Poštnina plačana v gotovini a 'm/, I t/ f ,/////// Ljubljana, 1. decembra 1938. — Leto XI. — Št. 49. (ima GLASILO KUKANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Zasebna lastnina in delo iDa je neomejena zasebna lastnina pri pokvarjenem človeštvu vzrok usodne socialne zmote in bede, ni dvomiti. Tudi ni dvomiti, da obstaja pravična in nedotakljiva zasebna lastnina. Če odpremo Sveto pismo, ne najdemo nobenega znamenja da je Bog pri ustvarjanju č’oveka njemu izročil zemljo in nje posvetne dobrine v zasebno lastnino. Izročil mu je raj,- da uživa njegove sadove in veselje lepote. iPo padcu se je pa tudi to spremenilo. Po poročilu prve Moizesove knjige je Bog izgnal Adama in Evo iz raja z obsodbo, da bo moral v potu svojega obraza pridelovati svoj kruh in da mu bo zemlja rodila trnje. Nobene besede tu ne najdemo o kaki zasebni lastnini. Da, celo dobrine zeml je si bo moral pridobiti od nje v potu svojega obraza, torej z delom. To pa, kar si pridobi z lastnim delom za svoje življenje, je pa njegova popolna lastnina. Polagoma se je pa Adamov rod razmnožil in se tudi razšel na razne kraje. Sedaj so nastale nove razmere, v katerih so si morali ljudje mod seboj razdeliti zemljo^ da ni bilo zaradi nje prepirov in pobojev. Tu so najbrž določili posamezna zemljišča in jih oddelili posameznim rodbinam v obdelovanje, lov in užitek. V kakem razmerju do osebne lastnine so si delili ali zavzeli zemljo za pridobivanje življenjskih dobrin, iii nikjer zapisano. Morda si je pri tem kaka rodbina ali močna oseba prilastila ženijo kot svojo last. S tem se je potem pričela osebna lastnina. Sicer je pa človek v prvotnem stanju bolj živel od lova in sadežev divjega drevja, kakor od sočivja in žita. To se vidi še danes pri nekulturnih narodih v Ameriki, Afriki, Oceaniji in drugod. Da je bil Kajn poljedelec in Abel pastir. je priča, da so se že Adamovi sinovi pečali s poljedelstvom in živinorejo. najbrž skupno, ker bi sicer po uboju Abelna ne bilo vprašanja Kajnu: Kje je tvoj brat? Pa naj bo kakor hoče. Eno stoji, da je oni človek, ki si je prvi prilastil kos zemlje, bil začetnik kapitalizma. Na vsak način si je človek kasneje moral iz lastne potrebe urediti neko razmerje za pridobivanje tvarine. Kako se je vršilo in kakšno razmerje se je ustvarilo to ni jasno. Najbolj gotovo so to uredili po razpoloženju družin. Jasno pa^ je, da se je z umskim napredkom začelo zasebno gospodarstvo, in seveda tudi zasebna lastnina. Tedaj se je moralo pričeti tudi hlapčevsko delo proti odškodnini, oziroma suženjstvo. Sužnji so postali lastnina gospodarjev, kakor živina ali tvarina. Torej je moralo s privatno lastnino^ nastati osebno gospodarstvo in suženjstvo. Ako se more reči, da se je z umskim napredkom začelo privatno gospodarstvo z osebno lastnino, moramo to smatrati tako, da so bili nekateri bolj napredni v samovolji in lakomnosti, kakor drugi; obenem pa tudi močni in mogočni dovoli za izvedenje skupne zemlje v osebno lastnino. Ako se ozremo v one čase, ko je posamezna oseba s svojo predrznostjo v tedanji družbi in fizično močjo, mogla strahovati druge; potem si lahko mislimo, kako so nastali delavci in gospodarji. Ker ne zapazimo nikjer kakega resnega sledu, da bi po bož ji volji smel kak človek ali_ vec ljudi skupaj, druge ljudi sebi osužnji-ti, jo jasno, da je močnejši človek po svoji svobodni volji to sam določil in svobodno delo ponižal v hlapčevsko delo. Dokler jo bil človek na^ zemlji svoboden, ni moglo 'biti hlapčevstva. Delal je vsak sebi in svoji družini, ali pa v večjih skupinah za dotično skupinsko celoto, katere je bil enakoupo-števan član in sožitelj. Tako je zemlja in vse, na katerem so živeli, bila od vseh, oiziroma od družine, toda nihče ni mogel imeti kake posebne in osebne pravice do nje. Ko je pa človek postajal čimdalje bolj samoljuben in je hotel biti osebni lastnik in gospodar, si je ali s silo ali pa z dogovorom s svojimi tovariši prilastil nepremakljivo posestvo, na katerem je sam gospodoval kot lastnik. Tako se je najbrže razvijalo in razvilo gospodarstvo, v katerim živimo danes. Delo, katero je Bog izročil in podaril po Adamu človeku, da se po njem preživlja, je danes v veliki meri podrejeno privatnim lastnikom, ki velikokrat mislijo, da store celo dobro delo, ako iz dobička, ki ga je s svojim trudom pridobil delavec ali najemnik, temu dajo malo odškodnino, morda komaj polovico vrednosti. Ali kulturni človek ne potrebuje le sadov zemlje za svoje življenje in napredek. Človek kot umno bitje, je polagoma prišel do spoznanja, da potrebuje še veliko drugih stvari, ne samci hrane. Nastalo je rokodelstvo, zdravstvo, bogoslužje itd. Tu se je polagoma razvilo delo v razne panoge, in se še danes razvija. Žaliboig, se je z razvojem obrti razvijal in rastel tudi kapitalizem. Po kapitalu, ki je potreben za večja in velika podjetja, je nastala industrija, ki danes zaposluje ogromno ljudstva. Toda vse to ljudstvo je ^ ki si je podjarmil vse delo. Tudi zemlje-delec, če tudi »svoj gospod«, ni več gospodar svojega dela in plodov. Določanje cen kmečkim plodovom, bodisi živim ali sadežem, se določa na borzah. kjer špekulanti svoje »šahe« gle-ge kmečkih pridelkov, obrti in raznega drugega dela, ki ga tam regulirajo po svoji volji, špekulaciji in dostikrat goljufiji in izmišljenimi lažnimi poročili. Kapitalistične metode so različne. Najemanje zemljišč in dajatve istih po višji najemnini v podnajem. Oddaja zemljišča ljudem za obdelovanje proti gotovi množini pridelkov (koloni). Obresti od posojil, najemnine zemljišč, lovi in gozdovi, ribolovi itd. Vse to služi za bogatenje in brezdelno življenje posameznikov. Najznačajnejši način dohodkov brez dela so pa obresti, ki so tudi najzna-čajnejša podlaga kapitalizma, proti kateri je svoj čas tudi katoliška cerkev zavzemala najodločnejše stališče. Ali obresti so vključene v moderni trgovinski sistem. Saj so del samo na sebi mrtvega kapitala. S tem je postala človekova potreba ali sila denarja, drugemu dobičkanosna obrt. Res je, da so se socialno gospodarske razmere temeljito spremenile, posebno v izrabljanju vseh sredstev in vsega dela, v namene življenja, uživanja in napredka. Obresti so opravičene tam, kjer si izposojevalec s posojilom izboljša položaj, ali pa celo pridobi premoženje. Tudi posojevalcev riziko mora priti v poštev, ako so posojila »kšeft«, pri katerem se tudi lahko celo posojilo izgubi. Tovarne, rudniki in vsa velika podjetja so v prijetnem položaju, da lastniki ne plačajo sami obresti, pa tudi ne vračajo posojil iz svojega. To vse plačajo delavci s svojim delom. Iz dela in nabavljenega materiala se plačujejo tudi vsi drugi stroški. Iz tega se vidi, da je delo, ki ga vrše delavci, glavni nosilec industrije. Seveda ima tudi lastnik pri tem svoj delež v početku, upravljanju in nadaljevanju podjetja, za kar pa dobiva levji del zaslužka. Današnja izvršujoča morala stoji na stališču, da ves čisti dobiček iz podjetja pripada gospodarju in da ima samo on določati odškodnine (plače) za delavce. To načelo se je podedovalo' iz poganske dobe in poganske morale, v kateri so vršili delo (ki je bilo sramotno) sužnji, ki so bili neomejena last gospodarja, tako tudi njih delo. Ko nas je učil dr. Krek socializma, je večkrat poudarjal, da bi morali biti delavci nekaki solastniki podjetij. To seveda na podlagi dela. S tem bi bila zavarovana večja stalnost, zraven pa tudi kontrola po delavstvu v delu. Delavci bi točno poiznali gmotno stanje podjetja in bi s tem večjo vnemo vršili svoj posel. — Saj bi se šlo za njihovo solastnino. Čisti dohodek bi se razdeljeval po vrednosti in množini dela med vse zaposlene osebe. Skrbeti bi morali tudi za gotove rezerve podjetja, davke, popravila in za nove naprave. Surovine bi se itak nakupovale iz tekočih prejemkov. Vodstvo podjetja bi imel glavni deležnik (gospodar) s tozadevnim delavskim odborom. Današnje, vsaj naše domače delavstvo za to v celoti še ni zrelo. Nekaj panog dela z inteligentnim osebjem (tiskarji. urarji, optiki, krojači, usnjarji itd.) bi mogli vršiti tako gospodarstvo. Za ogromno večino delavstva, pa še ni prišel zrel čas, kakor tudi za kmečko ljudstvo ne, za zadružno gospodarstvo. Morda je v tem spisu kaka stvarna pogreška, toda celota kaže približen razvoj razmerja med delom in delodajalcem. Delavci! Naša volja mora biti »naprej«! Naprej v izobrazbi, zavesti, da je delo podlaga svetnega blagostanja in vse kulture! Jugoslovanska strokovna zveza nam kaže pravo pot! Jože Gositinčar. Javno vprašanje »Slovenskemu delavcu« in vodstvu ZZD Glede na sestavek »Prelom in polom« v 47. številki »Slovenske ga delavca« o prestopanju članov JSZ-e v ZZD pozivamo vodstvo Zveze združenih delavcev in Slovenskega delavca, da zaradi resnice objavita takoj s polnimi imeni vse tiste člane JSZ-e, ki so v mesecu novembru 193£ prestopili iz JSZ-e v ZZD. Dokažite, v koliko so vaša obvestila resnična in v koliko zlagana. Mi se resnice ne bojimo! Delavci, prepričajte se, ali ste zavarovani pri OUZD-u! Delavci naj pazijo na to, da jih delodajalci prijavljajo v zavarovanje pri Okrožnem uradu. Vsi tisti delavci, ki ne bodo prijavljeni, bodo težko prisil do svojih pravic glede hranarme, brezposelne podpore, nezgodne rente ali starostnega zavarovanja. — tJelouaja-lec je po zakonu dolžan dela\ ca prijaviti v zavarovanje vsaj v teku S (lin po nastopu službe! Volilni govor min* predsednika dr. Stojadinovica Min. predsednik g. dr. Milan Stojadinovič je imel v nedeljo shod v v Bi jel jini v Bosni. Pri tem je imel velik govor, katerega glavne misli ponatiskujemo po belgrajski »Politiki«. »Pred 14 leti je Nikola Pašič čeprav pod bremenom let, prišel med vas in vas z balkona tega občinskega poslopja pozval v važnem trenutku naše zgodovine, da se odločite za program državnega pomirjenja in deželne obnove... Prav isto, iz istega mesta Bijelji-ne, morem jaz kot čuvar politične oporoke nesmrtnega Nikole Pasica ponoviti danes... Toda to pot morem to napraviti še s toliko večjo pravico, ker ne prihajam med vas samo v imenu Srbov, ampak prihajam skupno z legitimnim predstavnikom bosansko-herce-govinskili muslimanov, mojim odličnim prijateljem in tovarišem dr. Mohamedom Spahom... (Ko je g. min. pred-sednik razložil, kako so v zgodovini bratovsko sodelovali bosanski molmme-danci in Srbi, je nadaljeval:) Vidite, zato je stari Pašie v svojem težkem trenutku prišel med vas; ker je bila v vas vedno živa nacionalna misel. In zaradi tega prihajam tudi jaz danes med vas. Jaz prihajam, da vas pozovem,'da 11. decembra glasujete za politiko in državotvorni program, ki ga izvajam že tri leta in pol... Pustimo ob strani vsa politična, gospodarska in socialna vprašanja. Poglejmo samo eno, poglejmo to slogo pravoslavnih in muslimanov, pa bomo lahko spoznali, kolik Racionalni pomen za vso Jugoslavijo ima samo to dejstvo... Z ustvaritvijo enotne stranke, Jugoslovenske radikalne zaiednice, smo ož-iveli staro tradicijo sodelovanja mohamedancev in pravoslavnih..! Ko so prve dni po zedinjenju govorili pokojnemu Pašicu o hr-vaškem vprašanju, je odgovoril : »Pred hrvaškim stoii bosansko vprašanje.« ... Mi to rešitev (hrvaškega vprašanja) želimo, toda ne želimo kakršno koli rešitev. Mi ne maramo rešitve, kakršno nam predlaga g. dr. Maček. So meje, katerih ne smemo prestopiti, razen če nameravamo uničiti državo, ki ie bila ustvarjena s težkimi boii in s krv)io. En kralj, en narod, ena država, to je naš program ... Zahvaljujem se vam, da ste v tako velikem Številu prišli na to zborovanje. Ta krni vojakov, prostovoljcev in junakov zasluži, da mu kr. vlada posveti posebno pozornost. Ko sem danes priha jal, sem že videl vase glavne potrebe. Vi morate tukaj imeti boljša pota. železnico z normalnim tirom, še nekoliko mostov čez Drino in Savo. To je že v našem načrtu... To je že peta nedelja, ko imamo nase shode pod milim nebom in vedno smo imeli lepo vreme in sončne dneve, kljub temu da je druge dni bilo tudi slabo vreme. Ko imamo shod, itak mora biti lepo vreme. To je najboljši dokaz, da je sreča na naši strani. Zato je zmaga gotova. Živeli!« Za ta govor je žel g. predsednik vla- Idc živahno odobravanje, posebno pa so mu še navdušeno vizklikaili omladinci JRZ . „ Shoda se je po časopisnih vesteh udeležilo okoli 60.000 ljudi. Dober član organizacije je tisti, ki ohrani zvestobo tudi v težkih časih. Še enkrat: Življenjska raven delavstva pri nas in drugod V »Del. pravici« št. 36. od 1. septembra 1938 smo priobčili članek pod gornjim llaslovom, v katerem smo — računano v odstotkih holandskega goldinarja — navedli urne zaslužke treh kategorij delavstva železne industrije nekaterih držav. V istem članku smo tudi povedali, kolika je vrednost oziroma kupnu moč zaslužkov tega delavstva nasproti draginji ozir. cenam življenjskih potrebščin dotične države. Zbrano gradivo je slonelo na statističnih podatkih, zbranih po »Mednarodni zvezi krščanskih kovinarjev« v Utrechtu na Holandskem. Nekateri listi so te podatke ponatisnili. Pri tem pa so navedli samo zaslužke ne pa tudi kupne moči teh zaslužkov. Zato so se nekateri listi ob tako poročanje obregnili, češ da se delavstvu ne daje pravih informacij, da se ga zavaja in uganja s tem demagogijo. Z ozirom na to smo smatrali za potrebno to naše gradivo nekoliko izpopolniti. Že v citiranem članku smo mi navajali oboje: višino zaslužkov kakor tudi njihovo kupno moč. Nerazumljivo sc nam samo zdi, kako je bilo nekaterim mogoče priti do zaključkov, da delavci v Franciji zaslužijo 6.100 dinarjev na mesec. Na podlagi naših podatkov je možna samo številka okoli 3.000 din, ki odgovarja 100% višjemu zaslužku nasproti našim delavcem. Med drugim smo navajali, da so cene življenjskih potrebščin v Franciji podobne našim, oziroma da je marsikaj, kar delavec potrebuje za življenje, še ceneje in zato predvsem pravilno sklepali, da je kupna moč zaslužkov francoskih delavcev še enkrat večja kakor naših. Primerjava z indeksnimi številkami minimalnega indeksa mesečne potrošnje tako delavca samca, kakor delavske družine je zelo težka. To pa zato, ker prejšnji podatki niso temeljili na enotnih principih tako v količini kot potrošnji posameznih predmetov živ-Ijenskih potrebščin. To je tudi povsem razumljivo. Nekje se bolj kupuje in porabi ta ali ona stvar, drugje zopet druga. Zato nastajajo razlike, ki močno otežkočajo primerjavo. Ker nam gre predvsem za to, pokazati dejanski položaj razmer tako našega delavstva in delavstva drugod, smo skušali dobiti še bolj točne podatke iz posameznih držav glede zaslužkov in cen življenjskih potrebščin. To gradivo, katerega smo na našo prošnjo od naših strokovnih organizacij iz nekaterih držav tudi prejeli, smo skušali kar najbolj skrbno obdelati in primerjati z našimi razmerami. Ti podatki so nas povsem potrdili, da nismo v ničemer pretiravali. Seveda moramo, če hočemo v tem pogledu kaj narediti, seči zopet po statističnih podatkih. Žal nismo dobili tozadevnega gradiva iz Francije in Ogrske. To bi nam naše primerjave seveda še močno izpopolnilo. Zaslužki in podatki cen življenjskih potrebščin so zbrani za mesec avgust in september tega leta. V tabeli I. so zbrani urni zaslužki delavcev težke železne industrije šestih kategorij in to na uro in v akordu, oboji tudi mesečno, preračunani v našo valuto, za Poljsko, Švico, Holandijo, Belgijo in Ogrsko. (Pri nas navadno delavci proiesionisti ne delajo v akordu.) Tabela II. navaja zaslužke delavcev vseh 6 kategorij na uro in v akordu v povprečju, kakor tudi odstotek višjega ali nižjega zaslužka nasproti zaslužkom naših delavcev. Razumljivo, da je povprečje nižje kot primerjava posameznih zaslužkov. Na splošno pa nudi precej isto sliko, razen Švice, kakor smo jo navajali v članku v »Delavski pravici« št. 36. od 1. septembra tega leta. Da nam je bilo mogoče ugotoviti kolikor toliko točno kupno moč zaslužkov delavstva, smo si preskrbeli tudi cene življenjskih potrebščin, in sicer za isto vrsto predmetov, kakor tudi količine, katere ima za podlago naš indeks. Tako smo vzeli za podlago cene življenjskih potrebščin dotične države, na primer Belgije, in preračunali po sestavi našega indeksa (glej »Del. pravico« št. 10. od 3. marca 1.1.) mesečne potrošnje delavca samca in štiričlanske družine za Poljsko, Švico, Belgijo in Holandsko. Rezultat teh podatkov nam nudi tabela 111. Tako vidimo, da je najceneje od vseh navedenih držav na Poljskem, najdražje v Švici. Končno smo zbrali te podatke v tabeli IV., ki nam kaže mesečne zaslužke delavcev pri navadnem delu in v akordu, kakor tudi koliko mesečno ostane ali zmanjka delavcu samcu ali delavcu s štiričlansko družino, da s svojim zaslužkom pokrije potrebe minimalnega eksistenčnega minimuma. Na ta način vidimo, da našemu delavcu samcu za pokritje izdatkov fiziološko eksistenčnega minimuma ostane 529 din (vzet povprečen mesečni urni in ne akordni zaslužek vseh šest kategorij) ali 68.6%; poljskemu delavcu 1.052 din oziroma 185%; švicarskemu delavcu 1.141 din oziroma 86%; holandskemu 1.606 din oziroma 153%; belgijskemu 1.042 din oziroma 114% njegovega mesečnega zaslužka. To gradivo nam končno vendarle dokazuje, da je pri nas nivo življenjskega standarda v resnici zelo nizek. Nazadnje je le res, da delavci v drugih državah za svoje zaslužko kupijo lahko precej več nego pri nas. Pripomnim naj še to, da so akordni zaslužki nasproti urnim zaslužkom delavcev drugih držav precej večji, kur se pravi; akordne postavke so postavljene tako, da delavec v akordu lahko precej več zasluži kakor v navadnem urnem delu. J. R. Opomba uredništva. Sestavek priobčujemo, ker želimo, da se delavstvo tudi s te strani navaja k delu in razmišljanju ter objektivni kritiki in presoji naših gospodarskih razmer. Tabela I. Livar Kovač Strojni kljčavničar Strugar Skoblar Pomožni delavec zaslužek v akordu zaslužek v akordu zaslužek v akordu zaslužek v akordu zaslužek v akordu zaslužek v akordu na me- na me- na me- na me- na me- na me- na mo- na me- na me- na me- na mo- na me- uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno uro sečno Jugoslavija 7.10 1363.20 7.10 1363.20 7.10 1363.20 _ _ 7.10 1363.20 6.73 1292.16 5.80 1145.12 _ 9.10 1747.20 13.24 2542.08 9.10 1747.20 12.- 2304.- 9.10 1747.20 11.59 2225.28 9.10 1747.20 12.92 2480.04 7.94 1524.48 11.59 2225.28 5.38 1033.- 0.62 1290.— 14.— 2088.- 18.50 3552.- 13.50 2592.- 16.50 3108.— 13.- 2490.- 16.— 3072.- 13.50 2592.— 16.50 3108.- 12.— 2304.- 15.50 2976.- 12.— 2304.- — Holandska 13.44 2580.40 15.36 2949.12 14.04 2810.88 16.89 3225.60 14.64 2810.88 10.80 3225.80 14.04 2810.88 16.80 3225.60 13.44 2580.40 15.36 2949.12 12.— 2304.— 13.68 2626.56 Belgija . . 12.75 2448.- — — 11.90 2284.80 — — 11.64 2234.88 — — 11.90 2284.80 — — 10.20 1958.40 — — 8.50 1032.- — — Ogrska . . 8.08 1676.50 — 8.- 1536.- 6.16 1082.70 8.34 1601.28 7.31 1403.52 4.04 755.08 Tabela II. Povprečni urni in akordni zaslužki delavcev 6kategorij v navedenih državah N Država Navadno delo V akordu + ali — proti zaslušku naših delavcev. na uro 8 ur mesec na uro 8 ur mesec Jugoslavija 6.77 54.16 1299.84 Poljska 8.28 66.24 1589.76 11.32 90.56 2173.14 +22.3 % Švica 13.- 104.— 2496.- 16.50 132.— 3168.- + 92% Holandska 13.80 110.40 2649.60 15.80 126.40 3033.60 +103.9% Belgija 11.14 89.12 2138.88 - - + 64.5% Ogrska 7.08 56.64 1359.36 + 4.6% Tabela III. I. Potrošnja (delavca samca) v nekaterih državah po količini potrošnje našega indeksa in podatkov o cenah dotične države. II. Potrošnja (delavca, žene in 2 otrok) v nekaterih državah po količini potrošnje našega indeksa in podatkov o cenah dotične državo. I. 1. Hrana........................... 2. Obleka.......................... 3. Stanovanje...................... 4. Kurjava......................... 5. Razno........................... Skupaj.......................... li. 1. Hrana........................... 2. Obleka.......................... dodatek za ženo 80% . . . dodatek za 2 otroka po 40 % 3. Stanovanje...................... 4. Kurjava premog.................. drva trda....................... drva mehka...................... elektrika....................... 5. Razno 10%....................... Skupaj.......................... Jugoslavija din Poljska din Švica din Holandska din Belgija din 342 -163’— 150 — 45.30 70.70 771.- 342.— 103.— 404.— 404.- 200.- 100.75 10.00 0.60 16.- 105.29 1818.24 281.- 82.80 105.— 38.- 50.60 557.40 281.— 82.80 291.— 891.— 145.— 38.— 20.70 7.00 19.20 118.- 1294.30 426.20 290.60 380.— 125.90 132.20 1354.90 426.— 290.00 573.20 573.20 650.— 192.- 66.— 50.— 1.60 282.— 380.79 148.— 280.— 130.56 103.05 1043.- 381.— 148.— 423.-423.— 480.— 180.- 90.- 21.12 214.88 3104.00 2361. 387.71 228.30 220.— 89.70 70.29 996.— 387.70 228.30 493.— 493.— 425 — 127.50 47.— 9.60 221.90 2433.- Tabela IV. Kategorija Jugoslavija Poljska Švica Holandska Belgija Ogrska Zasl. Indeks Zasl. Indoks Zasl, Indoks Zusl. Indeks Zasl. Indeks Zasl. I Indeks s ‘S o 2 S p 'E “ o e ■ŠE samca 4 čl. druž. co ‘S ® S g 3 Tl » S g iše samca 4 čl druž. ■s ie 1ŽE samca 4 čl. druž. 03 El P K a« o ® «6 samca 4 čl. druž. tn • - o S E p •d i1 samca 4 čl. druž. tn 2 E p i, «j s ® M £ rt samca 4 51. druž. Livar .... Kovač .... Strojni ključav. . Strugar. . . . Skoblar . . . Pom. del . . . 1363 1303 1363 1363 1292 1145 + 68.6% 28.5% 1747 1747 1717 1747 1524 1033 2542 2304 2225 2480 2225 1296 + 18.5% + 22.7% 2688 2592 2196 2592 2304 230-1 3552 3168 3072 3168 2976 4- 86.2% 19.6% 2580 2811 2811 2811 2580 2304 2119 3225 3225 3225 2949 2026 4- 15.3% 4* 12o/0 2448 2284 2235 2284 1985 1032 4“ 11.4% 12.12% 1676 1536 1082 1601 1403 755 Povprečje (mes.) 1300 * 1685 771 + 529 1818 518 1589 2173 557 + 1032 1294 + 295 2496 3168 1355 U 44 3104 608 2649 3033 1043 4" 1606 2361 4" 288 2138| 996 5142 |2433 295 135o| » Po podatkih Tovarniškega vestnika KID od 1. nov. t. 1. DELAVSKI KOLEDARČEK 1939 dobite pri vseh krajevnih skupinah ali pri centrali Jugoslovanske strokovne zveze za ceno 8 din. Vsakemu delavcu bo koristen pripomoček pri vseh njegovih vsakdanjih delavskih zadevah DELAVSKA PRAVICA 1938 — Št. 49 — 3 r/)o$eIs k a zmza Iz kronike Najlepši dan Poselske /veze je bil 16. junij 1955. Tedaj je bil slovesno blagoslovljen naš prapor, katerega smo si služkinje nabavile v trajen spomin na evharistično leto in ga posvetile v čast Kristusu Kralju. — Zjutraj ob 6 je bila v ljubljanski stolnici sv maša z ljudskim petjem. Med sv. mašo je pristo^ pilo k sv. obhajilu okoli 400 deklet. Popo'dne ob 4 (bil je binkoštni ponedeljek) so pa naše služkinje stolno cerkev napolnine do zadnjega kotička. Slavnostni govor je imel g. škof dr. Rožman. Govoril je o boju in zmagi in nas hrabril k vztrajnemu delu v naši krščanski organizaciji. Po govoru jo slovesno blagoslovil našo zastavo. Ku-movale so praporu: gdč. Anica Lebar kot zastopnica krščansko mislečih gospodinj, ter 3 služkinje: Dolenc Ivana, Duler Lojzka in žužek Pepca. Po blagoslovitvi so bile pete litanije Srca Jezusovega, blagoslov in himna Povsod Boga. Osnutek za prapor je izdelal arhitekt Tomažič Franc. Kip Kristusa Kralja je izdelal kipar Gorše, g. Mencej je izdelal drog in baldahin, štirje trakovi pa so krasno ročno delo s s. uršu-link v Ljubljani. Prvi trak ima napis: »Poselska zveza v Ljubljani Kristusu Kralju v evharističnem letu 1935.« Drugi: »Sv. Cita in Notburga, bodita naš vzor!« En trak je posvečen Mariji z napisom: »Glej, dekla sem Gospodova!« Pri blagoslovitvi je bilo 7 zastav: ur-šulinske Marijine družbe, križevniška, šentjakobska, šentpetrska, iz šiške in zastava delavk Krekove prosvete. Na proslavo so prišla dekleta-članice Poselske zveze jz vse Slovenije. V času evharističnega kongresa so imele služkinje na dan sv. Petra svoje stanovsko zborovanje v Alojzijevišču, kjer so govorili gdč. Lebarjeva, g. p. Teodor z Viča in članica Poselske zveze Godeša. 30. junija so naša dekleta pri zaključni procesiji nosila svojo zastavo, okrašeno z dolgim vencem, ki so ga spletle v Domu služkinj. Organizacijska poročila Nemški, šivalni in .pevski tečaj se prav lepo vršijo, vendar bi bilo želeti, da bi se jih dekleta bolj udeleževala. Posebno moramo skrbeti, da bomo imele kmalu močan pevski zbor Poselske zveze. — Mnoge ne morejo prihajati na tečaje ob večernih urah. Zato se bo odslej nemški pouk vršil ob nedeljah popoldne. Priglasite se v naši pisarni ■ali v Domu služkinj. V decembru bomo imele tele sestanke: lil. decembra bo predaval v Domu služkinj g. K. Pintar; 18. decembra bo imel skioptično predavanje o Betlehemu g. dr. Snoj. Izobraževalni tečaj se bo vršil od 2. decembra do 16. marca. Priredili ga bosta zn mlajše služkinje Poselska zveza in Krščanska ženska zveza. Božičnico bomo priredile na ipraznik sv. Treh kraljev v frančiškanski dvorani. Že sedaj vabimo vse služkinje in tudi ostalo občinstvo. Za naše kuharice ■Prinašamo nekaj receptov peciva za božično drevo: Keksi. Mešaj v skledi 15 dkg surovega masla, pol kg sladkorja in 5 rumenjakov, prideni osminko litra kisle smetane, - kavni žlici jedilne sode in sneg iz treh jajc. To pusti stati '2 uri. Potem deni na desko 1 kg in 15 dkg moke tei v g neti v testo, ki ga zvaljaj bolj na debelo in .poljubno zreži. Končno svetlorjavo zapeci. Vaniljni rogljički z orehi. Zdrobi na deski 15 dkg surovega masla s 25 dkg moke, prideni 10 dkg zmletih orehovih jed ere, | jajce in I žlico kisle smetane. Ko si j2 t,.ga naredila gladko testo, ga oblikuj v male rogljičke, vloži na namazan pekač ter v pečici speci. Še vroče povaljaj v vanilijinem sladkorju. Medenjak. Zmešaj v skledi 25 dkg moke, 12 dkg sladkorja, četrt litra mle- iadwot{*ti ste te, kadar dobro, po svojem okusu in poceni kupiteI Zato se zglasite pri nakupu blaga za moška in damska oblaiila pri staroznani manufakturni trgovini JANKO ČEŠN1K LJUBLJHNH, LINGRRJEVfl UL. ka, 1 žlico jedilne sode, 1 žlico kakava in 1 žlico medu. Deni v ozko podolga-sto obliko kot za piškotni kruh in peci približno pol ure. Ohlajen medenjak služi za tanke rezine. Pariške šibice. Naredi na deski testo iz 12 dkg surovega masla, 12 dkg sladkorja, 25 dkg moke, limonine lupinice, •nekaj stolčenih klinčkov, 5 dkg zmleti hmandelnov, 5 dkg nastrgane čokolade in 4 rumenjake. Postavi za eno uro na hladno. Nato zvaljaj bolj debelo ter pomaži z beljakovini ledom. Zreži s petelinčkom na šibice in speci. Pisali smo že, da preživlja delavstvo pri nas težke čase. Zadnje gibanje celotnega delavstva za odpravo spornih in delavstvu neljubih pojavov je pokazalo, da so uspešni samo disciplinirani nastopi vsega delavstva pod izkušenim vodstvom svobodne delavske organizacije. Vršile so se intervencije zaupnikov in krajevnih organizacij, pošiljale so se vloge, nazadnje so bile razprave na okrajnem glavarstvu ter v tovarni, ki so spore uspešno zaključile in ustvarile znosno sožitje. Ko je podjetje organizacijam in zaupnikom odrekalo legitimacijo delavskih zastopnikov, so dale organizacije vsa pereča vprašanja na glasovanje. S popolnoma tajnim glasovanjem je delavstvo na 11 vprašanj odgovorilo z »da« 100-odstotno, le na vprašanje: »Ali si se pripravljen boriti za vse to tudi s stavko?«, je pritrdilno odgovorilo 97.3% zaposlenih delavcev. To je bilo potem tudi merilo in vodilo našim zastopnikom. S tem pa se je tudi pokazala močna zavest delavstva. Uspeh sicer ni bil popolen, vendar pa se je z obojestransko uvidevnostjo dosegel sporazum v sledečem: 1. Obračun plače ostane 4 tedenski, vendar pa bodo predplačila 14 dnevno iz povprečnega zaslužka. Nadure se bodo zaračunavale kot doslej nad 96 s 50%. 2. Odpuščeni se bodo vsi zopet za-poslili, ko se na žagi začne redna zimska sezona. 3. Odpuščeni porodnici Porovne in Kotnik prideta zopet v delo. Že 15. 11. sta začeli delati. Morata pa sami plačati prispevek za OUZD, ki odpade na nju, ker sta izostali brez vednosti. 4. Žigosanje kart opoldne odpade en- Odkar so se delavci pri regulaciji Save in Kamniške Bistrice organizirali v JSZ-i, morejo zaznamovati velike uspehe v borbi za zboljšanje svojega položaja. V poldrugem letu je JSZ z lepim uspehom zaključila zanje tri mezdna gibanja. Plače so se jim povišale od 3 din na povprečno 4.25 din na uro. Dosežene so bile tudi druge ugodnosti, o čemer pa smo v »Delavski pravici« že poročali. Ker se sedaj, na zimo, delo pri regulaciji navadno v največjem obsegu, je JSZ zopet začela mezdno gibanje. V torek 22. novembra so se vršila na tehničnem oddelku banske uprave tozadevna pogajanja. Delavstvo so zastopali strok, tajnik Grošelj, tov. Vidmar, Zupančič in Razoršek Matija. Za bansko upravo se je pogajal načelnik tehničnega oddelka g. inž. Škoberne. Led: I beljak, 10—'15 dkg sladkorja mešaj toliko časa, da dobiš gladko, gosto tekočo zmes. Preste. Naredi na desti testo iz 21 dkg moke, 12 dkg surovega masla, 7 dkg .sladkorja, soka pol limolte, 4 rumenjakov in 1 žličke sladke smetane. Iz te zmesi naredi valjčke, katere oblikuj v preste. Namaži jih z jajcem ter potresi z debelejšim sladkorjem (sipo). Vlagaj bolj na redko v pekač. Peci v srednje vroči pečici. Črke. Naredi trd sneg iz štirih beljakov, v katerega primešaj 28 dkg sladkorja in 18 dkg moke. To zmes dalj časa mešaj. Piši z majhno brizgalnico na pekačo, na katero si položila papir, črke, ki naj se tako 3 ure sušijo, na kar jih položi v bolj hladno pečico. krat ter se vrši samo, ko prideš od kosila na delo, ker je ta odmor namenjen za kosilo in počitek, ne pa za drenjanje ob žigosni uri. 5. V soboto je prost dan, če ni v petek razglasa, kdo in kako delajo ta dan. 6. Izplačilo mezde je konec drugega delovnega tedna, najkasneje pa v torek. 7. Kokalj Nandetu se za prepir z mojstrom izpor od dela 6 dni zniža na 4 dni ter bo to nadomestil z daljšim delovnim časom. 8. V stolarni so bile uvedene tehnične izpopolnitve in zato šilit namesto akorda. Ker pa se drugod uvaja nov akord, smo zahtevali povsod šilit. Pri akordantih pa naj tvori urno mezdo povprečni enoletni zaslužek v akordu. 5 tem nismo prodrli, ker je vodstvo trdilo, da je to samo stvar stolarne, ter se tudi pri mezdah ni doseglo soglasje; delavci so dobili le to, kar se jim je dalo, to je od 3.50 do 5.20 din na uro. Zaposlenih je 12 delavcev. 9. V mizami se povišajo plače za 4%. Zaposlenih je 53 delavcev. V kovačiji se povišajo plače za 15 par. Zaposlenih je 13 delavcev. V delavnici »Sava«, fini montaži se je povišalo 20 delavcem do 30 par na uro. 10. Za delo na domu so se izravnale nekatere akordne postavke. Povišati pa jih je treba še, z veljavnostjo od 15. avgusta, v fonarni, limariji in parke-tarni, kar je že dogovorjeno. Povišanja pa še prav posebno pričakuje žaga in fonarna v šilitu. Organizacijska enotnost delavstva vodi k uspehom. Vendar pa je zaposlene treba opozoriti, da se moramo tudi svojih dolžnosti v podjetju točno držati. Če komu kaj ni jasno, naj se obrne na organizacijo ali zaupnika. Delavska delegacija je predložila zahtevo, da se plače povišajo za 50 par na uro. Utemeljevala je zahtevani povišek s tem, da se stalno dvigajo cene življenjskih potrebščin, posebno tudi obleke in obutve, ki jo delavci pri regulacijskem delu izredno veliko porabijo. Pogajanja so se končala z uspehom ter je g. načelnik pristal na povišanje plač. Pridržal si je še odločitev o višini poviška nekaterim delavcem, češ, da mora tozadevno prej vedeti mnenje o njihovi pridnosti in sposobnosti. Tov. Grošelj se je zaradi tega zglasil pri vodju regulacijskih del, g. Zajcu na Lazah, in uspel, da je rečno nadzorstvo osvojilo stališče, naj bo za vse delavce povišek enak. Stavbinsko delavstvo ima zopet nov dokaz o skrbi in delu JSZ-e zanje. V Časopisi fUšefa: »AUBE«. Slovenski katoliški dnevnik je prinesel veliko hvalnico ukrepom francoskega finančnega ministra Rey-nauda. Koliko je to upravičeno, kaže dejstvo, da je te ukrepe zavrnila tudi zveza krščanskih sindikatov Francije. O tem predmetu piše G. Hove: »Po božji volji in po zaslugi družbenih izboljšanj v zadnjih letih je vedno manjše število delavcev, ki za svoje delo dobivajo le stradalne plače. To ni le vpra-šanje želodca, temveč tudi vprašanje dostojanstva, v imenu katerega terja delavec pravico, da soodloča pri stvareh, ki zadevajo njegovo poklicno življenje. Dostojanstvo, v imenu katerega hoče živeti delavec resnično človeško življenje. Zato potrebuje prosti čas in plačane dopuste, ker se brez njih ne more udeleževati družbenega politične, ga, umetniškega in razumskega življenja. To je vprašanje vsake prave demokracije, ki mora dati vsakemu človeku mogočost, da stalno napreduje k moralni in gmotni blaginji. In ravno pomen teh družbenih uredb hočejo omejiti novi ukrepi. Zakaj takšen boj pro-ti ,tednu z dvema nedeljama*? Na žalost le predobro razumemo. Spominjamo se časopisnih bojev proti ,valu lenobe4, ki da izvira iz novih socialnih postav. To je glas meščanstva, rojen iz sebičnosti, zlobnih predsodkov in čudne revščine čustvovanja. Glasilo krščanske delavske zveze ,Monde ouvrier4, pi-še_: .Treba je vedeti: delavec ljubi pro. sti čas, ki mu omogoča, da se čuti svobodnega človeka, ne pa omejenega, obsojenega v nižje življenje.1 Večina ljudi se ne upira žrtvam, ki jih terjajo zadnji ukrepi. Upira pa se nepravični razdelitvi žrtev. In celo konservativec Le Cour Grandmaison je rekel: .Francijo bomo obnovili le s sodelovanjem vseh Francozov, tudi delavskega stanu. Nikakor ne smejo delavci dobiti vtisa, da hočemo odpraviti, kar so v zadnjem času dobili dobrega in pravičnega.« »AVANT-GARDE«. Krščanski delavci iz okolice Liegea so imeli zborovanje, kjer je govoril P. Delacorde o pomenu tiska za prihodnost demokracije: »Vpliven krščanski demokratski tisk je življenjskega pomena za izvajanje in vzdrževanje demokratičnega vladanja. Tisoče in stotisoče odkritih demokratov, ki si želijo nekaj več pravice, more zastrupljati peščica brezvestnih mo-gotcev s kakim ,Gringoire-om‘ ali ,Cas-sandre-om‘ (desničarska lista, ki se odlikujeta z ilažmi in obrekovanji, ur.) Zadostuje nekaj fevdalcev ali ena sama družina s skrajno nazadnjaškimi nazori, da onemogočijo tisoče malih ljudi, ki bi radi sodelovali za napredek, če bi jim kdo pokazal pot. Kako žalost, no je delo tega tiska, ko se na primer trudi, da z napačnim osvetljevanjem vprašanj ustvarja nasprotje med srednjimi sloji in delavstvom. Ali kadar pobija demokracijo, ko kaže le njene napake, zlorabe, in jih preveličuje. Da morejo demokratične ustanove v redu delovati, mora krščansko delavsko gi. banje razpolagati z vplivnim tiskom. To je nujno za obrambo delavskega razreda in demokratičnega načina vladanja.« »VOLTIGEUR«. V Franciji je začel izhajati nov političen štirinajstdnevnik »Voltigeur«. Izdajajo ga personalisti, ki sodelujejo tudi pri reviji »Esprit«. V 3. številki piše E. Mounier pod naslovom »Za personalistično demokracijo«: »To zimo se bo Evropa (in Francija z njo) odločala za demokracijo in proti njej... Mi smo za demokracijo, ki jo je treba šele ustvariti, in proti demokraciji, ki se razkraja. Ne smemo si zakrivati, da navidezna skupnost branilcev demokracije proti fašizmu zakriva globoko segajočo dvojnost duha in taktike. Začel se je boj (ali pa ga bomo mi začeli) med ohranjevalci liberalne, parlamentarne in plutokratske demokracije — in pa ustvarjalci resnične in učinkovite demokracije. Boj med meščansko svetovnjaško demokracijo — in ljudsko, narodno, svetovno demokracijo. Boj med karikaturo in resničnostjo. Karikatura demokracije vzbuja danes v Franciji in drugod veliko razočaranje in odpor. Ravno iz našega čuta za demokracijo se moramo pridružiti temu odporu, da ljudi usmerimo k resnični demokraciji, če ne, nam bo dozorel nov fašizem. — Demokratičen imenujemo tisti način vladanja, ki je vzel skrb za človeško osebo kot osnovo vseh svojih javnih ustanov.« »ESSOR«. »Edino sredstvo, ki ga imamo, da se obvarujemo rastočega navala nečlovečnosti, kateri nas oblega, je sunek v nasprotno smer: postanimo bolj človeški.« Lesno delavstvo Sestanek lesnih delavcev se je vršil 27. nov. v Ljubnem. — Obravnavali so mezdno gibanje. Tov. Grošelj je poročal o akci ji, ki jo je JSZ tozadevno začela pri okrajnem glavarstvu v Gor. gradu in skupno z Delavsko zbornico tudi na Inšpekciji dela v Ljubljani. Izrazil je začudenje, da se s strani okr. glavarstva v tej zadevi tako počasi postopa. Zagotovil je pa, da bomo sedaj končno prišli do nadaljevanja naših pogajanj, ker se bo za to 'zavzela tudi Inšpekcija dela v Ljubljani. Slišali smo tudi, da se je sedaj vendarle tudi položaj na lesnem trgu obrnil na bolje; v »Trg. listu« beremo, da v Savinjski dolini so se lesne cene začele dvigati. Zato bo_ sedaj naše stališče pri pogajanjih lažje, ker se podjetniki ne bodo mogli izgovarjati na slabo konjunkturo in nizke cene. Tovariši iz vseh koncev gornje Savinjske doline, oklenite se še trdneje organizacije! Čeprav naš boj traja dol-do, bo pa zmaga tem boljša. Čas gre nam v korist, in če smo morali dolgo čakati, bomo pa sedaj zaradi dviga lesnih cen tem bolje odrezali. Sedaj, upamo, bo le tako, da ne bodo imeli od tega koristi samo gospodarji, temveč tudi delavci, posebno tisti, ki bodo organizirani in zavedni. Mre ko o n a po rož'/la_____________ Mezdno gibanje na Duplici Gradbeni delavci na Savi in Kamniški Bistrici so zopet uspeli Pred volitvami v državni zbor Lojze Lešnik: Moj odgovor Stojimo v najbolj razgibanem času volilnega boja. Dne t l. decembra se bo odločevalo med tremi kandidatnimi seznami. Prvi je seznam -dr. Milana Sto-jadinoviča, drugi Dimitrija Ljotiča, tretji pa dr. Vladimirja Mačka. Skupno je postavljen 20()1 kandidat. Državni seznam dr. Milana Stojadi-noviča kandidira pristaše JRZ, pristaše Hodjerove Jug. narodne stranke in pristaše JNS iz Hrvaške. Seznam dr. Vladimirja Mačka predstavlja kandidate bivše HSS in SDS s Hrvaške, srbske Združene opozicije, ki jo sestavljajo Davidovičevi demokrati, Jovanovičevi zemljoradniki, Stano-jevicevi radikali in pripadniki dr. Dra-goljuba Jovanoviča, v Sloveniji pa kandidate Slovenske združene opozicije, ki jo sestavlja bivša SLS ter Kmečko-de-lavsko gibanje pod vodstvom dr. Lončarja in dr. Kukovca. — Na dr. Mačkovem seznamu bodo kot gostje kandidirali tudi pripadniki JiNS in socialdemokratov, ki bodo pa imeli le spo-redne kandidate in niso priznani kot oficielni dr. Mačkovi kandidati. To so: delovanje je le tehničnega značaja. 'Po izjavah odgovornih predstavnikov in vodij dr. Stojadinovičevega volilnega seznama 'bodo te volitve pomenile plebiscit, v katerem bo ljudstvo odločevalo, ali je za državno in narodno enotnost (unitarizem), ki ga zastopa JRZ, ali pa za federalizem in avtonomizem, ki ga zagovarja t. zv. Blok sporazuma skupno s Slovensko združeno opozicijo. Ker gre za tako važne in velike reči, je potrebno, da volilci glasujejo predvsem po svojem svobodnem preudarku in vesti. Svobodnost glasovanja je zagotovljena po zakonih, prav tako so jo pa tudi že ponovno poudarili odgovorni predstavniki državne oblasti, tako g. dr. Milan Stojadinovič, g. dr. Anton Korošec in ostali. V Sloveniji imajo svoje kandidate vse tri državne liste. Samo po enega kandidata ima edino Ljotič, medtem ko imata Stojadinovičeva in Mačkova lista tudi sporedne kandidate. Kandidati dr. M. Stojadinovica v dravski banovini Brežice: Tratnik Josip, župnik vRaj-henburgu. (Namestnik: dr. Jesenko Rok, odvetnik, Sevnica.) Celje: Mihelčič Alojzij, župan v Celju. (Turnšek Pongrac, župan v Polzeli.) Dol. Lendava: Dr. Klar Frane, zdravnik, Dol. Lendava. (Horvat Anton, župan, Črensovci.) Dravograd: Gajšek Karel, notar, Ma-renberg. (Kugovnik Jurij, župan, Prevalje.) Gornji grad: Steblovnik Martin, župan, Šmartno ob Paki. (Kotnik Zorko, šol. upravitelj, Rečica ob Savinji.) Slov. Konjice: Dr. Sevšek Maksim, banovinski zdravnik, Št. lij. (Napotnik Matija, kmet, Tepanjski vrh.) Laško: Bitenc Mirko, profesor, Celje. (Deželak Matevž, kmet, Lože.) Ljutomer: Snoj Franc, tajnik posojilnice, Gor. Radgona. (Štuhec Alojz, posestnik, Staranova vas.) Maribor, desni breg: Kolmn Franc, kmet, Sele. (Ferk Josip, žel. kontrolor. Maribor.) Maribor, levi breg: Žebot Franc, podžupan, Maribor. (Wurzinger Ivan, žel. kontrolor, Maribor.) Špindler Josip, župan, Sv. Ana. (Poljanec Ludovik. župan, Sv, Anton). Murska Sobota: Bajlec Franc, odvetnik, Murska Sobota. (Vezir Geza, župan, Martjanci.) Ptuj: Kranjc Marko, tajnik JRZ, Maribor. (Janžekovič Ailojzij, posestnik. Sv. Lenart.) Slovenj gradeč: Theuerscbuh Iv., ravnatelj mešč. šole, Slovenjgradec. (Novak Anton, župan, šoštnnj.) Šmarje pri Jelšah; Dr. Ogrizek An- *DeJaatJia PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA 9 LA8 1LO Uhaja vsak čotrtek popoldne, v primera prat-Bik* dan prej. — Uredništvo in nprava )• v Ljubljani, Miklošičeva cesta 88-1. — Ofiaal, reklamacije in naročnina na upravo, Miklott-čeva oeeta 88-1 — Oglasi po oenikn — Telefon It 4048. — Številka čekovnega računa 14.900 Posame7.ua številka stane 1 din. — Naročnina: u 1 mesec i din, za četrt leta 10 din, sa pol leta 80 din, ta oelo leto 40 din. Naročnina sa tuje driave na mesec 7 din, na leto pa 70 din. Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Isdaja sa konzorcij »Dolavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tlaka Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tjrševa oesta st 17 (Maks Bl«j»«'> ton, odvetnik, Celje. (Turk Ivan, župan, Šmarje.) Črnomelj: Dr. Koce Jure, tajnik zb. TOI, Ljubljana. (Nemanič Josip, župan v Metliki.) Kamnik: štrcin Ivan, župan v Komendi. (Nande Novak, gostilničar v Nevljah.) Kočevje: Rigler Alojzij, veterinar, Ljubljana. (Strnad Josip, župan, Dobrepolje.) Kranj: Brodar Janez, posestnik v Hrastju. (Majeršič Ivan, župan v Tržiču.) Krško: Dr. Miha Krek, minister, Bel-grad. (Likar Josip, inženir, Kostanjevica.) Litija: Dr. Lavrič Jože, tajnik Kmetijske zbornice. Ljubljana. (Pevec Ignac, župan. Št. Vid pri Stični.) Ljubljana-mesto: Dr. Korošec Anton, minister, Belgrad. (Mašič Pavle, višji kontrolor drž. žel., Ljubljana), dr. Go-lia Adolf, gen. tajnik Zveze industrij-cec, Ljubljana (Kavka Karel, stavbenik, Ljubljana). Ljubljana-okolica: Dr. Korošec Anton, minister. Belgrad (Smersu Rudolf, referent OUZD-a, Ljubl jana), Stare Miloš, odvetnik, Ljubljana (Hren Ignacij, industrijec, Vrhnika). Logatec: Gabrovšek Franc, ravnatelj Zadružne zveze, Ljubljana (Rudolf Jože, župan, Bloke). Novo mesto: Dr. Kulovec Franc, senator, Ljubljana (Weble Demetrij, odvetnik, Novo mesto). Radovljica: Dr. šmajd Albin, odvetnik, Radovljica (Markež Valentin, župan, Jesenice). Škofja Loka: Dolenc Ivan, profesor, Ljubljana (Debelak F rane, trgovec, Škof ja Loka). Kandidati dr. VI. Mačka v Sloveniji Celje: Fedor Gradišnik, lekarnar v Celju (Albin Vipotnik, rudar, Zabukovca). Dol. Lendava: Kranjec Miško, pisatelj, Velika Polana (Šimonka Pave'., posestnik, Petešovci). Gornji grad: Papež Franjo, posestnik v Ljubnem (Steblovnik Franc, posestnik. Rečica ob Paki). Konjice: Omerzu Danijel, posestnik in trgovec, Slov. Bistrica (Kušer Josip, posestnik in lesni trgovec, Vitanje). Ljutomer: Kores Martin, strojnik v Mariboru (Mir Andrej, viničar, Iler-manci pri Ljutomeru). Maribor, levi breg: Dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik, Maribor (Žmavc Andrej, ravnatelj vinarske šole, Maribor). Lubienski Stanislav, oskrbnik, Jareni-na (Ploj Tone, posestnik in župan, Marija Snežna). Maribor, desni breg: Kores Martin, strojnik, Maribor (Gmajner Franc, delavec, Sp. Polskava). Murska Sobota: Kranjec Miško, pisatelj. Velika Polana (Tilan Janez, posestnik, Črnelovci). Dravograd: Doberšek Karel, učitelj v pok., Prevalje (Mravljak Viktor, pos. sin, Sv. Primož na Pohorju). Ptuj: Jožef Lacko, posestnik. Nova vas-Rogoznica (iDebeljak Rudolf, gostilničar, Dolane). Slovenjgradec: Blatnik Simon, pos. in trgovec, Stara vas pri Velenju (Kališnik Leopold, rudar, Velenje). Šmarje: Jevšnik Fr., posestnik. Kozje (Drofenik Karel, posestnik. Tržišče pri Rogaški Slatini). Brežice: Budič Andrej, posestnik, Zg. Ribnica pri Jesenicah na Dol. (Zidarič Jožef, kurjač, Rajhenburg). Laško: Lešnik Lojze, rudar in župan, Rečica pri Laškem (Marinček Anton, uradnik Del. zbornice, Ljubljana). Črnomelj: Koren Peter, posestnik in veletrgovec, Črnomelj (Jakovčič Niko, posestnik, Cerkišče). Kamnik: Marinček Anton, uradnik Delavske zbornice, Ljubljana (Virjent Franc, posestnik, Uševk pri Kamniku). Kočevje: Tomšič Ivan, kmet. Stope (Rudolf Podlogar, posestnik, Hrib). Kranj: Dr. Jakob Mohorič, odvetnik, Ljubljana (Žerovnik Franc, zidar, Voglje pri Šenčurju). Krško: Mesojedec Franc, posestnik. Praprotno (Tljaš Ivan, kovač, Boštanj). Litija: Dr. Lončar Dragotin, gimnaz. ravnatelj v p., Ljubljana (Polzanc Fr., Gaboročec, p. Krka pri Stični). Logatec; Dr. Lončar Dragotin, girnn. ravnatelj v p., Ljubljana (Mevcc Fr., čevljar. Dol. Jezero). Ljubljana-okolica: Furlan Franc, posestnik, Verd pri Vrhniki (Dr. Anton Brecelj, zdravnik, Ljubljana); Černe Jože, posestnik, Ljubi jana-šiška (Pan-geršič Ivan, delavec, Zalog). Novo mesto: Špehar Franc, posest- Kdor ti je neprijeten, ga oblati in opljuj, da ga ljudje zasovražijo! To je vodilo današnje dobe. Po tem vodilu se je ravnal tudi »Slovenec« v notici: »Ggg. Lešnik in Marinček, zapomnita si!« V »Delavski pravici« št. 44 najdemo v članku »Misli o socialnem krščanstvu«, ki ga je napisal J. Leclerccj, profesor katoliške univerze v Louvainu, tele stavke: »Če jim govorim o enciklikah, se zdi, da jih ni nihče bral. Če jim navajam iz njih odlomke, ne da bi povedal, od kod jih jemljem, mi raz-nurjeno odgovorijo, da je to boljševizem«. Brali smo že, da se n. pr. odlomki iz sv. pisma izrabljajo v čisto drugo smer, če ima seveda kdo namen s takimi odlomki ljudi zavajati. Sicer se je pa že ponovno pisalo in poudarjalo, da v slabe namene obrnjeui odlomki ne ]X)kažejo pravilne slike in namena članka. Kdor je prebral moj sestavek v »Delavski pravici« št. 46, mora iz njega razbrati, da nisem trdil, da je navedeni postopek pravilen, ampak sem le označil miselnost ljudi, kar .sem točno navedel: »Sorodnica mi je te dni pripovedovala ...«. Kdo si upa vreči kamen na njo? Ali ni mogoče, da bi kdo rekel ženi: Ne boj se, v meni in naših boš našla vso podporo, tako da boš lahko preživljala otroke. In njena sorodnica bi poročala: »Našli so se dobri, verni ljudje, ki skrbijo za njo in za njene otroke.« Kdo si upa vreči... sem napisal v novem odstavku ter je zato vsakemu, ki hoče razumeti, seveda razumljivo, da se s tem ne hvali ali zagovarja dejanje, ampak da se nanaša na tiste, ki bi imeli mogočost in celo dolžnost pomagati, pa niso. Zato tudi nimajo pravice metati kamenja na njo. Nadškof šarič je napisal zanimiv članek o potrebi kritike, oz. o tem, da jo moramo prenesti tudi v verskem življenju. Kdor ve, da mi je žena rodila 9 otrok,-si bo menda na jasnem, da ne morem zagovarjati dejanja, o katerem piše »Slovenec«, česar tudi nisem storil. Napake pa moremo odpravljati le, če vemo za nje. Toda »Slovencu« je šlo le za tem, da je udaril po nekom, ki mu ni ljub. Meni citat o večno veljavnem krščanstvu in krščanski morali ni obtežil vesti. Mislim pa, da jo je obtežil marsikomu, ki je na zunaj »vzoren« katoličan (Ein- in Zweikinder-system). Ne bom navajal imen, niti nočem soditi — rajši ostanem cestninar. — Mnogo gnojnice se bo še zlilo-na mene s te strani, toda zavedam se, da bo končno razsojal Bog, ne pa kdo-drug. q)o naših krajih Javornik Kakor vsa leta, tako je tudi letos skupina poslala za praznike svojim čla-noin-vojakom določene zneske v gotovini. Tistim, katerih naslovov skupina ni imela in so svoj vojaški rok že odslužili, sporočamo, naj se v ta namen zglase pri tov. blagajniku, ki jim bo izplačal podpore. Pri blagajniku naj se zglase tudi vsi tisti, ki menijo, da vplačanih članskih prispevkov nimajo v redu ali da jih imajo pomanjkljivo vpisane. Vse ostale pa prosimo, da do konca decembra plačajo članarino, v kolikor je še niso. Delavski koledarček dobite pri tov. tajniku po 8 din. Vsak član naj si ga nabavi! Jesenice Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 1. decembra dr. Keržan Bartol, 4. decembra dr. Čeh Milan, 11. decembra dr. Keržan Bartol, 18. decembra dr. Čeh Milan, 25. decembra dr. Keržan Bartol, 26. decembra dr. Čeh Milan. Celje V petek 2. decembra bo ob 7 zvečer seja skupine JSZ-e, in sicer v i. nadstropju levo, kjer bomo odslej vedno imeli seje in nedeljsko službo, ro pa zato, ker je spodnja soba prevelika za segrevanje. — Predsednik. Trbovlje Strokovna skupina rudarjev obvešča članstvo, da so dospeli koledarčki za 1. 19“59. Koledarček je dobro urejen, v njem dobe delavci vsa potrebna pojasnila o socialni zakonodaji. Odbor poziva vse člane, da si koledarček takoj nabavijo. Dobijo ga za 8 din v uradnih urah pri tajništvu. Strokovni sestanek skupine bo dne 5. decembra ob 5 popoldne v tajništvu. Na sestanku bomo poročali o pravilniku bratovske skladnice. Sestanek je važen, zato se ga udeležite vsi člani! Otiški vrh Strokovna skupina tekstilnega delavstva v Otiškem vrhu sklicuje za nik, Gorica pri Vinici (Murn Rudolf, trgovec, Kandija). Radovljica: Dr. Aleš Stanovnik, odvetnik, Jesenice (Perko Vencelj, dela-cev in župan, Koroška Belah Škofja Loka: Hartman Lojze, pravni referent Pok. zavoda, Ljubljana (Peternelj Janez, posestnik, Vinharje pri Poljanah). Ljubljana-mesto: Dr. Ivan Stanovnik, odvetnik, Ljubljana (Marinček Anton, uradnik Dei. zbornice, Ljubljana); dr. Anton Brecelj, zdravnik, Ljubljana (Hartman Lojze, pravni referent Pok. zavoda, Ljubljana). nedeljo 4. decembra 1938 ob pol 11 dopoldne v gostilni Pridgar (»Lauk«) v St. Janžu članski sestanek. Na sestanku bo poročal tov. Pestotnik o pomenu strokovne organizacije in o pogajanjih za spremembo kolektivne pogodbe. Pridite vsi! Apače Članstvo strokovne skupine gradbenega delavstva, ki je zaposleno pri regulaciji Mure v Gornji Rudgoni, opozarjamo, da se udeleži sestanka, ki se bo vršil v petek 2. decembra ob pol 4 popoldne o gostilni Berlan v Gor. Radgoni. V skupnosti iu izobrazbi je naša moč in rešitev. Gornja Radgona Vse tovariše naše krajevne skupine opekarskega delavstva vabimo, da se polnoštevilno udeleže sestanka, ki bo v soboto 3. decembra ob pol 5 popoldne v gostilni Kempl v Črensovcih. Na dnevnem redu bo važno poročilo o intervenciji pri podjetju glede akorda-Govornik pride iz Maribora. Duplica Za nedeljo 4. decembra ob pol 3 popoldne sklicuje naša skupina v gostilni Herle na Duplici članski sestanek. Pozivamo člane in članice, da se ga vsi udeleže. Med tednom sestanka ne moremo imeti zaradi različnega delovnega časa. Prišel bo zastopnik centrale iz Ljubljane. Poročila sta se v nedeljo tovarišica Gregorin Ivanka z Viktorjem Prosenom in Bore Angela z Leopoldom Prosenom. Članstvo jim želi mnogo sreče-in zadovoljstva. Iz uredništva G., Javornik. Prvega dela dopisa ne-moremo priobčiti. »Praznik sv. Barbare v Kočevju«. Za proslavo, ki je v adventnem času združena s plesom, ne agitiramo. Vse dopisnike prosimo oproščenja,. ker v tej številki nismo mogli uvrstiti vseh člankov, ker smo morali objaviti nekaj nepričakovanih prispevkov. Vse, ki se pritožujejo nad »Pravico«,, češ, da premalo odločno brani koristi delavstva in_ JSZ-e, prosimo potrpljenja. Uredništvo izvršuje svojo dolžnost, kolikor mu je največ dano. PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino MARIJA KRAŠOVEC nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in pocenil