Utadià vestnik
občin Ormož In Ptuj
VU ISSN 0042—077«
Leto: XXVI
Jf ^ c, o ( P*uj’ 22- marca 1990
Številka: 7
VSEBINA:
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
33.	Odlok o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož
34.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb SO Ormož
35.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož
36.	Urbanistična zasnova za naselje Velika Nedelja, Mihovci in Trgovišče kot sestavni del dolgoročnega plana občine Ormož za obdobje 1986—2000
37.	Sklep o razširitvi Občinske volilne komisije v Ormožu IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
38.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 na območju občine Ormož
33.
Po 2. odstavku 18. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX. do LXXXIX. k Ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/88) in 99. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/89) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, dne 6. marca 1990 in družbenopolitičnega zbora, dne 26. februarja 1990 sprejela
ODLOK
o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se začasno, do uskladitve statuta občine Ormož, določajo pristojnosti in način dela zborov Skupščine občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine).
II.	Pristojnosti in delo zborov
2.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine občine obravnavajo in o njih odločajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Zbor krajevnih skupnosti določene zadeve obravnava in o njih odloča samostojno.
./
3.	čjen
Zbor združSnega dplb, zbor krajevnih skupnosti in družbenoppfitični zbor na skupni seji:
a)	spremljajo, usmerjajo in odločajo o druž-benem„ekonomskem in socialnem razvoju,
b)	bdločajo o»
— uvedbi postopka za spremembo statuta občine,
—	sodelovanju in pobratenju z drugimi občinami in vključevanju občine v posamezne institucije,
—	podelitvi priznanj občine in domicila,
—	vprašanjih v zvezi s spremembo meje občine,
—	organiziranosti in delovanju krajevnih skupnosti,
—	vprašanjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	razpisu referenduma, uvedbi samoprispevka in javnega posojila,
—	vprašanjih, ki se nanašajo na družbeno lastnino,
—	ustanovitvi javnih podjetij in ustanovitvi ter statusnih spremembah organizacij posebnega družbenega pomena,
—	uvedbi postopka redne likvidacije,
—	uresničevanju posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti,
—	vprašanjih, ki se nanašajo na urejanje prostora, varstvo okolja in lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih,
—	ustanovitvi in organizaciji upravnih organov, medobčinskih upravnih organov in drugih organov ter služb skupščine občine,
—	ustanovitvi in organizaciji komisij, odborov in drugih delovnih teles skupščine občine,
—	organizaciji in delu izvršnega sveta SO,
—	vprašanjih združevanja občanov, informiranja in obveščanja,
—	davkih, taksah, prispevkih in drugih dajatvah,
—	proračunu in zaključnem računu proračuna občine,
—	zadolžitvah, prevzemu jamstva in drugih premoženjskopravnih razmerij v občini,
—	drugih vprašanjih, ki jih določajo zakoni ali statut občine in o tistih pristojnostih skupščine občine, ki niso izrecno prenešene v pristojnost zbora krajevnih skupnosti ;
c)	sprejemajo
—	statut občine,
—	poslovnik skupščine občine,
—	predpise, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
d)	da volijo, imenujejo in razrešujejo vse nosilce funkcij v skupščini, razen tistih, ki se nanašajo na posamezen zbor skupščine, predsednika in člane izvršnega sveta SO, funkcionarje, ki vodijo upravne organe in tiste organe, za katere poseben zakon ali drug predpis tako določa,
e)	opravljajo in uresničujejo družbeno nadzorstvo nad zakonitostjo dela in aktov podjetij in drugih organizacij in skupnosti.
4.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na:
—	delitev zagotovljenih sredstev med krajevne skupnosti,
—	imena cest, ulic, trgov, poti, parkov in naselij,
—	vprašanja upravljanja in vzdrževanje lokalnih cest ter prometa na njih ter urejanje in vzdrževanje pokopališč,
—	sodelovanje med krajevnimi skupnostmi pri reševanju posameznih problemov ter pri gospodarjenju in uporabi dobrin v splošni rabi.
III.	Končne določbe
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka se začasno nadomestijo določbe 92. in 93. člena, od 96. do 107. člena in 3. odstavek 109. člena Statuta občine Ormož.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
»eitctiititn temi,
uporabljati pa se začne z dnem verifikacije mandata delegatov novega sklica.
Številka: 021-1/1990 Ormož, dne 6. marca 1990
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
34.
Po 19. členu zakona o sistemu državne uprave in izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88) in po 99. d) členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25-200/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, dne 6. marca 1990 in družbenopolitičnega zbora, dne 26. februarja 1990 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Ormož
1.	člen
Vil. členu odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 11-87/80, 26-125/84, 13-81 /88, 24-158/88 in 37-184/89) se za zadnjo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— Opravlja strokovne ter upravne naloge s področja požarnega varstva«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1-1990 dalje.
Številka: 021-19/89 Ormož, dne 6. marca 1990
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
35.
Po 58. in 61. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89, 3. in 25. členu zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) ter točke a/100. člena statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1990 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož
1. člen
Dopolni se 2. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/89) tako, da se glasi:
»Nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča plačujejo uporabniki, ki so na ureditvenem območju mesta Ormož in delu naselja Velika Nedelja in Mihovci«.
2.	člen
Spremeni se 14. člen tako, da se glasi: »Osnova za določitev vrednosti točke je ovrednoteni letni program pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč občine. Vrednost točke določi na predlog upravnega odbora sklada s sklepom Izvršni svet Skupščine občine Ormož.«
3.	člen
Dopolni se 15. člen tako, da se glasi: »Sredstva, zbrana s plačilom nadomestila, se uporabijo na ureditvenem območju mesta Ormož in delu naselij Velika Nedelja in Mihovci v sorazmernih deležih«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-6/1989 Ormož, 6. marca 1990
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
36.
Po 63. členu zakona o sistemu družbenega planiranja, in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, št. 33/80 in št. 2/81), 99. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in v skladu z dolgoročnim planom občine Ormož za od-bobje 1986—2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/86) ter s smernicami za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Ormož za obdobje 1986—2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/88) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1990 in seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 2. 1990 sprejela
URBANISTIČNO ZASNOVO za naselje Velika Nedelja, Mihovci in Trgovišče kot sestavni del dolgoročnega plana občine Ormož za obdobje 1986—2000
L Analiza možnosti dolgoročnega razvoja naselja Velika Nedelja (z naselji Mihovci in Trgovišče).
Strnjeni del naselja Velika Nedelja (vključno z naseljem Mihovci in Trgovišče) leži na južnih obronkih Slovenskih goric, delno na nižinskem, delno hribovitem predelu. Višinska razlika med spodnjim delom (Mihovci) in najvišje ležečim Koglom je kar 100 m (v razdalji 1,5 km). Pretežni del območja ob naselju je kmetijsko zemljišče najvišje kategorije (1. območje kmetijskih zemljišč). V nižini so to predvsem njive, delno travniki, v višjih legah pa vinogradi. Severno od naselja so posamezne združbe listnatega gozda.
Celotno nižinsko območje je na območju podtalnice, zaradi bližine vodnega zajetja pa tudi v območju varstvenih pasov.
Naselje Velika Nedelja je pomembnejše lokalno središče jugozahodnega dela območja občine Ormož z zaledjem, ki zajema 6 katastrskih občin in 11 naselij. Je sedež krajevne skupnosti. Od centralnih dejavnosti sta najpomembnejši šolstvo in otroško varstvo. V kraju je tudi večja trgovina osnovne preskrbe. Proizvodnih dejavnosti v naselju Velika Nedelja in okolici ni. Zato je prisotna močna dnevna migracija, predvsem v občinsko središče Ormož.
Ugodna prometna lega naselja (leži ob magistralni cesti in ob železniški progi) omogoča dnevno migracijo, ter povezuje naselje z ostalimi središči.
Komunalna opremljenost naselja in okolice je delna — zgrajeno je vodovodno omrežje, ni pa kanalizacije.
Energetska oskrba je ugodna, celotno območje je oskrbljeno z električno energijo. Vzpostavljeni sistemi zvez so omejeni na telefonske medkrajevne linije. V naselju Velika Nedelja je krajevna telefonska centrala.
Osrednji del naselja Velika Nedelja z nekaj stavbami (cerkev, grad, šola, župnišče) je kot monumentalen stavbni kompleks, viden daleč naokoli, opredeljen kot naselbinsko območje, zaščiteno z občinskim Odlokom o razglasitvi
kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož.
Dolgoročni razvoj celotne občine Ormož temelji predvsem na ugodnih naravnih dejavnikih, kot so primeren pedološki sestav in konfiguracija zemljišč, dovolj pitne vode in ugodne prometne povezave.
Prostorski razvoj temelji na izhodiščih za enakomerno poseljen prostor, zmerni koncentraciji v Ormožu in lokalnih središčih, racionalni rabi površin, predvsem za gradnjo stanovanj, proizvodnih kompleksov in infrastrukture, ter smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru.
Pozidale se bodo predvsem proste površine znotraj naselij. Vse dejavnosti se bodo razvijale na že obstoječih lokacijah z minimalnimi razširitvami, omejenimi na rekonstrukcijo in izboljšanje obstoječih kapacitet.
Izhajajoč iz naravnih danosti in že obstoječe pretežne rabe površin se tudi v naselju Velika Nedelja načrtuje predvsem širitev obstoječih dejavnosti. Ker je celotno območje izven obstoječih poselitvenih meja kmetijsko zemljišče, gre širitev delno seveda na račun kmetijskih površin.
Predvsem se bodo razširile površine za individualno stanovanjsko gradnjo, medtem ko so površine za centralne dejavnosti že vključene v poselitveno območje.
Razvoj proizvodnih dejavnosti ni predviden, obrtna in servisna dejavnost pa je delno vključena v individualno stanovanjsko gradnjo, delno pa locirana ločeno na južnem delu naselja.
Razvoj infrastrukture je prav tako večinoma omejen na rekonstrukcijo obstoječih vodov in naprav. Predvidena je le gradnja kanalizacijskega kolektora od Trgovišča do Ormoža, ki bo pobiral fekalne odplake iz nižinskih naselij, ali gradnja ločenega sistema s krajevno čistilno napravo. Predvidena je tudi medkrajevna telefonska povezava s kabelsko kanalizacijo vzdolž magistralne ceste ter rekonstrukcija železniške proge.
2.0.	Predlog organizacije dejavnosti in zasnova namenske rabe prostora v ureditvenem območju
Pretežni del poselitvenega območja je razporejen ob magistralni cesti (MIHOVCI in TRGOVIŠČE) ter ob lokalni cesti Velika Nedelja—Senešci. Predvsem so to individualni stanovanjski objekti z gospodarskimi pritiklinami v notranjosti parcel. Večina prebivalstva v teh naseljih je namreč še zmeraj kmečkega, pa tudi zaposleni se ljubiteljsko še zmeraj ukvarjajo s kmetijstvom.
Centralne dejavnosti — šola, vrtec, pošta, trgovina osnovne preskrbe, rekreacijski center (nogometno igrišče, tenis igrišča), sedež krajevne skupnosti. Krajevni urad so razporejene ob grajskem hribu, ki s svojo daleč vidno silhueto gradu in cerkve predstavlja naravno središče naselja.
Zato so tudi nove poselitvene površine predvidene predvsem tam, kjer jih je možno navezati na obstoječe centralne dejavnosti preko obstoječih komunikacij (cest).
Površine za dodatne centralne dejavnosti so predvidene v okviru obstoječih, le za eventuel-no širitev. Razširjene so delno rekreacijske površine, predvsem ob obstoječih, dodatno pa ob ribniku na severni strani grajskega hriba. Delitev znotraj površin za stanovanja ni opredeljena. Površine je možno nameniti za gradnjo stanovanj, gospodarskih objektov in pritiklin ter tudi manjših objektov za obrtne in servisne dejavnosti.
Območje za proizvodno in storitveno obrt je predvideno južno ob magistralni cesti ob že obstoječem cestnem priključku.
V	zasnovi namenske rabe površin so ohranjene vse površine zaraščene z gozdom, kot varovalna območja.
3.0.	Načini nadaljnjega urejanja
V	predvideni namenski rabi površin so za
parcelacijo novih stavbnih zemljišč predvidena 3 območja, ki jih je potrebno obdelati kompleksno in sicer območje severno od gradu, območje vzhodno od magistralne ceste (Mihovci) ter območje obrtnih delavnic južno od magistralne ceste. Ta območja bodo obdelana z zazidalno ureditvenim načrtom.
Glede na predvideno rabo — predvsem individualni stanovanjski objekti z možnostjo gradnje gospodarsskih in stanovanjskih pritiklin ter manjših obrtnih delavnic bodo parcele v zasnovi nekoliko večje. Na obeh območjih bo možno urediti okrog 150 parcel.
Osrednji del — grajski hrib z objekti bo kot zaščiteno območje obdelano z ureditvenim načrtom.
4.0.	Primerjalna ocena urbanih stroškov
Pri urejanju novih stavbnih zemljišč bo potrebno upoštevati vse postavke iz priprave in opreme stavbnega zemljišča, ki predstavljajo strošek v skupni oceni. Tako bo celotno zemljišče potrebno odkupiti in ga delno nadomestiti, izvesti parcelacijo in zemljišča opremiti povsem na novo. Obe območji je sicer možno navezati na obstoječo infrastrukturo, vendar je omrežje potrebno zgraditi. Dodaten strošek, ki pa ne bo šel izključno v breme obeh območij kompleksne gradnje, bo kanalizacija in čistilna naprava.
Dokončno cenp urbanih stroškov bo možno podati na podlagi inveticijskega programa. Glede na predvidene visoke stroške pa se verjetno območja ne bodo izgrajevala naenkrat in kompleksno, temveč postopoma z minimalno opremo.
Ta urbanistična zasnova začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-1/89 Ormož, dne 6. marca 1990
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
37.
Po 1. odstavku 23. člena zakona o volitvah v skupščini (Uradni list SRS, št. 42/89) in d) točki 99. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25-200/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. 3. 1990 ter družbenopolitičnega zbora dne 26. 2. 1990 sprejela
SKLEP
o razširitvi Občinske volilne komisije v Ormožu
1.
V komisijo se dodatno imenujejo:
1.	Ivan Masten, roj. 14. 3. 1940, Pušenci 14, za člana;
Miroslav Gašparič, roj. 7. 11. 1957, Sodinci 3, za njegovega namestnika;
2.	Emilija Maček, roj. 1.9. 1933, Skolibrova 5, Ormož, za člana;
Nives Štefančič, roj. 20. 1. 1962, Skolibrova 6, Ormož, za njeno namestnico.
2.
Mandatna doba članoma in njunima namestnikoma traja do izteka mandata Občinske volilne komisije v Ormožu.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štefilka: 108-9/89 Ormož, dne 6. 3. 1990
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
38.
Po 2. odstavku 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 (Uradni list SRS, št. 1/90) in 138. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Izvršni svet skupščine občine Ormož na seji dne 28. 2. 1990 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 na območju občine
Ormož
I. Splošne določbe
1.	člen
Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morajo Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — TOZD Veterinarstvo — PE Ormož oz. verificirane obratne ambulante opraviti v letu 1990 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarski zavodi in veterinarske ambulante iz 1. člena te odredbe. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije, o opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavodi in obratne ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo sprerriljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
5.	člen
Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih bolezni po tej odredbi gredo v breme sredstev za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini občine Ormož, razen stroškov za:
—	cepljenje psov proti steklini, zdravljenje psov proti črevesnim zajedalcem,
—	stroškov za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo,
—	stroškov cepljenja kuncev proti mikso-matozi in hemoragični bolezni kuncev,
—	stroškov cepljenj pri prašičji kugi prašičev, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora,
—	vzorčenje in preglede na protitelesa pri atipični kokošji kugi in infekcioznemu bronhitisu,
—	tuberkulinizacija in serološke preiskave krvi na brucelozo, leptospirozo ter preglede na ostale kužne bolezni ob kupoprodaji plemen-' skih prašičev,
—	tuberkulinizacije goved v dvoriščih, ki oddajajo mleko mimo organiziranega odkupa.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 15. 4. 1990.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti,
Istočasno s cepljenjem proti steklini se opravi tudi obvezno zdravljenje psov proti črevesnim zajedalcem.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje določeno s tem členom opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož.
Lovski psi morajo biti pred jesenskim lovom ponovno cepljeni proti steklini.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev, fazanov in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v:
—	obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo perutnino ali jajca v kooperaciji z organizacijo združenega dela,
—	obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v fazanerijah.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunopro-filakse, ki ga določi Republiška veterinarska uprava.
Pri matičnih in proizvodnih jatah nesnic je treba opraviti serološko preiskavo krvi na protitelesa na atipično kokošjo kugo in infekcio-zni bronhitis.
Cepljenje določeno s tem členom opravijo veterinarske organizacije iz 1. člena te odredbe. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
Kri za preiskavo na protitelesa odvzame OZVŽ Ptuj - PE Ormož.
8.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon, itd.). Pregled z angitenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitro krvne aglutinacije opravi OZVŽ Ptuj — PE Ormož, z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba preventivno cepiti matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskavo opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in jemanju krvi na kontrolo imunosti na AKK in infekciozni bronhitis opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož, v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano in verificirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo cepljenje obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oz. petdeset in več pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi OZVŽ Ptuj - PE Ormož.
10.	člen
Proti miksomatozi in hemoragični bolezni je treba cepiti kunce, ki se odpremljajo na razstavo, ocenjevanje in podobno.
11.	člen
V letu 1990 mora biti opravljen VIII. splošna tuberkulinizacija govedi v KS Kog, Miklavž, Središče — sukcesivno po četrtletjih, tuberkulinizacija plemenskega bika v prirodnem pripustu in govedo pri proizvajalcih mleka, ki prodajajo mleko v javno potrošnjo mimo zbiralnic mleka.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizirati je treba vse plemenske merjasce.
Tuberkulinizacijo opravi OZVŽ Ptuj — PE Ormož.
12.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
— krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka z mlečno prstenastim preizkusom. V primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled.
Vzorec mleka in krvi odvzema OZVŽ — PE Ormož.
Mlečno prstenasto preiskavo'in laboratorijsko preiskavo krvi opravi OZVŽ Ptuj — Bakteriološki laboratorij.
13.	člen
Goveje plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) na vibriozo (infekcija s Campylobacter fetus), Leptospirozo, Trihomoniazo, levkozo, bakteriološko pregledati seme glede na onesnaženost z ubiktivarni-mi bakterijami in opraviti koprološko preiskavo. Vzorce za preiskavo odvzema OZVŽ Ptuj — PE Ormož. Preiskavo opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
14.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine Ormož. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame Veterinarska fakulteta v Ljubljani ob rednih pregledih.
Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipi-tinskim testom (Coggins test) opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslèdnji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1990.
Številka: 323-2/90 Datum: 28. 2. 1990
PREDSEDNICA
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Majda LUKNER, s. r.
i
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — Odgovorna urednica MARICA FAJT. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska GZP
Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor