N A8L0V—ADDRESS: "Glasilo K. 8. K. Jednote"
6117 St. Cfaklr Are. CLEVELAND, OIlIO
Telephone: HKnderaoo 3912
LETOS
akkaja
M letnico mladtaakegm
V to namen naj vsako krajevno drnitvo marljivo agltlra ta mladinski oddelek.
Kranjsko - SloroMka Katolika
/d prva in najstarejša
slov t nek.* bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že 43. leto
OBŠLO K. 8. K. J. JM:
"Vse ta vero, dom in narod I"
Slika predstavlja del ocobja, ki je zaposleno pri gradnji Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, Ohio. Spredaj (v beli srajci) je vladni inženjer Mr. Miulge, pod čigar vodstvom se bo delalo. Vlada je dala na razpolago $58,000.00, da se ta znameniti kulturni vrt izgotovi. Sliko je iz prijaznosti in brezplačno vzel Mr. Be ros, la&tnik Beros Studio, 6122 St. Clair Ave. Z delom bo šlo zdaj naprej, dokler bo vrt popolnoma dogotovljen tja enkrat v jeseni.
25-letnka društva sv. Valentina št. 145, Beaver Falls, Pa.
lttk, IMS a* Um Past Offlea at Cterelaad. Okla. Under tka Art 1 Aa«art MU. Iti*. Aaaa*ad far Matlta« a« Spaetol Bata at Faalaca Prartdad Mr M SeaCtaa UM. Art a# Ortoker trd. ltlT

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
ŠTEV. 28 — NO. 28
enajsto kampanjsko poročilo
CLEVELAND, O. W JULIJA (JVLY) 1936
PRIČETEK GRADNJE JUGOSLOVANSKEGA KULTURNEGA VRTA
Zadnji kampanjski teden v juniju je sedem držav napredovalo za 777 "boosterskih" točk; med temi se je najbolj obnesla država Missouri z društvom Presv. Srca Jezusa št. 70 v St. Louis; tej državi pa sledi Wisconsin z 157 novimi točkami, ostafili pet držav ima manjše napredke.
Gori navedeno društvo sv. Srca št. 70 je število svoje kvote zopet pomaknilo za 500 točk, torej mu manjka do predpisane svote samo fe 1775 točk. Upamo, da bomo lahko že prihodnji teden navedeno društvo uvrstili med zlata boosterska društva.
Ker imamo do konca tega meseca samo še 17 dni da je še opuščen asesment mladinskega oddelka tudi za nove člane, toplo priporočamo vsem kampanjskim načelnikom, da naj izrabijo to lepo priliko in osobito še teh 17 dni pridno agitirajo; mesec julij naj bi bil pravi rekordni mesec v tekoči kampanji.
Tukaj navajamo nastopne tabelice v zvezi z našo kampanjo:
DRUŠTVA, KI PRVAČIJO PO DRŽAVAH		
Colorado št. 55............	... 2,897	točk
Connecticut št. 148........	... 901	točk
Illinois št. 119.............	... 4,108	točk
Indiana št. 52.....'........	... 3,217	točk
Kansas št. 115............	.:. 2,101	točk
Michigan št. 30...........	... 2,025	točk
Minnesota št. 4 ...........	... 2,225	točk
Missouri št. 70............	.. . 8,225	točk
Montana št. 14............	... 4,168	točk
New York št. 57. in št. 184. .	.. . 900	točk
Ohio št. 219................	...21,311	točk
Pennsylvania št. 41........	... 2,525	točk
Wisconsin št. 136...........	. .. 2,700	točk
Wyoming št. 94. ............	... 1,800	točk
DRUŠTVA NA ČSTNEM MESTU
Zlato boostersko društvo: št. 219, Euclid, Ohio.
Srebrno boostersko društvo: št. 70, St. Louis, Mo.
Plavo boostersko društvo: št. 169, Cleveland, Ohio.
Rdeče boostersko društvo: št. 119, Rockdale, 111.
Belo boostersko društvo: št. 14, Butte, Mont.
TOČKE PO DRŽAVAH Z DNE 1. JULIJA
Missouri ............. 8,225
Ohio ...,............. 1,864
Montana ............. 1,616
Indiana .............. 1,496
Wisconsin............ 1,470
Colorado............. 918
Connecticut.......... 901
Wyoming............. 799
Michigan............. 632
Illinois............... 606
Kansas.............. • 543
Pennsylvania--------- 543
Minnesota....... .... 530
New York ............ 322
VSEM SLOVENCEM V AMERIKI
V Clevelandu je otvorjena velika Jezerska razstava, na kateri so tudi zastopani Slovtenci. Razstavni prostor je razdeljen na dva dela in sicer prvi del je razvoj industrije in tehnike in drugi del je narodni oddelek, ki ima svoja mična naselja. Vsak narod za sebe ima razstavljene svoje najboljše umetnine in dnevno proizvaja na velikem odru svoje igre, petje, plese, godbo in narodne šege.
Mi Slovenci imamo pristno in tipično srtarokrajsko gostilno, ki smo jo nazvali, da zvežemo vse Slovence pod eno streho, gostilna "Ljubljana." Postrežba v gcstilni je po točilcih in natakaricah v narodni noši. V gostilni igrajo najboljši harmonikarji, servirajo se pristna sta-rokrajska jedila, vino, pivo in najboljše žganje. Iz gostilne doni slovenska pesem, glasno vriskanje in neprisiljena veselost.
Prepričani smo, da vsakega Slovenca, živečega izven Cleve-landa vleče želja v srce nove Slovenije, največjo slovensko naselbino v inozemstvu v Cleveland, da se bratsko pomeni p
svojih mladostnih šegah, mladostnih letih in zapoje zdravice pod domačo vejo. Slovenci na razstavi zbujajo veliko pozornost, vse jih ljubi, vse spoštuje, vse pri njih vasujeein vsled njihove žilavosti vse občuduje.
Slovenski trgovci, ki so člani popolnoma slovenske organizacije Progresivne Trgovske Zveze, so prevzeli vse breme finančnih stroškov na svoje rame, samo da rešijo narodno čast našega naroda v zastopstvu na veliki jezerski razstavi.
Razstava je nekaj impozant-nega zanimivega in dovršenega, kar vsakdo občuduje, ki ima priliko razstavo posetiti. Reklamni odbor je sklenil obvarovati naše ljudi, ki prihajajo iz drugih naselbin na to velevaŽ-no in zanimivo razstavo pred tujimi izkoriščevalci, zato se je vse potrebno ukrenilo, da dobe vsi naši zunanji posetniki potrebna prenočišča in vso najboljšo postrežbo pri naših rojakih, ki vodijo prvovrstno gostilniško obrt. Priporočljivo je, da se organizirajo posamezne skupine, sporoče svoj prihod v Cle-
LETO (VOLUME) XXII.
trojna proslava društva sv.
jožefa št. 169 kskj
Večkrat smo že proslavljali pri našem društvu ta ali oni Izredni dogodek ,toda tako velike in pomembne proslave pa pri nas v Collinwoodu še nismo imeli na društvenem polju, kot bo nedeljska proslava našega društva dne 19. julija nanašajoča se na tri pomembne dogodke; torej je prav, da si iste malo bolj podrobno ogledamo.
Letos v mesecu juliju je preteklo 15 let odkar je Rev. Jos. Škur Ledanji župnik naše fare uvidel veliko potrebo u-stanovitve katoliškega podpornega društva v tej naselbini, ter je s par zavednimi farani ustanovil naše društvo, katero se je priklopilo k edini slovenski katoliški podporni organizaciji K. S. K. Jednoti. Še imamo nekaj teh ustanovnih članov živih in zdravih v svoji sredini, ki nam bodo lahko povedali velike zanimive zgodovine po 15 etih ustanovitve sedaj naječjega slo-enskega podpornega društva v Ameriki. Iskreno bi želeli imeti med nami ta dan ustanovitelja našega društva, Rev. Škur-ja, ki je pa žal že odšel k svojemu Stvarniku po zasluženo plačilo. Spominjajmo se ga ta dan v molitvi, saj je pokojnik tako iskreno to društvo ljubil.
r Ob enem s proslavo 15-letnice društva bomo obhajali tudi 20-letnico ustanovitve mladinskega oddelka pri naši dični organizaciji. Da je naša organizacija na tako trdnem finančnem stališču in tudi tako velika, se moramo brez dvoma zahvaliti mladinskemu oddelku, ki s svojim prestopom veča vrste odraslega oddelka. Ustanovitelja tega oddelka bomo omenjeni dan imeli čast videti med nami v svoji sredini; in to je naš zaslužni sobrat glavni tajnik Josip Zalar; prepričan sem, da nam bo vedel marsikaj zanimivega povedati o zgodovini tega oddelka.
Da pa proslavo še bolj povečamo, bomo blagoslovili ta dan novo društveno zastavo. Botra iste bosta naš dobro poznani sobrat John Asseg in njegova soproga, slednja spada k društvu sv. Helene.
Program te proslave se prične ob 9. uri dopoldne in sicer naj se tedaj zbirajo vsa društva in uniformirane skupine pred Slovenskim Domom na Holmes Ave. (Prijavljenih je 20 društev.) Od tu se razvije povorka z lastno društveno uniformirano godbo na Čelu in skupino društvenih kadetov (nad 100), ter uniformiranih članic društva sv. Helene, drill teama Slovenske Ženske Zveze in Častne straže SDZ. Točno ob 10. se prične sv. maša za vse žive in mrtve člane našega društva, katero bo daroval čast. g. duhovni vodja našega društva Rev. L. Kužnik; slovesno pridigo bo imel zaslužni član in bivši naš društveni duhovni vodja Rev. Milan Slaje. Po sv. maši bo blagosloitev nove društvene zastave, nakar se povorka vrne nazaj v Slovenski Dom, kjer bo pripravljeno kosilo v počast botrom, gl. uradnikom in zunanjim gostom.
Po kosilu ob 1. uri se vrši avtomobilska parada izpred Slovenskega Doma zopet z lastno godbo na čelu in kadeti ter drugimi športniki našega društva. Vsi, ki imate svoje avtomobile ste prošeni, da pridete pravočasno pred Slovenski Dom; za one, ki pa nimate svojih avtov, bomo pa imeli najeta dva velika busa, da na ta način lahko skupno odidemo na Pintar-jevo farmo, kjer se bo točno ob dveh popoldne pričel program razvitja zastave z govori botrov, gl. odbornikov in drugih odličnih gostov.
Ob 3. bo kratek koncert društvene godbe. Ob 4. popoldne javna telovadba in proste vaje kadetov. Ob 6. zvečer baseball igra med našimi žogarji z neko lokalno skupino. Med odmori in po programu se vrše razne dirke in vsakovrstne zabave, kakor tudi prav vesel domač piknik.
Kot razvidno, bo program zelo zanimiv in obširen. Te slavnosti se udeleži osem gl. uradnikov KSKJ.: predsednik br. Opeka, prvi podpredsednik br. Germ, tajnik br. Zalar, tajnik finančnega odbora br. Gospodaric, vrhovni zdravnik Dr. Oman, nadzornica Mrs. Hochevar, porotnik br. Panchur in urednik Glasila.
Vsi člani in članice našega društva ste prošeni, da vpo-števate sklep seje, da naj se sleherni udeleži korakanja v cerkev; tako se udeležite tudi popoldanske slavnosti na Plntar-jevi farmi. S tem boste dali malo priznanja raznim odsekom pripravljalnega odbora, ki ima s to proslavo ogromno dela. Ob enem pa vabimo tudi cenjeno občinstvo širnega Clevelanda in okolice, da nas posetite omenjeni dan; prepričani bodite, da vam bomo postregli prav po bratsko in po domaČe. Za plesalce na paviljonu na Pintarjevi farmi bo igrala znana godba bratov Krištof. Torej na veselo svdenje v nedeljo!
K sklepu še v imenu tozadevnega odbora prosim vse lastnike hiš na Holmes Ave., da naj prihodnjo nedeljo obesijo ameriške in slovenske zastave, da bo imela glavna cesta naše collinwoodske naselbine tem lepše praznično lice.
S pozdravom
John Pezdirtz, tajnik. P. S. Vozni red busov na naš piknik je označen na 2. stran'. -o-
Ali imata ia svojega otroka za varovan« g a pri naši Jadnoti?
Srečen in Tesel je oni, kdor uriali, da bo vadno lahko živel brea podpornega druitva j toda sreča je opotočna.
AGITIRAJMO ZA MLADINSKI ODDELEK!
»
Skušajte ustanoviti kako novo društvo za našo Jednoto; 8 ustanovnih članov zadoatuje.
Minulo nedeljo, dne 12. julija je bil slavnostni dan za naselbino Beaver Falls, Pa., ozir. Fallston, kjer je sedež društva sv. Valentina št. 145 naše Jednote, ko je obhajalo svoj srebrni jubilej, ali 25 letnico obstanka. V ta namen se je društvo korporativno udeležilo v domači cerkvi pete sv.-maše za vse članstvo društva, popoldne se je pa vršil velik piknik v Wise's Grove pri New Brighton. Piknika se je udeležilo okrog 500*oseb.
Med udeleženci je bilo tudi pet glavnih Jednotinih uradnikov in sicer br. Pavlakovich, II. podpredsednik; br. Lokar, nadzornik; br. Rudman finančni odbornik; br. Dečman, predsednk porotnega odbora in urednik Glasila.
Dasiravno je bilo na obširnem piknikovem prostoru tudi v senci košatih hrastov precej vroče, je vesela mladina rajala in plesala v ličnem paviljonu ob zvokih hrvatskega tamburaškega zbora. Mojster Miko Kosanovič se s svojimi tamburaši lahko postavi, ker znajo tudi več lepih hrvat-skh pesmi zapeti s spremlje-vanjem tamburic.
Okrog 4. ure so tamburaši zaigrali našo narodno slovensko himno "Lepa naša domovina" v znamenje, da se ima pričeti kratek govorniški program v lopi za plesalce. Sto-loravnateljstvo je vodil društveni predsednik brat Ignac Miladin, ki je pozdravil vse navzoče udeležence, vnanje goste, osobito pa prisotne usta-
veland na naslov Joseph Grdina, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio in ob njihovem prihodu bo vse preskrbljeno. Vsa pojasnila in informacije se dobe na zgoraj navedenemu naslovu, kar je v zvezi z Jezersko razstavo. Prosimo upoštevajte zgornje.
Reklamni odbor.
novnike društva. Izmed 15 začetnikov društva je še danes četvero živih in sicer glavni ustanovnik Nikolaj Klepec, potem Jakob Kuzma, Ignac Krklec in Alojz Grdenič; prva dva sta bila navzočim na odru predstavljena, eden izmed drugih je pomagal za baro, eden pa delal v tovarni.
Za društvo neumorno delujoči sobrat Nikolaj Klepec, mož 67 let je bil od občinstva burno pozdravljen ko je na kratko orisal zgodovino tega društva. Povedano nam je bilo, da je br. Klepec ustanovil tudi društvo št. 15 v Pittsbur-ghu in št. 42 v Steeltonu. Br. Klepec je ponosen na svojo številno družino, ki vsa spada k naš: organizaciji saj je ded ali stari oče 27 vnukov in vnukinj ter enega pravnuka; škoda da mu je pred nekaj leti nazaj umrla ljubljena soproga ,o kateri se vedno rad pogovarja.
Prvi odbor tega društva, ki je bilo ustanovljeno 3. sept. 1911 je bil sledeč:
Frank Grdenič predsednik; Mihael Jakšič, podpredsednik; Ignac Krušlin I. tajnik; Tony Bujnan, II. tajnik; Jakob Pra-šina zastopnik; Anton Praši-na blagajnik; nadzornika: Josip Stekovič in Vid Kuzman; poslanec Jos. Dinar.
Danes šteje društvo 172 članov v obeh oddelkih.
Nato so bili pozvani vsi navzoči glavni uradniki, ki so društvu čestitali, pred vsem pa ustanovnikom, želeli društvu mnogo uspeha in priporočali našo Jednoto osobito mladini za pristop tekom sedanje jubilejne kampanje. Brat Dečman in Rudman sta govorila tudi v angleščini.
Nato so bili predstavljeni: predsednik društva sv. Jeroni-ma št. 153 iz Canonsburga br. Anton Bevec, predsednik boo sterskega kluba označenega
društva br. John Bevec, dalje br. Peter Svegel, predsednik boosterjev društva v Am-bridge, Pa. Po dovršenem programu je prišel na piknik tudi br. John Yager tajnik društva sv. Družine št. 109 Aliquippa, Pa.
Ob zaključku je stoloravna-telj prečital brzojavke brata gl. predsednika in br. gl. tajnika, ki se oproščata radi neudeležbe vsled prehude vročine z iskrenimi pozdravi in čestitkami do društva.
Društvo sv. Valentina je na svojo minulo nedeljsko prireditev lahko ponosno, saj je is ta uspela v zadovoljnost vseh navzočih.
--o-
POSLEDICE VELIKE SUŠE IN VROČINE
Chicago, III., 13. julija. — Neznosna suša in vročina, ki je letos zajela vse države od Atlantika do Rocky gorovja na zapadu, ne bo kmalu pozabljena. Pri tem so osobito prizadeti farmer j i, ker ne bodo imeli nobenih pridelkov. Hudo trpi vsled pomanjkanje sveže krme in vode tudi živina. Vlada je vsled tega preskrbela, da se je nad 100,000 glav goveje živine in ovac prepeljalo v druge kraje.
Škoda vsled letošnje suše je v deželi nepopisna; to bo visoko dvignilo ceno letošnje pšenice in drugega žita. Nad 5 milijonov farmerjev je vsled suše prizadetih.
Vsled solnčarice je dosedaj umrlo širom držav že približno tisoč oseb, na stotine jih je pa tudi med kopanjem utonilo.
Posebno huda vročina traja v mestu Detroit, Mich. Samo v tem mestu je tekom enega tedna vsled solnčarice umrlo že 257 oseb. Tako je tudi v Toronto Ont. Kanada. Ondi je pogrebnikom pričelo že primanjkovati rakev.
/
DRUŠTVENA NAZNANILA
Društvo »v. Jožefa, it. 57, Brooklyn, N. Y.
Tem potom se še enkrat o-pominja člane našega društva, da priredi društvo svoj piknik v nedeljo, dne 2. avgusta v E-merald parku, ki je gotovo vsem dobro znan; odbor je ie na delu in gleda, da bo pre-skrbel za vse.
Zadnja seja je bila malo bolj slabo obiskana, zato ste pa prošeni, da se za gotovo u-deležite prihodnje seje v polnem številu. Dne 28. junija je bilo res
i suspedna društva okolice sta Pittsbttfgha, da na isti dan ne prirednju nikakavi zabava, pošto bi mogli »kaditi nama 1 sebi, nego je uj neka dodu k nama sva draft* okolice Plttabiffka, poj edinih organizacija; a mi temo jim prvom zgodom vratiti ljuba v.
Na ovom pikniku Če biti više glavni odbornika n»fte K. K. Jednote, a iato držim, da če do j ti i glavni blagajnik brat Louis Zeleznikar, ko j i j oŠ ni-je bio medu nama; a sada če i on do j ti najviše zato, da se upozna sa članstvom u Pitts-burghu; a imati če i svaki član priliku, da se upozna i z nji-
piknik.
tudi prav lahke pride t avto-
Do tem nrostora se'Wujoiafa soproga, šest si- Collinwooda prijazno povabi
^	____j__uX__Ui »o.	1-__alaimnaž razviti 1
Kdaj pa prosim v»e naše poaivamo, člana in članica, da se za go-t#vp v polnem številu udeležite te nafta preelavne aabava, poaebno so vabljeni naši pionirji ia pijonirke, ki ao sadili pred 31 leti še mlado drevesce, ki rodi sedaj le lepe sadove; to je nafta društvo sv. Petra in Pavla, katero ste izročili ped okrilje nafte dobre podporne matere KSKJ. Torej trdno upam da bodo prišli na to proslavo vsi ustanovitelji in ustanoviteljice našega društva, da se bomo prav imenitno zabavali.
Kar se tiče suhih grl in
lepo, ko sta obhajala srebrno r z&tQ braČQ . ^^ pohrli_ poroko Mr. Joseph in Mrs. mQ gy. n& Qyaj piknik da ge
Sterk; sobrat Sterk je član m&]o u prijetnom hladu poga. praznih želodcev, bo aa to vse-našega društva, njegova žena	. bratgki da ^ poraz-1 ga dosti ker veselični odbor
pa spada k društvu sv. Ane.govor;in^ . dft gyoja grla ^ y pridno deU v tem oziru. v New Yorku. Ko sta srebr-	T,,/« c^AKa hn nrav izvratn;
noporočenca prikorakala v cer-
nov in dva hčerki ter več ao-rodnikov, prijateljev in snan-cev. Bila je prijama in tihega značaja in bil* je dobra č|aniaa nalaga društva. Njeni dafti želi društvo večni mir fci pokoj, večna luč naj ji sveti in naj po tem zemeljskem trpljenju in pomanjkanju u-iiva sedaj kot svoje zasluženo plačilo v nebesih tmjsko veselje. Vsem preostalim domačim pa izraža društvo svoje iskreno sožalje. Bodite . poto-laženi po hudem udarcu, saj nas sveta vera uči, da "vidimo se nad zvezdami.'
Asesment se bo ta mesec pobiral dne 16. 20. in 26. julija,
nedeljah tako malo članic sej
lo na njih slavnoat raavitja udeležuje. ,	• \>
nove zastave in proslave 16- Dalje naznanjam, da je za letnice društvenega obstanka, tekoči mesec julij 50c poseb-ki se vrši prihodnjo nedeljo'ne naklade za društveno bla-dne it. julij*, zato s tem u- gaj no, kakor je bilo sklenje-ljudno proai mvae naše člane'no na zadnji glavni letni seji.
in članice, da ae navedene
.alavnoati udeležite, saj je bilo na junijaki seji sklenjeno, da gremo korporativno > k našim sosedom Jožefovcem.
Sv. maša se bo brala ob 10. uri dopoldne v slovenski cerkvi na Holmes Ave.; pridite tja in prinesite regalije s seboj. Popoldne se pa vrši nadaljevanje slavnosti na Pin-tarjevi farmi; tudi tja ste prijazno vabljeni. Upam torej,
Upam, da boste to naklado z rednim asesmentom točno plačale.	* S pozdravom,
Mary Kraker, tajnica.
j
-o-
DOPISI
. , . x. .... mo. Toliko do znanja, da čc-
kev s svojo lepo družino (ati- mo	dobru muziku> kojg
vsakikrat v spodnjih prosto- da bo naje društvo na tej rih stare šole sv. Vida. Dne aiftvnosti častno zastopano.
16. in 20. se bo pobiralo od 6. do 7:15 ure zvečer, dne 25. pa
Opomba: Društva se zbirajo
Spomin na novo mašo
St. Stephen, Rice, Minn. — Bilo je na praznik Presvetega Peš njega Telesa 11. junija letos. Kcmaj se je zasvital dan, se je žc zbudil farovški petelin. Sfo-
"I----------------tWUU.I ~ ~ *---- M-------
ob 9. uri pred Slovenskim Do- fotal je na piot> ponosno pogle-
JJJ a» yiiuuu	.	---- —	'	- — - ----«----
mrzlom kapljicom razhladi- Tudi godba bo prav izvrstni od 6. do 8. ure zvečer. Prosi In mom na Holmes Ave., odkoder;da, na okoli kot bi hotel reci:
—. •	• • 1 ______Z _	A A »-nrlwA	W • _____1____ «AJ#ai>
rimi sinovi in štirimi hčerami), so jih člani našega društva in članice društva sv. Ane čakali v cerkvi, da se udeležijo
če razveseliti staro i mlado,;venske in amerikanake komade to so naši znani radio svirači tako, da bomo vsi veaeli, atar (Hrvatski radio klub ) — Cro- in mladi.
pod vodstvom Frank Habicha opozarja ae članstvo, da redno ml. Ti vam bodo zaigrali slo- plačuje svoje asesmente. Opominjam tudi vse one, ki še ni-
sv. maše. S tem so pokazali
. atian Aces).
j Torej vas vse ponovno va-
-......... ~ ----- ~~ 1	! Toliko do znanja svemu bim in vam kličem: na veselo
svojo ljubezen in spoštovanje ČUngtvu okolice Pittsburgha, I svidenje dne 19. julija! Ob do prijateljev, pa tudi do so-i^ nas ^^ rečenog dana.lenaki priliki bomo tudi mi bratov in sosester Štirje otro- ^.^ ^ pozdravom. Dojskušali vam naklonjenost dra-ci te družine so člani m lad m- K	na pikniku!	>ge yolje povrniti.
skega oddelka, upamo, da bo-;	«...
do ob času prestopili v aktivni oddelek.
Pred nekaj tedni sva bila s sobratom podpredsednikom naj obisku našega, sobrata Josipa Staudoharja v Worcester, N. Y., kjer ima obsežno farmo za rejo kokoši. Pred povratkom nama je dal sobrat Jože res dobro idejo ali nasvet, rekoč: "Fantje, na delo! Pridobite toliko novih članov in članic za naše društvo, kakor imam
Stanko Skrbin, tajnik.
S aobratskim pozdravom, F. J. Habich, tajnik.
Društvo »v. Barbaro, broj
128, Etna, Pa. Sa ovime pozivam članice
Društvo sv. Janeza Evangel, št. 65. Milwaukee, Wis. Zahvala
Odbor gori navedenega društva si šteje v prijetno dol-jnašeg društva na sjednicu ju-žnost, da se zahvali vsem po-j laja 19., da nefaljeno dodu, setnikom našega zadnjega pik- pošto imademo više vaini nika. Lepa hvala članom in stvari za rešavati. Ovo je pol članicam, kateri ste kaj daro- godišnja sjednica gdje čete vali in kateri ste pomagali čuti trimjesečni račun i izdelati. Uspeh piknika je bil vješče za pol godine. precej povoljen; torej ponov-j Drugo kako vam je poanato, jaz kokoši, piščancev in pet*- n& hvaJa ysem ki ste k temu da čemo imati piknik aajedni-linov!" No, naj jih ima samo prip0m0gli.	>čki sa društvom sv. Petra i
okrog 1000 (en tisoč). Ob e-(	od6or payla broj g4 , naše društvo
nem pozdravlja vse naše so-	--gy Barbare stavljam vam na
brate pn društvu. Nasi ro- Druitvo sv, Antona Padoc. srce, da prištedite na kojem jaki na farmah v Worcester	Mimm	|m{<l,hl a npmnito
ae vrši povorka v cerkev. j..ja£ gem ie po koncu> kje ste pa K sklepu v imenu našega drugi?" Nikogar še ni videl.
------------- _	, društva iskreno čestitam dru- otrnil Je en0 uk0 proti nebu, da
ao plačale 50c, kar je bilo na ;4tvu sv. Jotefa št. 169 k 15 -|vidi če bo vreme ug(Xino. Nebo seji društva aklenjeno, da vsa- jietnici. Ponosni ste lahko, jje bUo ja3nQ in čist0 kot ribje ka plača toliko za društvene ker je Vaše društvo največjejokc Vse je kazalo dobro zato je
stroške, da isto poravnajo Teh 50 centov pade na vse članstvo našega društva. Malokdaj ima naše društvo izredno naklado za društveno blagajno, zato pa prosim, da kar najprej poravnajte iato.
Od dne 20. do 27. julija se bom jas nahajala izven mesta, v Jolietu, 111. Ce bi imela katera članica kaj za sporočiti ali javiti bolnika, ali če se bi pripetil slučaj smrti, prosim, da se obrnete v istem času na sestro predsednico Helen M ally, 1106 E. 68rd St., ali pa na
društvo KSKJ in tudi največ- mcgcčno zakrivi, 8VOj vrat, naje slovensko društvo v Ame- pd vge gyoje mQČi ter dal duška
"ki.	j čutom, kot ga more dati le star
S pozdravom,	L težak peteijn v najkrepkejšem
Matilda Ropert, tajnica. ^ gvoje yečne ^^ _ ^
. X- ,«o iikua-a-a. Napočil je slovesni Društvo sv. Helene, št. 193, | dan za tQ naselbino in če mi kdo
Cleveland, Ohio.	cpcreka, da se opis take sloves-
nosti ne sme začeti s pripovedo-Tem potom prosim vse naše vanjem 0 petelinu pa mu odvr-članice, da se polnoštevilno u-, nem da se petelin omenja celo deleže seje jutri (v četrtek 16.. svetem pi8mu
julija), v navadnem prostoru. Krasno čisto poletno solnce se Dolžnost vsake članice je, da je tjho -n mirnQ pri8mejalo v se društvenih sej redno ude-'zjfodnem jutrajnem «ijaju sem
ae8tro"blagajnlčarko~ Frances ^ zadnji seji je bilo tudi cez mogočno reko Mississippi, da Macerol, 1150 E. 61st St. ' NE	J 1	- se ie zdelo kot bi vstajalo narav-
Iskren sestrski pozdrav Marija Hoehevar, tajnica
Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.
se je zdelo kot bi vstajalo narav-sklenjeno, da naše društvo nogt krigtalne vode> umito in
priredi letošnjo jesen neko L kot obraz nedolžnega
igro; pridite torej da se o ctroka( ko
ga mati iskoplje in
tem lahko kaj več: pogovori-. ^^ y brezmadežno ^ kril.
mo; čule boste tudi polletno j ce Prv.j ^rK so objeli pozlačeni finančno poročilo društva.	na cerkv. štefana Ta
lepo napredujejo; zdaj imajo; v okolici te naselbine v Deca-
št. 72, Ely, Minn.
Cenjeni mi sobrat je in se-
stre !
tur Slovenca za cestnega nad- N& naši zadnji geji dne 5 zornika in sicer rojaka Ix>u:s	MJo sklenjeno> da se
Bobnicka; izvoljen je bil pri'"'
drugom mjestu, a nemojte za-boraviti našega piknika dana julaja 26. ,
Pozivamo sve naše dobre prijatelje i prijateljice, Hrvate i
P" I vsi udeležimo« parade na pik- Slovence, da nas u što večem zadnjih volitvah m ima tud,;^ y Sandy pointu> katerega broj
u posjete, a mi čemo im veliko farmovWorcester priredi Jugoslov. Nar. Dom 1 j ubav vratiti.
Na bolniški listi so zdaj ^\vrihoAnjo nedeljo, dne 19. ju- Molim članice našeg društ-deči naši sobratje: John An- ^	ge bomo pred Na. ya da donegu na sjednicu nov.
zlovar 273 Bleecker St.; rodrxim- Dom0m ob 12:30 po- ce za tikete i knjižice tako, da seph Cesark, 42 Halleck Ave ; ne da odkorakamo na prije složim račun j da pre_
George Novosel 2009 Palmet-, iknikoy ostor Vzelo 8e ^ dam novac u blagajnu to St.; Frank Zaman in Jos i .	___u^i v,. _______u,
Baroniza se pa nahajata v bol-
sliko te parade, katero se bo; Ne zaboravite pohrliti na
_ .	i kazalo po kino gledališčih v j piknik gdje če biti dobroga
nišnici. Torej ste, cenjeni so- ;Ameriki in tudi v stari domo-'zagrizka i hladnoga piča za bratje, proaem da te bolnike	okrepiti gUre . m,ade; R . ^
obiskujete m jih malo potola-!	^ starejše člane bodo na bra muzika za razveseliti stare
žite, katerim je mogoče; ni	šo,ski busi> da jim , mlade
vam treba čakati moje dopis-	^ treba hoditi Torej brat_ g pozdravom>
nice za obisk; pokažite s tem	fa segtre ^ ne zamudi. Barhara Perkovich, tajnica.
svojo ljubezen do sobratov.	Velevažne parade; s tem	-
Joseph J. Klun, tajnik. 1
Radi velike važnosti naše ju-	Z veseljem naznanjam vsem,^.. ^ ^^ n&d zemljo ka
tršnje seje se prosi članstvo,	(našim članicam, da je kampa-, y nebQ kot ^ prgt utru da se v velikem številu iste u- nja tudi pn našem društvu v j mu ljedelcu> da ne izgubi
deleži. Zavedajmo se. da i- polnem teku; le tako naprej,,	& g na m
mamo veliko delo pred seboj	drage m. sosestre, pa bo kvota delu ^ ^ ^ ygakdanji kruh
kar se tiče naše proslave, to- kmalu dosežena! Dosedaj se T	^ ^^ ^ ^^
rej še enkrat prosim, upošte-	najbolj odlikujejo v pridobi- bronast. ^^ .n m
vajte to mojo prošnjo	vanju novih članic sledeče _ ^ ^
Radi nedeljske proslave ne Agnes Fire, Frances Susel, A- ■	v pozdrav bom pobiral asesmenta v ne- lice ■Grosel m pa moja malen-| Kraljici nebes in zemlje> da se je
deljo dopoldne kot po navadi	kost; prosim n apeli m se ^ ^
pod cerkvijo ampak pridite »n	na ostale članice^ da se nam ^
plačajte asesment na seji al	|Pridruzijo n dobijo, mj par naselbine< se razteza
pa 24. in 25. zvečer v Sloven-	novih; saj je bilo v Glasilu ze »
skem Domu	večkrat omenjeno, kako lepe dalje, na vse kraje okolu malega
^ Pozdrav	ugodnosti se vam nudijo, oso- :J"ca na katerem stoji cerkev.
John Pezdirtz, tajnik.	bito še tekoči mesec julij. _ Vsakdo ki je slišal ta glas, je
_ '	Ako pa kateri to ni znano, naj P""^1 z opravkom, - tukaj
VOZNI RED IN POSTAJE	se obrne name za pojasnila; z preveva še pristni krščanski duh
BUSOV	veseljem sem vedno vsem na ~ m iz stotin src je vskipel ju-
za piknik društva sv. Jožefa, razpolago.
št. 169, Cleveland, O. | Naj še omenim, da je bilo
---- ------i	Na dan trojne slavnosti go- tudi naše društvo uradno po-
ibomo pokazali našim zanam- Društvo sv. Marije Magdale- r[ navedenega društva, dne 19. vabljeno na trojno slavnost
tranji pozdrav Nebeški kraljici, Ave Maria, Zdrava Marija. In ta pogled na poljedelca, ko se vzravna pri prvemu glasu zvo-
Društvo sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa. Fo6</o na piknik
•Naše društvo priredi v nedeljo, dne 19. julija v Pleas-
cem, da smo Slovenci enkrat I ne, št. 162, Cleveland, O. | julija bo . bug odpeljal društva sv. Jožefa št. 169, ki I na> «e prekriža in pobožno moli, živeli na Elyju. Torej vas po-	1	-- •	"	«.i;tr« l; ^
novno prosim, da se za gotovo,	„Q,„Q„1Q
, . ,	,	.__• tem potom naznanja, da
udeležite te parade in pripni-i K	•\ '
. .	,.■ rr j; korporativno udeležimo trojne
te si društvene regalije. Tudi , .. .	. . .
,	..... .	slavnosti našega vrlega brat-
__ „ .... . , .mladino pošljite v to parado;,	• ®
ant Valley p.kn.k P" dvoran,	^ nek tjketov z akega druitva sv. Joiefa, at
pod hraatom, kjer ae bo toi.lo sladole(J a]j sodavico	j16?;. KSK„J "^eljo dne 19
dobro hladno pivo, dvorana boj
pa na razpolago za plesaželj-
Članicam našega društva se pred Slovenskega Doma na
se Holmes Ave. ob 1:30 popoldne, drugi pa ob dveh. Potem so postaje busov za
ne, za katere je preskrbljen izboren orkester.
Uljudno ste vabljeni, da se udeležite našega piknika. — Vstopnina bo 25 centov za o-sebo. Torej na veselo svide-1
sladoled ali sodavico.	i. ... .... , . ,
„ , . . . , „	julija. Pridite sestre, tako,
Z bratskim pozdravom,	, , . ' Q'
n* , ^ «. .. i	da boste na mestu pred Slo-
Mike Cerkovnik, tajnik.	__t, ...
__'venskim domom v Colnnwoo-
„ V1	„ , „ . du, Holmes Ave., ob 9:15 do-
Drustvo sv. Petra in Pavla, j. n .	...
it. n Rankin. Pa.	poiane' . Pr",n't® S1 re«al,,°
!na prsa in uvrstite se pod na-
Vabilo na piknik	šo društveno zastavo. Le pri-
Ker se vrši prihodnjo nede- dite v velikem številu, da se s
bo dne 19. julija razvilo svojo! ie slika ki se je ne da popisati.
novo zastavo. Društva se zbirajo ob devetih dopoldne pri Slov. Domu na Holmes Ave., sprejem izletnikov": na E. 152 da od tam skupaj odkorakajo in Sylvia Ave. dalje na E. 156 k 10. sv. giasi, kjer bo blago-St. in Waterloo Rd., na E. 169 slovi j ena zastava že omenje-St. in Waterloo Rd., na E nega društva, ki zaeno obha-185 in Shawnee Ave., na EJja tudi svojo 15-letnico. 200 St. in Miller Ave., in na. Iskreno prosim vse naše ča- čast presvetemu Rešnjemu Te-Bliss Rd in Miller Ave. Nazaj nice, posebno pa one, ki ima-Mesu. To so Speljali prvi sloven-
Če tudi ni bil praznik zapovedan — prestavljen je namreč na nedeljo — je pri sv. Štefanu že od nekdaj navada, da se ta dan praznuje in se isti dan ne gane noben poljski -stroj, ne pade nobena sekira in nobena kosa ne zamahne. Vse stoji in počiva na
grede bo pa postajališče na;jo "capes," saj nas je takih E. 173 St. in St. Clair Ave.;35. Pridite prav vse, da po-Busi bodo vozili mimo omenje- kažemo ta dan, da smo zaved-
seuo. lorej na vesciu aviue- i XVCI ac »lOl IIIUUIIJU niuv- UJ te » vcimciu OICMIU, u« ac o ................... ........., .	. ,.
nje prihodnjo nedeljo v Plea< ljo, dne 19. julija v Buzzard ponosom lahko pokažemo, da nih postaj vsake pol ure; vož- ne sosestre in da smo tudi
J . __ .. . . .	. . Ll ..	.........., _ . I ■	, , . .	u„ ____ia« ....	,„ vrpHnp bili clamce društva
nja bo samo 10c za osebo; za;vredne biti članice društva otroke pa 5c.	'sv- Helene in naše drage K. S.
__K. Jednote.
Druitvo sv. Martina, it. 178,\ Pozdravljene in na svidenje
j" *-----------------*	----- i	—	-	I*
ant Valley, kjer bo v resnici j Hollow prvi piknik v zgodovi-|nam je napredek našega brat prijetno. Začetek ob štirih;ni našega društva, zato prav skega društva pri srcu. Vse popoldne.	uljudno vabimo vsa sosedna one sestre, ki živijo v bližini
Jernej Bohinc, tajnik, j društva kakor tudi vse ostale !coii inwooda, pa še posebno o-
--! Slovane od b'.izu in daleč, da pominjam da se gotovo ude-
Druitvo sv. Petar i Paval, nas v polnem številu posetijo'ležijo. Uvrstite se, da potem broj 64, Etna, Pa. omenjeni dan.	'odkorakamo z drugimi vred v
Poziv na piknik	Gotovo bo kateri študiral in cerkev k slavnostni sv. maši
Daje se članstvu do znanja, mislil, kje vendar je ta pikni-|ob 10. uri, ko se tudi vrši bla-da naše društvo i društvo sv.ikov prostor na Buzzard's Hol- goslovljenje nove društvene
Barbare, broj 128, zajednički low? (Kraguljevi jami.) Go- zastave. Z upanjem, da bo u- •»» ^ ...------
prireduju piknik na 26. jula- tovo vam je dobro znan Brad- deležba sijajna vam že danes cago, 111. Torej izvolite to ^a2nanu0 o premembi datu-
ja na dobro poznatom mjestu dock park; od tega parka je kličem: na veselo svidenje vipremembo vpoštevati, osobito	____
Locust Grove, Etna. Ovaj za- samo 5 minut hoda, pa boste nedeljo dopoldne ob 9:15 - :	-i«*—*
jednički piknik jest za korist na zabavnem prostoru. Ko Collinwoodu.
. Chicago, 111. Naznanilo o premembi tajni-kovega naslova
Vsem članom in članicam našega društva naznanjam, da sem se te dni preselil v svoj dom na 1929 W. 22nd PI., Chi-
na seji 16. julija ter na slav nosti društva sv. Jožefa dne 19. julija!
Margaret Kogovshek, ta j.
Druitvo Marije Pomagaj, it. 196, Gilbert, Minn.
i napredak naših društveni i pridete do Fr. Cuničeve pro- Imam tudi žalostno novico
blagajna; ovo je prvi piknik dajalne, potem idite kar na- za sporočiti našemu članstvu, ove godine, što ga rečena dru- prej po novem potu in v par da je bela žena smrt pokosi-štva prireduju. Zato je duž- minutah ste na prostoru. Dru- la zopet eno izmed naših ses-nost svakog člana i članice, go je pa tudi mnogim poznana ster, in to Frances Žnidaršič,
. .. .	. . .	i ma društvenih sej
v oni, ki hodite plačevat asesment na tajnikov dom.	Drage mi članice: — Tem S sobratskim pozdravom, potom naznanjam sklep naše John Gyorkos, tajnik, zadnje seje, da se vršijo od
--sedaj naprej naše redne seje
Druitvo sv. Cirila in Metoda,' vsak drugi pondeljek v mese-
nost svaKog ciana i cianice, go je pa xuai mnogim puzumia sier, in vo rrmices LiuuarBic,j št. 191, Cleveland, O. jcu zvečer ob 7:30 v Kushlano-da budu prisutni ovom pikni-'družina Gerič, to je prav tam katera je zaspala v Gospodu Ker smo tudi mi prejeli od vi dvorani; to premembo se je ku; a istotako se umoljavaju v Buzzard's Hollow kjer bo naš v četrtek 9. julija. Zapušča društva sv. Jožefa, št. 169 iz določilo zaradi tega, ker se ob
ski naseljenci, ki so že pred sedemdesetimi leti prišli in se nastanili po širnem, takrat še ne-izsekanem pragozdu, da si tukaj priborijo svoj kruh.
Letos je bil še drugi vzrok za pu znovanje tega dneva. Danes bo pel eden izmed tu rojenih sinov prve slovenske naselbine v Ameriki svojo prvo slovesno sv. mašo, nekaj kar se je v zgodovini vseh sedemdeset let zgodilo le enkrat poprej. Danes stopi pred cltar Rev. William Tarman, sin dobro poznane Frank Tarma-nove družine.
Cic novomašnika Frank Tarman je prišel v Ameriko iz Kranjske Gore na Gorenjskem. Mati pa je tukaj rojena in se je po očetu pisala Schaubah. Kdo ni poznal "Schaubahove Jerice," št j je bila pametno slovensko dekle. William Tarman je najstarejši sin zgoraj omenjenih staršev, že kot učenec v domači
šoli je kazal nadarjenost, zato ga je domači župnik, Rev. John Trobec, ki župnikuje pri sv. Štefanu že nad 35 let, poslal v višje
šole in sicer, v Josephinum v Columbus, O. Po dokončanih višjih šolah se je vpisal v semenišče in tako nadaljeval svoje učenje v Josephinum dokler ni dovršil bogoslovja in bil ordini-ran koncem zadnjega maja. In sedaj je prišel domov, da tukaj vpričo svojih srečnih starišev, bratov in sester daruje najsvetejšo daritev in se tako poln pobožnih čustev zahvali Gospodu za velike reči, ki mu jih je storil.
še enkrat in še v drugič, so zadoneli šentštefanski zvonovi. Ko pa so se tik pred mašo ob devetih oglasili vsi trije zvonovi hkrati, da skličejo vernike, ki so se v trumah zbirali okoli cerkve k izredni službi božji, so zagr-meli med zvonenjam tudi mož-narji, da se je stresla zemlja in je letel grom milje daleč da so se oddaljeni tujci popraševali, kaj bi to bilo?
Takoj se je uvrstila pro2Ciija pred župniščam, da sprejme novomašnika in drugo duhovščino v cerkev. Med lepo ubranem pritrkovanjem zvonov in opeto-vanem gromom možnarjev se je pomikala množica ljudi v lični hram božji, kateri je bil za to slavnost lepo okinčan in ozalj-šan. Oltarji so bili naravnost pokriti s številnimi šopki svežih rož, da so zgledali kot hribčeki poraženi s cvetjem.
Pri vstopu v svetlišče je Xo-vemašnika nagovorila mala deklica v pristni slovenščini in mu podala venec, kateri naj bi ga -pominjal vse dni na zaroko, ka-.ero je sklenil z Bogom in sv. Cerkvijo ter na krono, ki ga čaka kot plačilo za dovršeno delo svojega poklica.
Deklice so odstopile in novo-mašnik s svojim spremstvom je pristopil k oltarju ter slovesno začel: "Stopil bcm pred oltar 30žji, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost." Pri tej prvi •lovesni maši sc mu stregli: Fr. John J. Oman iz Clevelanda kot presbyter asistens, Fr. Weber iz Columbusa. kot deakon, bogoslo-vec, Rev. Edwin Oman kot sub-Jeakon in Fr. Canisius O.S.B. kot ceremonjar. Po evangel ju pa je nastopil kot slavnostni pri-digan Fr. Rant iz St. Paul, Minn. V mojstrskem nagovoru na novomašnika in navzoče fa-rane je povdarjal svetost najsvetejše daritve nove zaveze. Father Rant je izboren govornik, le škoda, da ga Slovenci tako ma-j lekdaj slišimo. Ima namreč nemško in angleško župnijo, ki je Imela prevzvišenega škofa Trobca za ustanovitelja pred i)etde-setimi leti in od takrat vedno slovenske župnike! To je župnija sv. Neže v St. Paul, Minn.
Angleško pridigo je imel domači pomočnik, Fr. Canisius O.S.B. V jedrnatih pa navdušenih besedah je povedal navzočim vzvišenost poklica, ki si ga je -bral Father Tarman, pa tudi odgovornost, ki ga čaka.
Cerkev je bila nabito polna. Kdorkoli je mogel od doma, je tudi šel. Vsi pa so z največjo pazljivostjo in zanimanjem sledili slovesnim obredom in do konca je vladal najlepši red in mir v cerkvi. Ne smem in nočem ispustiti pevcev, ki so pod vodstvom spretne organistinje Helene Oman, pokazali svoje vrle zmožnosti v slovenskem kakor v latinskem petju. Kako lepo je donela pesem: "Novomašnik bod' pozdravljen!" Saj menda krasnejše pesmi za tako priliko nima noben narod pod milim nebom, kot je ravno ta.
Po dokončani sv. maši pa se je takoj uvrstila dolga in krasna procesija z Najsvetejšim. Ne morem popisati čustva, ki me je navdajalo in nisem mogel prikriti solze, ki se mi je utrnila, ko sem po dolgih letih zopet enkrat stopal v procesiji z Najsvetejšim v rokih po isti poti, kot (DsUs os t. strani)
DRUGI DEL Odkod nevera O nevednosti'
I.
Iz Egipta, kamor je bil ube-žal pred krvoločnim Herodom, se Jezus vrača, da se izpolni na njem tudi tista prerokba Ozejeva, v kateri govori Bog rekoč: Iz Egipta sem poklical svojega Sina. (Oz. 11, 1.) — Herod je bil prvi, ki je preganjal Kristusa. Za njim so ga preganjali drugi. Veliki rduhovni, pismarji in farizeji so ga sovražili, izdali v smrt in pribili na križ. In pod križem so se za vse prihodnje čase ljudje ločili v dva tabora
nosti o vsem, kar se tiče Boga in vere, je vse preveč tudi med siper izobraženim svetom. Ta nevednost ima različne stopinje. Nekateri ne vedo o krščanskih resnicah in zapovedih takorekoč prav nič; niti pojma nimajo o verskih stvareh. Pripoveduje nekje Alban Stolz, da je nekoč na smrt previdel starega kmečkega moža, katerega je, preden mu je podelil sv. popotnico, vprašal, če ve, kdo je v tem zakramentu pričujoč. Mož ni vedel nič. Z vprašuj očim glasom je dejal, če ne morda sv .Jožef? Alban Stolz zatrjuje, da je bil mož čisto pri zavesti. — To
— v ene, ki se s stotnikom je seveda zelo hud slučaj. To-
pod križem v vseh stoletjih trkajo na prsi in spoznavajo: Resnično, ta je Sin božji! — in v druge, ki z zasmehovalci pod križem vsa stoletja zmajujejo z glavami, češ: Naj sam sebi pomaga, naj pomaga svojemu nauku, svoji Cerkvi — ako je on Kristus, izvoljeni božji! (Luk. 23, 35.) Na eni strani vera, na drugi nevera; in če pogledamo današnjo dobo in če ne varajo vsa znamenja: več je nevere nego vere! . . . Prečudna stvar! — Spričo vseh čudežev, ki so spremljali že rojstvo in otro-
da Bog ve, da bi človek dandanašnji še marsikomu — ne samo na kmetih, marveč tudi v mestu — ne storil nikakršne krivice, če bi mu dejal, da je
vednosti svet — tudi učeni svet, velikokrat zmotno predstavlja.
Glejte troje stopenj, troje vrst verske nevednosti, ki je vzrok nevere: nič ali skoro nič vedeti o verskih resnicah malo vedeti in še ne najvažnejšega; vedeti, toda napačno ,potvorjeno. . .
Odkod, moji častiti poslušalci, je ta nevednost, ki je Bogu bodi potoženo! — ni malo? Odkod je? Samo nekatere misli dovolite, da podam k temu vprašanju.
Predvsem: kakšna je dandanes vzgoja otrok po mnogih hišah in družinah? Mnoge naše hiše in družine so se, žal, tako zelo odtujile vsemu krščanstvu, da v njih ne najdeš nobenega sledu verskega duha več, nobenega verskega znamenja — ne križa, ne svete podobe, ne blagoslovljene vode — ničesar. Zato se v takih hišah tudi nič verskega več fie govori; niti ime božje se brez nespoštljivosti več ne izreka — kajli da bi se otroci od rane mladosti poučevali v krščanskih resnicah in zapovedih, učili moliti in krščan-
prav tako neveden kakor taisko živeti! Tu je prvi vir po-možakar. Nič pa nič! So iz'znejše verske nevednosti. —
krščanskih družin — vsaj po imenu —, kršeni — toda v vsem, v kar uvaja sv. krst, docela neuki. Jasno je, da tu ne more biti govora o veri, ker ni nikakega znanja tega, kar je verovati treba.
Drugi poznajo nekaj verskih resnic, a malo in nemara niti ne najvažnejših.
ško dobo Jezusovo, spričo |ra zdeti krščanski zveličavni vseh sramotno premaganih in'nauk kakor podoba, na kateri podleglih Herodov, spričo vse- je vse polno lisastih madežev; ga nerazrušnega dela Kristu- kakor soha, kateri so odbiti sovega na zemlji, spričo vse-Jnos, ušesa, roke, noge; kakor ga blagoslova, ki ga je razli- knjiga, iz katere so iztrgani lo in ga še neprestano razliva jšteviln listi. Kako bodo Iju-krščanstvo po svetu — več ne- bili tak nauk? Kako mu pod-vere nego vere! Ali se res bli-!vrgli svoj razum? Kako se žamo tistim poslednjim ča- 'navdušili zanj? Žal, da se ne som, o katerih je pisano: Ka- zavedajo, da je taka okrnjena dar bo Sin človekov prišel —'vera samo v njihovi domišljiji, (namreč na sodnji dan), bo nikakor pa ne v dejanju in
resnici. — Še drugi (in teh je
mar še našel vero na zemlji? (Luk. 18. 8.) Ali odkod je to tako? Kateri, kakšni so vzro-
nemara največ) poznajo verske resnice, toda Bog zna kako
Strašno zadolžen vir! Da ne rečem nič o tistih starših, od katerih otroci ne le da ne ču-jejo nič o Bogu in verskih rečeh, marveč čujejo zasmehovanje in porogo. . . Bog, kako bodo dajali odgovor taki starši! — Kjer v zgodnji mladosti, v domači hiši, iz očeto-Tem se mo- vih in materinih ust ni nikakega poučenja, tam je zlo. — Kaj če tudi stori pozneje šola svoje dolžnosti! Ce pa postane otrokovo srce, .od doma zapuščeno ,le prehitro trda in izhojena ledina: ko pade v šoli nanjo seme božjega nauka, ga sovražnik le prelahko pohodi in ptice neba pridejo in ga odneso. . . To je eno: — vzgoja —. Drugo je to: koliko se pa ljudje dandanes brigajo za vednost v verskih rečeh? Koliko pa jih je, ki — zapustivši šolo — bodisi ljudsko bodisi srednjo — še stre-
ki te splošne nevere, ki je po-j pokvarjene, popačene! V svoji sebno ta naš čas tako zavla-'glavi imajo namesto vzvišenih dala na zemlji? Ali vam ni-,verskih naukov pohabljene sem pred nedavnim — če se spake, strahove, bodisi da so še spominjate — jasno doka-|si jih ustvarili sami bodisi, da zoval, da je nevera nespamet so jim jih ustvarili drugi. Kaj in slepota, da je greh in ve- čuda, če se obrnejo od njih liko zadolžen je, da je nesre- stran, če jih zamrze! — Jaz ča in siroščina za človeka? — bi veroval v Boga, je pisal Kako tedaj, da se nevera širi, Geothe Eckermannu, toda rao-|
jo z verskim prostomiselstvom
—	prosim: z . . . miselstvom
—	ljudje, v verskih rečeh velikokrat sploh nič ne mislijo! ... *
Že stari modrijan Seneka je dejal: Deum colit, qui novit: Boga z lahkoto časti, kdor ga pozna. Tako velik je Bog, tako resničen, tako dober, tako lep, da kakor magnet potegne dušo nase. . . Podobno lahko rečemo o krščanski veri sploh. Kdor jo zares pozna in prav pozna, ta se ji bo težko ustavljal: tako vzvišena, tako resnična, tako dobra in lepa je. .. Zato je zadolžena nevednost v verskih stvareh velik greh. Kajti, — tako velika reč je vera, pravi že ravnokar navedeni učenjak Pascal, da so tisti, ki se nočejo potruditi, da bi jo pobliže spoznali, po pravici iz nje izobčeni. Izobčen biti iz vere, pa se pravi izločen biti od zveličanja kakor jasno govori Gospod: Kdor pa ne veruje, bo pogubljen. — (Mark. 16, 16.)
A katera verska nevednost je zadolžena? Kratko povem svojo misel: Pri inteligentnemu človeku med nami dandanes skoraj lahko rečemo — vsaka! Zakaj zadosti je priložnosti poučiti se! Prav brez vsega dvoma pa je težko zadolžena tista nevednost v verskih stvareh, ki malomarno in prezirljivo govori: Kaj me briga! .. . Koga p p naj briga, o moj prijatelj, če ne tebe? Zate gre! Amen.
(Dalje prihodnjič) -o-
t Nadalje vanje z 2. stran.«
Baragova Zveza
Končno pa je solnce začelo jemati slovo od nas ter se hitro pomikati proti zapadnim vrhovom. Slovo smo morali vzeti tu di navzoči drug od drugega, pa ne pcpred, da smo segli še enkrat novomašniku in srečnim staršem v roko. Novomašnik bod pozdravljen, od Boga si nam poslan! Pojdi na delo za zveli-čtnje drŠ. Jezus in Marija naj Ig opremljata in čuvata na vsih Tvojih potih.
Ne straši se napora in ne boja, ki Te prav gotovo čaka v Tvojem poklicu, — boj zoper svoje slabosti, boj zoper slabosti in grehe sveta. Ne pričakuj, da bo Tvoje življenje vedno teklo po gladki poti. Tudi ne boš bral nebeških rož brez bodečega trna. Toda. če ostaneš zvest načelom, ki so Ti jih vcepili v srce Tvoji šel i ki vzgojitelji, užival boš ve-'iko mero sreče in veselja že tu na zemlji^ in Tvoj bo tisti mir, ki ?a obljublja Gospod sam svojim naslednikom, oni mir, ki ga svet r.c da nikdar, ker ga dati ne mo-
l^'J^ ?wtVi "Š<\P*	Z rodoljubnim in narodnim hlad v grlu. Pa ni bilo nič po-
nnl,	° r?\ln Pbred tabr" pozdravom,	J. o. sebnega, da bi se smatralo ne-
naklem tisto tolažbo, ki je po-
Baragova Zveza ima namen:
1.—Razširjati	med verniki zanimanje za neutrudljivo misijonsko življenje škofa Baraga in za njegovo gorečo delo med paganskimi Indijanci.
2.—Napeljevati	vernike k posnemanju njegove velike ljubezni do Boga in do bližnjega in njegovega pobožnega če-ščenja Marije, Matere božje.
3.—Razširjati	med verniki goreče zasebne molitve do Boga, da bi On v svojem neskončnem usmiljenju uslišal naše | ponižne prošnje, in dodelil veliko milost, da bi mogli enkrat
škofa Baraga častiti kot blaženega v nebesih.
• • •
Za nadaljna pojasnila se obrnite na uradnike Baragove Zveze:
Rev. John Plevnik, predsednik, 810 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
Rev. P. Salezij Glavnik, OFM, tajnik, P. O. Box 608, Lemont, Illinois.
Rev. M. J. Hiti, pomožni tajnik, 810 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
Rev. P. Alexander Urankar, OFM, propagandni urednik,
1852 W. 22nd Place, Chicago, 111.
• • *
Vsak dar v ta namen Baragove Zveze bo hvaležno sprejet. Članarina Baragove Zveze za društva znaša dva dolarja, za posameznike pa en dolar in se pošilja na: Rev. M. J. Hiti, 810 N. Chicago St., Joliet, 111.
trebna tudi Tvojemu poklicu, da bol hodil pogumno svojo začrtane- pot. kot pravi duhovnik Kristus ov dokler Ti ne spremeni Gospod novemašni venec v nebeško krono.	J. J. O.
P. S. Poročilo o drugih dveh novih mašah sledi.
sem hodil v svojih otročjih letih. Isti kraji, ista pot, isto svetlo solnce objema s svojimi žarki istega Gospoda v isti hostiji. Iste rožice se ponižno klanjajojste me tako Potegnili in izva-ob potu, isti ptičji glasi se kosa-lblli v šolsko dvorano. Hvala
Pozdravi iz Colorade „
Pozdravljam vas vse skupaj iz sončne Colorado ter se obenem javno in iz srca zahvaljujem vsem tistim, kateri ste imeli več ali manj opravka z mojim odhodom. Hvala za lepa darila od strani faranov fare sv. Vida in drugim. Iz vsega srca odpuščam vsem, ki
jo kateri bo lepše pel svojemu Stvarniku. Vse je še isto kot je tilo pred leti, le jaz sam drug, drugačen, da tfkoraj sam sebe ne poznam veči 0'srfečna^leta mladosti! Kam ste izginila tako naglo, da se mi zdi, kot me je šele vče-
raj malega dečka vodila mati za mijo zatem, da bi bili zadost-i i oko v procesiji Svetega Rešnje-
ga Telesa! Oprosti dragi bralec, zašel sem. Hotel sem le reči, da slimo le na one, ki jih izrec- se samo enkrat še nadejam ena-
no poučeni v verskih resnicah, zapovedih, dolžnostih? Pomi-
no omenja papež Pij X., ki so po svoji višji izobrazbi vsekakor tudi pred Bogom bolj dolžni biti v verskih rečeh zadostno in prav poučeni, nego preprosti človek izmed ljud-
širi — zlasti po mestih — ka- ral bi potem tudi verovati, da ;stva. Kako redki so, ki si kor bi bila neizmerna, časna so trije eden in eden trije; to štejejo v čast, biti izobraženi in večna dobrota ter blagoslov? . . . Dobro, govoril vam bom o vzrokih "hevere. Pro-
pa bi se upiralo resnicoljub- tudi v tem, kar je najvažnej-nemu čutu moje duše. . . Iz še in kar se tako silno tiče njih
teh besed samih je razvidno, sil vas bom potrpljenja, če sejkakšno potvorbo pravega nami bo predmet raztegnil zo-lUka q presv. Trojici je moral pet na več odgovorov. Obdelal imeti v svoji fantaziji ta nem-bom, kar mogoče, le naj goto-!§ki mož! Zakaj če bi vedel vej še vzroke, zlasti tiste, kate- j pristni nauk o tej visoki skriv-rih se varujmo mi. Danes nosti, pač ne bi govoril tako vam za začetek pokažem ene- površno in nespametno. — Sto
in tisoč drugih pa si zopet vbi-je v glavo, da uči Cerkev nekaj, česar ne uči n. pr. o postanku sveta, o stvar j en ju človeka, o Kristusu, o Mariji, o češčenju svetnikov, o papeževi nezmotljivosti itd. — o vsem imajo kdo ve odkod napačne, potvorjene pojme, stavke, ki niso nikoli bili krščansko - katoliška vera, a oni hočejo, da so bili, da so — in se izgovarjajo, da njihov razum kaj takega sprejeti ne more. Stara zgodba je to! Saj so tudi na početku krščanstva poganski modrijani z vso res-nobo mislili da kristjani molijo (oprostite, če moram praviti take stvari), da molijo brezumno žival, na križ pribito; da pri svojih bogoslužnih sestankih uživajo človeško me-
ga, ki ga je dosti celo, koder bi ga človek ne pričakoval. Pravi se mu verska nevednost. Poslušajte!
*
• Pravične so besede, ki jih je zapisal papež Pij X. v svoji okrožnici z dne 15. aprila 1905, s katerimi je označil nevednost v verskih stvareh kot enega glavnih vzrokov, da propada vera med ljudmi. — In ne mislipio morda samo preprostega ljudstva, pravi papež, marveč tudi prav in posebno še one, kateri niso brez duha in izobrazbe in so v svetni učenosti prav dobro podkovani, glede vere pa tja-vendan in nespametno žive. Težko je povedati, v kako gosto temo so le-ti mnogokrat zagrnjeni in — kar je še bolj
obžalovanja vredno — niti ne so; da snujejo zarote zoper
O hajviš-Vladarju
zganejo se v nji. jem Začetniku in vseh reči, o Bogu, o razumevanju krščanske vere kaj premišljevati, jim skoro v glavo ne pade; zato tudi ne vedo nič o tem.
vladarje; in podobne brezbožne abotnosti — in so zaničevali krščanstvo. . . Po pravic? bi ga zaničevali, če bi kaj takega res bilo — in po pravici bi obračali svoj hrbet resnicam krščanstva, če bi bile
Resnično, predragi! Neved- take, kakršne si jih v svoji
samih! — Koliko jih je, ki resnice sv. vere študirajo, se vanje poglabljajo in zaklade verskih naukov bolj in bolj dvigajo ali — da rečem mnogo manj — ki vsaj kaj verskega bero, ki se potrudijo vsaj h kaki pridigi ali krščanskemu nauku v svoje pouče-nje? O, preveč' časti jfe izkazal tudi mnogim najvišjim krogom svetnih izobražencev učenjak Pascal, ki je zapisal te-le besede: — Zadosti vemo, kako delajo. . . Mislijo, da so v svoje poučen je že dovolj storili, če so brali nekaj ur Sv. Pismo in tuintam kakega duhovna kaj povprašali o verskih resnicah. Potem pa se bahajo, da so z istim neuspehom raziskavah v knjigah in pri ljudeh. . . O, da: če bi vsaj nekaj ur brali in vsaj kaj radi vprašali, kakor je mislil Pascal! Toda ne bero nič in nc vprašajo nič. Za vse druge reči se zanimajo: za znan-stvo, za pametnost, za vse so-, cialne probleme, za vse gospodarske stroke — in ne mislite, da pravim, da to ni prav; o, prav je! — ampak za verske stvari se ne zanimajo nič in to ni prav! Pri tem pa še očitajo vern m ljudem nazad-njaštvo in mračnjaštvo, sebe pa imenujejo prosvetljence — ljudje, ki so v verskih rečeh v najhujši temi in se ponaša-
kih čustev in to sicer takrat, ko
vsem in Bog vam stotero povrni! Pozdravljam vse eita-telje tega lista.
Lawrence R. Bandi, Holy Cross Abbey,
Jugoslovanski dan na Evelethu, Minn.
varnim. In vendar je John temu podlegel. Pokojni John je bil blaga du-PHjHH	ša ter ga bo barbertonska nasel-
Nedelja, dne 2. avgusta bo bi na zelo pogrešala. Bil je član velik dan za ves Vermilion in društva sv. Jožefa št. 110 KSKJ, Mesaba Range (železno okrož- društva Domovina in pa član je). Ta dan se bo naše jugo- Slovanskega lovskega kluba, za slovansko ljudstvo zbralo v katerega se je najbolj zanimal, naselbini Eveleth, kjer bo o- 0, kako se je vedno veselil strel-gromen piknik za Jugoslovan- skihvaj! Kolikokrat je spraše-sko radio uro, s katero se bo val: kdaj gremo streljat? Kako ponovno pričelo koncem cktob- z veseljem je vedno prihajal na ra t. 1. Tukaj se vam bo nu- 3trelske vaje, kako z veseljem je dila prilika ^osebno* se sezna- vedno pomagai, naj-too že pri niti z vsemi talenti, k: so na- lcV£kem klubu ali pri druitvu stopali v zadnji sezoni. Pevci ali pri fari pisec teh vrstic ga
in različne godbe bodo tu na- jo imeI pril0žnost videti pri de-stopali v istem slogu in spo- ,u Nik(Jar ni ^rekel, kadar redu kakor so ga proizvajali cem mu reke,. Johllf ali bi na_
na radio; ples. polke in valčki, koračnice itd.; vse, kar vam
pravil to pa to? Kar reci ja. In je tudi vedno rekel, da bo. Naj
bo najbolj po volji se bo tu- t- bo Bog plačnik< Johllf za ^ kaj slisalo in osebno videlo
kar si storil dobrega.
Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov veličasten pogreb. Skoro da takega pogre-
si
ovenski c*ar» re Elyu
pridem -na nebeške livade. Da'na§ slovenski narod tukaj v
pridem tja, to za trdno pričakujem, saj je Bog usmiljen in vica delajo čudeže.
Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih. Vselej so grmeli možnarji »n krasno pritrkova-"je je sledilo procesiji celo pet.
Dvanajst je bila ura, ko smo končno prišli nazaj v cerkev. Za-donela je še navdušena zahvalna pesem in konec je bil cerkvenega slavljenja nove maši in procesije presvetega Rešnjega Telesa.
Slovenske kuharice so med tem pripravile okusen obed, ali južino. Pristna slovenska«juha z nudelci, lepo rumena pečenka z razno prikuho je po dolgih cerkvenih opravilih prav dobro našla svoj prostor in "minister za notranje zadeve, kateri je že nekaj časa sem godrnjal, je bil hitro potolažen. Obed je bil napravljen v novem prostornem domu, kateri je bil takrat zgo-tovijen še samo v pritličju.
Kar je dneva še ostalo je bil porabljen za vasovanje. Govoril sem s mojimi nekdanjimi sošo-iarji. Skup smo pohajali v malo cncsocno šentštefansko "univerzo," katera še danes stoji in slu-2'. za privatno stanovanje.
Tudi slovenska pesem se je cglasila zopet, toda ne več tako krepko in ne z navdušenjam, kot se je slišala pred 30 leti. Takrat ro še živeli možje in žene, ki so pesem prinesli sem čez morje. Stopili so v kolo ti stari pijonirji ob sličnih prilikah in "zažinga-li" so jo, da je odmeval log in dol po prijazni okolici. Pa ni jih več. Le nagrobni spominki še govore, da je tu živel naš junaški rod.
nastop radio umetnikov. Zatorej, dragi nam rojaki in rojakinje iz vseh naselbin, pridite
Canon~cVv7colo. jta da" na Eve,eth1 inbale ni videla slovenska naselite dobri stvari, kajti vsi do- ^ v Barbertonu>
V imenu Slovenskega lovskega kluba izrekam soprogi in otrokom globoko sožalje. Tebi pa, dragi John, kličem: naj ti bo iahka ameriška zemlja. Počivaj v miru in pa na svidenje nad zvezdami.
» » ♦
Kakor običajno vsako leto, tako je bil tudi letos sklenil Slovenski lovski klub, da bo kuril
jhodki tega piknika bodo dolo-Ičeni za Jugoslovansko radio Ely,%Minn. — Tu živeči slo-juro, torej za vaš užitek v je-venski narod se je v letu 1918iseni.
in 1919 združil v eno organiza-' Prostor za piknik je krasen, cijo pod imenom Jugoslovan-j dve milji iz mesta Eveleth ob ski Narodni Dom . Danes je lepem jezeru in s fino plesno
najboljšem cvetu; lahko rečemo, da so že tri generacije družabno bitje.
Kaj je organizacija? Ista je
dvorano. Napis ali kažipot vam bo kazal, kako dospeti na piknikov prostor Cedar Point Outing kluba. Imeli bomo tudi zvočnik in mikrofon za oja-	. ..
................., . j.	,	i	4.___; kres na Klubovih prostorih v
družba ljudi ali članov oboje- cenje glasu v daljavo, torej	r ... ...
, » . • • •	, ,,, , „ ■ , • •• i Rittman, O. Ker je bil pa tik
ga spo a, ki imajo svoje go- bo lahko vsak vse cul in užival	' ..	. ,
j/	•	i u i« „	PvocVri. Prcd prireditvijo preminul gori
tove dobre namene in nasve-lako bo le v bližini. .Preskrb- -	_ J. . .	.. .
te.
Vedno je še veljal rek,|ljeno bo z jestvinami "n pi-	omenjeni član kluba je klub
'jačo; lahko se boste tudi ko	Prvotno sklenl1 za letos to ,eP°
,. •	slovensko navado opustiti. Po-
pah v jezeru.
Dalje prosim vse spodaj o-	~neJe Pa se Je sklenilo, da se pn-
značene odbore, da se gotovo	reditev ali kuritev kresa vrši
udeležjo seje dne 19. julja v	tudi letos in ob tej priložnosti od-
da več glav več ve in da z združenimi močmi pridemo lahko skozi vsako težavo. V složnem, medsebojnem delu se tudi lahko pridobi več znan-stva in zaslug.
Povodom obletnice našega J. N. Doma se vrši v nedeljo, 19. julija velika slovenska raan'-festacija ali parada v Sandy Pointu na pikniku. Vsi Slo-
Communitty Bldg. Chisholm, dajo zadnji lovski pozdrav. In Minn., točno ob dveh p0pol- ^ko -e je tudi zgodilo. Lovci, dne Ogromno delo za ta pik- člani kluba, so oddali tri skupne nik nas čaka, pa ga bomo us- strele ali salve v zadnji pozdrav pesno dovršili, ako bomo sku- pokojnemu sobratu. Oh, kako paj in složno delovali. Te se- mučen je bil ta trenutek za čla-
venci in siovenke, mladi in je naj se udeleži pripravljalni | ne. Saj streljamo salve vsako stari ste uljudno prošeni. d?, odbor, odbor za prodajo tike- leto na kresni večer, z glavo pose udeležite te parade že za- tov, odbor za godbo in petje, koncijn veseljem v srcu, letos radi narodne zavesti. Igrala odbor za parkanje avtomobi-
bo mestna godba in Bugle Drum Corps.
Parada se prične na Cent
lov, odbor za jestvine in pijačo in govorniški odbor.
K sklepu še omenjam, da
ral Ave. Med parado se bo- je bilo v marcu in aprilu za do vzele filmske slike, ki bo- našo radio uro S608.85 čistih do gotovo v ponos še poznim dohodkov, izdatkov pa $542.23, rodovom.	torej je preostanka $66.62. —
Pripravljeni bodo šolski Radio postaji smtf plačevali busi za take udeležence, ki žc $120.00 na mesec, drugo pa
bolj težko hodijo. Busi bodo vozili v Sandy Point in nazaj v mesto. Vsa slovenska mladina bo nagrajena, ako se udeleži parade na dan piknika. Več uglednih govornikov bo nastopilo na odru na dan proslave.
Ponovno se vabi vse Slovence in Slovenke našega železnega okrožja, da se udeležijo te proslave, kajti kaj takega še nismo videli in ne doživeli. — Glede podrobnosti in začetka (časa) parade čitajte plakate.
pa smo streljali s povešanimi glavami in tugo v srcu.
Končno se v imenu kluba prav lepo zahvaljujem vsem tistim, ki so nas posetili na kresni večer. Lovski pozdrav vsem!
J. L.
je b.lo za potne stroške talen-1 tov in njih plače ali nagrade! za radio nastop.
Z rodoljubnim pozdravom, Frank L. Tekautz, preds. Jugoslov. radio ure.
-o-
POKOJNEMU J. OTONICAR-JU V SPOMIN Barbcrton, O. Dne 23. junija se je v jutro ko blisk raznesla žalostna novica, da je ponoči preminul John Otoničar. Ljudje tploh niso mogli verjeti tega.
Res je bil nekaj dni prej neko- _
liko bolan; imel je namreč ore- }ulllll
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "GlasUa K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
"glasilo k. s. k. jedrot
dWJELAND, QT^n
4140
AND PUBLISHED BY
OATBOLXO UNION of the U. 8. A. at tt» Orte
•Uf
Mia
OLKVXLAND, OHIO
For matuhwri Teorij.. For mmiwmlwir«-
Oountrt—-
of BnbnttpOon:
~S M
..$1.00 ..$3.00
fB»>83
NEPRAVILNO IN NELEPO POSTOPANJE
Nastopne vrstice naj veljajo v podporo onih naših rednih vpijočih klicarjev v puščavi, ki se skoro sleherni teden oglašajo v naši koloni društvenih naznanil; pri tem menimo tajnike in tajnice krajevnih društev v zadevi plačevanja ases-menta od strani članstva.
Članstvo, ki odlaša s plačevanjem asesmentov bi se moralo zavedati reka, da za prazen nič se ne more ničesar zahtevati; tako tudi ne morete biti dobri in redni člani društva, če asesmenta ne plačujete, ali pa morda svoje članske dolžnosti obešate na rame društvenega tajnika(ce). Pri tem si menda mislite: Naj plača tajnik(ca) zame, saj je denar v blagajni, ali saj ga ima tajnik dosti v svojem žepu!
Ako bi vprašali kakega društvenega tajnika ki vodi ta posel že več let, kaj mu dela največ preglavice, skrbi, sitnosti in škode, bi vam takoj omenil: nepravilno in nelepo postopanje od strani članstva v zadevi plačevanja asesmentov. Največ skrbi se mu povzroča proti koncu meseca; treba je sestaviti mesečno poročilo za glavni urad in odposlati razpisani a-sesment, toda manjka mu še precej denarja ker še dosti članov asesmenta ni plačalo. Te skrbi ga mučijo celo ponoči med spanjem al čez dan med delom.
Pri mnogih društvih je navada, da se lahko iz skupne blagajne za Člane zalaga asesment za en mesec ali dva, toda za nadaljni dolg je pa tajnik sam odgovoren; to se pravi če članu še za več časa kreditira bo moral tajnik društvu plačati iz svojega žepa. In tako se pripeti da ubogi tajnik iz usmiljenja in prijateljstva do tega ali onega zadolženega člana res iz svojega založi potrebni denar koncem konca se mora pa za celo svoto pod nosom obrisati. Ker morda tajnik nima toliko lastne gotovine na razpolago žrtvuje v ta namen svojo težko prisluženo tajniško plačo pri društvu koncem meseca na tri mesece ali na pol leta. V resnici taki tajniki so žrtve preobilnega bratoljubja in za vse te dobrote žanjejo koncem konca le nehvaležnost.
Svoječasno nam je pravil tajnik nekega društva sledeče: Imel bi dobiti okrog $200 plače od društva pa je šla več kot polovica za one ki so nepravilno in nelepo z menoj postopali. Preveč sem zalagal zanje! Član N.N. mi dolguje že nad $20. Ali naj ga tožim da mi bo odvetnik vse odvzel? Vedno mi je obljuboval da bo vse pošteno poravnal; zdaj je pa društvo pustil in me niti več ne pogleda menda zato ker sem mu jaz več mesecev vršil dobroto?
Seveda ako bi bili vsi naši tajniki strogi trdosrčni in neusmiljeni bi jim ne bilo treba tožiti o nikakih svojih denarnih izgubah; kratkomalo bi takega malomarnega člana suspendirali iz društva toda iz usmiljenja nočejo tega izvršiti in vsled časti do društva.
Glavna stvar pri tem je pa ta, da imajo taki malomarni člani za vse kaj drugega denar, samo za najbolj potrebno, — za društvo pa ne; pri tem si menda mislijo: Naj le plača in trpi škodo — tajnik; saj je za to plačan saj ima denar in končno: jaz nisem prejel še niti centa od društva. Torej zato, ker nisi bil še nikdar bolan in nikdar kaj poškodovan, pa naj bo zato žrtev društveni tajnik? Ali on bolezen in nezgode pošilja?
V resnici se nam smilijo tako prizadeti tajniki in tajnice društev, ker žanjejo za svojo dobro voljo in dobroto le črno nehvaležnost in gmotno škodo. Naj bi bile predstoječe vrstice vsem prizadetim malomarnim članom v svarilo in opomin!
-o-
K 200-letnici rojstva Patrick Henry ni bil one
Patrika Henry a vrste mož' da bi se z
__pogajal za dosego sprave, ali
svobodo, ali za omil j en j e teda tako ^ streme liberty,
or
gih postav; on ni hotel držati
"Dajte mi
smrt!" (Give --------- — . . . , . . . ® .. .
j .... rp_____i • .• z onimi, katerim je bila An-
give me death!) Ta pomenljiv	\	.
.	, gina, oziroma Velika Bntani-
stavek in njegovo zgodovino 6 J '
kateri so
šolarček. Ja vedno pn srcu'
bili navdušeni za mir, ampak
zna vsak ameriški
Navedene besede je izrekelPPf^^^^^^B den izmed največjih ameriških de^al na to, dajn se te domoljubov in revolucijonar- danJlh tnnajst nih patrijotov, Patrik Henry,
ki je bil rojen dne 29. maja 1736, torej pred dvesto leti.
Navedeni klic je bil glavni in zadnji apel k ameriški re-
ameriških kolonij alnih držav za vedno odcepilo od Anglije in da bi se iste vladale same v svoji republiki.
V svojem govoru je Patrick
voluciji proti tiranski angleš-;Henry sledeče povdarjal: — ki vladi. Te besede je rabil Patrik Henry kot zaključek svojega zgodovinsko znanega in pomembnega govora v stari cerkvi sv. Janeza v Rich-mondu, Va. Tedaj je govor.'1 v prilog svoje resolucije, katero je predložil na drugi konvenciji kolonij al ne države Vir-ginije, da naj bi se začelo
"Gospodje naj le kričijo o miru in zopet o miru, toda miru ni! Vojna se je v resnici že začela! Prihodnji veter s severne strani nam bo že prinesel navduševalni'klic da zagrabimo za orožje. Nekaj naših bratov je že na bojnem polju, čemu se pa mi tukaj nič ne ganemo?! Kaj vam je
ljudstvo organizirati v milico ljubše? Ali je življenje tako ali armado, da bo na ta način drago in mir tako sladak, da mogoče braniti tedanje ame- bi ga morali kupovati v veri-riške kolonije.	gah suženjstva? Tega naj
e!
vem, kakšnega ste vi v tej zadevi, toda kar se mene tiče: Dajte mi svobodo, ali smrt!"
Patrick Henry ni nikdar v svojih mladih letih kazal, da bo postal tako slaven ameriški domoljub. Tedaj, to je sprva, je bil nestrpen, sanjač in se ni hotel posvetiti šoli ali učenju. Šolanje je 2e zapustil, ko je bil star lrf let Njegov oče, rodom Skot, si je na vse načine prizadeval, da bi dovedel mladega Patrika na pravo pot k bojši bodočnosti. Patrick se je v mladih letih ogibal visoke družbe, najrajši je jahal konja, hodil po gozdih s puško v roki za divjačino, ali je pa stal s trnkom ob vodi in lobil ribe. Bil je tudi izvrsten godbenik na gosli, zato so ga vedno vabili na javne plese v Hanover okraju, Virginia, kjer je bil rojen.
Njegov oče John Henry je bil dobro izšolan, po poklicu je bil učitelj in zemljemerec, katero službo je tudi opravljal v svoji naselbini, kamor se je izselil; poleg tega je bil colonel pešpolka države Virgi-nije in sodnik v Hanover okraju. Svojega mladega Patri-cka je vedno silil, naj se dobro uči, toda vse to ni nič pomagalo, računstvo in zgodovina mu kar ni šla v glavo. Patrickova mati Sarah Syme je bila vdova. Poročila se je z^John Henryem za časa, ko je bil on privatni učitelj njenih dveh sinov; Patrick je bil drugi sin iz tega zakona.„
Ker se Patrick ni hotel šolati, ga je dal oče učiti nekega rokodelstva, pa isto je Patrick kmalu pustil; zatem je kupil oče zanj in še za enega sina neko trgovino, ki je pa kmalu zatem bankrotirala, ker sta mlada trgovca dajala preveč na kredo.
Brez kakega poklica in šolanja in brez denarja se je Patrick Henry poročil s Saro Shelton, ko je bil star 18 let; ne ve s t a'je bila še nekoliko mlajša. Patrick je kasneje trdil, da je bilo to edino pravo delo ali pravi korak v njegovi mladosti.
Po poroki je mladima zakoncema Patrickov oče dal kos zemlje za pridelovanje tobaka, nevestin oče pa tri sužnje; vsled slabe letine se novopo-ročenca nista mogla s tem preživljati, zato je Patrick prodal sužnje in s tem denarjem nakupil nekaj blaga za podeželsko trgovino; tudi pri tem podjetju mu ni bila sreča mila.
Ko je Patrick Henry dosegel 23. leto, se je odločil, da hoče postati odvetnik. Nikjer pa ni mogoče dobiti dokazov, kje ravno se je Patrick učil prava, kdo je bil njegov učitelj itd. Morda je praktici-ral pri kakem advokatu, kajti že po preteku nekaj mesecev je Patrick naznanil Thomasu Jeffersonu, ki je bil za nekaj let mlajši od njega in je študiral na kolegiju v Williams-burgu, da je prišel v navedeno mesto v svrho, da dobi diplomo.
Pri skušnji so bili sledeči možje za sodnike: Wythe, Pendleton, Peyton in John Randolph; vsi ti so bili kmalu zatem njegovi kolegi v kontinentalnem kongresu. — Pri izpitu so sodniki sicer u-gotovili, da je Patrick Henry slab v pisavi, toda v besedi je pa genij. Na ta način je bil Patrick pripuščen k "bari" pod pogojem, da se mora v pravosodju še nekoliko zbolj-šati
Odvetnik Patrick Henry je kmalu zatem prevzel neko pravno zadevo, katere se ni hotel lotiti noben drug odvetnik. Henry je zmagal ter postal vsled tega znan kot najboljši zagovornik ali odvetnik v Virginiji.
Istočasno je bila anglikanska cerkev merodajna in pri-
znana v vseh tedanjih ameriških kolonijah; radi tega se je isto vzdrževalo potom splošnega davka, katerega so morale plačevati vse osebe nad 16 let stare. Davek se je plačeval v blagu (tobaku), in od tega so prejemali anglikanski duhovniki svojo plačo; tedaj je bil tobak kot merodajna denarna vrednost na trgu. — Plačo duhovnikom in ceno tobaka je določila državna zbornica Virginije in sicer se je računalo 16,000 funtov tobaka po dva c funt na enega duhovnika, ali $320 na leto.
Seveda, duhovniki niso bili s tako nizko ceno zadovoljni; radi tega so naredili priziv na angleškega kralja in so zahtevali odškodnino; kralj je pristal na priziv.
Tedaj so lastniki tobačnih nasadov najeli Patrick Hen-rya in vložili priziv pri višjem sodišču kolonije Virginije. Patrick se je izborno potegoval za lastnike tobačnih nasadov; zaeno je nazival angleškega kralja za tirana, ker dr ži z duhovniki, ki se nočejo dosti brigati za reveže, ampak hočejo le živeti v razkošju in veselju. Velika porota je določila samo en penny odškodnine duhovnikom.
Kmalu zatem je bil Patrick Henry izvoljen v držav, zbornico. Istočasno je angleška vlada določila nove davke a-meriškim kolonijam potom davčnih znamk (Stamp Act). Ko je bil Patrick Henry prvič na seji ali zasedanju državne zbornice, je sestavil ostro protestno resolucijo proti An-giji. V svojem govoru je napadal angleško vlado kot ti-ranko, tako tudi angleškega kralja. Pri tem je omenil: — "Cezar je imel svojega Bruta, Karol I. Cromwella in naš kralj George III. pa. . ."
Pri teh besedah se je čulo iz množice vzklike: "Izdajale«! Izdajalec!" Tako so se izražali oni poslanci ki so držali z angleško vlado. Patrick pa je nadaljeval s svojim govorom ali stavkom: "In naš angleški kralj George III. bo mel dobiček od teh zgledov. Če je to izraz izdajstva, dajmo istega vsi podpirati!"
Patrick Henry je kmalu zaslovel po celi Virginiji kot iz-boren govornik in velik revo-lucionarn rodoljub. .Tedaj je kolonija Virginia poslala več svojih zaslužnih mož na prvi kontinentalni kongres: dele-gatje so bili: George Washington, Peyton Randolph, Edmund Pendleton, Rich. Bland, Benjamin Harrison, Henry Lee in Patrick Henry.
Zasedanje II. kontinentalne gaga kongresa se je vršilo v marcu 1775 v mestu Richmond, Va. Tu d tega kongresa se je P. Henry udeležil kot delegat. Na tem kongresu je Patrck držal svoj zgodovnsko znani govor, ko je predlagal, da naj se ameriške kolonije dobro o-borožijo napram tiranom Velike Britanije. Ko je govornik navzoče navduševal k uporu in omenjal že navedeni stavek: "Če nam je življenje res tako drago in mir tako sladak, da se istega lahko odkupi z verigami suženjstva,"
—	tedaj se je na govorniškem odru v resnici zatopil v stanje kakega revnega sužnja z ukenjenimi rokami, kar je zelo spretno v mimiki kazal in končno zopet s prostimi rokami, dvignjenimi proti nebu, zaklical: "Tega nas varuj, o vsemogočni Bog!"
Na te besede so postali prisotni lojalisti zelo iznenade-ni, nakar se je Patrick malo upognil in sklonjen gledal na desno in levo z govorniškega odra, rekoč: "Ne vem, kaj bodo v tem oziru drugi ukrenili,
—	nato je pa skočil pokonci in zaklical: "Toda, kar se mene tiče, dajte mi svobodo ali smrt!" Ko je omenil besedo "svobodo," je razprostrl svoje roke, pri besedi "smrt," je pa
z desnico nameril proti srcu, kakor bi se hotel s bodalom suniti, nakar je končal govor in ves razburjen sedel na stol.
Govor Patricka Henrya se je bliskovito razširil po vseh tedanjih trinajstih ameriških kolonijah in podžigal iskre k revoluciji.
Patrick Henry je bil za časa revolucije in za časa konfederacije še pred odobritvijo federalne ustave petkrat governer države Virginije. Jako se je zavzemal za angleške "torrije" in iste vabil, naj pridejo v svabodno Ameriko. Zatem se je posvetil odvetništvu in si s tem pridobil lepo premoženje.
V priznanje za njegovo domoljubje mu je predsednik G. Washington ponudil službo najvišjega zveznega sodnika, kar je pa Patrick Henry hvaležno odklonil; tako tudi ni hotel prevzeti mesta kot ameriški poslanik za Španijo in ne mesta zveznega senatorja. Patrick Henry je umrh leta 1799 na svojem domu v Red Hill, Va., ob reki Staunton samo nekaj mesecev pred smrtjo predsednika Washing-tona.
o-
Zvon pravice
(Balada)
V deželi deveti, pred leti živeli
ljudje so bolj srečno, se dobro imeli , ker ondi pravica med ljudstvom je štela, za geslo je vlada pravico imela. —
Pred hišo kraljevo je v stolpu
zvon visel, o, zvon res pomembni, in dobra zamisel!--
Kdorkoli bil žrtev je kake
N krivice potegnil za vrv je zvona pravice
v sodnijski palači, nakar tri veliki,
izbrani od ljudstva pravični sodniki
sestali v posvet se in stranko pozvali,
da vzroke pritožbe so skupno dognali.
Če kralj je proglasil krivično
postavo, sodniki uvedli so boljšo in pravo.
Tu ljudstvo se potom je zvona srdilo, pravico ustavno da spet bi dobilo.
Od jutra do mraka ta zvon je
pozvanjal, pravico je klical, sodnikom naznanjal, da delo naj svoje pravično vršijo,
nobene krivice v deželi trpijo. Pri zvonu pravice je vrv visela,
čeravno bolj dolga in precej debela,
vsled trajnega končno se le pa
zvonenja pretrga na dvoje, — zvoniti
Urejen j a.--
Namesto te vrvi sroboti zelene napeljejo k zvonu, pritrdijo v sleme,
način ta umesten zvonik je še krasil,
in zvon se pravice je zopet o-glasil.
Kdo vendar k zvoniku počasi koraka,
stopinja je čudna ni drugim
enaka?,	,
Ponoči začelo je plat zvona biti
sodnike najvišje k dolžnosti vabiti.
Je kljuse mršavo, obupano, staro
obiralo srobot, ubogo, glej,
, paro ---
Konjiček ta kmečki sodnikom potoži,
dokaze trpinčenja jasne predloži.
Kaj v teni-le slučaju storila
• bo vlada? konj dela naporno, je bičan ir
strada. . . Pri mizi zeleni je drugi dan sedel
neusmiljeni kmetič, se čudno
je vedel, ko čul je sodnikov prav strogo
obsodbo, ko kljuse povedalo svojo je zgodbo;
konjička pa v hlev so državni
sprejeli, mu stregli prijazno, zanj dobro skrbeli.--
♦ • •
O, zvon da pravice, bil tudi med nami, , kjer delavska para trpi, — se ne zdrami!
. --o--
Poklicanje sorodnikov v Ameriko
Priseljenec se loči od svoje družine, vsaj začasno, kadar zapusti svojo domovino, da si po-£Če srečo v Ameriki. Ako je poročen, le redkoma se dogaja, da žena ir. otroci gredo ž njim. On sam ne ve, da-li mu bo všeč v Združenih državah in kako dol go ostane tukaj. Navadno niti nima zadosti denarja za vozni-r.o vse družine. Svoje nade in svoj trud pa osredotoča na oni blaženi dan, ko se zopet snide s svojci.
Leta pa minejo in priseljenec stoji pred usodnim problemom: ali naj se povrne v stari kraj k ženi in otrokom, ali pa naj se potrudi spraviti jih sem, da njimi ustanovi tukaj svoj ameriški dom.
Ako se odloči povrniti se ne le k svoji družini, marveč prevzeti tudi zopet dolžnosti državljana rojstne domovine, tedaj nikak korak napram naturalizaciji ne prihaja v poštev. Povra-tek pa ni vedno lahka stvar niti ni vedno po godu priseljenca. Ako se odloči poklicati v Ameriko svojo ženo, otroke ali starše, tedaj postane vprašaji je naturalizacije odločilne važnosti.
Dandanes se priseljenci pripuščajo v Zedinjene države bodisi kot kvotni priseljenci ali pa kot priseljenci izven kvote, število kvotnih priseljencev, ki morejo vsako leto biti pripuščeni v Ameriko, iz te ali one dežele, je strogo omejeno po kvoti, določeni za vsako deželo, število zvenkvotnih priseljencev, ki so lahko pripuščeni, ni tako omejeno, ker so pripuščeni izven omejitev kvote. V splošnem le bližnji sorodniki ameriških državljanov morejo dobiti izvenkvot-no vizo oziroma morejo biti pripuščeni kot priseljenci izven kvote. Ti so žena ameriškega državljana in neporočeni mladoletni otroci ameriškega državljana. Ako se je ženska, ki je ameriška državljanka, poročila z inozemcem, sme ta priti kot priseljenec zven kvote, toda le, ako se je poroka izvršila pred dnem 1. julija 19^2.
Tudi kar se tiče kvotnih priseljencev, najdemo, da tudi v tem pogledu jemljejo posebno v poštev bližnji sorodniki ameriških državljanov. Polovica kvote vsake dežele je rezervirana za starše ameriških državljanov in soproge državljank, ako se je poroka izvršila po 1. juliju 1932.
Res je sicer, da je druga polos ica kvote pripuščena ženam in neporočenim otrokom pod 21. letom onih inozemcev, ki so bili zakonito pripuščeni v Združene države za stalno bivanje.
zemec nima zadostnih
da bi se preživljal tudi brez dltt oziroma ne prihaja k sorodniku, ki dela in ima sredstva as njegovo vzdrževanje, mu kon-zul ne da priseljeniške vize. Zaradi tega se je število kvotnih viz, dejansko izdanih, skrčilo za 80 do 90 odstotkov.
Tako se je zgodilo, da le ena ali dve deželi sta izčrpali svojo kvoto v zadnjih letih — 1. 1935 le Turčija, španska in Filipinski otoki. *
Dokler traja ta situacija, je državljan in inozemec v enakem položaju, kar se tiče kvotnih omejitev in prihoda sorodnikov — vsaj v onih deželah, kjer kvota ni bila izčrpana. Nihče pa ne more vedeti, kako dolgo se oo nadaljevala ta situacija. Iz-premeniti se more vsak čas. — Nadalje, ameriški konzul, ko soji, da-li kak inozemec utegne pasti na breme javnega d-^bro-delstva, utegne biti bolj naklonjen sorodnikom ameriškega državljana in nekoliko olajšati njihovo pridobitje vize.
Is vsega tega je lahko razvidno, kaj vse to pomenja za priseljenca, ki želi, da njegova družina pride v Zdr. države. On najde, da mu državljanstvo pomaga odpreti vrata, ki so bila takorekoč zaprta prihodu večine inozemcev; njegova žena in neporočeni mladoletni otroci postanejo takoj zvenkvotni. Njegovi starši pa dobijo pravico do prednosti v kvoti. To so pred-pravice, ki naj jih vsak inozemec vpoštevc, ko se odloča, da-li se potrudi ali ne za ameriško državljanstvo.
FLIS.
NAJVEČJE POSLOPJE NA SVETU
Največje poslopje na svetu, ki bo s svojo višino zasenčilo tudi najvišje ameriške nebotičnike, bo moskovski dvorec sovjetov, palača, kakršne svet še ni videl. To poslopje bo ne samo najvišje, temveč tudi največje, kar jih je bilo kdaj zgrajenih na svetu. Arhitektonska vrednost tega orjaškega poslopja bo pa dvomljiva. Dve leti so preizkušali teren, če je dovolj trden, da bo nosil to gigantsko poslopje. Končno so .-e prepričali, da se v tem pogledu ni treba ničesar bati in tako so začeli polagati temelje. t
Temelj srednje i* stolpnega dela palače bosta dve betonski steni, dva obroča, ki ju spuste 25 m globoko. Debela bosta 4 do 5 metrov. Na stavbišču so še 'zkopali 210,-000 kubičnih metrov zemlje. Zemlja okrog jame, ki jo bo treba izkopati za temelje stolpa, bo preparirana s posebno snovjo, ki ne prepušča vode, tako da nastane pred vodo zaščitena jama. Skozi rove spravijo izolacijsko snov tudi. pod dno.
-o-
ZAHVALA
Indianapolis, Ind. — Prav
lepo se moram zahvalit; članicam podružnice št. 5 S. Ž. Z. za krasno darilo, ki so mi ga poslale po sestri Urbančič za mojo 25-letnico poroke, kate-
ro sva z možem obhajala dne Ker120. junija. Lepa hvala tudi pa je kvota majhna in se hitro za razglednice, katere sem izčrpa, so žene in otroci inozem-|prejela od delegatinj minule ca mnogo na slabšem kot žene konvencije v Milwaukee, nada-in otroci priseljenca, ki je po- ije lepa hvala vsem drugim
stal državljan. Ta razlika po-tane še hujša, ako se uresničijo neka sedanja prizadevanja v
prijateljicam in prijateljem: Mrs. Mary Donas, Mr. in Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Jos. Ur-
kongresu, da se kvote še bolj bančič, Mr. in Mrs. Anton Ur znižajo. Kar se tiče očeta ali bančič in vsem drugim, ki
in vsem drugim, ki so bili navzoči, tako tudi pevcem
matere inozemca, ti nimajo ni-kake prednosti ali predpravice za lepe pesmi. Meni je naj po priseljeniškem zakonu.
Ko je industrijska kriza in velika nezaposlenost udarila A-meriko, je bilo priseljevanje še bolj omejeno vsled navodil ame-riškkn konzulom, naj ne izdajo vize onim inozemcem, ki, ako bi bili pripuščeni, utegnejo pasti na breme javnega dobrodel-stva. To pomenja, da, ako ino-
bolj ugajala ona znana pesem o Taljančku.
Ponovna hvala vsem skupaj 1 Ako mi bo mogoče, če bom zdrava, vam bom skušala povrniti to naklonjenost. S pozdravom,
Mary Turk.
Tako tudi hvala v imenu mojega soproga Charlesa.
Ustanovljena v Jollft«, OL dp* t GLAVNI U*4P: 1QM
JEMO«
mmmmmrnmmma
kMUMl
Inkorporlrana t Jolleto,
. H	___ .	..........,J>W . TTiTf
Telefon v glavnem uradu: JoUet «104«; »tanova^agL tajnika: 9441 Solventnost: aktivnega oddelka 117.64%; miadinsk^Oddelka 373.51*
Od ustanovitve do «1 maja 1934 znaša skupno IsplaCana podpora «5,933.835
„ , _, _ ^J* * V * 1 ODBORIIKI:
Glavni predsednik: FRANK OPEKA, 403—10th St, North Chicago, DL Prvi podpredsednik: JOHN OSRIf, nT last o Bt, Pueblo. Golo DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4730 Hattteld Bt, Plttstfgh. F* Tretji podpredsednik: JOSEPH LKKSAN, 19*-33nd Bt, N.wTBarberton. O
Q10R0* NEMANICH. SR, Box 701. Soodan, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St. JoUet, ILL Pomotnl tajnik: STEVE G. VERTTN, 1004 N. Chicago, Bt, JoUet, HI. Glavni blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 1004 N. Chicago St, JoUet, m Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK. 810 N. Chicago 8t. JoUet, 111. Vrhovni sdravnlk: DR M. F. OMAN, 8411 St Clair Ave, Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: OEOROB J. BRINCE. 718 Jones St., Eveleth. Minn. L nadsornica: LOUISE LIKOVICH, 9537 Swing Ave. So Chicago. HL H. nadaornik: PRANK LOKAR. 4617 Coleridge Bt, Pittsburgh. Pa. HI. nadaornik: FRANK FRANCICH. 8811 W. National Ave., Milwaukee. Wis IV. nadsornica: MARY HOCHEVAR. 31341 Miller Ave, Cleveland, Q.
FINANČNI ODBOR FRANK GOSPODARICH, «13 Scott St., JoUet, m MARTIN SHUKLE. 811 j venue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN. 400 Burlington Rd., Wllklnshurg, Pa.
_	POROTNI ODBOR
JOHN DECMAN. Bus 539. Forest City, Pa. AGNES OORISEK. 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS 1101 E 8th St.. Puoblo. Colo . GEORGE PANCHUR, R. F. D. 4. Chardon, Ohio. WILLIAM F KOMPARE. 9306 Commercial Ave, So. Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftUJaJo na glavnega tajnika, JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St.. JoUet. HL, dopise, druitvene vesti, rasna nasnanlla, oglase ln naročnino pa na GLASILO K S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZKAZ DAROV PO POVODNJI PRIZADETIM
služboval kot kapelan 1825—Igpectu Domini mors Sanctor-
1827 na Biseljskem, 1827— 1829 ps v Novicerkvi. V Istih 1329—1838 je bil spiritual v celovškem bogoslovju, 1888— 1844 nsdžupnik in dekan v Vu-senici, 1844—1846 kanonik, škofov svetovalec in višji šolski ogleda v Št Andražu na Koroškem. Meseca aprila 1846 je postal opat v Celju, dne 30. maja istega leta je bil imenovan ter dne 5. julija posvečen za lavantinskega škofa. Leta 1859 je preselil škofijski sedež iz St. Andraža v Maribor, kjer je poln zaslug in dobrih del v sluhu svetosti umrl dne 24. septembra 1862.
Še, ko je škof Slomšek živel, je dejal nekoč voditelj duhovnih vaj lavantinskim duhovnikom: "Zahvalite Boga, da i-mate takega škofa; oni so res
um etas — Dragocena pred Gospodovim obličjem js smrt njegovih Svitih."
Sklep Slomškove oporok« se glasi: "Naj Oče luči, od katerega pride vsak dober dar, potrdi to mojo poslednjo voljo, naj blagoslovi mojega naslednika z vso ljubo lavantinsko škofijo in njenimi savodir meni pa naj podeli najvišjo in sadnjo milost, da bi mogel tej škofiji pred njegovim prestolom s svojo priprošnjo koristiti. Amen!"
Ne dvomimo, da je Bog usli-šal Slomšku to zadnjo, v oporoki zapisano prošnjo. Verno ljudstvo se zasebno priporoča Slomšku v priprošnjo, in ne zastonj. O tem pričajo večkrat v naših cerkvenih listih objavljena priporočila v moli-
XIV. Izkaz
John Rupert, član društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, Ohio, $2.00.	r
i..
19. julija: — Avtomobilska
apostolski, sveti mož." Brž po tev in zahvale. Vendar pa
njegovi smrti pa so bili odlični, vseskozi resni in najboljši njegovi poznavalci prepričani, da je Previdnost božja v Slomšku naklonila katoliškim Slovencem svetnika in priprošnji-ka v nebesih. To prepričanje postaja tekom časa vedno bolj trdno in splošno. Vzroki temu so:
1. Slomškovo svetniško življenje. Od bogaboječih staršev v pobožnosti in strahu božjem vzgojen, je preživel, otroška in mladeniška leta v an-
vožnja društva Knights of gelski nedolžnosti. Ko je do-
Trinity, Brooklyn, N. Y.
segel cilj svojega hrepenenja,
19. julija: Piknik društva sveto duhovništvo, se je po Prejeli od tajnika društvafsv. Jožefa, št. 58, Haser Pa., v'zvestem sodelovanju z milost-
sv. Štefana, št. 1 KSKJ, Chicago, 111., in sicer so darovali sledeči:
Društvo sv. Štefana, št. 1, $10.00.
Po $1M:
John Prah, John Kochevar.
Po 50c: Kose Terselich, John Kra-march, Joseph Beribak, Andrew Tomazich, Louis Wintar, Peter Prah st., Anton Prah, Victor Mladich Frank Banich, Anton Rovtar, Lawrence Pich-man, Frank Grill, Anton Banich, John Kosmach st., Martin Senica, Frank Koporc.
Po 25c: John Meznarich, Fr. Schif-fler, Anton Zidaricn, Peter Prah ml., Joseph Zaje, Chas. Medic. Skupaj $21.50.
Prejeli od tajnice društva Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. J., Chicago, 111., in sicer so darovale sledeče: Alva Jerin -1.00.
Po 50c: Theresa Kremesec, Anna Wintar, Ursula Bogolin.
Po 25c: Antonia Bude, Mary Mencinger, Theresa Chernich Elizabeth Rudolph, Mary Kavčič, Albina Kavcic, Agnes Kremesec, Mary Kambich, Lillian Kozek, Mary Grill, Agnes Au-gustin, Mary Schiffler Mary Mravla.
Po 10c: Mary Perenich, Anna Muha. Skupaj $5.95.
Pripomba: Označeno društvo je že drugič prispevalo v ta namen.
Današnji izkaz .....$ 29.45
Zadnji izkaz .......$3,427.10
Pleasant Valley. 26, julija: Skupen
jo božjo, vztrajnem zatajeva-piknik nju» samega sebe in v šoli trp-
društva št. 64 in 128 v Locust! ljenja povzpel do nenavadno
Grove, Etna, Pa.
26. julija: Srebrni jubilej ali 25-letnica društva sv. Ane št. 139, La Salle, 111.
26. julija:, Godovanje društvene patrone in 10-letnica društva sv. Ane št. 208, Butte, Mont.
višine v vseh krščanskih čednostih.
2• Slomškovo blagoslovljeno delovanje. Delal je s čudovito gorečnostjo za prerod ljudstva — kot učenik, duhovnik in pastir na vseh poljih. Po vzgledu božjega Mladinoljuba
2. avgusta: Piknik društva se je zlasti zavzemal za nedol-sv. Jožefa št. 57 Brooklyn, žno mladino. On je postal
N. Y. v Emerald parku-
najodličnejši slovenski duhov-
sveta Cerkev tega še ni potrdila.
Za nas Slovence bi bilo nepregledno velikega pomena, a-ko bi imeli svojega svetnika. Storjeni so prvi koraki za Slomškovo beatifikacijo. Pred vsem je treba zbrati kolikor mogoče natančne podatke o njegovem življenju in delovanju ter vse tiskane in netiska-ne spise. Vse to bo preiskala posebna škofijska komisija, nakar se zadeva predloži Sveti Stolici
Pomagajmo vsi skupaj pri zbiranju potrebnega gradiva za te preiskave, pred vsem pa molimo k ljubemu Bogu, naj po svoji Previdnosti poveliča svojega zvestega služabnika škofa Antona Martina Slomška s čudeži, tako da mu bo sveta Cerkev mogla prisoditi čast altarjev!
Molitev
Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od tebe pride vsak dober dar, in ki si nam v svojem služabniku škofu Antonu Martinu Slomšku poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveliča j ga, da bo pred vesoljno
2. avgusta: Ambridge Kay;ni in prosvetni vzgojitelj mla- ^ ^ w ^ ^ _____
Jays piknik v Ambridge, Pa. deničev in deklet, pa tudi od-lgveto CerfeVijof prištet Zveli 2. avgusta: Piknik društva raslih ljudi. Kot katehet, Pri- čanjm. p0 Kristusu, Gospodu
sv. Štefana št. 1, Chicago, 111. digar in pisatelj je nastopal ina$em> Amen.
Willow! modro, z vso potrpežljivostjo Qče naš Ceščena Marija.
v Kegel's Springs.
Grove,
in učenostjo, a
neustrašeno
9. avgusta: K.S.K.J. dan za proti razvadam in. grehom pennsylvanska društva v Dre- ljudstva. Sam misijonar, je nikovem parku, Strabane (Ca- poklical v škofijo misijonarja
Skupaj ............$3,456.55
Vsem darovalcem, ki so prispevali v ta plemeniti namen iskrena hvala!
Josip Zalar, gl. tajnik.
nonsburg), Pa.
16. avgusta. 30-letnica društva sv. Jožefa št. 103, West Al-lis, Wis.
30. avgusta: Društvo sv. Treh Kraljev št. 98, Joliet, 111. (RockdaleJ, obhaja 30-let-nico svojega obstanka s piknikom v Oak Grove.
7. septembra: "Slovenski dan" Zveze slovenskih društev v Jolietu. 111. s piknikom v Rivals parku.
13. septembra: 25 - letnica društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., s sv. mašo.
3. oktobra: Društvo Marija Pomoč Kristjanov št. 165 W. Al lis, Wis., priredi domačo zabavo v Labor dvorani.
'za ljudstvo, uvedel redne duhovne vaje za duhovnike, upe-ljal razne pobožne bratovščine ustanovil književno drUžbo sv. Mohorja, bil med Slovenci začetnik v prizadevanju za veliko misel cerkvenega edinst-va po priprošnji sv. Cirila in Metoda. Neprecenljiv blagoslov izvira iz njegovega težavnega dela za novi škofijski sedež, za bogoslovno semenišče, za početke dijaškega semenišča in zavoda šolskih sester v Mariboru. Vsepovsod po škofiji se poznajo blagoslovljeni, stalni sledovi njegovega nesebično požrtvovalnega 3. Slomškovi spisi. Iz mno-gobrojnih knjig in spisov nabožne in poučne vsebine, izbor
Cast bodi. (Odpustek 50 dni, podeljen na podlagi cerkvenega zakonika.)
Vsi, ki prejmejo od Boga kakšno milost in zasebno pripisujejo to priprošnji Slomškovi, se prosijo, da o tem natanko poročajo lavantinskemu škofijskemu ordinariatu v Mariboru.
Imprimatur. Ex Curia epis-copali Lavantina die 1. Au-gusti 1926. L. S. — Andreas m m., Episcopus.
SREČEN KOŠČEK ZEMLJE
18. oktobra: 30-letnica dru- nih pridig, vzglednih življenje-
štva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Loran, O.
pisov, vzgojnih člankov, pesmi in poučnih basni itd. veje po-
18. oktobra: 30 letnica dru-jsebna krepost in nekaka unc-štva št. 105, New York, N. Y. jtio Spiritus Sancti, milina Sve-25. oktobra: 25-letnica dru- tega Duha Izreki Slomškovi štva4 sv. Janeza Krstnika št. spominjajo na svetopisemske
Razne prireditve Jed-notinih društev
19. julija: Piknik društva št. 70, St. Louis, Mo.
19. julija: Piknik in javna telovadba društva št. 169, Cleveland, Ohio na Pintarjevi farmi povodom 20 letnice mladinskega oddelka KSKJ., 15-letnice obstanka društva in blagoslovljenja nove društvene zastave.
19. julija: Piknik društva sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin, Pa., v Buzzards Hollow (Braddock park).
143 Joliet, 111. in blagoslovlje-nje nove zastave.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti. — Uredništvo.
ŠKOF INTONMARTIN SLOMŠEK
Anton Martin Slomšek je bil rojen dne 26. novembra 1800 na Slomu v Ponikvi ob južni železnici. V letih 1814—1821 je dovršil srednje šole v Celju ter meseca oktobra 1821 vstopil v bogoslovno semenišče v Celovcu. Dne 8. septembra 1824 y mašnika posvečen, je
knjige Pregovorov, Modrosti, Salomonovega pridigarja in Jezusovega ekleziastika ter veljajo ljudstvu kakor izreki cerkvenih očetov.
Vse delo in trpljenje Slomškovo na katerem koli polju je prožeto z globoko bogoljub-nim duhom. Vse je delal, govoril in pisal v duhu vere, pravičnosti in ljubezni, ter sub specie aeternitatis, pod vidikom večnosti. In kakršno živ ljenje, takšna smrt. Posnemanja vredna je bila Slomškova priprava na njo. Kakor solnce pred zatonom še lepo posije, tako lepi in vzgledni so bili zadnji meseci, tedni in dnevi njegovega življenja, konec pa svet: "Pretiosa in con-
Skoraj istočasno, ko evropske oddajne postaje oddajajo koncerte, govore in predavanja, jih slišijo po vsem širnem svetu: v Ameriki, Afriki in Aziji, kjer že skoraj v vsaki samoti deluje kak sprejemni aparat. Po vsem tem pa živi v Evropi kakih 5000 duš močan narodič, ki niti ne sluti, da so na svetu avtomobili, kaj še, da bi bil kdo kaj slišal o radiu in kinu.
Ta pozabljeni košček evropske zemlje leži zahodno od šolske cbale. Tam je več malih otočkov, ki se skupaj imenujejo Hebrili. Tjakaj niso privreli valovi svetovne vojne in drugih vojn; ni prišel glas o revolucijah in velikih prevratih na političnem, duhovnem in tehničnem področju. Kinematograf je tam prav tako malo znan, kakor bolnišnica. Ljudje, ki prebivajo na teh 60 malih otokih, so od drugega sveta kar odrezani ter se tudi malo menijo za ostali svet, ker nočejo zapustiti svoje domovine. Le redki izmed njih so že kdaj prišli do škotske cbale, tako da komaj vedo, kaj je mesto.
Ti prebivalci Hebridov žive na svojih otokih trdo življenje. Vse njihovo gospodarstvo je v
poljedelstvu, ribištvu, resanju šote in tkabtvu. Molje in ženske skupno opravljajo svojo trdo delo. Prevoznih sredstev nimajo. Kar pridelajo, sneso na hrbtih po strmih stezah do kraja, kjer to prodado. Najbolj se jim splača tkalstvo. Tko pa ženska, n sicer na star način, tako, da je mnogo truda, prsdsn stko lep kos platna. Tega nato neso več milj daleč k uradnemu predstojniku, ki pritisne na platno svoj uradni žig.
Tudi pisati in brati splošno malo znajo. Zato tudi nimajo ne knjig, ne časopisov. Tisti redki med njimi, kateri so se naučili pisati in brati na Škotskem ali na Angleškem, so pri sootočanih v velikih čislih. Kadar zaide med nje kak časopis, ki je morda že bogve koliko let star, ga potem prebirajo tisti, ki so se na Angleškem naučili pisati in brati ter ga na glas bsro drugim. Med seboj govorijo dansko. Ker se močno ženijo med seboj, ni čudne, da so skoraj otočani med seboj V sorodstvu in stvaštvu. Nekajkrat na leto se zbirajo k posebnim shodom, ki so njihova edina prireditev. Pri tej priliki mnogo pijo in kade.
o-
Socijalna varnost in inozemec
Morda največji gospodarski problem naše dobe je najti kako vrsto zaščite proti nesi-gurnosti modernega življenja. Vsepovsod ljudje zahtevajo zavarovanje proti zlim posledicam nezaposlenosti in starosti — tako zavarovanje, ki bo stvar zakonitega prava ne pa le negotove dobrodelnosti. Ze-dinjene države so storile začetek v tej smeri, ko je lani kongres sprejel zakon o soci-jalni varnosti. Povrh tega so razne države že zdavnaj vza-konile raznovrstne take postave — pa naj bodo še tako pomanjkljive — ki se tičejo starostnih pokojnin, odškodnin za delavske nezgode, pomoči vdovam in sirotam in, v malo državah, zavarovanja proti nezaposlenosti.
Zaščita v vseh teh živi j en skih vprašanjih je stvar, ki se tiče inozemca ravno tako. kot državljana, ali tudi v tem pogledu je inozemec na slabšem Dobrote teh zakonov se nanj ne raztezajo, ali pa raztezajo se le deloma.
Vzemite na primer državne zakone o starostnih pokojninah. Ra*un v prav malo državah, kjer sploh ni mnogo tu-jerodcev, se ti zakoni ne tičejo inozemcev. Mnogo je tu-jerodcev, ki se približujejo starosti, ko ne morejo več u-pati na zadosten zaslužek. Prihranili si niso nič ali premalo za vzdrževanje v staro-
je v Washinftonu in v rasnih državnih glavnih mestih močan pritisk, da bi se inozemci izključili od javnega relifa in relifnih del- Poudarjalo se je, da ta dežela, kakor večina drugih dežel, ima najprej dol« šnosti skrbeti *a svoje lastne državljane. Nasproti temu na-ziranju so drugi naglašali, da sredstva za relif izvirajo is davkov in da inozemci plačujejo davke ravno tako kakor državljani; da otroci inozemca so dostikrst tukaj rojeni in da zapostavljati inozemca v takem slučaju bi snačilo zapostavljati lastne državljane. Vzlic tem in enakim argumentom pa so mnogi ljudje še vedno mnenja, da inosemec, ki se izogiba dolžnostim državljanstva, ne bi smel dobivati od pomoči. Dobrote CCC (civilnega konservacijskeba kora) so bile omejene le na državljane. Isti dobivajo prednost tudi v javnih gradnjah. Ali v kolikor se tiče relifa v splošnem, ni bil tujerodec-ino-zemec še zapostavljen.
Mnogo težje, ako ne brezupno, je pričakovati, da tudi nedržavljani postanejo deležni dobrot socijalno-varnostnih zakonov.
Pa naj je delal še tako trdo in prispel še toliko k ameriškemu gospodarskemu življenju, inosemec ne le po zakonih Zedinjenih držav, marveč tudi po mednarodnem zakonu ostaje tujec, nedomačin. Njegov položaj utegne postati še bolj tragičen, ako je vsled dolgega bivanja v Ameriki zgubil pravico do socijalne zaščite v svoji rojstni domovini. V svojih starih letih inozemec .more najti, da niti njegova rojstna domovina, niti dežela, kjer je težko delal toliko let, mu ne dajejo one pomoči, do katere je državljan upravičen po zakonu.
-o-
Potovanje v inozemstvo
Čar stare domovine in želja videti zopet sorodnike in prijatelje v starem kraju, vabi vsako leto veliko število priseljencev v tok turizma :'z Zedinjenih držav v zunanji svet. Malokdo izmed priseljencev ne sanja o dnevu, ko bo mogel zopet obiskati rojstno domovino. Ko ta dan pride, s kakimi papirji naj potuje?
Tudi v tem slučaju najdemo, da ameriško državljanstvo dela veliko razliko. Čim je kdo naturaliziran, je upravičen do ameriškega pasporta, in ko priseljenec, ki je postal ameriški državljan, potuje v inozemstvo, ima s seboj ameriški pasport. Ker je ameriški državljan, vprašanje njegove zopetne pripustitve v Ze-dinjene države sploh ne pri-sti. Ali, ako niso postali ame-;haja v poštev. riški državljani, ne morejo u-; Inozemec, na drugi strani, pati na starostno pokojnino. (ne more nikdar biti popolno-Federalni zakon o socijalnijma zagotovljen, da bo zopet varnosti je uvedel sistem anu- pripuščen. On potuje s pot-itet ali rednih mesečnih pla- nim listom rojstne domovine, čil onim delavcem, ki so do- Predno zapusti Zedinjene dr-segli starost 65 let. Ta za-jžave, si on navadno preskrbi kon se ukvarja tudi z zavaro- povratni permit. To dovolje-nezaposlenostiinje mu daje pravico, da se
vanjem proti
raznimi drugimi vrstami podpor — odvisnim otrokom, slepcem itd
Dasi federalni
sme povrniti kot izvenkvotni priseljenec, vendar pa je še vedno podvržen zahtevam pri-
zakon ne vsebuje ničesar, kar seljen ških zakonov, kakor n. bi zapostavljalo inozemca, pr. glede zahtevam zdravstve-
~.	v? 1 • 2 _ ____ -i.. _ > • •• L/vll//\w ninoal in.
da bi nastala kaka sitnost. —
(Daljše bivanje utegne biti v protislovju I njegovo zapriseženo izjavo, podano ob naturalizaciji, da namerava bivati za stalno v Zed. državah),
Podim potovanje z ameriškim potnim listom zagotavlja povratek v Zed- države, je do-tičnik ki ga ima toliko na boljšem ali na slabšem, kar se tiče njegovegs položaja v stari domovini. V mnogih slučajih ameriški pasport utegne dajati dotičniku nekako novo dostojanstvo in prestiž. V drugih slučajih pa mu ljudje v starem kraju utegnejo očitati, da se je odrekel izvirnega državljanstva. To je vprašanje, na katero mora vsak posameznik odgovarjati sam zase.
Tekom bivanja v inozemstvu je ameriški državljan pod zaščito ameriške zastave; ena izmed poglavitnih nalog ameriških poslaništev in konzulatov je dajati mu vsako mogočo pomoč in zaščito. Inozemec, pa naj je živel še toliko let v Zedinjenih državah, ne more zahtevati zaščite ameriških diplomatičnih in konzularnih zastopnikov. V slučaju kake težave, se mora zateči k zastopnikom svoje lastne vlade.
Dejstvo je, da zakoni raznih evropskih držav ne pri poznava j o popolnoma pravice svojih sonarodnjakov do spremembe državljanstva. Bili so celo slučaji, ko so vpoklicali v vojsko naturalizirane ameriške državljane. V zadnjih letih je vlada Zed. držav sklenila posebne pogodbe z raznimi državami, po katerih se popolnoma priznava pravica naturaliziran j a državljanov. — Kjer takih pogodb ni, — kakor n. pr. v slučaju Poljske, Italije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Avstrije in Rusije, — ameriški državni department svari naturalizirane državljane, ki nameravajo potovati v inozemstvo, in ako so vpoklicane v vojsko stare domovine, nastopa z ostrim protestom. V mnogih slučajih, zlasti za časa miru, imajo ti protesti zaželjeni učinek. Ako pa gre za inozemca, se ne more protestirati.
Naturaliziran državljan, ki potuje v inozemstvo, ima v praksi isti položaj kot turoden Amerikanec, in dokler ima pasport, ki je še v veljavi, ni govora o kakih težkočah ob povratku. Inozemec pa ne more biti nikdar siguren v tem pogledu in mora vedno pasiti na to, da ne ostane predolgo v inozemstvu, če noče izgubiti pravice do povratka kot izven-kvoten priseljenec, pa da najde, da so mu vrata v Ameriko zaprta.
FLIS.
Med sosedi
A.:	"Ali vam sosed N. točno vrača posojeno orodje?"
B.:	"Saj mora. Na primer, jaz mu na spomlad drugače ne posodim stroja za k osen je trave pred hišo, dokler mi ne vrne lopate za kidanje snega."
o
Dobrosrčen mož
vendarle večina pomoči, ki jo določa zakon o socijalni varnosti, je odvisna od sodelovanja oseminštiridesetorice držav in se v splošnem upravlja v zmislu teh državnih zakonov. Vse te dobrote utegnejo zato biti omejene! le na ameriške državljane.
Ta dežela ni imela nikakih vsenarodnih socijalno - varnostnih zakonov, ko je gospo-
nega stanja, v kolkor priseljeniški zakon izključuje vse i-nozemce, ki imajo nekatere bolezni. Seveda po navadi tak inozemec ne bo imel nikake težave pri povratku, ako ni bil predolgo odsoten, ali bilo je precej slučajev, ko niso oblasti pripustile vračajočih se priseljencev.
Pa je tudi precej drugih važnih razlik med državi j a-
darska kriza izbruhnila leta nom in inozemcem, ki potuje 1929. Trebalo je naenkrat or- i v inozemstvo. Povratni per-ganizirati javno pomožno ak- mit velja le za leto dni, ako ni i jo za one, ki so imeli nujno dotičnik zaprosil za podal j ša-potrebo. Ob dajanju ts po- nje. Naturalisirani državljan moči inozemci n:'so bili zapo- pa more ostati v rojstni do-,vsaki državi naše Unije; vssh stavljeni. Ali kakor so na- movini dve leti in vsaki drugi j skupaj ima sedaj naštetih 35 daljevali težki časi, pojavil se|inozemski ^deželi pet let, ne tisoč.
Betty: "Jaz mislim, da je moj mož najbolj dobrosrčen človek na svetu."
Jane: "Kako to?"
Betty: "Za njegov god sea mu kupila cel ducat ovratnic, pa je iste kmalu zatem neki do« brodelni družbi podaril."
-o-
Številno sorodstvo
V mestu Humboldt, Iowa, živeči električar Harry Breed se že nad 10 let peča s preiskovanjem svojega rodovnika. Doslej je že dognal imena in kraje' sorodnikov, ki so živeli že leta 1575; mnogo potomcev istih je najti dandanes skoro v
■ -Vi--K a- .-
—
PIERRE L'ERMITE:
ROMAM
Sr. Lmn
Na slepo srečo je vstopila. v Precej ji je prišlo neko dekle naproti in jo prijazno o-govorilo:
"Želite, prosim, gospodična?"
"Oprostite . . . sem zelo neizkušena deielanka pa bi rada izvedela, kaj je treba storiti, da se pride v službo podjetja kot je to-le."
Dekle je nabralo lice v prisiljen nasmehljaj in naglo odvrnilo:
"Najprej se ne smete obrniti na prodajalno — to je jako neprimerno — temveč na pisarno. Potem morate že prej dovršiti poskusno 'dobo kot prodajalka v slični trgovini, predvsem pa so neobhodno potrebna resna priporočila. Klanjam se, gospodična!"
In že je odhitela prodajalka, da postreže poslovno všečne j ši odjemalki •
Ves nastop prodajalke je bil sicer vljuden, toda ledeno-hladen, kakor je že navadno v Parizu, ko često ne veste ničesar o osebi, ki vas ogovori.
Rozalina ni imela vzroka jeziti se; nemara je pač takšno življenje v Parizu, kjer je celo stanovanjskemu najemniku vse neznano, da, često celo i-mena ljudi, ki stanujejo pod isto streho in jih loči le stena ali strop.
In zopet je bila na ulici.
Mimo je privozil potniški avtomobil z daleč vidnim napisom: Gobelins. To ime ji je ostalo v spominu iz razgovora z župnikom. Rozalina se je pospela na ogromno vozilo, a dobila je le še stojišče na ravni strehi in izstopila na dohodnici "des Gobelins."
Ta mestni okraj je napravil na njeno občutljivo in nevajeno dušo mučen vtis. Prenapolnjena ulica, vinski trgovski hrup, kinogledišča, restavracije, vdrtine na prepolnem pločniku, prešernost glasnih kupcev, ulica Mouffetard, vse te zaudarjajoče male ulice, ki se vijejo okoli "les Manufactures" (tovarn, nekak "Opičji o-tok," uličica "des Reculettes," prehod "Moret," ulica "des Patriarches" — vse to je le po-čalo tesnobo.
Na trgu "d'ltalie" sta se pretepala dva po obrazu krvaveča kopača z lopatama in se obkladala s prostaškimi na-devki; in vsi tramvaji, ki vozijo po dohodnici, so se bili ustavili, ker je prvi pravkar povozil na vogalu ogradnice (bulvara) Saint-Michel mladega kolesarja. Radovedna množica se je gnetla pred lekarno, kamor so bili stražniki prenesli nesrečnika, ki ga je mlada vozničarka tramvaja na debelo obkladala z "idijotom" in "domišljavcem."
In to je bil okraj, v katerem naj bi po želji gospoda župnika služila ... Ne in ne! ... in ne! ,
Rozalina je začutila utrujenost in — glad —, doslej zanjo neznan občutek ... Ne le imeti tek, ampak biti dejansko lačen . . . čutiti v sebi brutalno oglašanje živali, ki hoče biti zopet nahranjena in ki se boji, da ne bo dobila ničesar! O vsem tem doslej ni imela pravega pojma.
Tedaj si je tudi prvič za-
ko kuje podkve za konje . . Toda, ali je bilo to le hipen dojem? ... Ti ljudje tu niso bili podobni vrlim delavcem iz vasi; kar bala se je njih izzivalnih, hudobnih in upornih pogledov in kretenj.
Mimo je prišel branjevec s p reka j enim mesom, potiskajoč pred seboj ročni voziček.
Rozalina je kupila pri njem malo gnjati in vzela iz svoje torbice kos kruha; sedla je ondi na klop in začela jesti ob misli, da kosi prvič v svojem življenju kar tako na uličnem pločniku.
Nedaleč je postajal mestni stražnik. Ta preprosta, a čed no oblečena mladenka je oči-vidno vzbudila njegovo pozornost; motril jo je brez obzirnosti kot redar, ki vrši svojo službo in hoče vedeti, koga sreča v odseku ogradnice, ki je poverjen njegovemu nadzorovanju.
Nato se je pojavil človek s črnimi bleščeče uglajenimi lasmi in v obleki "kaki" barve ter zibajoč se sedel poleg nje.
Klop je bila javna: prišlec se je posluževal svoje pravice.
Rozalina se ga je kar ustrašila, to pa tem bolj, ker jo je neznanec od pete do glave motril z osvajalnim nasmehom, očitno z željo, začeti pogovor: "Ali dobro tekne, gospodič-
„ „	9»»
na . . .7 «< »»
"A kaj pa s pijačo . . Manjka vam cvička . . ."
M	»»
"Vem v ulici tu zraven za vinsko klet, kjer dobite že takšno kapljico, da je kaj!" Tu je zaokrožil roko: "Ali mi hočete dovoliti, gospodična, da vam jo ponudim za poskušnjo . . .?"
stavila vprašanje:
"Kam zdaj?"
Ali naj stopi v katero teh gostiln, med razuzdane dekline, fantaline in delavce? . . .
Oklevala je. O, ne zato, ker ao bili to delavci. Kolikokrat je kot deklica v vasi z veseljem stopila k mizarju in gle-kako frče dišeče oblani-strugalnika ... ali
"O, zato še nimate nobene obveznosti! . . ."
Nenadoma se Rozalini posveti. S sosedne ravne strehe so se že smejali zidarji, opazujoč začetek sovražnosti. .
Sunkovito se dvigne Rozalina . . . stopa . . . stopa . . . ne vedoč, kam gre, ker ne pozna Pariza. In se ne ustavi prej kot v Luksemburškem vrtu; njene vznemirjene oči u-gledajo zopet rodbine, otroke, ljudi, ki so njene vrste . . . klopi, kamor bo lahko sedla, kot misli, ne da bi jo — vsaj ob tej uri ne — kdo kar tako ogovoril.
Tu je zdaj pri MedičejSkem vodnjaku. A komaj sedi eno minuto, že priteče stolarka ter zahteva od nje plačilo za stol. Ubogih 23 fr. 75 c.! . . . Čedalje bolj premišljuje. Bila je v očitni zadregi.
Treba ji je kaj za življenje ... in sicer takoj. Zdaj ji ne preostaja več kot vsota, s katero naj plača svoj zadnji dan v hotelu.
Potem pa jo končno čaka — neizogibna ulica; a kaj pomeni ulica v Parizu za dekle njenih let, o tem se je vsaj površno pravkar sama prepričala. Torej? . . . Torej? . . . RoZalina dvigne oči proti nebu..
Na stoletnih drevesih žvr-gole in frfotajo ptice. Zanje je življenje enostavno, takšno kot ga je Bog uredil. Tukaj pa je stopila v izume-
tičenost in zamotanost mesta, kjer mora človek vedno imeti denarnico v roki, če hoče sesti, jesti, leči, si ustanoviti ognjišče, vzgajati otroke.
Mimo se sprehajajo mlade in lepe mamice, ljubki otročiči, dojilje s trakovi ... Te matere imajo denar.
Denar ni vse. Toda v izvest-nih trenotkih življenja ga mo-
da bi videla, ka-raš imeti. Davi je imela na
ponudbo pošten način, da pride do njega. Odbila ga je res-
ko, misleč, da se dobe sanjo tudi drugi prav tako pošteni načini za zaslužek. No, sedaj je pritisnjena ob zid . . . Nima ničesar ... ne vidi ničesar, fl In vse jo vodi zopet nasa, k tako nepričakovani ponudb župnika pri sv. Frančišku Šaleškem.
"Kako prav so imeli naš očetje v svojih starih pregovorih! ... Studenec, ne bom je pil, tvoje vode! . . ." je vzkliknila.
Zdaj pa je postajal ta stu denec njena edina rešitev.
. . Nič ne mara j, moja u boga Rozalina! ... Ti si ftek daj motrila življenje s prilič no drugačnimi očmi! . . . Toda ti nisi prva ... in ne boš zadnja, ki doživlja taka presenečenja . . . Nič ne maraj . Ne glej življenja v sa njah ... Življenje je kruta stvarnost. Ne daj se vplivati po lahkem diletantstvu tistih ki bodo, sedeč v ozadju- prijetnega salona z nogami v raz košnih copatah in v zavesti svojega imetja na tekočem računu v Franciji ali v inozemstvu, obsojali Rozalino de Cressy, ker je postala sobari ca . . . Le-ti ne vedo, kaj pomen j a, biti lačen. Ti pa si bila pravkar lačna ... in boš zopet lačna, še nocoj . . . Končno pa si ti kristjanka . Božji Sin je postal sam delavec ... in prišel je ns svet, da služi . . . Zakaj ne bi služila tudi ti? ... Daj, Rozalina, vstani in pojdi! .
Tedaj Rozalina vstane in gre . . .
Proti pol sedmim zvečer stopa znova po stopnicah pri Sv. Frančišku Šaleškem, da pogleda na slepo srečo, ali je gospod župnik še tamkaj.
Ce bi bil odšel? . . . Strašno!
Prav v tistem hipu zapira župnik vrata svoje pisarne in se pripravlja k odhodu. Ka kor hitro ugleda mladenko razume. Usoda! "Ste kaj našli?" "Ne, gospod župnik, ničesar prav ničesar nisem našla! A hotela sem pokazati dobro voljo in sem šla pogledat okoliš kjer stanujejo vaši prijatelji!
. Grozno! . . . Ostudno! Prebila sem tamkaj samo dve uri, pa sem prisostvovala presunljivim stvarem, ki mi bodo ostale za zmeraj v spominu.
Župnik je medtem zopet odprl vrata svojega urada.
Kar naprej, gospodična, bova udobneje govorila. Najprej vam moram povedati, da, čeprav so moji prijatelji kožarji in se njihova tovarna nahaja res sredi mestnega okraja Mouffetard, je njihova sta novanjska hiša v enem naj-epših okrožij pariških, v Au-teilu, prav ob robu Bulnjske-ga gozda. To je važna podrobnost, samo vi mi niste pustili Časa, da bi vam jo bil povedal! Kakšen odgovor mi prinašate? V Parizu se ved no mudi in obvestiti vas moram najprej, da sem bil drugič klican k telefonu in sem govoril z gospo Hughe, ženo mojega prijatelja. Ona je nestrpna . . . mesto ne bo ostalo dolgo nezasedeno. Globoko obžalujem, želel bi tako zelo, da bi mogel dobiti več časa . . ."
Rozalina de Cressy zapre na to oči kot človek, ki skoči v vodo in noče videti, kaj ga čaka.
'Sprejmem, gospod župnik," reče počasi.
"Za sobarico pri mojih prijateljih?" "Da, za sobarico." Župnik ji proži foko: "Razumem vaše obotavljanje, pa vam čestitam k zmagi, ki ste jo pravkar izvojevali nad samo seboj. Sicer pa bo treba izvojevati še veliko drugih! Prva žrtev — težka . . . pretežka . . . ampak prehodna — ki jo bom takoj zahteval od vas je, da žrtvujete svoje
ime. Rosaline pi. cressy n#
morajo in ne bodo mogli nU koli sprejeti za sobarico."
Mladenka se spusti v jok
Duhovnik jo prepusti nekaj hipov njeni upravičeni bolesti.
"Izjokajte se . . . boste pa* tem močnejši. . . Le plakajte! Toda — pravim vam zopet tako so delali že vaši predniki pred revolucijo ... Ko niso imeli več denarja — kar s* jim je primerilo dokaj često — so vtaknili svoj grb v žep in odšli, da ga zopet poslate s delom, celo z ročnim delom, toda pod drugim imenom. Na ta način so se naselili po Indiji in Kanadi . . ."
"Krstite me sami," zašepeče dekle in si briše oči . . . "Postala bom tako malce vaš o» trok . . ."
"O, po ime ni treba iti predaleč. Imenovali se boste . . ah, moj Bog . . Marija Du rand, to je staro, prav fran cosko ime. Vam ni preveč ne> všečno?"
"V položaju, v katerem se nahajam! ..."
"No, tedaj pa dovolite duhovnemu, da spregovori par besed mali kristjanki kot ste in ki je davi v svoji stiski prižigala s svojimi zadnjimi soldi svečo pred vznožjem Marije Device. V začetku vašega novega življenja vas bo takoj neprijetno dirnila množica stvari. Stopili boste zdaj v nov svet, svet, ki vam je neznan. Dobe se ondi sijajna bitja, vsa zvesta in vdana. Poznam sobarice, ki so plemeni-tašinje po duši, in kuharice, ki so svetnice. Ampak — kot si pač sami mislite — so pa tudi drugačne! Kakšno osob-je boste našli pri mojih prijateljih? Ne morem vam čisto točno povedati. Kuharico sem videl samo mimogrede. Zdela se mi je na prvi pogled strašna. Kaj hočete? Pravkar ste zaprli oči, ko ste mi rekli: Sprejmem. Zaprite jih še za-naprej, to se pravi, spreglejte umazanosti, majhne in velike, ki vas bodo skušale zadeti, spletke, izzivanja, ljubosum nost, kot mrgoli v izvestnih kuhinjah. Vršite svojo dolžnost. Stopajte proti svojemu cilju roko na očeh, razsvetljeni samo s tisto nevidno lučjo vere, ki nadomešča vse in ki potolaži v vsem .. . Bodite žena z zaprtimi očmi . . . Me razumete?" "Da, gospod župnik." "Potem pa, kadar vam bo prehudo, me pridite obiskat.
§m st ?*m morda sdal Spočetka pratrd, vidita zdaj, da nisem sloben. Zame ste vi u-bog» evčfcs, Id mi jo saupa Gospod . . . Imam vtis, kot da ita v*š oš* in vaša mjrti ta* k#j . . . vidita me, sliiita me, sodita me . . . Prod njima vam rečem, Mjtrija Durand: Ne zapustim vas nikdar!" "Oh, hvala, gospod župnik!" Nevedoč, kdaj in kako, se js dekle sklonilo ter poljubilo staremu duhovniku roko, to svečeniško roko, na katero se bo Rosalina opirala in katere ji ne bo, kot je obljubil, nikdar odtegnil.
Ne jutri, pač pa danes se odloči sa pristop v našo Jednoto! Jutri bo morda ie prepozno!
KAPAR poiUjate denar v steil toajj KADAR namenjeni v Marl kraj; KADAR telite koga is itansa kraja: m obrnite na nas.
KARTE prodajamo «a vae bolJM par* nlke po n#J«m* oni in aeve» da tudi » vse Meta. potniki to s netim poaredoranjem vodno zadovoljni.
Id
z«	f I.N 10« Ur
Sa	1T.S« >00 Ur
Sa	40.00	IM Ur
Za	• » 00	1.000 Ur
Sa	1SS.00	t.000 Ur
Sa	>40.00	«,000 Ur
važno za vsakoga I Frančiška Mrak
Din S00 Dla >0.00 1.000 Dia 41.00 5.000 Dia
Navedene oene so podvrtene premem-bi, kakor Je kura. PoftUJamo tudi denar fcnojavno in hmtujemo to-plačila v dolarjih.
V Vakstn lastnem interesu je. da pilote nam. prodno m drugje poeta-tits, as oene in pojasnila.
Slovnic Publishing Co. (Olas Naroda—Travel Bureau) tis Wset ista St. New York. N. T
ŽEIHE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN?
Tedaj naročite najnovejšo knjigo, ki ima vse podrobne podatke sa državljanstvo in ki se dobi io pri
Ameriška Domovina 6117 St. Clair At®.
Cleveland, Ohio Cena samo 20*
ZAHVALA
V imenu cele župnije se tem potom iskreno zahval j u j em vsem dobrim rojakom v Ameriki, našim bivšim faranom za njih velikodušne prispevke k zbirki za naš veliki zvon.
Vsem in vsakemu posebej prav prisrčna zahvala in Bog naj vam za vašo dobrosrčnost, za versko in narodno zavednost stotero povrne!
Jakob Omahen, župnik. Dragatuš, 18. junija 1936.
Potniko« t stari kraj nudimo al«4««a ■kupna potovanja: 1. avruata CHAMP LAIN m Ham. IS. «T(MU QUEEN MARY aa Ckarbour«. IS. avvaata VULCAN LA aa Trat. ie. avpaata NORMANDIE mm Harra. S. aaptanbra NORMANDIE mm Havra. Lahko pa pot a jat« na va^katn drugem parniku in ob vaakatn drasem tesu. Mi stopamo tn vainejie linij«. Pilit« po aai votni red parnikov in cene kart.
Sorodnike la starega Je sedaj v gotovih slučajih nekoliko latje dobiti. Pojasnite nam svoj slučaj. pa vam bomo odgovorili kaj da storiti
CENrf DENARNIH POŠILJATEV
Sa I Ui 100	Dia
Sa S.OO >00	Din
Sa	7.10 000	Dia
Sa	11.70 000	Dia
Sa	>0.00 1.000	Dia
Sa	40.00 t.000	Din
Sa t 0.00	10«	Ur
Sa	17.40	S00	Ur
Sa	>0.00	S00	Lir
Sa	40.00	000	Lir
Sa	0>.00	1.000	Lir
Sa	104.00	>.000	Lir
PotUjamo tudi v dolarjih.
Vsa pisma in druge pottljatve naslovite na:
LEO ZAKRAJšEK
General Travel Service, Inc. MS S. Ttnd Street. New Terk. N. T.
južWeproge
- Šolnina stran Atlantika -
NAJHITREJŠA DIREKTNA PROGA
VULCANIA — SATURNU
Najhltrajia motorna paraika aa sretu. — Au«. SO. — Sapt. S.
SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 ur ugodne telesnlike voftnje do vale domovine
REX c-f^g-k c. di SAVOIA ZX'ZTXti? 18. juL — 1. avg. — 8. avg. — 22. avg. — 29. avg.
Na haUh parnikih boste dobivali najboUto hrano, dobro poetretbo in luksuriozne prikladnoett, radi omar Je postala Italian Line glasovi ta.
Za pajaifle ta rezervacije se obrnite na kakega naiega agente ali na naio podrainlco na: ISM Chester Ave., Cleveland. O.
LINE
na;	[Ni	inii	.0 II	n zahvala
8 potrtim srcem Aaznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da nam Je dne 36. Junija za vedno v 3o.-po-du zaspala ljubljena soproga in mati
ROJENA STARMAN
Pokojna Je bila rojena 4. oktobra 1882 na Trati nad Skofjo Loko; v Ameriko Je pritla pred 34 leU.
Položili smo jo k večnemu počitku dne 29 junija. Slovesno sv. malo zadutnico v cerkvi sv. Cirila in Metoda je daroval Rev. Albin Gnidovec ob asistenci Rev. S. A. Welsh a in :-*ev. C. Gormlya. Pokopana Je bila na pokopališče sv. Jožefa ob veliki udeležbi faranov, sorodnikov in znancev.
V dolžnost si štejemo zahvaliti se č. g. župniku Albin Oni-dovcu za opravljene obrede na domu, v cerkvi in na pokopali -Mu ln za vso tolažbo v bolezni pokoj nice Zahvaljujemo se druttvom, katerih Je bila članica: dr. sv. Srca Marije st. 36 K8KJ. sa naročene sv. maže in skupno molitev sv. rožnega venca; Altarnemu društvu sv. Ane, istotako za molitev sv. rožnega venca in naročene sv. maše; društvu sv. Alojzija :.t 18 J8KJ. za darovane cvetlice. Vsem članicam se iskreno zahvaljujemo ker so pokojnico korporatlvno spremi'e v cerkev. 'Dalje hvala slovaškemu Altarnemu društvu za skupno molitev ln udeležbo pogreba; hva?a članom Kolumbovih vitezov za skupno molitev.
Is srca se zahvaljujemo vsem onim ki so žrtvovali čas n vse, da so prihiteli iz oddaljenih krajev na pogreb naše blage pokojnlce in sicer: Mr. In Mrs. Andro Petre* Ln sin Raymond. Mr. in Mrs. John Gornik iz Pueblo, Colo., Mr In Mrs. Matt Par lic m hčer Annie. Mr. John Karzisnik. Burley, Idaho. Mr. in Mrs. John Cadea Tremontcn. Utah, Mrs. John Dolence s družino, Mrs. Mary Gaber in Mr. P. Par sen iz Hudson, Wyo., Mrs. J. Bartoncel in Mrs. John Potochnik lz Boulder. Wyo.. Mrs. Marion Buchan in sin John iz Oakmont, Penna., Miss Apolonla Mrak, St. Paul. Minn Manjka nam pravih besed, da bi se zamogli prav zahvaliti vsem onim, ki so nam stali ta strani in nam pomagaH ie na en ali drugi način za časa bolezni ln smrti naše nepozabne pokojnlce in so nas tolažili v teh hudih in težkih časih preskušnje. Skoraj nam ni mogoče navesti imena posameznikov; zato se vsakemu posebej n vsem skupaj te enkrat srčno in lepo zahvalimo: vsem kateri so naročili sv. maše. vsem darovalcem vencev, vsem ki so prišli pokoj nico kropit ln ki so se udeležili pogreba.
Pokojnlca zapušča mene. soproga, dva sina, tri brate: Peter, Anton in Prank Starman eno sestro Mrs. John Putz, vsi živeči tukaj, in eno polsestro Mrs. Bogataj v starem kraju.
Draga žena in ljuba mati! Počivaj v miru božjem Trdno verujemo ln upamo, da se snidemo zopet s Teboj nad zvezdami.	,
Žalujoči ostali:
John Mrak. soprog;
John Jr., in Frank, sinova;
Rosemary in Frances Margaret, vnukinji.
Rock Springs, Wyoming, dne 7. julija 1936.
naznanilo in zahvala
Globoko potrtega srca naznanjamo žalostno vest. da nam Je kruta smrt odvzela ljubljenega soproga in dragega očete
John Mervar
Pokojni Je preminul po kratki bolezni (pljučnici) dne 20 junija 1936 in smo ga polotili k večnemu počitku dne 23 Junija s sv. mašo iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Calvary do-kopališče.
Ranjki je spadal k trem slovenskim društvom: k samostojnemu podpornemu društvu Ilirija, društvu sv. Janeza Krst-nika št 82 JSKJ in društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 KSKJ
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo Rev R. Potočniku za podeljene sv. zakramente. Rev.- J. Shlikasu za pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču v odsotnosti domačega g »upnika, Rev. V. Ardasu in Rev. J. Juričku, ki sta priS'a molit ko je ranjki ležal na mrtvaškem odru.	'
Najlepša hvala za naročene sv. maše: Mr in Mrs J Prit« Mr. in Mrs. L. Smith, Mr. L. Rakun. Mr. In Mrs. J. Bukovec družini Crpich, Mr. in Mrs. J. Brickner, Mr. in Mrs Maxx Wen-sauer, Mr. in Mrs. Prank Honsen, Mr. in Mrs Mike Ortar Mr in Mrs. A Ribich. A Friend ,Mr. in Mrs. P Bovhan, Mr n Mrs. J. Brulla, Mr in Mrs. P. Droll, Mr. in Mrs Louis Francis Marge Dieien, Mrs. Gerend, Mr. J. Gerglsch. Mr in Mrs j' Godetz, Mr. in Miss Joe Heck. Mr. in Mrs. B. Hlade Mr in Mrs K Klamar, Mr John J. Lutz, Mrs. Leo Majcen. Miss Soffie Meyer, Mr. in Mrs. Joe Melavc, Mr in Mrs J Modic Mr. in Mrs. K. Mohar, Mr. in Mrs. Jakob Napotnik. Mr in Mrs' M. Progax, Mr in Mrs. F. Rafelt Mr In Mrs. C Schaut. Mr' in Mrs. F. Seiko, Mr. in Mrs. A Šterk. Mr in Mrs Anton Šti-glltz Jr., Mrs Stockel, Mr. in Mrs. L Udovich. Mr. in Mrs J Zupančič Mrs. J. Rakun, Kay Jay A. C., Mr. Rupe, društvo sv! Cirila ln Metoda in Mrs. Gorentz.
Nadalje se najlepše zahva'imo vsem, ki ste poklonili vence pokojnemu v spomin: Mrs. Josephine Kotnik in Louit Kotnik Mr. hi Mrs. Wensauer in Mrs. Zolen, Giese-Eickberg Flower S^P. ^ Neighbors Camp. Mr. M. Progar. SS. Cyril and Methodius Bowling League. Mr. in Mrs H Schwartz in Caroline in Frances Schwartz, International Longshoremen in Pore-men C. Reiss Coal Co., Adelich Auto Service. Mr. in Mrs J ^ickna- in družina, Mr. ln Mrs. Frank Kotnik in Mr in Mrs Ulm Kotnik Kay Jay A. C., društvu Ilirija, društvu Janeza Krstoika in društvu sv. Cirila in Metoda, odbor in oskrbnik cerkve sv. Cirila ln Metoda.
Nadalje se zahvaljujemo vsem. ki ste prišli molit na dom k umrlemu, vsem. ki ste se udeležili pogrebne sv. maše vsem ki ste ga spremili na pokopališče, in vsem, ki ste dali svoje
S^rS^L,?* rtZP°lag0; enkrat Olepša hvala vsem skupaj! Oproettte, ako smo po pomoti katerega Izpustili
Pokojnika pa priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali:
Margaret, soproga;
John Jrn Edward in William, sinovi;
Margaret, Theresa, Anna, Agne* Helen In Louise, hčere.
Sheboygan, Wisconsin, 7. Julija 1936.
With the Kay
Jay Boosters. Action
and More Action Means Success!
"The Spirit of a*R*fu<oenated KSKJ"
• «11. i ■	1 ' ' t	•	. _____	. •
March on, t ic® j•
IN KSKJ'S
March To
Progress! Fail In!
The Membership Drive Is On!
BOOSTER DRIVE ON GO DESPITE HEAT WAVE
THESE SUPREME OFFICERS TO ATTEND ST, JOSEPH'S PROGRAM NEXT SUNDAY
JOHN GERM	FTANK GQSPODARJCH	CEORGE PANCHUR
I>R. M. OMAN	llARY HOCHEVAR	IVAN ZUPAN
FRANK OPEKA, supreme president
JOSEPH ZALAR, supreme secretary l^3

All-Day 'Bill to Marfj Josephs Jubilee
18 societies to join celebration of union's largest subsidiary
Program to Honor 1 5th Anniversary of Society, 20th Juvenile Department Jubilee .
WILL BLESS, DEDICATE NEW FLAG
S. D. Z., S. W. U., Cadets, Drill Teams to Parade With Band; Supreme*Officers to Attend
Cleveland, O.—With one of i await local and visiting KSKJ
the largest programs ever at tempted by a local KSKJ so ci^ty, the St-Joseph's, Nc, 169) July 19 will commemorate the 15th anniversary of the founding of the society by the late Rev. Joseph Skur.
Color and pomp is promised when the 12 lodges promising participation in full regalia starts its line of march at 9:30 a. m. from the Slovenian Home, Holmes Ave., to St. Mary's Church, where the Rev. Ludwig Kuznik, spiritual director of the society and acting pastor, will officiate at a Solemn High Mass at 10 o'clock. The Rev. Milan Slaje, pastor of SS. Cyril and Methodius' Parish, Lorain, O., and former spiritual director of the society, will deliver the sermon.
In the array of color will be the lodge's blue and gold band, the Cadet Corps, St. Helen's drill team, the Marie Prisland drill team of the Slovenian Women's Union, and the Novak Honor Guards of the Slovenian Mutual Benefit Association.
The entrance to the church will be fittingly decorated by Louis Simenc's committee.
Following the blessing of the lodge's new flag, supreme officers and visitors will be served a luncheon in the Slovenian Home, Holmes Ave.
The lodge, largest unit of its kind, will have as its guests supreme officers: Frank Opeka, president; Joseph Zalar, secretary; John Germ, first vice president; Frank Gospodaric, financial secretary; Dr. M. F. Oman, medical examiner; Mrs. Mary Hochevar, auditor; G. Panchur, juror; Ivan Zupan, editor. In addition to the national officers, subsidiary societies will be represented by 18 sets of officials.
The scene of activity will be gradually changed at 1 p. m., when an automobile parade, including the band, cadets and sports teams, starts for Pintar's farm, where a full afternoon and evening program will
people.
The unfurling of the new l/lag.is scheduled ior 2 p. m.,
and will be followed by short addresses by the national officers. The afternoon program will also feature the lodge's band in a short concert enlivened with Slovenian melodies.
The drill teams, under the direction of John Susnik, will be in the limelight in a series of maneuvers starting at 4 p. m. The St. Joseph's crack indoor baseball team, piloted by Manager Frank Vefhotz, who has led his boys to win nine of thirteen games played, will be pitted against a strong local team. The Jays, uniformed in blue a$d gold, are winning the favor of the local Interlodge fans and should be one of the main attractions on the big day.
Interspersing the program proper will be a set of games, races and the usual picnic entertainment. Kristoff's popular orchestra will be in the dance pavilion and will furnish the music for dance lovers.
The full-day program as outlined by the society and its committee of 25, headed by John Pezdirtz, secretary, is intended as a commemoration of the 20th anniversary of the juvenile department, in addition to the society's jubilee and the occasion of the blessing and dedication of the new flag. -o-
ST. LOUIS LODGE TO PICNIC SUNDAY
St. Louis, Mo.—-Tlje Sacred Heart Society, No. 70, will hold a picnic Sunday, July 19, at the St. Joseph's Croatian Church grounds afternoon and evening.
There will be dancing, refreshments and an old-fash-ioned barbecue, Come out, all of you members, young* and old, seniors and juniors, and enjoy yourselves. Let's make it a hig success. Don't forget the date, place and time.
CAGE PLAYERS ASKED TO FILE NAMES FOR ROSTER
All members of St. Joseph's, No. 169, wishing to play basketball with the society's team in the Cleveland Interlodge circuit next fall are asked to give their names to Secretary John Pezdirtz, 15408 Holmes Ave., POtomac 1618, not later than July 19.
With the six-month membership ruling now adopted by the league, it is urgent that rosters be filrfshHftiyy
--1-L—O-
Slovenians Put Life in World's Street
Expo
booster tilt
picnic bill
KSKJ Plays on Circle of Town Square
Cleveland, O.—Take a group of Slovenian people and add real Slovenian melodies in their midst and you have genuine merriment.
That's what the Progressive Slovenian Merchants' Association is doing in its Slovenska gostilna Ljubljana, one of the liveliest spots in the Streets of the World of the local Great Lakes Exposition.
The a^ttractive young men and women (this comment from visitors) arrayed in Slovenian national costumes add color to the center and at intervals stage folk dances. The group also performs on the circle of the town square and has met with such approval that the expo officials have booked them for three performances per week.
The Germ family of musicians and dancers is well represented. The visitor will find Alphonse, Milan, Rudy, Vera and Mrs. Mary in costume and ready to entertain. The Germs are all members of the KSKJ.
The St. Joseph's KSKJ Band augmented the Slovenian nationality's contribution last Friday when it played in a half-hour concert on the town square. The presentation, un-j der the direction of Louis Opa-lek and Charles Tercek, included "Slovenian Medley," arranged by the bandmaster, "Mladi vojaki" and "Hej Slovani," "Little Giant" and "Washington Post." Following the concert the boys met in the Slovenska gostilna where they sang Sifid fi&Tidšd*unfit closing time.
Ambridge Invites All Jays to Annual Picnic
Ambridge, Pa. — Ambridge Kay Jays bid for s;immer social activity is in the form of a picnic, to be held Sunday, Aug. 2, at Radakovich's &rove at Ambridge. • * .
The Canonsbu^g Boosters will meet the Ambridge Boosters in the mushball attraction, other games will be amusing as the tug-of-war between various groups.
At the dance pavilion a combination orchestra will render Slovenian and modern tunes throughout the day.
All the KSKJ lodges and booster clubs are cordially invited to attend Ambridge's annual picnic.
Reporter.
"dutch" in form but joes lose to ferlin hawks
Three Jays Absent, on Sick List
Cleveland, O.—Quite a crowd saw the exciting game that was played at St. Mary's field Thursday evening between the St: Joseph Sports and the Fer-lin Hawks, which ended in the Ferlin Hawks winning 3 to 2# The Hawks made the three runs in the beginning of the game and Dutch's remarkable pitching held them there the rest of the game.
St. Joes were handicapped by having three men on the sick list. Pitcher Steele was sick in bed, Frank Marzlikar was out with a sprained finger and Ed Novinc was nursing a swollen hand.
The Ferlin Hawks played a good game and credit should be given to Pitcher Nosan for his work.
TO RECOGNIZE SLAVIC, CZECH CONTRIBUTIONS
Lewisburg, Pa.—The substantial contribution of Slavic and Czech races to the development of the state of Pennsylvania will be duly recognized at the Pennsylvania Folk Festival to be held in the Memorial Stadium at Bucknell University, Lewisburg, Pa., July 30 to Aug. 2.
This festival seeks to do honor to the men and women who have given so much in the form of labor and spiritual support to the transformation of the state from a wilderness to £ {Treat empire, and also seeks to perpetuate the truly cultural folklore they brought from the Old Country and that they have further developed here.
rain, cool weather to bring prospects out from hiding
Seven States Show Membership Gain in Letargic
Period
Though a blistering heat stopped all but necessary operations while people sought cool spots during last week's heat wave, it didn't completely stop the progress of tne current KSKJ Boosters Campaign.
Seven states showed an increase in points for last week's work, according to the report issued by G o 1 d en Booster Secretary Zalar. It is a known fact that recruiting new members calls for a !ot of contacts and proverbial oavement pounding. With re-oorts from various cities stat-
ing that heat buckica pavements and reduced some asphalt stretches to the consistency of bubbling tar, the KSKJ workers went on with their work.
That there was a lull in last week's activity is not necessarily a sign that KSKJ workers halted. Reports show that. Rather it was more a problem of seeking prospects who left their homes in search of cool spots at parks and beaches.
A series of refreshing showers should enliven the campaign materially.
State Juvenile Points
Missouri .....................................8,225
Ohio ............................................................1,864
Montana......................1,616
Indiana ....................................................1,496
Wisconsin ............................................1,470
Colorado......-..............................918
Connecticut ....................................901
Wyoming ............................................799
Michigan ......................................632
Illinois........................................................606
Kansas ....................................................543
Pennsylvania J..............................543
Minnesota ........................................530
New York..................................322
Booster Points According to States and Standings of Societies
Colorado
WINS PRIZE
Joliet, 111.—Mrs. Rose C. Dernulc, member of the Joliet KSKJ Booster CleA* won first t>rize in a Contest Jspbnsorecf by the National Cleaners.
St Josephs to Go to Town and Back Next Sunday
Cleveland, O.—Well, is everybody all set for the 19th of July at Pintar's farm? St. Joes are going to town and back again that day. They have everything anyqne could want for a real time. A big parade in the morning, nice, comfortable busses to take you out to the farm all afternoon, the Kristoff boys to play for you, the band to entertain you and a wonderful exhibition of drill work by the Cadets, to say nothing of the ball game scheduled in the evening by the St. Joe's team. Manager Verhotz promises an exciting game.
By the way, did you see the bright colored uniforms those boys have? Blue and orange topped with orange caps, silk if you please. You can see them from afar with those colorful uniforms. Lady Luck was against them Thursday night when the Ferlin Hawks took the game, 3 to 2. We hope those sick boys will be up and at it again in time for the next game. A few of the boys didn't wear their jerseys Thursday evening and when Joe Anzlo-var was asked why, he said. "Gee, it's too hot!" Come on all you baseball fans, get out and root for your team and show Manager Verhotz that we're right back of him and his team.
Just a tip before we end this chat, be sure to attend the meeting Thursday the 16th.
Society No. 55......	.... 2,897
Society No. 56......	.... 2,000
Society No. 213......	.... 1,800
Society No. 190......	900
Soctety No. 113......	415
Connecticut	
Society No. 148......	901
Illinois	
Society No. 119......	... 4,801
Society No. 143......	... 2,301
Society No. 139......	... 1,800
Society No. 1......	... 1,499
Society No. 206......	... 1,449
Society No. 108......	... 1,417
Society No. 127......	... 1,349
Society No, 29......	.... 830
Society No. 2......	810
Society No. 78......	483
Society No. 87......	... 450
Society No. 189......	450
Society No. 211......	450
Society No. 5......	300
Society No. 166......	300
Society No. 3......	225
Society No. 79......	225
Society No. 170......	225
Indiana	
Society No. 52.......	... 3,217
Kansas	
Society No. 115.......	... 2,101
Society No. 83.......	550
Society No. 132.......	450
Society No. 38.......	... 225
Michigan	
Society No. 30.......	... 2,025
Society No. 249.......	... 2,000
Society No. 20.......	600
Minnesota	
Society No. 4.......	... 2,225
Society No. 198.......	... 1,000
Society No. 221.......	... 1,000
Society No. 203.......	... 967
The final discussion about the celebration will take place and we need lots of help to make it a success, so do your part.
Frenchy.
Society No. 156......	950
Society No. 196......	900
Society No. 59......	720
Society No. 40......	... 667
Society No. 72......	483
Society No. 202......	450
Society No. 112.......	300
Society No. 164.......	300
Society No. 131.......	225
Society No. 93.......	150
Missouri	
Society No. 70______	... 8,225
Montana	
Society No. 14.......	... 4,168
Society No. 208.......	2,525
New York	
Society No. 57.......	900
Society No. 184.......	900
Society No. 105.......	450
Ohio	
Society No. 219.......	... 21,311
Society No. 169.......	... 5,686
Society No. 101.......	3,568
Society No. 63.......	2,500
Society No. 193.......	... 1,800
Society No. 85.......	1,501
Society No. 251.......	... 1,000
Society No. 25.......	... 900
Society No. 224.......	900
Society No. 150.......	7<72
Society No. 191.......	725
Society No. 162.......	788
Society No. 226	675
Society No. 61.......	... 667
Society No. 243.......	667
Society No. 146.......	516
Society No. 207.......	500
Society No. 123.......	400
Pennsylvania	
Society No. 41.......	2,525
Society No. 181......	2,090
Society No. 187.....	. 1,800
Society No. 81.......	1,798
Society No. 114.......	1,450
Society No. 64.......	.. 1,260
Society No. 185.......	.. 1,000
Society No. 194.......	900
Society No. 242.......	900
Society No. 91.......	.. ' 675
Society No. 216.......	667
Society No. 168.......	600
Society No. 50------	522
Society No. 163.......	515
Society No. 232.......	450
Society No. 15........	225
Society No. 109.......	225
Society No. 42.......	129
Society No. 120.......	128
Wisconsin	
Society No. 136.......	.. 2,700
Society No. 165........	.. 2,551
Society No. 65........	.. 1,400
Society No. 173.......	1,350
Society No. 103........	.. 1,225
Society No. 174........	. 1,125
Society No. 157.......	750
Society No. 144........	675
Wyoming	
	. 1,800
Society No. 86........	450
—
CALENDAR KSKJ LODGE EVENTS
Picnics, Anniversary Celebration, Jubilee Events
JULY 19 St Louis, Mo.—Picnic of Society No. 70.
Cleveland, O.—Picnic-field day for Cadets; 20th anniversary celebration of juvenile department; 15th anniversary of Society No. 169, blessing of new flag; Pintar's farm.
Rankin, Pa.—Picnic of SS. Peter and Paul's Society, No. 91, at Buzzards Hollow (Brad-dock Park).
Brooklyn, N. Y.—Knights of Trinity, automobile party.
Haser, Pa.—Pcnic of St. Joseph Socety No. 58 at Pleasant Valley.
JULY 26 Etna, Pa.—United picnic, Societies Nos. 64 and 128, at Locust Grove.
La Salle, 111.—Twenty-fifth anniversary celebration of St. Ann's Society, No. 139.
Butte, Mont.—Tenth anniversary celebration of St. Ann's Society No. 208.
AUG. 2 Brooklyn, N. Y.—Picnic of St. Joseph's Society, No. 57.
Ambridge, Pa.—Picnic sponsored by Ambridge Kay Jays.
Chicago, 111.—Picnic of St. Stephen's Society, No. 1, at Kegel's Grove, Willow Springs.
AUG. 9 Strabane, Pa.—KSKJ Day, sponsored by W. P. A. B. C.
AUG. 16 West AI lis, Wis.—30th anniversary celebration of St. Joseph Society No. 103.
AUG. 30 Joliet, 111.—30th anniversary celebration of Three Kings Society, No. 98.. picnic at Oak Grove.
SEPT. 7 Joliet, 111.—Slovenian Day, United Slovenian Societies, picnic at Rival's Park.
SEPT. 13 Sheboygan, Wis.—25th anniversary celebration of St. Cyril and Methodius Society No. 144.
OCT. 3 West Allis, Wis.—Entertainment and dance, Mary Help of Christians Society, No. 165, in Labor Hall.
OCT. 18 New York, N. Y.—30th anniversary celebration of St. Ann's Society No. 105.
Lorain, O.—30th anniversary celebration .of St. Cyril and Methodius Society No. 101.
-o-

Michaels in Pace-Setter Position; Chicagoans* Grounds Taken; Cellar.Teams May Surprise Circuit Fans
Baseball competition in the their famous "Iron Garden"
Midwest KSKJ League this season has deviated somewhat from its usual course. For the first tim&_in four years we find another team other than the champion St. Florians dominating the top position at the halfway mark. We also find reputedly weaker teams of the circuit making a bolder and more determined contest in trying to stave off defeat. In all, as we are apt to analyze the situation, competition can be judged about even in regard to playing strength, with the South Chicago teams holding the edge on experience.
As the league standings appear prior to the second round opening games played on July 12, we find the St. Michaels of South Chicago occupying the coveted top position, with the champion Florians running them a close second. Wauke-gan and St. Stephens just a percentage difference of tie for third, an the stalwart St. Als still taking it on the chin in fifth place.
This setup as it appears above is due to be changed before the final games in August. Any of the lower rung teams are capable of dealing out an upset, and if Kay Jay competition runs true to form, you can be sure of some kind of a shuffle.
The Chicago teams have had a difficult and trying time of getting in their proper share of practice, owing to the fact that
has been used almost exclusively for that purpose this year. The result is that they have not been able to maintain as well schooled and groomed teams as in past seasons.
In South Chicago the St Michaels and St. Florians are engaged actively. The Florians, however, having a much more active schedule by playing twilight ball in the Calumet Region Senior League, a.circuit which they are leading at the present time.
Rivalry between these two Kay Jay teams will be culminated this coming Sunday, July 19, whe» they meet at Calumet Park to decide the Midwest League leadership. It is apparent from past contests that it will be teeming with pentup interest. The result will determine the true mettle of the teams involved. On this same day Waukegan will travel to Chicago to engage the St. Aloy-sius team in a game which presumably will be played at Harrison Park, 18th and Wood St. The games are scheduled for 3 p. m.
Midwest Correspondent.
-o-
TRINITY KNIGHT VISITS CLEVELAND
Cleveland, O.—Jerry Kopriv sek, Trinity Knight of Brook lyn, N. Y., and organist at St. Cyril's Church, was a visitor here last week. He .was the guest of the Bandi family.
PftfiP F0#t GALA OUTING JULY 26
Joliet, IU.~-.Th« Joliet KSKJ Booster Club is getting regdy for its outing to be held Sunday, July 28. The place will be announced in next week's issue.
Trucks will leave from the KSKJ office, 1004 N. Chicago St., at 9 a. m. sharp. All those wishing to attend must make reservations not later than July 24.
Those in charge are: Mardy V e d e t i c h, John Churnovic, Frederick Horwath, William Glavan, Joseph Terlep, Julius Skedel, Josephine Ramuta, Leona Laurie, Helen Skerjanc, Mildred Klobutcher, Dorothy Dolenshek, -Frances Bozich, Helen Rozich and Rose C. Der-nulc.
The admission is 50 cents for members, $1 for non-members.
, »	~ j	-	V
canons lead penn musners
Pitt, Ambridge in Tie for Second
MIDWEST KSKJ BASEBALL LEAGUE SCHEDULE— SECOND HALF July 12
St. Florians at Waukegan, St. Joes.
St. Stephens at St. Michaels. St. Als, bye.
July 19 Waukegan, St. Joes at St. Als.
St. Michaels at St. Florians. St. Stephens, bye.
July 26 St. Stephens at St. Als. Waukegan, St. Joes at St. Michaels.
St. Florians, bye.
Aug. 2 St. Als at St. Michaels. St. Florians at St. Stephens. Waukegan, bye.
Aug. 9 St. Als at St. Florians. Waukegan, St. Joes at St. Stephens.
St Michaels, bye. STANDINGS
BASEBALL SCHOOL
(Published through courtesy of the Athletic Institute, * Chicago, 111.)
Details of Coaching Methods By Boyd B. Chambers
	Won	Tied Lost
St. Michaels	3	0 0
St. Florians	..... 2	•0 1
St. Joes	1	0*2
St. Stephens	0	1 2
St. Aloysius...	0	1 2
THIRD BASEMAN
Continued
Have your mind made up as to what you will do with ball if hit to you, before it fs hit.
Play closer on left-hand hit ter.
Be always alert for bunts You can tell from batter's actions in most cases.
On slow ground balls tel pitcher whether you want to handle the ball.
TEAM PLAY Squeeze Play
You cannot break up squeeze play, so dbn't worry if pitcher allows man to bunt on squeeze play. Play this ball to first almost invariably.
No Man on Base
Play deep for right-hand hitters, on line for left-hand ers.
On hard hit ball you have plenty of time even if you boot ball.
Hustle on slow balls.
Hurry after all fly balls, but you may expect shortstop to take flies behind you unless shortstop has gone to cover secomi base.
Man On First
None Out — Expect bunt, but do not charge in until sure. If you field bunt, hurry back to bag after throw. If pitcher fields bunt, direct throw and cover bag.
If you catch hard ground ball start double play UNLESS runner has started on hit and run and is too far down.
If the hitter gets a hit, straddle bag to take throw from outfield. If throw is very late, go meet the ball and throw out hitter at second.
Man On First
One or Two Out — You need not worry much about bunts Play ground balls to second possible. Play hits same as if none were out
Man On Second None Out —- Almost same as man on first with none out, except that you have to cover bag on balls hit to pitcher. Let pitcher play slow bunts while you will have to be on the jump to field those bunted too hare for pitcher to handle.
On long flies cover third— some teams have shortstop cover third and third baseman back up. •
On ground balls drive runner back to second then throw to first.
On short hits cover bag. On long hits or hits fumbled in outfield, cut off or back up throws.
Men On First and Second None Out — Practically all teams sacrifice here. Don't charge in but be ready to han die hard bunts that pitcher cannot get to. Usually the pitcher or first baseman will throw bunts to third, as it is a force play. It requires good judgment by third baseman about fielding bunt or covering bag.
Play ground balls to second if possible.
Play hits and fly balls same as man on second, none out. Men On First and Second One or Two Out — On hits cover third to take throw if outfield tries to catch man running from first.
On fly balls cover bag. Cut off throws to you if play is not close.
On ground balls hit to you, play ball to second for double play, if possible.
Men On First, Second and Third
All Cases — Play on line.
Ambridge, Pa.—The KSKJ Associated Booster Clubs Muah-ballLeague officially opened on June 7, when Presto Boosters invaded Ambridge to combat the Ambridge Kay Jays, Presto being the victims in both games of a double-header.
Pittsburgh and Canonsburg Boosters were also scheduled but were confused, as Pittsburgh journeyed to Canonsburg and Canonsburg traveled to Pittsburgh; result was no games played.
On June 21 Canonsburg un loaded at Presto, where Can onsburg emerged Ahead in the twin bill; Ambridge battled Pittsburgh, sharing the double bill.
June 28 found Presto at Pittsburgh, again to fall prey this time to the strong Pittsburgh team, losing a double-header.
The resultant standing teams:
W
Canonsburg .................. 2
Pittsburgh .................... 3
Ambridge ...................... 3
Presto ............................ 0
Due to cancellations other circumstances the mainder of the schedule been revised, as follows:
July 19: Pittsburgh at Canonsburg.
July 26: Ambridge at Presto
Aug. 2: Canonsburg at Ambridge.
Aug. 9: KSKJ Day, round robin games at Canonsburg.
Aug. 16: Pittsburgh at Ambridge.
Aug. 25: Ambridge at Can onsburg.
Reporter:
only eight is tilts
St. Joseph's Jays Romp in Two* Leagues Cleveland, O.—In a nip-and- was the first for the Jays
tuck battle with only eight men in the. lineup« the St. Joseph's, No. 169, softball artists pressed on »the bat in the final frames and tallied a 6 to 4 count over the Clippers in a regular St Mary's Parish Twilight League tilt
Dutchman was on the mound for the Jays, Lokar worked for the Opposition.
The win was the third game played in as many days, with the blue and orange machine slightly battered by a hospital list Manager Frank Verhotz's charges have played 15 games and annexed ten victories. In the Thursday tilt the Jays dropped a 3 to 2 battle, Miller performing in rare form on the mound, but fielding errors were too effectiye. The setback
fa
the wheel, haying won six and lost one. Eight teams revolve in the circuit and perform on the home grounds, St. Mary's School diamond, Holmes Ave.
Minus the services of Novinc, Marzlikar and Steel, the Jays lost a close 3 to 2 game to the Pioneers in last week's Inter-lodge card. Dutch, on the mound for the Joes, allowed but six hits. In. the five-team merry-go-round the Joes have won two, lost two. Games are played Wednesdays and Fridays at Gordon Park, Diamond No. 4.
The team will perform for the benefit of KSKJ people Sunday, July 19, when they meet a strong team in a tilt listed as one of the features on the. St. Joseph's program at Pintar's farm.
RELIGION AND THE COLLEGE STUDENT
FACTORY WORKER
Master of His Own Fate
of
and re has
Play ground balls to place except with two out. Play hits and long fly balls as in other cases.
Man On Third, or Third and Second
None Out — Play on line. Play ball to plate if runner goes, or bluff runner to third and get man at first. Many times runner on third will wait until you throw to first, then score. You can catch fast base runner by bluffing to first On slow hit balls or balls you fumble in front of line, you can often catch runner doming :'rom second by bluff to first as >ase runner is rounding third. (To be Oanttnasd) —,——o DEADLINE NOTICE
The reflnfttr Our Page dead-fine is 8 a m. Friday.
(Continued) (From an, Address by the Rev.
Maurice S. Sheehy, Ph. D.)
The last hunger to which religion alone offers full satisfaction is the hunger for love. Each of us has the need both to love and to be loved. God took cognizance of the human heart as He created it when He made the law of love the supreme commandment of the Gospel. By love, Christ meant no mere mood, no passing fancy. He meant a positive act of the will. Not merely by saying things, but rather by keeping His commandments are we to show our love for God. Even among the ruins of sin and the distress of poverty is love to seek for its neighbor. In Christlike loVe there is no room for prudent' reserve but the cry is, "GiveI Give all!"
"Once upon a time I met in a hospital a young man who had attempted to give that which most men hold most precious. In his attempt to save a little child from drowning, he had narrowly escaped death.
"Why did you toke that chance?" I asked him.
"It was the only thing to do, he said simply. "A man couldn't stand by and see a child drown. And as I was losing consciousness, I was happier than I have ever been before, and a voice seemed to say, 'You did the right thing.'"
"That voice has been heard before," I assured him. "Once it said, 'Greater love than this hath no man than that he give his life for his friend!"
Now if I were a pagan, I would condemn the boy who risked his life for another. After all, there is no fact of which I haye more sensible experience than the fact that I am. That boy was certain of the fact that he was, and it was immoral for him to take a jump in the dark, to risk his life for another unless he knew there was outside and above him a Value beside which life itself
are of no moment. This thought is brought out in the poem of Francis Thompson, "The Hound of Heaven." On its mad flight the poor soul sets forth to escape the Divine Lover:
I fled Him, down the nights and
down the days; I fled Him, down the arches of
the years; I fled Him, down the labyrinthine ways Of my own mind; and in the
midst of tears I hid from Him; and under running laughter.
In the beauties of nature the soul in vain seeks peace, fearing only what it must surrender with never a thought of the gain if it turns to the Divine Lover.
Still with unhurrying chase, And unperturbed pace, Deliberate speed, majestic in stancy,
Came on the following Feet And a voice above them beat— "Naught shelters thee, who wilt not shelter Me."
The joys of senses leave the wandering soul "grimed with smears" apd the delight of hu man companionship are snatch ed away by "rotten death" as Religion and the col. stude — at least the soul falls a willing victim to the quest of the Hound of Heaven:
Alack, thou knowest not, How little worthy of any love
thou art! Whom wilt thou find to love
ignoble thee Save Me, save only Me? All which I took from thee I
did but take Not for thy harms, But just that you might'st seek it in My arms.
Such is religion's answer to the cravings of the human heart. If our young college folk are hungry today for love, for approval, for achievement, then it is because they have
was trivial. That Value we call been disinherited from that
God. This young man had grasped it with the certainty of faith. The most important fact in the universe after all is not that I am but that God is.
Now many people who grant that God is have no intention of changing their lives one iota —to say nothing of risking them—on account of what they call "religion." If religion means anything at all, it means that we live as if there is a God. Reason can demonstrate that God is, but faith brings us the message, "God is love." Beside that satisfaction to the hungry heart; all earthly things
rich spiritual legacy which Christ gave them twenty centuries ago. Cardinal Newman wrote: "Fear not that thy life shall have an end, but rather fear that it shall never have a beginning." Uplifted in song in this chapel today are the voices of two college groups of young men and women who are typical of the thousands—nay the hundreds of thousands—of young people who in their quest of truth have discovered Him who said, "I am come that you may have life, and have it more abundantly." ; The End
By Factory Worker
In a recent issue of Our Page, Otto Maton questions whether the factory worker is happy or disillusioned.
The answers to such a question can take varied forms, none of which can be applied to all.
It is true that factory woflt of the present-day type is of necessity boresome, but it must be so to guarantee efficiency so essential to successful and profitable mass production. To be cubby-holed in one corner, day in and day out, year in and year out perhaps only inserting screw No. 34124 in panel AF, minute after minute, hour after hour is a test for human endurance. How a worker can take pride in a completely assembled product to which he contributed only a trivial operation is a problem for the employer and the employees. Perhaps an esprit de corps would help. Workers can be of the opinion that their one seemingly trivial contribution is as essential to the completion of the finished product as are all other operations and plans. The employers would do well to make a similar appraisal.
Maton's problem has a smattering of a revolt against the suppression of individuality. In any mass production plant, or any large business office, only the complete plan of operation has a characteristic of individuality, and those who contributed their small share, from the executive down to the menial, are interdependent on each other, each playing an essential part, though they are confined to the background.
Mass production to which our friend revolts is the acme of team work—though its operation may be too highly accelerated. But the age-old problem of who gets the credit again looms up. When a football team advances the ball ten yards, to whom does the credit go? The coach, the trainer, the line, the interference or the ball carrier? Or do they all share in the result?
We are in the machine age and the sooner we realize it the better. Mass production has its good point in supplying the needs of a greater majority. Are they needs? Are they worth the price? are questions to be answered by those who produce and those who receive.
Provided the man or woman who forms one mere cog in a machine is not too tired, and provided such a man or woman is not only intent on eating, working and sleeping, and repeating the same, there is a salvation—a rich life guided by ideal and worthy principles.
To counter-balance the present scheme of specialization and the one-track method of earning a livelihood, we can enhance and enrich our lives by realizing the benefits of culture. With shorter hours of work we should find time for books, night schools and the arts, all beckoning us to partake of their benefits and enjoyment
Our fathers and forefathers toiled from dawn to the late hours of the night, and I like to think of them not as merely existing, but living under the guidance of an ideal, though its attainment and realization involved traveling over a stony road to produce and give us our present civilization with its trials, tribulations and periods of happiness and sorrow. Were they happy or disillusioned?