvigalom se zmes v posebnih posodah (conta-inerjih) prenaša do zasip-nih strojev, do žrela nenasitne kadne peči. še preden bo prišla zmes v peč, pa bo analitski laboratorij sporočil, če so sestavine take kvalitete kot je treba. V drugih steklarnah lahko dajo laboratoriji te podatke komaj dva ali tri dni po tem, ko je steklo že ohlajeno! V kadno peč bruha z vsake strani po 15 KoR-TINGOVIH gorilnikov ma-zutne plamene, ki segrejejo zmes na 1500° Celzija. Pri taki vročini pa se surovine tope kot vosek! Peč je znotraj prava dvorana: široka 5 metrov in pol, visoka več kot 3 metre, dolga pa skoraj 40 metrov! Vse stene sb obložene s posebno ognjestalno opeko CORHART iz Francije, tla pa s ploščami DIDIER iz Nemčije. Take opeke so v peč vgradili 2700 ton. Naenkrat bo v njej 710 ton stopljenega stekla, ki bo stalo meter in 20cm na visoko. Na koncu se peč razcepi v štiri kanale, nad koncem vsakega kanala pa stoji črn stroj za vlečenje mase po načinu »FOUR-COULT« (furko). Stroje je izdelala poljska tovar- na FABRYKA MASZYN SZKLARSKIH v tribunal-nem mestu Piotrkdv/u. V komori pod takim strojem leži na stekleni gladini dobre tri metre dolga samotna šoba. Skoznjo srka stroj raztopljeno steklo med azbestne valje navpično navzgor. Do drugega nadstropja hale se plošča že toliko ohladi, da Takole so začeli graditi dimnik velikan: prve opeke na tleh Bršlina Kdo vse je sodeloval pri izgradnji steklarne? Res pisana vrsta zastavic plapola nad velikanom v Bršlinu; opremo so dobavili iz Poljske (CEKOP), Zahodne Nemčije (KORTING, S1E MENS, DIDIER), V. Nemčije, Francije (CORHART), švedske, Danske in Anglije (KENTi. Gradila in montirala pa so tudi domača pod jetja: PIONIR, EM Maribor, IMP Ljubljana, JUGOMONTAŽA Zagreb, LITOSTROJ in RADE KONČAR, TEKOL MARIBOR, GRADIŠ, SLOVENIJA CESTE, SLOVENIJA - PROJEKT, ENERGOINVEST Sarajevo, ELEKTRONABA-VA Ljubljana, Tovarna emajlirane posode Celje, EL'EKTRODVIGALO, ALPREM Kamnik, 2TP Novo mesto, Komunalno podjetje Trebnje, kr-' ški in novomeški kovinarji, Vodna skupnost, VODOVOD, ROG in elektrotehnična podjetja iz Novega mesta, režijska grupa INISA; posrednik z dobaviteljem iz Poljske pa je bil Industrijski biro z Ljubljane. jo diamantni nož bliskovito odreže, vakuumski sesalec pa prime in položi na rezalno mizo, kjer jo obrežejo na velikost za prodajo. čim hitreje vleče stroj maso, tem tanj še bo steklo. Plošče iz bršlinske tovarne bodo lahko debele od 2 do 10 milimetrov, široke 2 metra in pol, dolge pa 4 metre in pol. Do sedaj smo v Jugoslaviji izdelovali največ 6 mm de- ta z arondacijami zemljišč so bile potrebe le delno krite. Mnogi so tedaj menili, da je bolje prenehati z arondacijami, kei da ostajajo te površine slabše obdelane kot tedaj, ko so jim bili gospodarji zasebniki. Toda dodati je treba, da je donosno le tisto kmetovanje, ki lahko toliko izrabi zemljišča, kolikor je potrebno, ne da bi imelo pri tem dodatne stroške. KAJ PA POGODBENO GOSPODARJENJE? Tudi v pogodbenem pridelovanju niso bile izrabljene vse možnosti. Kmetijske organizacije so sicer spodbudile zasebnike, da so se začeli oskrbovati z boljšim semenjem, umetnimi gnojili, začeli polja bolje obdelovati in tako povečevati pridelke; toda kooperacija je zajela premalo kmetov, pa še to so bili posestniki s po G ali več ha obdelovalne zemlje. Manjših posestnikov pa v pogodbeno pridelovanje niso pritegnili. V Pomembna je postala tudi pogodbena reja živine. Kmetijske organizacije so to sodelovanje z zasebniki postavile na dolgoročnejše načrte. OČITNO JE, DA JE PLUG MARSIKJE DOBRO IN DRUGJE SPET SLABŠE ZASTAVLJEN TER PONEKOD NA ZEMLJI, KI NE USTREZA. ČE NI PRAVEGA HAŠKA, SE JEZI-JO TAKO V DRUŽBENEM. KOT ZASEBNEM SEKTORJU. SAMO TARNANJE PA NIKAMOR NE VODI. NAPREDEK BO, ČE SE BO DRUGJE PREMAKNILO. SZDL OPOZARJA NA PRAVO POT Občinski odbor Socialistične zveze v Novem mestu je sklical 12. oktobra plenarno sejo in nanjo povabil člane občinskega komiteja ZKS in DIT. Na dnevnem redu je bila ena sama točka: nekatera vprašanja kmetijstva v občini. Poročilo, iz katerega smo povzeli dosedanje misli, je na koncu pridalo, da je naloga kmetijskih organizacij skrbeti za organizirano proizvodnjo ne le v družbenem, temveč tudi v zasebnem sektorju. Razprava, ki jo je načela SZDL, naj bi predvsem odgovorila, koliko je bilo na tem področju že narejenega in kakšne so možnosti ter načrti za prihodnje Odgovorila naj bi, kdaj in zakaj se mora »nekaj« premakniti. KAJ BI BILO BOLJŠE GOSPODARJENJE? Prve besede v razpravi so bile namenjene težavam, ki spremljajo gospodarjenje v kmetijstvu od začetka družbenega gospodarjenja in ki so se povečale kasneje po združitvi kmetijskih organizacij in še bolj ob reformi. Poudarjali so, da so cene še bolj zavozlale štreno problemov v kmetijstvu. Ko so nadalje ugotavljali, da se pogodbeno pridelovanje in reja z zasebniki splačata, so se spomnili težav, ki resno ovirajo uspehe na tem področju. Če bi zasebniki dobili kredite za nakup strojev in adaptacije gospodarskih poslopij, bi bilo sodelovanje z njimi precej boljše kot je. Pa kje dobiti sredstva? Zadruge jih imajo še za- se premalo, splošnoveljavnih predpisov o kreditiranju kooperantov z bančnimi sredstvi pa še ni. To je nemara pospešilo, da so se ponekod razrahljali odnosi med zasebniki in kmetijskimi organizacijami. Zaupanje zasebnikov — kooperantov si bo treba spet pridobiti, pa kako? Odgovor bi bil lahko kratek: z BOLJŠIM lastnim gospodarjenjem. Vendar ta premalo pove. V razpravi so člani SZDL, DIT in predstavniki kmetijskih organizacij menili, da so zasebniki zgubili zaupanje spričo slabše obdelane zemlje, ki je bila včasih njihova in ko so zvedeli za to in ono pomanjkljivost. Med pripombami so bile tudi take, da »imamo že dovolj strokovnjakov s kravatami, manj pa takih, ki bi bili pripravljeni dokazati, da mora kmetijski tehnik delati tudi z rokami. Kljub daljši razpravi ustreznega odgovora na vprašanje, kje in kako ter kdaj se mora »nekaj« premakniti, vendarle ni bilo, tudi ob spodbudi zveznega poslanca Ludvika Goloba ne, čeprav je v živahno razpravo večkrat posegel s konkretnimi vprašanji. Posamezniki so sicer nakazovali možnosti za napredek, bilo pa je vse bolj improvizirano kot pa temelječe na ekonomskem računu. Vendar — po-menek je bil, mestoma tudi zelo odkrit, in marsikaterega vprašanja ne bo treba več zastavljati na podobnih pogovorih. Razčistila so se nekatera mnenja, kar bo zlasti v pomoč Socialistični zvezi pri razlaganju perečih kmetijskih vprašanj na terenu. mo lom in odrezke, bo to na leto 4 milijone površ. metrov ali 18.000 ton stekla ali 3 milijarde in 500 milijonov din vrednosti. Pri vsem tem bo v steklarni zaposlenih pri polnem obratovanju samo kakšnih 320 ljudi, kar pomeni, da bo delež vsakega zaposlenega v kosmati vrednosti proizvodnje več kot 10 milijonov dinarjev. Iz rezalnice bo steklo potovalo na posebnih vozičkih (kraksnah) na kamione ali pa v embalimi-co, kjer ga bodo za trans- port z vlakom zabijali v lesene zaboje. Kam neki bomo z vsem tem steklom? Samo ob letošnjem pomanjkanju stekla smo ga morali uvoziti 3 milijone površinskih metrov! r*an-čevska in novomeška steklarna bosta komaj zadostili domače potrebe in šele ko bo prihodnje leto zgrajena nova steklarna v Lipiku na Hrvaškem, bomo lahko mislili na izvoz, za katerega pa se kupci celo iz Amerike že zdaj ponujajo. Meter stekla, debelega 2 mm, stane 600 din, debelejše od 6 mm stane povprečno 4000 din, brušeno in polirano steklo, kakršnega bo bršlinska steklarna tudi delala, pa bo stalo 13.000 din. S kaljenjem in fino obdelavo ravnega stekla se šele začenja pravi razvoj steklarne, saj avtomobilska industrija, pohištvena industrija in gradbeništvo čedalje bolj povprašujejo po tem materialu. Kvaliteto novomeškega stekla jamči visoka strokovnost zaposlenih: 84 jih je opravilo strokovno prakso v Pančevu in na Poljskem, 72 jih je končalo daljše strokovne tečaje; imajo 7 inženirjev, 20 tehnikov, 2 pravnika in 4 ekonomiste, štipendirajo še 6 ljudi. Za pričetek obratovanja pa je določena skupina 27 Poljakov in dva Nemca. Naš sprehod skozi steklarno je trajal komaj dobro uro. Seznanili smo se vsaj v grobem s tem, kako nastane steklo — vendar boste takrat, ko boste sami obiskali steklarno, našli še tisoč zanimivih in za proizvodnjo stekla zelo pomembnih podrobnosti. Od energetskega centra, skozi zamotane kontrolne postaje, do preciznega oblikovanja samotnih šob za »furko.je« se boste čudili spretnim steklarjem. Za novomeški občinski praznik bo končno zažare-la prostorna kadna peč. Vsi smo veseli tega velikega koraka v industrijskem napredku Dolenjske. Steklarjem pa za njihovo zmago nazdravimo s staro grško čašo: »Na zdravje! Na zdravje!« M. MOŠKON Tehnični direktor steklarne Branko Peternelj, diplomirani inženir, razlaga gostom proizvodni postopek pred žrelom kadne peči. (Posneto 11. oktobra 1965, ko je v novi steklarni zagorel prvi ogenj za predgre-vanje kanalov in glavne kadne peči) PRETIH GLAS PROIZVAJALCEV O uspehih in nesoglasjih v gospodarstvu po reformi razpravljamo v novomeški občini čedalje bolj kritično. Tako je bilo tudi na občnem zboru ObSS 22. oktobra, kateremu sta poleg 93 delegatov in gostov prisostvovala podpredsednik republiške zveze sindikatov Andrej Ver-bič in zvezni poslanec Ludvik Golob. Razpravi je dal ton referat predsednika občinskega sindikalnega sveta Ludvika Kebeta. V njem je predsednik ObSS omenil, da vlagamo v novomeški občini še vedno preveč sredstev v zi-dovje proizvodnih obratov, manj pa v opremo, zato gospodarske organizacije ne dosegajo zadovoljive proizvodnje. Storilnost je še vedno ena šibkih točk našega go- spodarstva, čeprav se je v zadnjih letih, zlasti med obema občnima zboroma ObSS, precej povečala. Premalo so izkoriščene notranje rezerve. Ob reformi so prenekate-re gospodarske oganizacije mislile, da se bodo težav ognile z odpuščanjem delavcev, manj pa so razmislile, kako bi z uvedbo novih izmen čimbolj izkoristile zmogljivosti in zmanjšale pritisk te- Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih ZZB Novo mesto bo ob dnevu mrtvih 1. novembra organizirala več žalnih svečanosti na partizanskih grobiščih in pred spomeniki padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. V občini bodo tri večje komemoracije. Začele se bodo 1. novembra ob 9. uri na šmihelskem pokopališču, kjer bo govor, razen tega pa bodo sodelovali še pevci, godba in oddelek pripadnikov JLA. Ob 10. uri bo žalna svečanost na pokopališču v Novem mestu, uro kasneje pa bodo v Beli cerkvi pred šolo odkrili spomenik padlim borcem. Pripravljen je tudi krajši spored za spominsko svečanost. V drugih krajih bodo krajevne organizacije ZB same organizirale podobne slovesnosti na partizanskih grobiščih in pred spomeniki NOB. Novomeška kronika ■ NEMŠKI ZAČETNI IN NADALJEVALNI ter angleški jezikovni tečaj (po audiovizualni metodi) namerava organizirati Delavska univerza v izobraževalni sezoni 1965-66. Posamezen tečaj bo trajal sto ur, letos pa bo v Vsakem oddelku izvedenih 30 ur pouka. Stroški tečaja so 15.000 din s tem, da vplača kandidat ob vpi- .. su 3000 din, ostalo pa kasneje. Delavska univerza bo sprejemala prijave do 30. oktobra. Informacije lahko dobijo tisti, ki se zanimajo za tečaje, po telefonu na štev. 21,111. Na morebitno zanimanje posameznikov bi Delavska univerza organizirala še tečaj italijanskega jezika. ■ RAZSTAVO KNJIŽNIH DEL piscev z območja novomeške' občine si lahko ogledate v avli Studijske knjižnice Mirana Jarca. Obiskovalcem je prikazana bogata zbirka leposlovnih in poljudnoznanstvenih knjig ter muzikalij in več strokovnih del, ki so jih spisali ljudje, rojeni na ozemlju današnje novomeške občine in drugi, ki so na tem območju ustvarili pomembna dela. Razstava prikazuje dela piscev, živečih v zadnjih štirih stoletjih. * . b SLANA JE ŽE NEKAJKRAT pobelila mestne vrtičke, na katerih še rastejo solata in ostale po-vrtnine. Da slana tega pridelka ne bi uničila, so marljive mestne gospodinje solato in druge nepospravljene povrtnine pokrile s papirjem. B LEPE ŠOPKE CVETJA IN VENCE sta pripravili obe cvetličarni ob Cesti komandanta Sta- neta, da jih bodo občani ob dnevu mrtvih ponesli na grobove svojcev. Bi PRIJETNO DOŽIVETJE je pripravilo Novomeščanom v torek in sredo zvečer Mestno gledališče ljubljansko, ki je za kolektiv NO-VOTEKSA in drugič za prebivalce mesta gostovalo s sijajno satirično komedijo J. Anouilha »Ardele ali Marjetica«. — O gostovanjih ljubljanskega gledališča, ki jih hodimo radi obiskovat, ni treba posebej poročaU, kar zadeva kvalitetno izvedbo in visoko gledališko raven uprizorjenih del. Zapišemo lahko le, da smo veseli obiskov članov kolektiva Mestnega gledališča ljubljanskega, ki mnogo pripomorejo k živahnejšemu kulturnemu življenju našega mesta! B SODOBNO JAVNO RAZSVETLJAVO bo dobila za občinski praznik Zagrebška cesta. Nove ži-vosrebme luči bodo prav gotovo boljše razsvetljevale cesto kot pa dosedanje navadne. Hkrati bo sodobna javna razsvetljava zasvetila za občinski praznik tudi na vsej Cesti herojev od začetka pa vse do Tovarne zdravil KRKA malo pred Ločno. Sredstva za preureditev javne razsvetljave na Zagrebški cesti je prispevala novomeška IMV, sredstva za preureditev na Cesti herojev pa Tovarna zdravil KRKA. B GIBANJE PREBIVALSTVA: Rodile so: Marija Barbič s Pader-šičeve 25 — Albina, Ivanka Vrka-pič z Jerebove 16 — deklico, Marjeta Jerman z Mestnih njiv blok 3 — deklico, Anica Jakopčič z ulice Majde Sile 18 — deklico. Drevi: »ILIO WMM Drevi bo v dvorani Doma kulture v počastitev občinskega praznika slavnostna aka-dernija »KLIC UPORA«, ki sta jo pripravila DPD SVOBODA DUŠAN JEREB in KUD OTON ŽUPANČIČ. V večeru, lu je zamišljen kot nekakšna komorna predstava, se bo v zanimivem scenskem in muzikalnem okviru zvrstilo nekaj najlepših stvaritev slovenske socialne in uporniške poezije. Hkrati se bo ob tej priložnosti predstavilo Novomeščanom nekaj novih, mladih igralcev in recitatorjev, ki so se za svoj debut pripravili z veliko vnemo, poletom in resnobo. žav. Tovariš Kebe je omenil, da je dvojna vrednost dinarja povečevala materialne stroške, zato se je dohodek zmanjševal in skladi kopneli. Gospodarjenje v takih razmerah je nudilo manjši osebni dohodek. Reforma je pripravila zasedo^ vsem pomanjkljivostim in napakam v gospodarstvu in tako opozorila, da bo treba v prihodnje drugače gospodariti. Ne le zahtevati večjo storilnost, ki naj bo edino merilo za odmero zaslužka zaposlenih, v času ko izvajamo reformo, ni nič manj nujno spod-budneje nagrajevati. V ta namen bo treba dopolniti oziroma spremeniti sedanje pravilnike o nagrajevanju, ki le prečesto omogočajo mezdni način plačevanja zaposlenih. Nekateri podatki namreč kažejo, da so upravni in administrativni kadri ponekod nagrajevani ne glede na lasten uspeh in uspeh delovne organizacije. Tudi strokovnjakov ne znamo še povsod spodbudno nagraditi, čeprav vemo, da je prav od njih odvisen celoten uspeh kolektiva. Strokovnjakov pa se nekatera podjetja celo otep-ljejo. še bolj je to prišlo do izraza ob reformi, ko so nekateri mislili, da s tem »izkoriščajo notranje rezerve«. Od tod tudi tolikšno odpovedovanje štipendij bodočim strokovnjakom. To pa je v načelu zgrešena usmerjenost delovnih organizacij, često odločena v krogu manjšega števila ljudi, če bi o vsem 962.000 za poplav! ience V minulih 7 dneh so posamezniki prispevali za pomoč poplavljencem 337.886 din. Delavci podjetja Krojač iz Novega mesta 12.300 din, uslužbenci šolskega centra za gostinstvo 11.030 din, delavci gradbenega obrata GG Novo mesto 42.500 din, uslužbenci Železniške postaje Novo mesto 22.560 din, delavci Industrije obutve 39.600 din, uslužbenci podružnice SDK Novo mesto 30.100 din, uslužbenci ObS Novo mesto 118.815 din, uslužbenci Zavoda za izgr, in ure j. naselij, Zavoda za upravo družb, pre-mož. in Uprave pokopališč 18.000. Na terenu je mestna organizacija RK Novo mesto zbrala 56.650 din, krajevna org. RK iz Birčne vasi pa 6391 din. Pretekli teden je po sklepu sveta kolektiva prispeval Dolenjski list kot prva delovna organizacija v zbirko za poplavljence 50.000 dinarjev. Posnemajte! Uslužbenci Komunalne banke Novo mesto so prispe- odločali samoupravljalci, se marsikje te reči ne bi dogajale, predvsem pa se ne bi smele zdaj, ko je reforma že dala vedeti, da lahko dobro gospodari samo tisto podjetje, ki ima in zna uporabiti strokovnjake. V razpravi je bilo govora o poostrenih ukrepih proti pretiranemu trošenju sredstev iz skladov zdravstvenega zavarovanja in poudarjeno, da je padec za 1 odst. v staležu bolnih že viden odraz boljšega gospodarjenja s temi sredstvi Poziv k varčevanju je izzvenel tudi iz besed drugih razpravljalcev, na splošno pa je bilo govora o perečih vprašanjih na raznih drugih področjih. Z aplavzom je bila sprejeta razprava Lojzke Potrč, ko je .omenila, kako neodgovorno se je v občini ob reformi zmanjšala skrb za otroško varstvo, skratka skrb za otroke zaposlenih mater. Med drugim je Adolf Šuštar, tajnik ObSS, opozoril na naloge, ki jih bo treba v delovnih organizacijah opraviti pri urejanju njihove notranje zakonodaje. Čeprav je občni zbor precej obdelal razna področja, se je vendarle čutilo, da je bil prešibak glas predstavnikov iz gospodarskih organizacij, zlasti iz tistih organizacij, katerim je bila razprava predvsem namenjena. V novi plenum ObSS so izvolili 35 članov, predsednik ObSS pa je znova postal Ludvik Kebe. vali 19.600 din, ne pa 10.600 dinarjev, kot je bilo zaradi tiskovne napake objavljeno zadnjič! Komemoracija v Vavti vasi Množične organizacije v Straži bodo priredile na pokopališču v Vavti vasi kome moracijo v počastitev padlih borcev in žrtev fišističnega terorja, ki se bo pričela v ponedeljek, na dan mrtvih, ob 9. uri. Vljudno so vabljeni vsi svojci padlih in drugi občani! J. P. Ogenj v Smolenji vasi 22. oktobra ob 13. uri je zgorelo gospodarsko poslopje Antona Hrena iz Smolenje vasi. Ogenj je upepelil kozolec, škode pa je za blizu milijon dinarjev. Za vzroki še poizvedujejo. ■v Crtku v spomin »že gremo, že gremo!« si mnogokrat rekel, kadar se je imela družba raziti, češ, saj se nikamor ne iridi! Kdo bi tudi šel, kadar si s svojim neponovljivim šarmom kaj pripovedoval in izžareval toliko življenjskega optimizma na vse strani, celo kadar si bil sam v zagati:! Radi smo prisluhnili Tvojim razglabljanjem, saj je bil v njih vedno dobršen kanček humorja in še več široke, bogate volje do življenja. Bil si dober, iskren 4n 47 strelcev za občinski praznik V nedeljo, 24. oktobra, je bilo od 8. do 11. ure na novomeški tržnici zelo živo. Občinski strelski odbor Novo mesto je priredil v počastitev, spomina občinskega praznika strelsko tekmovanje z zračno puško. Na daljavo 10 m z 20 kroglicami je zasedel 1. mesto Marjan Okroglič iz SD NOVOLES s 166 krogi, 2. Martin Aš iz SD NOVOTEKS s 157 krogi, 3. mesto Jože Smodej iz SD »V. Paderšič« s 153 krogi, 4. mesto Tone Furlan s 151 krogi, 5 mesto Branko Suhy skrajno pošten ... vse to je res, vse te besede morda pomenijo nekaj tistim, ki Te niso poznali, za nas pa si bil del življenja. Vsak izmed nas je imel košček Tvojega srca, čistejšega in dragocenejšega kot najlepši kristal na svetu. In koščke naših src si odnesel s seboj. Vse, skoraj vse se da popraviti skoraj vse se da nadomestiti — le tega globokega prijateljstva in tovarištva nam ne more nihče vrvi.;. Razdajal si se nesebično — od lahkotne kretnje, ki je ponudila cigareto, do toplega sija Tvojih oči, ki so ponujale dušo. Pošastna praznina, ki je med nami ostala za Teboj, se ne da več zapolniti — jemlje besede, jalovi misli in hromi čute. Pa vendar me nekaj hrabri, nekaj, kar se da\ies še ne da otipati: Tvoj polet in vedra življenjska širina bosta ostala v nas, Tvoj spomin nas r še bolj združil, Tvoje želje in načrti so zdaj naša skupna naloga! Sonce nad to dolino, ki si jo imel tako rad, je za Tebe v nedeljo popoldne zašlo po-slednjič. Krizanteme in nageljni, s katerimi Te je zasula na šmihelskem pokopališču ganjena množica prijateljev, sodelavcev, tabornikov, njihovih staršev in Tvojih najbližjih, žalostinke in tuljenje avtomobilskih siren, rahel vetrič v vejah breze nad Tvojim grobom — so strnili našo bolečino v en sam vzdih: »črtko, brat, ali je to res moral biti naš zadnji sestanek?« MARJAN s 149 krogi ntd. Ti, ki so zasedli prva 3 mesta, so dobili uokvirjene podobe Novega mesta iz Valvasorjevih časov. Podobno tekmovanje bo pod enakimi pogoji v počastitev dneva republike 21. novembra pravtako na novomeški tržnici. l IVAN ZIBERT Trčenje na mostu Ludvika Winani se je 23. oktobra ob 6.45 z osebnim avtom na kandijskem mostu zaletela v avto Franca Lešnjaka, ki je pripeljal nasproti, škode na vozilih je za kakšnih 250.000 din, voznika pa brez poškodb. OBVEŠČAM vse, ki se zanimajo za uokvirjenje slik ter za zasteklevanje oken in vrat z barvastim steklom, da sem V PONEDELJEK, 25. OKTOBRA, odprla tik kandijskega mostu, nasproti samopostrežne prodajalne SVOJO DELAVNICO. Za naročila se priporočam tako zasebnikom kakor tudi zavodom in podjetjem ter odgovornim za adaptacije cerkva in gradov. Ugotovitve o obdelavi zemljišč v Vavti vasi V Dolenjskem listu z dne 7. 10. 1965 je bilo objavljeno, da so družbena zemljišča v Vavti vasi j.slabo obdelana ali sploh neobdelana, da propada krma na str-niščih in podobno.« Nepodpisani pisec pripominja, »da če bi (kmetje) zemljo sam obdelali in bi jim zadruga pomagala s stroji in umetnimi gnojili, bi imeli od kmetijstva več koristi.« Ker objava navedene kritike obdelave družbenih zemljišč pušča pri bralcih vtis kot da odgovorni strokovnjaki pri Kmetijski zadrugi Novo mesto, kakor tudi občinski nadzorstveni organi premalo skrbijo za dobro gospodarjenje na zemljiščih, ki so splošna družbena lastnina, objavljamo stvarne ugotovitve glede obdelave zemljišč splošno družbene lastnine v Vavti vasi ( pravilno predel med Vavto in Jurko vasjo). Te ugotovitve je po uradni dolžnosti zbral občinski kmetijski inšpektor in so sledeče: Delovišče Jurka vas (pisec kritike navaja pomotoma Vavto \o.s) meri 48 ha kmetijskih zemljišč. Od tega je 36 ha njiv in 12 ha travnikov in košenic. V letu 1965 je bilo na njivah posejano: 6 ha ozimne pšenice, za katero je bila sejana kot strniščni posevek koruza za silos (pitnik); dalje 8 ha silazne koruze kot osnovni posevek, 14 ha je deteljišč in 8 ha hmelja. Uradno je bilo ugotovljeno z večkratnimi pregledi, da so vsa ta zemljišča bila resnično obdelana tako kot je navedeno. Glede kvalitete obdelave se lahko vsakdo prepriča, če primerja hektarske pridelke, ki jih navajamo. Pridelali so 29 stotov pšenice po ha, kar je z ozirom na letošnjo slabo letino zelo lep pridelek, saj zna^a za bogatorodne pšenice statistično ugotovljen .povppreček v občini 18 stotov, na družbenem sektorju pa 21 stotov po ha. Silazna koruza je dala 300 stotov zelene mase po ha, silažna koruza, posejana kot strniščni posevek, pa 200 stotov po ha. Deteljo so zaradi bližine hlevov povečini pokrmili zeleno in niso tehtali pridelkov, ostanek je pa dal pridelek 60 stotov po ha, kar prav tako odgovarja statističnemu povprečju. Hmelja so pridelali 13 stotov po ha, kar je za letošnjo slabo letino v hmeljarstvu nadpovprečen pridelek. Kar se tiče travnikov, so to po večini košeni-ce ob robu njiv in košemce ob robu gozdov kakor tudi 12 ha oddaljene parcele na Vrhu. Od travnikov in košenic je delovišče dalo v najem 8 ha (16 kmetom najemnikom iz Mraševe-ga, Vrha, Jurke in Vavte vasi) ir. to 6 ha (7 parcel) na Vrhu in 2 ha (5 parcel) pri Rumanji vasi. Nepokošeno je ostalo na Vrhu 20 arov steljniške košenice prav tako ob robu gozda, to je skupaj 30 arov. Teh 30 arov ne-pekošenih steljniških košenic ni maral nihče od zasebnih kmetov pokositi, delovišču je pa za steljo ta košnja predraga. Poleg 30 arov nepokošenih košenic je zaradi slabega vremena deloma propadlo okrog 2000 kg otave, katera je zaradi dežja teko počrnela, daje le del no uporabljiva za krmo, večino od tega bodo pa porabili kot steljo. Taki primeri se pripetijo tudi zasebnemu proizvajalcu, ker se pač proti slabemu vremenu ne da nič storiti. Pripominjamo, da košenice, ki so ostale nepokošene (30 arov) in košenice, katere je delovišče dalo v najem (8 ha) sploh niso bile arondirane. Ta zemljišče je postalo splošno družbena lastnina iz drugih virov. Vsa arondirana zemljišča so pa bila obdelana tako kot je navedeno. Vsi razumemo občutljivost tamkajšnjih kmetovalcev (večina aron-diranih zemljišč na tem predelu izvira od nekmetovalcev, ki so zaposleni v drugih gospodarskih panogah), ki jim ni vseeno kako se gospodari na zemljiščih, katera so še pred kratkim sami obdelali. Morda jih moti to, da je 1/3 njiv zasejana z deteljami. Vzrok za setev detelje je po eni strani bližina hleva, kjer potrebujejo veliko zelene krme, ki je zaradi dragih prevozov ne kaže daleč prevažati, na drugi strani pa v neizenačenosti arondiranih zemljišč, katera le deteljišče pravilno izenači. Kritiki pa naj vedo, da so pokošena deteljišča prav tako obedelana zemlja in da tudi zasebni kmetovalci sejejo vedno več detelj. Nikakor nočemo trditi, da državljani in javnost nima pravice kritizirati slabo gospodarjenje na zemljiščih, ki so splošno družbena lastnina. Objektivna tozadevna kritika je na mestu in pravilna. Toda kritika mora sloneti na resničnih dejstvih in upoštevali vse tiste činitelje, ki veljajo kot splošno merilo tudi v zasebnem kmetijstvu. Če se na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja malomarno gospodari ali se deia gospodarska , škoda je prav, da to poleg oblastnih organov kritizirajo tudi državljani in časopisi. Toda v navedenem primeru ne gre za malomaren odnos do gospodarjenja na navedenem zemljišču, in tudi ne za gospodarsko škodo. Zato je bilo potrebno, z ozirom na objavljeno kritiko to bralcem pojasniti, da bo tako javnost dobila jasno sliko, kako se je v resnici gospodarilo na navedenih zemljiščih. TIT DOBERŠEK kmetijski inšpektor občine Novo mesto VSEM SVOJIM STRANKAM SE TOPLO PRIPOROČAMO TUDI V PRIHODNJE IN JIM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK! PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO Za jubilejni praznik novomeške občine in 20-letnico osvoboditve čestita-m o vsem delovnim kolek tivom s področja gospodarstva in družbenih služb! PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO PRVOVRSTNE TOBAČNE IZDELKE NUDI TOBAČNA TOVARNA V LJUBLJANI POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO NAJ ŽIVI 29. OKTOBER! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USMERMIŠKIH NAPRAV ISKRA NOVO MESTO VOŠČI VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKE OBČINE ZA NJIHOV PRAZNIK, MEDTEM KO KOLEKTIVOM DELOVNIH ORGANIZACIJ ŽELI NOVIH SPODBUD PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKE REFORME! KOLEKTIV ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA NOVO MESTO PRISRČNO ČESTITA ZA 29. OKTOBER — PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE, HKRATI PA PRIPOROČA SVOJE TRANSPORTNE USLUGE! ZA PRAZNIK DOMAČE OBČINE VOŠČI TUDI KOLEKTIV OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA »REMONT« STRAŽA NOVOTEHNA - MOVO MESTO priporoča potrošnikom nakup gospodinjskih strojev, železninskega in gradbenega materiala, steklenine in drugega blaga, s katerim so vse poslovalnice bogato založene! Prav tako priporoča usluge svojih specializiranih servisnih delavnic! Vsem svojim strankam in poslovnim prijateljem iskrena voščila za občinski praznik! KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku opravlja vsa v stroko spadajoča dela! Za 29. oktoher prisrčna voščila! POŠILJA OB PRAZNOVANJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA VSEM KMETOVALCEM PRISRČNE POZDRAVE IN VOŠČILA! DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI SAMOUPRAVLJANJA IN UPRAVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO čestitajo za 29. oktober — praznik občine Novo mesto vsem občanom in delovnim organizacijam na njenem področju ter jim žele pri bodočem delu še več uspehov! OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS ZDRUŽENJE BORCEV NOV pozdravljajo za praznik 29. oktobar vse delavce in uslužbence v delovnih kolektivih, vse tovariše in tovari-šice, ki delajo v prosvetnih, zdravstvenih in kulturnih ustanovah, v prometu, obrti, gostinstvu, vse kmetovalce, mladino in druge prebivalce na območju domače občine! Vsem skupaj iskrena voščila. KROJAŠKO POPJETJE KROJAČ NOVO MESTO opravlja kvaliitetne krojaške in šiviljske usluge, izdeluje konfekcijska oblačila in obleke po meri. Svojim strankam prisrčna voščila za občinski praznik! Ob 10-letnici obstoja pošilja kolektiv MIZARSKE DELAVNICE BROD PRISRČNE POZDRAVE VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, HKRATI PA VOŠČI DELOVNIM LJUDEM ZA OBČINSKI PRAZNIK! INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN KREMEN NOVO MESTO Naši pozdravi in voščila veljajo ob jubilejnem prazniku novomeške občine vsem njenim prebivalcem, še posebno pa industrijskim kolektivom! PRIJETNO PRAZNOVANJE 29. OKTOBRA ŽELI KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE IN SE PRIPOROČA ZA OBISK delovni kolektiv TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO vošči ob praznovanju letošnjega 29. oktobra vse najlepše tako delovnim orgtmizacijam kot posameznim občanom, hkrati pa priporoča potrošnikom svoja kvalitetna blaga. Za jesen in zimo zahtevajte v trgovinah samo blago NOVOTEKS! Danes, 28. oktobra, se znova spominjamo junakov Brežiške čete in njihovega legendarnega odhoda v pogorje Orlice. Spominjamo se njihovih dragocenih žrtev; pred očmi nam živijo lilo pogumnih mladih komunistov in skojevcev, ki so prezirali smrt in trpljenje ter se z orožjem v roki uprli okupatorju, ki je hotel ta kos naše svete zemlje za vedno potujčiti in je odgnal Slovence v mrzla taborišča hladne Šlezije in drugam po Nemčiji. Spominjamo se prihoda komandanta Staneta in štajerskih bataljonov ter boja s tujci, ki je onemogočil peklenske načrte fašistov z našo zemljo in preprečil nadaljnje preseljevanje naših ljudi v taborišča širom po tedanji Evropi. Za 28. oktober združujemo naše čestitke z najboljšimi željami občinske skupščine in vseh družbeno političnih organizacij občine Brežice, da bi delovni ljudje te naše komune tudi vnaprej dosegali tako lepe uspehe v prizadevanjih za izboljšanje življenja. Ob tej priložnosti smo naprosili predsednika občinske skupščine Brežice tov. Milana še-petavca, da je odgovoril na dve vprašanji našega pokrajinskega tednika. Vprašali smo ga: Že več let nazaj vlaga občina Brežice ogromne napore v razvoj kmetijstva in turizma. Kako ocenjujete dosedanji napredek teh dveh, za Spodnje Po-savje tako pomembnih panog v brežiški občinei? Res je, da smo se na področju naše občine odločili razvijati kmetijstvo in turizem in so v tej smeri vložena določena finančna sredstva in splošni napori. Da smo se odločili za razvoj'teh panog gospodarstva, je vzrok v tehle pogojih: izredno dobri so geografski položaj občine in geološki pogoji, razvitost prometa, veliko rek in potokov ter prirodne lepote naših krajev. Seveda smo pri vsem tem računali tudi z močnim potrošniškim centrom — Zagrebom, v čigar bližini se nahaja naša občina. Res je tudi, da bi gotovo bila odločitev lahko drugačna, če bi na področju občine obstajala močnejša industrija. V zadnjih štirih letih so kmetijske organizacije investirale v razvoj kmetijstva 1,5 milijarde dinarjev in sicer: za mehanizacijo 265 milijonov dinarjev, za odkup zemlje 136 milijonov, za izgradnjo hlevov 475 milijonov, za hmeljske nasade 26 milijonov, za vinogradniške nasade 90 milijonov, za topolove plantaže 79 milijonov, v vrtnarstvo 330 milijonov dinarjev itd. Rezultati teh vlaganj so že vidni, čeprav vse investicije še niso aktivirane, ker je potrebno "cč časa, da se aktivirajo (vinogradi začnejo z rodnostjo po petih letih). Dobri pogoji za sodobno živinorejo Sedaj razpolagajo kmetijske delovne organizacije z 2600 stojišči za pitanje govedi. Živinorejski obrati so sodobno urejeni in je tehnološki proces dobro zastavljen. Mislim, da so ti obrati lahko marsikateri kmetjski organizaciji za vzgled. Pitanje živine na našem področju dobro uspeva, seveda pa je rizično, ker je tržišče nestabilno. Nihanje cen je preobčutno in pri proizvajalcih vzbuja občutek nesigurnosti, čeprav se za sedaj ne bi moglo trditi, da ta panoga kmetijske dejavnosti ni rentabilna. Seveda je problematična tudi nabava telet, ker družbeni sek- tor nima matične Črede in je odvisen od zasebnega proizvajalca. Ta pa v zadnjih letih ni bil dovolj stimuliran, da bi hranil več krav, ker je bilo mleko izpod prave cene, pa tudi cene plemenski živini so bile daleč izpod cen, ki se je dosegala pri živini za zakol. V letošnjem letu se je situacija spremenila, vsaj kar zadeva mleko, medtem ko bo pa treba še vnaprej iskati ukrepe, ki bi spodbudili zasebne kmetovalce, da povečajo število in kvaliteto krav in telic plemenic. V tej smeri se že pripravljajo nekateri ukrepi, ki bodo za živinorejce gotovo zanimivi. Tudli obrat vrtnairije KZ Brežice se je zelo dobro ob-uesel in je naložena investicija dala že zelo dobre rezultate. Obstoj tega objekta je zagotovljen, ker ima v neposredni bližini močne potrošniške centre, s katerimi je povezan s cestno in železniško mrežo Nasadi topole v Vrbini: med najboljšimi v državi! Topolovi nasadi v I Vrbini izredno dobro napredujejo in so po mnenju strokovnjakov med najboljšimi tovrstnirnji nasadi v Jugoslaviji. Vsakdo, kdor si je ogledal vinogradniške nasade na Bi-zeljskem, je nad njihovo iz- »Vse pogoje imamo, da se hitro uvrstimo med turistično razvita področja Slovenije!« trdi tovariš Milan šepetavc, predsednik ObS 3režice vedbo navdušen, posebej pa še tisti, ki je te nasade videl letos jeseni, obložene z žlahtnimi sortami grozdja. Na splošno* menim, da se rezultati vloženih naporov in sredstev že vidijo in da so pozitivni. Seveda pa še ne moremo biti zadovoljni s ko- operacijo družbenega sektorja z zasebnim proizvajalcem. Tu je sicer doseženo nekaj boljših rezultatov v zadnjem obdobju na področju KZ Brežice, medtem ko na ostalem področju ni veliko storjenega Pot, katero je ubrala KZ Brežice, je dobra in je nujno, da se v tej smeri delo nadaljuje in izpopolnjuje. Brez dobrega proizvodnega sodelovanja družbenega in zasebnega sektorja ni moč pričakovati polnih uspehov v tej tako važni gospodarski panogi. Iz leta v leto prihaja k nam več turistov Za področje turizma smo v zadnjih treh letih investirali pribl. 800 milijonov dinarjev. Glavna investicija je bila naložena v objekte čateških Toplic, ki pomenijo za žirane čateške Toplice v sezoni in turistična zveza, ki jih angažira preko novo odprtega turističnega biroja. število gostov se na področju naše občine veča iz leta v leto. Predvsem so najštevilnejši gostje iz Zagreba. Tudi tuji turisti se kaj radi ustavijo na našem področju. Vlagamo nove napore, da privabimo čimveč tujcev, čeprav se pri tem zavedamo, da bo potrebno še marsikaj storiti, da jih bomo lahko zadovoljili Mislim, da so dosegle izreden napredek lovske družine na področju lovnega turizma, čeprav smo v zadnjih dveh letih imeli močne poplaKre, se vendar lahko pohvalimo z dokaj bogatimi lovišči. Sredstva, vložena v lovišča, se že bogato obrestujejo. V letošnji pomladi smo tudi prvič storili nekaj konkretnega za vzgojo prebivalstva. Organiziran je bil tečaj z go- Miroslav Kugler: BREŽIŠKI MOTIV nadaljnji razvoj turizma na našem področju zelo veliko. Objekti so zelo sodobno in okusno urejeni in lahko zado-vljijo tudi zahtevnejše goste. Tudi drugi gostinski lokali so preurejeni, tako v družbenem >t v zasebnem sektorju. Posebno pozornost smo posvetili urejevanju sob za prenočevanje v zasebni lastnini. Danes že razpolagamo s pribl. 150 ležišči v Čatežu in Brežicah. Ta ležišča imajo anga- spodinjami, ki imajo sobe za turiste. Tečaj je zelo uspel in so tudi tu doseženi pozitivni rezultati. Na področju turizma smo storili prve korake. Doseženi -p temu primerni rezultati. Nujno je v tej smeri nadaljevati in vlagati še večje napore in sredstva, da bi se to področje uvrstilo v vrsto že turistično razvitih področij v Sloveniji. Pogoje za to imamo. Okusna oprema in sodobna svetlobna telesa so ponos novega hotela v Čateških Toplicah. (Foto: Janez Kališnik) Kaj štejete med zdaj najvažnejše naloge v vaši občini, morda s posebnim ozirom na uresničevanje gospodarske reforme? Kot že omenjeno, predstavljata kemtijsvo in turizem osnovni panogi gospodarstva v občini. Zategadelj bo po-trebn v okviru gospodarske reforme tem panogam še nadalje posvetiti vso pozornost. Kmetijska proizvodnja kot taka je v jugoslovanskem merilu problematična in bo potrebno (izhajajoč iz tega aspekta) urejevati nove, sodobnejše in za družbo koristnejše odnose v tej panogi. Družbeni sektor kmetijske proizvodnje je v zadnjih dveh letih ob močnejših investicijskih naložbah znatno pora-stel, vendar je treba upoštevati dejstvo, da družbeni sektor kmetijske proizvodnje zajema le 7,8% obdelovalnih površin v občini. Na ostalih površinah se še vedno odvija razdrobljena kmetijska proizvodnja, ki ne more dajati ustreznih ekonomskih učinkov. Prav zaradi tega menim, da bo potrebno v naslednjih obdobjih posvetiti temu vprašanju največ pozornosti; ustvariti bo treba pogoje za tržno proizvodnjo in rešiti vprašanje oziroma oblikovati karakter družbene proizvodnje. Gospodarska reforma nam nalaga tudi na področju go-stinstva-turizma in na področju terciarnih dejavnosti kot pogoj za uspešno nadaljnje razvijanje turiama še posebne naloge. Predvsem je potrebno razširiti materialne osnove Turistična dejavnost zelo pogreša sodobno urejeno gostišče v Mokricah. Občinska turistična zveza, ki je bila ustanovljena v tem letu, pa bo morala odločneje poseči v reševanje vseh odprtih problemov in sistematično razvijati program svoje dejavnosti. TRANSPORTNO PODJETJE »PREVOZ« BREŽICE VAM SOLIDNO IN TOČNO IZVRŠI VSE PREVOZNE USLUGE IN SE PRIPOROČA! ČESTITAMO ZA 28. OKTOBER! ■ SLOVENSKEGA OKTETA NE BO V BREZICE, smo zvedeli V Turistbiroju. Njegov nastop je turistična poslovalnica SAP nameravala vključiti med prireditve 28 občinski praznik, vendar ji to ni uspelo. V tem primeru bi odpadla kino predstava, organizator pa bi moral zanjo odšteti odškodnino. To bi bil precejšen izdatek, ki ga SAP ni tvegal. ■ V IZLOŽBI NARODNEGA DOMA bo časopisno podjetje DELO odslej redno objavljalo foto-vesti. Dogovor o tem so sklenili z garnizonom v Cerkljah. Te dni si mimoidoči lahko ogledajo nekaj zanimivih prizorov s snemanja slovenskega zgodovinskega filma AMANDUS. Nekatere scene bo ta filmska ekipa posnela tudi v brežiškem gradu. Ugoden razvoj gospodarstva Razvoj gospodarstva v občini, predviden z družbenim planom za 1. 1965, se ugodno razvija. Ti rezultati so bili doseženi kljub številnim spremembam in pojavom, ki so vplivali na nemoten razvoj gospodarstva. Gospodarske organizacije so se liitro vključile v novi položaj in uspešno reagirale na spremembe, ki so nastale ob ukrepih v okviru gospodarske reforme. Planske naloge so sicer po podatkih za prvo polletje dosežene le 82,5 %. Upoštevajoč dinamiko, ki ima svoj vpliv posebno v trgovini, in izpad v planu v Tovarni pohištva pričakujemo ugodnejšo realizacijo ob koncu III. četrtletja. Osnovne značilnosti, ki so se pokazale pri periodičnih obračunih za I. polletje, so naslednje: Q porast obsega proizvodnje v industriji je hitrejši kot celotni dohodek v fakturirani realizaciji; # porast angažiranih poslovnih sredstev predvsem za obratna sredstva; O močnejši porast osebnih dohodkov pri vseh gospodarskih organizacijah. Celotni dohodek gospodarskih organizacij, ki ugotavljajo dohodek, se je povečal v I. polletju za 28,1 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. K povečanju so prispevale vse gospodarske organizacije razen gradbeništva. Najvišjo udeležbo v celotnem dohodku je doseglo kmetijstvo, kar je zasluga povečanih osnovnih sredstev (pitališča in mehanizacija). Pri periodičnem obračunu so gospodarske organizacije izločile za osebne dohodke 37,5 % več sredstev: delno na račun povečanega celotnega dohodka, v ostalem pa na račun skladov. Zaradi tega se je razmerje med osebnimi dohodki in skladi spremenilo od 80:20 v lanskem letu na 85:15 v letošnjem v korist osebnih' dohodkov. Izplačani osebni dohodki dosegajo povprečje v gospodarstvu 47.398 din, kar je za 31,1 % več kot v lanskem letu. Z gibanji v gospodarstvu v I. polletju smo lahko povsem zadovoljni; zaskrbljujoča so le preveč angažirana poslovna- in predvsem obratna sredstva, ki bodo v preveliki meri vplivala na ekonomičnost poslovanja. Ob tem bodo morale gospodarske organizacije vsekakor razmisliti. Program investicij v letošnjem letu se je prilagodil intencijam gospodarske reforme. Zaradi tega smo odstopili od gradnje tovarne kleja in rekonstrukcije gostišča Mokrice. Smernice razvoja gospodarstva v občini za leto 1965 nakazujejo investicijske naložbe v višini 2.147,192.000 din, od tega: — v gospodarstvu 1.628,000.000 din, — izven gospodarstva 518,582.000 din. pretežni del sredstev, namenjenih z3 BREŽIŠKE VESTI t& Spet slavimo praznik brežiške občine, dan, ki nam obuja spomine na slavne dni herojske narodnoosvobodilne borbe. Skromna je zgradba, kjer se je 28. oktobra 1941 zbral cvet Brežiške čete in položil prve temelje odkritega upora proti okupatorju. Njihova imena na kameniti plošči nam danes govore, da niso umrli, saj žive v naših srcih in v našem spominu. Njihov pogum in trpljenje sta bila pred dvajsetimi leti kronana z največjo zmago naših narodov in zmagoslavjem vsega miroljubnega človeštva nad silami fašizma in nacizma. Dvajset let svobode, dvajset let trdega dela za zgraditev novega sveta in ustvarjanje novih, iskrenih odnosov ni dolga doba, vendar pa smo v tem času naredili več kot kdajkoli prej v dolgih stoletjih: Pri vsem tem naj nas še dalje vodi velika misel, da moramo napraviti še več, Pozdrav občanom za letošnii nraznik da moramo biti taki borci kot so bili junaki Brežiške čete. Zato morata iz naših vrst izginiti zavist in sovraštvo; nesreča drugih nas mora živo boleti in vsi moramo poskrbeti, da bodo v družini socialistične družbe veljala samo načela, vredna svobodnega človeka. živimo v času velikih gospodarskih in družbeno političnih premikov. Staro se ruši, da bi lahko zgradili novo. Dve desetletji že ustvarjamo novo življenje in s skupno trdno voljo bomo premagali težave, s katerimi se na tej poti srečujemo. Pri tem nas vodijo načela delavskega in družbenega samoupravljanja, vsak občan pa mora v sebi živo občutiti zavest samo-upravljavca. Res je, da smo še dostikrat nezadovoljni. Marsikaj bi radi hitro dosegli in imeli vse, kar potrebujemo. Ta človekova lastnost je dobra, saj nas je dvignila na stopnjo, kjer smo danes. Zato bomo lahko dosegli vse to, kar nam še manjka, če bomo šli tudi naprej pogumni in složni in če bomo resnični tovariši. O vsem tem se bomo pogovarjali prihodnje dni na krajevnih konferencah Socialistične zveze delovnega ljudstva kot na občinski konferenci. Podčrtali bomo vse, kar dviga človekovo vrednost, njegovo delo in plemenitost. Praznujemo torej naš praznik s prijetno zavestjo v srcu, da bomo dosegli naše želje, če bomo strnjeni in enotni! S temi željami občinski odbor SZDL Brežice iskreno čestita za 28. oktober vsem občanom ter jim želi veliko novih delovnih uspehov kot osebnega zadovoljstva! JANEZ VOLČANŠEK predsednik ObO SZDL Brežice Brežice v neobičajnem zrcalu NOVO V BREŽICAH d VSEPOVSOD PO MESTU JE ŽIC NEKAJ DNI čutiti predpraz-nično vzdušje. V trgovinah urejajo izložbena okna, še prav posebej pa hitijo delati v novem samopostrežnem lokalu KRKE in v prodajalni obutve PEKO. Obadva lokala bosta danes sprejela prve kupce. h NA ŽIVILSKEM TRGU minulo soboto hi bilo velike ponudbe. Na skromnejšo izbiro povrtni-ne že vplivajo mrzli dnevi s slano. Naprodaj je bilo tokrat precej kostanja, ki se je pocenil na 150 din kg. Lepo endivijo so prodajale kmetice po 250 din kg. Jajca so zdaj že po 80 dinarjev in jih ni veliko. Krompir je zadržal ceno 100 din kg. Merica špinače velja 50 dinarjev. O paradižniku in papriki na trgu ni sledu. Za zalogo piščancev redno skrbi pita-lišče v Mokricah. Cena je nespremenjena — 800 din kg. ■ ROKOMETNO IGRIŠČE je od ponedeljka dalje vsak dan zasedeno z navdušenimi tekmovalci, ki igrajo v počastitev občinskega praznika. Včeraj so se pomerili v rokometu tudi pionirji osnovnih šol iz brežiške občine. B TRGOVINA S- SADJEM IN ZELENJAVO ima na razpolago večje količine krompirja za ozimnico. Gospodinje, ki imajo še prazne kleti, se lahko takoj založijo z njim. Bela vrsta krompirja je po 100 din, druge sorte pa so cenejše — po 85 din kg. SMETARJI SE PREDSTAVLJAJO MEŠČANOM — ZA SREDIŠČE MESTA POHVALE, ZA NOVO NASELJE PA TUDI PIKRE PRIPOMBE — ZA KRUH NAJ NE BO PROSTORA V SMETIŠČNIH POSODAH! še preden se začne delovni dan v industrijskih obratih, šolah, trgovinah in pisarnah, že tiho končujejo vsakdanje opravke čistilci in čistilke, ki v slehernem podjetju ali zavodu skrbno bdijo nad redom. Ko se budi jutro, se na mestnih ulicah običajno najprej srečujemo s pometači cest in pobiralci smeti. Delavcev te vrste skoraj ne opazimo, pa vendar so nepogrešljivi. V Brežicah smo te dni ustavili smetarje med obhodom po mestu. Niso se mogli načuditi, da je tudi njihovo delo vredno članka v časopisu. Povedali so, da obiščejo vsako hišo v mestu po trikrat na teden. Skrb za izpraznjeva-nje smetišč in smetiščnih posod je prepuščena v Brežicah trem ljudem, vozniku in dvema delavcema. Ti ljudje poznajo mesto s povsem druge strani kot smo ga običajno vajeni gledati. Preberite, kaj so povedali: Martin Cirnski, ki je tri leta pri tem poslu, je dejal: »Staremu delu mesta vsa čast! Ljudje so vajeni reda in s prebivalci tega mestnega okoliša nimamo smetarji prav nobenih težav.« »Središče mesta resnično zasluži pohvalo glede čistoče,« je dopolnil izjavo tovariša Cirnskega Martin Tomše, ki ima za seboj 5 let smetarske službe. »V blokih opažamo manj razumevanja za red in čistočo, čeprav to ne velja za vse stanovanjske zgradbe v novem naselju. Ogled novih Brežic kvari zanikr-nost prebivalcev v nekate- rih zgradbah, kjer so tudi smeti raztresene po vsej okolici.« »Pikre opazke v takih primerih marsikdaj letijo na nas smetarje, ki pa seveda nismo dolžni pobirati smeti po tleh,« se je oglasil tov. Cirnski. »Kar pojdite na kratek sprehod po mestu, nato pa še po naselju in videli boste, da se še niso vsi ljudje privadili bivanja v mestu,« je dodal. »Pa ste zadovoljni z dosedanjim načinom pobiranja smeti?« »Nikakor ne, ker jih moramo odvažati z vozom. Okrog sebe širimo smrad in ljudje se nas izogibajo,« sta oba hkrati odgovorila. »Najslabše je, kadar je veter. Ta nam najbolj nagaja, ker odnaša smeti z voza in jih trosi okrog. Prav zaradi tega si želimo, da bi dobili sodobnejše zaprto vozilo za prevoz smeti in odpadkov. Tako imajo urejeno v vseh večjih mestih in smetarjem gre delo mnogo hitreje in laže od rok,« je podkrepil svojo prejšnjo izjavo tov. Tomše. Za konec smo ju še povprašali, če je res, da je v posodah za smeti toliko kruha, kot se včasih sliši po mestu. »Da, nad tem se tudi midva najbolj zgražava. Resnica najbrž vsem ne bo po volji, toda le napišite jo! To spet ne velja za mesto, ampak za nekatere stanovanjske bloke, kjer najdemo včasih po več kilogramov plesnivega kruha. Ko bi ga stanovalci položili vsaj poleg posode (ili na vrh, da bi ga kdo od nas odnesel prašičem! Redki so, ki tako napravijo in morda bo po tejle javni izjavi le koga sram, da tako zametava vsakdanji kruh,« sta dejala sme-iarja iz Brežic. Jt. Brod na Mostecu propada Vse dokler so za brod na Mostecu skrbeli domačini, ni bilo nobenih težav in je bil lepo vzdrževan, medtem ko je začel propadati, ko je prišel pod upravljanje krajevne skupnosti. Ladij niso barvali, čoln je začel propadati, prav tako brodarske klopi. Tudi brodarnica, ki jo je napol porušila po voden j, se bo kmalu sesula. Ker brod prinaša okoli 130 tisoč dinarjev na mesec in ker se ga razen domačinov radi poslužujejo tudi gostje iz čateških Toplic, bi se morali končno že zmeniti, kdo bo za naprave skrbel! D. V. Ju poznate? Seveda, Martin Tomše in Martin Cirnski sta. Vsak teden se trikrat oglasita pred sleherno hišo v Brežicah Prehitra rast »KOVINE« na Bizeljskem? Podjetje se je razvijalo brez potrebne mehanizacije, zato bodo skušali popraviti zamujeno — Za strokovnjake so vrata odprta — Raztresene obrate združujejo pod skupno streho Obrtnemu podjetju KOVINA na Bizeljskem je (prineslo to leto kopico skrbi, če vprašate za vzroke, vam bodo to obrazlo- Po končanem pouku so si tudi tile trije šolarji še prejšnji teden radi ogledali zunanjost lepega novega poslopja — danes pa bodo tudi oni med njimi, katerim je novi dom učenosti in znanja na Veliki Dolini namenjen gospodarstvo bomo uporabili za kmetijstvo, naložili pa jih bomo: — za razširitev vrtnarije v čateških toplicah; — nabavo mehanizacije; — nakup zemljišč; — povečanje topolovih nasadov; — agromelioracije in dr. Investicije v negospodarstvu so namenjene za gradnjo*" nove osemletke na Veliki Dolini in dograditev gimnazije. Osemletka na Vel. Dolini bo izročena svojemu namenu ob občinskem prazniku. Gradbena dela na gimnaziji se zadovoljivo razvijajo ter je pričakovati, da bodo do konca leta končana. Z dograditvijo tega objekta bo omogočena verifikacija te ustanove na ravni, ki jo zahteva reforma o šolstvu. Občinska skupščina se trudi z največjimi napori izboljšati materialni položaj šolstva. Poleg omenjenih investicij je najela še kredit iz stanovanjskega sklada za gradnjo dveh četverčkov v Artičah in Pišecah, kar bo vsekakor pomemben prispevek k reševanju stanovanjskega problema v vrstah prosvetnega kadra. Stanovanja bodo vse-Ijiva spomladi 19tt». Stanovanjski sklad v letošnjem letu še kreditira Čateškim toplicam gradnjo 9-stanovanjskega bloka; dograjen je tudi četvorček Kmetijske zadruge na Bizeljskem; v letošnji pomladi je bil dokončan in vseljen 14 stanovanjski stolpič, sklad sam pa financira gradnjo novega 12 stanovanjskega stolpiča, katerega dela so se začela 20. oktobra. Za novogradnje in dovršitev bo preko stanovanjskega sklada danih posojil za 200 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja sredstev v letošnjem letu stanovanjski sklad ni razpisal natečaja za individualne graditelje, odobrena so bila le posojila za borce NOB, ki jih je najela občinska skupščina. Kljub pomanjkanju sredstev je letos komunalna dejavnost precej živahna. Krajevne skupnosti in odbori SZDU so angažirali občane k številnim akcijam. S sredstvi, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti, s prispevki prebivalstva in s pomočjo obč. skupščine so bili zgrajeni lokalni vodovodi v Sebenji vasi, Izviru, Krizah in Vel. Dolini in popravljena razna vaška pota; dograjena je tudi cesta Bizeljsko-Pišece. Svojemu namenu bo izročena v okviru ob- činskega praznika 23. oktobra. S področja komunalne dejavnosti moraimo vsekakor omeniti gradnjo mostov na reki Sotli, ki sta bili poškodovana ob lanskoletni povodnji. Figarjev most in most pri Rakovcu sta v gradnji. Dela morajo biti zaključena po pogodbi z izvajalcem HIDROELEKTRA iz Zagreba do 10. decembra letos. Mostova bosta zgrajena . v železo-betonski izvedbi. Vrednost objektov brez pristopnih ramp znaša 80,000.000 din, stroške gradnje pa krijeta občini Zaprešič in Brežice vsaka do polovice. K zboljšanju preskrbe prebivalstva bosta prav gotovo prispevala tudi dva nova trgovska lokala. Kmetijska zadruga urejuje v adaptiranih prostorih prodajo suhomesnate robe, zelenjave in predpakiranega svežega mesa, z ločeno prodajo na klasičen način. Prodajni prostori bodo sodobno urejeni in opremljeni z ustreznimi hladilnimi napravami. Drugi lokal pa urejuje trgovsko podjetje »KRKA« za samopostrežni način prodaje. Te vrste prodaje oz. nabave bodo prav gotovo pozdravile vse gospodinje. - JOŽE UBEK žili približno takole: Poglaviten razlog za težave, s katerimi se trenutno spoprijemamo, je v prehitri rasti podjetja. Leta 1963 je KOVINA zaposlovala 20 delavcev, zdaj jih imamo 73. Najmočneje je zastopana kovinska stroka, kjer dela 50 ljudi. Obrat galanterije in plastike jih zaposljuje 11, drugi pa delajo v upravi in na delovnih mestih za pomožne uslužbence.« Hiba, ki se je v tem podjetju ne morejo znebiti, je pomanjkljiva tehnična stran organizacije dela. V podjetju je zaposlen le en tehnik, to pa je premalo za uspešen potek proizvodnje. Pred kratkim so dobili še enega, ki je prevzel v obratu dolžnosti mojstra. Pogrešajo predvsem dobrega strokovnjaka za šefa proizvodnje in sposobnega komercialista. Tudi kvalifikacijski sestav delavcev ne ustreza. 80 odst. je priučenih in ti so po večini polprole-tarci, ki jim je služba le dodatni kruh. To se pozna tudi v številu bolezenskih dopustov, ki jih ima podjetje izredno veliko. Zlasti tisti, ki živijo onstran Sotle, si jih pogosto privoščijo. Razen tega je v kovinskem obratu precej poškodb pri delu, za kar krivijo pretesne prostore. Letos so planirali, da bodo ustvarili za 205 milijonov vrednosti, obetajo pa si povečanje za 35 mi--lionov. Z zmanjševanjem investicij so pred nedavnim zgubili za 50 milijonov naročil, vendar so se hitro znašli in si poiskali drugo delo. KOVINA ima štiri obrate, ki so bili zdaj raztresena. Spričo majhnih možnosti za nadzor so se odločili, da bodo vse združili pod eno streho. Tudi uprava ne bo več ločena od njih. Od tega koraka si obetajo znatno povečanje proizvodnje in najbolj optimistični člani kolektiva celo pričakujejo, da bo ta porasla za 50 odstotkov. V podjetju so vpeljali nagrajevanje po učinku, od česar prav tako priča-kuejo boljše proizvodne uspehe. Kolektiv se ne boji, da bi mu zmanjkalo dela, le tehnično organizacijo bodo prisiljeni izpopolniti in na široko odpreti vrata strokovnjakom. In še nekaj šepa v podjetju — samoupravlajnje. Tega se zavedajo in sklenili so, da mu bo treba dati večjo veljavo. Kdor je že obiskal prijazni lovski dom v Pišecah, bo sem še vedno rad zavil — prekrasna okolica in prisrčna gostoljubnost ljudi mu dajejo še poseben čar. (Foto: Baškovič, Brežice) iltepr dMovafesiai Eici©¥sklfi gostiln Anton štimec: prvak med poznavalci in ocenjevalci dobrih vin Na Bledu je bila v začetku oktobra konferenca sindikalnih podružnic gostinskih delavcev iz vseh slovenskih podjetij. Razen referatov in organizacijskih ter strokovnih pomenkov so imeli gostinci tudi nekaj tekmovanj. Posvetovanja na Bledu so se udeležili tudi gostinski delavci iz Kočevja, med njimi tudi Anton Štimec, direktor hotela PUGLED. Ojunačil se je in prijavil za najtežjo tekmovalno panogo: za spoznavanje in ocenjevanje vin. Da bomo spoznali in pravilno vrednotili njegov uspeh na tem srečanju gostincev, poglejmo pod kakšnimi pogoji so tekmovali. V tej skupini je bilo 25 tekmovalcev, ki so morali spoznati 13 različnih vrst belih in rdečih vin iz Slovenije in drugih vinorodnih krajev Jugoslavije. Tekmovalec je moral najprej ugotoviti za nekaj vrst vina: kakšno vino je na mizi, njegovo ime in moč, kje raste, h katerim jedilom ga serviramo in kakšno temperaturo mora imeti, kje odkupijo največ takega vina in kdo ga dobavlja; bilo je še nekaj podobnih vprašanj in seveda je bilo treba vsa razvozljati. " V določenem času so morali tekmovalci to napisati in oddati list tekmovalni komisiji. Ta je napačne odgovore izločila in z njimi seveda tudi tekmovalce; šlo je torej »na izpadamje«. Gostinci s pravilnimi odgovori so tekmovali naprej, pri čemer je prišel tovariš štimec že do določanja trinajstega vzorca. Ko je prav gotovo lepo in visoko priznanje, še bolj smo veseli dejstva, da gre za uspeh gostinskega delavca iz manjšega slovenskega kraja. Stalni gostje mu za doseženi uspeh iskreno čestitamo ter želimo, da bi svoje znanje uspešno uporabljal pri nakupu vin za kočevske obrate, da bo tudi domačine pristna in dobra kapljica pogrela in razveselila! A. ARKO Direktor gostinskega podjetja »Pugled« v Kočevju, Anton štimec končna skupina oddala tekmovalne listke, je komisija po razburljivem čakanju razglasila, da so odpadli še preostali in tovariš štimec je ostal sam. Postal je zmagovalec; prvo mesto med 25 tekmovalci, ki so bili vsi gostinski strokovnjaki, pa je Asfalt pred Delavsko restavracijo Mnogi Novomeščani zvedavo opazujejo dela, ki se odvijajo te dni na ploščadi pred delavsko restavracijo v Novem mestu. O tem, da so podrli kostanje pred Delavsko restavracijo, smo že poročali, nekaj dni nato pa so začeli podirati podporni zid ob čitalniški ulici ter manjše gospodarsko poslopje na isti ulici. Ves teren bodo zravnali in prevlekli z asfaltom ter uredili pločnike. Na nekdanjem vrtu za Rajčevo hišo bo nastal prostor za parkiranje. Asfaltirali bodo budi Sokolsko ulico od Doma JLA do ploščadi pred Delavsko restavracijo in prav tako Društveni trg. Z deli zelo hite, ker bi jih radi opravili še pred občinskim praznikom. *ponvico mane kiesna dovod zraka, že v tanku samem se ustvari mešanica bencina in zraka, ki gre po cevi v drugi tank in od tam naravnost v motor. William Scott je svoj ford že preuredil na opisan način in zatrjuje, da prevozi z litrom bencina dvajset kilometrov namesto prejšnjih dvanajst. Da pri tej iznajdbi ne gre za čisto utopijo; dokazuje to, da je Scott že dobil od nekega britanskega konzorcija več kot 150.000 funtov (približno 500 milijonov dinarjev) na račun licenčne pogodbe. "oinanti so se spremenili v steklo . ,Me*. žabjimi so potrgali sladko grozdje tudi samostanski bratje v pleterski kartuziji. Ob koncu trgatve jih je takole fotografiral Hugo Rožnik, brat Marjan (desni na sliki) pa je pohvalil letino, da je bila dobra! J>rwe diamantov, vrednih več sel Pol milijarde dinarjev.^ Je pri transportu iz W^ v Tel Aviv čudežno spr^JUo v nekaj koščkov frfflr ^ftjstekia brez vred- 7^1 SREDNJEŠOLEC ^..^ zadnji razred vzhod- n°^* ske šole za izred" ne % Je nedavno uspešno k° etni Mihail Petrovič' J '^nko. s 66 leti je od-§el.,t toda ni mogel zdr£>t i! brezdelju. Zato se je J ^eden dijak vpisal v de v.ip** srednje šole in dV'm o u^1^^ prejel spriče-v3'0 končani srednji šoli. Zopet šesterčki na Švedskem Švedski zdravnik prof. Kari Gemzell, ki je odkril terapijo, s katero na hormonski osnovi odpravlja žensko neplodnost, je te dni izjavil, da je neka švedinja, potem ko se je zdravila po njegovi metodi, v začetku oktobra rodila šesterčke. Vendar so vsi novorojenčki, štiri deklice in dva dečka, že prvi dan življenja umrli. Ime Karla Gemzella je nenadoma zaslovelo po vsem svetu v začetku tega leta, ko sta dve ženi — ena na šved- skem, druga v Aucklandu na Novi Zelandiji — ki sta se zdravili po njegovi metodi, v presledku nekaj dni rodili pe-terčke. Medtem ko v zadnjem primeru vseh pet otrok živi, pa so v prvem primeru štirje od petih otrok takoj po rojstvu umrli. Lani je neka švedinja po daljšem zdravljenju pod vodstvom prof. Gemzella rodila celo sedmerčke, ki so takoj po rojstvu umrli, po ponovnem hormonskem zdravljenju pa je pred enim mesecem rodila popolnoma zdravega otroka. Prof. Gemzell je izjavil, da je izredno težko predpisati primerno dozo zdravila in se prav zato rodi več otrok hkrati. nosti. Švicarska in italijanska policija- sta prepričani, da je ta metamorfoza uspela dobro organizirani gangstr-ski tolpi in sta že uvedli obsežno preiskavo, toda doslej brez uspeha. Lastnik diamantov je bil neki draguljar iz Tel Aviva, ki jih je poslal naprodaj v Milano, nato pa proti Chiassu, toda tam prav tako ni našel primernega kupca. Zato je zahteval, da pošljejo diamante nazaj" v Tel Aviv. V glavnem mestu Izraela pa se je v paketu znašel le kup stekla. Policija meni, da so diamante poslali nazaj prek Ziiricha in da so jih tam zamenjali. Polde Grahek: JESENSKO TIHOŽITJE — pa ne na deželi, temveč v Novem mestu (kje, pa uganite sami!) POD KOLESI PAPlE Tto SRME Pretekli teden so zaradi trjjj * avtomobili poginile na novi cesti med MrtvicJJ f Rozinami tri srne. 19. oktobra okoli 6. ure je P0%bra s Jl»tom 600 Stan. ko Humer iz Kočevja; 23. °Law *ia se okoli 5.15 srečala na tem odseku ceste ^. /J»mobila (Lj-340-82, ki ga je vozil Boris LeskošcK .fla H98-80, voznik ne-znan) in prav pri srečanju P, 5kQ^Sak P<> eno srno. Končna bilanca: za 170.000 dn1 " *e na vozilih in tri mrtvfi srne Nesrečna zasilna zavora! TONE BUKOVINSKY O NAČRTIH T. D. V MOKRICAH Skrite lepote latinskega podzemlja Jamarji še molčijo o njem - S ličkom odpeljali kapnike ... 2e sto let plača potnik britanskih železnic, ki brez razloga potegne za zasilno zavoro, kazen 5 funtov (17.500 din). Nedavno so to kazen za petkrat povečali. Lfirt*J?f£ffi JFi*2*0 ^RSKO VASICO, zdaj še peš komaj prideš, tako slabo pot imajo. Ce bo slo vse po sreči in če ne bo prehuda zima, pa se bo spomladi ze lahko prišlo v vas z motorjem ali avtomobilom. Banovci, ki iih ie sama pridnost, bodo do tistikrat sami uredili cesto od priključka do vasi Za gramoz m prevoze bo prispevala sredstva krajevna skupnost Šentjernej. — Pre-bivalci Velikega Bana kopajo traso za novo cesto (FOTO POLDE MIKLIČ) Pokal Novoteksu V počastitev občinskega praznika je bil v nedeljo na Loki odbojkarski turnir, ki so se ga udeležile ekipe Novoteksa, IMV in Partizana II iz Novega mesta ter Belt iz Črnomlja. V prvih srečanjih je Novoteks s Simičem in Medicem s težavo premagal Belt, IMV pa Partizan II. Obe srečanji sta se končali 2:1. V borbi za prvo mesto je nato Novoteks premagal IMV 2:0 in dobil pokal, z enakim rezultatom pa je Belt premagal Partizan II v borbi za tretje mesto. Do tako drastičnega povečanja kazni — pravijo predstavniki britanskih železnic — je prišlo iz opravičenih razlogov. V preteklem letu je 354 potnikov potegnilo za zavoro, ki takoj ustavi vlak. To pa pomeni za železnice ogromno škodo: potrebni sta preiskava, pojasnilo in vlaki zamujajo. Zaradi zamud je bilo celo nekaj tožb in odškodninskih zahtevkov. Potniki iz različnih razlogov ustavljajo vlak. Najzanimivejši je vsekakor primer starejšega mornarja, ki se je nagnil skozi okno in pri tem izgubil zobno protezo. Skozi okno pa se je nagnil zato, ker je hotel opozoriti strojevodjo, da vozi prehitro. Letos je bilo na tem odsj.. * preko 10 karam-bolov z divjadjo, od tega najv^,*r^mi. Zaradi tega bi nedvomno kazalo na tem V^'U postaviti opozorilne table oziroma cestne ***ozor, divjad na cesti!« Tovariš Tone Bukovinskv, poslovodja zadružne trgovine v Mokricah, vedno rad napelje pomenek na turistične zanimivosti svojega kraja. Povsem razumljivo, saj je eden najdelavnejših članov turističnega društva Mokrice in rad bi predstavil lepote dolinskega okoliša vsem turistom, ki se največkrat ustavijo le v gradu. »Ko bi le vedeli, kaj vse skriva naše podzemlje!« zavzeto razlaga tov. Bukovinskv. »Domačini so ga odkrili že pred leti, ko so gradili zajetje za vodovod. Voda priteka na Doline iz velike kraške jame in tisti, ki so se spustili vanjo, vedo povedati o ogromni dvorani, polni prekrasnih kapnikov.« »Čemu niste povabili vanjo jamarjev?« »Saj smo jih, a ti kar molčijo o našem podzemskem svetu. Dvakrat je bila tu skupina mladih fantov. Rekli so, da so od jamarskega društva in pokazali smo jim pot v podzemlje. Pogledali so si ga in s fičkom odpeljali nekaj lepih kapnikov. Ne vem, če je bilo prav, da smo to dopustili. Prihodnjič bomo previdnejši, saj nihče nima pravice odnašati naših prirodnih zakladov.« »In kaj boste napravili zdaj?« »Z združenimi močmi domačega turističnega društva in občinske turistične zveze bomo poskušali odkriti obiskovalcem našega kraja čimveč prirodnih lepot in sprejeti vsakogar kar najbolj gostoljubno. Prepričan sem, da borno z voljo lahko marsikaj dosegli, te pa v našem mla dem društvu ne pogrešamo.« —EY VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POM^ * VIHARNA POMLAD * piiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiM j SMEH STOLETIJ j I Wuttemberški vojvoda je zahteval od dvor- 1 f nega pridigarja Johannesa Osiandra, naj se pri 1 i javni molitvi spomni tudi njegove ljubice, gro- i j fice Wurben. Po pridigi je vojvoda očital Osiandru: »Zakaj niste omenili v molitvi tudi grofice, I i kakor sem vam naročil?« »Saj sem se je spomnil, svetlost,« je odvrnil I I pridigar. »Kdaj pa?« »Ko sem molil: ... temveč reši nas vsega g i hudega ...« Zena velikega reformatorja Martina Luthra je bila krasno dekle in se je proti volji staršev zaročila v Ntirnbergu z nekim dijakom. Nato so jo prisilili, da je šla v samostan, od koder je pobegnila v Wittenberg, kjer se je seznanila z Luthrom. Toda preden se je Luther oženil z njo, je pisal njenemu prvemu ljubimcu: »če hočete imeti svojo Katico, pohitite. Ona vas še vedno ljubi in jaz bi bil res'vesel, če bi vaju videl združena in srečna. « šele potem, ko ni bilo tudi na drugo podobno pismo odgovora, se je Luther oženil z dekletom. Voditelj reformacije je v tem primeru pokazal lik nesebičnega ženina za več stoletij naprej. 169. — Nemški lovci so se zviška spustili na zavezniške bombnike in se prebili skozi njihove jate. Samo za kratek hip so zadrdrali letalski topovi. Eden izmed bombnikov se je počasi nagnil na krilo, ki se mu je odlomilo in zaplavalo navzdol kot list papirja, bombnik pa je z veliko dimno zastavo za seboj padal v globino. Bil je že nizko, ko se je nad njim odprlo šest padal. 170. — Nemški lovci niso utegnili še enkrat napasti jat bombnikov, ki so mirno plule naprej po neskončni sinjini, kajti kot roj razdraženih sršenov so planili nanje zavezniški lovci in se zapletli v ogorčen boj. Toda Noč in Rudi nista gledala bitke, ki je divjala tisoče metrov nad njima. Napeto sta opazovala padala, ld so se kot velike bele gobe počasi spuščala proti zemlji, nihajoč sem in tja. 171. — »Veter jih zanaša sem, tu nekje bodo pristali,« je razburjeno zavpil Noč. »Ne, na onem pobočju tam. Teciva!« Stekla sta na nasprotni breg. Padalci so se spuščali naravnost proti njima. »Nemci jih bodo gotovo poskušali ujeti. Proti Crnilcu ne smejo, edina pot je do Save in čez, tam jih Nemci ne bodo iskali,« je mrzlično preudarjal Noč, medtem ko so se padalci bližali trdnim tlom. S' ^adalci so pristali tik ob robu gozda. Naglo sOh0stj SiP^li plahutajoča svilena padala in izginili y. pridu ^ *n Rndi sta stekla proti njim. »He, Angle-ZMistiJo Ven-<< Je zaklical Noč. Nobenega odgovora sva sovražnika,« je dejal Rudi. »Jih bova %e teč je zagodrnjal Noč in stopil med grmovje, Za in *0vo niso prišli.« Naglo sta začela preiskovati go^ ? gosto grmovje. Italijanski pevec Antonio Bernachi, muhast kot večina umetnikov, bi moral pod Handilo-vim vodstvom odpeti ognjevito vinsko pesem. Pri glavni skušnji je našel v vrču le navadno vodo in je zato ogorčeno izjavil: »če želite, da bom pesem zapel res ognjevito, mora biti v vrču pristno staro vino.« »Prav,« reče dirigent Handel,- »priskrbeli vam bomo vino, toda pojutrišnjem morate v vaši vlogi izpiti strup in bom prisiljen stvar urediti tako, da bo vloga povsem resnična.« »Potem naj kar ostane pri vodi,« se je vdal pevec. Maigre/~% — Vodo, ki je tekla po žlebu? — Seveda. — Tako da so bili šumi, ki ste jih slišali, samo šumi med drugimi šumi? — Med vodo, ki teče, in ljudmi, ki topotajo, ali pa-' dajočim telesom, je opazen razloček. Sodnik ni in ni popustil. — Niste bili toliko radovedni, da bi vstali? ' — Ne. — Zakaj ne? — Ker ne stanujem daleč od Kavarne pri pošti. — Ne razumem. — Mimo naše hiše gredo zvečer pogosto ljudje, ki so ga preveč pili, in včasih se jim zgodi, da se zvrnejo po pločniku. — In da tudi kar leže? Chalusu ni takoj prišlo na misel, kaj naj odgovori. — Ker ste govorili o cepe-tanju, domnevam, da ste imeli vtis, kot da je bilo na ulici več ljudi, vsaj dva? — To se razume samo po sebi. — En sam človek se je oddaljil v smeri proti Ulici republike. Je bilo tako? — Tako domnevam. — Ker se je zgodilo hudodelstvo, sta bila v trenutku, ko se je slišalo cepetanje, trideset metrov od vašega doma najmanj dva človeka. Mi sledite? — To ni težko. — Slišali pa ste enega, ki je odšel naprej? — To sem že povedal. — Kdaj pa ste ju slišali priti? Sta prišla od Ulice republike ali od Martovega polja? Chabiron je skomignil z rameni. Emil Chalus je s trdim pogledom premišljal. — Nisem ju slišal prihajati. — Vendar pa ne domnevate, da sta se dolgo časa zadrževala v dežju in je eden čakal na primeren trenutek, ko bo ubil drugega? Učitelj se stisnil pesti. — To je vse, kar ste našli? — je zamrmral med zobmi. — Ne razumem vas. — Ne gre vam v račun, da bi bil v zadevo zapleten kdo izmed vaših ljudi. Ampak vaše vprašanje ni neovržno. Nikakor ni neogibno, da bi jaz slišal človeka, ki stopa mimo po pločniku, ali pravzaprav se za to ne menim. — Vendar pa ... — Dovolite mi, prosim, da dokončam, namesto da me skušate pretentati! Do trenutka, ko je bilo slišati cepetanje, nisem imel nobenega razloga za to, da bi pazil na to, kaj se godi na ulici. Potem pa sem budno poslušal. — In trdite, da od trenutka, ko je truplo padlo na pločnik, pa do takrat, ko je od Kavarne pri pošti prišlo več oseb, nihče ni šel po ulici? — Slišati nI bilo nobenega koraka. — Se zavedate, kako važno je to, kar ste povedali? — Jaz nisem zahteval, .da mi pustite povedati. Spraševat me je prišel inšpektor. — Preden vas je inšpektor izprašal, niste imeli pojma o tem, kakšnega pomena je vaše pričevanje? — Nisem vedel za to, kar je izpovedal doktor Vernoux. — Kdo vam je govoril o izpovedi? Doktorja Vernouxa nismo klicali na zaslišanje. — Pa recimo, da nisem vedel, kaj je povedal. — Vam je to povedal inšpektor? — Da. — Ste razumeli? — Sem. — In domnevam, da ste bili očarani nad tem, kakšen uspeh boste dosegli? Vi zaničujete Vernouxove? — Vernouxe in vse, ld so njim podobni. — V svojih govorih ste prav posebej napadli Vernou-xove? — Včasih. Sodnik se je zelo hladno obrnil k inšpektorju Chabi-ronu. — Je njegova žena potrdila, kar je izpovedal? — Deloma. Nisem je pripeljal s seboj, ker je imela opraviti z gospodinjstvom, ampak lahko grem ponjo. Res sta legla spat ob po desetih. Ona to ve z gotovostjo, ker je kot vsak večer navila budilko. Potem sta se malo pogovarjala. Ona je zaspala in zbudilo jo je to, da ni več čutila moža poleg sebe. Videla je, da stoji pred oknom. Takrat je bilo četrt na deseto in okrog trupla je stala gruča ljudi. — Ali oba nista odšla na ulico? — Oba. — Nista bila prav nič radovedna, kaj se pravzaprav godi? — Na pol sta odprla okno in sta slišala ljudi govoriti, da je bil pravkar ubit Gobi-llard. Chabot, ki se je ves čas pazil, da ni pogledal Maigre-ta, je bil videti poparjen. Brez prepričanja je postavil še nekaj vprašanj: —Ali potrjujejo njegovo pričevanje še kateri prebivalci ulice? — Do zdaj ne. — Ste zaslišali sve? — Tiste, ki so bili davi doma. Nekateri so že odšli na delo. Dva ali trije, ki so bili včeraj zvečer v kinu, ne vedo nič. Chabot se je obrnil k učitelju: — Ali poznate doktorja Vernouxa osebno? — Nikoli nisem z njim govoril, če mislite na to. Večkrat sem ga srečal na ulici kot vsi. Vem, kdo je. Draga, če sem rekel, da bova kupila še en stol, to še ne pomeni, da te ne ljubim! Mama, pomisli, z eno steklenico marmelade se da namazati 36 kosov kruha! xx>oooooooooooooc©ooooooccoo^^ PJJJ* nekega angleške-ša °o prav gotovo ralite Vse avtomobilske voZ5\' Na dvorišču svoje tis*l ^ndonu je 54-letni 2of.Scott odkril> kak0 JejL)K? Porabo goriva pri avto> °Uu zmanjšati za po-Povečati največjo hi-Wie .tanjšati stroške oče' novo naPravo Je m<* hi opremiti vsak avto v * ,>tah za kakih 40.000 £fe bodočnosti« nima vp r&v bencinske črpalke in z' J* filtrov. V bencin-cW- tanku je odprtina za Da je šola premajhna, vemo 336 učencev semiške osemletke bi potrebovalo precej več prostora kot ga imajo — Šolo so letos popravljali, vendar s tem problem ni rešen Sedem učilnic osemletke v Semiču je vsak dan brez prestanka zasedenih od 8. zjutraj do 17. popoldne. Pouk v dveh izmenah onemogoča v tesnobnih prostorih šolske stavbe načrtno dodatno pomoč učencem, kakršno bi jim šola po zakonu morala zagotoviti. »Da je šola premajuna, smo ugotovili že pred več leti,« je povedal ravnatelj Metod Plut. Odkar se je tovarna na Vrtači začela razvijati in so se doseljevali ljudje, postaja problem prostorov tudi v soli vedno bolj pereč. Učim imamo v šolski kuhinji namesto v kabinetu, nimamo delavnice za tehnični pouk in tudi ne drugih prostorov, potrebnih za sodoben pouk. šolska stavba je sicer lepa. Pred tremi leti je bila na zunaj ometana, letos pa smo v Semiška pošta se seli Pozna se, da so nizke, majhne in temačne prostore semiške pošte uporabljale že prejšnje generacije. V prostorih, kjer je bila pošta še pred vojno, so uradovali vse do pred kratkim. In zdaj? Tončka Prešeren, že 8 let poštna uslužbenka, je pobira-je po tleh svežnje papirjev, izjavila: — Selimo se, pravkar pospravljam! V novem bloku bomo imeli boljše prostore. V enem bo avtomatska telefonska centrala, v drugem bodo poštarji in špedicija, tretji je namenjen poslovanju s strankami. Preselili se bomo začasno brez telefona, ker ATC še ni gotova. Vtem je prišla ženica in s tresočo roko pomolila uradnici listek: — Denar bi rada oddala, a nimam očal. Bi mi lahko kar vi napisali? Tovarišica Tončka ji je ustregla in ker ima verjetno še več takih strank, smo se pozanimali, če sta le 2 uslužbenki vsemu delu kos. — Strank imamo vsak dan nekaj,, a mnogo več kot z njimi imamo opravka okoli prvega, ko pridejo pokojnine, priznavalnine in druga izplačila. Vsak mesec razdelimo za okoli .9 milijonov denarnih nakaznic. Tedaj ne gledamo na uradne ure. Ko je delo opravljeno, greva domov, prej ne. Novih prostorov se veselimo. Bomo vsaj na svetlem delali! učilnicah namestili nov parket, prostore prebelili ter kupili .posebne stropne luči, ki so po izjavi strokovnjakov najbolj primerne za šolske učilnice. Razen tega je bil letos v šolsko stavbo napeljan trofazni električni tok. Vsa popravila so veljala okoli 4,600.000 dinarjev. Prav tako je bila letos dograjena podružnična šola v štrekljevcu, za katero smo porabili 5 milijonov družbenih sredstev. šolniki smo si z občino vred precej prizadevali urediti šolske stavbe, a kljub vsej dobri volji problem v Semiču ni rešen. Če bi sedanjo stavbo dozidali in tako pri- 500000 dm za pop!a¥S«e"ce Na področju črnomeljske občine je akcija za pomoć poplavljencem stekla razmeroma pozno v primerjavi z drugimi kraji, vendar je njen začetek prav dober. Do srede oktobra so za poplavljen-ce prispevali: Občinski sindikalni svet 15.000 din; Pekarna Črnomelj 6.000 din; Valjčni mlin Črnomelj 7.000 din;Tapetništvo in dekoraterstvo Črnomelj 2.000 din; inž. Malka štefanič iz Črnomlja 6000 din; Angelca Kvas iz Črnomlja 1.000 din; Franc štrbenc iz Črnomlja 2.000 din; Angela Ahačič iz Črnomlja 1.000 din; Marija Fortun iz Črnomlja 1.000 din; Zavod za zaposlovanje delavcev 50.0000 din; Lekarna Črnomelj 30.000 din; Občinsko sodišče Črnomelj 16.500 din; Katka šenica iz Črnomlja 2.000 din; kolektiv uslužbencev družbenopolitičnih organizacij 11.500 din; Postaja LM Črnomelj 6.500 din; uslužbenci Komunalne banke Črnomelj 8.000 din; Etbin Černe Pojasnilo iz Starega trga V štev. 41 DL je bil objavljen prispevek »O pomanjkanju denarja«, na katerega smo prejeli naslednje pojasnilo- »Na naši šoli dohodkov za dejavnost zunaj razredov niti gibljivega dela nismo izplačevali. Po obračunu je vsota za šest mesecev enaka tisti, ki jo je vsak prejel za nadure v dveh mesecih. Na podlagi tega je delovna skupnost šole 5. julija letos sprejela sklep, da se sredstva za delo zunaj razredov in gibljivi del v juliju in avgustu izplačajo kot povprečni enomesečni dohodki vključno z nadurami v aprilu, maju in juniju.« UČITELJSKI KOLEKTIV STARI TRG OB KOLPI Krajevni praznik v Semiču V soboto, 30. oktobra, bodo v Semiču proslavljali krajevni praznik. Ob 16. uri bo v prosvetnem domu slavnostna akademija. Sodelovali bodo učenci semiške osnovne šole, po dolgih letih pa bo Semi-čanom spet zapel na novo ustanovljeni domači pevski zbor, ki ga vodi prof. Zupančič iz Črnomlja. Po programu bo sledila zabava. V počastitev praznika, ki ga slavijo v Semiču vsako leto 28. oktobra v spomin na ustanovitev prve belokranjske čete na Smuku, bodo v dneh pred praznikom izročili namenu 10-stanovanjski blok, ki so ga zgradile delovne organizacije iz Sermča, postaja LM in semiška pošta pa se bosta preselili v nove prostore. dobili 4 učilnice, razen tega vgradili še naprave za centralno gretje, bi bila semiška šola za dolga leta preskrbljena. Namesto drv bi lahko imeli v kletnih prostorih delavnice za tehnični pouk. To je moj predlog, o katerem gradbeni strokovnjaki še niso razpravljali. ■ — Ali je kaj upanja, da bi vaš predlog uresničili? — Ko so pred kratkim zbirali prispevke za gradnjo nove šole v Črnomlju, semiška podjetja niso prispevala, pač pa je bilo rečeno, da bodo s sredstvi pomagala pri pridobitvi novih prostorov v naši šoli. Morda prihodnje leto? iz Črnomlja 4.000; KO ZB Črnomelj 1.800 din. Krajevne organizacije RK pa so zbrale: v Vranovičih 14.000 din. v Pobrežju in Pur-gi 8.000 din, med črnomaljskimi obrtniki 14.500 din, v Gribljah 106.230 din; v Zo-rencih 6.000 din, v Preloki 12.250 din, v Vojni vasi 6.000 din, pri obrtnikih iz Loke 4.000 dn. Vsekakor gre pohvaliti aktiviste RK v Gribljah, kjer zbrana vsota kaže na njihovo uspešno delo. Hkrati s tovarno kondenzatorjev na Vrtači (na sliki) se je leta 1951 začel razvijati tudi nekdaj izključno vinogradniški Semič. Štiristo zaposlenih v tovarni prejme vsak mesec okoli 18 milijonov dinarjev dohodka. Ta denar se v kraju pozna! V nekaj letih je Semič dobil sodobno trgovino, glavne ulice so asfaltirali, ima več stanovanjskih blokov, zdravstveno postajo itd. Vzporedno z rastjo kraja in tovarne pa se je iskra napredka zanetila tudi na vseh drugih področjih javnega življenja ter korenito spremenila navade v življenju občanov (FOTO: Dolenjski list) Dve lepi pridobitvi za Vinico Rogovje obešeno v koči na Bidercugu (Foto: F. Derganc) Z novimi dejavnostmi veš zaslužka V dobrih treh letih je Obrtni servis v Semiču napredoval — Dejavnost je začelo 5 obrtnikov, medtem ko je v podjetju ddnes 36 zaposlenih in 9 vajencev — O uspehih in težavah kolektiva pripoveduje direktor Franc Derganc — Na pobudo tovarne kondenzatorjev je zrasel naš kolektiv. Za Iskrine tovarne delamo namreč večino izsečkov in polizdelkov, ki jih potrebujejo. Okoli 90 odstotkov naše proizvodnje je torej odvisne od uspehov Iskre. Ker pa je ta zadnje čase v težavah, 3e tudi mi bojimo nevšečnosti, zato smo začeli uvajati nove dejavnosti. Za nami je že poizkusna proizvodnja električnih pastirjev za širši trg in žetvenih naprav za kosilnice Alpina. Te dele za kosilnice domače proizvodnje smo morali uvažati. Razen vsega tega pa smo začeli po naročilu izdelovati vozove platonarje na gumijastih kolesih. Od 103 milijonov zastavljenega letnega plana proizvodnje smo letos do konca septembra dosegli 76 milijonov vnov-čene realizacije. — Menite, da bo tako majhen kolektiv kot je vaš, lahko uspešno posloval tudi v novih gospodarskih pogojih? — Kaj še bo, nihče ne ve, pač pa je kolektiv mnenja, da nadaljujemo z začetim delom. V letu 19G6 bomo za Iskrine tovarne še več delali, ker bomo za- čeli izdelke tudi kromirati, računamo pa tudi na več odjemalcev električnih pastirjev. Na štajersko smo jih že nekaj prodali j medtem ko v Beli krajni in na Dolenjskem še ni nobenega. Mimo tega, da naša naprava čuva živino na paši, tudi preprečuje škodo po divjadi. — Pa kmetovalci vedo zanjo in za njene prednosti? — Reklame je premalo, zato se električni pastir tudi še ni uveljavil. Slej ko prej pa bo postal nepogrešljiv. O tem sem prepričan — iobijo zdravila v treh središčih: v Trebnjem in Mokronogu v lekarni, na Mirni pa v ambulanti, kjer je manjše skladišče najpotrebnejših zdravil. Inšpektorji oddelka medobčinskih Inšpekcijskih služb, ki ima sedež v Novem mestu, so letes pogosteje obiskovali trebanjsko občino kot lani in tako izpolnjeiaii sklepe njene skupščine, naj bodo ukrepi pravočasni in preventivni. Največ del?, so imeli v tem času nedvomno tržni inšpektorji, ki so morali kar dvakrat budneje in dlje nadzorovat' delovne organizacije: prvič, ko je obveljal ukrep o zamrznjenju cen in drugič, ko je prišla gospodarska reforma V obrazložitvi dela inšpekcijskih organov v tej občini je načelnik oddelka Franc Kotnik na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem poudaril, kako si inšpektorji prizadevajo opraviti naloge v vseh štirih dolenjskih občinah, za katere je medobčinski oddelek inšpekcijskih služb ustanovljen. Pojasnil je odbornikom, da bi inšpektorji češče obiskali trebanjsko občino, ko bi imeli na voljo več časa; potreb da je veliko, inšpektorjev pa še vedno "Tarnalo. Poskušali pa bodo v bodoče zadostiti vsaj tistim, ki želijo od inšpektorja tudi nojasnila in preventivnega dela, ne samo pregon zaradi prekrškov. Odborniki iz de- lovnih organizacij so menili, da bi bilo potem res precej manj prekrškov in bi bolje razume1! delo inšpekejiskih "VprftnOV. * * *•* *.*-•,* ******** #•.*• * ... Če se v vušem kraju zgodi kaj zanimivega, poročia o tem najbolje - ili liiis« wirjev je na mm Pcziv občinske skupščine v Trebnjem na skrajno varčevanje v trošenju proračunskih sredstev Oba zbora občinske skupščine v Trebnjem sta imela na 11. skupni seji 21. oktobra na dnevnem redu tudi predlog odloka o spremembi občinskega proračuna za leto 1965. Proračun občine je skupščina sprejela ob začetku leta v višini 834,744.000 din S tem, da je bilo zajetih tudi 210 milijonov din fiktivnih dohodkov za ravnovesje • med piornčunskimi dohodki in izdatki. Odločitev so odborniki sprejeli v prepričanju in upanju, da bodo med letom lahko zbrali sredstva, zlasti pa 50 računali na Ugodno fričetrtletje za TŠS Mirna V prvih dvetih mesecih tega leta je dslovni kolektiv tovarne šivalnih strojev na Mirni uresničil tričetrtletne naloge z 92 odstotki in ustvaril celotni dohodek, ki je za 85,6 odst. večji kot v istem času lani. Ob tej bilanci pa je vsekakor nadvse razveseljiv podatek, da si je mirensko podjetje odrezalo nad 100 milijonov dinarjev za sklade! Tak rezultat, ki dokazuje sila ugodno poslovanje, pa je bilo možno doseči s smotrnejšim gospodarjenjem, ki so mu v podjetju zlasti po reformi dodelili ustrezno mesto. Velja omeniti, da so vpliv večjih materialnih stroškov zmanjšali skoraj docela z večjo storilnostjo, h kateri je bil kolektiv pozvan zlasti v času splošnega iskanja notranjih rezerv. Nedvomno je ugodna bilanca tudi delen odraz sodelovanja s kupci in dobavitelji, pri čemer se je podjetju posrečilo zmanjšati terjatve od 123 na 70 milijonov dinarjev. Podjetje se je v tem času še bolj posvetilo proizvodnji domačega šivalnega stroja in skladno s potrebami tržišča prevzelo nase skrb za nabavo elektromotorčkov za pogon gospodinjskih šivalnih strojev. To se mu je posrečilo v sodelovanju z nekaterimi znanimi slovenskimi proizvajalci elek-troizdelkov. Na splošno pa se še vedno čutijo posledice nesolidnega trgovanja s kooperanti, od katerih dobi mirensko podjetje sestavne dele za svoj izdelek. Alojz Gangl: DEKLE MUCKAMI pomoč republike. Na priziv trebanjske občine, ki je ugovarjala proti premajhni republiški pomoči, ni bilo formalnega odgovora. Popravljeni proračun je od prvotnega manjši za 135,800.000 din, ker naj bi po oceni republiškega sekretariata za finance trebanjska občina zbrala letos 698,944X00 din proračunskih dohodkov. Sama občinska uprava je ocenila, da se bo zaradi znižane stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov (od 17,5 na 10,5) nateklo v proračun 90,000.000 din manj in iz osebnih dohodkov v kmetijstvu 10,000.000 din manj, kot so predvideli republiški organi. Dosedanji podatki dajejo nedvomno bolj prav oceni občinske uprave, tudi zato, ker se osebni dohodki niso povečali in je prispevek iz teh v absolutnem znesku znatno manjši od predvidenega. Zveznemu poslancu Ludviku Golobu, ki Je seji tudi prisostvoval, se ni zdelo prav, da 36 odborniki brez razprave odločajo za spremenjeni proračun, čeprav so se pripričali, da »visi 100 milijonov din v zraku«. Ob tem se zastavila vprašanje, kako, bodo odborniki razpravljali ob koncu leta o uresničitvi nalog s pomočjo proračuna, ki skoraj gotovo ne bo uresničen stoodstotno. Ce namreč dodamo tem 100,000.000 din še 27,000.000 din, ki jih popravljeni proračun tudi ne pokriva, je dejanski primanjkljaj — 127,000.000 din znan že zdaj. Nepokrita 50 proračunska sredstva za plačevanje prispevka za kmečko zavarovanje, vzdrževanje cest III. reda, plačevanje oskrbnin v socialnih domovih in dru«u. Popravljeni proračun zagotavlja družbenim službam sredstva za njihovo osnovno dejavnost in to za kritje najnujnejših potreb, vse gospodarske ln negospodarske investicije pa so v proračunu črtane. Občinska skupščina je pozvala vse koristnike proračuna na največje varčevanje z družbenimi sredstvi. tbebanjskeIovice 0 OTROCIH, KI ŽIVE 01 MILOŠČINE OČETOV S sodnim postopkom v Trebnjem je bila nedavno zvišana preživnina za 12-letnega otroka. Otrok živi pri materi, oče pa je zanj plačeval 800 din na mesec, tako od leta 1959, kot je določilo sodišče. Otrokova mati je kasneje zahtevala večjo preživnino za svojega otroka zato, ker se je draginja med tem tako povečala, da je pomenil mesečni prispevek 800 din samo še prav smešno majhno miloščino. Pa tudi sicer ugotavlja občinsko sodišče v Trebnjem, pri katerem vložijo (navadno matere) povprečno 25 tožb za izterjavo preživnine, da so preživnine nizke, od 1.000 do 10.000 din in da jih je največ po 5 .000 din. S temi sredstvi mati težko preživi otroka, ki je ali nezakonski ali pa njej odrejen po zakonski razvezi. Zahtevkov po zvišanih preživninah je bilo letos v prvih devetih mesecih le 39, čeprav je število otrok, upravičenih do večje preživnine, znatno večje. Kazno je, da so matere, katerim otrok pripade, premalo odločne v zahtevah po višjih preživninah! Cesto se raje odpovedo denarju, kot bi ga morale iztožiti pred sodiščem. Ker so v takih primerih oškodovani predvsem otroci, bi moral posredovati skrbstveni organ. Ta naj bi otroku določil skrbnika in se zavzel za preživnino. Pristojne preživnine v nobenem primeru ne presegajo 15-odstotnega dela mesečnih dohodkov izplačevalca preživnine in zato ne bi smelo biti izgovorov, da je to za zavezanca prehudo breme. Po veljavnih predpisih lahko zaposleni oče tudi za nezakonskega otroka uveljavi otroški dodatek. Seveda se dogaja, da poskušajo upravičeni očetje na račun otroškega dodatka zmanjšati svoj prispevek za otroka, kar pa ni prav. Kaj so nezakonski otroci in otroci razvezanih staršev res obsojeni živeti samo od tiste miloščine, ki jim jo nakloni dobljena pravda pred sodiščem? Pridobitev za ¥ei kot 5,000 @!!an@w »Samo MEMORIAL JOŽETA MAVRA je izdržalo do konca ...« IZ ŠT. JERNEJA. To je bilo pri nas živo zadnjo nedeljo; to je bilo radovednih ljudi od blizu in daleč. Kolesarji so imeli dirko iz Krške vasi do nas — 20 kilometrov daljave. Dosti ljudi je mislilo, da bode konjska dirka, ki je izostala 12. septembra, a kako so se ti začudili, ko so videli mesto štirinogatega konja, vitkega gospođica na drobnem kolesu. Vendar dirka je bila huda, huda dirka Za noge in pljuča. Izmed mnogobrojnih gospodov iih je samo 7 izdržalo do konca, drugi, vide, da nič ne opravijo, so se raje polagoma privozili pozneje za njimi. Kakor povsod na Kranjskem, tako je bil tudi tu prvi g. Bohinjec iz Ljubljane, drugi g. Droll, davkarski adjunkt iz Krškega, tretji g. Franc Ken-da in četrti g. Adolf Gu-stin ml. oba iz Novega mesta. Mi smo veseli ako nam gospodje privabijo tujcev; nekaj vendar vsakdo prinese. Tudi kolo samo je dobra, lepa in koristna reč. Kedo bi to tajil? Kako hitro pridrvi kolesar in sicer brez stroškov iz kraja v kraj. Koliko to koristi ljudem, ki imajo daljna pota! Nobeden pameten človek tega ne more tajiti če se fijakarji jeze, je umljivo, ali poma. gati jim ne moremo; zaradi njih se raba koles ne bode prepovedala. Druga Pa je, je-li tudi pametno poskušati se tako rekoč za življenje in smrt? Ne trpč li pljuča s takim prisiljenjem? Se-li ne dobi naduha? Vendar naj na to odgovore gospodje sami sebi. Mi bi dejali: »Rabi kolo po pameti, ker ti koristi, nikar pa se ne skušaj z njim brez potrebe, ker ti lahko skrajša življenje!« (DOLENJSKE NOVICE — 1. oktobra 1897) KOČEVJE: prvi zmagovalec menwiala RIBNICA : NOVO MESTO 23:15 Prvenstvena rokometna tekma LCL. Igrišče v Ribnici, sodnik Novak iz Brežic. RIBNICA: Lovšin. Svec 5, Radič 2, A. Ponikvar 7, F. Ponikvar 7, Andolšek 1, Kos 1, Čikeš, Matelič, Svigelj. - NOVO MESTO: Marn, Jončič 3, Jaklič 4, Setina, Kobe, Možina Vidmar J, Vukotič, Fifolt 5. Ribničani, ki vodijo v ligi, niso dopustili, da bi Novomeščani pripravili še eno presenečenje. Prednost, ki so jo dobili do polčasa, ko so vodili 8:5, so do konca povečali na 23:15 in si tako priborili še eno zmago. Tekma je bila lepa: domači so se odlikovali s čvrsto obrambo, Novomeščani pa so prepočasi igrali okrog ostre nasprotnikove cone. S A10 iS MavotriešKi šahisti spet zmagali 24. oktobra so se novomeški šahista spet srečali na osmih deskah z igralci iz Kočevja. Dvoboj je bil odigran v počastitev praznika novomeške občine. Novomeščani so zmagali še izdatneje (5,5:2,5) kot v Kočeviu Na prvi deski je Novomeščan Tone škerlj premagal Ostrmana in tako maščeval Igorja Penka za poraz v Kočevju. Na drugi deski je Hrovatič iz Novega mesta izgubil z Mestkom po slabi igri v končnici. J. Picek je premagal Iviča, Udir je izgubil z Moharjem, dr. Go'ež in Safer sta remizirala. Istenič pa spe-t zmagal. Mladinca Marko Picek in Tone šporar sta kočevske sovrstnike ponovno premagala z 2:0. Dvoboj je bil odigran v prijateljskem vzdušju in kočevski kot novomeški šahisti želijo, da bi se prihodnje leto spet srečali, takih obiskov pa bi bilo tudi med letom lahko več kot doslej. V počastitev občinskega praznika bo v Novem mestu jutri v šahovski sobi ob 19.30 brzoturnir, na katerega so vabljeni vsi šahisti! JEK V soboto in nedeljo je bilo v Kočevju veliko kegljaško tekmo vanje v spomin na prvega predsednika kegljaškega kluba Kočevje. Preminil je v prometni nesreči pred dvema letoma. Njegova zasluga je, da je kočevsko kegljanje tako hitro napredovalo in se dvignilo na republiško raven. Memoriala se je udeležilo osem ekip, ki so tekmovale na 6 x 200 lučajev Udeležba je bila zelo kvalitetna, saj so se tekmovanja udeležili tudi republiški ligaši: Brest Cerknica, Slovan Ljubljana in Pionir Novo mesto. Sobotni del tekmovanja je po tekal v znamenju borbe med Slovanom, Pionirjem in Količevim. Rokometni turnir ob 600-letnici Metlike V počastitev 600-letnice Metlike in 20-letnice osvoboditve bodo metliški rokometaši priredili v nedeljo, 31. oktobra, rokometni turnir. Na tekmovanje so povabili Partizana iz Ozlja, Partizana iz Semiča, B ekipo novomeškega Partizana in ekipo gimnazije iz Novega mesta. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri dopoldne. Nedavni turnir medobčinske rokometne lige v Metliki je pokazal, da je v Metliki za rokomet vedno večje .zanimanje. Domači rokometaši pričakujejo tudi tokrat podporo svojih navijačev. Ekipa bo v nedeljo nastopila v tejle postavi: Kobal II, Pavlovič, Kobal I, Udo-vičič, Petkovič, Predovič, Mateko-vič II, Matekovič I, Avguštin in Mozetič. -ni Igralci Slovana so razočarali, saj sta samo dva tekmovalcu presegla 800 kegljev. Pri Pionirju so kar trije tekmovalci dosegli lepe rezultate (Krušič 825, Zidanek 724 in Mrzlak 810), razočarala pa sta Barbič in Hren, ki sta bila precej slabša. Vendar je Pionir le prehitel Slovana in zelo dobre tekmovalce Količevega. V nedeljo je Kočevje II premagalo Grosuplje ter prehitelo Litostroj. Glavno borbo smo pričakovali med Brestom in domačo prvo ekipo. Posebno zanima nje je vladalo za nastop državnega reprezentanta Groma iz Cerknice, ki pa nas je razočaral s slabšo igro in z zanj povprečnim rezultatom 820 kegljev. Ekipi Bresta je zmanjkalo 11 kegljev do Pionirja, vendar je prehitela Ko-ličevo za 7 kegljev. Domača prva ekipa je nastopila zadnja ter je imela lahko delo za osvojitev prvega mesta in prehodnega pokala. Vendar so v redu igrali le štirje tekmovalci; med njimi je bil najboljši Henig-man, ki je tudi dosegel najboljši rezultat tekmovanja: 836 kegljev. Razočarala sta zadnja tekmovalca Zbačnik s 768 in Košmrlj s 764 keglji Vseeno je bila ekipa Kočevje I najboljša in je zasluženo osvojila prehodni pokal, ki -bo do naslednjega leta ostal v domači vitrini. Rezultati tekmovanja: 1. KOČEVJE I 4798 (Henigman 836, Sčap 816, Kočevar 801, Kosten 801, Zbačnik 786, Košmrlj 764). 2. PIONIR 4747 (Krušič 825, Zidanek 82< Mrzlak 810. Hren 768, Hrovat 763, Barbič 757), 3. Brest 4736 (Štrukelj 830, Grom 820, Kos 790), 4. KOLICEVO 4729, 5. SLOVAN 4689, 6. KOČEVJE II 4585 (Smolej 815), 7. LITOSTROJ 4547, 8. GROSUPLJE 4537 (Zupančič 795). (en) Zaslužena zmaga CELUL0ZARJA V prvenstveni nogometni tekmi celjske nogometne podzveze je v nedeljo na stadionu Matije Gubca domače moštvo — NK Čelulozar zasluženo premagalo moštvo NK Gotovlja z rezultatom 4:3 (1:2). Gole za Celulozarja so dali: So-tošek v 23, 53 in 70 minuti, ter Bosina v 84 minuti igre. Moštvo Celulozarja je bilo v drugem polčasu močnejše in bi lahko z nekaj bolj srečnimi streli na gol katastrofalno porazilo NG Gotov-Ije, ki je vodilno moštvo na tabeli celjske nogometne podzveze in do srečanja s Celulozarjem še nI izgubilo niti igralo neodločene tekme v jesenskem delu prvenstva. Po tej igri Celulozarja lahko sklepamo, da ima vse pogoje da postane prvak celjske nogometne podzveze. V. n. Branik (Maribor) : Brestanica 3:1 Partizan Celje : Brestanica 3:2 Na turnirju ženskih ekip v odbojki v Kamniku za pokal SRS je ekipa Brestanice ostala na zadnjem mestu. Pred njo so Branik, Partizan (C) in Kamnik. Bojan Jerman iz Kočevja: pionirski republiški prvak v mnogoboju Na republiškem tekmovanju v mnogobojih in štafetah v Celju je dosegel pionir TVD Partizana Kočevje Bojan Jerman zelo lep uspeh. Z 2.442 doseženimi točkami je postal republiški pionirski prvak v atletskem mnogoboju Bojan Jerman je član TVD Partizan iz Kočevja za leto 1965. Bil je za 258 točk pred drugoplasiranim Pečarjem, iz mariborskega »Branika«. Na tega marljivega in nadarjenega športnika smo že večkrat opozarjali in poročali, toda samo s prireditev, ki smo jih organizirali doma. Zanimivo je, da je dosegel svoje uspehe vedno na drugih igriščih, torej v težjih okolnostih kakor jih ima doma, ravno to pa daje pravo vrednost njegovih znamk in rezultatov. Letos je dosegel s skokom 612 cm v daljino na dolenjskem prvenstvu v Novem mestu nov pionirski republiški rekord, katerega je na atletskem četveroboju med Gorenjsko, Primorsko, Zasavjem in Dolenjsko izboljšal na 6,33 m. Ima tudi dober osebni rekord v skoku v višino s 175 cm in več dobrih rezultatov v tekih in metu krogle. Poleg tega je zdaj še republiški prvak v pionirskem mnogoboju. Ponosni smo na njega. Bilo bi prav, da bi se v časopisih s tako važnih tekmovanj in o takih perspektivnih atletih več poročalo kot pa samo suhi rezultat in v oklepaju — nov slovenski rekord — in to je vse. Hkrati izgubljajo podobna poročila plaz besed, zakaj ta in ta »as-atlet« ni nastopil, kaj je onega motilo, da ni uspel, manjkalo je znanih prvakov itd. V zadnjem času tudi ve- liko pišemo in se sprašujemo kaj je z atletiko, da nima zaledja, da ni pritoka mladih v večje klube ln podobno. Mladih je veliko, toda v manjših klubih — če pa bomo šli tako mimo njih, jih res kmalu tudi tu ne bo! Nujno bo treba poskrbeti za mlade talente in za društva, ki jih vzgajajo; le tako bomo posvežili vrh kvalitetne atletike, za kar je skrajni čas in o čemer smo zadnje čase v časopisju toliko brali, žal pa zelo malo razveseljivega, izkoristiti bi bilo treba zimske šolske počitnice ter organizirati nekajdnevne seminarje oz. trening za mlade atlete iz manjših društev in klubov. Taki treningi so na deželi mnogo cenejši kot v mestu, posebno tam, kjer imajo društva moderne dvorane in jih rade volje dajo za take priložnosti na razpolago. Uprava doma telesne kulture v Kočevju je vedno pripravljena nuditi svoje prostore za take treninge! A. ARKO ZDRAVNIK VAM SVETUJE Uravnovešena prehrana Pravilna uravnovešena prehrana je še vedno precej problematična, ker jo v splošnem ljudje še ne poznajo dovolj. Taka prehrana zahteva pravilno sorazmerje beljakovin, sladkorjev, maščob, vitaminov, rudninskih snovi in vode, to se pravi energetskih in varnostnih snovi, da zadošča potrebam človeka glede na starostno dobo, spol in delo. Najbolje je, da upoštevamo nekatere skupine jedi, ki jih je znanost, ki se neprenehoma razvija, razdelila v 6 skupin: 1. meso, ribe, jajca, suho sočivje, 2. mleko, sir, 3. maslo, mast, olje, margarina, 4. kruh, ovseni kosmiči, testenine, riž, zdrob, 5. sveža surova zelenjava, sveže sadje 6. krompir, sveža kuhana zelenjava. K temu spadajo še razni dodatki npr. sladkor, med, marmelada, suho sadje in drugo. Pri sestavi jedilnika vzamemo od vsake skupine po eno živilo v količini, ki nam jih pokažejo tabele za kalorije. Take tabele dobimo skoraj že v vsakem priročniku ali koledarju. Za primer navajamo naslednje vrednosti: meso 124 do 629 kal, ribe 75 do 261 kal, jajca 163 do 189 kal, suho sočivje 343 do 564 kal, mleko 65 do 101 kal, sir 105 do 387 kal, maslo 716 do 879 kal, mast 775 do 848 kal, margarina 720 kal, kruh 334 do 370 kal, ovseni kosmiči 385 kal, testenine 367 kal, riž 319 do 349 kal, zdrob 334 kal, sveža surova zelenjava 20 do 80 kal, sveže sadje 13 do 113 kal, krompir 82 kal, sveža kuhana zelenjava 21 do 71 kal, sladkor 87 kal, med 290 kal, marmelada 310 kal, suho sadje 281 kal. Vrednost živila za gornje kalorije znaša tu 100 g. Navedene vrednosti živil so v razponih, ker se vrste živil močno razlikujejo med seboj. Npr. svinina ima mnogo več kalorij kot govedina. če torej uživamo hrano, ki je pestra in po kalorijah pravilna, zadostimo potrebam za rast in razvoj in za delo. Telo ne spremeni teže. če se hranimo čez mero, potem se odvisna hrana, spremenjena v mast, nabira v telesu se, pač zredimo. Prevelika za-maščenost pa je daleč od koristi za zdravje in od dobrega počutja; pomeni le zmanjšanje delovne sposobnosti, skrajšanje življenjske dobe in zmanjšanje zmogljivosti za delo. če potrebujemo več energije kakor jo dobimo s hrano, potem načne telo zaloge maščobe, se pravi rezerve, potem teža pada. Ko se zaloge maščob porabijo, telo načne še druge važne lastne telesne snovi. Temu pravimo stradanje, če telo izgubi. 30 do 40% lastnih beljakovin, nastopi smrt. V Sloveniji se še vedno ne hranimo pravilno. Prehrana je odvisna neposredno od prosvetljenosti prebivalstva in njegove gospodarske moči. Oboje pa še močno šepa. Beljakovinska hrana je draga, sladkorji ali ogljikovi vodani so najcenejši. Zaradi tega je poraba ogljikovih vodanov v obliki kruha, krompirja in testenin največja, maščob porabimo nekaj manj, beljakovin pa najmanj. Kalorično večkrat celo presegamo potrebe v hrani, sorazmerje pa večinoma ni ugodno, stalno opažamo znake pomanjkanja beljakovin. Taka stanja v prehrani imajo lahko posledice, ki niso majhne in nepomembne in se jih posamezniki niti ne zavedajo. Dr. B. O. PIONIR: zmagovalec delavskih športnih iger V nadaljevanju sindikalnih športnih iger so bile zadnji teden na sporedu še preostale panoge. Operacijo za novomeško odbojko in ves šport! Če bosta iz zvezne odbojkarske lige izpadla kar dva slovenska predstavnika — kar se lahko zgodi, — potem novomeški odbojkarji skoraj zanesljivo ne bodo nastopali v slovenski ligi! To bo po dolgi vrsti let. ki so jih Novomeščani prebili v zvezni in slovenski odbojki, občuten udarec za to športno panogo v metropoli Dolenjske. Vzrokov za tako stanje je več. Nasprotja med igralci, drobni prepiri, dolgi celo desetletje, vse to je letos, predvsem pa po zadnjih tekmah, izbruhnilo na dan. Vrsto let igra isto moštvo, način treninga je bil vseskoz enak. Lahko celo rečemo, da novomeški od-bejkarji niso nikdar pošteno trenirali, niti takrat ne, ko so bili v zvezni ligi Ko je treninge prevzel I. Penko, je kazalo, da bo zavel^ nov veter. Vendar pa trener navad, dolgih celo desetletje, sam ni mogel spremeniti. Zato so nekateri igralci prenehali igrati, ki pa jih je nato I. Penko spet poklical v moštvo, ko so se Novo-mešenni znašli v nevarnih vodah izpada. Moštvo je bilo spet tako sestavljeno kot pred leti in letos ie nevarnost še hujša. Razen tega so prenehali igrati nekateri mladi, obetajoči igralci, tehniki v Novoteksu, tako da se v zadnjem času dogaja, da večkrat komaj zberejo šest igralcev. Vse to seveda rahlja živce igralcev in posebno na treningih pride dostikrat do neprijetnih scen. Kakšna je rešitev za odbojko v Novem mestu? V mesecu ali dveh odbojke gotovo ne bomo rešili; pa tudi z igralci, ki zdaj igrajo ne kaže več' poskušati. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so prav oni veliko pripomogli do ugleda, ki ga danes ta veja uživa. Začeli je treba znova: notran|i odnosi in sistematični treningi tu nič ne pomagajo, ker gralcev na to ne bo nihče več mogel navaditi. Bolj zaskrbljujoče je zato stanje z mladino: zanimanja za to športno panogo je izredno malo. Krivcev poraza seveda ne gre iskati v trenerju ali kapetanu, pač pa v dosedanjem sistemu in organizaciji novomeške odbojke. Nihče, prav nih- ISKRICA . . . Novomeški odbojkarji, ki jim v slovenski ligi trda prede, so se, kot kaže, zbudili v odločilnem trenutku. Z dobro igro so namreč v Kranju premagali Triglav 3:1 in tako spet prižgali iskrico upanja, da bodo ostali v slovenski ligi. Kombinacij, ki peljejo Novo-ueščane iz lige ali ki jih obdržijo v njej pa je preveč; zato raje počakajmo naslednje nedelje, ko bodo igrali v Ljubljani še zaostalo tekmo r Bežigradom. V primeru zmage so perspektive seveda mnogo bolj rožnate. Kljub temu pa tudi prihodnjo nedeljo še ne bomo mogli z gotovostjo povedati, kako je z odbojkarji iz Novega mesta. Njihova uvrstitev je namreč odvisna tudi od uvrstitev slovenskih predstavnikov v zvezni ligi in od Maribora in Jesenic, ki bosta igrala na kvalifikacijah. če se ni mogel vriniti v ekipo! Na klopi za rezervne igralce so sedeli tudi kvalitetni odbojkarji kot je Breščak, ki zdaj igra v Ljubljani, pa tudi precej igralcev, ki igrajo danes, je dosti tekem le gledalo z roba igrišča, čeprav so že takrat redno trenirali! Zato je edina možna rešitev, da stari prenehajo igrati in da nekdo prevzame redno vadbo mladine. To pa bo ob tako majhnem zanimanju za ta šport seveda težko, še posebej, ker je za odbojko treba najmanj pet let trdega dela, medtem ko se v rokometu kažejo uspehi že po dveh ali treh letih! Podobno je stanje v drugih športih, ki privlačijo ljubitelje športa na igrišča na JjOko. Največji problem Je gotovo pomanjkanje denarja. Dokler bo Partizan (ki pa to ni več, saj redne vadbe sploh nima) živel le od proračunov, se tresel pred vsakim nastopom za nekaj tisočakov, ki jih bo morda zmanjkalo, dokler bo uporabljal denar od najemnine doma JLA, toliko časa bi bilo zaman pričakovati uspehov. Najlepše ogledalo takega stanja so igrišča. Ne le odbojkarsko, tudi rokometna, teniška in tekališče so v tako žalostnem stanju, da bi bile potrebne ogromne investicije, da bi jih spet spravili v res uporabno stanj«. Za ves šport v Novem mestu bi bilo najboljše, da bi posamezne panoge vzele v svoje okrilje delovne organizacije. Morda čas adaj še ni zrel za to, vendar bo treba to vprašanje kar naihif.reje re&iii. Dokler pa bo stanje v novomeškem šport« še naprej tako, dokler bo na prebivalca v občini prišlo tako malo denarja, namenjenega športu, toliko časa bomo daleč, daleč za dragimi klubi in društvi in toliko časa bomo tudi doživljali ooraze. Prav zato Je prišlo do tega pri odboiki, podobno pa se bo zgodilo tudi drug-*e. če trenutna situacija ne bo hitro rešena, potem je odbojka izgubiiena 7& zmeraj! To pa se že zaradi tradicije ne bi smelo zgoditi. Majhna zdravljenja ne bodo nič spremenile: treba ho operacije krenke in takojšnje, i ki ho novomeški šport spet spravila na noge. Zdaj je namreč Cisto na tleh; to kažejo rezultati in stanje v posameznih panogah. J. SPLIIIAL ODBOJKA Odigrano je bilo še zadnje kolo, v katerem je Novoteks z lahkoto premagal Novoles 2:0 in tako brez poraza zasedel prvo mesto. Razveseljivo je, da je Novoteks v celoti igral z mlado ekipo, ki je nadomestila stare veterane novomeške odbojke (Simiča in Medica). V drugi igri sta se srečala Iskra in Pionir. To je bila odlična igra za drugo mesto; igro je dobil Pionir z 2:1, kar pa je odgovarjalo Iskri, ki je z boljšim količnikom zasedla drugo mesto. Vrstni red: NOVOTEKS 8 točk, ISKRA 4 t (5:5), PIONIR 4 t (4:5), NOVOLES 2 t (3:G), IMV 2 t (3:7). V ženski odbojkarski tekmi je Pionir premagal edinega nasprotnika Novotekst. Rezultat je bil 2:0. VLEČENJE VRVI Vlečenje vrvi je tradicionalna panoga športnih iger, vendar so se ga udeležile le tri ekipe, ekipe IMV, Novoles in Novoteks pa so se prijavile, vendar se tekmovanja niso udeležile. Tako je tekla glavna borba med težkimi železničarji in nekoliko lažjimi Pionir-jevci. Potreben je bil še tretji vlek, ker sta se prva končala 1:1. V zadnjem vleku je bila ekipa ZTP boljša ter je zmagata. Obe ekipi pa sta z lahkoto premagale Iskro. Rezultati: Pionir —• Iskra 2:0, ZTP — Iskra 2:0, 2TP — Pionir 2:1. Vrstni red: 2TP, PIONIR, ISKRA. ŠAH Tekmovanje v šahu je potekalo v izenačenih dvobojih po brzopo-teznem sistemu na deset sekund Polzela : Senovo 1:3 (1:3) V prvenstveni tekmi I. skupine Celjske nogometne podzveze je moštvo Senovega v Polzeli premagalo domačo ekipo s 3:1. V zadnjih tekmah presenečajo nogometaši Senovega z zmagami na svojem terenu in v gosteh. Predvsem je učinkovit napad; gole za Senovo sta dosegla Gaser (2) in Brinovec (1). Z. š. poteza. Tako je bilo treba počakati do zadnjih dveh kol, da se je videlo, kdo bo zmagovalec tega turnirja. Tehnični rezultati: Iskra — IMV 2,5:1,5, Novoteks —- Pionir 2:2, Pionir — Iskra 2,5:1,5, Novoles — Novoteks 1:3, IMV — Novoles 4:0, Iskra — Novoteks 1,5:2,5, Pionir — IMV 1,5:2,5, Novoles — Iskra 2:2, Novoteks — IMV 1,5:2,5, Pionir — Novoles 2:2. Vrstni red: 1. IMV 10,5 točke, 2. Novoteks 9 točk, 3. Pionir 8 točk, 4. Iskra 7,5 točke, 5. Novoles 5 točk. KEGLJANJE Kegljaško tekmovanje 6-članskih ekip je prineslo 2 odlična rezultata IMV in ZTP, ki sta precej prehitela oslabljeno ekipo Pionirja, ki nas je najbolj razočaral v tekmovanju. Pionir je le s težavo premagal Iskro in Novoles, saj je bilo razlike le 1 oz. 4 keglje. Prepričljivo so zmagal: kegljači IMV, ki so nastopali v postavi: Turk, Dravinec N., Dravinec S., Bra-tož, Lipar in Pestič Tehnični rezultati: IMV 266, ZTP 245, PIONIR 212, ISKRA 211, NOVOLES 208 in NOVOTEKS 198. KONČNI VRSTNI RED: 5. NOVOTEKS 19 točk (1 I. mesto 1. PIONIR 35 točk 2. ISKRA 25 točk 3. ZTP 20 točk 4. IMV 19 točk (3 I. mesta) 5. NOVOTEKS 19 točk (1 I. mesto) 6. NOVOLES 11 točk Iz razpredelnice vidimo, da je ponosno zmagal Pionir, ki ima že tradicijo v športnih igrah, kjer stalno osvajajo I. mesto. Prijetno so nas presenetili tekmovalci Iskre z drugim mestom, še bolj pa IMV, ki je tekmoval samo v 4 panogah ter je osvojil kar 3 prva mesta. To naj jim bo v spodbudo, da bodo prihodnje leto nastopili v vseh panogah, ker imajo možnosti tudi za I. mesto v ekipni konkurenci! Letošnje igre je dobro organiziralo SŠD »Pionir«, naslednje leto pa bo naloga "Novoteksa, da organizira te, zdaj že tradicionalne športne igre v počastitev občinskega praznika. (en) NESREČE Mopedist podlegel poškodbam Na križišču Trdinove in Gub-čeve ulice v Novem mestu se je Crtko Rugelj 22. oktobra ob 15.30 z mopedom zaletel v tovornjak, ki ga je vozil Danilo Bakič iz Beograda. Mopedist je dobil hude poškodbe na glavi, katerim je v novomeški bolnišnici podlegel. Konja sta podivjala Hude telesne poškodbe je dobil 12. oktobra Janez Košiček iz Žužemberka, ko so se mu na poti v peskolom med Prapročami in Poljanami pri Žužemberku spla-šili konji. Voz je treščil v telefonski drog, voznik pa je padel na cesto in nekaj časa drsel po tleh, pri čemer se je hudo ranil. Težko ranjenega na glavi so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Vinjena padla pod voz Na poti med vinogradi na Med-vedjeku v trebanjski občini je Rozalija Femec iz Stehanje vasi 18. oktobra padla pod vprežni voz, kjer ji je kolo zdrobilo komolec leve roke Ponesrečila se je. ko je hotela sesti na voz, zaradi močne vinjenosti pa je padla pod kolesa. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. F i15« sta z motorjem M a gorjanski cesti pri Trnovcu tsa se 22. oktobra dopoldne z motorjem prevrnila Janko Grgurič iz Novega mesta in Dragutin Trbu-šič. Voznik Grgurič se je lažje rar.il sopotnik Trbušič pa si je zlomil desno nogo. Škodo na motorju cenijo na 40.000 din. Tovornjak zadel vprego 22. oktobra dopoldne je na cesti v Malih Brusnicah tovornjak Jožtta Mikca z zadnjim kolesom zadel vprežni voz Jožeta Konda in mu prizadejal kakšnih 25.000 din škode. Voznika in tovornjak niso poškodovani. Mopedist z ranjenim obrazom 23. oktobra, nekaj minut pred polnočjo, se je pri Žužemberku na poti domov prevrnil mopedist Albin Erbida iz Stranske vasi. Pri padcu si je hudo ranil obraz in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. '"^v^ **:y ■''':?;'*x —- v i Kolesarka trčila v osebni avto 23. oktobra popoldne je bila prometna nesreča v Semiču. Kolesarka Slavica Mihe^ič iz Vapče vasi se je zaletela v osebni avto, ki ga je vozil Jože Zvab z Mirne noči. Mihelčičeva si je ranila levo nogo, avtomobilistu in sopotnici pa ni bilo nič. Na vozilih cenijo škodo na 115.000 din. S ceste v bukev 24. oktobra zvečer je z gorjan-skc coste na Gorjancih zapeljal in se naletel v bukev osebni avto, ki ga '3 vozil Miran Simič. Voznik se je lažje ranil na licih, sorod-nica pa ima dvakrat idomljeno levo roko. Škodo "na avtomobilu cenijo na 800.000 din. flrazie, f ta Anna di Ratež! Včasih so rekli o nekaterih Lahih: »»Tak je. da bi še mater božjo ukradel...« No, Salvatore jo je pa zares, čeprav le njeno mater, sveto Ano. To je bilo na binkoštni ponedeljek v hudem vojnem letu 1942. Preberite, kaj se je zgodilo po dobrih 23 letih ... Salvatore ni nosil oficirskih našitkov in ne ozkih usvet-ijenih škornjev. Ko je bolj šajtral kot korakal v stroju zelenih uniform, je delal prav to, kar je želel tenente, tudi tedaj, ko je bilo treba bežati. Kot tak je bil v vojski, ki je večkrat tekla nazaj kot prodirala naprej, eden izmed tisočerih zelencev, od katerih je duce zahteval, da zavzamejo Balkan. Salvatore je pripadal skupini ducejevcev, ki so se šli okupatorsko vojsko tostran Gorjancev. Poznal je notranjščino vseh hlevov v Brusnicah, na Ratežu in v drugih krajih, kjer je bilo možno prespati. Prav tako dobro je poznal koruzišča in grme, kamor ga je naganjalo še in še: včasih zavoljo strahu, včasih zato, ker ga je ustavilo vino, ki se ga je z drugimi pajdaši vred zastonj na-lokal v Kostrevčevi gostilni na Ratežu. Naj so bili taki ali taki, pa so se ti zeleni možje nepogrešljivo ravnali po zapovedih boga duceja: ubijaj, jemlji, zlasti v domovih rdečkarjev! »Zapomnite si, v tuji deželi ste!« Tako jim je tenente često govoril. V tem poslušnem stroju Salvatore ni bil izjema. Ce bi se obotavljal, bi ga tenente brž dobil na piko. To pa zanj ne bi bilo dobro in kdo ve, kje bi dočakal konec vojne. Zato je vestno nastavljal ušesa in bil ubogljiv, zlasti pa je pazil, da se ne bi pre- grešil zoper ducejeve zapovedi. »Salvatore, gospodar si, toda — mamma mia! — vsak trenutek si lahko ob glavo. Bodi previden in ostani veren. Mati božja bo blagoslovila tvoje delo in te varovala vsega hudega!« si je dejal ducejev vojščak Salvatore nekega dne, ko je hodil s patrolo po brusniški cesti. Mati božja bi ga najbrž prej uslišala, ce bi imel pri sebi njeno podobo. Kje jo dobiti? »Ecco,« si je rekel, ko se je spomnil, da je nekaj takega videl v Kostrevčevi gostilni. Ob neki priložnosti, menda je bilo na sam binkoštni ponedeljek 1942, je v gostilni vzel podobo sv. Ane in si to »Marijo« zataknil za srajco. Od tedaj se ni ničesar več bal, kajti prepričan je bil, da se bo vsaka krogla od njega odbila . . . Potem je prišel dan, ko je zelena vojska odšla in z njo tudi Salvatore, stiskajoč pod srajco božjo podobo. Poraz velikega ducejevega načrta je bil blizu. Ce bi tedaj naredili spisek grozodejstev, tatvin in požigov, ki so jih zagrešili Salvatore in njegovi zeleni, na koncu že močno razcapani sobojevniki, bi morali vanj vnesti tudi rop in požig Ko-strevčeve gostilne. Do danes od te gostilne, ki je imela štev. 2, ni-ostalo drugega kot ruševine. Nekaj metrov vstran IVANA GORENC: »Povedala sem jim, da so mi med vojno Vse razbili in vse vzeli...« je zrasel nov dom s štev 20 a, v njem pa prebiva družina Ivane Gorenc, po domače Kostrevčeve Johance. Ko je 27. septembra letos Kostrevčeva Johanca nedaleč od doma napravljala pušlje v' vinogradu, je pritekel sosedov fantek in v sapi povedal, da iščejo njo, Ivano Gorenc, neki tujci, dva moška in dve ženski in da mora takoj domov. Johanca je že od daleč videla lepo oblečena moža in ženski. Besed, ki so jih govorili, ni razumela, vendar je nekoč že slišala to govorico v domači gostilni. Možje so se predstavili za Italijane. »Tale gospod vam vrača sliko, ki jo je v vaši gostilni vzel med vojno,« je po slovensko rekla ena od žensk in pokazala na moža, ki je imel v roki zavit nekakšen okvir. Johanca se je v gospoda zagledala s priprtimi očmi in če bi kdo v te oči globlje pogledal, bi videl v njih prezir in zaničevanje. Mož, ki ga je opazovala, je imel kakšnih petdeset let. Gladki, nazaj počesani svetli lasje so mu okrog ušes rahlo posiveli. V obraz ni bil suh, ne zavaljen, postave pa take, da bi se ob pogledu nanjo kar težko zamislili, kako je bila včasih stlačena v zeleno uniformo. Preden je gospod Johanci izročil zavitek, je z njega odstranil papir in podobo poljubil. »Hvala ti, da si me spremljala vse do danes,« si je najbrž mislil mož, zakaj oči so se mu zelo zasvetile, ko je predajal podobo. Johanca se je za hip zagledala v podobo sv. Ane, prav tisto, ki jo je imela v gostilni njena mati Ana Kostrevc. Podoba je bila prav taka kot nekdaj, le v rdeči baržun je bila zdaj oblečena. (Kako jo je skrbno hranil ta verni tujec!) »Kako se piše gospod?« je vprašala Johanca. ' Tuji gospod, ki so mu prevedli, kaj Johanca želi, je za ' trenutek vzel sliko nazaj in na njeno zadnjo stran napisal: SALVATORE TERAOLO, Seala Monticello No. 4, TRI-ESTE. — Salvatore? Torej prav tisti, ki se ga spominjajo na Ratežu in Brusnicah kot vojaka v zeleni uniformi brez Tole je sveta podoba, ki jo je italijanski vojak po več kot 23 letih prinesel nazaj v Ratež pod Gorjance. Takrat, na binkoštni ponedeljek vojnega leta 1942, je vzel ali izrezal samo srednji del podobe, zdaj, ob vrnitvi, pa je slika na temnem baržunu in v novem okviru. Ali ga je pekla vest ali pa ga je kaj drugega pripeljalo po tolikih letih nazaj pod Gorjance? Na vrnjeno sliko je sam napisal: »Per ricono scenza ... Ratez, 27. 9. 1965 oficirskih našitkov in brez usvetljenih škornjev. Vseeno: Salvatore gor, Salvatore dol, tak je kot nešteto drugih, ki so odnesli žive glave domov. »Bo še kaj prišel?« »Marca ali maja prihodnje leto.« Ob odhodu je dal Salvatore Johanci 1000 din. Vest o tam, da je Italijan po več kot dvajsetih letih vrnil Ivani Gorenc podobo sv. Ane, je presenetila okolico in vsakdo je hotel tisto podobo videti. IVAN ZORAN Kazen za pretep v Pohanci I. V., mizarski delavec iz Trebeža, in A. V., poljedelec iz okolice Artič, sta na predvečer Silvestrovega lani v gostilni Glogovšek v Dol. Pohanci povzročila pretep, zaradi česar sta se morala pred kratkim zagovarjati na okrožnem sodišču v Novem mestu. Ko so 30. decembra lani sedeli v gostilni, je I. V. brez vzroka začel omalovažujoče govoriti o prisotnem K. Z. Ta se ni pustil žaliti in -je na sramotenje odgovarjal, a kaj kmalu je prišlo do pretepa. I. V. je s trdim predmetom udaril K. Z. po glavi, da je obležal, nato pa je še A. V. s stolom zamahnil po njem. Napadeni K. Z. je bil hudo telesno poškodovan. Vroča pretepaška kri se bo morala obema V. pomiriti, ker sta bila obsojena: I. V. na 3 mesece zapora, A. V. na 1 mesec zapora, pogojno za dobo dveh let. Razen tega mora pobudnik pretepa I. V. plačati še 15.765 din tovarni Djuro Salaj v Krškem, kolikor so morali v pretepu poškodovanemu delavcu K. Z. izplačati za boleznino. »Grem!« je zašepetala, »grem, četudi oče izvedd. Videti ga moram in hočem. Ena beseda od njega, zagotovilo, da me ima rad, in zopet bom hitela domov. In če oče izvedo? Naj. Na kolenih jih bom za zamero prosila in, če jim povem, kako ga ljubim, ne morejo me zamotati, morajo mi odpustiti-.« V tem hipu zasliši, da se odspodaj vrata odpirajo, naglo skoči na okno. Sodnik, Grniščak in še trije meščanje so šli ven. Od veselja je deklica poskočila. Brž pokliče svojo strežajko in ji veli, naj pomaga obleči se, ker bode šla za trenutek ven na sprehod. Mrak se je bil ravno storil, ko ste šli dve ženski skozi vrtna vrata. Obe ste bili tako oblečeni in s tako gostimi naličji zagrnjeni, da ni mogel nihče poznati hčere mestnega sodnika in njene služabnice. Na poldanski strani ljubljanskega mesta je tačas nekaj drevja stalo nedaleč od ceste, ki pelje na dolenjsko stran. Tam je oborožen možak v zasenčju uzde držal dva konja. Prvi je imel široko sedlo in podgrinjalo, na katerem je bil uvezen grb Auersper-gov. Nedaleč od konj je na deblu slonel mlad mož, v žamet oblečen, z velikim črnim plaščem ograjen. Levico je naslanjal na dolg meč, z desnico pa je glavo podpiral in premišljeval. Kakor da bi se hotel vseh dvomov in pomislekov iznebiti, otrese z glavo in pogleda po poti. Tamkaj vidi visokega moža bližati se. »Pozno si prišel,« pravi mož pri deblu, ki ni bil nihče drug kot Italijan. »Pa ko ne bi bil, bilo bi tudi dobro, zakaj danes je ne bo, mačice. Boječe dete je to, ne bom nič opravil.« »ZdaDe v mraku pride, če res tako nori in gori za vas, dal bi si trideset palic nametati, če je ne bo. Pa če se nisem motil, bili ste prav v premislekih, preden ste me videli?« »Kaj meniš, da je vsak brez vesti kakor ti? Zares sem premišljal, ali bi izvršil namen ali ga ne bi. Kako bom dekle potem zagovoril? In če njen oče II JOSIP T JURČIČ r?tf<* Hči rolnega sodnika1 lili reč izve, morda bi še tvoj gospodar Auersperg sitnosti imel.« »I, dvajset let že imam njegove hlapce pod seboj, tedaj ga poznam, da ve, kaj privoli in kaj dela. Zato pravim prvič in tudi po krivem prisežem na to, da vi babje nature nič ne poznate, če pravite, da se deklice pogovoriti in potolažiti bojite. Jaz vam bom podučil. Vdrugič pa rečem ,da Auersperg od njenega očeta ne bo nobene sitnosti imel, zakaj — na uho in skrivaj vam povem — nocoj ga bo v kraj dejal, pod ključ. Haha! Kaj ni to kakor nalašč za vas? Tako je govoriti, da moj gospod ni neumen. On je bil do vojvode pisal, da so Ljubijanci razkačeni in so mu ubili enega hlapca. In koj danes zjutraj je odpis dobil, da sme tistega meščana kaznovati, ki je to storil. Mestni sodnik je pa to reč nase vzel in zato bo zaprt in bo kruha stradal in svojo hudobno kri hladil. Ko bi vi ne bili tak gospodek. ki, dasi tuje matere sin, vendar še rad poštenim ljudem prav po kranjsko pijače privošči, jaz bi bil danes na večer za vse križe in težave zraven in bi videl, kako bodo mestnega sodnika v malho deli. Pa si zopet tako domišljam v svoji stari glavi, morda bo tudi pogleda in pripovedovanja vredno, kako boste vi njegovo hčer v malho vtaknili« »Molči, gre!« pravi Ciriani in zgovornega tovariša ustavi. »Odpravi mi služabnico, toliko "da jo na konja denem.« Rekši, gre deklici nasproti. Od veselja se je deklica tresla, ko jo je prijel za roko. »Kam me pelješ? Jaz ne grem dalje, mudi se mi domov, dragi! Moj oče se ne mude dolgo in zaboga ne bi hotela —« jiSamo tja med drevja idi z menoj, rožica moja, srce moje! Očeta se pa ne boj, nič ti ne bo storil. Saj te vendar jaz ljubim neizrečeno bolj, kot te more tvoj oče, ki je celo preoster.« »Ne, nikar ne govori tega!« dejala je deklica, »ti mojega očeta ne poznaš, on je dober, najboljši oče.« »Ali ga imaš rajši .ko mene?« »Tebe in njega!« pravi Helena in se zardi, »tebe rajši.« Med tem pogovorom sta bila prišla do drevja. Deset korakov proč sta stala konja. Helenino strežajko je bil Cirianijev tovariš zadržal, dopovedovaje ji nekaj, kar ji je bilo pogodu. »Tudi jaz te imam rajši kot deset očetov, srček moj! In če je to res, kar praviš, ali ne bi bila za vedno rajši pri meni ko pri očetu.« Deklica obledi, hoče roko izpuliti iz mladeničeve in pravi: »Ne brez očetovega dovoljenja.« »Tega ne bo treba. Z menoj, lepota moja! Poj aha j-va kam, kjer bova sama.« Res je zdaj Helena zagledala, da je strežaj konja bliže pripeljal. Od strmenja in straha ni mogla spregovoriti. Pogledala je njega, na katerega je toliko zaupala, kakor da bi ga hotela vprašati, ali ni vse šala. Toda pri tem pogledu se ji je videl mladeničev ves drug in, ko je roko stegnil, da bi jo prijel, sunila ga je proč in zavpila: »Proč, malopridnež! Na pomaganje!« Služabnica je nedaleč stala s tovarišem Lahovim. Na krik svoje gospice je hotela na pomoč teči, a njen novi prijatelj jo je tako trdo za roko držal, da je videla, kako je oni mož v črnem plašču gospodično odnesel in na konja posadil, in ji ni mogla pomagati, da, celo vpiti ne, ker ji je velikan usta tiščal. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 29. okt. — Ida Sobota, 30. okt. — Sonja Nedelja, 31. okt. — Alfonz Ponedeljek, 1. nov. — Dan mrtvih Torek, 2. nov. — Dušanka Sreda, 3. nov. — Silva Četrtek, 4. nov. — Karel ČESTITKE Ljubljenemu očku in možu STANETU PAPE2U iz Rateža želijo za njegov rojstni dan vse najlepše otroci STANKA, BRANKA, SANDI in ŽENA MILKA. Dragemu nečaku PAVLETI! ZUPE-TU, dipl. inž. iz Skocjana, iskreno čestitajo za prav dobro opravljeno diplomo iz kemije TETA MARTINA in NOVŠAKO-VI. IVANU KOMESU iz Gradišča za njegov rojstni dan vse najlepše mamica, očka, sestrica in stara mama. Ljubljeni OSOLNIKOVI MAMI z Muhaberja kličemo za praznik Se na mnoga zdrava leta ter hvala za nesebično ljubezen hvaležni otroci in mož TONE. MALI OGLASI KUPIM MLATILNICO za »gepl«. Naslov v upravi lista (917/65). S SLOVENSKIM DEKLETOM iz domačih krajev bi si rad dopisoval izseljenec: Korošec Janez, Yaringa Hostel 1.4, Wyhalla — SOUTH, AUSTRALIA. MESTO GOSPODINJSKE POMOČNICE dobi dekle z dežele. Lastna sobica, dobra plača, možnost napredovanja. Inž. Križaj, Tu-gomerjeva 50, Ljubljana. GOSPODINJSKO pomočnico vzamem v službo k tričlanski družini. Praprotnik dr. Emil, Smledniška c. 11 b, Kranj. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini. Dr. Zoran Murganič, Zdravstveni dom Brežice. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). PRODAM KUHINJSKO POHIŠTVO, ženska kolesa in razno drugo blago. Počkar Jožefa, Dol. Težka voda 2, Stopiče. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kroničnega obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDAR — telefon 21-158. CENIK vsak oglas do 10 Desed - «00 din, vsaka na daljnia oeseda 100 din Za na slov v uprav; lista pribitek 100 din - Redna zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo , pri vseh malih oglasih, osmrtnicah, zahvalah preklicih in podobnih objavah 20 % popusta PRODAM DOBRO OHRANJEN fiat 600 — zelen. Tone Dolenšek, trgovina Bučka. PRODAM VSELJIVO HIŠO ali samo stanovanje v centru Novega mesta, z lepim vrtom, primerno tudi za obrt. Kozina Bogdan, Prešernov trg 4. Ogled v nedeljo dopoldne. Pojasnila — Ljubljana, Zvonarska 13. V BLIZINI KRONOVEGA — Šmar-jete sta naprodaj dve parceli, primerni za gradnjo weekend hiš. Informacije daje odvetnik Bučar, Novo mesto. UGODNO PRODAM starejšo trobento. Naslov v upravi lista (923/65). NOVI AVTOMOBILSKI GUMI za zastavo 1300 (5.6 x 13>. uležani 6 mesecev, prodam v Novem mestu. NAJEMNINO ZA H) LET vnaprej plačam za novejše samsko stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (915/65). Črnomelj: 29. m 31. 10. itali-jansko-španski barvni film »Ma-dame Sant Gene«. 2. in 3. 11. angleški film »Upornež«. Brežice: 30. 10. sovjetsko-jugo- slovanski film »Pregledano, min nI«. 31. 10. in 1. 11. slovenski film »Vesela lažnivka«. 2. in 3. 11. ameriški film »30 let smeha«. Novo mesto »Krka«: 30. do 1. 11. domači film »Izdajalec« in ameriški barvni film »Dvoboj na soncu«. Metlika: 30. in 31. 10. ameriški film »Plamteča zvezda« in ameriški film »Kapetan Frakaš«. I Dol. Toplice: 30. in 31. 10. italijanski film »Rimska sužnja«. Kočevje »Jadran«: 29. do 31. 10. italijanski film »Z ognjem in mečem«. Kostanjevica: 31. 10. ameriški barvni film »Salamon in Saba«. Predgrad: 31. 10. zahodnonem-ški film »Graščina strahov«. Sodražica: 30. in 31. 10. romunski glasbeni film »Darclee«. Sevnica: 30. in 31. 10. ameriški film »Prepovedane strasti«. Ribnica: 30. in 31. 10. sovjetski film »Tišina« II. del. Trebnje: 30. in 31. 10. ameriški film »Ljubitelj Brahmsa«. Stara cerkev: 30. in 31. 10. sovjetski barvni film »Kraljestvo krivih ogledal«. Šentjernej: 30. in 31. 10. »Bilo jih je sedem«. Straža: 30. in 31. 10. jugoslovanski film »Srečno Kekec«. Mokronog: 30. in 31. 10. ame- HiniiiiiHiHiiin I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE f Pretekli leden so darovali kri na novomeški transfuzijski jj I postaji: Alojz Bojč, član kolektiva Pionir Novo mesto; Ta- g I tjana Avbelj, Jožica Golob, Ana Ivičič, Tatjana Kajin, Ton- = i čka Avsec, Mil« rut štrucelj, Lojzka Zorko, Vinko Kobc in H I Anton Iljaš, dijald novomeškega učiteljišča; Julka Potočar g P m Marija Slak, članici kolektiva Novoteks Novo mestor- Fa- f| I ni Jarc. gospodinja iz Novega mesta; Anton Pajk, Majda g I Štrasner in Stanka Zupančič, člani kolektiva Delavska re- g I stavracija Novo mesto; Mihael Gril, šofer iz Regerče vasi; g j Jože Berkopec, član kolektiva IMV Novo mesto. RADIO LJUBLJANA riški barvni film »Tarzanova največja pustolovščina«. NOVO M K STO »KRKA«: 1. do 4. 11. ameriški film »Nuna«, 2. do 4. 11. sovjetski film »Balada o Moskvi«. METLIKA: 3 in 4. 11. francoski film »Mačka steguje kremplje«. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Alojzija Le-gan iz Žužemberka — Franca, Marija Starič iz Trnja — Marjana, Angelca Franko iz Sela — Ireno, Anica Hočevar iz Krme-lja — Barbaro, Štefka Kralj iz Zagrada — Alojza, Marija Bon-celj iz Reštajna — Valentino, Kristina Avguštin iz Podhoste — Anico, Jožefa Smrekar iz Bršlina — Andreja, Jožefa Junc iz Gornjih Kamene — Marto, Štefka Kumer iz Bršlina — Matjaža in Alenko, Majda Sinigoj iz Bršlina — Jasno, Angela Novak iz Korita — Jožeta, Kristina Adlešič iz Črnomlja — Igorja, Jožefa Gorenc s Cerovca — Jožeta, Ana Hudo-klin iz Apnenika — Ireno. Jožica Hrastar z Vrba pri Ljubnu — Renato, Ana Peterkovič iz Kremena — Marjeto, Ana Fugina iz Ogulina — Srečka, Alojzija Sitar iz Dnišč — Alojza, Justina Mohar iz Gabrja — Jožico, Marija Indi-har z Rake — Andreja. Anica Bobnar iz Irce vasi — Jožico, Ana Flajs iz Spodnjih Vodal — Aleša, Vida Podlogar iz Primšta-la — dečka, Amalija Robek z Velikega Podljubna — deklico, Antonija Skrbeč z Jugorja — dečka, Amalija Tintor iz Mirne — deklico, Zlata Slamaj iz Črnomlja — deklico. Jožefa Kamenšek iz štrekljevca — dečka. Nada Beronja iz Črnomlja — deklico. Amalija Mandelj iz Velikega Gabra —- dečka. Ana Strojin iz Gabrja — deklico. VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19 30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00. PETEK, 29. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja opernih melodij. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 »Iz Španije«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Iz oper Carla Marije Webra. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Ciril Mastnak: Stroški za osemenjevanje krav v primerjavi s ceno za mleko in teleta 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši amaterski zbori pojo. . . 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Ansambel »Veseli hribovci« in trio Slavka Avsenika. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert 18.45 Kulturni globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 30. OKTOBRA. 8.03 Glasbena matineja. 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom. 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Glinka in Rimski —Korsakov o deželi izza Pirene-jev. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž Vida Cimperšek: O razvoju sadjarstva na področju zadruge Sevnica.- 12.40 Jesen na deželi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni inter-mezzo 17.05 Gremo v kino. 17.35 Najpriljublienejše popevke tega tedna. 13.20 Iz relejskih postaj — studio Maribor. 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 31. OKTOBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli tobogan« (javna otroška oddaja). 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Zlata Drobnič: Listi iz rabskega dnevnika. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 1145 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Od vasi do vasi. 14.30 —17.00 »Danes popoldne« (šport in glasba). 17.05 Znamenite arije — slavni pevci. 18.30 Spomin na poletje v glasbi za pihala, 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 Naš nedeljski sestanek. 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov. PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA: 8.05 Praznični koncert. 9.30 Slavko Mihelčič: Ob grobovih neznanih. 11.00 Ivo Brnči: Poglavje o smrti. 11.20 »Klic samote. .« 12.05 Majhen koncert lahke glasbe. 13.30 »Jesenske pesmi«. 15.25 »Vsi so venci bejli«. 17.05 Igra orkester RTV Ljubljana. 17.30 Radijska igra — Robert Andrey: Svetilnik. 19 05 Glasbene razglednice. 20.30 Ž letošnjega festivala v Slatini Radencih — Konceit ansambla »Slavko Osterc«. 22.10 Melodije za lahko noč. TOREK, 2. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Naš juke box. 10.15 S slovenskimi opernimi pevci. 11 00 Turistični napotki OBVESTILO 0 SEJMU V NOVEM MESTU Obveščamo živinorejce, da v ponedeljek, 1. novembra, ne bo sejma zaradi praznika. Sejmica bo v ponedeljek. 8. novembra. I SVET OSNOVNE ŠOLE BRESTANICA razpisuje na podlagi 131. člena statuta šole prosto delovno mesto - KUHARICE v šolski kuhinji -Osebni prejemki po pravilniku. Stanovanja ni. Prijave pošljite najkasneje do 1. novembra 1965. Na brežiškem sejmišču Na brežiškem sejmišču so 23. oktobra prodali 650 prašičkov, starih do treh mesecev in 10 prašičkov, starih nad tri mesece. Največja cena prvih je bila 650 din, drugih pa 500 din za kilogram. Najlepše pozdrave in čestitke vsem delovnim ljudem v novomeški občini za letošnji 29. OKTOBER — NAŠ OBČINSKI PRAZNIK! Delovni kolektiv MERCAT0R LJUBLJANA poslovna enota STANDARD NOVO MESTO KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE razpisuje po sklepu upravnega odbora delovno mesto POSLOVODJE v trgovini z živili »Delikatesa« Osebni dohodki po pravilniku o OD zadruge. Nastop službe najpozneje 15. novembra 19(55 ali po dogovoru. — Stanovanje ni zagotovljeno. Prošnje je treba predložiti najpozneje do 10. novembra 19(15. za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Oblak: Pridelovanje črnega ribeza je še vedno rentabilno. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam . . 14.38 Pet minut za novo pesmico. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert iw željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 11. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra — Helmut Scharf: Voh nezanesljiv. 22.15 Skupni program .TRT — studio Zagreb. SREDA, 3. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Pojo mladinski zbori. 9.30 V svetu lahke glasbe. 19.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vjt v novembru. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni inlermezzo 17.05 Izbrani listi iz Bartokove^a ustvarjanja, 3. oddaja. 18.00 AR tualnosti doma in po svetu. 13.20 17 fonoteke radia Koper. 20.00 Dvajset minut z orkestrom RTV Ljubljana. ČETRTEK, 4. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 9.28 Slavko Mihelčič: Marjet:ca. 9.40 Stari in novi znanci. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš 'prednosti! 12.05 Solistična glasba za razvedrilo. 12.30 Kmetijski nnsveti — Dr. Franc Rigler: Ocena kvalitete mesa v zr.vitkih. 12.40 Čez hrib in dol. 14.35 Literarni prveneri. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 S pihalnimi porlbami v ritmu vnlčka. 17.05 Turistična oddaja. 18.20 Od- skočna deska. Nova" vrsta. 3. oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 28. OKTOBRA: 9.00 — Program ob občinskem prazniku s čestitkami delovnih kolektivov. 15.15 — Magnetofonski zapiski dopoldanskih svečanosti (če odpadejo dopoldanski direktni prenosi» PETEK, 29 OKTOBRA: 18.00 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami. 19.15—19.3(1 — Nove plošče. NEDELJA, 31. OKTOBRA: — 10.20 — Poročila iz naše občine — Delo volilne komisije pri občinskem odboru SZDL ob reelekciji v delovnih organizacijah — Razgovor v studiu s predsednikom ObO SZDL o nalogah občinskega odbora SZDL pred krajevnimi konferencami in občinsko konferenco SZDL — Zunanje politični pregled — Obnašaj se spodobno: Družinski prazniki — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce — Domače viže igra ansambel Jožeta Kampiča, poje pa Akademski oktet — Magnetofonski posnetki — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci"— Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. JOREK. 2. NOVEMBRA: 18.15 — Ne smemo pozabiti — Novo v knjižnici — Od torka do torka v brežiški knjižnici — Športne novice ■ Obvestila — Glasna oddaja: Pojo vam domači zbori. Za 29. oktober, občinski praznik Novega mesta in novomeške občine, lepo pozdravljamo vse delovne ljudi našega področja in jim voščimo tudi za bodoče kar največ novih delovnih uspehov na vseh področjih! KOLEKTIV SPLOŠNE BOLNIŠNICE NOVO MESTO GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »KANDIJA« NOVO MESTO priporoča svoje usluge vsem cenjenim gostom in čestita za občinski praznik Novega mesta! Delavci in organi samoupravljanja, sindikalna podružnica in vse službe delovne organizacije CESTNO PODJETJE v , NOVEM MESTU iskreno pozdravljamo 29. oktober — praznik Novega mesta in novomeške občine! Vlagajmo tudi naprej vse sile za izboljšanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi! Priporočamo naše izdelke in usluge ter pozdravljamo vse delovne ljudi novomeške občine za letošnji občinski praznik! OBRTNO PODJETJE »ELA« NOVO MESTO OPREMALE S NOVO MESTO, Trdinova 45 razpisuje prosto delovno mesto: — VODJE gospodarsko računskega sektorja Zahtevana strokovnost v knjigovodski smeri, ekonomist ali ekonomska srednja šola z večletno prakso. Razpis velja do zasedbe. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja podjetje nima na razpolago. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Mo-skon, Jožica Teppev in Ivan Zoran . IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 521-603-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO r Ljubljani.