OBISK MEDNARODNE
MUZEJSKE DELEGACIJE
Kakor pripadniki najrazličnejših drugih
strok, tako so tudi muzejski delavci
povezani v svojem strokovnem društvu.
V Sloveniji jih združuje republiško društvo,
ki sestavlja z enakimi društvi drugih
republik Zvezo muzejskih društev
Jugoslavije. Ta razvija svojo strokovno
dejavnost v več sekcijah (muzeji NOB,
konservatorska sekcija, tehniško-znanstveni,
pomorski, prirodoslovni, etnografski
muzeji) in v sekciji za zveze s tujino,
ki je sestavni del Mednarodnega muzejskega
sveta (TCOM) in se uradno imenuje
Jugoslovanski nacionalni komite ICOM.
Na generalni konferenci ICOM. ki i
bila julija 1959 v Stockholuiu. so jugoslovanski
delegati predlagali plenumu te
zveze, naj bi bil naslednji sestanek komisije
ICOM za lokalne muzeje, ki jo vodi
Jugoslovanka dr. Verena Han, jeseni 1960
v Jugoslaviji. Predlog je bil sprejet in so
takoj pričeli s potrebnimi pripravami.
Vodilna ideja pri pripravljanju tega mednarodnega
sestanka, ki je bila sprejeta na
plenarni seji uprave Zveze muzejskih
društev Jugoslavije, je bila, naj se članom
mednarodne komisije za lokalne muzeje
pokažejo različne vrste naših muzejev
izven velikih središč, da bi ob posameznih
primerih razpravljali o problematiki, ki
zadeva to vrsto muzejev, ter da bi izdelali
splošne sklepe, ki naj bi bili predlagani
kot priporočila na naslednji generalni
konferenci ICOM.
Po izdelanem načrtu so člani mednarodne
komisije za lokalne muzeje bivali
v Jugoslaviji v času od 18. do 30. septembra
1960. Z delom so pričeli v Beogradu,
ko so najprej na temelju posebnega referata
razpravljali o problematiki in nalogah
pokrajin.skih muzejev Jugoslavije,
nakar so odšli na krožno potovanje po
državi. V Ečki in Zrenjaninu so obiskali
galerijo oziroma kompleksni muzej, nato
Mestni muzej v Sarajevu, Muzej II. zasedanja
AVNOJ v Jajcu, Muzej desanta in
Titovo pečino v Drvarju, Etnografski in
Arheološki muzej v Zadru, razpravljali
vmes na Plitvičkih jezerih o neposrednih
nalogah in o delovnem načrtu svoje komisije,
obiskali nato še muzej v Karlovcu,
Muzej maršala Tita v Kumrovcu, muzej
dvorca v Trakoščanu in od tod prešli na
slovenska tla. Tu so si najprej ogledali
muzej na Ravuah in razpravljali o lokalnih
tehniških muzejih na ozemlju Slovenije
ter preko Ljubljane prišli v Škofjo
Loko. . . . . . . . , 1- , .
229
• f S * ! " •*.'•
V Škofjo Loko so se gostje pripeljali
dne 30. septembra s posebnim avtobusom
ob 9.50. Na dvorišču loškega gradu sta
jih v krogu članov muzejskega upravnega
odbora in društva sprejela predsednik
muzejskega upravnega odbora dr. Pavle
Blaznik in ravnatelj muzeja Andrej Pavlovec.
Delegacijo tujih gostov so sestavljali:
Martha Benoist d'Azy Moltke, izvršilni
tajnik ICOM v Parizu, Štefan
Apathuy iz Slovaškega narodnega muzeja
v Martinu (Češkoslovaška), Irena
Iskrzycka, direktorica Muzeja Lamek v
Lublinu (Poljska), dr. Meszaros Vince iz
Kozlehedesi Muzeum v Budimpešti (Madžarska),
D. T. Lunsingh Scheurleer, inšpektor
Mobilier national v Haagu (Nizozemska),
Haloor Landsoerk, konservator
iz Skiena (Norveška), Edmond P. Fouss,
direktor Musee Gaumais v Virtonu (Belgija),
Aleksander Sergejevič Hanukoo iz
nacionalnega inštituta za muzeologijo v
Moskvi (ZSSR), dr.Clara Redlich, predstavnica
združenja muzejev v Hannovru
(Zahodna Nemčija), in E. Faoiere, direktor
muzeja v Bourgesu (Francija). Sestanka
v Jugoslaviji se niso udeležili
predvideni zastopniki iz Avstrije, Švice,
ZDA, Anglije, Švedske in Sirije. Od jugoslovanskih
muzejskih strokovnjakov so
jih spremljali dr. Verena Ban, predsednica
Komiteja za regionalne in specialne
muzeje ICOM, Vera Nenadooič, članica
tega komiteja, in Zdenka Munk, predsednica
Jugoslovanske nacionalne komisije
ICOM, od slovenskih muzealcev pa še
dr. Anton Polenec, ravnatelj Prirodoslovnega
muzeja v Ljubljani in predsednik
Društva muzejskih delavcev Slovenije, in
Bogo Teply, ravnatelj Pokrajinskega muzeja
v \Iariboru in predsednik Sekcije za
kompleksne muzeje Zveze muzejskih društev
Jugoslavije. Kot tehnični in organizacijski
sodelavci so sodelovali še Miodrag
Hadži Ristič, tehniški tajnik jugoslovanske
zveze, prevajalka Sonja Lazarevic in
dr. Mitja Goreč.
Bivanje v Škofji Loki se je odvijalo po
naprej pripravljenem programu. Najprej
so bili gostje povabljeni v dvorano grajskega
okroglega stolpa, kjer jih je predsednik
muzejskega upravnega odbora
dr. P. Blaznik vnovič pozdravil in jih v
krajšem govoru seznanil z zgodovinskim
razvojem loškega ozemlja, z muzejskim
delom v Škofji Loki in s sistemom ureditve
muzeja. Po sproščenem razgovoru,
ki se je razvil ob pripravljenih okrepčilih,
so si gostje ob spremstvu in tolmačenju
loških muzejskih delavcev ogledali loški
grad in v njem nameščene muzejske
zbirke. Ogled je trajal dve uri. na koncu
pa so bili gostje obdarovani z izbrano
muzejsko in turistično propagandno literaturo,
z razglednicami Škofje Loke in
s fotografskimi posnetki muzejskih zbirk.
Zaradi slabega vremena je moral odpasti
za tem predvideni vzpon na Krancelj z
ogledom Zgornjega stolpa in loške okolice.
Z gradu se je zbrana družba odpeljala v
novo restavracijo na kopališču, kjer je
gostom na čast priredil predsednik ObLO
Škofja Loka Jože Nastran kosilo. V svoji
zdravici je v kratkih besedah prikazal
gospodarski in kulturni razvoj Škofje
Loke pred vojno, njen delež v narodnoosvobodilni
borbi in razvoj po osvoboditvi.
Med kosilom so se vrstili številni
tuji in domači govorniki in tako v prisrčnem
vzdušju uradno zaključili bivanje
tujih muzejskih strokovnjakov v naši
državi. Po kosilu je sledil obisk na kmečkem
domu pri Polenčevih v Puštalu, kjer
so bili gostje po domače postreženi in
obdarovani z velikimi srci iz loškega
kruhka in slovenskimi narodnimi šopki.
Od tod je sledil v poznem popoldnevu še
sprehod čez puštalsko brv, skozi Karlovec
in čez Mestni trg do avtobusne postaje,
od koder so se gostje po prisrčnem
slovesu odpeljali nazaj v Ljubljano in na
svoje domove.
Ze samo dejstvo, da je Jugoslovanski
nacionalni komite ICOM izbral tudi loški
muzej za predmet ogleda najvišjega mednarodnega
strokovnega telesa za lokalne
muzeje, govori o precejšnjem ugledu, ki
ga uživa naša muzejska ustanova v krogih
jugoslovanskih muzejskih delavcev.
To so nedvomno ponovno potrdile tudi
sedanje njihove ocene in mnenja o muzejskem
delu v Škofji Loki. Prav takšno
priznanje pa so spet in spet izrekali delu
loškega muzeja vsi ugledni tuji gostje.
Naj bo to tajnica ICOM gospa Moltke ali
kdo drug, vsi po vrsti so postavljali loški
muzej na prvo mesto med vsemi, ki so jih
videli v Jugoslaviji, odobravali njegovo
vzorno ureditev in z zanimanjem spremljali
pojasnila o zbirkah in o organizaciji
muzejskega dela v našem območju. Eni
z odprtimi pohvalami kot dr. Vince iz Budimpešte,
drugi z občudujočim zanimanjem
kot Slovak S. Apathuy ali s pozornim
ogledovanjem kot Holandec D. T.
L. Scheurleer, Norvežan H. Landsverk ali
gospa dr. Redlich iz Hannovra, nekateri
spet z glasnim komentiranjem kot Moskovčan
A. S. Hanukov, ali s tihim in
iskrenim priznanjem ugodnih čustev kot
Poljakinja I. Iskrzycka oziroma z dolgo
zadrževano kritičnostjo, ki je končno rodila
od srca spregovorjene tople besede
Belgijca E. P. Foussa in Francoza E. Fa-
230
viera. Vsakdo izmed njih bi se še želel
vrniti v naše mesto in v naš muzej.
Kaj več smo mogli loški muzejski delavci
še pričakovati?! S popolnim zadovoljstvom
lahko samokritično ugotovimo,
da smo pred odličnimi tujimi in domačimi
strokovnjaki uspešno opravili svoj zrelostni
izpit ter dobili potrditev o pravilnosti
naše poti in naših prizadevanj. In
še več. Obljubljena nam je vsestranska
strokovna pomoč tako naših jugoslovanskih
strokovnih kolegov in organov kakor
tudi novih prijateljev iz tujine. Tako
bomo mogli ob razumevanju in podpori
odgovornih lokalnih organov še naprej
razvijati delo loškega muzeja, da bo
čimbolj ustrezalo zahtevam muzejske
stroke in potrebam našega kraja, časa in
napredne družbe.
Branko Berčič
231