Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
"...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Naš gmotni boj.
Ob tej priliki, ko so državni uradniki izjavili, da jim ni mogoče ob sedanji fiksni piači in spričo neznosne draginje in razmer, ki so nastale v Avstriji — več izhajati, ne bi škodovalo, če tudi mi pregledamo kompetente, ki so pripomogli k izboljšanju našega gmotnega stanja. Naj li mi, katerih plača se ne da meriti z uradniško, tudi pošljemo svoje prošnje in zahteve na centralno vlado ?
Pač to je bila in je še ena glavnih ovir na našem programu gmotnega boja, da nam ni ta boj enoten in skupen, ker se cepimo in delimo v tem na posamezne dežele in so nam pri tem deljena stremljenja in sredstva z ozirom na neenakost razmer posameznih dežel. Izku-šati je, da dobimo skupne smotre, ki bi nas lahko dovedli do uspeha. Vedno in povsod smo odvisni od razmer in v tem pogledu je v korist stanu neobhodno potrebno po-državljenje učiteljstva in nam napravlja tudi ta zahteva naš gmotni boj skupen in enoten. Zahteva podržavljenja učiteljstva in ureditev plač enako štirim nižjim činovnim razredom državnih uradnikov — ne bi vodila le slovenskih učiteljev do skupnega smotra, temveč združuje vse učitelje Avstrije v dosego enega cilja in enotnega dela.
če bi pa bilo podržavljenje Ijudskošol-skega učiteljstva ob sedanji konkurenčni nacionalni borbi v Avstriji tudi v korist narodom, to je pa drugo vprašanje. 0 podržavljenju ljudske šole — kot take — pa nam spričo početja države in vlade v srednjem šolstvu in v višjem šolstvu menda ni potreba posebej govoriti, ker s tem bi dobila vlada v roke le zopet nov politikum, ki bi ji služil kot koncesijsko sredstvo v nacionalni borbi v državni zbornici, s katerim bi lečila rane državne notranje politike.
Tako se moramo od teh vprašanj naše skupne gmotne borbe spustiti zopet na naš sedanji položaj v tem boju. In naravno je, da premotrujemo ta boj v naši centralni deželi, kjer je ljudskošolsko učiteljstvo v Avstriji najslabše plačano — „našo preiskreno ljubljeno domovino" — ki nam daje eksistenco, našo blaženo deželo Kranjsko.
Pred leti je že prosilo učiteljstvo za izboljšanje gmotnega stanja pri gospodarjih dežele, toda nihče tedaj še ni računal na to, da postane draginjsko vprašanje kdaj tako pereče kakor je ravno za uradništvo, t. j. za učiteljstvo, ki je danes odvisno le od svoje fiksna plače. In smatrale so se tedaj naše zahteve za pretirane. Krivda tedanjih voditeljev učiteljstva pa je, da se ni pričelo takrat, ko so bili vsi pogoji dani, z resno in stvarno opozicijo ic d» se ni pravočasno osiguralo koncesij in pravic za naše ddo in požrtvovalnost. Odkrito povedano, da še danes ne moremo odobravati tedanje taktike! Po shodu v „Mestnem Domu" v Ljubljani, na katerem se je zopet fiksiralo naše zahteve in naše stališče in šele na katerem se je povodom še drugih kompetentov pričelo z žal prepozno opozicijo; tedaj se je nam celo odrekalo pravice do zahteve plač nižjih činovnih razredov državnih uradnikov — in šele to nas je nekoliko iz-bistrilo.
Pot, ki jo od tedaj nadaljujemo, je edino prava, s katere ne smemo pod nobenim po-
gojem kreniti in naj se nam obetajo še take ugodnosti od te ali one strani. Neodvisno ko-rakajmo in delajmo naprej in se pri tem ne dajmo vezati! Tako bomo dosezali uspehe, se izkopali iz našega politiškega idealizma, in po naši osamosvojitvi nas ne bodo več nazivali za nezrele politike.
četudi se je politiški tok menjal vendar je ostal naš gmotni boj še vedno isti in naše zahteve iste.
Nekateri — idealno sodeči — tovariši so menili, da se bo potom Slomškove Zveze izboljšalo gmotno stanje učiteljstva, toda oni so pozabili, da hipni pojavi v Slomškovi Zvezi niso naravni pojavi in so le igra osebnega koristolovstva. Da Slomškova Zveza kot sestavina kristalnih značajev ni zmožna reševati take naloge kot je gmotni naš boj, to smo mi vedeli in videli že naprej, preden se je izvrši ves proces gmotnega boja po Slomškovi Zvezi in preden je nesrečno kapitulirala poizkušena opozicija na predzadnjem zborovanju Slomškove Zveze v Ljubljani; preden je ta opozicija in deputacija vzela po kravji kupčiji in po ko-ristolovstvu nekaterih voditeljev kaj žalostni konec in se izpremenila v žalostno sliko egoizma. Voditelji tedanje opozicije so dobro preračunali, kako bodo prišli — do lastne, osebne koristi. Saj pa tudi ni mogoče zahtevati od Slomškove Zveze, da bi zasledovala skupne smotre gmotnega izboljšanja, dokler se pod dičnim sadanjim predsedstvom rekrutira iz samih egoistiških elementov, ki iščejo le sebe in osebnih koristi in jim je to edini cilj, s katerim se zadovolju jejo, četudi na škodo skupnemu stremljenju po izboljšanju skupnega gmotnega stanja.
Večina Slomškove Zveze je slepo orodje v rokah nje voditeljev in je to najbolj pokazala ob priliki zborovanja, ko je poročilo o proti-glasovanju pri regulaciji učiteljskih plač od strani Jakliča in Eavnikarja nemo prezrla in celo akceptirala to protiglasovanje kot nekaj obsebi umljivega; dasi bi Slomškova Zveza ravno s tem, če bi ob tej priliki primerno oponirala svojima voditeljema, si pridobila ugled in bi se pričelo poleg tega resno z njo računati. V tem momentu bi pa pridobila tudi simpatije marsikaterega učitelja in bi dobila morebiti več novih pristašev, kakor pa s tem, da je vkljub tem dejstvom imenovala Jakliča — častnim članom.
Znaciba poteza v boju za gmotno izboljšanje stanja učiteljstva in SI Zv. je pa tudi to, da zna predsednik Jaklič tako izborno pomiriti razburjene elemente pri zborovanjih in jih zna odvrniti od njih radikalnih zahtev z obljubami in če to ne gre, s tem, da zamaši voditeljem upornikov usta s kako službo ali s čim drugim.
Tako se na račun celote okoriščajo le nekateri, ki se silijo v ospredje, da imajo korist ,od Slomškove Zveze, n. pr.: Jeglič, Simon, Ravnikar, Jaklič, Smrdelj; drugim pa v posameznih slučajih le z malim postrežejo. Najznačilnejša poteza Slomškove Zveze je, da se v korist nekaternikov podvrača koristi celo-kupnosti. Tako n. pr. je žrtvoval Ravnikar za poslanski sedež in mesto deželnega odborništva in nadučiteljsko mesto na Viču — gmotno izboljšanje vsega kranjskega učiteljstva. Jaklič je za časti drž. in dež. poslanstva izdal splošne koristi učiteljstva in je pripravljen vsak čas
zatajiti učiteljski stan. Simon ki je jako obdeloval in silil v „Slovenskem Učitelju" in drugje glede regulacije plač, so zamašili usta z začasnim okr. šol. nadzorništvom. In katehetu Cadežu, ki je po „Slov. Učit." v kompaniji s Simonom in drugje že z nadležnostjo obdeloval dr. Lampeta in druge klerikalne poslance za regulacijo plač, so zamašili usta s tem, da so ga v štatusu čez desetico pomaknili naprej na račun posvetnega učiteljstva. Splošno pa lahko vsakdo opazi, da so ravno kateheti oni uničujoči element v Slomškovi Zvezi, ki onemo-gočujejo še tisto malo lastne volje Slomškove Zveze in delajo vse le v svojo korist in na lastno pest na škodo posvetnemu učiteljstvu. Bregar je kapituliral s svojimi izvajanji in stališčem, ki ga je zastopal pri preosnovi deželnega šolskega zakona pri obravnavi na Brezjah, in sicer kapituliral v korist sebi, da bi dobil nadučiteljsko mesto v Spodnji Šiški.
Ta kapitulacija je pa tudi hkrati kapitulacija večine Slomškove Zveze in je hkrati tudi karakteristična poteza voditeljev Slomškove Zveze in blamaža za sklepe Slomškove Zveze, ker sta voditelja Slomškove Zveze v deželnem zboru zastopala ravno diametralno nasprotno stališče o preosnovi deželnega šolskega zakona, nego so to označevali sklepi na Brezjah, ki so bili pod predsedstvom Jakliča enoglasno sprejeti. Voditelja Slomškove Zveze sta pa podvrgla celokupne koristi in sklepe Slomškove Zveze lastnim koristim in koristim nekaternikov, ki se iz koristolovstva silijo v ospredje. In tudi za ta čin se niso niti zmenili Slomškarji na letošnjem zborovanju in so s tem iznova dokazali, da masa Slomškove Zveze služi kot slepo orodje voditeljem in nekater-nikom, ki se izkušajo na njen račun okoristiti.
Ni čuda, da so poslanci spričo takih dejstev nehali resno računati z učiteljstvom, ker tudi pri njih je imelo napredno učiteljstvo več ugleda nego ono v Slomškovi Zvezi in so tudi klerikalni poslanci resno se sprijaznevali z njih zahtevami.
V klubu deželnih klerikalnih poslancev se je že resno računalo in mislilo na regulacijo učiteljskih plač, če bi Slomškarji in njih zastopniki se sami ne napravili nevredne upoštevanja. D r. Kr e k je v klubu odločno zavzemal stališče, da naj se izvrši regulacija, ker se mora itak nekoč izvršiti in „da bode vsaj preje mir." P r o f. J a r c si je stavil kot predpogoj za regulacijo to, da vlada v polni meri predloži novi dež. šol. zakon v sankcijo, in da se na podlagi tega za vse določbe tako-rekoč primora vlado predložiti zakon v sankcijo, najsibo že tak ali tak. D r. L a m p e je pa stal še vedno na finančnem stališču in si je hotel na ta način pridobiti nov dokaz za potrebo saniranja deželnih financ.
Nekateri delajo nas krive, češ, da smo protestirali proti novemu šolskemu zakonu. Gospoda, menda ga razen Slomškarjev ne dojite razsodnega človeka, ki bi mirno pustil teptati lastne pravice. Da bi se učitelje kar tratkomalo izključilo iz šolskih korporacij, da te ostanejo na ta način brez kontrole od učiteljske strani, tega menda ne bi prenesel mirno noben stan, še posebe ne, če so mu pravice zastopstva podane po državnem zakonu. Naša
stanovska čast in dolžnost čuvati pravice stanu nam je to velevala, ne pa da smo mi s tem odrekali zastopstvo kakemu drugemu stanu, ker naši protesti na ministrstvo so se dobesedno enako glasili, kakor so bili natisnjeni v našem stanovskem glasilu in protestirajo le proti kra-čenju pravic učiteljstva in ne proti zastopstvu kmetiškega stanu v šolskih korporacijah. Toliko razuma pa imamo, gospodje, da se ne bomo s slepoto še sami udarjali!
Tako smo s posredovalnimi sredstvi v našem gmotnem boju pri kraju in prehajamo k drugim kompetentom in sredstvom v našem gmotnem boju.
Nemški klerikalni učitelji na Dunaju so se posvetovali o tem, da bi pričeli s pasivno rezistenco. Ha, ha! Pasivna rezistenca pri nas! Komu bi bolj ustregli s tem nego klerikalnim poslancem, ki bi imeli s tem v rokah imenitno sredstvo za hujskanje zoper „uporno in leno" napredno učiteljstvo, „ki je izdajica, nevrednega ljudskega denarja". Pri naših klerikalcih ni misliti na pasivno rezistenco, ker oni sodijo šolska vprašanja s politiškega stališča, kakor jih je to presojala pred njimi napredna stranka. Njim ni za uspehe šole in bi jim bili neuspehi le dobrodošli. Se manj pa, da bi zgeaili s pasivno rezistenco našo slavno c. kr. deželno vlado, zakaj tudi nji ni do uspehov šole, kar je že neštetokrat dokazala, tudi njej je šola koncesijsko sredstvo — politikum. Sicer pa, saj je ravno vlada ona ljubica politiških strank, ki služi politiškim strankam v nemoralno izrabljanje, o čemer nam najjasnejo sliko nudi naša demoralizacija v šolstvu.
Če naše vlade ne ¡zbistri to, da je vedno občutneje pomanjkanje moških učnih oseb na Kranjskem in da nam po sedanjem pristopanju k učiteljskemu stanu ni upati boljšega; če je ne izbistri to, da se vsi boljši in mlajši učitelji izseljujejo danes v vedno naraščajočem številu iz Kranjske na Štajersko, Goriško, Trst itd. v druge službe; če je ne izbistri vedno žalostnejša slika našega šolstva in vedno bednejši, da, skoro do skrajnosti obupen položaj učiteljstva — potem je nobena reč več ne spravi in ne odpravi od strankarske uslužnosti.
0 opoziciji pri deželnih in okrajnih učiteljskih konferencah nam menda ni potreba govoriti; saj se poznamo!
Tako dobimo še eno vejico, t. j. abstinenca pri narodno prosvetnem delu. — Ravno nasprotno 1 Nikogar ni, ki bi precenjeval naše zahteve s stanovskega ali šolskega stališča, temveč vse stranke ga presojajo izključno s politiškega stališča, da, še celo vlada se je oprijela tega načela. In v tem momentu tudi mi nismo dolžni več stati izključno na tem stališču, ker bili smo prepošteni! V tem momentu nam ni več računati s poslanci, temveč nam je pričeti delovati na politiškem polju, ker le s tem računajo klerikalni poslanci in računa naša slavna vlada.
Poleg kulturnega in prosvetnega dela nam bo potreba poseči direktno v politiko in poli-tiško delovanje, ker drugače se itak ne bo upoštevalo naših zahtev. Politiško pričeti buditi ljudstvo, ne oziraje se na politiške stranke in meščanske sloje — to bi morebiti zgenilo naše ljudske poslance in dosedanje voditelje!
Poleg tega nam pa stanovska osamosvojitev in izključno in edina stanovska politika ostaja še kot najsigurneje in n a j -gotovejše sredstvo — toda ne samo na Kranjskem, ampak povsod, kjer prevladuje čuvstvo skupnosti nad separatizmom!
Naši šolski zakoni.
Članek iz Istre.
Pod tem naslovom smo mislili pojasnjevati še druge razmere, ki izvirajo iz vršenja ali nevršenja raznih §§ šolskih zakonov, a v „Edinosti" od 16. okt. t. 1. se je zaletel v našega dopisnika Nis Vodoran III. Upamo, da nam bodo oprostili cenjeni čitatelji, ako pregovorimo na naslov Nisa Vodorana III. nekoliko besed.
Nis Vodoran III. hoče dokazati, da je pisal naš dopisnik protislovja, a če bi bil bral pazljivo naš dopis, bi bil videl, da naš dopisnik ni v protislovju. On je natanko rekel, 'da kraj ni šol. sveti do danes niso toliko preudarili in premisli, da bi vsaj približno znali povedati znesek od m*.
Vidite, da to ni protislovje § 18. deželnega šolskega zakona z dne 80. marca 1870, št. 20. Očito je, da kakor hitro je potreba upoštevati situacijo poslopja, bo okrajni šol. svet povpraševal za mnenje krajni šol. svet in ta bi moral tudi o tem premisliti in preudariti. Tega ni naredil, ker drugače bi bil zasledil, da na eni šoli plačuje 66 h, na drugi le 24 h od m8, in vendar se je trdilo, da sta ravno ti dve šoli v enakih razmerah.
Ako je neka avtoriteta, ki je dolžna pri-skrbovati kraje s pitno vodo. kako pride Nis Vodoran III. do zaključka, da mora učiteljstvo trpeti škodo in biti prikrajšano na tem, kar mu je po zakonu določeno? Vemo pa, da kraj. šolski svet oskrbuje nekatera poslopja z vodo, vemo, da plačuje celo odškodnino za vodo. Zakaj ni vedel Nis Vodoran III. pri teh za to avtoriteto? Povemo mu, da le zato, ker je mislil natrositi s to avtoriteto peska v oči, da bi lažje napadal našega dopisnika. Ponesrečilo se mu je tudi to in dokazal je neko pristra-ncst, da ne rečemo kaj hujšega.
Glede potrjevanja načrtov opozarjamo na 8. toč. § 14. dež. šol. zakona z dne 5. junija 1908, ki se glasi: „Ako bi t sedaj obsto-jajočih šolskih poslopjih ne bili pripravljeni vsi gori navedeni prostori (lokali), pristoji do-tični učiteljski osebi razmerna odškodnina v denarju".
Iz tega je razvidno, da je potrjevalec načrtov pr.st ali gleda na število prostorov ali ne. On si lahko misli, občina hoče imeti taka stanovanja in je zadovoljna za manjkajoče prostore plačevati razmerno odškodnino v denarju. Ker se ni potrudil Nis Vodoran III., da bi bil pogledal tozadevni zakon, ae je zeletel tudi v tem.
Trdi pa dalje, da naš dopisnik molči o tem, ker so učitelju na razpolago poleg priti-kajočih še nepritikajoči prostori, kar da je slučajno ravno pri našem dopisniku.
Prvi del te trditve podpira le našo trditev, da so krajni šolski sveti pristranski, ker mi ne vemo vzroka, zakaj bi morala biti prikrajšana neka učna oseba, ako ima druga več kot ji zakon določuje ? Drugi del trditve, namreč da ima naš dopisnik več kot mu zakon določuje, je pa nesresničen.
Naš dopisnik ima stanovanje, obstoječe iz 2 sob, 2 sobic, ker prostor, ki je šest m dolg, a ni niti toliko širok, da bi se moglo postaviti počez postelja r njem, ne moremo imenovati sobo; dalje kuhinje, kleti in podstrešja. Ako bi Nis Vodoran III. pogledal v kuhinjo, kadar burja piha, bi se prepričal, da je v tej nekaj, kar res ni našemu dopisniku po zakonu dolbčeno; namreč štedilnik je tako napravljen, d* prihaja iz njega ob burji polno dimi.
Tb pa res ni določeno po nobenem zakonu, da mora imeti naš dopisnik dim v stanovanju. tfo bi imel popraviti podjetnik, ki je stavil poslopje, in vendar krajni šol. svet niti ne gane, da bi podjetniku naročil', naj v kratkem popravi. Sicer ptf je ves ta štedilnik tak, da bi mu Nemec ne rekel „Sparherd" pač pa „Zehrherd".
Klet je res takšna, da bodo tri iz nje, ko jo krajni šolski svet primerno razdeli, a dokler tega tii, je le eni. Najbrž misli Nis Vodoran III., da postrešje ne pritiče našemu
dopisniku, a če to ne pritiče, pritiče k šol. poslopju gotovo drvarnica, ker tega vendar ne more nihče zahtevati, da bi učiteljstvo svoja drago plačana drva puščalo takorekoč na cesti.
Mi vemo, če bi bilo poslopje brez po-strešja, a bi imelo drvarnico, da bi bilo s tem našemu dopisniku mnogo bolje ustreženo, ker ne bilo bi mu potreba spravljati drva po 58 stopnicah v podstrešje.
Bavnotako se stavi k poslopjem, ki imajo po kuhinjah le male štedilnike, tudi takozvana „žehtnica", a tudi te ni pri tem poslopju. In sedaj Nis Vodoran III.; povejte pa Vi, kaj ima naš dopisnik, kar mu ne pritiče? Vedeli ste že naprej, da so Vaše trditve ničeve, zato ste tudi sami povedali, da ne boste odgovarjali.
Nis Vodoran III. očita našemu dopisniku njegovo minolost, a mu povemo, da je našega dopisnika minolost taka, da si ni še nikjer zaprl vrat tako, da bi se ne smel povrniti tja, kjer je bil. Mogoče bi se Vi ozirali na kake podle govorice, ker vemo, da vsak človek ima prijatelje in sovražnike, a če bi mi upoštevali take govorice o Nis Vodoranu III., bi se nabralo mnogo hujših kot o našem dopisniku.
Tudi vemo, da ni noben človek sam od sebe in zato priznavamo, da če bi ne bili hoteli gotovi krogi, bi ne bil naš dopisnik tam, kjer je; zakaj sam se je tega branil, a prepričani smo tudi, da bi ne bil Nis Vodoran to, kar je, ako bi ne bili hoteli gotovi krogi.
Posebno se je urezal Nis Vodoran III., ko trdi, da je naš dopisnik izmed onih, ki bi radi, da bi se spravilo krajni šolski svet pod ničlo, da bi potem ložje paševali.
Povemo mu le, da je oni član odseka, ki noče, da bi se spravilo kraj ne šolske svete, na ničlo, ravno naš dopisnik, čudno je tudi, da se Nis Vodoran III. poteza za svobodo učiteljic, ki jim je nihče ne krati, ker ako bi se jim jo kratilo, bi se pritožile kje drugje in ne pri njem.
Vendar povemo pa, da bi nikdar ne dobile take svobode, da bi smele delati ponočno družbo različnim pivcem po gostilnah, ker Nis Vodoran III. bi bil prvi, ki bi napadal, ako bi se dovolilo to, kot je že napadal zaradi neke častne straže.
Kar se tiče vršenja hišnega reda, ne briga njega čisto nič in bolje bi bilo, da bi poskrbel, da bi v njegovi hiši bil kakšni red.
Trditev, da je v v?akem krajnem šol. svetu po en zastopnik učiteljstva, je resnična, a da se bo ta izpostavljal takim osebnim napadom, gotovo se ne ljubi vsakemu.
G. Nis Vodoran III., dajte naš dopis in Vaš dopis v „Edinosti" od 16. oktobra t. I. pametnemu, razumnemu in nepristranskemu človeku, da ju prečita iu vprašajte ga, naj Vam pove kdo je osebni napadalec, pa boste slišali svojo obsodbo.
Tudi podtikati znate. Mi nismo nikdar trdili, da krajni šol. sveti nimajo vinarja za šolstvo, pač pa smo rekli, da ne bo dobrega šolstva, dokler bo krajni šol. svet poslušal može, ki nimajo vinarja za slovensko šolstvo, a so pripravljen igl as o-* a t i za italijansko šolo. S tem Vendar še nismo rekli, da nima krajni šolski svet vinarja za šolstvo.
Nočemo Nis Vodoranu III. na vsako odgovarjati, ker že tako smo predolgi, vendar moramo še pred koncem povedati, da če pozna istrsko učiteljstvo našega dopisnika za dlako-cepca, kot hočete Vi; ve tudi, koliko je ravno to dlakocepstvo koristilo učiteljstvu in sploh ljudskemu šolstvu. Ako bi znali Vi tako dlake cepiti, bili bi gotovo jako ponosni.
Tako smo, upamo, dokazali, da se je Nis Vodaran III. le zaletel v našega dopisniki in res bi bilo bolje, da bi v prihodnje namesto takih dopisov pisal kaj drugega, da bi ne dbbival brezpotrebnih pogonov.
„Edinosti" se čudimo, ker je priobčila te osebnosti, ko se mnogokrat pritožuje, da nima prostora za koristnejše zadeve.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonoino naložim, t pomoi 1« «ebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani
registroTan» »»drug» i omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra IC 254 280*41.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od 7.2.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Klerikalna slika v pravi luči.
Kakor je našim čitateljem znano iz dnevnega časopisja, je za izpraznjeni državnozborski mandat v novomeškem metliškem in črnomeljskem sodnem okraju kandidiral tovariš E. Gangl, ki je v volilnem boju seveda ostal v manjšini proti klerikalnemu profesorju Jarcu.
Ker je tudi Gangl avstrijski državljan z vsemi pravicami in dolžnostmi, ima pravico kandidirati kakor vsak drugi, to tembolj, ker so ga k temu z vso odločnostjo prigovarjali njegovi belokranjski rojaki.
Ta volilni boj, ki ga še nismo imeli strastnejšega, je z občudovanja vredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vodil kandidat Gangl večinoma sam. Vso dolenjsko stran je dvignil iz motrila in zbudil speče, da so začeli — misliti. To je moralni uspeh tega boja.
Našim čitateljem je znano, da nismo Ganglove kandidature v svojem listu omenili niti z besedico, in sicer namenoma ne I Nismo hoteli v sedanjih žalostnih časih siliti učiteljstva v volilni boj. Gangl je celo pisal — kakor smo poučeni — muogim tovarišem, da bi bilo v sedanjih časih brezmiselno zahtevati od kogarkoli izmed našega stanu, da se aktivno udeleži volilne borbe. Tako se je tudi zgodilo! Učiteljstvo je ostalo pasivno, in prav je tako!
Vendar je imel „Slovenec" drzno čelo, da je v svoji sobotni številki vehementno udaril po Ganglu, češ, on jesedaj kriv, da se zaradi njegove kandidature ne uresniči— regulacija učiteljskih plači Seveda, eden mora biti kriv, če nihče drugi ne, pa Gangl! O brez-miselnosti te trditve se nam ne zdi potrebno razpravljati: neumnost je tako velika, da bije sama sebe po puhli glavi. Se nikdar nismo čuli, da bi se regulacija učiteljskih plač ne izvršila zaradi kandidature tega in tega državljana Navadno so bile vzrok slabe deželne finance, na Kranjskem poleg tega še klerikalna ljubezen do šole, saj je ravno Gangl v deželnem zboru kranjskem izkopal s predlogom o uvedbi kulturnega davka potrebno pokritje. A vendar je Gangl kriv, da se ne regulirajo naše plače!
Ta čudovita „Slovenčeva" logika je oplazila tudi nekoga, ki je oddal dne 24. t. m. na progi Kranj-Tržič pismo, naslovljeno na Gangla. To pismo, zrcalo klerikalne olike, se glasi doslovno tako-le:
M. T. F.
Živio! slavnemu, propalemu državnemu poslancu!!
Ali si zdaj sit ?! Triller se je v zbornici zaletaval nekaj v jeruzalemske romarje, češ, da zapravljajo denar. Kaj pa ti, ali ga nisi za volitve zapravljal še bolj po neumnem!
Oni imajo od romanja vsaj nekaj, ti pa od sto in sto pisanih plakatov čisto nič — pač — veliko blamažo.
Škodoval si sebi, povrhu pa tudi vsemu kranjskemu učiteljstvu. Zbog tvojega in tvojih trabantov rovanja smo — kakor se kaže — od regulacije plač zopet par sto km bolj oddaljeni. Ni zameriti poslancem S. L. S., da se za regulacijo nikakor ne morejo ogrevati. Tebi seveda te nič ne škoduje.
Toda misliš, da smo drugi tudi vsak dan pečenke siti, kakor si je ti?! Ti si prokleti kozel, ki pomagaš regulacijo le ovirati. Sedaj nam reguliraj sam, če moreš! Sicer si pa en osel, političen otrok, ki se upaš iti v boj proti Jarcu. Kje so zdaj tiste stotine rok, ki so se na vsakem tvojem volilnem shodu vzdigovale ? Kje so! V tiskarni lažnjivega „Slov. Naroda". Ti in tvoji somišljeniki ste cokle regulacij. Čim preje vas vzame hudič, boljša bo konstelacija regulacije. Si-li tako neumen, da misliš, da bo slov. ljudstvo dovolilo zboljšanje svojim največjim nasprotnikom!!
Kaj boš ti storil s človekom, ki te bo psoval? Ali ga boš pogostil zato! Mislim, da ne! Vendar upam, da se liberalni poslanci pač ne bodo ozirali na par brezverskih hujskačev, ki imajo za svojega patrona Ferrerja. Bodo že prišli še boljši časi za nas brez vas!
Servus, propali državni posranec!
Bivši liberalni učitelj na Gorenjskem.
Priobčujemo to pismo brez komentarja! Izrekamo samo mnenje, da se nam zdi skoro nemogoče — da bi mogel biti sploh kak slovenski učitelj tako neskončno neumen in
tako brezprimerno sirov. Morda je izlegel kdo drugi to kukavičje jajce, da tako vrže s predrzno roko pest blata na našo čast. To blato pa naj pade nanj nazaj in ga naj krije do konca dni! _ _
Interesantna razsodba administrativnega sodišča z ozirom na celibat učiteljic.
Na Nižjem Avstrijskem se je neka učiteljica omožila in ker je zaradi tega morala zapustiti službo, je prosila za odpravnino na podlagi § 85. deželnega zakona, ki določa dobesedno :
»Učiteljice, ki zapuste svojo službo zaradi poroke po petletnem službovanju, dobe odpravnino enako celoletni plači zadnjega službenega leta."
Šolska oblast je prošnjo odbila z motivacijo, da ima gori omenjena določba pravo moč le v tistem slučaju, če je učiteljica n a-stopila s 1 u ž b o, ko je že v e 1 j a 1 a ista določba. Torej vse tiste učiteljice, ki so službovale na Nižjem Avstrijskem prej nego so uvedli § 85. d. z., n i m a j o pravice do odpravnine, ker niso vezane na celibat in ker jih zakon ne a i i i, da zapuste službovanje. Tako so vsaj razložili stvar magistratu pri šolskem svetu. Po takem umevanju § 85. so tedaj mlajše učiteljice primorane zapustiti službo, kakor hitro se omože in zato imajo pravico do odpravnine, a starejše bi lahko ostale v službi tudi po poroki in bi ne imele pravice do odpravnine, ako bi se tudi odpovedale kot žene učiteljskemu stanu. To je vsekakor prava babilonska zmešnjava, pri kateri bi trpele toliko mlajše kakor starejše učiteljice. Pod istimi pogoji, t. j. ako je poročena in zapusti službo, bi imela tedaj pravico do odpravnine le mlajša učiteljica nikakor pa ne starejša. Če bi pa mlajša hotela službovati naprej še po poroki, bi tega ne m o g 1 a, ker to je reservirano samo za starejše učiteljice, ki so službovale že prej, nego je stopil v veljavo § 85. d. z. To je pravi kaos, v katerem se človek slabo izpozna in ki dela učiteljicam nove sitnosti in nadlege.
Na priziv gori omenjene učiteljice, da se ji da odpravnina, pa je administrativno sodišče razsodilo, da se ugodi prizivu, in učiteljica bo tedaj dobila svojo enoletno odpravnino.
Motivirana je razsodba, da velja § 85. za vse mlajše in starejše učiteljice.
Omenja še na koncu, da bi se z napačno interpretacijo § 85. postopalo mnogo strožje s starejšimi nego z mlajšimi učiteljicami, ker sta ali zakon ali izvrševanje službe po deželnem zakoniku prepovedana. Opozoril sem na ta interesantni slučaj, da lahko razvidimo, da se v kljub vsem živim in mrtvim paragrafom vendar popolnoma ne zna, pri čem smo!
I—m.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za celjski okraj
zboruje v nedeljo, dne 6. novembra t. I, v deški okoliški šoli:
Dnevni red:
1.	Važnost življenskega zavarovanja v narodno-gospodarskem pogledu ter učiteljsko socialnem oziru.
2.	Važne društvene zadeve.
3.	Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga.
4.	Odgovor na doposlana vprašanja.
5.	Predlogi in nasveti.
Začetek točno ob 10. uri. Cenjene društvenice in društvenike prosim: 1. Kliče nas potreba, zato pridite vsi! 2. Pridite točno! 3. Ukrenite tako, da boste vztrajali do konca zborovanja.
Da boste vsi uvaževali ta klic pričakuje F r. B r i n a r , t. č. predsednik.
Učiteljsko drnštro za svetolenartskt okraj zboruje v četrtek, 3. listopada t. 1., ob pol enajstih v šoli pri Sv. Trojici v SI. gor. s tem vzporedom:,
1. Zapisnik.
1 Dopisi.
3.	„Razmerje med zgodovino slov. naroda in slov. učiteljstvom", podava tov. M. Perger — Št. Jur v SI. gor,
4.	Skupni pogovor o jako važnem dopisu štaj. „Lehrerbunda".
5.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi s kolegi-alnim pozdravom
—r— lz Litije. Ob priliki zborovanja našega učiteljskega društva v letošnjih velikih počitnicah v Šmartnem pri Litiji je predaval o otroškem varstvu in o skrbi za zanemarjeno šolsko mladino veščak na tem polju, gospod sodni svetnik Milčinski iz Ljubljane. Govor, ki je trajal nad 1 uro, je bil tako znamenit, popoln, prepričevalen, da je naravnost očaral vse navzoče v lepem številu zbrano učiteljstvo. Strokovnjak je obširno govoril o nalogi učiteljstva pri vzgoji otrok in nam polagal na srce, posvečati vso skrb za zanemarjeno deco. Vsi smo bili ene misli, da nam treba iti s podvojeno silo na delo, vsi smo sklenili s skrbnim očesom gledati in opazovati zlasti tiste otroke, ki so pokvarjeni in ki je zaradi njih nravnega vedenja želeti, da se jih odtegne domačemu vplivu in se jih nastavi kje drugod. To dolžnost nam nalaga tudi § 216. def. š. i. u. r., ki zahteva, da bodi varstvo otrok stalna posvetovalna točka pri mesečnih učiteljskih konferencah. Skrb, ki se nam nalaga, ni ravno lahka, in pokazale se bodo tupatam težkoče, a je vendar občekoristno in plemenito delo. Saj je zavest, da si rešil, le enega pokvarjenca, vendarle lepa. Tudi v težkih časih, v katerih živimo, se ne smemo otresti idealizma. Naš trud v prid pokvarjenih otrok bi bil v danih okoliščinah dostikrat zaman, če bi ne imeli na Kranjskem v vseh okrajih dobro in celo izvrstno delujočih društev za varstvo otrok in mladinsko skrb. Ta društva si žele stika s šolo in bodo podpirala stremljenja delujočega učiteljstva. Tu iščite, tovariši, pomoči in prejeli jo boste. Naravnost vzorno in izpudbadno deluje ljubljansko društvo za varstvo otrok, čegar duša je gospod svetnik Milčinski. Ako želi kateri tovarišev od nje kakršnegakoli pojasnila v tej zadevi, naj se nanj zaupno obrne. Iz letnih poročil omenjenega društva je spoznati, koliko dobrega in koristnega je že storilo v korist in v dobrobit pokvarjenih otrok. Veliko otrok se je zopet vrnilo na pravo pot. Želim, iskreno želim, da bi tudi društvo za varstvo otrok za sodni okraj Litija, ki mu predseduje sedaj moja malenkost, moglo v tem zmislu delovati. Vabim toraj vse cenjene tovariše tega sodnega okraja, da blagovolite v mesečnih konferencah vsestransko razpravljati zlasti o onih otrokih, ki je zarsdi njih nravnega vedenja želeti, da se jih nastavi kje drugod. Tovariši voditelji naj mi pošljejo prepis sejnega zapisnika z vsemi tozadevnimi predlogi. Društvo bo v svoji seji razpravljalo o predlogih in bo potrebno ukrenilo. Opozarjam, da si društvo prizadeva pridobiti dobrih in zanesljivih gospodarjev, ki bi pod primernimi pogoji sprejemali v svoje varstvo pokvarjene in zanemarjene otroke. Oni gospodarji, ki se zavežejo prevzeti v oskrb take otroke, prejmejo od društva tozadevna pravila, po katerih se jim bo ravnati. C. kr. okrajno sodišče v Litiji bo v vseh zadevah društvo podpiralo. Stvar učiteljstva je, da se resno poprime tega dela. Ako kateri tovariš želi tudi od mene kakega pojasnila, sem vsak čas na razpolago in le vesel bom, če bom mogel velikokrat odgovarjati. Na delo torej, tovariši 1
B. A n d o 1 j š e k.
—r— Nagrobni spomenik pokojni učiteljici L Hacinovi odkrije v Velesovem pri Kranju dne 3. novembra 1910 „Radovljiško okrajno učit. društvo. — Odhod iz Kranja ob 1li na 10. z vozovi. Ob % 11. sv. maša zadu-šnica potem odkritje. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Op. Koleginje, oziroma kolegi, ki se udeleže odkritja, smejo nadomestiti pouk v ponavlj. šoli, ki odpade na ta dan, dne 6. aprila. Kdor se misli udeležiti odkritja, naj naznani tovari-šici Pogačnikovi — Ribno, da ve naročiti primerno število voz.
> /Štajerske vesti.
Društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermark»" naznanja, da je smrt zopet ugrabila dvä čliHI in sicer sta umrla: dne 4. septembra Josip Kaibitsch in 16. oktobra Fran Eber. Do konca novembra je za ta 85. in 86. smrtni slučaj vplačati 4 K.
Odbor.
Goriške vesti.
—g— Poroka. Anton F a k i n, nad učitelj v Kostanjevici, se je poročil dne 20 vinotoka 1910. z g. Marico Cmlgojevo iz Dobra-velj pri Cesti — sv. Križu in je daroval v odkup poročnih baznanil 5 K šol. družbi svetega Cirili in Metoda. Obilo sreče in posnemalčev'
—g— Iz komenskega okraja nam pišejo: Hudi časi pretijo tudi nam kraškim učiteljem zaradi bodočpga klerikalnega vladanja v našem okraju. Ce pomislimo, da v večimi občin zmagujejo klerikalci ter se nastavljajo župani, diktirani od fanatičnih duhovnikov, ki so največji sovražniki naprednega učiteljstva bo kmalu ves okr. šol. svet v klerikalnih rokah Bližajo se volitve okr. šol. sveta, a to prezre in je prezrl marsikateri tovariš bodisi vedoma ali nevedoma. Pripisovali si bomo sami sebi svojo mlačnost. Mnogo je tovarišev, ki se ne zavedajo tega ter vlečejo na vse vetrove. Seda, je naprednjak, sedaj klerikalec in tako premi
nja svojo barvo kakor kameleon; in to zaradi tega, ker se noče zameriti ljudstvu obojega mišljenja. Toda ne premisli, da tako postopanje od dne do dne spoznava ljudstvo, tu si s tem še več sovraštva nakoplje, kakor da bi bil to, kar mu veleva vest in kar je v interesu stanu. Tako postopanje nekatarih tovarišev jemlje ugled učit. stanu. Verjetno je, da ne morejo drugače postopati, ali na take tovariše ne moremo zidati. V slučaju ustanovitve Slomškarije, car bo lahko mogoče ob prihodnjem klerikalnem okr. šol. svetu, jih pripade gotovo kakih 20 %. Tega je krivo tudi nekoliko uč. društvo, oziroma njega odbor. Oni (odbor) ne mislijo nič v prihodnost ter delajo po enem in istem receptu, kakor sedaj 20 let. Na zborovanjih se vršijo le suha predavanja, ki so malo ali nič vredna za učiteljstvo. Kam jadramo? Pomisliti moramo, da naši sovražniki — duhovniki — jridejo iz semenišča kot izvrstni politiki ter znajo že prvi dan svoje službe nastopati za svoj dobrobit, kar je pri učitelju novincu ravno nasprotno. če si ne more kot učiteljiščnik pridobiti politiškega znanja, je dolžnost učit. društva, da mladega učitelja dovede do tega. Sele s tem bo društvo imelo prave ude. Kje je vzrok, da se zborovanj udeležuje premajhno število udov? Zadnje zborovanje se je vršilo v Ses-Ijanu ob železnici na periferiji okraja — na spodnjem krasu. Odbor dobro ve, da tovariši spod. Krasa nimajo železnice ter so oddaljeni 3 do 4 ure. Zaradi oddaljenosti se jih je jako malo odzvalo povabilu. Zakaj ne bi odbor upošteval svojih tovarišev spodnjega Krasa ter priredil po tolikem času enkrat zborovanje kje v sredini sp. Krasa? Prihodnje zborovanje bo tudi ob železnici v Divači. Kaj pa z nami, od železnic oddaljenimi tovariši? Saj ni mogoče zahtevati od nas, da bi simpatizirali s takim odborom, ki nas očividno prezira 1 Poslužite se boljše taktike, dokler je čas! (Za vsebino tega dopisa ne prevzemamo nobene odgovornosti, pač pa smo pripravljeni, da priobčimo eventualno poročilo z druge strani. Op. uredn.)
Splošni vestnik.
Posavski krožek se snide v soboto, dne 5. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v go-stilnici gospe Rozalije Kunej (Schnellzugswitwe) na Vidmu. Na tem krožku pozdravimo novo-došle tovariče. Prijatelji učiteljstva dobrodošli. Do snidenja!
T „Učiteljski tiskarni" se sedaj tiska in bo v kratkem izšla knjižica Fizika in kemija za ljudikošolske učence, ki bo gotovo dobro došla slovenskim šolam. Opozarjamo na to potrebno knjižico vsa šolska vodstva.
Na kmetijski šoli v St. Jurju ob Južni železnici vodi šesttedenski gospodinjski tečaj tov. Jerica Zemljanova z Viča pri Ljubljani.
Novi zakon v varstvo ptičev je stopil pretekli mesec v veljavo. Vsled tega je prepovedano loviti ptice pevke, a tudi druge koristne ptice, kakor cipe in podobne, ki uničujejo ali pa žive od mrčesov.
Iz slovanskih pokrajin.
O Srbski kralj za narodno izobrazbo. Kralj Peter je nakupil 10.000 izvodov „Male narodne knjige", tei jo podaril odboru „Kulturne Lige" z željo, naj knjižico razdeli med narod.
O Črnogorska krona. Kraljevska krona za črnogorskega kneza je izdelani v Moskvi ter je iz suhega zlata, nasuta z dragim kamenjem. Troške sta plačala ruski car Nikolaj in italijanska kraljica Helena. Krona srbskega kralja Petra je iz samega železa, ali iz onega Karagjorgjevega topa, ki je prvi naznanil Srbiji svobodo.
o Rlbarstvo i Bosni in Hercegovini. Deželno-erarični zavod za ribarstvo na Vrelu Bosne je letos razposlal la razne reke in potoke blizu pol milijona postrvi in zlatic.
O Socialno-demokraška univerza na Bolgarskem. Sofijska „Večerna pošta" piše; Socialno-demokraška organizacija v Sofiji je sklenila, da osnuje v stolici socialno-demokraško univerzo. Kot lektorji na tej univerzi so določeni: dr. Rakovski, Sakazov, dr. Radrov in H. Hristov.
Uradni razpisi učiteljskih služb:
St. 2049.	Kranjsko.	1-1
V litijikem okraju i« bo «talno namestila služba učitelja T Sv. irižu pri Litiji.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 15 novembra 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še n« stalno nameščeni prosilci morajo t državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 16. oktobra 1910.
St 830
Štajersko.
1—1
Na enorazredni ljudski soli v Eazboru se stalno namesti o Veliki noči 1911 služba učitelja in iol-skega voditelja z dohodki po II. krajnem razredu in in s prostim stanovanjem.
Bedno opremljene prošnje je rposlati krajnemu Šolskemu svetu v Razboru, pošta Slovenjigradee, do 30. novembra 1910.
Dokazati je sposobnost iz obeh deželnih jezikov, kakor tudi za subsidiarni pouk veronauka.
Okrajni šolski svet Slovenjigradee, dne 10. oktobra 1910.
Predsednik: P o i g e r m. p.
St. 886.
1-1
Na trirazredni ljudski šoli v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu se stalno, eventualno začasno namesti služba učitelja po III. krajnem razredu.
Bedno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu, pošta Miess ob Dravi, do 30. novembra 1910.
Dokazati je usposobnost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet Slovenjigradee, dne 10. oktobra 1910.
Predsednik: Po iger m. p.
It. 914.
1—1
Na novoustanovljeni enorazredni ljudski šoli v Skalskih Cirkovcah se stalno namesti o Veliki noči 1911 služba učitelja in šolskega voditelja z dohodki po II. krajnem razredu in s prostim stanovanjem.
Bedno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu v Skalskih Cirkovcah, pošta Velenje, do 30. novembra 1910.
Dokazati je usposobnost iz obeh deželnih jezikov, kakor tudi za subsidiarni pouk verouka.
Okrajni šolski svet v Šoštanju, Slovenjigradee dne 10. oktobra 1910.
Predsednik: Poiger m. p.
St. 915.
1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Plešivcu se stalno namesti o Veliki noči 1911 služba učitelja in šolskega voditelja z dohodki po II. krajnem razredu in i pro stim stanovanjem.
Bedno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu v Plešivou, pošta Velenje, do 30. no vembra 1910.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov, kakor tudi za subsidiarni pouk veronauka.
Okrajni šolski svet v Šoštanju, Slovenjigradee, dne 10. oktobra 1910.
Predsednik: Poiger m. p.
(T
"S
Po celem svetu znan Je žlahtni
Če hodi on s Teboj, Je zdrav želodec Tvoj!
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
51-42
Ljudska kakovost	liter K 2'40
Kabinetna kakovost , . 4'80 Naslov*za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
V ^ — — • ■ -
Varujte se ponaredb!
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
3BE
Našim rodbinam
priporočamo 52—24
Kolinsko eikorijo t
=11=11=1 F=1F
Kvarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena
24—17
Smger
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev,
Kočevje, Glavni trg.
IDA ŠKOF-WANEK(
16-12 Pod Trančo.
Klobuki zii dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli).
velika zaloga vencev in trakov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno in okusno izvršujejo.
4
Umetna knjigoveznica
Fr. Breskvar
v Ljubljani i8_9
Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mosta ia vodo
se priporoča slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem v izdelovanje vsakovrstnih
kojigovešklh del*
IVa večja dela popust!
Jakob Šuligoj
urar c. r. drž. železnice Gorica, Gosposka ul. 25
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in stertsklh ur, budilk i. t d. :: Zaloga
zlatnine in srebrnine. Zaloga vsakovrstnih 12—12 šivalnih strojev za krojače, čevljarje, in vse druge obrti. Pri meni je vsak stroj za 10 do 20 K cenej! in jaqtčim za prodani stroj od 5 do
10 let. Prodajam tudi na obroke.
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamka.
»1 ¿asa V. T 1162,12:9 II. V.
Edina slovenska kisla voda
sina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi
na Dunaju 1899. Naroča se pri oslirtoništvu Tolsto-vrslie slatine, pošta GJ-uštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci I Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo!
Odlikovana	38-29
Prva kranjska tverniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševaiija se izvršujejo tožno in najceneje. Največja tvoruica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
J • J 9X
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46—37
5SK-" iSS
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu uoiteljstvu in diu-
gemu občinstvu svojo bogato zalog* šolskih potrebščin, papirja, zvezkcv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-21
Nizke cene ole»antn:i oblika, velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke t.rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—26
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • .
Nepriležno blago rad žare enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
skibneje.
i ii 11 ■ 111 ii 1111111111111111

cd fl
Ph
cc >
o
-M
oc >02 'T? CD
GB -M
m
03
pa
03
T?
>o
CD >
C?
55
o a
o<
(O 0
t* CD
o< c:
o 0
o< ©
0
CSJ
Cl ®
£
O
<3
52—39
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — llustrovani ceniki so na razpolago.	46—37

Modistinja
.ti i ii I. a Horvat
priporoča ravno došlo veliko izbiro športnih kap, klobukov, praznili oblik In vse potrebščine za modi-44_34 stinje po najnižji ceni. Sv. Jakoba trg. Bakovčeva hiša.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-41 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
■w Tirrif—mm i iimi.iiiii i n i.......
priznano najboljše prodaja
Ml HlJlH
v Ljubljani,
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike I 52—35
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52-27
Najboljše
Qrgey-harmenye
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
7,n šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- Allgle^kO * lil 21 <91 ŠCe OMelt lerlne za dedke, kakor tndi za deklice, najnovejša konfekcija.	O. BERNATOVIC 52—30
Pošilja se tndi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. ——— l-o-u.Toija,xia,, testni, trg' šte-v. 5. ——
C3
.5
'>
o
biO
cd C
u
O
Om
>C/D
cd C
o
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—40
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
P
C/i
-o
02.
5T <
s
(T>
T3 O
C/5< <—t-CD
Kamnoseški izdelki iz marmorja za I I A IVI I f T 17 Afl| IIIl/TT = Ljubljana =
cerkvene in pohištvene oprave spo- jUj^JlilJl V II1111 lilIJ Kolodvorska minki iz marmorja, granita ali sije-	^ 11
ALOJZIJI) VODNIKI
uajiaii»! M m-. iiilii mvi JU) y *	a vv»	^	— #
nita, apno živo in ugašeno se dobi pri ——— kamenarskem mojstru == ==z UllCS