poštnin« plaEaoa t gotovimi
Leto "V., Št. 9
~V Ljubljani, dne 11. jwlija 193&
Izhaja vsak četrtek
Cena 1 I>in
HBhi^^              ^^^k^^
VN
Stane Vidmar:
Mi pa ostanemo. ¦ ¦
Če človek zasleduje razvoj dogodkov zadnje čase in opazuje vratolomne prevrate in obrate gotovih ljudi, se ne more otresti občutka groze. Zgrozi se, ko vidi kako strašno je padla morala, kako načelno breznačelni in dosledno nedosledni so ljudje, ki bi hoteli voditi javno, politično življenje. Nerazumljivo je bilo za nas, da so pred volitvami prijavljali svoje kandidature na listo g. Jevtica, ko še nihče ni vedel, kakšen program bo imel sploh ta g. Jevtič. Ljudje čisto nasprotujočih si skupin so kandidirali na isti listi, in bili tudi »iz-voljeni«, brez ozira na program. V parlamentu so klicali hosana Jevtiču, prisegali zvestobo do groba. — Pa pihne drug veter, odnese Jevtica, pa tudi zvestobo njegovih poslancev. S čudovito lahkoto ga zapusti ogromna večina in gre z novo vlado. Pri tem se odigravajo ginljivi prizori in nam, ki beremo poročila o teh dogodkih, vzkipi kri od ogorčenja nad brezstidnim postopanjem nekaterih, ki so v tem prav posebno načelni. Naravnost čudovito se zvijajo ljudje, ki so imeli ogromne ambicije, ki pa sedaj niso zadovoljni s svojo naravno politično smrtjo. Še mrtvi ponavljajo vsak dan samomorilne poizkuse, ker hočejo biti še bolj mrtvi, ker hočejo doseči vrhunec in skrajno popolnost politične smrti. Naj jim bo želja uslišana!
V naših vetrovnih krajih je sistem veternic zelo razširjen. Komaj potegne malo z druge strani, evo Vam okretov, evo Vam preorijetacij. Če so včeraj bili neizprosni integralni Jugosloveni, katerim je Slovenstvo že izdajstvo narodnega in državnega edinstva, to vendar ne moti nič, da so danes za slovensko fronto. Bog pomagaj, če pa piha tak čuden slovenski veter! Jasno pa je, da je danes kar pametno pokopati svoje centralistično navdušenje in ga usmeriti malo »samoupravno«, če bo treba pa tudi nekoliko »federalno«. Tudi ni izključeno, da se naenkrat konstatira, da je ta ali oni imenitnik vendar več mesecev, recimo šest mesecev, že radikal. Da je torej jasno tudi njegova skupina »radikalna«. Da bo mera polna, lahko doživimo še tudi to, da bo kak neizprosen Slovenec postal integralen Jugosloven in kak avtonomist navdušen centralist. Nič ni posebnega to pri nas, saj smo vendar od hudiča načelni in dosledni.
Mi slovenski bojevniki gledamo to razdejanje, gledamo to revščino in sramoto, pa vidimo, da nas čaka še ogromno delo. Res so se našli ljudje, ki pravijo, da bojevniškega pokreta sedaj prav za prav ni več treba. Marsikomu je res odveč. Toda motijo se ti ljudje. Bojevniški pokret je danes bolj potreben, kot kedaj poprej. Mi ne moremo mirno in brezdelno gledati te grde, nečedne komedije in je tudi ne bomo mirno gledali. Mi svoje naloge nismo jemali tako lahko, in zato tudi ne bomo popustili
Mi se zavedamo svojih dolžnosti napram narodu in državi, pa bomo svoje delo nadaljevali, če je to komu prav ali ne. So stvari, glede katerih ne moremo in ne bomo popustili, so stvari, katerih v interesu naroda in države ne pustimo nerešenih, pa če tudi je rešitev komu morda neprijetna ali neže-Ijena. Mi smo povedali že dovolj jasno,
Ta falanga bo znala braniti pravo demokracijo, bo znala uveljaviti demokracijo v javnem življenju, da nehajo komande klik in ožjih družb in da preide odločanje v važnih narodnih zade-
vah v roke široke javnosti. Ne bomo dovolili, da bi kdorkoli sklepal kupčije in dogovore v imenu slovenskega naroda brez njegovega dovoljenja in predhodnega pristanka. Mi smo videli, da je odločanje klik privedlo naše politično življenje v razsulo in narod v trpljenje, pa ne bomo dovolili, da se te metode še kedaj povrnejo. Ne moremo in ne bomo priznali nobenih obvez in zvez, ki bi se sklepale brez naroda, brez sodelovanja in soodločanja ljudstva. Zato ne bomo popustili od poti prave demokracije in bomo v tem smislu delali tudi naprej.
In kakor v vprašanju demokracije ne popuščamo, tako ne popuščamo v slovenskem vprašanju, ki mora biti rešeno temeljito in popolno. Ne zadovoljujemo se z nikakimi meglenimi, splošnimi izjavami in hočemo ne samo jasnih in odločnih besed, marveč krepkih dejanj. Dovolj je bilo o tem govorjenega. Sedaj je čas in sicer skrajni čas, da bo tn/di kaj storjenega. Mi smo pokazali in dokazali, da je rešitev slovenskega vprašanja ravno tako važna za državo, kakor rešitev hrvatskega vprašanja. Rešitev pa mora biti temeljita, kajti mi smo že dovolj izgubili radi mlačnosti in slabosti naših politikov. Izkušnje so nam pokazale, da ne gre reševati takih vprašanj polovičarsko, da
z meglenimi samoupravami ni nič po-magano. Kdor hoče s polovičarstvom ublažiti to vprašanje, škoduje stvari in dela slabo uslugo državi. Zato ni patriot, kdor se izmika tem vprašanjem. Mi, ki smo dokazali svoj patriotizem bolj jasno in otipljivo kot tisti ultrapa-trioti, ki trepečejo ob misli na pametno in pravično preureditev države«, bolj jasno in odločno kot tisti, ki vidijo v tej preureditvi nevarnost za državno edinstvo, zahtevamo pošteno in resno rešitev slovenskega vprašanja, ne pa polovičarske poizkuse. In ravno, ker smo odločni in resnični patrioti, poudarjamo, da rušijo državno edinstvo tisti, ki radi umazanih kupčij in dobička navijajo centralistično lajno in s tem vzbujajo nepomirljivo nezadovoljstvo in nevoljo.
Vztrajamo pri načelih, ki smo jih v najhujših časih strahovlade JNS oznanjali neustrašeno, vztrajamo pri zahtevah našega ljudstva, ki je žejno pravice. Vztrajamo pri zahtevi, da se uveljavijo načela demokracije v vsem javnem delovanju, da ^zame ljudstvo svoje zadeve samo v roke in očisti vse javno življenje breznačelnih zajedavcev in sla-bičev. Vztrajamo pri zahtevi po globokih gospodarskih in socialnih reformah, ki morajo prinesti pravično razdelitev dobrin, da bo   dana  vsakemu   človeku
možnost dela in zaslužka.
Zahtevamo depolitizacijo javne uprave, zahtevamo svobodo in neodvisnost sodstva, zahtevamo zakonitost in red vsepovsod, aktivnost in delavnost. Vztrajamo v tem, kar smo govorili in pisali ves ta čas naše borbe, v tem, kar so na naših ogromnih taborih in zborih zahtevale nepregledne množice poštenega slovenskega ljudstva.
Mi od teh zahtev ne moremo in ne bomo popustili, mi bomo delali naprej za ta načela, pa bomo podprli vsakogar, ki bo delal v duhu teh načel in bomo rušili vsakogar, kdor bo gazil ta načela. Ničesar ne želimo bolj iskreno kot to, da bi postal »Boj« res nepotreben.
Nadaljevali bomo s pokretom, ker je tak ukaz našega naroda, ker čutimo odgovornost in dolžnost napram tem ogromnim množicam naših članov in prijateljev, nadaljevali bomo, ker je to naša narodna in državljanska dolžnost. Komur je sreča naroda in države resnično pri srcu, nas bo v tem podpiral in šel z nami po isti poti v boj za pravice in srečo našega naroda.
Politižen položaj po širnem svetu . ¦ ¦
Da bi se spor med Italijo in Abesinijo, oz. med Italijo in Anglijo rešil na miren način, je odpotoval angleški minisetr Eden v Rim. Kot je po svojem povratku poročal v angleški spodnji zbornici, Je naglasil Mus-soliniju, da temelji angleška zunanja politika na Društvu narodov. Zato je razumljivo, da angleška vlada ne more stati ob strani pri dogodkih, ki bi usodno vplivali na ustanovo Društva narodov.
Eden je izjavil Mussoliniju, da je angleška vlada pripravljena odstopiti — da se dokončno uredi italijansko-abesinski spor — Abesiniji kos ozemlja v angleški Somaliji, da dobi Abesinija prost dostop do morja. Ta koncesija Anglije naj bi olajšala pokrajinske in gospodarske koncesije Abesinije v korist Italiji. Mussolini pa je tudi ta predlog odklonil.
Medtem se mobilizacija v Italiji nadaljuje. Poleg pol milijona italijanske armade, ki je deloma že v Vzhodni Afriki, da se udari z Abesinci, je mobiliziranih še pol milijona vojakov, da se udeleže velikih vojaških vaj, ki bodo po vsej' Italiji, v prvi vrsti pa v sektorjih Napoli-Bari, Milan, Bol-zano in Videm.
V zvezi z odpošiljanjem italijanskega vojaštva v Vzhodno Afriko je zanimivo, da je Italija vzela iz prometa ves voj srebrni denar v vrednosti 400 milijonov lir. Iz tega srebra nameravajo izdelati abesinske srebrne tolarje, ki jih imajo Abesinci zelo radi, in bi se jih poslužili v denarni vojni proti Abesiniji. Tako postane denar prav takšno orožje, kakor so letala ali strojnice.
Vse te vojaške priprave proti Abesiniji je imel v mislih abesinski cesar Hajle Sal-lassje, ki se je v razgovoru z angleškimi časnikarji pritožil, da so Češkoslovaška, Danska, Francija in Belgija iznenada ustavile pošiljanje orožja in municije v Abesinijo. Ali sta v Evropi dve politični in moralni merili-: eno, ki velja za velike in močne, in drugo, ki velja za male in slabotne? Če je pravica na naši strani in če civilizirani narodi ne najdejo sredstev, da bi vojno preprečili, zakaj naj nam ne puste vsaj to pravico, da se branimo?«
Zopet Habsburžani na vidika
Zadnji dogodki v Avstriji kažejo, da pripravlja avstrijska vlada polagoma restavracijo Habsburgovcev. Nanjo je prvi opozoril znani angleški politični pisatelj W. Wi der Croch. Po njegovih trditvah se je v zadnjih mesecih silno ojačila propaganda za povra-tek Habsburžanov. Denar za propagando se siplje na debelo. Vedno bolj se širi prepričanje, da je mogoče Avstrijo ohraniti le z upostavitvijo habsburške monarhije. Shodov in zborovanj se udeležujejo tudi člani bivše dinastije.  Kancelar in podkancelar  sta oba
prepričana  habsburgovca.
Za povratek Habsburžanov se v prvi vrsti zavzemajo konservativci, duhovščina, plemstvo, častniki, srednji sloji in celo delavci, ki so mnenja, da bo monarhija manjše zlo od sedanjega režima. S stališča mednarodne politike nima Anglija ničesar proti restavraciji, če bi ta ojačila mir v Srednji Evropi, Italija ne nasprotuje povratku Habsburžanov, Francija se pridružuje Angliji, le da se mora ozirati na svoje zaveznike v Mali zvezi. Tu pa je jedro vprašanja, ker je Mala zveza odločno proti Habsburžanom.
Tako Croch. Ni še potekel mesec po objavi njegovega članka in smo že doživeli pretekle dni ukinjenje zakona o izgonu Habsburžanov in o zaplembi njihovega premoženja. Avstrijska vlada je obenem odredila, da je takoj odpotoval drž. podtajnik Karwinsky v družbi voditelja legitimistič-nega gibanja Wiesnerja v Steenokerzell k bivši cesarici Žiti, da se v imenu avstrijske vlade z njo sporazume.
Avstrijska vlada namerava Habsburžanom vrniti vsa njihova posestva, palače in ostalo imetje razen dunajskega dvorca in Schonbrunna, ki naj bi še nadalje ostala last države. Zato pa je pripravljena plačati za ti dve palači posebno odškodnino in razen tega dajati Habsburžanom letno apana-žo v znesku 1,200.000 šilingov ali v našem denarju 10 milijonov Din.
Značilno je, da se je avstrijska vlada odločila za ta svoj prvi korak za obnovo monarhije v trenutku, ko so zbrani na avstrijski meji trije armadni zbori italijanske vojske — po mnenju pariških in londonskih listov zato, da nastopijo, če bi se kdorkoli uprl restavraciji Habsburžanov. Tako Italija kakor tudi Vatikan sta zelo naklonjena najnovejši  akciji  avstrijske  vlade.
Resnost položaja je najbolj razvidna iz noročila agencije Havas: Stališče Male zveze je znano in se ni spremenilo: vpostavi-tev Habsburžanov pomeni vojno. Svet Male zveze je na svojem ljubljanskem zasedanju sklenil, da odgovori na vsak poskus vposta-vitve Habsburžanov s splošno mobilizacijo y vseh treh državah Male zveze (v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Rumuniji). Ta sklep je Mala zveza sporočila tudi francoski vladi.
Na kal ie Jevtii pozabil
Pretekle dni je nastalo pri nas veliko razburjenje, ker je avstrijska vlada »kar čez noč« onemogočila avstrijskim turistom potovanja v Jugoslavijo. Odredila je namreč, da morajo vsi ti potniki imeti posebno dovoljenje in še davčno potrdilo, da so brez davčnih zaostankov, kar pomeni ukinitev potnih listov, ker je v Avstriji izredno malo ljudi, ki bi takšnih zaostankov ne imeli. Naše  jugoslovansko  poslaništvo na Dunaju je
Tabor bojevnikov na Brezjah
Kakor vsako leto se bo tudi letos vršila 15. avgusta na Brezjah velika spominska slavnost za padlimi bojevniki. Obeta se ogromna udeležba iz vseh krajev Slovenije, tako da bo letošnji tabor prekosil po številu udeležencev vse dosedanje tabore.
O pripravah bomo še poročali.
Nj. Vel. kralj Peter II.
imelo za julij in avgust prijavljenih že nad 5000 interesentov za naš vizum" in pripravljali so tri posebne vlake za 1200 turistov, ki pa so jih sedaj odpovedali.
Razumljivo je, da so vsi naši listi ostro nastopili proti tej odredbi avstrijske vlade in našteli tudi protiukrepe, ki jih je treba takoj podvzeti. Kar naenkrat pa smo zvedeli iz razgovora, ki ga je dovolil avstrijski zunanji minister Berger Waldenegg dunajskemu dopisniku zagrebškega »Morgen-blatta«, da avstrijska vlada ni izdala omejitvenih predpisov za potovanja v inozemstvo »kar čez noč«. Avstrija je ie pred tremi meseci zaprosila jugoslovansko vlado za
Stran 2
>BOJEVNIK«, dne 11. julija 1935.
Štev. 9
pogajanja in je jugoslovansko vlado opozorila, da je dosedanje stanje nevzdržno, če bo Jugoslavija še nadalje odrekala dovoljenje za potovanje v Avstrijo vsem onim, ki niso   doprinesli  dokaza  o   plačanih  davkih.
Na vprašanje, zakaj Avstrija še ni nekoliko počakala, je minister odgovoril, »da ni mogoče čakati tri leta na pogajanja, za katera je avstrijska vlada pred meseci na zelo ljubezniv način zaprosila. Ker je Avstrija dobivala od Jugoslavije že neštetokrat pritrjevalne obljube, a se ni ničesar zgodilo, Avstriji ni preostajalo drugega, kakor da ukrene to. kar Je ukrenila, da brani svoje gospodarske  interese.«
Dopisnik »Morgenblatta« je še vprašal, kaj misli minister o odpravi potovalnega vizuma. — Minister je odgovoril, da je pripravljen v teku 24 ur odpraviti potni vizum za Jugoslavijo, ako Jugoslavija to želi in isto stori. Mi iskreno želimo, da bi naši rojaki čim več potovali v Jugoslavijo, loda želimo tudi obratno, da Jugoslovani pridejo k nam brez vsakih ovir. Ako Jugoslavija želi, da pridejo tisoči in tisoči naših rojakov na Jadran, potem naj enostavno odpravi vizum, mi bomo storili isto, in vsega spora bo naenkrat konec« Minister je dostavil, da se je sedaj itak začel zopet pogajati z jugoslovanskim poslanikom na Dunaju.
»Morgenblatt« je dostavil, «da bi bilo v interesu našega turističnega prometa in naše jadranske obale, če bi se ne izgubljala nobena minuta več. Če avstrijski zunanji minister trdi, da je pripravljen v 24 urah odpraviti potni vizum v Jugoslavijo, ako Jugoslavija stori isto, potem ni dvoma, da je isti predlog stavil tudi jugoslovanskemu poslaniku na Dunaju. Likvidacija tega spo-da je torej v jugoslovanskih rokah in za to
ni treba niti dvomiti več, da bo v par dneh tudi od naše strani urejena.
Na Bled je prispela kraljevska rodbina. Z dvornim vlakom so se pripeljali na postajo Lesce-Bled Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica in kraljeviča Tomislav in Andrej. Kraljevski gostje so se z avtomobili odpeljali v Suvobor, poletno rezidenco kraljevskega doma.
Na Bled se je pripeljal tudi kraljevi namestnik dr. Stankovič. Tudi diplomatski zbor se seli iz Belgrada na Bled, ki bo postal tudi letos kakor prejšnja leta politično središče za časa počitnic.
Izredno veliko zanimanje je bilo za vladno izjavo, posebno za osnovne smernice notranje politike. Nova vlada je naglasila, da se bo trudila, da pri svojem nadaljnjem delu prilagodi posamezne zakone, zlasti tiste, ki so političnega značaja, težnjam in željam naroda. To velja zlasti za široke narodne samouprave, za volivni zakon, za tiskovni zakon in zakon o zborovanju in društvih. Kraljevska vlada želi na ta način omogočiti resnično udeležbo najširšim slojem prebivalstva pri državni, banovinski in občinski upravi.
Končno smo torej vendarle doživeli, da si je nova vlada osvojila načelo, da se državna politika ne da voditi brez širokih ljudskih plasti. Tako kakor ljudstvo hoče, je treba voditi politiko, je naglasila vlada v sami izjavi vlade. Vsaka druga politika ni prirodna in je zato že vnaprej obsojena na propast!
Želimo, da Stojadinovičeva vlada ne bi na to pozabila!
Razpišite volitve v delavsko zavarovanje I
„Da se napravi konec šarlatanstvu, egoizmu In politiki
Začetkom avgusta poteče zakonski mandat dosedanjim imenovanim ravnateljstvom SUZOR-ja in OUZD. Ravnateljstvo SUZOR-ja je sklepalo o nastalem položaju in je sklenilo z enim glasom večine (z 11 glasovi delojemalske skupine proti 10 delodajalske), predlagati ministrstvu socijalne politike, naj razpiše volitve v celotno ustanovo našega bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Kot znano, bodo polovico uprav volili delojemalci, polovico pa delodajalci.
Z dosedanjimi imenovanimi ravnateljstvi ni bil menda nihče zadovoljen. Vzbujala so ostro kritiko delojemalcev in delodajalcev. Kdor je še kaj dvomil, da bi bili opravičeni očitki na naslov ravnateljstev, temu so se odprle oči, ko je bral očitke inž. Hoffmana v »Jugo-slovenskem Llovdu«. »Na površno ali nemogoče zdravljenje bolnikov pri OUZD v Zagrebu sem že dostikrat javno opozoril, ravno tako pa sem tudi na vsaki seji ravnateljstva navedel ne-dostatke glede zdravljenja, ki so v nasprotju s prvobitno nalogo te humane in socialne ustanove. V tem svojem prizadevanju pa nisem našel razumevanja pri članih uprave OUZD, nisem našel pri upravi altruizma in humanosti niti najbolj preproste ljudske obzirnosti. Po treh letih zaposlenja z vprašanji delavskega zavarovanja sem prišel do prepričanja, da je reševanje in izvajanje socialnega zavarovanja izročeno ljudem, ki tej nalogi niso dorasli niti s svojo izobrazbo niti s svojo strokovno pripravljenostjo.«
Še bolj porazna pa je kritika inž. Hoffmanna o investicijski politiki SUZOR-ja. Navaja številke in pravi končno: >Teh par primerov dokazuje, da bi morali v samoupravo delavskega zavarovanja priti ljudje, ki bi napravili konec vsakemu šarlatanstvu, egoizmu in politiki ter ki bi razbili to iluzijo, da za upravo te človekoljubne ustanovej ki ima z zakonom zagotovljene milijonske dohodke, ni treba gospodarskega znanja in življenjskih izkušenj. Ne sme se to premoženje zaupati še nadalje ljudem brez strokovnega znanja, da z njimi še naprej birokratsko upravljajo ter pred očmi vseh interesentov težko zbrano premoženje uničujejo ...
Mnogo pritožb je bilo tudi nad poslovanjem ljubljanskega OUZD. Značilno je, da ne sodeluje v ljubljanskem ravnateljstvu niti en član iz vrst tkzv. svobodnih strokovnih organizacij in niti en član iz vrst krščanskih socialcev. In vendar bi morala biti taka ustanova, kot je OUZD, v službi svojega članstva! Depolitizacija tudi tukaj je nujno pogrebna!
Kot "je iz vseh teh dejstev razvidno,
it
bodo volitve zelo važne. Pridružujemo se zahtevam delavstva, naj bodo volitve svobodne in tajne. Sedanje razmere so nevzdržne. Del. zavarov. je v težkem položaju, v prvi vrsti, ker dolgujejo delodajalci okoli 170 milijonov Din. Dolžnost delodajalske skupine v delavskem zavarovanju bi bila, da poskrbi, da se ta denar preda delavskemu zavarovanju. To tem bolj, ker je polovica tega denarja delavstvo že vplačalo, a Še ni izročena zavarovanju. Ta vpliv pa morejo imeti le oni zastopniki delodajalcev, ki so jih delodajalci izvolili. Zato je velikega pomena, da delodajalci volijo.
Velikega pomena pa je tudi, da si delojemalci izvolijo svoje zastopnike. Delavsko zavarovanje je vendar najvažnejše izmed naših socijalnih ustanov. Saj obsega okoli 600.000 delavcev in nameščencev in razpolaga letno z okoli 300 milijoni Din. (V zadnjih 12 letih se je zbral znesek 3 in pol milijard Din!) Lahko se reče, da imajo vsi delavci in njihovi člani opravka z delavskim zavarovanjem in da so na pravilnem delovanju bitno zainteresirani. Delavstvo mora dobiti svoje pravice od zavarovanja. Ce so kake težkoče, je treba, da delavstvo ve zanje. Najbolje bo delovalo zavarovanje, če bo delavstvo imelo zaupanje v njegovo upravo. Zato je z zakonom tudi predpisana volitev upravnih odborov.
Do sedaj so vsi mogoči ljudje hoteli imeli odločilen vpliv na delavsko zaarovanje — pravi interesenti, delavci in nameščenci pa so bili v stran potisnjeni. Sedaj pa je prišel čas, da se pokaže, kdo je pravi nosilec tega zavarovanja!
Zato se pridružujemo zahtevam delavstva po svobodnih in tajnih volitvah v vse samoupravne organe delavskega in nameščenskega zavarovanja v Jugoslaviji z željo, da stopijo na čelo delavskega zavarovanja ljudje, ki bodo imeli neposredno zaupanje širokih delavskih množic. Ministrstvo naj ve, da niso nobene volitve predrage, saj smo videli, kako se zapravlja delavsko premoženje, če se ne čuti nobene odgovornosti.
Konfinaciie. razpusti
Zdaj, ko je za vedno pokopan Jev-tič-Marušičev režim, prihaja na dan, kaj nam je vse pripravljal. Takoj po volitvah v narodno skupščino je bila izdana v Belgradu s podpisom Velje Popopica — tako piše »Slovenec«, ki ima sedaj najboljše zveze z vlado — in dostavljena depešno vsem banom v državi, od teh pa 16. maja odposlana vsem  okrajnim glavarjem odredba,  da
naj v teku 10 dni sestavijo listo vseh oseb, ki so srezu znane, oziroma delujejo v protirežimskem pravcu, in ki so nevarne za javni red in mir, zato da se bodo odposlale v konfinacijo, ali pa postavile pod policijsko nadzorstvo; pod datumom pa je bil pripis, da se morajo obenem vsa opozicijonalna društva, naj-sibo tudi samo športna, razpustiti in sploh vse režimu nasprotne struje za-treti. Na spisek pa so imele po navodilih g. notranjega ministra, kakor tudi po predpisanih navodilih posameznih drugih faktorjev, priti vse vodilne osebe SLS in vsi »najbolj nevarni in najvplivnejši« njeni pristaši po posameznih glavarstvih; od JNS pa iz struje. ki je v borbi s strujo g. Marušiča, med nekaterimi drugimi tudi g. Kramer in Ribnikar; ogromna večina za konfinacijo namenjenih pa je bila SLS.
Kolikor nam je znano, je bila v Sloveniji in menda v vsej Jugoslaviji edina  žrtev te   zloglasne  odredbe  —
Vsa naša javnost pričakuje, da »Slovenec«, ki ima sedaj, kot smo že omenili, dobre zveze z vlado, objavi tudi seznam tistih, ki so bili določeni za konfinacijo!
Na dan torej s tem seznamom!
In ..Pot" udarne žete
Po ^Otadžbini« posnemamo, da so se že pred padcem Jevtič-Marušičevega režima razširile po Belgradu novice o nakanah režima, da internira večje število svojih političnih nasprotnikov. Da so bile internacije v načrtu »sedemlet-ke« bivšega režima, dokazujejo govori Jevtičevih pristašev ob priliki zadnje skupščinske debate. Mi smo te vladne nakane dobro poznali tudi iz čisto odkritih groženj, ki so nam jih pošiljali pristaši zadnjega »avtoritarnega« režima. Seveda nas vse grožnje o internacijah niso mogle odvrniti od od našega stališča, da namreč ni mogoča nobena splošno narodna ustvarjajoča politika, ki bi se hotela uveljaviti s pomočjo nasilja in z zatiranjem osnovnih državljanskih pravic. Toda od ljudi, ki obo-žavajo samo golo oblast in nasilje, kaj dobrega sploh nismo mogli pričakovati. Mi iskreno obžalujemo, da do internacij ni prišlo. Obžalujemo, da Bogoljub Jev-tič ni dobil priložnosti, da se še tudi s takimi nasilstvi predstavi našemu narodu, kajti ona bi bila za vselej zapečatila njegovo »veliko volivno zmago«.
Po zgledu na druge avtoritarne režime po svetu je tudi »avtoritarna vlada« Bogoljuba Jevtiča že pripravljala za svoje potrebe napadalne čete (zaščitne odrede ali po nemškem vzorcu Schutz-Staffeln, to je SS). V ta namen se je posebno žurila, da organizira po vsej državi »Patriotično Omladinsko Fronto) ali s kraticami POF. Glavni generalni štab Jevtičevih (in Marušičevih) napadalnih čet POF-a je bdi že zbran in z vso paro so že izdelovali uniforme in znake teh jugoslovanskih fašističnih SS četnikov.
Kakšne cilje je imela ta Jevtičeva POF ali četniška organizacija, kakšne vrste ljudi je zbirala okrog sebe in kakšnih sredstev se je posluževala v izvajanju svoje fašistične »sedemletke«, mora biti danes vsakomur znano.
Na žalost zaradi padca vlade ta borbena organizacija POF ni imela časa, da se pokaže na delu. Zaradi tega so bile mnogim nasprotnikom Jevtičevega režima prihranjene razne senzacije, kot prostovoljno uživanje ricinusa, ki ga je tako strastno priporočal svojim političnim nasprotnikom neki član vladne večine, ki je znan kot eden glavnih vodij jugofašistov. Mi smo mnenja, da naj te svoje četniške POF organizacije njeni duhovni očetje nikakor ne zametujejo sedaj, ko nimajo več oblasti v rokah. Kajti POF četnike bodo še krvavo rabili, da se bodo ubranili pred ljudskim ogorčenjem...
^&          _¦        __¦¦.¦__._ __¦
Pred volitvami in po volitvah
Vsak poslanski kandidat na Jevti-čevi listi je moral podpisati znamenito izjavo:
»N. N. (zanimanje) iz sela, sreza, banovine.
Ovim izjavljujem i jamčim svojom čašču, da 6u uvek i u srima prilikama zastupati politiku koju sada vodi pret-sednik kraljevske vlade i ministar spolj-nih poslova g. Boško Jevtid in da ču biti disciplinovan Slan grupe, koja tu politiku zastupa.
Ova izjava ostaje u važnosti i ako g. Jevtiča ne bi bilo u vladi i ako ja budem ili ne budem izabran za narod. poslanika na sledečim izborima.
19. febr. 1935.                       N. N.
u Beogradu.
Podpisani uveravamo, da je N. N. ovu izjavu lično podpisao i da je u svakom pogledu ispravan gradjanin, i da je dobar Jugoslaven i nacionalista.
N. N.                                    N. N.«
Zdaj ko je Jevtič propadel in so skoraj vsi slovenski poslanci prešli v tabor dr. Stojadinoviča, pa podajajo naši poslanci take izjave:
Večina slovenskih delegatov se je odločila po vladni deklaraciji za sodelovanje z vlado. Slovenski delegati niso vezani po zadnjih volitvah na osebo g. Jevtiča, marveč so kandidirali na programu, ki ga je pripravil in zastopal s svojim finančnim načrtom sedanji predsednik vlade g. Milan Stojadinovič. Iz deklaracije je razvidno, da hoče sedanja vlada isti gospodarski in finančni program nadaljevati in izvesti, pri čemur se bo ozirala na želje in potrebe vsega naroda. V bistvu je ta vlada, vlada narodnega zaupanja in gospodarske obnove. Poslanci so bili izvoljeni za to, da na tem programu za narod delajo. Zato o kaki dezertaciji ne more biti govora.
»SE ŽE OGLAŠAJO RAZNI KONJUNKTURISTI...«
Iz »Jutra« 7. t. m. na uvodni strani: »Vsekakor se iz radikalnih vrst danes zopet čuje klic »Radikali na okup!« in se v tem znamenju že vrše posamezni zaupni sestanki. Izven srbijaaskih krajev se že oglašajo razni konjunkturisti, ki so, morda nekoliko preuranjeno, že zopet pripravljeni staviti na to novo karto in pošiljajo izjave, kakor da so prav za prav že dolga leta samo radikali, le da so se dosedaj zatajili. Seveda se te izjave v resnih krogih primerno ocenjujejo, so pa vendarle značilne za splošno demoralizacijo političnega življenja, ki se pojavlja.
Isto »Jutro« je objavilo na drugi strani:
Dva politična sestanka v Ljubljani
Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da so se v četrtek zvečer v Ljubljani zbrali pristaši bivše radikalne stranke pod predsedstvom bivšega ministra dr. Nika Zupaniča. Razgovarjali so se o obnovitvi politične akcije v okviru stare radikalne stranke. Z dr. Korošcem in njegovimi ljudmi hočejo lojalno sodelovati. »Jutarnji list« pristavlja svojemu poročilu, da simpatizira s to skupino slovenskih radikalov tudi ban dr. Puc in ljubljanski župan dr. Ravnihar, ki je bil na sestanku tudi sam navzoč.
Skoro istočasno se je vršil v Ljubljani sestanek aranžerjev tako zvane »gspodarske in socialne akcije«, ki je bila započeta svoj čas z nalogo, da zbere novo politično vojsko za »voditelja slovenskega naroda« dr. Marušiča in njegove prijatelje. Tega sestanka so se udeležili tudi nekateri gospodje, ki so bili na radikalnem sestanku, senator dr. Ma-rušič pa ni bil navzoč. Kakor nam poročajo. so zbrani gospodje sklenili svojo akcijo nadaljevati, vendar pa ji postaviti drugačen cilj. Situacija še ni docela razčiščena.
TATA JE PRVA!
Komu ni znano, da je Narodna odbrana dala pobudo za akcijo »Svoji k svojim«? Zdaj pa se je naenkrat zvedelo, da je glavni tajnik Narodne odbrane v Belgradu dr. Uroš Bijelic — pravni zastopnik veleproda-jalnice »Ta-Ta«, ki hoče po vsej državi upo-staviti svoje prodajalne, v katerih bo prodajala vse številne predmete, ki Jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. »Ta-Tas financira seveda — tuj kapital in zato se mu trgovci tudi tako složno upirajo.
Bilo je veliko presenečenje, a dr. Bijelic si je znal pomagati. Objavil je v listih to-le pojasnilo: Narodna odbrana ni tako močna organizacija, da bi mogla zagotoviti svojim članom eksistenco. Zato jim pripušča popolno svobodo v.zasebnem delovanju. Kot advokat mora imeti tudi on popolnoma svobodne roke ...
Dr. Bijelic torej, ki vodi akcijo »Svoji k svojim«, se požvižga nanjo!
Poravnajte   naročnino, če tega še niste storili!
gtev 9                                                     _______________________»BOJEVNIK«, dne 11. julija 1935.___________________________________________________Stran 3
„Boj" v borbi za moralo v našem javnem življenju
Dva govora na bojevniških zborovanjih v Trebnjem in na Bledu, zaradi katerih toži minister
dr. Kramer Staneta Vidmarja
Razpravljalo se je tudi o obtožbah ministra dr. Alberta Kramerja, ki je vložil proti Stanetu Vidmarju obtožbi zaradi žaljenja časti zbog vsebine govorov Staneta Vidmarja na zborovanjih bojevnikov v Trebnjem 20. maja 1934, in na Bledu 10. junija 1934. G. minister pripoveduje v svojih obtožbah, da je kmalu po prvih nastopih »Boja« javnost kmalu razumela, da je glavna ost »Bojevih« napadov in očitkov naperjena prvenstveno proti njemu, da pa so bili vsi govori v pričetku taki, da je bilo govornik© težko prijeti za besedo. Navaja nato, da se je 20. maja 1934 vršil shod bojevnikov v Trebnjem, kjer
je kot glavni govornik nastopil Stane Vidmar. V ilustracijo njegovega govora omenja, da je on — minister dr. Kramer — 12. maja 1934 na sestanku odbornikov ljublj. organizacij JNS v Kazini reagiral na govorice o svojem ogromnem premoženju ter pri tem Staneta Vidmarja javno pozval, naj napravita vsak svojo bilanco po stanju 1918 in po sedanjem stanju, pa nato zamenjata svoji premoženji. O tem, da je bil očitno poučen tudi Stane Vidmar, ki je v svojem govoru v Trebnjem obravnaval to njegovo izjavo ter nato izvajal:
HI smo našim znanim strahovalcem Slovenije najbolj očitali . . .
»Zadnjič sem na velikem zborovanju v Celju in Ribnici povedal, da se ne mislim spuščati v obravnavo posameznih korupcijskih afer ker nimamo časa za to. Povedal sem, da je reševanje takih zadev pri sedanjih metodah brezuspešno in nepravilno. Saj vemo, kako so taki procesi utihnili, ker so gospodje zelo previdni in pretkani ter imajo take zveze, da stavijo dokazoval-cu vse mogoče ovire na pot, da onemogočajo vpogled v akte ali pa akti sami zginejo. Zato je tudi otročje, če se jeze, da nočemo po tej poti... V pomirjenje bolnih živcev Vam povemo, da čas, ko bo resnica prišla na dan, že prihaja. Takrat bodo postavljeni pred sodišče, da dokažejo svoje poštenje in da dokažejo, kdaj so si priborili tako lepo premoženje ... Ko že govorim o premoženju, moram omeniti čudno zahtevo dr. Kramerja, ki se je na nekem sestanku v Ljubljani nekaj razburjal in med drugim rekel, naj bi se primerjalo premoženje, ki sva ga imela jaz in on leta 1918., in premoženje, ki ga imava sedaj. Meni je prav za prav žal, da me je prisilil na to, da moram povedati resnico, ker mi je s tem škodoval na kreditu. Po Kramerjevem opozorilu bi človek mislil, da sem večkratni milijonar in bi jaz lahko dobil še kje kako posojilo. Na žalost pa moram priznati, da se mi ni posrečilo kljub vestnemu in vztrajnemu delu ter podjetnosti niti daleč postati lastnik vrtoglave višine premoženja, ki mi ga prisoja dr. Kramer. Če bi bilo tako, potem bi n. pr. naš »Prelom« ne bil navezan na borno naročnino, nego bi bil močan dnevnik. ki bi že pokazal zobe »Jutru«. Torej na žalost v milijonih ne morem tekmovati, ker s solidnim delom ni mogoče zaslužiti v par letih milijonov. Nekaj pa je zelo zanimivega pri tem opozorilu dr. Kramerja. Če Kramer tako govori, potem s to svojo izjavo dovolj jasno dokazuje, da smatra javne funkcije kakor poslanski mandat in ministrski stolček, ravno tako za kšeft in obrt kakor jaz svojo fabriko za marele. Če hoče on primerjati, kaj je kdo v gotovem času pridobil, je potrebno ugotoviti, da je bil on ves ta čas politik, poslanec in minister, torej javni funkcijonar, da je torej obratoval z javno oblastjo, dočim jaz nisem niti eno niti drugo, niti tretje. Imel pa sem ves čas svoje podjetje, Tri ima poleg svojih važnih nalog tudi pravico pridobivanja, imel sem torej ves ta čas patent za produkcijo in pridobivanja, med tem, ko je poslanec dr. Kramer imel pravico do dnevnic in ministrske plače. L. 1918. je bil Kramer še običajen novinar. Če je imel takrat kaj premoženja, ne vem, jaz nisem imel nič, ker sem šele 1. 1928. prevzel podjetje po svojem očetu. Koliko je on prihranil in mogel prihraniti od svoje novinarske in ministrske plače, ne morem vedeti. Gotovo pa je bil izredno štedljiv in šparoven ter naravnost čarovnik, če je prihranil toliko, da je danes večinski delničar Narodne tiskarne, Delniške tiskarne, član konzorcija >Ju-tra«, da je udeležen pri ljubljanskih kinematografih,  da je delničar Kredit-
nega zavoda, da je udeležen pri Kazini in Bog ve še kje. Kot podjetnik in gospodarstvenik moram naravnost občudovati njegovo varčnost. Zame je nepojmljiva. Kakšno je njegovo premoženjsko stanje sicer, pa ne vem, ker se nisem nič zanimal za to. Iz njegovih pripovedi na tistem sestanku pa sem slišal, da mu očitajo, da ima grad na Češkem, nadalje ne vem koliko hiš v Ljubljani in težke milijone. Tega mu nismo očitali in zato tudi ne morem odgovarjati. To naj razčisti s tistimi, ki to trde. Kolikor vem, trdi to njegova bližnja okolica. Vesti in podtikanja o 20 milijonih pa vem, da so izšle iz njegove najbližje okolice ... Tako izgleda ta primerjava, ki dokazuje to, kar smo mi vedno povdarjali, da smatrajo gotovi ljudje javne funkcije za kšeft in obrt z javno oblastjo. To je tisto, kar bomo vedno pobijali, pa če je komu prav ali ne. Namen napada dr. Kramerja je jasen, zavesti mogočno našo borbo na ozko pot, na osebne račune in napake. Dovoljkrat smo povedali, da ne gremo na to. Če sem to danes omenil, sem storil samo za to, ker nudi to pravilen dokaz, da je miselnost generalov brez vojske takšna, da jih sama po sebi izloča iz javnega življenja. Gospodje bi radi začeli z razčiščevanjem svojih osebnih računov. Ne vem, kam se jim tako mudi. Nam se nič ne mudi, ker delamo program, ki bi ga oni tako radi videli. Bijemo boj za razčiščenje javnega življenja, predvsem javne uprave. Morda baš zaradi tega žele tako nagle račune. Najprvo mora biti uprava očiščena in osvobojena vseh pogubnih in strupenih vplivov, da bo mogla pravično poslovati. Ko bo to storjeno, bo že prišel čas, da se pregleda, kako je kdo prišel do premoženja in kaj je zagrešil. Kajti zato se bo moral brigati državni pravdnik, ki bo imel pred očmi le zakon, ljudske in državne interese in se dal voditi samo po svoji vesti. Mi smo našim znanim strahovalcem Slovenije najbolj očitali, da so korumpirali miselnost, da so uničili vso moralo v javni upravi, da so hoteli vso oblast spremeniti v orodje v rokah strankarskih klik. To je najhujši zločin nad državo, ker se s tem ubija zaupanje ljudstva v pravičnost oblasti in ljubezen do države. Ljudstvo je preklinjalo uradnike, žandarme in financarje, ker so javni nameščenci izvrševalci volje teh izgubljenih generalov. V 90% je bilo to sovraštvo krivično. Vsi javni organi so pač morali izvrševati ukaze teh mogotcev. Nad njimi je vihtel paša svoj korobač, grozil s preganjanjem, če niso bili dovolj vneti (nato govori o preveč vnetih uradnikih). Zato pa tudi zahtevamo, da se ta strahovlada teh anarhistov neha. Konec mora biti te igre z ljudstvom, konec te kramarije in kup-čevanja z javnimi interesi! Ne dovoljujemo, da bi postale politične kupčije z interesi ljudstva in države svobodna obrt, da bi se smatrali poslanski mandati za sinekure in korita! Javne funkcije morajo biti častna dolžnost najboljših in najzmožnejših sinov naroda!«
Igra z narodom je od sedal naprej prepovedana I
Iz govora Staneta Vidmarja na Bledu 10. junija 1934 inkriminira g. minister Albert Kramer kot take, ki so zanj žaljivi, naslednje odstavke:
»V našem javnem življenju se je gotova klika zajedla v narodno telo ka-
kor rak in grozi uničiti življenje tega zdravega in dobrega naroda. Vpeljala je v javno življenje take metode, da odpira na stežaj vrata korupciji. Razvila se je iz začetne kramarije v naravnost veletrgovino z ljudskimi  in  državnimi
interesi. (Klici dol Kramer, dol z njim!) Tako se je klika v nezdravih razmerah, prevzetih strankarske borbe, polastila celo oblasti in je cesto pozabljala, da je samozvanec, ki nima nobenega pooblastila od naroda. Ta klika je v svoji sa-mopašnosti in požrešnosti šla preko meje, zlorabljala je oblast in vsa sredstva v svoje samopašne namene, preganjala pošteno ljudstvo in hotela ukrasti z vsemi sredstvi tudi njegovo poštenje, ugled in vero v bodočnost. (Klici dol Kramer!) Sedaj ko čuti, da je izgubljena, da je doigrala, da so prav povsod spoznali te prvake, pa še danes kleveta in blati in skuša opravičiti svoj obstoj s podlimi napadi na vodilne člane našega pokreta... Ali naj se še brigamo za te izbruhe živčno bolnih histeričnih revežev, Čemu neki? Mi vemo, da so izgubili pamet iz razsodnost, ker so tako navezani na korita, da si sploh ne morejo predstavljati, kako je mogoče drugačno življenje. Božji mlini me-ljejo počasi, a sigurno in se bo morala ta gospoda sprijazniti tudi s popolno izgubo oblasti in korit in še marsičem, česar še niti ne sluti. Če danes, ko se tako temeljito podira fronta strahoval-cev Slovenije pomislim, kako je bilo sploh mogoče, da je ta klika tako dolgo in nemoteno gospodarila in straho-vala naš ljubi slovenski narod, me je kar malo sram. Neprijetna mi je zavest, da smo bili poštenjaki tako dolgo neodločni in neborbeni, da je prišla klika ljudi, ki ji je tuj vsak idealizem, ki išče samo svojo korist. Zato je zadnji čas, da stopijo poštenjaki iz rezerve in izženejo tolovaje in roparje, pa tudi kramarje in verižnike z ljudskimi interesi. (Klic: Dol Kramer! Dol korupci-jonisti!) Zavedajoč se velike nevarnosti, ki jih obdaja od vseh strani, so lažni generalčki vso vojsko mobilizirali in sklenili generalni naskok na našo armado, generalni napad s strupenimi plini, ki so jih kuhali vse te mesece po receptu ... (Napadi na g. Ribnikarja) ... Kar še leze ino gre, kar je absolutno zanesljivo in udano, so zbrali v ljubljanski Kazini, kjer so rohneli in napovedali osveto borcem in bojevnikom. Skovali so resolucijo, v kateri so se povzpeli do neverjetno nesramne trditve, da je tako zvana bojevniška akcija škodljiva za konsolidacijo in ureditev političnih prilik v dravski banovini. Ali se vam ne zdi vse to kot slab dovtip? Več kot jasno je, da je za ozdravljenje političnih razmer pogubna v prvi vrsti tista gospoda, ki po svojem časopisju, zlasti po tistem, ki nosi ime »Jutro«, zastruplja ozračje v Sloveniji že vsa dolga leta in kljub temu, da je ves ta čas imela v rokah škarje in platno, vso blast in bila vsemogočna, nima pokazati drugega rezultata svojega dela, kakor ogromno množico obupanih in preganjanih uradnikov, učiteljev, javnih delavcev, do kraja zagrenjenih in razjarjenih ljudskih množic. Ljudje, ki oznanjajo sovraštvo, ki zagovarjajo načelo, da je treba ljudstvo krotiti in stra-hovati, ki poznajo narod samo, kadar rabijo njegove volilne kroglice, govore o ideji 6. januarja. (Klici: dr. Kramer!) Saj je ravno s tem aktom obsodil kralj vse politične stranke, a tudi tisto, v kateri so bili sedanji kazinoti. Za vsakega pa je tudi jasno in naravno, da se ti gospodje od tedaj niso prav nič iz-premenili, četudi so parkrat menjali firmo. Volk dlako menja, narave nikoli. Zavedajoč se svoje neizogibne pogube, rešujejo tudi sedaj s klevetami in de-nuncijacijami svoje pozicije in zadržujejo konec, ki se bliža hitreje, kot so pričakovali...   Včasih  se kake  stvari
prime čudna smola, ki se drži kot klop. Mislim na neverjetno smolo Kazine v Ljubljani. Pred vojno in med vojno so se zbirali v tej zgradbi najhujši in najbolj zagrizeni sovražniki našega naroda, avstrijski germanizatorji in nem-čurji. Ob prevratu so dobili v roke to stavbo gospodje, ki odločujejo še danes tam. (Medklic: Ti si bil tudi zraven.) O, ne, nočem danes pripovedovati zanimivosti, kako je v tistih prevratnih časih ta lepa zgradba prišla v posest sedanje družbe pod imenom nacionali-ziranja, od katere nima narod nobene koristi, marveč samo tista ozka družba. Te zadeve danes ne bom načel, je preobširna. Hočem pa omeniti to, da se je te stavbe nekoliko prijela smola, da se zbirajo v njej tako radi sovražniki našega ljudstva. Kakor prejšnje čase, so tudi sedaj tam večkrat sestanki največjih sovražnikov naroda. Tako so se pretekli ponedeljek zbrali »prijatelji našega naroda«, da po celodnevnem roh-nenju izležejo resolucijo.... (Govori nato o žaganju bana.) Mi hočemo napraviti konec kazinotski anarhiji. Nam je ljubo, če se je ta gospoda postavila javno proti nam. Koliko enostavnejše je delo in lažja borba. Kar na plan... Vse priznanje gre tej gospodi, da je sama spoznala, da ne spada v naše vrste, v našo narodno družino, ker je našemu ljudstvu bila in ostala tuja in ga ni razumela v sreči ne v nesreči. Prav je, da ostane izven naše družine pozabljena in odklonjena ... (Govori o programu Boja.) Razumemo lahko, da izgubljajo živce taki generalčki brez vojske, ko vidijo, da se ruši vse, kar so oni zgradili v letih svojega gospodstva. Tragika je v tem, da niso nič zgradili, vse je bilo samo markirano, vse samo Po-temkinove vasi... Strah se je naselil v srcih generalčkov. Še bi imel usmiljenje z njimi, če bi ne bili hudobni. Če je kdo živel in se prerinil skozi življenje s samimi hudobnimi klevetami in denuncijacijami, se jih ne odvadi več. Zato tudi ne bom govoril o najnovejših klevetah. Povdarim samo to, da je tudi med ljudstvom zavzelo denun-ciranje naravnost strahovite dimenzije. Te zasluge ne bomo odpustili kliki in ji bomo tudi pripravili primerno nagrado ... V boju s to kroto moramo biti neizprosni in do skrajnosti odločni. Preveč nesreče je že zadelo naše ljudstvo zaradi denuncijantov, da bi smeli še nadalje mirno gledati to početje. Izogibajte se jih, kakor gobavcev... V borbi ne smemo biti popustljivi s tistimi, ki so pritiskali naš narod ob tla in ga tirali v obup. Zaradi tega ne smemo nikdar pozabiti na vse gorje, ki so ga zadali našemu ljudstvu brezvestni kli-karski valpti, če hočemo, da se vekov veke rešimo te grozne more in narodne nesreče... V političnem življenju so mogoče vse mogoče vrste iger, tudi grde, toda igra z narodom, kakor so jo vršili ti ljudje, je od sedaj naprej prepovedana. Vsak igralec bo skusil na lastni koži, da ni varno in pametno kršiti te prepovedi. Naše slovensko ljudstvo se energično otresa te more in nadloge. Ko bo otreslo definitivno s sebe to gadjo zalego, bo toliko izkušeno, da bo znalo zatreti gadjo zalego že v zametku.«
Čuteč se zaradi inkriminiranih odstavkov obeh govorov prizadetega na svoji časti, je minister dr. Kramer vložil po dr. Josipu Cepudru, odvetniku v Ljubljani, dve obtožbi, ki sta se po predpisih kazenskopravdnega reda združili z obtožbo upravnih svetnikov Celjske posojilnice zaradi enotne razprave in enotnega sojenja.
V mojih dejanjih nI ničesar kaznjlvega
Na ti dve obtožbi g. ministra je podal Stane Vidmar po svojem zagovorniku dr. Josipu Hacinu, odvetniku v Ljubljani, pismen zagovor, na katerega se je skliceval pri razpravi in ki se glasi:
Ne čutim se krivega v nikakem oziru.
Priznavam, da sem prav tako na shodu v Trebnjem 20. maja 1934 kakor tudi na shodu na Bledu 10. junija 1934 nastopil kot govornik ter v svojih go-
vorih govoril tudi odstavke približno iste vsebine, ki jo navaja v svojih obtožbah zasebni obtožitelj. Besedilo zasebnih obtožb sicer ni docela točno. Tudi se odstavki mojih govorov, navedeni v obtožbah, iztrgani iz celotnega govora, čitajo drugače kakor so se mogli slišati v celoti. Vendar na to ne polagam važnosti. Govoril sem bistveno to, kar se mi očita. Zanikam izrecno le to, da bi bil na shodu na Bledu rabil besede: »Zato je zadnji čas, da stopijo
Stran 4
»BOJEVNIK«:, dne 11. julija 1935.
Štev. 9
poštenjaki iz rezerve in izženejo tolovaje in roparje, pa tudi kramarje in verižnike z ljudskimi interesi«, in dalje, da bi bil na istem shodu rabil izraz; »V boju s to kroto moramo biti neizprosni.« Zlasti izraz »krota« posebno zanikam in popolnoma izključujem, da bi ga bil rabil, ker tega izraza nisem navajen  rabiti.  Če kdo trdi, da je ta
izraz slišal, se mora motiti in je moral napačno slišati.
V bistvu torej dejanja, ki se mi očitajo, v celem obsegu priznavam. Vendar v mojih dejanjih ni ničesar kaznji-vega.
Da bo mogoče moje besede pravilno oceniti, je potrebno, da navajam naslednje:
Kaj je dr. Prijatelj napovedal že 1.1906.
Na čelu političnega in gospodarskega življenja in udejstvovanja v Sloveniji je v času mojih govorov bila gospoda, ki je izšla iz svoječasnega dijaškega pokreta, imenovanega narodnoradi-kalen. Vodja tega gibanja je bil do svoje smrti pokojni dr. Gregor Žerjav. Po njegovi smrti je prevzel vodstvo današnji zasebni obtožitelj.
Tako imenovani narodnoradikalni pokret je pričel med dijaštvom v začetku tekočega stoletja. Meseca septembra 1905. se je vršil v Trstu prvi shod narodnoradikalnega dijaštva. O priliki tega shoda je to dijaštvo izdalo knjigo »Iz naroda za narod«, ki je pojasnjevala javnosti program tega pokreta.
Takrat je sedanji univerzitetni profesor dr. Ivan Prijatelj, eden naših največjih kulturnih in literarnih kritikov, napisal v »Ljubljanskem Zvonu« iz leta 1906. na strani 184, ocenjujoč imenovano knjigo, o celem pokretu misli, ki se, govorjene preroško, po svoji bistveni vsebini ne razlikujejo Bog ve koliko od mojih govorov, dasi so proroški, za višje izobražence pisani stavki dr. Ivana Prijatelja blagozveneči in operirajo z abstraktnimi pojmi, dočim so moji stavki, kritikujoči sedanjost in preteklost pred priprostim ljudstvom, ostri in operirajo s konkretnimi pojmi.
Dr. Ivan Prijatelj je zapisal 1. 1906. o mladini, ki se je organizirala v narodu oradikalnem pokretu:
»Današnja mladina je realistična, pozitivna, empirična. Ekonomska vprašanja jo zanimajo. O pogojih življenja in gmotnega stanja slovenskega dijaka v Pragi, na Dunaju in v Gradcu razmišlja in prinaša s pomočjo statistike v  tej  knjižici pri nas prvič  zanimive
podatke. O" »ekonomični izbiri stanu« razpravlja. In ko je tako zamislila ma-terijalno reformacijo pri sebi, hoče na podoben način začeti z reformacijo v narodu.« ... »Včerajšnji ,mladi' so bili pesniki, današnji so nacijonalni ekonomi, statistiki. In ako so pesniki, se posvečujejo naravoslovju, kar pa bo bolj v prid njihovi popularnosti. Oni so bili individualnosti, ti so struja.« ... »Težišče njih duha leži torej v praktičnosti. Filozofi niso. So pa svoje vrste znanstveniki, računajoči s samo empirijo. Njih navdušenost in polet nista idealističnega porekla, ampak prihajata iz znanstvenega neofitstva. Malce konver-titskega srda se čuti v njih besedah, kadar govore o veri, ker jim je še vedno pred očmi njih prejšnja konfesija. V svojih teoretskih predavanjih se mu-de dolgo ob pozitivni etiki, morebiti iz prosvetnih ozirov, morebiti porajajoče se slutnje, da je tu najranljivejše mesto pozitivizma.« ... »Zelo sem radoveden, kako se bodo razvili mladeniči ,začetka veka', ki so izdali to zanimivo knjižico, ki si naj jo oskrbi vsakdo, ki hoče živeti sodobno. Začeli so podobno kakor ruski šestdesetletniki, strastno se oklepajoč pozitivizma. Njim zveni še to ime čisto in blagoglasno. Sedaj je dvoje mogoče: Ali bodo započeto smer forsirali; potem imamo tudi mi pričakovati podobno dobo, kakor so bila ruska osemdeseta leta, dobo upadka duha, poleta in idealov, do katere se prihaja vedno, ko se razgali glavno bistvo pozitivizma, ki se imenuje hladna, praktična, materijama neobhodnost brez smisla za žrtev in brez vabečega visokega cilja — ljuba ploska buržoazna kultura. Ali pa bodo...«
Polom Agromerkurja, Jadranske In Slavenske banke
Proroške besede dr. Ivana Prijatelja so se izpolnile. Mladina, o kateri je govoril, je dozorela in, ravnajoč se po svojih principih, ustvarila dobo upadka duha, poleta in idealov, dobo brez smisla za žrtev in brez vabečega visokega cilja.
Pričela se je narodnoradikalna struja najprej udejstvovati na gospodarskem polju, kar je bilo po analizi in prorokovanju dr. Ivana Prijatelja popolnoma naravno in naravnost neizogibno.
Že pred svetovno vojno, izredno hitro po nastanku pokreta, so prišli možje iz tega gibanja do izrednega vpliva na polju narodnega gospodarstva. Skrbeč predvsem za svojo gospodarsko organizacijo, so začeli gospodarsko organizirati tudi ljudstvo. Prišlo je takrat do ogromnega poloma »Agro-Merkur«-ja, ki se ga še splošno spominjamo tudi oni, ki smo bili takrat še popolni mladiči.
P«) prevratu je narodnoradikalna struja koncentrirala svoje gospodarsko delovanje pri Jadranski banki. Polom Jadranske banke in posledice tega po-
loma so pač še splošno v spominu.
Po polomu Jadranske banke se je koncentriralo gospodarsko delo te stru-je okoli Slavenske banke. Znan je polom Slavenske banke in njegov obseg in posledice tega poloma.
Splošno znano je dalje, da so pri polomu obeh bank velike množice izgubile pri tem ogromne prihranke in utrpele silno škodo, vse osebe pa, ki so bile ali na vodilnih mestih ali pa so pri organizaciji narodnega gospodarstva okoli teh bank sodelovale v ozadju, so izšle iz polomov ne samo brez vsake škode, ampak najmanj dobro situirane.
Pri teh gospodarskih polomih in v zvezi s temi gospodarskimi polomi so se godile stvari, za katere moje besede, govorjene na shodih, niso prav nič preostra kritika.
V političnem življenju je narodnoradikalna struja prišla na površje takoj po prevratu pod vodstvom dr. Gregorja Žerjava, ob najtesnejšem sodelovanju današnjega zasebnega obtožitelja, ki je po smrti prvega sledil temu v vodstvu.                            (Dalje prih.)
Delavski vestni!*:
Manifestacija delavstva v Celju
Preteklo nedeljo je priredila »Svoboda« velik izlet delavstva v Celje. Udeležnike je pripeljalo pet posebnih vlakov: z Jesenic, iz Kranja, Ljubljane, Prevalj in iz Maribora. V sprevodu skozi mesto je korakalo okoli 10.000 delavcev. Dopoldne je tudi koncertiralo na raznih krajih 12 delavskih godb.
Iz govorov na popoldanskem zborovanju posnemamo, da je delegatsko zborovanje delavstva   sklenilo
Stavka v Mariboru
Tudi delavstvo v tovarni »Kovina« na Teznu pri Mariboru je stopilo iz istega vzroka v stavko. Delavstvo zahteva minimalne mezde, o katerih pa noče podjetje nič slišati. Pogajanja še trajajo.
Stavka v Šoštanju
V Šoštanju je pričelo stavkati delavstvo v Vošnjakovi tovarni usnja. Stavka vseh 350 delavcev, ki zahtevajo kolektivno pogodbo. Podjetje se pogodbi upira. Dosedanja pogajanja so potekla brez uspeha.
Popisi
IZ PREKMURJA Sodišinci
O priliki vaškega proščenja nas je obiskal naš rojak g. Šoštarec, ki je kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, s svojim župnikom g. Jazbinškom. Oba gospoda sta opravila cerkveno svečanost ob ogromni udeležbi ljudstva. G. župnik je bil sedaj prvič v Prekmurju in je zelo navdušen nad našim ljudstvom. Taki obiski so v stanu, da rušijo miselne barijere med nami in ostalo Slovenijo. Omenjamo še, da so bili naši va-ščani v velikem številu člani razpušče-ne skupine bojevnikov na Tišini.
Noršinci
Naša vrla gasilska četa je priredila svojo letno zabavo. V koristno spremembo običajnega programa so gasilci uprizorili predstavo »Trije vaški sodniki«, ki jo je režiral domačin g. Lončar, tajnik Združbe trgovcev v Soboti. Z veseljem moramo ugotoviti, da se je predstave udeležilo ogromno našega kmečkega ljudstva, dokaz, da je željno izobrazbe. Igralci so igrali dobro in le želimo, da se nam še pokažejo na odru. Našo četo pa stavimo drugim za zgled.
Prosenjakovci
Pred kratkim je pri nas plačal z življenjem svojo tihotapsko strast nek fant iz lendavskega sreza. Prinesel je iz Madžarskega precej tobaka za pipo, pa se na klice obmejne straže ni ustavil. Padel je strel, ki je fanta do smrti zadel.
Novice
Sadjarji, pozor!
Letos so sadno drevje napadla razna mrčesa, in listne zelene ušice. Ker je skrajni čas, da rešimo vsaj mlade nasade od 1 do 5 let, moramo takoj in brez odloga seči po obrambi!! Kakor so skušnje pokazale, je najučinkovitejše sredstvo »garkon«. po ka-terem so ušice že v nekaj sekundah mrtve. Pri mladih in nižjih drevescih je najboljše. da nalijemo brozge v večjo posodo, mladike vpognemo in okopljemo v tekočini.   V. K.
Nevarnost malarije tudi pri nas!
V  zadnjem času prihaja v mariborsko bolnico čedalje več malarično bolnih. Po skrbnem poizvedovanju so dognali, da so krive obolenju zastajajoče vode v stranskih rokavih reke Mure na prekmurski strani med Radgono in Ljutomerom. Tu se zadnja leta zadržuje in plodi komar ansfeles, ki povzroča malarijo. Zastajajoče vode je na vsak način treba odpraviti!
Angleščina na srednjih šolah
Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, da se bo na naših srednjih šolah angleščina poučevala od 3. razreda kot obvezen predmet. Dokler ne bo dovolj profesorjev angleščine, se bo poučevala samo na srednjih šolah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih mestih.
Belgrajski Slovenci
Na občnem zboru Slovenskega društva »Cankar« v Belgradu je dobil upravni odbor pooblastilo, da lahko izvrši združitev s sorodnim društvom »Edinost«, da bi se tako iz obeh društev ustanovilo novo društvo.
Naši akademiki t Gradcu
V  Gradcu se je osnovalo Društvo jugoslovanskih tehnikov. Predsednik je Desimir Cvjetkovič iz Sarajeva, I. tajnik Ljudevit Jaki iz Maribora, II. tajnik Franjo Pinter iz Trbovelj.
Izenačenje mestnih uradnikov z državnimi
V  smislu zakona o mestnih občinah, po katerem ne smejo biti plače ni položajne doklade ter pokojnine mestnih uslužbencev večje od tistih, ki jih imajo državni nameščenci ustrezajočega položaja, bodo sedaj bani izdali za svoje banovine podrobne odredbe. Za dravsko banovino prihajajo v po štev uslužbenci mest Ljubljane, Maribora. Ptuja in Celja.
Gospo cigkrsi vo
^Praktični čebelar«
Tovarišem bojevnikom sporočamo, da je izšla nova čebelarska knjiga »Praktični čebelar«, ki jo je spisal znani čebelar Donat Jug z Brezij. Obsega 300 strani in 140 slik.
Knjiga obravnava vso snov naprednega čebelarstva, ki bo v pouk tako začetniku, kakor tudi izkušenemu čebelarju. Trdno smo prepričani, da bo nova knjiga naše čebelarstvo zelo povzdignila, ker so v njej navedene vse vodilne misli za napredno in uspešno čebelarstvo. Knjigo lahko naročite pri Slovenskem čebelarskem društvu ali v Društveni Čebelami v Ljubljani, pa tudi v knjigarnah v Ljubljani, Celju in" Mariboru jo lahko dobite.
Naš tujski promet
Iz »Hotela« št. 5, oficijelnega organa za hotelirstvo in turizem jugoslov. jadranskega saveza, posnemamo, da smo imeli lani v vsej državi 946.380 gostov, od teh 234.959 inozemcev. Vsi skupaj so pustili 4,644.560 nočnin. Nas zanimajo predvsem številke iz Slovenije. Po »Hotelu« smo imeli lani 189.889 gostov, tedaj najvišje število v državi. Za nami šele pride savska banovina s 182.613 gosti. Nočnine so znašale pri nas 919.254, v savski banovini pa kljub manjšemu številu gostov precej več, namreč 931.189.
Po podatkih naše Zveze za tujski promet pa smo imeli lani le 112.684 gostov. Verjetno je,   da bo ta  številka  pravilnejša.
Zanimivo je, da je imela Italija v istem času 3,142.345 gostov.
Okoli nove banovinske pa"ače
Ni dolgo tega, kar se je pojavil v javnosti načrt za novo banovinsko palačo (ne torej »bansko«, ker bi bila lastnica banovina, ne pa ban!) na Muzejskem trgu. Načrt je vzbudil mnogo upravičene kritike, saj bi se zazidal že zopet nov park, ki je Ljubljani zelo potreben. V tem ozira smo že dovolj grešili in je že skrajni čas. da prenehamo s tovrstnimi poskusi! Zazidani park na Taboru uči!
Predloženi načrt je vendarle šel svojo instančno pot. Prejel ga je gradbeni urad ljubljanske mestne občine in tam so ga več mesecev študirali, kakor se spodobi za tako velikopotezen načrt. Končno so načrt vrnili tehničnemu oddelku na banovini, vendar s precejšnjimi omejitvami. O zgradbi banovinske palače po predloženem načrtu ni več govora. Zgradilo bi se lahko le poslopje, tako veliko kot je sedanje poslopje banovinske hranilnice, a poleg hranilnice, tako da ostane Muzejski park neokrnjen.
Mi smo že hoteli protestirati proti zgradbi nove banovinske palače v teh časih, ko je povsod stiska za denar. Palača bi namreč stala okoli 25 milijonov Din. Res je, da bi bila zgradba deljena na več etap in da bi za prvo etapo zadostovalo kakih 8 milijonov Din, za matere bi banovina prodala nekaj svojih hiš in najela posojilo. Toda če se denar že skupaj spravlja, zakaj naj bi se ne za bolj nujne in produktivnejše stvari, pri katerih bi našle zaslužka najširše ljudske plasti in bi se denar tudi takoj povračal. N. pr. za naše ceste?
Medtem smo zvedeli, kako je banovina prišla na misel zgradbe nove banovinske palače na Muzejskem trgu. Njeni oddelki so raztreseni po vsej Ljubljani: v stiškem dvorcu, v Delavski zbornici, v nebotičniku, v šentpeter-ski vojašnici, v hiši Pokojninskega zavoda v Gledališki ulici itd. V tej hiši je nastanjen tehnični oddelek, za katerega plačuje banovina vsako leto 240 tisoč Din letne najemnine. Pogodba poteče 1. avgusta prihodnjega leta, odpovedni rok pa je enoleten. Če bi banovina do 1. avgusta t. 1. odpovedala pogodbo, bi se tehnični oddelek do 1. avgusta prihodnjega leta že lahko vselil v del nove palače in prihranjenih bi bilo četrt milijona Din.
S tem, da je ljubljanska mestna občina vrnila načrt z omejitvami, je nastal nov položaj: zgradba banovinske palače je padla v vodo, ker nima banovina baje nikjer primernejšega zemljišča. Ali pa naj radi tega se vedno plačuje tako ogromne najemnine? Ali ni to že zapravljanje ljudskega denarja? Pravijo, da je zgradba prostorov za tehnični oddelek v zvezi z zgradbo nove palače. Prav, toda iz tega še ne sledi, da bi se zaradi tega morala opustiti zgradba za tehnični oddelek! Preveč visoka je najemnina zanj!
Res radovedni smo, kaj bo sedaj storil g. ban.
Izdala konzorcij tednika »Bojevnik«. — Zastopnik konzorcija   :n  odgovorni  urednik  Rudolf   Waener. — Tisk  tiskarne M« D'r\ 20.— — Rokopisi se ne vračajo.  — Uredništvo in   uprava:   Kolodvorska  ul.  št. 8   v  Ljubljar...   —   Telefon
:.'a!;so   Hrovatin  v   Ljubljani.   —   Naročnina   znaša   do   konca št.   3770. — Plačljivo in tožljivo v Ljubljani. — Cek. rač. 13051.