Poštni urad 9020 Ceiovec 5 = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E )zha)a v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge 5 mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov š P. b. b. *-ETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 13. JUNtJ 1980 ŠTEV. 24 (1972) Uradna koroška potitika vedno bo!j v nacionaHstičnih vodah Odnosi med Avstrijo in Jugosiavijo so se v zadnjem času bistveno 'zboljšali in smo priče razširjanju in utrjevanju sodeiovanja obeh držav "a najraziičnejših področjih. Ta razvoj razumijivo pozdravijamo tudi koroški Siovenci — ne samo iz načeinega stališča, ker smo že vedno biti iskreni pristaši dobrega sosedstva; marveč tudi iz prepričanja, da je v ozračju dobrega sosedstva in piodnega sodeiovanja iažje Ustvariti tudi pogoje za reševanje tistih vprašanj, ki odnose še vedno boij aii manj bremenijo. Tukaj misiimo še posebej na vprašanje položaja in pravic siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, torej vprašanje, ki sta mu obe strani že ponovno priznati njegov vetiki Pomen za razvijanje dobrososedskih odnosov in giede katerega je zlasti avstrijska stran znova potrdita svojo pripravijenost za iskanje take obiike in vsebine reševanja, ki bo upravičiio medsebojno zaupanje in spoštovanje. Določenim krogom pa tak razvoj očitno ne gre v račun. Medtem ko na zvezni ravni potekajo razgovori ž jugoslovanskimi partnerji o možnostih poglobitve in razširitve gospodarskega sodelovanja predvsem tudi na obmejnih področjih °beh držav, se na Koroškem vedno 9lasneje oglašajo ljudje, ki bi očitno najraje spet postavili ..železno zaveso" na Karavankah. Medtem ko na Dunaju kažejo vsaj malo razumevanja za upravičene težnje koroškh Slovencev, tukaj v deželi z brezprimerno aroganco odklanjajo vsako misel na reševanje odprtih vprašanj in z naravnost topo-9lavo trmo ponavljajo svojo trditev o izpolnjenem členu 7. +*++++++++++++++++++++++++++++++++++ ZSO za diatog .Zveza slovenskih organizacij na Koroškem pozdravijo pripravljeno:) ko-'°tke dežeine viade za pogovore s sio-"onskimi osrednjimi organizacijami o operativnem kotedarju," je rečeno v "olišču, ki ga je objavila ZSO v zvezi ? izjavo namestnika deželnega glavarin Knatla, ki je prejšnji teden v odsot-"°Hi deželnega glavarja Wagnerja *3gotovil, da je deželna vlada pri-Pjavljena razgovarjati : predstavniki ^'ovenskih organizacij. Hkrati pa je ZSO opozorila, da sta osrednji orga-"'zaciji predlog za pogovore podali P'ed:ednikom treh v deželnem zboru *Ostopanih strank in jim tudi sporočiti, ° tem naj bi razgovarjaii: namreč o Predlogih, ki da jih organizaciji podedovali deželnemu glavarju za sode-'nvanje Slovencev na proslavi 60-let-nice plebi:cita, ter ponovni potrditvi '"strankarskega pakta in o negativcem :tališču do operdtivnega kole-"orj.. -Čeprav so pogovori s koroško de-*nlno vlado za ZSO jamo bistvenega Pomena, pa so za pogovore o opera-''"tem koledarju partner tudi tri v deželnem zboru zastopane stranke, v kadrih sprejemajo glede narodnostne Politike najvažnejše sklepe," je rečeno ^ izjavi ZSO. „Gre za to, da se tako z Ueželno vlado kakor tudi s strankami ^Postavi enakopraven dialog o reše-**"iju odprtih manjšinskih vprašanj." * It vprašanju je v torek po seji viade izvzel stališče tudi deželni glavar yogner, ki je izjavil, da je sicer za Uialog, vendar se ne pusti ..izsiljeva-'' - Povedal je, da pride v poštev :a-c*o razgovor z deželno vlado, ne pa '"di , strankami; predmet pogovora P" more biti le udeležba pri proslavi ""letnice plebiscita in ne tudi opera-''vni koledar, ker so stranke pogovor ° lem koledarju že odklonile vsedotlej, Oekler Slovenci ne bodo sodelovali v *o:vetih. Deželni glavar je torej zelo ..širok" Slede pogovora, ki ga je napovedal 16. junij. [Sindok) Vendar se počasi le začenjajo zavedati, kako se s takšnim zadržanjem osmešijo v širši avstrijski in tudi mednarodni javnosti, kjer -dobro vedo, kako je v resnici z izpolnitvijo manjšinskih zaščitnih določil avstrijske državne pogodbe. Izraz neke slabe vesti je bil napad deželnega glavarja VVagnerja na osrednji slovenski organizaciji, ker sta ob 25-letnici podpisa državne pogodbe tudi podpisnice tega mednarodnega dokumenta opozorili na neizpolnjeni člen 7. Le kot dokaz slabe vesti in kot beg naprej pa je mogoče razumeti tudi Wag-nerjevo podtikavanje, češ da manjšina nasprotuje izboljšanju odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, ker se boji, da potem ne bo več našla dovolj razumevanja za svoje težnje. Tako argumentiranje je res vredno duha, ki vedno bolj obvladuje narodnostno politiko na Koroškem. Organizirani nemški nacionalizem je bil sicer navidezno nekoliko odrinjen v ozadje, zato pa iz tega ozadja le še bolj merodajno vpliva na uradno manjšinsko politiko. Zdi se, kakor da bi poslušali govornike KHD ali brali protislovenske izpade v njegovem glasilu „Ruf der Heimat", kadar predstavniki tristrankarske nesvete troiice izjavljajo: da predstavniki slovenskih organizacij nimajo za seboj ljudstva in zato ne morejo govoriti v njegovem imenu; da je člen 7 s koroškega stališča že docela izpolnjen in zato nadaljnji pogovori o njem ne pridejo v poštev; da o operativnem koledarju ni mogoče govoriti, ker presega določila člena 7; da moramo v sosvete, ker samo tam ie forum za obravnavanie manjšinskih vprašanj; da je razširitev gosoodarskega sodelovania s Slovenilo oz. z Jugoslavijo nevarna za Koroško itd. Očitke in argumente, ki se jih je prej posluževal Heimatdienst v svojem huiskaniu proti Slovencem in niihovim pravicam, je torej sedaj slišati iz ust vodilnih predstavnikov treh strank — postali so sestavni del uradne koroške politike, ki ie nevarno zaplavala v nacionalistične vode. Sai vidiio predstavniki te politike ..izsiHevanie" že v skromni želii Slovencev, da bi se z niimi pogovorili o možnostih, kako bi proslavam olebiscitneaa iubileia lahko dali novo. strpno vsebino in se namesto teaa raie priznavaio k miselnosti. ki je pred desetimi leti pod geslom „Das ganze Land im Karntner Gwand" sprožila generalno ofenzivo proti Slovencem. In deželni glavar kategorično zavrača vsako misel na ustanovitev slovenske gospodarske gimnazije, medtem ko ustavna služba pri uradu zveznega kanclerja za ponedeljek 16. junija vabi predstavnike obeh osrednjih organizacij na razgovor prav o predlogu za ureditev šolskega poskusa ..Gospodarska gimnazija na višji stopnji Zvezne gimnazije za Slovence". Takšna usmeritev koroške politike je seveda v očitnem nasprotju s prizadevanji za nadaljnje utrjevanje in poglabljanje dobrega sosedstva ne le med Koroško in Slovenijo, marveč tudi v širšem merilu med Avstrijo in Jugoslavijo, kjer pa dunajske težnje brez dvoma segajo daleč čez koroško zaplanka-nost. Pri tem vendar krivde tudi s še tako nizkotnimi podtikavanji ne bo mogoče zvaliti na koroške Slovence. Kajti Slovenci smo se za dobro sosedstvo in za odpiranje mej dejansko zavzemali in tako politiko pionirsko prakticirali že takrat, ko so drugi še zelo vneto postavljati in branili ..železne zavese". Pač pa smo zaradi izkušenj iz preteklosti zelo odločno proti temu, da bi znova postali cena za dobro sosedstvo, kakor se je to (Dalje na 8. strani) Slovenski sindikalisti so obiskali Koroško V začetku tega tedna je bita na dvodnevnem obisku na Koroškem veččianska detegacija republiškega sveta Zveze sindikatov Siovenije, ki jo je vodit predsednik Vinko Hafner. Deiegacija se je s predstavniki koroških sindikatov pod vodstvom predsednika dežeinega vodstva Erwina Friihbauerja pogovarjaia o tekočem medsebojnem sodetova-nju. Pri tem je šio predvsem za probteme jugostovanskih deiavcev, ki so na začasnem deiu v Avstriji ter o poiožaju siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Obširno pa so obravnavah tudi vprašanja pogto-bitve gospodarskega sodeiovanja med obema državama ztasti na obmejnih področjih, to je v zvezi z vprašanji, s katerimi se trenutno ba-vijo na raziičnih ravneh avstrijsko-jugostovanskih pogovorov. Ravno v teh vprašanjih pa na koroški strani očitno ni bito nobenega razumevanja oziroma pripravtjenosti. V poročiiih koroškega tiska o teh pogovorih namreč zeio jasno prihaja do izraza nerazumijivo ozko staiišče Koroške, ki se bistveno raztikuje od tozadevnih pogiedov Avstrije v cetoti in tudi ostatih dveh obmejnih dežet Štajerske in Gradiščanske, ki se nasprotno zavzemata za čim širše sodetovanje z Jugo-stavijo (vsekakor značitno dejstvo, ki spet enkrat kaže, kdo na Koroškem v resnici usmerja poiitiko oz. kako daieč so tukajšnje stranke pod vptivom nemških nacionatistovt). Ob priiožnosti svojega obiska pri dežeinem vodstvu zveze sindikatov je deiegacija iz Siovenije obiskaia tudi osrednji organizaciji koroških Stovencev. Ha sedežu ZSO so jo predstavniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Harodnega sveta koroških Siovencev seznaniti s trenutnim potožajem siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Predstavniki Zveze sindikatov Stovenije pa so poročati o svojih mednarodnih odnosih na sptošno in posebej o odnosih s sindikati na Koroškem ter o razgovorih, ki so jih imeti med sedanjim obiskom. Poudariti so, da so pri teh razgovorih svojim koroškim sobesednikom ponovno jasno in nedvoumno totmačiti nečeino statišče Siovenije in fugosiavije v manjšinskem vprašanju, po katerem da je manjšina pomemben dejavnik v odnosih na vseh področjih sodeiovanja med Siovenijo in Koroško oz. med Jugostavijo in Avstrijo. 'V Sčuvanje na narodnostno ntržnjo rodi svoje zie sadove V noč; od petka na soboto so ..neznani storilci" pod zaščito terne Izvedli „nap!sno akcijo" pr: poslopja Posojilnice v Poro vijak; okna Posojilnice so p-remazal: z nacističnimi znaki — s kljukastimi križi In znaki zfoetns^e 3S — ter profls/otrens^rm: oz. protijugoslovanskim; gesli. Varnostni organi so pr; svoj: preiskav; /j;tro odkril; „vročo sled", ki je menda vodila v boroveljsko tehnično šolo, kjer so našli enako barvo, kot so jo uporabljali akterji omenjene protislovenske akcije. Dogodka gotovo ne kaže dramatizirati, vsaj ne z ozirom na materialno plat. Pač pa ga je treba gledat; v sklopa celotnega razvoja na Koroškem In videti predvsem njegov polltlčno-ldeološkl aspekt. Najbolj enostavno je seveda opredeliti zadevo kot pobalinstvo. Vendar Ima tadl tako ..pobalinstvo" svoje ozadje; mladi Ijadje, ki se zatekajo k takšnim dejanjem, tega gotovo ne delajo samo Iz mladostne objestnosti, marveč jlb pri tem vodijo t; do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 PropC* gandna oddaja — 20.00 Atkoho! v krvi **** 21.10 Propagandna oddaja — 21.15 0!<* time — Festiva) v hamburški tovarni **" 22.00 V znamenju. NEDELJA, 15. 6.: 11.00 Ura tiska — 12.00 če se izjaiovi !jubezen — 15.20 Obisk pri pogiavarjevem sinu — 16.45 Ena, dve a!i tri —4 17.30 Najemnik in papiga — 17.00 Otrokom za iahko noč — 17.45 Kiub seniorjev — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki in šport — 20.23 Rose Bernd — 22.15 Poročiia. PONEDELJEK, 16. 6.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Če se izjaiovi ijubezen — 10.00 Veda o giasbiiih — 10.15 Eugen io- nesco: La tecon — 10.30 Biazno smeii jockey — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Wombeii — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki in šport — 20.16 Ponedetjski šport — 21.05 Akcija v Manhattanu — 21.50 Večerni šport. TOREK, 17. 6.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Angieščina za začetnike — 10.00 Gmota in prostor — 10.30 češnje iz sosedovega vrta — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Hitreje, višje, močneje — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 „Te!eobjektiv" — 21.00 Zakaj giedatišče — 21.50 Ko so repubiiko zajeti ognjeni zubiji. SREDA, 18. 6.: 9.00 Tudi pošatiti se je treba — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 Žita — 10.30 Vsako sredo — 17.00 čarobna beseda — 17.25 Giasba — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Fiambardi — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v siiki — 20.15 Pozno dekte — 21.40 Nogomet: itaiija — Beigija. ČETRTEK, 19. 6.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 La Bretagne — 10.00 Kjer ;o stanovati bogovi — 10.30 Pozno dekie — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Pustoiovšči-na pod vrtom — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Mode in trendi — 18.25 Pre-gted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Žeiezni Gustav — 21.10 Grock in njegovi dediči — 21.55 Po! ure roka pomiiostitve — 22.40 Večerni šport. Zanimiv koncert Gaierija Hiidebrand, Antifašistični komite v Ceiovcu in društvo Komunikacijski center Longo Mai, vabijo na koncert COMEDiA MUN-Dt, v petek 27. junija 1980 ob 20.30 uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Nastopiti bodo pevci zgoraj omenjene skupine samoupravne zadruge Longo Mai in izvajati spored „Pesmi k aktuainemu poiožaju" ter kabaretistične točke. V nedeijo poprej, to je 22. junija, pa Gaierija Hiidebrand vabi na po-ietno veseiico v Arkadnem dvorišču v Ceiovcu, Wiesbadener Str. 3 s pričetkom ob 11. uri. Ob tej pri-iožnosti bo možen nakup umetnin. Obiskovaice bo zabava) inštrumen-taini ansambe), razen tega pa bo še srečoiov, tutkovna predstava in še marsikaj, kar sodi v tako vrtno veseiico. Menjava denarja Stanje v četrtek 12. junija 1980 Za 100 din dobite 43.— šil. Za 100 din plačate 50.— šil. Za 100 !ir dobite 1.43 šil. Za 100 iir plačate 1.57 šil. Za 100 mark dobite 703.— šil. Za 100 mark plačate 719.30 šil. DRUŽABNiVEČER Prireditelj: Kuiturno društvo „Pe-ter Markovič" v Roieku Kraj: gostiina na Ko!i, Ravne Ca:: nedeija H. 6. 80 ob 20. uri Sodetujejo: Kviniet dr. Janez Piečnik, Ljubijana Dunajski kvintet Ansambei „Miadi mi",Cetovec ŠPORTNI VESTNIK SAK - Volšperk (Wolisbet*g) 0:3 Svoj najvišji poraz je Slovenski atletski kluh doživel v igri proti prvo-uvrščenemu Volšperku. Slovenski nogometaši so bili le prvih dvajset minut enakovredni, nato jih je nasprotnik docela nadigral. Prvi polčas se je končal z 1:0 za goste, in zdelo se je, da hi SAK mogel ta rezultat po odmoru še Izenačiti. Toda prehitri drugi gol v drugem polčasu je slovenske nogometaše docela vrgel iz tira, zmanjkalo je vo- lje ter tudi kondicije. Tretji gol v 80. minuti je bil le še v nameček. Za SAK so igrali: Dodič, Jakobic< Lampichler (Velik), Woschitz, Pan* del, Sommeregger, Fera Goleč, Za* blatnik, Hobel, Polanšek. Boljše odrezali sta ta dan oStah ekipi Slovenskega atletskega kluba-moštvo „pod 23" je igralo neodločeno 2:2 gole pa sta dala Grilc In Pa* vel Zablatnik, mladinci pa so zmagali s 3:1. Za tretjič so se srečali nogometaši Slovenskega atletskega kluba z nogometni"' klubom ljubljanskih pravnikov. Tako se je tudi zadnji petek odvijalo srečanje v ob* liki prijateljske nogometne tekme, v kateri so nogometaši Slovenskega atletskegO kluba zmagali z Z:t. Na skupni večerji pri Korenu v Bilčovsu je sledil prijetnejši del večera. Ljubljanski pravniki so povabili h povratnem srečanju v Ljubljani. SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK vabi na prvenstvene tekme Kotmara vas-SAK .s 13. Kotmara vas „pod 23" — SAK „pod 23" ob 15.30 uri v nedeijo 15. junija 1980 na nogometnem igrišču v Kotmari vasi. V nedeijo 15. junija 1980 SAK mi. - ASV mi. ob 18.00 uri na Koschatovem igrišču v Ceiovcu. Nauljzč;' prErčno fafdjcm/