m GLASNIK
DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA
OKTOBER 1977	LETO IX.	ŠTEVILKA lO
ZDRUŽEVANJE TOZD V DELOVNE ORGANIZACIJE V SESTAVI BODOČE SOZD
Priprave in zavzetost v delovnih sredinah naše delovne organizacije zgovorno pričajo, da stopamo v tako imenovano drugo fazo uresničevanja Programa na podlagi zakona o združenem delu in s 'eni samoupravne reorganizacije naše delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega j dela.
Na. podlagi analize in predloga komisije za opremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v IMP so temeljne organizacije združenega dela v IM P, ki naj bi se združile v delovne organizacije v sestavi bodoče SOZD, že pričele z intenzivnim delom, ki naj pripelje sočasno do zastavljenega cilja: konstituiranja delovnih organizacij in Xestavljene organizacije združenega dela IM P.
Vsaka od predvidenih delovnih organizacij ima "'o/e posebnosti, ki jih ugotavljajo TOZD, ki se bodo združevale v te delovne organizacije in to na Podlagi analiz in programov, ki vsebujejo zlasti 'temen in cilje združevanja, programa bodočega 'azvoja, posebno pa same notranje organizacije delovne organizacije, pri čemer gre posebno mesto Pooblastilom delovne organizacije navzven in or-Sdnizacij delovnih skupnosti strokovnih služb. Napori in prizadevanja vsake od teh grupacij pa se bodo morali združiti v enotnem cilju dobro organizirane bodoče sestavljene organizacije združenega dela.
Posebno mesto med bodočimi delovnimi organizacijami v sestavi SOZD IM P ima vsekakor de-<n‘na organizacija, ki naj bi nastala z združitvijo °bstoječih TOZD Zastopstva in TOZD Projek-'b'ni biro in nastajajočih TOZD Inženiring in ‘ OZD Dijaški dom Domžale. Bistvena lastnost te delovne organizacije v sestavi bodoče SOZD je v ,em, da njena glavna dejavnost ni usmerjena pre-'l-žno navzven, kot je to primer pri drugih šestih odočih delovnih organizacijah, ampak pomeni v Ptetežnem delu dejavnost, ki naj dopolnjuje dejavnosti vseh TOZD, združenih v bodoče delovne or-Sanizacije SOZD IMP pri njihovem skladnem, vtestranskem in uspešnem nastopanju navzven. eveda pa bodo v tej delovni organizaciji prisotni
tudi pomembni elementi samostojnega nastopanja navzven. Od organizacije in poslovanja te delovne organizacije je torej v marsičem odvisen uspešen nastop vseh TOZD, združenih v bodoče delovne organizacije, navzven.
Ti bistveni elementi so vodilo pri organiziranju in konstituiranju te delovne organizacije, ki naj bi nastala z združitvijo omenjenih štirih TOZD. Ugotavljamo tudi, da je postopek konstituiranja te delovne organizacije izredno zahteven in pa bolj pester kot pri drugih delovnih organizacijah. Dve temeljni organizaciji te delovne organizacije sta namreč šele v postopku organiziranja, kar zahteva dodatne napore. Delavci obračunske enote v TOZD Družbeni standard — Dijaški dom Domžale so na zboru delavcev v drugi polovici avgusta /977 ugotovili in ocenili, da la obračunska enota izpolnjuje vse pogoje za organiziranje TOZD, o čemer so tudi odločali z referendumom, ki je bil 15. septembra 1977. Vedeti moramo, da postopek organiziranja TOZD Dijaški dom Domžale s tem še zdaleč ni končan.
Delavci službe za inženiring brez oddelka za propagando in delavci nabavne službe z uvozom v IMP DSSS pa so na zboru delavcev dne 30. avgusta 1977 ocenili, da omenjeni službi izpolnju-meta vse pogoje za organiziranje TOZD, o čemer so odločali z referendumom, ki je bil prav tako 15. septembra 1977. Pravico glasovati na tem referendumu je imelo 76 delavcev, glasovalo jih je 63, razen enega pa so se vsi odločili pozitivno za sklep o organiziranju TOZD Inženiring, ki je tako v isti fazi organiziranja kot T OZD Dijaški dom Domžale.
Organiziranje omenjenih dveh TOZD pa prinaša v vsebino naše delovne organizacije nove vrednosti: obe TOZD bosta zaenkrat sicer opravljali dejavnosti, ki so jih delavci organiziranih delovnih enot opravljali do sedaj, v bližnji prihodnosti pa morata pomeniti dejavnosti obeh TOZD bistveno obogatitev bodoče SOZD in sicer: s preraš-
čanjem Dijaškega doma Domžale v izobraževalni center IMP in z razširitvijo in dopolnitvijo programa storitev, ki naj jih TOZD Inženiring nudi drugim TOZD v IMP. Dejavnost TOZD Inženiring odstopa od splošnega načela, da lahko TOZD opravlja samo eno glavno dejavnost zaradi posebnega statusa, ki ga ima ta T OZD tako glede njenega organiziranja, kot tudi glede njene funkcije. Gre namreč za organiziranje TOZD iz dela delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena po 403. členu zakona o združenem delu in taka TOZD lahko opravlja več glavnih dejavnosti. TOZD Inženiring bo opravljala — tako izhaja iz sklepa o organiziranju TOZD —glavni dejavnosti inženiring in.pa zunanjetrgovinska dejavnost.
Čeprav 30-dnevni rok, v katerem ostale TOZD in delavci v delih, ki niso organizirani kot TOZD lahko pred sodiščem združenega dela sprožijo spor glede obstoja pogojev za organiziranje TOZD, še ni potekel niti za TOZD Dijaški dom Domžale, niti za TOZD Inženiring, pa so omenjene štiri TOZD Že pričele s pripravami na konstituiranje delovne organizacije. Imenovana je komisija, ki že pričenja z delom analiz in programov, ki naj pokažejo upravičenost združitve v delovno organizacijo, cilje in namen združevanja, pooblastila bodoče delovne organizacije, njen bodoči razvoj in pa notranjo organizacijo z organiziranjem najracionalnejše sestave delovne skupnosti strokovnih služb. Slednja ne bi smela pomeniti povečanja režijskih stroškov, pač pa skupnost, ki bo opravljala dela skupnega pomena kar najekonomičneje za štiri TOZD, ki se sicer po svoji organizaciji in poslovanju v marsičem močno razlikujejo.
Vendar pa dosedanje raziskave in prizadevanja kažejo, da skupno delo, katerega imperativ sta sporazumevanje in strokovnost, mora prispevati k rezultatom, ki bodo ugodni tako za samo delovno organizacijo, kot tudi za vse druge delovne organizacije v sestavi bodoče sestavljene organizacije združenega dela v IMP.
ALEŠ ČERIN, dipl. iur.
SALONIT ANHOVO - ORJAK
Predsednik Tito je v svojem govoru v Svetozarevu aprila 1973 med drugim dejal:
»Premalo smo si prizadevali za surovinsko bazo. Naj tukaj omenim primer cementarn. Ko smo po vojni začeli graditi našo bazično industrijo, sem ne enkrat govoril, da moramo predvsem izkoriščati surovine... Govoril sem, da je treba iti naprej nekako vzporedno — graditi industrijo hkrati s tem, pravzaprav pred tem, pa pripravljati surovine za proizvodnjo. A poglejte, danes še zmeraj uvažamo čez milijon ton cementa. Za burno graditev v naši državi — so potrebne velikanske količine cementa... Sami pa imamo surovin za cement, kolikor le hočemo. Tudi investicije v to niso tako velike... Potrošili smo gore denarja, in to celo za surovine, ki jih imamo sami... Čimprej moramo uvoz cementa zmanjšati, denar, ki ga izdajamo za njegov nakup, pa nameniti za modernizacijo sedanjih tovarn. S tem bomo pripomogli tudi k zboljšanju življenjskega standarda naših ljudi«.
Pesem sodobne tehnike
(Gradivo je povzeto iz zbornika, ki ga je izdal Salonit Anhovo ob otvoritvi nove cementarne)
Minerji na Rodežu morajo hiteti in opravljati svoje delo spretno. Komaj se apnenčasti skladi kar se da enakomerno sesujejo, že prirohnijo kamioni — nakla-dači Caterpillar s svojimi štiri in pet kubičnimi žlicami, kakršnih slovensko gradbeništvo le malo premore, da zajamejo kar največjo količino materiala. Šestkrat, morda osemkrat zagrabijo lapor jeklene čeljusti, žerjavu a roka ga dvigne, povezne, da votlo zabobni in tridesetkubično vozilo — prekucnik je naloženo. Vodje teh prvih faz v proizvodnem procesu nove cementarne morajo urejati svoj posel zelo tekoče in skladno, zlasti dokler cestni mreža v kamnolomih ni povsem dograjena. Ne sme biti zastojev, prekucniki si ne smejo prihajati v napoto, kajti vsaka obratovalna ura teh hrustov velja 2200 dinarjev.
Tovarna je nabavila in dala v pogon te mogočne stroje že leta 1974, že takrat torej, ko je bilo treba kopati temelje in ravnati teren za novogradnjo. Kolektiv je povabil predsednika CK ZK Slovenije Franca Popita, naj on ugradi temeljni kamen za novo cementarno. Zaradi njegove službene zadržanosti je to opravil dne 15. septembra 1974 sekretar 1K predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Takoj zatem so buldožerji in veležličarji zarigo-lali v obsoška polja, ruvali skale, drevesa, grmovje ter podirali hiše in prekucniki so odvažali vse, kar je bilo odveč.
Če odračunamo mehanizirano delo v kamnolomih in kamionski prevoz laporja — čeprav v bistvu oboje sodi zraven — se začenja, tekoči trak nove proizvodnje v drobilarni, objektu, ki stoji visoko na rodeškem pobočju, na
levem bregu Soče, sedem ali osem caterpillarjev mora pripeljati in stresti tovor v vsipni jašek za lapor, v prepadno betonsko posodo, ki drži 144 kbuičnih metrov. Iz jaška se prevaža surovina v doziranih zalogajih v drobilec, katerega udarna kladiva lahko zdrobe v eni uri 600, ali ob idealnih razmerah celo do 800 ton lapornih grud z največ 30-milime-trsko debelino zrn. Zanimiva je primerjava sedanjega silaka s starim drobilcem, ki je drobil le 70 do 80 ton surovine na uro, torej skoraj desetkrat manj.
Prvič so poskusili drobiti v novi drobilarni 31. januarja letos, vendar so jim jo naprave zagodle. Že po nekaj minutah so morali drobljenje ustaviti, kajti kladiva zahodnonemške firme so se poškodovala in nekatera celo zdrobila. Zaprepaščeni so brž obvestili dobavitelja in mu pojasnili, kaj se je zgodilo. Namesto pričakovanih pojasnil je prišla v Anhovo novica, da je tvrdka Hisch-mann bankrotirala. Ni kazalo drugega, kot prositi za pomoč domače proizvajalce. Strokovnjaki Strojne tovarne Trbovlje so brž projektirali novo kladivo, ki je po obliki drugačno, njegov material pa je štirinajstkrat bolj žilav od onega v Hischmannovih kladivih. Nova kladiva so v rekordnem času ulili v Litostroju. Sredi aprila so spet poskusili in že prvi dan brez napak zdrobili 2500 ton laporja.
Zgodba je poučna in vzgojna. Pove nam, da je marsikateri razkričan sloves Potemkinova vas, in da tisto, kar se nam sveti iz tujih izložb, ni vselej boljše, kot so storitve naših rok.
Zdaj torej ogromen drobilec deluje, kot smo pričakovali. Širok gumijast trak pobira pod drobilcem laporno snov in jo presipa na reverzibilni trak, ta pa jo odnaša v enega izmed silosov. Čeprav je lapor že zdrobljen, je vendar še
neprimeren za nadaljnji proces. jeV, ali skoraj 7 odstotkov vseh Mešanico je treba še bolj izenači- naložb. Toda naprave se bodo ti, ali, kot strokovno pravijo, ho- dvakrat obrestovale: prvič bo j mogenizirati. Iz silosov in prek pridobitek cementa vsak dan za dozirne tehtnice zato gumijast nekaj sto ton včeji, drugič pa bo trak z zmogljivostjo 800 ton na tako izdatno poskrbljeno za var-uro odnaša material v halo za stvo okolja. Računajo, da bo predhomogenizacijo, lapor za ostalo v kubičnem metru emitira-korekcijo pa gre po spodnjem nega zraka samo še 50 miligra-traku neposredno na transporter mov prahu, kar je trikrat manj od čez Sočo.	količine, ki jo dovoljujejo pred-
Hala za predhomogenizacijo je piši. Nova cementarna torej ne bo zgradba, ki zasluži, da se odkri- povečala znanega cementnega jemo pred njenim graditeljem, oblaka nad Anhovem in ne bo da-Dolga je 261 metrov, 47 metrov ja]a ekološkim zagovornikom široka in 17 metrov visoka. Toda povoda za zamero, še bolj kot zaradi teh izjemnih Vrnimo se k proizvodnemu dimenzij gre hvala graditeljevi procesu. Po končanem mletju v umetnosti zato, ker je jeklena vrsti naprav dvigujeta dva eleva-konstrukcija te dvorane s tako velikim razponom brez podpore izredno vitka. V hali je videti samo dva kupa zdrobljenega laporja, katerih vsak tehta kakih 30.000 ton, njuna značilnost pa je, da se izmenoma eden neprenehoma polni, drugi pa prazni. S tema kupoma se ukvarjata dva težka stroja, prvi odlaga, drugi odvzema material. Njuni ohišji po širini in višini izkoriščata ves presek dvorane. Oba velikana tekata po tračnicah, položenih po-dolž na obeh straneh dvorane, njuno delo pa je popolnoma avtomatizirano.
želeni cementni polizdelek: klin' ker.
Zadnji del rotacijske peči (če i gledamo v smeri proizvodnega i procesa), je obložen z 10 satelit' j skimi cevmi, premera 2 metra, ki imajo hladilno nalogo. Na pogled spominja celotna naprava na j ogromen kavbojski revolver, pri I katerem je peč koltova cev, satelitski hladilniki pa so videti kot boben za naboje. No, ta revolver ima miroljuben namen: ko bo peč delovala s svojo polno zmogljj' ! vostjo, bo izstrelila dnevno najmanj 2300 ton prvovrstnega klinkerja.
Na pohodu skozi satelitske | hladilnike se zamolklo sive,
Od tod prihaja homogeniziran lapor po gumijastem tekočem traku na prvo presipno postajo in nato čez Sočo, kjer se na drugi presipni postaji njegov tok razveji: manjši del zrnja potuje po traku v staro tovarno, nekajkrat večji del celotne količine pa se začne po drugem traku vzpenjati, dokler po skoraj 360 metrih poti torja laporno moko na vrh mlini-
ZAHVALA
CEMENTARNE ANHOVO
Zahvaljujemo se slovenskemu in jugoslovanskemu združenemu delu, ki je zaupalo delavski pobudi SALONIT ANHOVO, zbralo sredstva in vzgradilo vsestranski ustvarjalni napor v našo novo cementarno.
Izrekamo zahvalo tujim denarnikom za zaupanje, dobaviteljem in izvajalcem za njihovo sodelovanje.
V novi cementarni vidimo zmago Titove izvirne samoupravne poti v socializem in njegove politike neuvrščenosti. Obsoški cementarji in salonitarji se s tem delovnim uspehom priduiujemo slavju vse naše skupnosti ob Titovih jubilejih in 40. obletnici K P Slovenije, obenem pa proslavljamo z njo trideset let življenja in dela Primorcev v socialistični Jugoslaviji.
ne do-pe v višini 2ti mlinice surovin.
metrov do ce. od tod pa zdrsne material po drčah v dva betonska valjasta si-
Trakovi, ki prenašajo material losa, v katerih se laporna moka (kot že rečeno z zmogljivostjo dokončno homogenizira. Kante
300 ton na uro), tečejo v vsej nina iz kamnoloma je zdaj že prisvoji dolžini v zaprtih mostovžih, pravljena, da se bo iz nje spekel prav estetsko učinkujočih hodni- klinker. Silosa sta visoka po 48
kih. Prej pa so 56 let visoko nad metrov, njun premer znaša 20 cesto in reko rožljali vagončki metrov in držita vsak po 6500 ton
žičnice, da
je pesi
cu ali vozniku
postalo tesno pri srcu, ko je moral
laporja. Onstran
teh silosov stoji 70
prečkati možno karambolno metrov visok izmenjevalec toplo-točko, čeprav je bila zavarovana te. Laičnemu opazovalcu je ta
pred padci z višave z debelim be tonskim oblokont.
splet kovinskih ogrodij in navpičnih cevi, kar zadeva njihovo de-Z mlinico surovin se šele zače- lovanje, seveda popolna uganka, n ja tisti strnjeni kompleks nove Strokovnjaki pojasnijo, da tran-cementarne, ki je vzbudil v opa- športne naprave dvigujejo suro-zovalcu z Rodeža predstavo o vino za vrh tega objekta, nato pa, »fronti trdnjav«. Poslopje, nav- ko se je v izmenjevalcu toplote
zven skoraj podobno desetnad- segrela na 600 stopinj Celzija, stropnemu stanovanjskemu pada do srca cementarne — do
bloku, skriva v notranjščini dva rotacijske peči.
mlina z zmogljivostjo vsak 100 Ob vstopu v peč je material že
ton na uro. V teh mlinih se melje dosegel temperaturo skoraj 1000 lapor, kakršen je prispel semkaj stopinj. Okrogla, 82 metrov po predhodnih obdelavah, da po- dolga vodoravno se vrteča že-stane laporna moka. Tu mu tudi lezna peč s premerom pet metrov dodajajo ustrezne primesi bok- (montirati so jo začeli avgusta sita in pirita.	1975) jemlje vase segreto homo-
Na začetku dolge vrste objek- genizirano laporno moko, poši-tov stoji kot stražar 75 metrov ljajoč v obratni smeri vroče visok tovarniški dimnik. V nje- dimne pline. Temperature nad govi bližnji soseščini so elektrofil- 1500 stopinj Celzija, ki jih dose-tri in druge čistilne naprave. Ves gajo s kurjenjem mazuta (za proces odpraševanja, ki poteka vsako tono proizvoda potrošijo vzporedno s proizvodnjo, je ve- skoraj sto kilogramov goriva) ljal tovarno 140 milijonov dinar- spreminja surovino v tolikanj za-
malce temnoplavo nadahnjefl6 I klinkerne kroglice še drobijo v i drobilniku klinkerja. Od tod p0" tujejo v 32-tisočtonski silos ^ skladišče klinkerja. Poleg sta š£ dva silosa za gips, s kapaciteto P° 1000 ton. Vsi ti silosi so pokonča' valji z jeklenimi stenami. Tu sC zaključuje prva faza cementa1' produkcije: videli smo, da nika-kor ni preprosta, da terja vrst” zahtevnih postopkov, predvst'1" pa, da se ukvarja z gigantskia11 količinami snovi.
Druga proizvodna faza v no'1 cementarni bo zanesljivo stekla' naslednjih dveh mesecih, brž k6 bodo nared mlini v mlinici
menta z zmogljivostjo milijon wa
letno. Objekt te mlinice je -£ ln večji kot tisti, v katerem melje)6 surovine. V njem so že do kon69 aprila letos montirali 434 to11 opreme.
Celotno postrojenje zaključi jejo trije silosi za cement s prč’ točno homogenizacijo, ki drži)6 20.000, 17.500 in 15.000 ton-Končni izdelek — cement "" bodo transportirali v omenjen6 z
dit
VS(
Pai
tal
°S(
«u.
Ost
»iz,
Pta
\
silose in iz njih z zmogljivost)6 Por 300 ton na uro, prav tolikšna PJ bo tudi skupna zmogljivost P9 kirnih strojev.
Z dograditvijo prve faze, to * proizvodnje klinkerja, so zelo Pf teli. SALONIT ANHOVO 1‘ , imel že v stari tovarni do'1’' mlevnih kapacitet, glede nato,11
tar
v$o
lak,
ttei
£
L
OB SOČI
je lahko proizvedel letno sam bovl je in Gorenje-Sever iz Subo-samo 120 tisoč ton klinkerja. K tiče, pa so prispevali 120 milijo-taki delni rešitvi jih je v preteklo- nov dinarjev ali skoraj 6 % vseh s ti prisililo tržišče. Pomembno je, naložb v obliki komercialnih kreda bo nova cementarna proi- ditov, kar bo prineslo finančne zvedla v drugi polovici leta 1977 koristi tudi njim samim, tistih 120 tisoč ton klinkerja, ko- Levji delež investicijske vsote likor bi ga sicer morali kupiti v je prispevala iz sredstev slove n-inozemstvu in plačati ogromne skega združenega dela Ljubljan-stroške za njegov prevoz.	ska banka: 510 milijonov ali več
Številke povedo, da v odpremi kot 24%; podružnica Ljubijan-cementa ne bo zastojev. V eni uri ske banke Nova Gorica pa je po-bodo lahko naložili 300 ton ce- sodila 210 milijonov ali skoraj menta v vrečah na kamione ali 10%. Ljubljanska banka je torej 200 ton na železniške vagone, z več kot tretjinskim kreditira-razsutega tovora pa 900 ton na njem izpričala, da zaupa SALO-kamione in prav toliko na vago- N1TU ANHOVO, hkrati pa je ne. Vse te transportne naprave dokazala, da stopa po poti seveda niso bile poceni; samo ustavne preobrazbe, ki kliče de-gradbeni del je veljal približno name zavode, naj dejansko po-150 milijonov dinarjev.	stanejo servis združenemu delu.
Glavna trafo postaja 110-10 S petdesetimi milijoni dinarjev kV ima tri transformatorje po 20 komercialnega kredita oziroma z MVA. Računalnik DEC — mož- 2,4 odstotka udeležbe v investi-gani nove tovarne — bo nadzoro- ciji se je med soustvarjalce nove val vsa važnejša merilna mesta in cementarne zapisala tudi Kre-jjlarme v proizvodnem procesu, ditna banka iz Kopra, iz namen-Nadalje bo protokoliral po- skih sredstev poslovne enote Za-riembnejše izmerjene vrednosti varovalne skupnosti Croatia iz za zadnjih 24 ur, preračunaval Nove Gorice.
Mešalna razmerja surovin, ko Inozemski kapital se je udeležil bodo le-te šle v predhomogeniza- v investiciji z okroglo 600 milijo-c'jo, reguliral dozirne tehtnice za ni, ali z nekaj manj kot 29% v tdine, opravljal pa bo tudi admi- obliki komercialnih 18,3 % in fiksirati vne posle pri odpremi ce- nančnih 10,2% kreditov. Ta polenta. Poseben računalnik bo v datek priča o odličnem ugledu Povezavi z rentgenskim fluores- SALONITA ANHOVO v potentnim analizatorjem, ki se bo slovnem svetu zahoda in vzhoda, ukvarjal s količinsko analizo na priča pa tudi o naraščajočem $edem poglavitnih elementov. ugledu neuvrščene Jugoslavije.
Zgodovina naše socialistične Solidarnost združenega dela, ki samoupravne prakse in njenega je igrala tako pomembno vlogo Združenega dela doslej ni zabele- pri financah, pa se je ob gradnji žila veliko tako učinkovitih pri- nove cementarne še bolj pokalov solidarnega sodelovanja, zala na proizvodno-graditelj-itakor je to primer anhovske nove skemu planu. Domače stroje in Cementhrne. V prvi vrsti je to ra- naprave so v vrednosti 500 mili-Zvidno iz pregleda, kako so bili jonov dobavili in montirali Lito-zbrani ogromni investicijski de- stroj, IMP, Strojna tovarna'Tr-narji 2,11 milijarde, od katerih je bovlje, Samot Arandelovac, To-°dpadlo na končno investicijsko varna stikalnih naprav Maribor, kednost 1,95 milijard, na Gorenje-Sever, Djuro Djakovič, ®btatna sredstva 90 in na energe- Energoinvest Črnuče, Ventilator ko 70 milijonov dinarjev. K tem Zagreb in drugi dobavitelji. Togotam bomo nedvomno prišteli varne so prav tekmovale, da bi iz-v$aj še sto milijonov zagonskih delale za Anhovo prvovrstno Proškov.	opremo, dokazujoč hkrati svoj
Torej: 2.210 milijonov ozi- proizvodni prestiž in solidarna 221 starih milijard dinar- nostno vnemo. V ničemer nista to *ev-	delo in oprema zaostajali za tu-
Podroben pregled dosedanjih jimi storitvami, katerih vrednost naložb v višini 2110 milijonov je znašala 510 milijonov, marsik-Pbkazuje naslednjo sliko:	daj je jugoslovanska industrija
. Anhovski kolektiv je sam zbral prekosila tujo. Med inozemskimi n investiral 282 novih milijonov dobavitelji opreme so bili na •nar jev oziroma več kot 13% prvem mestu Čehoslovaki. Za $eh sredstev. V tej vsoti so zako- 194 milijonov dinarjev njihovih ane mnoge žrtve cementarjev in strojev, naprav in montažnih del 0a or|itarjev, mnoge odpovedi pri je vključenih v novo cementarno. sebnem in družbenem standar- Zahodna Nemčija je dobavila za U’ v njej tiči med drugim 85% 167 milijonov dinarjev opreme. s,anka dohodka delovne orga- Sodelovale so še Italija, Vzhodna 'Zarije, tako kot določa samou- Nemčija, Belgija, Francija, ZDA pravni sporazum.	in nekatere druge države. Čelotni
'o Dti ^ k°l petdeset slovenskih stroški za opremo in montažo — L ij^nkov cementa je n ep o- doma in v tujini — so se povzpeli
Sr=dno
"atjev
vložilo 340 milijonov di- na 51,7 odstotkov od skupne in-
v$ lev ali več kot 16% skupne vesticijske vsote. ta?*e- Delovne organizacije so se Druga največja postavka 'j. lotile reševanja svoje ce- stroških so bila gradbena deia. i( vs ntne Potrebe na način, ki ima Končna vrednost gradbenih del v 1 ) značilnosti pristnega dohod- znaša 744 milijonov dinarjev ali vnega odnosa.	38,2 odstotka skupne vsote. Ce-
■tostroj, Strojna tovarna Tr- mentamo sta zgradila SGP Pri-
DELEŽ IMP
Okvirna pogodba za projektiranje, dobave in montažo je bila sklenjena z investitorjem Salonit Anhovo v drugi polovici leta 1975. V izvajanje te pomembne in zahtevne naloge se je IMP vključil z nosilcema pogodbenih obveznosti:
TOZD Elektromontaža Ljubljana in TOZD Projekt-montazo Koper
Zahtevnost tehnologije je narekovala projektiranje elektroinstalacij jakega in .šibkega toka na samem gradbišču nove cementarne v Anhovem. Pri projektu je bilo potrebno vskladiti načrte vseh dobaviteljev tehnološke opreme in izvajalcev gradbenih objektov.
Moramo povedati, da so projektne, proizvodne in montažne skupine nalogo dobro opravile. Dokaz je poiskusno obratovanje naprav od kamnoloma do vključno proizvodnje klinkerja.
Za vse izvajalce naloga ni bila lahka. Obseg in tehnično tehnološka zahtevnost proizvodnje je od izvajalcev zahtevala maksimalne napore, da je proizvodnja klinkerja stekla ob napovedani otvoritvi 17. septembra 1977.
Obseg del in razsežnost gradbišča je narekovala železno disciplino izvajalcev in ustrezne organizacijske prijeme v izvajanju montaže. Dela so morala potekati po strogo določenem terminskem planu vseh izvajalcev na gradbišču. Montaža na gradbišču je bila pogojena z zadostnimi skladišči in pravočasno dobavo materiala.
Da bi bralec dobil bežno predstavo o velikosti deleža IMP pri izgradnji nove cementarne Salonit Anhovo, navajamo nekaj osnovnih podatkov.
1.	Za projektiranje, dobave in montažo je bilo porabljenih cca 181.000 ur in cca 50.300 nadur.
2.	Skupna vrednost fakturirane realizacije znaša cca 103,200.000,00 din.
Temeljni organizaciji — izvajalki nalog sta udeleženi:
(Opomba: podatki so približni).
Količine in vrsta	TOZD Elektromontaža Ljubljana	TOZD Projektmontaža Koper
število ur projektantov	14.500	1.500
število nadur projektantov	4.600	500
število ur monterjev	130.000	35.000
število nadur monterjev	40.000	5.200
Vrednost fakturirane realizacije v din	90,000.000,00	13,200.000,00
Največje število delavcev na gradbišču v konici	130	35
Tudi IMP se lahko priključi k ugotovitvi anhovskih cementarjev o zmagi združenega dela. Uspešno smo opravili prevzete naloge, ob elementarni nesreči Posočja so ravno v veliki meri delavci iz montažnih skupin v Anhovem sodelovali pri obnovi Posočja ter tako izrazili in dokazali delavsko solidarnost.
morje in Gradis ter SGP Gorica, strojno montažo in elektromon-tažo, ki sodita zraven, pa so opravili Hidromontaža Maribor s svojimi kooperanti (Jugomontažo, Tekolom in Termiko) pa IMP Ljubljana in Koper. Projektiranje gradenj je izvedlo podjetje Slovenija-projekt, inženiring pa je izvajala služba za kapitalno izgradnjo SALONIT ANHOVO.
Ostali stroški, približno 10%, so odpadli na carine in druge izdatke.
Ko se anhovski SALONIT danes ozira nazaj na štirideset mesecev trajajočo gradnjo nove cementarne, je kolektivu pri srcu tako, kakor pravi stari pregovor: Preživetih naporov se je prijetno spominjati. Podobno smo občutili tudi iz pripovedi inženirja Jožeta Ivanca, direktorja službe za kapitalno izgradnjo v SALONITU ANHOVO, vodje velikega projekta.
Ko so oživela glavna gradbišča, je po navadi delalo okrog tisoč ljudi, ob konicah celo 1500, tako da ni moglo priti do večjih zastojev.
Težav pa seveda ni bilo malo. Najbolj je graditelja pestila inflacija, saj je bilo treba od leta do leta na novo opravljati razne preračune, iskati dodatna sredstva, se pogajati z graditelji, dobavitelji in montažnimi podjetji. Tu moramo poudariti zares izjemno razumevanje Ljubljanske banke in njenih podružnic, ki so sproti pomagale mašiti vrzeli.
V letu 1976 so gradnji nagajala deževja, prišel je dvakratni potres. Takrat je seveda gradnja zastala, kajti višja sila je pobrala z gradbišč ljudi, mehanizacijo, prevozna sredstva... Treba se je bilo ukloniti človečnosti in solidarnosti pa poslati z gradbišča na potresna območja graditelje, monterje, mojstre raznih obrti,
kamione, buldožerje. Poslali so tudi ves cement, kar so ga imeli, seveda tudi tistega, ki so ga sicer nujno potrebovali za gradnjo nove cementarne.
Pri gradnji se je poznalo, da je naravna nesreča prizadela tudi nad 500 rednih delavcev SALONITA ANHOVO. Sklenili so poseben samoupravni sporazum, po katerem je dobil vsak izmed prizadetih do 30 dni izrednega plačanega dopusta, da je lahko popravil svoj dom. To je pomenilo za tovarno ne samo milijonske zneske, ampak predvsem občuten izpad proizvodnje, oboje pa je vplivalo na novogradnjo. Toda v trenutku, ko je sodelavec in občan potreboval pomoč, je bilo vse podrejeno solidarnosti.
No, nikoli niso izgubljali poguma. Kjer je razvoj, so težave. Kakor doslej jih bodo premagali tudi v prihodnje.
Livarna v Ivančni gorici, ki se je v zadnjih letih zelo hitro" razvila, dosega pri svojih proizvodih evropsko raven kvalitete. To je dejstvo, ki pri današnji usmeritvi celotnega gospodarstva veliko pomeni — saj so tako odprta vrata za izvoz na zahodno in vzhodno evropsko tržišče. Livarna, ki je bila zgrajena predvsem za potrebe IMP, je te okvire že prerasla. Ob sedanji reorganizaciji IMP je bilo okoli livarne veliko razgovorov, izrečenih veliko sodb poklicanih in nepoklicanih, livarji pa še vedno ostajajo pri svojem predlogu. Ta zapis naj bi prikazal v skopih obrisih livarno v sedanjem trenutku in smernice njenega razvoja.
POVEZOVANJE ZUNAJ IMP
Po izredno hitro in uspešno zaključeni investiciji v letu
* M
Ing. Milan Merlak
Iztok Munih
1975 se je livarna lani znašla v dokaj težkem položaju. Zmogljivosti so bile nezasedene. Iskali so partnerje doma in začeli iskati možnosti izvoza. V največji krizi je tudi TOZD TRAA zmanjšala odvzem na 600.000 din mesečno, kar je še poslabšalo položaj livarne. Kljub vsemu so poslovno leto zaključili ugodno. Rezultati iskanja izvoznih možnosti so se pokazali letos. Trem največjim odjemalcem njihovih odlitkov (Siemens, Audi, Kojo) in še nekaterim drugim bodo prodali za milijon dolarjev, za približno 5,000.000,00 din pa bodo izvozili na vzhodno tržišče. Za prihodnje leto predvidevajo za milijon dolarjev izvoza samo na vzhodno tržišče.
»Nekateri zahodnonemški partnerji so zahtevali, da sledimo evropskemu razvoju predvsem s kvaliteto. To pa zahteva tudi nove zmogljivosti, ker s sedanjimi ne bi mogli zadovoljiti vseh odjemalcev. Iskali smo partnerja za skupno naložbo, v IMP ni bilo odziva.Povezali smo se z Elektrotehno in Metalko. Pripavljen je sporazum z Elektrotehno o skupnem vlaganju. Nove zmogljivosti naj bi omogočile 5.000 ton (polovico sedanje proizvodnje) odlitkov letno za izvoz. Morali bomo uvoziti za 1 milijon mark opreme, vse ostalo nam bo izdelal kot doslej Gostol. Pravice iz izvoza bo Elektrotehna odstopala IMP. Ne razumemo, zakaj so nekateri v IMP čudno gledali nanaše sodelovanje in povezovanje z drugimi partnerji. Jasno je, da bomo dobro in slabo delili v enakem razmerju, kot bomo vložili sredstva,« pripoveduje direktor Valentin Mendiževec.
Pomembna za livarno je predvsem dolgoročna usmeritev in sodelovanje s partnerji, ki jemljejo velike serije odlitkov. Kapacitete so tako zasedene. Za takšno delo pa je livarna potrebovala kadre, ki jih je dobila ali pa sama vzgojila.
Direktor nadaljuje:	»Zave-
damo se, da je štab strokovnjakov za 11.000 ton odlitkov letno potreben. Ugotavljamo pa, da je naš kilogram včasih že preveč obremenjen. Zato smo se želeli
V TOZD Livarna se zavedajo, da so dobri kadri za razvoj nujno potrebni. Zato so delavcem, ki želijo 'študirati, to tudi omogočili. Tako se ob delu izobražuje 15 delavcev na sred- j njih, višjih in visokih šolah — v glavnem vsi tehnično smer, kar je zelo pohval-1 no. Poleg teh štipendirajo j še 17 dijakov in študentov. ■
programom TOZD TRAA, ki je v Domžalah razčistili. O škodi naš soliden, dober poslovni part- vmešavanja ne bi govoril. ner.«	Menim, da sedanji heterogen se-
S priključitvijo Bliska je IMP stav IMP ni možno združiti v dve dobil livarno barvnih kovin, ki ali tri delovne organizacije, naj bi jo po takratnih zagotovilih Sedem delovnih organizacij ni tudi razvijal. In kaj o tej livarni preveč, če bomo dosegli namen menijo v Ivančni gorici: »O tej li- povezovanja, da bodo odslej od-vami smo precej razmišljali. V prta vrata tudi drugim, da pridejo SOZD IMP najbrž ne bomo imeli k IMP, sicer nismo z reorganiza-dveh livarn barvnih kovin, ki ne cijo nič naredili. Livarna bo po bosta v sklopu ene delovne orga- programu, o katerem smo govori-nizacije. Mi vidimo bodočnost li, zaposlovala 500 delavcev, kar Livarne v tesni povezavi z livarno je solidna osnova za nadaljnji ra-barvnih kovin v Ljubljani. Dogo- zvoj,« razmišlja direktor.
voriti bi se morali za delitev programov in obema livarnama zagotoviti dovolj dela. Pri reševanju tega vprašanja ne moremo mimo dejstva, da je nosilec razvoja livarstva v Prekmurju mariborska livarna, ki je ena boljših v Jugoslaviji in nima zasedenih vseh zmogljivosti. Ob vsem tem pa bo moral tudi Blisk pokazati določen interes,« pravi tov. Mendiževec.
Ob predlogu livarne v Ivančni Gorici, da se organizira v delovno
Kaj pomeni nova naložba za livarno? Zmogljivosti bodo povečali za 50%,število zaposlenih pa le za 10 %. Dosegali bodo večjo proizvodnjo z minimalno udeležbo delovne sile — kar pomeni večjo akumulacijo ali pa bodo na trgu konkurenčni. Nova livarna bo avtomatizirana, avtomati bodo uvoženi, ostalo opremo bo izdelal Gostol, kot jo je za sedanjo livarno. Za tako velike zmogljivosti pa morajo biti zagotovljena dolgoročna naročila, ki jih livarna v Ivančni gorici tudi ima.
V RAZGOVORU SO SODELOVALI:
sekretar osnovne organizacije ZK - član IO osnovne sindikalne organi-
Iztok MUNIH Marjan SEŠEK zavije
Franc KASTELIC — predsednik delavskega sveta Ing. Andrej RODE — tehnični direktor Ing. Milan MERLAK — glavni tehnolog Andreja SMOLIČ — vodja kadrovsko splošnega sektorja
Valentin MENDIŽEVEC — direktor TOZD
povezati s sorodno delovno ali temeljno organizacijo. Livarna barvnih kovin ima približno enako tehnologijo obdelave. Začeli smo se pogovarjati z livarnama Žičnica (zmogljivost 200 ton odlitkov letno) in Galjevica (zmogljivost 300 ton odlitkov barvnih kovin letno). Obe pa delata v neustreznih prostorih. K IMP naj bi se priključili kot TOZD. Iz sedanje TOZD Livarna sive litine bosta nastali dve TOZD — tako, da bo nova delovna organizacija sestavljena iz treh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, kjer naj bi združili predvsem tehnično, splošno in komercialno službo ter tehnično kontrolo. Tako bodo vse TOZD preskrbljene s strokovnimi kadri «
Sporazum z Žičnico in Galje-vico o sodelovanju so že podpisali Novo organiziranost je obravnaval delavski svet, prav tako zbor delovnih ljudi, vso podporo pa je predlog dobil tudi pri občin- organizacijo sanskih organih obeh občin in mesta nima livarnama,
Ljubljane.
KAKO PA SODELOVANJE ZNOTRAJ IMP?
Direktor pravi: »V sodelova-	..	, ,.
n ju s TOZD TRAA ne vidimo komisija, ki je iskala rešitve, da bi tudi v bodoče nobenih proble- bil SOZD kompaktno telo, ima mov. Oni kupijo letno 10 do 15 % PravlC0 predlagati določene rešt-naše proizvodnje. Za ilustracijo: tve ne pa posiljevati- dokončne novomeški IMV je večji odjema- odločitve so pri delavcih. Dokler lec. Pripravljeni smo z njimi pod- ie.Prl nas predlagala samo komi-pisati samoupravni sporazum o s'ia> se )e lubko še marsikaj spre-delitvi dohodka in rizika in delitvi menilo, ko pa je predlog potrdil proizvodnega programa, da se ne delavski svet m zbor, je dobil bomo križali, ampak dopolnjeva- predlog drugačno obeležje in je li. Trata ima proizvodnjo zahtev- vsako prepričevanje odveč, sploh nih armatur, kjer predstavlja v še, če je program tako jasen, kot končni ceni izdelka odlitek 10%. Je nas; Zato Je bll° dodatno do-Avtomatiko in vročevodne arma- govarjanje in natolcevanje ture naj bi oni razvijali še naprej. °dveč. Preveč je bilo vmešavanja, Manj zahtevne armature, kjer tudi nas časopis je poročal eno-predstavljajo odlitki bistveno stransko brez naših stališč, večjo vrednost, pa naj bi obdelo- Menim, da smo stvar, na kolegiju vali mi — delno že delamo, sicer pa bo to osnovna dejavnost nove temeljne orgnizacije. Zanjo bomo zaradi pomanjkanja prostorov morali zgraditi novo halo,
1. etapo predvidevamo za- leto 1978. Sredstva bo zbrala livarna in banka ter Metalka, ki bo potem imela ekskluzivno prednost pri prodaji naših hladnovodnih armatur. Menim, da takšnih usmeritev ni v nasprotju s proizvodnim
SAMOUPRAVA RAZVITA KOT DRUGOD
Franc Kastelic: »Delavski svet rešuje vse tiste probleme kot drugod. Sestaja se približno enkrat mesečno. Gradiva je nekaj že pripravljenega. Iz skupnih služb dobimo v glavnem že zastarele podatke. Svojo problematiko obravnavamo tekoče. Na dnevnem redu so tudi vprašanja, ki jih marsikdo ne razume. Vsak lahko vpraša in dobi ustrezen odgovor.
priključe-se lomila kopja znotraj IMP in padali razni očitki. In kaj pravijo prizadeti: »To je želja kolektiva in ne posameznikov. Upam, da bo to potrdil tudi referendum. Vse probleme bomo rešili sami. Skupna
Mislim, da so naši delavci dovolj informirani, pa čeprav ne v pismeni obliki. Delavec, ki se zanima, je lahko informiran.«
Marjan Sešek: »Vsak delavec je lahko na katerikoli seji. Koliko se kdo zanima, pa vemo. Pred pomembnejšimi odločitvami dajo svoje mnenje tudi družbenopolitične organizacije.«
Valentin Mendiževec: »Na delavskem svetu, odborih in družbenopolitičnih organizacijah je vedno precej živahno. Razprave delegatov izven TOZD pa so skromnejše, ker delegati najbrž premalo pregledajo gradiva, ki jih dobijo za sejo.«
Družbenopolitične organizacije imajo pomembno vlogo-Razpravljajo o vseh vprašanjih,0 katerih potem odločajo samoupravni organi. »Pred pomembnejšimi odločitvami se vedno sestajamo. Čeprav nas je samo devet, je naše mnenje upošteva-
no. Ker se kolektiv povečuje, se povzročilo predvsem pri reševa-trudimo, da bi se povečala tudi nju problematike osebnih do-organizacija ZK. Sodelovanje hodkov včasih nemogoče položa-med komunisti IMP je slabo, ozi- je. Tako so bili nekje na boljšem, roma ga skoraj ni bilo. Morali bi nekje na slabšem, se večkrat sestati, izmenjati miš- Ing. Andrej Rode: »Metalurgi ljenja in se dogovoriti načelno za smo se morali prirejati gradbeni-reševanje posameznih vprašanj,« štvu. Delavec hoče denar za svoje pravi sekretar osnovne organiza- delo in ga prav malo zanima po cije ZK, tov. Iztok Munih.	katerem sporazumu. Že doslej
O delu sindikata je pripovedo- smo nagrajevali po delu in ne de-val tov. Marjan Sešek: »Člani lovnem mestu. Zaradi specifičnih sindikata smo vsi. Naš sindikat je potreb v livarni delavec dela delaven. Trenutno se priprav- danes eno, jutri drugo delo. — ljamo na proslavo 30-letnice vedno pa smo jih nagrajevali po
O dejavnosti tozd
GORICA:
HPIiia^Šrstmode'- ! '
delkov vLurski1 dejavnosti in k ključavničarstva,
-	izdelava vseh vrst livarskih m In plastike, izdelava polizdelkov in sive litine, noduianie litine, sj nega železa, izdelava vseh v,
-	strojna obdelava odli..._
vodov Mlinih .

ur.
IMP, ki bo L oktobra v Ivančni delu, ki so ga opravljali. Dodatki Sorici. Veliko uspehov smo d ose- v livarstvu odstopajo od gradbeni tudi na športnem področju, niških. Imamo veliko nekvalificiranim, da je bila doslej v okviru rane delovne sile, zato je osnova IMP preslaba povezava sindikal- nizka in delavec ne more dobiti nih organizacij, sedanja konfe- toliko dodatkov, kot zasluži.« renca ni odigrala svoje vloge. Valentin Mendiževec: »Livar-SOZD naj bi imela sindikalno stvo nima ustreznih poklicnih šol. lelo, ki bo usmerjalo delo med Delavci so na delovnih mestih 10
let — to pa je gotovo toliko vredno kot kvalifikacija.« .
Andreja Smolič: »Kam naj gredo v šolo? Priznali smo jim interne kvalifikacije. Očitajo nam, da presegamo določene količnike, pozabljajo pa, da delamo v treh izmenah in da je tu nočno delo.«
Jasno je, da bodo razlike med OD v livarnah tudi v prihodnje. Za mnogo manjše zmogljivosti imajo nekatere druge livarne veliko več zaposlenih kot naša.
pomembno. Organizirali so družbeno prehrano, prevoze na delo in z dela. Dvakrat tedensko dela za njihove delavce obratna ambulanta, ki jo vodi isti zdravnik že petnajst let. Ta dobro pozna zdravstveno stanje zaposlenih. Vsako leto gredo zaposleni na periodične zdravstvene preglede. Obolele pošiljajo na zdravljenje v zdravilišča. Delavcem so omogočili poceni letovanje v lastnih prikolicah.
Andreja Smolič: »Težave so s premeščanjem delavcev na lažje delo, ki ga v livarni praktično ni. Vratarji ne morejo biti vsi, pometati dvorišče tudi ne, to pa je vse.«
Še eno značilnost livarne je treba omeniti — njeno poslanstvo v kraju, njen posluh za probleme krajevnih skupnosti (njihovi delavci so iz 18 krajevnih skupnosti — v glavnem nerazvitih).
Andreja Smolič: »Trenutno imamo podpisane tri samoupravne sporazume: o gradnji šole v Ivančni gorici, kulturnega doma v Ivančni gorici in za modernizacijo ceste Ivančna gorica—Višnja gora. Pomagali smo pri vseh večjih akcijah v Ivančni gorici. Krajevne skupnosti, od koder prihajajo naši delavci, prosijo za pomoč, ki jo nikoli ne odrečemo. Patronat imamo nad gimnazijo, ki smo ji pomagali zgraditi igrišče, vsako leto pa kupimo nekaj učnih pripomočkov.«
»Kraju pomenimo ogromno,
delovnimi organizacijami, vsaka delovna organizacija pa bo mo-r3la imeti konferenco. Vedeti bi korali, kam gre naš denar. Dali snio določeno vsoto za konferenco, kam je ta denar šel, v glavnem ne vemo, vemo pa, da o njegovi Usodi odločajo tudi vodilni in ne Sam sindikalni delavci;«
Ing. Milan Merlak: »SOZD bo •"oral imeti samo posvetovalna telesa. Ne smemo se tako organi-z'rati, da bodo imeli nekateri zvezne roke, če bodo hoteli več delati kot drugi.« Vsi pa menijo, da bo nekatere stvari v okviru novih delovnih organizacij mnogo lažje urediti kot doslej..
SKRB ZA DELAVCA
LIVARNA SPADA V METALURŠKO DEJAVNOST
Vsako leto kupijo povprečno pet stanovanj. Posebnih socialnih primerov nimajo. Uspelo jim je odpraviti alkoholi-Sedanja organizacija je livarje zem. Utrjuje se industijska men-Pripeljala med gradbince, kar je taliteta, kar je za kraj zelo
Livarna v Ivančni gorici je članica združenja jugoslovanskih livarn, v katerem je včlanjenih 86 livarn, kar predstavlja 95 % livarskih kapacitet v naši državi. Združenje ima svojo skupščino in odbore za posamezna vprašanja. Predsedniki odborov so člani izvršnega odbora, poleg njih je še 8 voljenih članov (skupaj 17). Dve mandatni dobi je bil predsednik izvršnega odbora tov. Valentin Mendiževec. Članica tega združenja je tudi TOZD TRAA.
zato smo tu. Če samoupravni sporazum podpišemo, potem ga tudi ostali. Naši delavci aktivno delujejo tudi v raznih organih izven
IMP GLASNIK izdaja j^upnost IMP — Industrijskega montažnega Ljubljani. Izhaja mesečno ^ izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani,'
Ureja uredniški odbor: Ru V0!5*, Anton Križan (glavni-urednik), Anton . govorni urednik), ing. Vinko >• mg. JanezTrost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis. skaraa Ljudska pravica > Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septen1 ‘♦je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
podjetja. Občinski komite ZK nas je postavil zd zgled, kako se kljub vsemu najdejo sredstva tudi za potrebe krajevne skupnosti,« dodaja direktor.
VODILO — KVALITETA
Ing. Andrpj Rode: »O specifičnostih naše proizvodnje ne bi govoril. Sedaj obdelujemo tehnično plat nove delovne organizacije, kar še zdaleč ni tako enostavno kot odločitev, da bomo delovna organizacija.
Tehnična služba vključuje pripravo dela, vzdrževanje, obdelovalne kapacitete in vanjo bo vključena verjetno tudi nabava. Pripraviti moramo vse za novo proizvodnjo in to ne improvizirano proizvodnjo, ki jo dolgoročne pogodbe ne prenesejo.«
Ing. Milan Merlak: »Dosegli smo velike premike, predvsem pri kvaliteti. V zadnjem letu smo zmanjšali izmet. Za primerjavo: če da avtomat 100 form v uri, je to 100 dobrih ali slabih izdelkov. Novi avtomati jih bodo dajali 300. Vsak spodrsljaj pomeni ogromno škodo. To pa pomeni, da moramo biti tehnološko dobro pripravljeni. Tehnološki postopek, ki ga uporabljamo, smo izpolnili in to so sprejeli tudi Angleži, ki so nam prodali licenco. Veliko smo se naučili pri izvozu — treba se je znati obnašati. Izvoz nam je tudi omogočil dodatno opremo, predvsem pa opremo labortorija.«
Delovna organizacija, ki nastaja, bo imela delovno skupnost skupnih služb sestavljeno iz dosedanjih delavcev, nekaj jih bo treba še dodatno zaposliti (pravnik. ekonomisti).
Marjan Sešek: »Skupne službe niso bile tisto, kar smo od njih pričakovali, razen uvozne službe, ki se je vedno potrudila. Salda-konti so bili vedno v zaostanku.«
Valentin Mendiževec: »Za toliko dejavnosti je bilo v skupnih službah težko kaj narediti. Delavec tudi ni bil življenjsko zainteresiran za TOZD. Večkrat smo imeli pripombe na delo saldakon-tov, ki iz določenih razlogov niso uspeli ažurirati, kar nam je povzročalo težave pri nadaljnjem delu. Nove skupne službe in lastni žiro računi bodo ta vprašanja verjetno lažje rešile. Menim, da bo IMP potreboval interno banko. Če bo ta dobro organizirana in bo imela kvalitetna sredstva, bo lahko hitro ukrepala in pomagala. To bo nova kvaliteta, če bomo pripravljeni združiti sredstva. Pot do kredita v banki je večkrat dolga, tu naj bi bil postopek krajši. »Tako v naši livarni. Za zaključek pa še tale direktorjeva misel: »Tretjič gremo v investicijo — ni bojazni, da ne bi bili uspešni. Koristi bodo imele TOZD, delovna organizacija in SOZD. Livarna bo v ponos IMP, kraju, zbornici in vsem, ki z njo sodelujejo tudi v bodoče.«
T, ŠTRUS
Franc Kastelic
Ing. Andrej Rode
Valentin Mendiževec
Andreja Smolič
Marjtm Sešek
Samoupravna organiziranost TOZD OV in TOZD PM
V naši grupaciji montaža strojnih instalacij — ljubljansko in primorsko področje (TOZD OV in TOZD PM) poteka delo komisij za samoupravno organiziranost TOZD zaradi prostorske dislociranosti sicer ločeno, vendar pa v obeh TOZD po enotnih načelih oziroma izhodiščih, ki smo jih sprejeli na skupnem sestanku predstavnikov komisij v začetku septembra.
Razmišljanja potekajo v »treh smereh« (določeni so nosilci nalog):
Nadaljnja
samoupravna
organiziranost
TRAA
V skladu s sprejetim programom nadaljnje samoupravne organiziranosti in uresničevanja zakona o združenem delu v TOZD TRAA, se po predlogu komisije podjetja izoblikuje dokončno stališče, kar je bilo tudi objavljeno v IMP Glasniku, da se 'sedanje temeljne organizacije TRAA in SKIP združijo v eno delovno organizacijo.
Vzporedno s tem so se tudi dokončno izoblikovala stališča, da se naj v to delovno organizacijo združi tudi sedanja enovita delovna organizacija Kovinarstvo Maja.
Na osnovi ugotovljenih interesov smo izdelali elaborat, formirano je bilo skupno telo, ki bo tudi s 1.9.1977 dalo v razpravo elaborat o ekonomski upravičenosti, vodje sektorjev vseh TOZD pa so zadolženi, da izdelajo organizacijo oz. izoblikujejo dokončno stališče, katere funkcije oz. naloge naj bi se opravljale v skupnih strokovnih službah.
Formirane so bile tudi druge komisije, ki poleg ostalega tudi pripravljajo osnutke samoupravnih aktov, ki bodo preko skupnega organa dane v razpravo delavcem vseh treh TOZD.
Formirana je bila tudi komisija za nadaljnje integracijske procese, ki glede nadaljnjega povezovanja — združevanja dela in sredstev razmišlja, vodi razgovore o nadaljnjih integracijskih procesih.	B. R.
ZAHVALA
Zahvaljujem se sindikalni organizaciji TOZD TEN in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja ob očetovi smrti.
Ivan ŠTAMPSEL
1.	program in razvoj
2.	organizacija bodoče TOZD in DO
3.	samoupravljanje (izdelava samoupravnih aktov, kjer je aktualen predvsem SS o združitvi v DO)
1.	Program in razvoj
Ker je razvoj TOZD že dokaj natančno opredeljen v »Srednjeročnem programu razvoja IMP« je v tej smeri pomembna zaradi »čistih« odnosov predvsem specializacija TOZD OV v montažo cevovodov (vprašanje investicij v stroje) in pa investicija TOZD OV v BP-8 Črnuče. V PM Koper pa predvidevamo pospešen razvoj klima montaže, kar bo omogočilo delno preusmeritev montaže vodovoda tako v TOZD PM Koper, kakor v TOZD OV. Kasneje pa bomo morali paziti predvsem na skladen razvoj vseh dejavnosti montaže v bodoči DO.
Jasno je, da moramo v interesu delavcev obeh TOZD razčistiti težak položaj TOZD PM Koper še pred referendumom o združitvi v DO; pri tem pa pričakujemo vso podporo in odgovorno zavzetost vseh delavcev v IMP (predvsem odgovornih vodstvenih delavcev).
2.	Za organizacijo poslovanja bodoče DO, kakor tudi za izdelavo samoupravnih aktov (samoupravna organiziranost) so pomembna skupna stališča TOZD o vlogi in položaju ter ciljih TOZD po samoupravni reorganiziranosti.
Cilji delovanja TOZD:
a)	na področju ekonomike — večji dohodek
b)	na področju tehnične funkcije
—	višja produktivnost
c)	na področju samoupravljanja
—	neposrednejše odločanje
d)	pa področju organizacije — združevanje vseh poslovnih funkcij.
Osnutek organizacijske sheme bodoče DO (možne so še dodatne korekture, saj je pričujoča shema le osnutek)
A TOZD
1.	Individualni poslovodni organ
2.	Tehnični sektor
2.1	operativna priprava dela
2.2	oddelek motnaže in opera-tive
2.3	priročna delavnica
2.4	oddelek obračuna
2.5	oddelek skladiščenja (komplet)
B DS (delovna skupnost)
1.	Individualni poslovodni organ
2.	Plansko-analitsko-organiza-cijska služba
3.	Kadrovsko-splošna služba
4.	Prodajno projektivna služba
4.1	vodstvo
4.2	oddelek za projektiranje (obdelava projektov)
4.3	prodaja
4.4	kalkulacije
4.5	nabava
5.	Tehnično-razvojna služba
5.1	pazvojni oddelek
5.2	tehnološka priprava dela
5.3.	regulacije
5.4.	defektoskopija
6.	Finančno-računovodska služba
Prikazan model je pripravljen za razpravo v obeh TOZD. Dokončni predlogi z upoštevanimi pripombami pa bodo izoblikovani po 26. 9. 1977, ko je predviden skupen sestanek komisij TOZD OV in TOZD PM z naslednjim dnevnim redom:
1. obravnava osnutkov progra-
mov in razvojnih načrtov posameznih TOZD
2.	Obravnava osnutkov organizacijske sheme bodoče DO
3.	obravnava osnutkov SS o združevanju v DO.
Pri točki 3 obravnava osnutkov SS o združevanju v DO opozarjamo na naslednje pomanjkljviosti:
svet ZK IMP je na svoji seji dne 19. 8. 1977 določil tudi datume za izdelavo osnutkov samoupravnih aktov (glej Glasnik št. 9-77), vendar pa do danes osnutka v TOZD še nismo dobili v obravnavo, kar nam onemogoča podrobnejšo izdelavo nalog in organizacijske sheme delovne skupnosti, kakor tudi izdelavo osnutka SS o združevanju v DO. Predsednik komisije za samoupravno organiziranost: POLJANŠEK inž. SAMO
SLOVO
00 MLADOSTI
Tokrat je neutrudna smrt odtrgala iz naše sredine učenca v gospodarstvu 3. letnika Toma NASTRANA.
Še ne poln življenja, si v cvetu svoje mladosti odšel za vedno od nas. Neusmiljena usoda in kruta resnica, da te ni več med nami, je odjeknila, kakor jek težkega kladiva. Vsi smo te poznali, veselega, nasmejanega, pripravljenega vedno pomagati, nismo mogli verjeti, da te je prerana smrt iztrgala iz naše sredine.
Po končanih počitnicah, kjer si se na igriščih brezskrbno podil za žogo, na morju, kjer si s plavanjem nabiral kondicijo za uspešnejše premagovanje težav na delovnem mestu, si nenadoma in brez slovesa omahnil, ugasnil si, kakor plamenček, ki ga utrne že rahel veter.
V TOZD TRAA si prišel pred dvema letoma, da se izučiš kovi-nostrugarskega poklica. Z zani-
manjem si sledil praktičnemu pouku na delovnem mestu, saj ti je bila zaupana že marsikatera samostojna naloga, ki si jo uspešno končal in bil ponosen nanjo. Poleg praktičnega dela si obiskoval tudi šolo za učence v gospodarstvu. Samo štirikrat ti je zazvonil šolski zvonec, ko je bila nit tvojega življenja pretrgana po nepremišljeni mladostni igrivosti. Tvoje mesto v šolski klopi je ostalo prazno, nemo in vprašujoče, zakaj takšna usoda. Nihče ne zna odgovoriti na to vprašanje, vemo samo to, da te ni več med nami in da čutimo neizmerno bolečino.
Tvojh zadnja pot, dne 12. 9. 1977 na Ljubljanskih Žalah, je priča, kako si bil priljubljen in spoštovan med svojimi vrstniki — mladinci in sodelavci.
Izrečene poslovilne besede, od mladinske organizacije terena in IMP TOZD TRAA, sošolcev III. c razreda iz Domžal in tov. Brede, sošolke iz osemletke, so dostojen in velik dokaz, da si bil spoštovan in priljubljen ne samo v kolektivu, ampak tudi med vrstniki na terenu.
Utiral si življenjsko pot, po kateri bi začel stopati samostojno, čez leto dni kot kvalificiran kofi-nostrugar. Vsa tvoja prizadevanja po ustvarjanju in graditvi lepše bodočnosti za mlado generacijo^ so ostala nedokončana. Tvoje delo v mladinski organizaciji bodo nadaljevali s takšnim veseljem, kot si ga ti opravljal.
Tvojim staršem in sestrici naše iskreno sožalje in v tolažbo zavest, da v nesreči niso sami. Tudi kolektiv IMP TOZD TRAA se zaveda, da je s teboj dragi Tomo, izgubil dobrega tovariša in sodelavca, zato te bomo ohranili v trajnem spominu.
• TOZD OGREVANJE - VODOVOD
LASTNA DEFEKTOSKOPSKA SLUŽBA
Želje, da bi ustanovili svojo defektoskopsko službo, so bile v TOZD OV prisotne že precej let. Plinovod pa je objekt, kjer so službo nujno potrebovali in tako je bila pot do uresničitve nekoliko lažja. V treh letošnjih mesecih — odkar obstoja, so posneli 2.500 radiogramov, kar pomeni, da so prekontrolirali prav toliko zvarov.
SNEMANJE ZVAROV
Delo defektoskopske službe je na prvi pogled enostavno. Snemajo zvare, razvijajo filme in ugotavljajo kvaliteto zvarov. So
Vodja defektoskopske službe TOZDOV Franc Paulin
pooblaščeni, da odločajo, katere zvare je treba popraviti in katere razrezati. Po popravilu je treba zvar obvezno še enkrat fotografirati.
Doslej je to delo v celoti opravljal Inštitut za metalne konstrukcije, ki je bil v glavnem zelo zaseden in večkrat ni mogel hitro posredovati. Zato so včasih morali monterji čakati tudi po nekaj dni. Prednost lastne defektoskopije je predvsem ta, da je vedno na voljo in da lahko kontrolo hitro opravi.
Franc Pavlin, vodja defektoskopske službe, pravi: »Naše delo ima svoje specifične nevarnosti. Zaščititi je treba osebje in okolje zaradi žarčenja. Dela vnaprej ne moremo planirati. En dan nas kličejo na več koncev, naslednji dan smo skoraj brez dela. Sedaj poskušamo, da bi delo predvideli za nekaj dni vnaprej. Število radiogramov, ki jih lahko en dan posnamemo, je odvisno od pripravljenosti in oddaljenosti gradbišča, težavnosti pristopa, vrste filmov in izvora, ki ga uporabljamo. Največ smo posneli 98 radiogramov v enem dnevu s slabim izvorom.«
Naj večje delo so doslej opravili na plinovodu, kjer je treba posneti vsak zvar. Ker je kontrola tu bolj stroga, je treba vsak zvar, ki ga je treba popraviti, šteti za slab. Pri ceveh 0 300 mm je to takoj meter dolg zvar, čeprav je bilo treba popravili samo centimeter ali dva. Vseeno je bil rezultat varjenja na plinovodu dober, saj je bilo treba popraviti 8,2 % zvarov. Francozi na magistralnem plinovodu morajo poprečno popraviti
TOZD OGREVANJE—VODOVOD
OBVESTILO
Obveščamo člane kolektiva, da bo dne 10. 10. 1977 od 14—16 ure v skladišču O. V., Vojkova 58, odprodaja odpisanih — delno uporabnih osnovnih sredstev, izločenega orodja in elektromotorjev.
5 % zvarov (delajo z izkušenimi varilci). Pri defektoskopski službi bo dobila osnovne podatke tudi varilska služba, ki bo spremljala formo varilcev.
SNEMALCI POD ZDRAVNIŠKOV KONTROLO
Trenutno zaposluje defekto-skopska služba tri snemalce, ki so bili prej vodovodni inštalaterji in so opravili tečaj za snemalce. »Dobro so se znašli in dobro opravljajo svoje delo, ki sicer ni fizično naporno, je pa odgovorno,« pravi tov. Paulin.
Zaradi nevarnosti sevanja so snemalci pod stalno zdravniško kontrolo. Vsak mesec jim izme-
rijo sprejeto dozo žarkov, ki doslej še nikoli ni dosegla mini-
malne dovoljene doze. Vsak nosi na obleki poseben dozimeter, ki beleži sprejete žarke.
VEDNO VEČJE POTREBE
Defektoskopska služba ima za svoje delo prikolico, kjer razvijajo filme in vodijo evidenco opravljenih snemanj. Posnetke zvarov morajo hraniti deset let. Izvor in aparature prevažajo v posebej za to opremljenem avtomobilu. »Srednjeročni plan predvideva, da bomo leta 1980 imeli tri ekipe s tremi defekto-skopi. Upam, da bomo plan tudi uresničili, potrebe po tej službi bodo čedalje večje,« pravi dipl. ing. Janez Trost, vodja oddelka za varilno tehniko in defektosko-pijo. Sedanja oprema službe, ki je delno uvožena, delno izdelana doma, je stala približno 450.000 din. O upravičenosti službe ni dvoma. Doslej nihče ni vodil evidence, koliko ur je bilo izgubljenih zaradi neposnetih zvarov, ki jih Institut ni mogel posneti. Delo defektoskopske službe je odvisno od zasedenosti varilcev. Kadar bodo lahko, bodo snemali tudi za druge TOZD IMP, doslej so že za TOZD PM Koper.
POHVALA
Delavski svet in Odbor za medsebojna razmerja TOZD OV Ljubljana izrekata
POHVALO
varilcu PETROVČIČ IVANU, ki dela na gradbišču srednje tlačne plinske mreže v Celju.
OBRAZLOŽITEV:
Delo na montaži plinovoda je naporno in po kvaliteti izredno zahtevno ter vezano na rok, ki ga ne smemo zamuditi.
Dne 28. 6.1977 se je tov. Petrovčič Ivan poškodoval pri delu z brusilnim strojem. Poškodba leve roke. Po opravljeni zdravstveni pomoči — šivanje rane, je tov. Petrovčič Ivan samoiniciativno nadaljeval z delom, čeravno je imel pravico do 100 % bolniškega staleža. Tudi zahtevo tehničnega sektorja, naj nastopi zdravljenje, je zavrnil, zavedajoč se nujnosti varilskih del na plinovodu v Celju ter vročevodu v Šoštanju. Delovno skupino ni zapustil tudi v času praznikov, t. j. od 2.7.1977 do 4.7.1977. S tem je dokazal svojo visoko delovno disciplino, popolni čut odgovornosti, pripadnost kolektivu ter neprecenljivo vrednoto tovarištva do sodelavcev.
Predsednik odbora za medsebojna
razmerja	_
TOZD OV	Predsednik DS TOZD OV
BRADAČ FRANC	Brajer Janez
Za prevoz izvora mora biti vozilo posebej opremljeno
Snemalca pripravljata aparate za snemanje zvara	Defektoskopska služba ima za svoje potrebe prikolico
# FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA OSEM MESECEV 1977
\ Real.	P 1 a i	1 v lo'*		I z v r ž	i t e v			I n	le k s	
	1977	£ mes.	avgust	8 mesecev	avgust 1977	8 mes. 1976	let.pl. (4:1)	U.u m. (4:2)	pLsgu. (5:3)	dm.l* (4:6
TOZD	1	2 .	T~	~T~	~T~	~5	7	8	9	lo
1. OV	3oo.ooo	171.7oo	29.6oo	18o.323.133	24.088.541	161.475.599	60	lo5	81	112
- ogrev.	236.000	135.ooo	23.3oo	145.. 775.382	19.944.4o9	119.108.626	62	lo3	86	122
- vodov	64.000	36.7oo	6.3oo	34.547.751	4.144.132	42.366.973	54	94	GB	81
2. KL	2o2.ooo	129.4oo	I6.800	15o.l62.572	18.99o.8ol	116.294.656	74	116	113	129
- mont.	94.ooo	60.300	7.8oo	67.474.436	8.6o9.127	56.210.388	72	112	llo	120
- proizv.	I08.000	69.1oo	9.000	82.688.136	lo.381.674	60.084.268	77	12o	115	138
3. PMI	257.000	13S.C12	28.32o	182.324.659	19.798.485	138.825.587	71	132	7o	131
- ogrev.	78.6oo	5o.289	6.524	lol.438.669	11.329.878	69.772.748	129	2o2	174	145
- vodov.	55.000	35.189	4.565	36.428.023	2.536.290	25.9ol.277	66	l-o 4	56	141
- klima	5o.6oo	32.374	4.2oo	3o.5o6.630	4.523.495	27.433.978	60	94	108	lil
- projekt	12.8oo	3.16o	l.o31	8.448.846	1.178.oo9	5.9o5.933	66	I04	114	145
- DDR	60.000	12.ooo	12.000	’ 5.5o5.491	230.813	9.811.651	9	■ 46	2	56
4. PM	I69.000	loS:000	I4.000	85.523.214	I8.480.688	91.285.244	51	79	132	94
- ogrev.	98.2oo	62.800	8. 2oo	49.936.8oo	12.7o6.932	57.719.972	51	3o	155	87
- vodov.	49.ooo	^1.4oo	4.000	21.232,86o	3.551.561	24.193.249	43	68	89	Si
- klima	15.600	9.9oo	1.3oo	9.329.o65	1.028.457	7.141.998	60	94	79	131
- projekt	6.2oo	3.9oo	5oo	5.024.489	1.193.738	2.23o.o25	81	129	239	225
5. EM	388.boo	243.700	32.3oo	255.513.814	31.610.392	238.480.660	66	lo3	98	lo]
-mont ,-i uro j .	343.6oo	219.8oo	28.-5oo	■ 234.515.751	28.294.lo4	221.309.271	68	lo7	99	I06
-Slov.K.	45.ooo	23.9oo	3.O00	20.998.063	3.316.288	17.171.389	47	73	87	122
6. BLISK	68.3oo	42.800	5.9oo	43.795.896	9.077.841	31.331.661	64	lo2	154	140
7. EKO	76.000	48.600	6.300	48.5o6.396	5.000.000	29.811.775	64	loo	79	165
8. DVIGALO	74.000	47.2oo	6.loo	45.073.249	3.6o8.195	22.7o4.oo9	61	95	59	199
9. TEN	I83.000	117.200	15.2oo	115.253.699	14.995.675	96.724.677	63	98	99	119
- jaki tok	I07.000	68.5oo	8.9oo	64.932.523	8.154.746	58.829.537	61	95	92	lil
- šibki tok	76.000	48.7oo	6.3oo	5o.321.176	6.840.929	37.895.140	66	lo3	lo9	152
lo. TRAA	22o.ooo	138.700	15.4oo	149.136.5o6	21.lo4.b76	I08.223.o73	68	I08	137	136
11. LSI	I48.000	93.ooo	13.000	97.552.77o	16.852.723	70.928.368	66	lo5	13o	138
12. TIC	86.000	5o.89o	7.49o	53.931.225	6.556.197	41.9o7.838	63	I06	88	129
13. SKIP	90.000	67.8oo	11.200	66.333.oll	6.075.316	36.714.834	74	98	54	131
14. PANONIJA	188.968	114.228	15.583	93.966.250	8.494.082	6o.769.ooo	5o	82	55	155
15. PB	33.ooo	21.000	2.7oo	19.615.81o	1.549.748	16.432.22o	59	93	57	119
16. ZAST	42.000	26.8oo	3.5oo	34.453.946	5.000.000	21.457.548	82	129	143	l61
17. DS	22.38o	14.600	2.4oo	12.o66.134	1.884.727	10.182.874	54	33	79	118
IB. INOZ-z	12.o6o	7.3oo	l.ooo	5.526.3o3	1.372.268	4.136.407	46	76	137	
’ IMP SFRJ	2.476.188	1.559.33o	212.793	1.620.851.519	212.5o7.lo2	1. 283.737.972	65	I04	loo	120
IMP skunaj .	2.548.248	1.57&.630	225.793	1.639.058.587	214.539.755	1.297.606.o3o	64	lo4	95	126
;-Xs<
NASI IZDELKI NA ZAGREBŠKEM VELE

t

'


	
s (desetih letih obstoja je letos zagrebški velesejem, ki je največja gospo; ka manifestacija pri nas, potolkel po številu razstavljalcev vse rekorde. ’ stalnimi razstavljale! je tudi naše podjetje. Tokrat priobčujemo troje posii. .)> naših izdelkov, v prihodnji številki pa bomo o jesenskem zagreb-škeii; i elesejmu obširneje poročali.
> sliki: zgoraj desno: Klimati — izdelek TOZD PMI Maribor; spodaj dt-i Pretvorniki — izdelek TOZD TEN; spodaj: Črpalke — izdelek TO DTRAA