44
Acrocephalus 24 (116): 44, 2003
Nove knjige
New books
Spitzenberger, F. (2001): Die Säugetiere
Österreichs. - Grünne Reihe des Bundes-
ministeriums für Land- und Forstwirtscahft, Umwelt
und Wasserwitschaft. Bd. 13, Graz. 895 str. in
zgo{~enka. ISBN 3-85333-063-0, cena: 47,00 EUR
Obse`na monografija o sesalcih Avstrije je rezultat
dolgotrajnih pripravljalnih del, ki so potekala v
dunajskem Prirodoslovnem muzeju (material obsega
ve~ kot 38.000 primerkov avstrijskih sesalcev) in so `e
doslej izhajala separatno v periodiki pod skupnim
teko~im naslovom Mammalia Austriaca. Posamezne
vrste so obdelali razli~ni poznavalci, med imeni pa
vzbuja pozornost Kurt Bauer, bralcem Acrocephalusa
bolj znan kot sourednik Priro~nika srednjeevropskih
pti~ev. Vklju~enih je 107 vrst, od katerih sta dve
globalno izumrli (tur in evropski divji osel), zober pa
je iztrebljen v Avstriji. Najmanj 13 vrst je alohtonih,
nekatere (ris) je ~lovek ponovno naselil ali pa so poselili
Avstrijo potem, ko so bili `e iztrebljeni (npr. medved,
volk). Vrsta uhatega netopirja, ki v ~asu pisanja knjige
{e ni bila formalno opisana in poimeno-vana, je
ozna~ena kot Plecotus sp., njeno veljavno ime pa je {e
danes predmet spora. Kljub razmeroma majhni
povr{ini Avstrije (pribli`no 84.000 km2) je {tevilo vrst
veliko, kar je posledica izjemne ekosistem-ske pestrosti.
Obmo~je namre~ sega od Osrednjih Alp na zahodu do
obrobja Panonske ni`ine na vzhodu. Zato ne presene~a,
da nekatere vrste segajo v Avstrijo samo obrobno (npr.
dimasta mi{ ob Muri, hi{na rovka v Vorarelbergu in
stepska hi{na mi{ na obrobju Panonije). Prav zaradi te
pestrosti je Avstrija ena redkih srednjeevropskih dr`av,
ki kr{ijo pravilo o monotonem upadanju vrstne
diverzitete s pove~evanjem zemljepisne {irine.
Osrednji del knjige obravnava posamezne vrste.
Poudarek je na opisu, morfometriji, arealu in
habitatu, izvirnih podatkov o `ivljenju pa je bistveno
manj. Ve~ina vrst je predstavljenih z manj{o barvno
fotografijo, pri mnogih pa so tudi slike zna~ilnega
habitata. Natan~ne to~kovne arealne karte so natisnje-
ne na reliefno osnovo, kar pomaga bralcu, da si ustvari
predstavo o zakonitostih, ki dolo~ajo raz{irjenost. Za
mnoge vrste je na posebnem zemljevidu predstavljena
holocenska raz{irjenost. Nasploh se knjiga veliko
ukvarja s ~asovno dinamiko arealov – vidik, ki ga
ve~ina podobnih del zanemarja. Bralcu je tu v pomo~
obse`en uvodni del (napisal ga je K. Bauer), ki
pregledno obravnava dogodke v poznem pleistocenu
in  holocenu. Podana je tudi vi{inska raz{irjenost
posameznih vrst. Omeniti velja, da so trivialna vrstna
imena navedena tudi v jezikih {estih manj{in (razen
mad`ar{~ine so vsi slovanski), torej tudi v sloven{~ini.
Posebna vrednost knjige je tudi v tem, da bistveno
dopolnjuje znanje o nekaterih malo znanih vrstah,
npr. o ilirski kratkouhi voluharici, alpski belonogi
mi{i in {tevilnih netopirjih. Slovenskega bralca utegne
presenetiti pogled na zemljevid lokalitet, kjer se je v
90-ih letih pojavljal medved, ali pa na razpr{enost
najdb klate{kih {akalov.  
Seznam literature je izjemno obse`en in obsega
skoraj sto gosto natisnjenih strani. Mnogi vidiki so v
knjigi namre~ dele`ni obravnave, ki presega avstrijske
meje. To velja zlasti za taksonomska in filogenetska
vpra{anja, pri katerih avtorji bodisi podajajo kriti~en
pregled ali pa predlagajo izvirne re{itve. To daje delu
{e dodatno te`o. Na koncu so dolo~evalni klju~i, ki
temeljijo na lobanji in zobovju.  
Monografija je obvezno berilo za vsakogar, ki ga
zanimajo sesalci srednje Evrope, vklju~no s Slovenijo.
Knjiga »Sesalci Avstrije« je nedvomno najtemeljitej{e
in najpopolnej{e delo v tem prostoru. Nakup zato ne
bo razo~aral.
Boris Kry{tufek
ACROCEPHALUS 116.qxd  26.11.2003  14:18  Page 44