Entered at the Post Office of Chicago, 111. as Second Class Matter.
10. Štev.
OliiosLgo, 111,. 5- novembra 18©1.
Tedjaj I.
) mm in
Židje na Slovenskem.
(Posneto po Slovaškem Svetu.)
Kakor smo že poročali v 8rai številki naše izdaje, da so se ameriški in chiliški mornarji potepli, hudo klali in sta v bitki dva ame-rišska pala, se ne bo stvar zlepa in stiha poravnala. Vsled tega napada od kongresne stranke in umora par ameriških mornarjev, zahtevajo Združene države zadoščenja od chiliške vlado, a ga zadnja ni pri volji dati. Se li prepir kmalu a zlepa nezravna, zna kon-gresistom še slabo iti.
Več listov je ministru Blaine ju prijateljsko mišljenih, a vendar žele vojsko z Chile, kar se nikakor ne strinja z ministrovim umom, ker je že slovesno obljubil se z Chile zlepa pobotati. Od njegovih prijateljskih listov sicer ni lepo, da ga radi te naredbe grajajo, in sicer ravno zato ker so mu prijateljski, njega pa se po drugi strani sme grajati, ker je kljubo svoje prebrisane glavice že marsiktero dobro pogodil, kakor na primer z Italijani, tu se pa podal malo nepremišljeno na pot, ki mu bo mogoče prestrma dospeti do cilja.
V svojej zadnjej noti na ital-janskega ministra Rudinija jo jo še dobro izrezal, ko je ameriško-vlado neodgovornim za nesramno linčanje par Italjanov v New Or leansu smatral. Ta .mu je tudi obveljala, kajti svojemu izgovarjanji in opravičenji od ameriške strani je stavil dober temelj, namreč da so bili usmrtjeni ljudje čeprav italjanskega rudu, bili so pa že tudi ameriški državljani, tedaj Italija tudi nemore zahtevati nobenega zadostovanja.
Drugače pak je z ameriškimi mornarji, koje je ljudstvo iz Chile napalo in dva umorilo. Chile se tedaj nemore izgovarjati kakor se je v gorinavedenem slučaji Amerika, kajti ti mornarji niso bili ■chiliški državljani. Tedaj ta mir, ki ga hoče Blaine z Chile skleniti ni običajen, mislimo da bi bilo v tem slučaju opravičeno, da ameriška vlada zahteva zadoščenje.
Mogoče se bo prebrisani glavici Blainejovi šo posrečilo se iz te obljube na svojo čast izkopati, in zahtevati zadoščenja od Chile za T Valpa raifo pomorje mornarje ameriške, a vsekako ga le veže častna beseda če je količkaj moža, stvar v Chile z lepa poravnatir
Kdo pak je bi, ki je pred dvema leti v vsestransko ameriškem razsodu posebno povdarjal o jmiru mej ameriškimi ljudovladi ? Nihče drugi ko gospod Blaine. Vse Ijudovlade so bile vsled Blainejo-vega priporočila kaj pomirovlle-nja pripravljene a vendar so to skupno obljubo miru onesnažile in se v krvav boj podale. Ali Guatemala in Sansalvador so v resnici v oliki in velikosti daleč od Spojenih držav, in ravno zato so največ primorane vsem drugim ameriškem ljndovladam v izgled biti.
Skratka — Blaine je tedaj nujno primoran ako potreba prirediti splošen kongres 111 prepiru napraviti konec — toliko bolj ker je njegova lastna napačna politika kriva, da je Chile sovražna, in si tako jezo na ameriških mornarjih ohladila.
Od nemške meje na Štirskem nam pišejo med drugim: Zlasti trgovino z lesnimi pridelki v Po-dravju pridobili so dandanes Zidje uže malone popolnoma v svoje roko; oni nastavljajo izdelkom ceno, oni drže na vajetih tiste, ki proda, jajo, pa tudi <5ne, ki od njih kupujejo; oni postali so iz nemani-čev milijonarji, in kot takošni ugonobe sčasama vse ostale trgovce, dosedanje njih tekmece. To vse velja zlasti o firmi ,,Ujlaky Ilirschler & Sohn", ki se šopiri v hrvatskej Dobravi, in o katerej začuvaj Bog, da pride kedaj do-movati na slovensko zemljo.
Da pa ima velik slaj po slo-venskej zemlji, to se je tam uže omenilo. Vendar Zidje nameravajo še kaj več. Na severnej strani Pohorja je uže dolgo let obširna steklarnica, izdelki katere romali so in še romajo v daljnjo Turčijo, Italijo, Grško in še dalje. Poleg tovarne same je tu še obsežno zomljišče, katero donaša za kurjavo potrebna drva. Ker pa je lastnik, plemeiitaš' preselivši se na stare dni v Maribor izrazil željo, da hoče tovarno prodati z zemljiščem vred, začeli so baje pogajati se ž njim imenovani bratje Il-irschlerji "ter ji! le mimo še vprašanje časa, kedaj da pride obsežno to zemljšče in tovarna v židovske roke. Da Žijde res nameravajo dobiti to posesstvo, to svedoči najbolje 11 jih izjava, da takoj po skleneni pogodbi opusti glažuto, namesto te pa dajo tukaj kopati rudo. Oni, kot dobri matematiki, so preračunih, da bi ta kupčija imela za nje jako dobre nasledke, in sam6 najemniška pogodba s sedanjimi ravnatelji pa tarnanje nesrečnih delavcev, ki pridejo ob kruh, morda še odvrača lastnika, da ni še sklenena kupčija.
Slovenske dežele bile bo doslej še kolikor toliko varne pred Židi. Toda gorje nam, kedar se nasele Zidje med nami v takej množici, kakor med našimi gališkimi in bukovinskimi slovanskimi brati, kjer pač kristijani uže težko pričakujejo novega Mojzesa, ki bi odpeljal izvoljeno ljudstvo v obljubljeno Hirschevo deželo, t. j. argentinsko revubliko v Ameriki. Toda, kakor je videti, naši avstrijski Zidje še ne menijo tak6 kmalo zapustiti naših bratov. Žid v Galiciji se drži svojega kristijan-skega kmeta kakor klop kože, in taka bila tndi naslovenskej zemlji. Da bi bil ta mišljeni lastnik ste-klarnice Slovenec, treba bi bilo samo zarotiti ga, naj ne prodaje svoje tovarne in zemljišča Židu. Ker pa to ni, in bi so on za ta klic pač malo, ali celo nič ne zmenil, bilo bi pač najbolše, da se najde podjetnik med Slovenci, ki bi kupil na prodaj postavljeno zemljišče in tovarno; toda radovedni smo, ali imamo vsaj jednega takega na ce-lej slovenski zemlji?
~ Na to vprašanje naj si blagovoli odgovoriti čitatelji sami. Vendar, dasi smo v tem pogledu še močno nenapredni, pa društvo za nakupovanje posestev na slovenskej zemlji morali bi si vsekakor le osnovati. Res, da govori, da društvo ,,Siidmark" za Slovenec sedaj še ni preveč nevarno, pa dosti nevarni so Židje, ako dobd
vsaj nekaj posestev slovenskih v svoje roke. Nemara, da bi še radi popravili to zamudo, pa zvoniti po toči — je prepozno!
M*
Častiti rojaki v stari domovini!
Ker mislimo da slovenski časopi. si na Kranjskem dostikrat dobivajo toliko dopisev, da ne vedo kam znjimi, prosimo čast. slovensko občanstvo se tudi na naš list spomniti in nam ob priliki kaj primevnega iz domače dežele dopisovati. Naše moči so slabe in ne-zdatne; dopise iz naše ljube s^are domovine bi tedaj z veseljem sprejemali, tembolj ker bi bila :aka poročila zanimiva za naše slovensko občanstvo v Ameriki.
Častiti naročniki!
Mi se zanašamo na pomoč naših č. p. naročnikov da nam bod<> oni
nagovarjali svoje sosede, znance
&
RUMITNIJA.
Bukrešt, 2. nov.
Pri mestu Jaš napravili so hudobneži zlodejski učinek. Roztr-gali so železni tir, na kojem se je potem nek brzovlak ponesrečil. Pet vozov je rgorelo, štiri osebe usmrtile in dovajset zelo nevarno pomnilo.
RUSKO.
Peterburg, 2. nov.
Prav žalostne vesti prihajajo iz dežele Samara. Razun lakote, ki tamošno kmetsko ljudstvo trpinči počala se je še vročinska bolezenj. V nekej vasi je umrzlo 42 osob, keliko more biti še-le število umrlih po vsej deželi? Beda je tako velika in ljudstvo že tako oslabelo, da nekteri celo svojih umrlih sorodnikov ne morejo na zaduji poti spremi je vati.
Peterburg, 2. nov. Ukaz, ki prepoveduje ievažati sva Žita razum pšenice velja tudi za krampir kahor tudi za vse izdelke žitne moko, testo, kruh i. t. d. istozemši pšenične.
Varšava, 2. nov. V Ozovicah napala je tropa to-lovajov bpgatega Židovske ga trgovca, ga z družino vred ponio-in prijatelje k naročbi Ai.ieji- i rila in oplenila. Nato zapalili so kanskega Slovenca in „uk< po 'g -/oviteži še lužo in vsi mrtveci
mogli pridobiti So -vit*' , kov, Vsi rojajji, ki so že naročili list, pristopili so k naši ndro-ni slovenski družbi in postali podporni soudje našega narodnega podjetja. List bo zastopal pra vice uaših rojakov in vedno skušal pomoči k boljšemu stanju in napredku narodnosti1 zato se tudi nadejamo od soudov pomoči. Mi smo v ptuji deželi in se ne moremo zanašti na ptujce, kajti iste že itakov oči bode naše podjetje, ampak zanašamo se le na naše rojake, ktere prosimo flaj vsak po svojej moči skuša razširjati naš časopis mej Slovenci.
ladjo ,,Itala" preganjala kakor kako sužnjo. Kar se pa tiče irja-ve, da jo chiliška policija pri napadu bajonete zabila, ni druzega ko laš ker ona bojonetov niti nima temveč samo lesne krepelce.
ŠPANSKO.
St. Paul, M inn., 29. nov. Včeraj zvečer sta trčila na ^Soo-železnici" dva vlaka blizu postaje Tompson. vsled te nesreče se je mnogo ljudi pobilo še več pa poranilo.
Madrid, 30. oktb. Minister Sagasta se je danes v kekern dvogovoru izrazil, da se Spanskej ni bati nabene vojske in ko bi se pričela v Evropi kaka vojska ostala bo vsekako neo-tralna.
NOTRANJE
zvitnanje
DEŽELE.
AVSTRO—OGERSK A.
Dunaj, 30. oktb.
Mnogo konjskih posestnikov se je pri sodniji pritožilo radi goljufij, ki se pri konjski dirki dogodile in vse do sedaj presegajo. Oni trde da se je zaprečilo z nepoštenimi sredstvi, da niso inogli njih konji pri dirki dostojno svoje maloge dovršiti. ,,Jockejclub" se bo potrudil galjufive posestnike konj najti in javno razglasiti. Vlada sedaj tndi poskuša osnovati postavo ktera naj bi stave pri dirkah strogo prepovedala.
Dunaj, 30. oktb. Podpredsednik avstrijskega zbora knez Cartorpski umrl.
Dunaj, 31. oktb.
Ze od srede som sneži po vsej Bulgariji, in sneg je zapadel prav visoko, tako po sta brzovlak in Carigradu pri Dragomanu in za-padno vozeči brzovlak pri Izari-brodu v snegu obtičala. Več lo-komstiv so odposlali koj na pomoč. Mej Varno in Rustčukom je zapodel sneg po železnej cesti 10 čreviev visoko.
.V * t
•L
• 1 /.gori-li.	«.»
FRANCOSKO.
Pariz, 30. oktb.
Poštna poročila iz Madagascar-ja prinašajo zopet vest o groznem zlodejstvu morskih tolovajev. Ze delj časa sem se čuje o roparjih skolu madagaskarskega obrežja. Dr. Beziat nazdravnih frakeoske nxselbine Sufoiboille se je hotel v čolniču na 25 mil oddaljeni par-nik ,,Derraine" prepeljati s kojim jg, imel odriniti na Francosko. A na poti nopali so tolovaji čoluič preje ko so se še zdravnikin njegovo spremstvo zavedli in mogli prijeti za orožje. Zdravnivec in druge skorom vse so pomorili iu odnesli ves plen, le dva mornaja sta srečno ušla grozovitosti moških roparjev.
Pariz, 30. oktb.
Senat je odvravil prevoved uvažanja ameriške slanine in naložil mesto nje 25 frankov uvožnega davka na vsacih 100 funtop.
Pariz, 1. nov.
Na rusko poslanstvo danes do-šlo telegrafično poročilo javlja o določbi ukaza, kterd je ukrenil, da se ne smejo izvažali nobeno žitne vrste razun pšenice. Lndijam, ktere so ravno naložili, se je do-voljilo tekom treh dni odriniti. Vlada je zopet 33 miljonov o pomoč gladatrpečim odkazala.
Pariz, 1. nov.
Tu bivajoči chilički državljami so jako razžaljeni po sovražnem postopanji od strani ameriške vlade in pripisujeje vso krivda združenim državam. Ti trde, da se združene države na Chile zato jezo, ker so chiliška vlada ni hotela oziroma na uvožni davek žujimi združiti, kar pa bi se bilo gotovo vse storilo od chiliške strani, akobi bila mogla amerika jamčiti za pomoč h kaki zvezi mej Evaopo in Chile. Radi tega pričela je Amerika besneti in svojo jeze s tein dokazala, da je ehiliško
San Francisco, Col. 29. oktb.
Tukaj je mnogo naših rojakov, vsi so poštenjaki pridni, varčni in miroljubni delavci, nobenega razločka ni mej nami vsi smo jed-naki, prav po bratovski ljubimo eden druzega. V našem mestu je sicer veliko duhovnov, ali ne jeden ne razume Slovenski; milo se nam stri ko čujemo, da imajo naši rojaki po družili krajih slovenske duhovne in svojo cerkva in upamo, da tudi mi ne bomo zaostajali, ko se naša naselbina kaj pomnoži in zjedini. — Vsim Slovencem pošljiamo srčne pozdrave.
Homer, Nebr. 1. nov.
Tukajšno ,,State Bank" so danes oropali. Dva v maski opravljena tolovaja sta se podala v bla-gajničarjevo stanovanje in ga prisilila z napetima samokresoma, da se je podal ž njima v banko in jima odprl blagajnico. Ko sta nesramna roparja vso gotvino pobrala, zvezala sta še blagajničar-ja in odnesla pete.
r
Mandam, N. D. 1. nov.
Požar ki je divjal po planjavah v okraju Oliver je napravil strašansko škodo. Na tisoče ton je zgorelo sena, posestev in hlevov z živino vred. John Day-u je uničil požar okolu 400 glav ovac. Outsider ni bil ob času požara doma, a njegova žena se je prizadevala na vso moč kaj rešiti, se hudo opekla, toda vse delo ni nič pomagalo, požar je opepolil vse. Pripoveduje se da je kak hudoben človek na «a-padni strani okraja navlašč za-palil.
St. Paul Minn., 1. nov.
Petdesetletnico, kar so postavili v Minnesoti prvo katoliško cerkev, so obhajali po vsej državi običajno. Po vseh cerkvah se se brale v" slavnost slovesne božje službe, posebno pa tu v prvi cerkvi države, kjer je bila spočetka e mala kapelica. V prvo stol niči opravljal je škof Ireland slo vesno sv. mašo.
Waterloo, Ia., 3- nov Vondar je zmagal Wheeler Boisa v volilnem boju »iu sicer
je dobil prvi 1151 glasov in drugi 887. Ravno tisti okraji glasovali so v 1. 1889. za Ilutchin-sona z 850mi glasovi in za Boisa z 742mi glasovi.
Des Moines 3. nov.
V	145 okrajih dosegel Wheeler 19,970 glusov in Bois 18,402. Pred dvema leti zmagal je Hutchinson z 17,013 glasovi, BoiB pa propal z 15,039 glasovi v ravno istih okrajih.
Winnipeg, Man., 3. nov,
Nekega tukajšnega fabrikanta so obgodili danes 71etne ječe in 25 palic ker je z dekleti menj ko 14 let starimi prešestoval.
Milwaukee. 3. nov.
Iz Manistee v Michiganu se poroča, da so izvlekli kacih 18 mil od tam več sodčkov in jed-ne kajitiške duri parnika ,,Po-wer-a" iz vode ne da bi kaj več kosov □ razbite ladije opazili. Omeujeni parnik je jedini D. W. Power, last G. Charnleya v Cbi-cagn in ga cenijo na 18,000 dolarjev.
Pittsburg., 1. nov.
S premogkopškim štrajkom v Pennsylvaniji so pri kraju. Pri-hoden torek se bo sklical splošen zbor štrajkojočih deloveev in štrajk končanim proglasil, ker so se ti v trupah na delo vračali. Pred četrt letom pričelo je kacih 12,000 deloveev štrajkati za vzvišanje plače to j 10 centov več na tono.
Leavenwork, Kas., 2. nov.
Iz Washingtona je došel ukas od prezidenta da se usmrtenje C. A. Bensona kterega so imeli prihoden četrtek obesiti preloži na 5. februvarja.
Washington, 3. nov. Ker ni chicagsko mesto, mostu na Canal ulici čez chicagsko reko po ukazu ministerstva ob določenem času odpravilo in je vojnim ladijam zelo napoti, zauka-zalo se je državnemu pravniku vjChicagu, da prične koj sodniškim potom proti mestnim uradnikom postopati. Pravda se bo predložila porotnikom, ker je glede zadnje osnovane postave velka kazen naložena za zadržek ladijnih voženj.
Spriengfied Mass. 3- nov
V	mali vasi Paingille, ki leži mejChicopee-jem in Sautk Had-ley Fallson je ljudstvo jako raz burjeno vsled umora žen® Nellie Kenyon Holmes. Našli so jo v kleti njenega lastnega stanovanja in vse kaže na umor, ker je ležala z obrazom navdolu, ima razbito glavo, jedno roko odska-no in še več drngih znamenj na njenem telesu, ki značijo grozovito hudodeljstvo.
Njenega drugega moža Viljema Holmesa so priprli ker ga Bumi-jo umora, a ta trdovratno trdi, da ne.
Pred več leti se je umorjena žena umožila z nekim Kemiyo-nom; zakon pa ni bil srečen, že za malo časa jo je mož z detetom vred zapustil. Kmalo 11a to pa se je pričela pečati z HoLme-som in se šnjim omožila. Toda po preteku treh let sta se ločila in se pred jednim letom zopet združila. Kupila sta si hišo a mirno nista živela, preperala sta se vedno, dokler ni nje hkrati zmanjkalo.
,«Amerikanski Slovenec.'
Prvi in edini slovenski časopis v združenih državah severne Amerike, izhaja vsak četrtek in velja za celo leto s poštnino vred za vse združene države in Canado $2-50, « pošiljanjem v Evropo $3-00.
"Amerikanski Slovenec" No. flfl Cor. W. 10. & Johnson Str. Chicago, 111.
Anton Murnik,
izdajatelj in urednik.
„Amerikanski Slovenec."
The only Slovenic Newspaper in the United States published, every Thursday.
Supscription price for one year for United States and Canada
.......................$2.50
for Europe.............. $3.00
Office No. 65 Cor. W. 1». ft Johnson St. Chicago, 111.
Anton Murnik,
Publisher & Editor. Chicago, 5. nov. 1891.
Iz Wisconsina.
Po vsej državi Wisconsin vlada velika razburjenost radi neke zmešnjave, o kterej se govori na široko in dolgo. Hočemo jo neza-vistno in prav po pravici pove dati:
Do pred malo časa je bilo dovoljeno v državi Wisconsinu, da so smeli državni blagajničarji od stotke kapitala državne blagajnice uživati. Občno mnenje je bilo, da je to tudi opravičeno ker se je že preveč1 vkoreninilo. Vendar pa ni bila demokratska stranka s tem zadovoljna,- • zato je pričela strogo sodniškim potom proti projšnim državni?!) Mr-gnjni^arjem postopati, kteri no sami republikam, da se prisilijo oropano svoto povrniti. Obče znani demokrat Horn zove to početje sleparijo, kar jim je tudi že v obraz povedal, češ, da bi demokratska stranka nič lepše ne ravnala kakor republiška, ako bi bila na krmilu.
Pred kratkem imela se je pri okrajnem sodišču v Madison-u vršiti obravnava proti prejšnemu državnemu blagajničarju Harslia-wu. A kako se je ljudstvo začudilo, ko je tamošni okrajni sodnik Siebecker razglasil da se gode pri njegovem sodišči stvari, koje mu razsodbo te pravde nemogočo delajo. Ta izjava povzročila je mnogo hrupa in sedaj se marsikaj sumljivega šepeče svet na ušesa.
Na to je odvetnik La Follette v Madisonu, koji je bil kot republi-kjinže trikrat v državni zbor izvoljen in bil že tudi državni pravnik, proglasil spojen s svojim svakom Siebeckerjem sodnikom sledeče: Stari republiški Wis-consinčan državni senator Sawyr in kot porok sozatoženca prej-šnega blagajničarja Harshaw-a, ga je povabil 17 oktb. k tajni dvokonferenci v Plankington house v Milwaukee in ga poskušal kot sodnikovega svaka podkupiti, da bi ta potem na sodnika Siebecker-ja toli upljival, da bi pravdo v prid Harshawa razsodil.— To nesramno puskušnjo podkupnine fe La Follette do malega natančno proglasil, a upamo da bo čita-teljem zadostovalo že samo toliko, da zamorejo nje smisel prav razumeti.
Seveda senator Sawyer to trdovratno taji ter zabičuje na podpis svojega imena da je hotel gospoda La Follette le zastopnikom svoje stranke pridobiti.— Tako " sta si sedaj dva republikanca največja nasprotnika.— Da pa je La Follette prav pošten in resnicoljuben mož, se razvidi že iz izjave Sawyerjeve same, in sam mora priznati, daje La Follette vsako denarna ponudbo bodisi v po-
joljšek potnih troškov bodisi zaslužek v častnih podjetjih odločno zavračal.
Sawyer je žc okoln petinšede-set let star in čeprav neizmirno bogat trgovec z lesom, je vendar pri vsem tem velek -bedak, kajti silil se je v državni odbor samo iz tega namena da bi si kaj prislužil in po svojej skopi navadi premoženje, ki ga ima že tako več kakor ga potrebuje pomnožil. To podjetje mu je do sedaj tudi pos reči iztekalo, a to le zato ker je imel izvrstnega pomočnika svojega trgovinovodjo, Pred časein pak je ta odpotoval preko oceana iij. ker je Sawyer na lastno riziko, misleč da je že dovolj izvežban, nezvesta podjetja na politiškem jolju poskušal, se je poslednje spekel.
Ni čuda, da poskuša sodnike jodkupiti, kajti v tej pravdi mu stoji najmanj 100.000 dolarjev natehtnici. Ker pa je poskušal se na goljufivi način iz zadrege pomagati bode ga bodočnost gotovo visokoletečim a nisko palim ticam primirjala. Upati je in to po vsej splošni pravici, da se postopa sodnjiškim potom proti njemu radi nedovoljenega in nepravičnega podkupovanja, da doseže kar je iskal.
človeštva, narodnosti in vere. Posebno pa je omeniti narodnih hranilnic, v te lastne zarnore sedaj Slovenec prihranjene novce vlaJ gati in tako splošnemu napredku narodnega dela kakor tudi samemu sebi hasniti. — V slogi je moč! Bodimo složni! — Ob priliki mogoče še kaj več o tej zadevi. S slovenskim pozdravom
Ivan Pakiž.
Redka prikazen mej mokrati.
de-
Iz Minnesote.
V Ely Minn., dne 30. oktb.
(Izv. dop.)
Včeraj se je prigodila tu grozna nesreča; pri „Chandler Co." je namreč potolkel strel ti mož ter jih hudo na telesu poškodoval. To novico pak je omeniti ne le radi novosti volja marveč zato, ker so mej temi (i tirni tudi trije naši rojaki poškodovani: Marko Barič na levi strani glave in na križu; Fran Boje tudi ria levi strani glave, tako, da so mu zdravniki nekaj koščic odstranili in Jurij Krakar hudo po levej nogi.
Dragi Slovene in rodoljubi, tu imamo koj nzor kako koristna so narodna podporna društva vzlaBti slovenskemu delavcu. Treba je taka uarodna podporna društva, kjer so si jih vrli rodoljubi slovenski v večjih množinah nasoljeni že osnovali podpirati, če jih pa še nimajo pa osnovati. Človek ni vedno zdrav, zadenejo ga včasih žalibog nesrečni dnevi ko je privezan bolan na postelji le-' žati. Skrbeti je treba, da se človek za prihodnost o takem slučaju preskrbi, a le premnogo jih je,ki vedo pomoč podpornega društva čislati še-le potem, ko so že oboleli in jo pogrešajo. Da-si so zakoni tacih društev po ameriško katoliškem običaji malo preukorni ali rekel bi .premalo prosti in ljudstvo zato noče k njim pristopiti, ker se ne dsi pod nobeden j arm je resnica ali jaz menim, da niso napačni ako so prid vere in tudi ne toli neugodni, da bi jih udje nemogli spol-novati. —
Res je nekaj nespametnih Slovencev, ki se jim društva nepotrebna zd-e in se rajše življenje zavarjuje pri tujih, zavarovalnicah. To je nespametno rojaki, bedaki smo ako bomo to dopočeli in tako tuje žepe podpirali, vzlasti ker se nam še rogajo kar v obraz. Ne dajmo se sleparjem v roke posebno v Ameriki ne, kjer se napravi navadno več kred kakor skorom po vsem ostalem širnem svetu, ljudstvo pak zgubi prihranjene kravvozaslužene ovce. Ako se hočemu temu izorgniti podpiraj -ino domača poštena društva po krajih kjer so že osnovana, drugače pa na delo Slovenci in osnujmo si jih. Vzemimo si v užor naše rojake v mili stari domovini, ki tako vrlo napredujejo, snujejo mnogovrstna društva v boljši živelj
Kakor se poroča iz Texasa vladajo tarn prav fanatične pregrešne obisti. Mogoče je častitim Či-tateljem Ameriškega Slovenca že znano da ima .država Texas gospoda demokrata Hogga guvernerjem, To Vam je prav redka prikazen mej demokrati, kajti oni je prav zagrizeni proliibicijonist in v pravem poinenn besede največji ,,humbokar." Za tatove morilce in roparje se nebriga do cela nič, na mari mu je le nedeljsko uprašanje.
Državno postavodajalstvo mu je izročilo na dve leti svoto 15,000 dolarjev v porabo, da se more ibeglim zločincem ložje slediti in v oddelkih kake svoto na njihovo ujetje razpisati. Toda kakor se je sedaj dokazalo, izdal je nezvesti guverner vse te novce za nedeljske ogleduhe mesta Austina mesto za nevarne hudodelce. Pobotnice zato neopravičeno izdajo določenega denarja se nahajajo v preiskovalnem mestnem uradu, a ta nedostojnot se še vedno ponavlja ali nadaljuje.
Ni čuda tedaj alco texaški listi kričijo in tako nedostojnost vzmir jajo, kakor n. pr ,,Texan Vi A warrts," ktera takole piše:
,,S tako nepooblaščeno izdajo denarjev oskrunil je guverner na najsirovejši način svojo prisego uradu. On sega nepooblaščen in nepostavno v državno blagajnico, ali pre«' naprav v žepe državljaov. Radi K „ ' i ga bilo treba v pravdo zamotuti, in mu uradov anje odtegniti. Kar mi državljani nimamo pravice kake svoteiz državne blagajnice vzeti, ravno tako tudi on ne samovoljno takošne u-radnike izplačevati. Ak<#bi se kaj takega od naše strani zgodilo, potem bi nas naša sedaj vladajoča prava prav skrbno iskala. Zakaj pa prava neišče in nepreiskuje položaj guvernerjev Hoggov ? ?
Se ni minul zadnji teden, a že sta seprigodila zopet dva umora. V prvem slučaju so tolovaji nekemu Westu glavo prestreljili v drugem pa so se v južnem predmestju mesta Austina neusmiljeno klali in jednega smrtno zaboli. Kaj brigajo take malenkosti nedeljske humbukarje"? Tem je le glavna stvar, da se ob nedeljah smodke nekade in da le od vseli tempe-renško mislečih glasove dobe, umori pa in druge jednake malenkosti so jim pa le postranjska stvar.
leta, a temu pomogli je le kultivi-zovanje. Kdo pa so tisti možje, ki skrbe za napredek naroda, za knltivizovanje in za izboljšanje kmetijstva? Ne mislite da plemiči, ki žive v izbilnosti in nimajo druge skrbi iii misli kakor na lastno zabavo. Ti žive prelahkomišljeno, ti se tudi nebriga j o za napredek priprostega ljudstva. Ne ti, temveč kmet sam je stvaritelj svojega napredovanja, vsak je sam kovač svoje sreče, sam si je pomogel Če-pravše ne daleč, vsaj nekoliko pa v resnici. Če že ni sam študoval um nega kmetijstva, rodilo pak se je vendar mnogo veljavnih mož v kmetski zibelki, ki so se svojim bistrim umom in umenostjo dvignili, mu pomogli k večji veljavnosti in prostosti. Ti ga poučujejo in zagovarjajo, da se mu kuje malo lepša usoda. Vendar pak to še
rodno podjetje.
Tu v Steeltonu nas je precejšno število Slovencev, najmanj kacih 70 naročnikov bi se moglo oglasiti, a grajati jih moram ker bi se tako zaspani, da se potrudijo hitro naročati ta velecenjeni list, nakit vsake slovenske hiše in mize. Bodimo vstrajni nevstrašlji-vi in vzajemni !
* S slovenskim pozdravom
E. B.
Razne vesti.
ni mnogo, \ sekako pa le nekaj. — Poseben očiten dokaz kmetijskega napredka v Srbiji je bila pred malo dni razstava v glavnem mestu srbskem KruŠevacu. Glavni nakit razstave so bila poljska pridelka, vendar poleg tega nesmeno pozabiti tudi družili napredkov, ki so sploh deželi v veliko korist, kakor minerologičnih n. pr. premog iz Aleksiuaca, kojega se dan danes že obilo pridobiva in tudi obilo proda. Na dalje so važne mineralne vode iz Bukovacain Somuice. Za industrijo iii umetnijo pak obe-ča najlepšo bodočnost srbski mra-mor. Iz te stroke je bilo na razstavi posebno mnogo uzorov sro-vega mramorja kakor tudi več umetno izdelanih mramorskih plošč, kipov, stebrov i. t. d. V veliki množini in raznovrstnih lepih barvak se dobi mramorja največ okolu Kraševaca. Pri Kraljevo pak se dobiva v velikih množinah beli airamorki prav lahko taljans-kega uadomestnje. To vrsto« o že y sred'nem veku mnogo lomili. Po-isoben kinč Srbsko oziroma belega Unramorja je cerkev pri samostanu Ciša blizo mesta Kraljevo, k ter o so od belega mramorja koncem starega kraljestva postavili. Se lepša pak je samostanska cerkev v S'udenicah, koja je od samo velikanskih plošč tega mramorja sezidana.
Kmetijska razstava v Srbiji.
Poljedeljstvo, j« skorom največja čeprav ne jedina podlaga uspešnemu napredku naroda ali sploh dežele. Vse izvira od kmeta, njemu čast, kajti on je početnik ali vsaj pomočnik vsem drugim stanovom: rokodelstvu obrtniji i. t. d. Vendar pa ni navada se kmetijskemu napredku tudi pomoči, celo prezira se ta koristni stan, kar je pač graje vredno. Malo bolje je dan danes pač žnjim kakor minula
Poslano iz Pennsylvanije.
Iz viren dopis Steelton Pa. dne 2. nov.
Z radostnim sočutjem prejel sem Vaš cenjeni časopis, kterega mi je uzročil nek prijatelj. Srčno še pozdravljam prvi in jedini sol-venski časopis v Ameriki — Amerikanski Slovenec — naša prava lastnina — očito znamnje napred ka narodnega podjetja ameriške Slovenije. Ponosni smemo biti na to novo osnovo. Oj, da bi se slovenski svet, vsaj toliko zavedel, da podpiral to velevaŽno in zelo koristno podvzetje, kajti časopis nebo služil, kakor razvidim v že izšleh številkah samo v veselo in kratkočasilo zabavo, marveč tudi v pouk v nemirnih, burnih in hu dih časih.
Da potrebovali smo svoj že dolgo; Število Slovencev
list
ni
rayno malo koji neznatno angleščine in nemščine, tavali smo po temi politične nevednosti. Nikogar ni bilo, da bi nas bil o ameriških razmerah dobro poučil in nas na polju narodue zavednosti združeval in hrabril. Lahko raz vidimo iz vsebine listove, da mi Slovenci Še nismo zadnji. Uvidimo lahko' da si je stavil prebla-go nalogo v dušen in telesen blagor razrešenih slovenskih narnd-nakov .,živeti."
Na delo vrli rodoljubi Slovenski, naročajmo si našega lastnega Amerikanskega Slovenca, naj nam bo naše geslo in podpirajmo nfi-
* V Lyonu so priprli te dni pravega ptiča, kteri je dopočenjal svoje zlodejstvo v juŽnej Francoski pod imenom Marquis d.1 Alba v resnici pa je rodom Italjan in se piše Guiseppe Zucchi. Pred sodnikom je tam svoje zakriveno zlodejstvo baje takole izjavil:,,Iskal sem dela, trkal na duri a nikjer se mi n iodprlo. Ker se mi nikjer vstreglo sklenil sem sam pri sebi se maščevati nad družbami namreč ogoljufati toliko ljudi kolikor se mi jih bo le dalo, kar se mi je — to smete vrjeti — tudi posrečilo. Našel sem novcev več kakor sem jih potreboval. Nekega dne prišel sem v Pariz s samo 30mi franki v žepu. Izdal sem jih a drugi dan nisem imel okroglega. Pričel som svojo staro navado in zopet je bilo za življenje. Seveda sem se pri tem poslu oblačil po najnovejši modi. Gospod sodnik, Vi bi skorom ne-verjeli kako lahko je ljudi opehariti, da ima človek le dobro suknjo na sebi !— Zucchi je mej drugimi goljufijami tudi: vodijo od kazine /.a 80,000 •frk. zlatarja Compacien-a za 75,000 frk. in trgovca Dreyfusa za 40,000 frk-opeharil.
*	Kako koristna in znamenita je električna svečava si lako mislimo ako se podamo v mesto Ha-merfest, ki leži v severnej Evropi. Tu jc vse mesto kakor tndi posamezne hiše do malega z električnimi pripravami oskrbljeno in svetijo neprestano v dolgi noči mej 18. novembrom in 23. janu-varijem, to je polnih 66 dni. Seveda prestanejo mej 16. majem pa do 26. julija do čista, ker kakor znamo teh 71 dni solnce nezatone. Da pa se električna moč na ceni način pridobiva imajo na severni srani eno angl. milo da leč od mesta napravljene tri di-momon stroje ktere goni voda, ki se zliva v ledeno morje.
*	Kakor poroča državni zastopnik prišedši v Tacomo v državi Washington so Kitajci prebrisane glave in dobro umejo prepoved njihovega rodu v Spojene države vporabiti. To pa delajo tako-le: Da si denar za potovanje nazaj v ujihovo deželo prihranijo, pošljejo svoje prihranjene.novce najprej po pošti v njihovo staro domovino; potem se splazijo v deželo Britiško Kolumbijo, pridejo zopet na mejo Spojenih držav, kjer jih vlada pridrži in na lastne troške zopet na Kitajsko pošlje. K tej vrsti sleparjev spada tudi ovili trinajst, ki so jih pred makrčasem v Fort Town-send priprli in so že baje delj časa v gozdih Skagit County delali.
* Jurij Turner bogat a še precej prileten udovec v Bristol-n, Connecticut je razglasil pred malo časa po novinah, da si išče ženo ktero je tudi kmalu v svoje veselje dobil. Svoje stanovanje je lepo s pohištvom oskrbel in se dal poročit. A le prekmalo se je nju veselje zakonskega stanu končalo kajti malo dni po rpooki umrl je mož zapustivši svoji ženi okolu 50.000 dolarjev premožnja.
*	Skopost Astorjeve družine je že po celem mestu v New Yorku žiiano, kar je pred malo dni John ' Jacop AstOr zopet dokazal namreč najel si je slnškinjo neko Brigeto Reilly, kterij pak ni hotel zaostali zaslužek preje izplačati, kakor da ga je pri sodniji tožila. Da bi bi' mož v denarni zadregi in bi misli pošteno bi mu še ne bilo toli zameriti, a mož je milijonar in same v tako umazanih rok.
*	Mehikanski tihotapec Pandro Flores umaknil se je zasluženi kazni tako da je državnega in pomožnega maršala na ulici v Saredu, ko sta ga hotela prijeti obedva z. nožem zabodel in utekel nazaj v Mehiko.
* Še ni Donovan,
dolgo, kar sta John Walter Brequlet in Charles Keehn iz jetnišnice v Jacksonu v Mishiganu utekli. Vsi trije so delali v jetniški kovač-nici, in so ob poludanskem času ko so bili prost v tla kovačnice pa do. 'Obrežja reke" izkopali 40 črevljev dolgi podzemski hodnik po kterem so potem ušli. Preje pa so še zamenjali jetniško obleko z navadno delavško, kterc so sodelovcem ukrali. Do sedaj še nima pelicija nič sledu o njih.
*	V nekem gozdu blizu Shaws-ville v Virginiji so našli deklico Likens po imenu, ktero je napa! medved a jo že načel na več krajih telesa. Nedalč od plena sedel je medved v drevesu, kojega so ustrelili.
*	Prejšni državni senator James G. Fair jeden izmed kraljev srebra v Nevadi in kojega premoženje na 20 milijon dolarjev cenijo se je te dni z vzgojiteljico svoje najmlaje hčeri gospodično Lake poročil. Ta je zadnji čas vodila deklišci vzgojevalni zavod v San Francisco. Zelo omikana mlada soproga je hči pokojnega, za njega časa slovečega zagovornika Delos Lake-ja koji pak je svoje obilne dohodke zapravil in .svojima dvema hčerama komaj imena vredno premoženje zapiiBtil. Fair, ki se je že pred leti za mlado vzgojiteljico precej brigal; jej je dal lepo šolsko poslopje sezidati.
*	A
'• /e več mesecev sem je tropa volkov okolu Jerard Jensena kmetije, blizu gozdovja ne le kuretnL ni temveč tudi ljudem nevarna. Poslednji čas napali so volkovi dva otroka omenjenega kmeta na cesti ker so se preblizu gozda igralo. Ko je slišal Jensen krik, hitel je na omenjeno mesto s puško ter odgnal lačne volkove. Prišedši tje, bilo je že prepozno, kajtinjegov 4 leten sinek je bil že mrtev a rešil je vendar 6 letno hčerko. Zadnja je sicer po rokah hudo raz-praskana in ugrizena po rokah a njeni stariši imajo upanje, da popolnoma ozdravi.
*	Bivaki mesta Birmingham v Alabami so v velikih skrbeh radi OBode nekega zrakoplava. V čol-niču balonovem sta razun zrako. plavca Baldwina tudi par še neporočenih, kterih ideja je bila vsa-tovsko potovanje z balonom opraviti. Ko so vzadnjič balon videli, plaval je jako visoko nad New Castle gorovjem proti severni strani Alabame, kjer ni nikakoršne železniške in tudi ne telegrafične zveze.
*	Nedaleč od Beamonta pri na meji ležečem kraju Sivry našli so delovci, ki pripravljajo opeko, prsten lonec napolnjen z starim zlatim denarjm iz časov mej 1. 144. in 856. Najstarši denar izmed našlega je iz začaBov Rimljanov in men j stari izza časa Karola Velikega.
NAZNANILA III OGLASI.
v „Anterikaiisbem Slovenci"
imajo najboljši uspeh, kajti list se bere po vsili združenih državah A-lasko vpoštevajoč, v Canadi, Mek-siki, Braziliji, na Goriškem, Štajerskem in Kranjskem.
KOVAČEV PETER.
Spisal 8 e n i č a n.
(Konec.)
Prihodnji dan sem se napotil v šolo, tndi Peter in tovariši moji so došli. Spogledali smo pomen ljivo, toda molčuli, kakor da nam so bili primrzli jeziki
Bil je tedaj čas konkordata.
Jedva se počne pouk, ko ustopi gospod župnik, mož z obiliin trebuhom. Za njim v občudovalni ponižnosti gospod šolski sovetnik, umazan štacunar, in pa koščeni gospod kaplan, katerega smo vsi učenci jako ljubili, a ta se je bil župnikovi kuharici Lizi tako zameril, da se je moral ne le v petek, nego celo sedem dnij postiti v tednu — tako mi je -pripovedovala naša stara Mica, ki je seveda vedela vse.
Plašljivci so se potuhnili, a Pe. ter vsaj se ni bal ničesar.
Resnega obraza pozove gospod žnpnik zatožence iz klopij. To smo bili namreč Peter, sosedov sin Jožek in jaz.
Jožku je srce takoj vhlačepalo, Peter pa je bil miren in srčen, kakor da si je pregnal vse tesne misli iz prs.
Gospod župnik javi sedaj zbranemu avditoriju našo krivdo in nas naposled vpraša, smo li mi tisti hudi grešniki'(
,del je Peter pogumno in jaz za njim, dočim je Jožek molčal.
,, Sklenili smo," nadaljuje gospod župnik slovesno, da jih dobiš ti Peter 10 in ti Jožek pet, ker sta krala marelice na vrtu visoko-rojcnega, plemenitega gospoda grofa.	v
,,Krala?" oglasi se Peter počasi, ,,jaz nesem ničesar ukral!" In obraz mu je zbledel, kajti zadele je to pošteni mu čut, ,,Samo dve marelici sem pobral na vrtu imovitega gospoda grofa."
,,Da," pritegnem jaz, ki mi še ni nihče napovedal kazni: ,,Peter ni ukral ničesar, izvestno mu hode gospod grof odpustil."
,, Molči ti!" Da nesi sin gospoda K. tudi tebi bi jih našteli.
,,Ne dal bi se tepsti!" zamrni-ram poluglasno.
Srpo me pogleda učitelj.
,,Ti K.!" pravi gospod župnik dalje, kakor da je preslišal moje kljubovanje, ,,za kazen te upiše-mo v črno knjigo, tako dolgo, da se bistveno poboljšaš, ostala dva pa bodeta tepena."
Deklice, s kojimi smo se šolali skupaj, segnali so iz sobe, dečki so pa vsi sesti morali v prednje klopi. Največi in najkrepkejši tepec izmej njih — imenoval se je Fakin, črtili smo ga vsi, opravljal je beriški posel ter šel po brezov-ko v učiteljevo sobo.
Smrtna tišina je zavladala po sobi. Večina dečkov videlo se je tužnih obrazov, a nekateri so veselja poskakovali v svoji hudomušnosti, ostali so se vedli mir-nodušno.
Najprvo je prišel na vrsto Jožek. Razgoliti je moral oni del svoiega telesa, ki ga nečemo imenovati kar naravnost. Jadikoval je, jokal in prosil milo, naj bi ga ne tepli. Toda Fakin ga zgrabi s silno svojo pestjo, stisne si ga mej koleni ter mu našteje pet gorkih.
,,Tako," pravi učitelj Jožku, ko je prestal kazen, ,,sedaj pa poljubi gospodu župniku roko."
Pohlevno bliža se Jožek duhovnemu gospodu in mu poljubi roko.
Jaz sem bil jezen, Peter pa je stal ponosno poleg mene.
Sedaj bila je vrsta nanj • Nič ni premenil obraza, niti ni dal glasu od sebe, moško je prebil svojo kazen.
,,Poljubi gospodu župniku roko", veli mu učiteij. Toda Pe-
ter se ne gane, prav tako, kakor da ni čul ukaza.
,,Poljubi gospodu župniku roko", deje učitelj v drugo.
Petru vsplameni obraz in jezno reče: ,,Sedaj ste me tepli, da si nesem nič pregrešil, koliko liudij je že mimogrede pred našo kovač-nico hruške pobralo iz trave, a nobeden še toraj ni bil tat. Roke poljubil pa ne bom!"
,,Kaj ?" zagrozi se ves vzburjen župnik, ,,zanikernež še kljubovati; jaz ti hočem nameti tisto tvojo trmo!" In obrnivši se pravi Fa-kinu: ,,Daj mu jih še deset!"
Peter mirno poklekne in znova se počne mučno šibanje. Ko Fa kin konča to drugo šibanje, x Peter zopet vstane, srajca mu - je bila rdečakrvi, toda ni proinenil ob raza.
,,Poljubi gospodu župniku roko", veleva mu učitelj z nova.
,,Ne bodem je poljubil", vs-klikne Peter z občudovanja vredno odločnostjo, ,,in če me ubije-te, ne poljubim je"!
,,No čakaj, zlobni dečko!" deje župnik, poln svete jeze, ,,ti se ne daš poboljšati". ,,Da mi ne pokvariš ostalih učencev, te izključim danes iz šole."
,,Dobro!" pravi Peter, ki je vedel, da ga bode njegov Burovi oče na polu ubil, ko pride domov s tako žalostno vestjo.
Naposled nas je gospod župnik nagovoril prav spodbudno in nam pripovedoval nekaj o trdovratnih grešnikih, akopram vsi skupej nismo vedeli, kaj je trdovraten grešnik. Potem odide, mi pa tudi kmalu za njim.
,,Ne srdi se, Peter!" kličem mu solznih očij, ,,jaz sem kriv vsemu!" Ko bi ne bili igrali vojakov in roparjev.....ne popravim urno, stara mamica je kriva nesreči, ki bi ne bila postala..... ne ne v srečkanji tiči uzrok, da bi bil ti izžreban za vojaka namesto roparja. . ..
,,Pomiri se vendar,, kaj še treba besedi" deje Peter resno, jaz sain sem kriv, toda ukral nisem ničesar!" Ni li res da ne?" Nikakor bi ne zamogel krasti. Bog pričaj, da nisem tat!"
,,Peter! Peter!" zaupijem, za-grlivši ga okrog vratu, ,,bodi mi prijatelj, vedno moj prijatelj!"
,,Dobro!" je .dejal in šel domov.
Peter odšle ni več zahajal v šolo, toda k meni je često prišel, in jaz sem bil ponosen njegovega prijateljstva, kajti čutil sem in preverjen sem bil, da so mu storili krivico, da je bil naj blažja duša
na svetu.
Nekaj mesecev posle je bil moj oče premeščen v drugo mestece. Mati, sestra in jaz smo se peljali na vozu za njim. Sedel sem po-lek kočijaža, držal na kolenih svojega rumenokljunastega kosa v lepo urejeni kletki in mali leseni plug, kateri je Peter lično izrezljal in podaril mi v spomin. Žalosten sem bil, in srce me je bolelo ko sem se poslavljal od prijatelja lepe mladostne dobe, ki je tako skrbno in vestno gojil čuts-tvo prijateljske ljubezni.
Voz je oddrdral in Peter je dolgo časa tekef poleg njega. Ko-nečno zapustil me je poslednji mojih tovarišev, ki so spremljali moj odhod skozi trg.
Iz dalje mi je še mahal s svojo kapico v slovo in izginil naposled.
Čas je potekal, minolo je mnogo let, minola ž njimi blažestna doba neskrbnega mladoletja, in usode klic me je pozval iz cvetja mladosti v šumeči svet. In ko sem v novo pohodil trg. S., takrat bil sem že zrel mož.
Najprvo sem poprašal po Petru.
,,Peter, je prevzel po očetovi smrti kovačnico-in sedaj ■ je vrl, spoštovan mož!" rekalo se .mi je v obče.
,,Saj sem vedel, dejal .sem radostno pri sebi, saj sem vedelr da je bil moj prijatelj poštena duša."
Nemudoma odidem v znano mi kovačnico.
V Petru sem zrl sedaj postavnega moža. Gosta črna brada mu je oklepala obraz; izpod visokega čela sta še vedno verno in pošteno sijali modri očesi. Jaz sem ga mahom spoznal. Bil je ves zamišljen v delo, ko us,topim v kovačnico.
,,Peter!" zakličem mu radostno vzburjen. ,,Ali več ne poznaš svojega stotnika?"
,,Ah, vi ste K—ev F—n— torej se še spominjate......."
Beseda mu je obtičala na jeziku, obrisal se je s sajavim rokavom po obrazu in vrgši kladivo v kot, podal mi korenjaško desnico.
,,Peter, kaj me bodeš vikal, tikaj me!"
,,To ne gre". Pomnite, preteklo je že skoro 20 let od tistega časa, ko sem bil jaz vaš tambur, sedaj sem ubogi kovač, a vi ste oficir.
,,Peter, mej nama ne bodi raz. ločka glede stanu; jaz sodim vse ljudi jedino samo po njihovi not-rajnosti, po plemenitosti srca in mej tisoč nežnimi in mehkimi rokami in ročicami, ki sem jo stiskal v žvljenji, jih morda ni pede-set, da bi bile vredne tvoje žulja-ve, poštene desnice.
Na to me je vedel v sobo in pokazal svojo lepo mlado ženo, ki je ljubeče pritiskala na prsi rnme nolasega sinčka.
,,Si li srečen Peter?" Molče je pokazal na ženo in otroka; oko pa mu je porosilo s solzo radostnega veselja.
Skrive sem mn zavidal tiho srečo.
Oni dan kateri sem prebil v tej tihi hišici, polni zadovoljstva in sreče, mi vzbuja najslajše spomine.
Opoludne povabil me je Pet/ <■ na obed. Mladi s nko mu, se mi je vspenjal po kolenih, ter igral so s svetlimi gumbi.
Oj, ne bil bi zameni! ta dan preprostega kosila s knežjim obedom !—
Iz Cirkuš v Ameriko.
(Spisal M. V,)
(Dalje.)
Jednako kakor Črtomir, dokler ne vidi še jedenkrat ljubljene Bogomile, ,,Ločiti prej se iz sveta ne more," hotel sem tudi jaz pogfedati še jedankrat v znane mi oči ljubljene podobe.
Enkrat videt želi podobo milo Pozdravit prejšnjega veselja mesto;
Potem se bode srce lažje umirilo, to nemirno in nepokooj-no srce.
Kaj je srce ute dirno, Da si sada tak nemirno; Kao ptica u zatvori Za svjetom te želja mori. Ni na svjetu nebo tvoje, Miruj, miruj srce moje, Miruj, miruj srce moj'.
Poljubil sem gorko Marij no čelo in njenega Deteta, ki se je stiskalo k mateinim prsom; zdelo se mi je, da označuje njeno oko globoko aočutje. Solza je pobijala
solzo na mojem lici, izraz notranjih čustev. Ozrl sem se po bližnji rojstni vasici C., prekrižavši sebe in bližnjo okolico, priporočil sem Božji previdnosti njene mirne bivalce, misleč koliko se utegne predrugačiti v teku.časa, koliko jih že ne bode mej živimi do one dobe, če bi imel srečo stati zopet na tem mestu. Da bi nas združil mili Bog v nebškem raji in sklenil čase večne.
Pustil v nemar sem željo naj-
elaji,
Pustil v nemar dni na svetu
sreda«.
Podam se že k svojej v vasi omoženej sestri. Mej počitnicami sem večkrat zahajal k njej, da sva pokramljala o nekdanjih ča sili ter si potožila vzajemno človeškega življenjape/.o. Mej tem, ko je ona kuhala ,,večerjo" ter pogledala zdaj in zdaj v peč kako se ,,okuri" ter qdmikala velik, čem ,,pisker", da bi kaša ne ušla, ali da bi se zabel no užgal, pripovedoval sem jej jaz, kar sem čital ali kar sem vedel. Govorica je večkrat nanesla na sedanje, obrzdano življenje. Njena v verskem mišljenji utrjena sodba in njena vdanost, v Božjo voljo me je ne, malokrat zelo potoložila. Polegtega je vedno s toliko nežnostjo sprejemala moje tarnanje o ,,strašuein življenji" ter mi znala pomagati i z navajanjem verskih resnic i z obljubo, da bode za me molila. Očividno ,,je srcu rane vsekalo krvave" tudi to ločenje. ,,Morebiti te ne vidim nikoli voč; na Boga nikar ne pozabi," njene iz srca prihajajoče besede so našle tudi v srcu odmev. Da v dolini solz nihče ne more mnogo več pričakovati nego solze je lahko umevno.
Tako sem moral v kratkem dnevu sprazniti precej žn j o kupo pelina. Dobrotni Vladar. Saj tebi odprto Je moje srce Saj tebi je znano Vse moje gorje. Spanec uteši hitro britke spomine. Trebalo je počitka za dolgo in trndapolno vožnjo. Čez tebe več ne bo, sovraž na sreča! Iz mojih ust prišla beseda žal a; Navadil sem se, naj Bogu bo hvala, Trplenja tvojeg, življenja ječa! Drugo jutro je bratec okomatav-ši ,,8ivc«" (za šimel, dočim mi s sivcem pitamo le vole) vpregal v voz ,,bagerle-" Konjiček je kakor navadno radovoljno stopil v odkazane mu ojnice. Kolikokrat me je že peljal v belo Ljubljano, a sedaj naj bi me zadnjikrat. Mati so me poklicali v sobo, objeli so me in jaz svojo ljubečo in ljubljeno mater. Besede bi bile odveč. Mati je pač ono zlato, nenadomestljivo bitje, ker je le jedino, koderkoli soln-ce gor pride. Poslovil sem se tudi od ostalih domačinov prisrčno. Mati prišedši iz hiše so rekli: „Še enkrat naj te pogledam." Ozrl sem se tudi .jaz še na svojo postarelo mater in to možna zadnjikrat.
Z očeton posedava polagoma na voz. Poklicu: ,,bodite zdravi in srečni," jel je sivec iškati trde stopinje, da je naju premaknil iz .,,gorice" (prostor pred
hičo).
O Cirk'še! srečna draga • vas domača,
Kjer hiša mojegastoji očeta;
Da b' uka žeja me iz tvojega sveta
Speljala ne bil d, golj'fiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača,
Vse kar srce Bi sladkega obeta;
Ne bila bi mi vera v sebe vzeta,
Ne bil viharjev notranjih b' igrača!
Jutraje Bolnce je mirno s svojimi žarki osvitljevalo bližnjih gričev in planin vrhove. Britko se mi je storilo pri pogledu na ,,Javor", kjer smo tolikrat obirali črešnje na visoko vzrastlih ravnih drevesih, kjer smo otroci užili toliko nedolžnega veselja in rado-vanja boso* in gologlavi letajoč, ne brigaje se za stiske, ki tarejo vesoljni svet. Javorjo obrača lice ,,Hud hrib," oj koliko prijaznih, preteklih spominov u« mi je
vnovo obnovilo ?
Kolikokrat sem letal tu za živino, ki je ob vročih poletnih dneh hudo ,,bezljala"; koliko preglavic mi je učiujalo to, boječ se, da bi zvečer ne prignal kak rep menj domov, nego sem jih odgnal na pašo ? A zvečer o hladilnej sapici, ko so se muhe poskrile, [verni-lo se je polno veselje nazaj, pozabljen je bil ves trud, bolečine. Kar sreče sem na sveti vžil, Sem je v mladosti cveti pil, Sem pil vrh solnčnih jo višin Planine proste prosti sin. In zdaj planine, ve moj raj Od vas tja v tuji moram kraj; Kako mi pa je to težko, Le on tam gori ve samo.
Za ,,Hudim hribom" sva hitela zavirati, da ni preveč ,,gnalo;" od Goliše dalje pa jo cesta, razun malo izjem, napeta in večkrat pob je navzdol nego navkreber. Skozi K mestece na deželi, sva hitro vozila, nikjer se obotavljajoč po gladkej, belej cesti, kakoršnih ni v Ameriki.— Ko sem tu nekega deževnega dne blizu mosta zašel mej namešano blato, izgubil sem ,,zimsk črevelj" v njem. — V Ljubljani sva zavila kakor običajno k-Fg. pokrepčala sva nekoliko otrple ude, zlasti oče, ki so radi trdili, da se bolj utrudijo če se peljejo, nego bi cel dan pšenico mlatili. Tudi suho grlo sva skušala omočiti z ,,rudečim"; ob jed-nem sva si tudi s tem nekoliko dušo privezala. Nato sva šla vprašat in pozvedet k P., kdaj odhaja vl^k, koliko bode stala vožnja t. d. Dal mi je mnogo dobrih in koristnih svetov, kako naj potujem, kje naj ostajam, kako naj pazim na denar zlasti v Ameriki, kajti pripomnil je, amerikanska zvitost in goljufija je itak obče znana. Za 110 fl a. v. mi je pre, skrbel celo vožnjo. Vprašajoče-mu , kako je v zadnjem razredu na ladiji, mije odgovaril, da ni znatne razlike mej kajito in os-redjem (Zwisehendeck.) Kmalu smo dogotovili vse in dogovorivši se tudi v malenkostih, z očetom odideva. Pozneje som iz najboljšega in zanesljivejšega vira, iz prakse in izkušnje namreč spoznal kako je ne ladiji, kaj pomenijo besede tiskane n« listih ktere razpošiljajo ,, društva": Vsak dan osredje bel kruh, meso in mnogo drugih obljub, ktere so resnične ,,in se" (na sebi), a kaka je ta tvarina ,,tha; is another quostion" (to je drugo kprašanje.)
Popoludne ob je odhajal vlak proti Gorenjskem. Ta naj bi me jol premikati hitreje kakor do Bedaj domači voz v veliko daljavo. Treba je bilo zopet ločitve, a to grenke ločitve; kajti oče so bili zadnji izmej domačinov; še očeta naj izgubim iz svojeg« vida, potem najdražjih nimam več. Kako so vedno po očetovo zame skrbeli v šolskih letih ter me dobrot-ljivo in radadarno podpirali z vsem, karkoli mi je le moglo koristiti. Ljubil sem jih vedno z vso močjo svoje mladostne duše; zakaj bi jih tudi ne, vsaj ima človek od očeta i početek svojega 16 esse ut per causam secundam. V tem kratkem trenutji prebil sem Bam Bog ve kaj. Posloviva se hitro čemu le večati i že tako globoko zevajočo rano.
Molče desnico dajo mi k slovesu
Solze stopijo v . vsakem jim očesu.
(Dalje prih.)
Pokopava še živečih ljudi.
Mnogokrat prinašajo novine vesti, da so tu ali tam zagrebli kakošnega mrliča, ki pak ni še v reBuici umrl, in me v rakvi prebu-
dil a moral vendar po udušenji umreti. Kdo je kriv temu se da pač težko določiti in nihče noče biti kriv ako pride na to.
Novine navadno niso nič kaj natančne s poročili tacih in jedna-cih nezgod, ker se mnogokrat ne-da nikomur za resnico krivda tacih nezgod očitati mnogokrat še do cela nič. Tako se je ljudstvo privadilo čitajoč take novice cun grano salis smatrati.
Pred malo časa poročalo se je o jednakem slučaju iz Erie v Pen-sylvaniji. Tam je umrl mož a le na videz, prebudil pak se je pozneje v rakvi in zadušil v groznih bolečinah bojujoč se za življenje. Kakor nek tjimošnji list poroča o tej strašni nezgodi, razmesaril se je mrtvec vzbudivai se na grozen način in si odgriznil celo do čista nekaj prstov na roki. Ko so se pozneje o tej groznej nezgodi slučajno prepričali bilo je že prepozno.
Bi se li nedalo o tej stroki kaj storiti, da bi se takošne nesreče nedogajaje in se ljudstvo ne sililo v prezgoden grob. Pač to bi se dalo, a nihče se ne briga za to in tudi noben časopis se nepotrudi kaj poučnega v odpravo tacih nesreč prebavi jati.
Večina ljudem se zdi to skorom neverjetno, nekteri zopet mislijo, da je izmišljeno in drugi zopet, da je gola laž. A temu ni tako, to se ni v prvo zgodilo, tudi v zadnje ne in dokazalo se je tudi že mnogokrat, da so taki slučaji prav resnični, da človek propade v nekako spanje, ki noznači nobenega življenja več v njem. Tudi zdravnikom so nemore zato mnogo očitati, kajti ne samo mladi in malo-skušeni se pregarijo temveč mnogokrat tudi učeni in strokovnjaški, da napravljajo mrtvaške liste, mej tem ko človek še davno ni mrtev in bi se dal še za mnogo let uži-viti.
Da se takim nesrečam izognemo in nesilimo ljudi v prezgoden grob, bi bilo pač naredno, da se kaj stori v njihovo odpravo. Predlagalo se je že, da bi se mrliči mesto pokopavali raje sežigali. S tem bi se samo odvrnilo, da bi se mrtvec v omenjenem slučaju toli nemučil, ker hudo razbeljena peč ga v kratkem času spremeni v pepel. A s to napravo večina ljudstva ni zadovoljna in se jej na vse kriplje upira, ker jo njegove verske zesnice, ktere so mu svete nepripuščajs, ali že sploh iz davne navade, ljudi samo pokopovati.
Ako ga ljudstvo s tem ni zadovoljno, še vendar nismo s pomočjo takim nesrečan pri krajin. Še jih je nekaj in par jih hočemo omeniti, kakor n. pr. bibilo iz teh razlogov običajno,.da se mrtvecu telo odpre ali razpara preje ko se ga položi v grob. Nadalje naj bi se določil čas, kako dolgo se ne sme mrlič zagrebsti, ker se mogoče tekom določenega obroka prebudi. Ta le prevažna naprava v Ameriki še po mnozih krajik ni upeljana, kar je omikane) Evropi že v saki vasi kaj navadnega. Take naprave kakošne imamo le tu, da ni niti potreben mrtvaški list, in da sme vsakdo po svojej lastnej volji umrle ? zakopavati, čeprav precej po smrti, pač značijo kako daleč smo še. Tudi bi bilo naredno in običajno, da bi se ljudstvo že v ivljenji pripravilo in določilo, kaj naj se stori z njegovim truplom po smrti, ako hoče zaprečiti nesrečo živ pokopan biti. Vsaka zakonska dvojica naj bi se dogovorila ob slučaju, ako kdo izmej nju umre, da bo še živeča polovica skrbela in potrebno opravila, da se izključi takošna nezgoda njenej drugej umrši polovici. In to naj bi veljalo ne za samo zakonske marveč za vsoeega posameznega, vsaj ima vsakdo kakega sorodnika, prijatelja ali vsaj znanca, kojemu naj bi razkril željo o ravnanji njegovega trupla po smrti.
Razglas.
Pri seji B r a t o v s č i 11 e sv.
.Jožefa? J o 1 e t n 111., ki se je vršila dne 1. novembra, sta se odpovedela uradni službi: G. J. Ž m a j č preje predsednikom in G. M a t i j a T r a h e k preje tajnikom. — Na njuno mesto sta se z odločno večino glasov izvolila g. Martin F e -e r predsedni-ni kom in g. Janez Jaklič tajnikom.
J. B. Žmajč, predsednik.
Priporočilo.
Čest. rojakom v Calumet^i in Rep Jacketu, Mich., kteri še ne dobivajo Amerikanskega Slovenca gorko priporočamo se obrniti do gospoda Joseph Schnelles-ja, kot zvestega narodnjaka, ki bo v oziru naročbe lista, vsakemu blagovoljno dal potrebna pojasnila. Ker nekterim rojakom napravi j a pisanje in pošiljanje denarja sit nosti, sprejema imenovani gospod tudi naročnino in jo nam pošilja.
Kje je PETER ali KAROL PERUŠEK?
Ni Še dolgo kar sta stanovala 1677 Woodland ave., Cleveland, O. Nju oče, gospod Anton PE RUŠEK je plačal za nju naročni no in smo jima tudi Amerikanskega Slovenka na omenjeno adreso do sedaj pošiljali. Včeraj smo dobili od poštnega urado. v -Cle-velandu poročilo, da sta se prelila iz mesta. Uljudno prosimo p. n.či-tatelje, komur je kaj znamo o sedanjem bivališču Petra ali Karla PERUŠKA blagovoljno naznaniti. Amerikanskemu Slovencu Chicago 111., 65. W. 19. Cor. Johnson St.
Če se naročnik preseli v drugi kraj,
iKrče želi dobivati novine na drugi ,,Post Office" blagovoli naj na dopisnici v kratkem naznaniti svoje dosedanjo, kakor tudi novo ,,Post Office". N. pr. mi imamo tri naročnike z imenom John Luminič, ki na ražličnih po ž ta h dobivajo novine; če bi nam eden teh Luminičev pisal da je premenil svoje stališče, ne da bi omenil kje je bival poprej, ne mo-reme znati kateri je isti, ker dostikrat tudi poštnega štempelja ni moč tolmačiti. Tedaj bi morali le uganiti in lahko bi se pripetilo, da bi ukrenili napačno.
Amerikanskega Slovenca
vsakemu radi pošljemo na ogled, kdor nam le naznani naslov (adreso). Kdor je samo slišal od znancev o novem ameriškem listu, ne da "bi ga bil kterikrat prejel, naj se nikar ne mudi dolgo, nam svoj naslov poslati. Čast ameriške Slovence prosim jiaj blagovolijo nam poslati kake naslove (adrese) od rojakov, ki žive rastreseni po ražnih državah, kojim bi radi poslali list na ogled. Tudi s naslovi od Slovancev v južni Ameriki bi ; nam zelo ustregli.
Ti skar na jgl
"Amerikanskega Slovenca"
65 Cor. W. IO . Ac Jolnison »t.
Ghicacjo. 111.
Sprejema vsakovrstna tiskovna dela: pravila, karte in listke za spol-ke, liste in kaverte za trgovska pisma, vizitnice i.t.d. v slovenskem, hrvastkem in angleškem jeziku, ktere hitro in vestno dovršuje.
ANTON MURNIK
lastnik.
Izvrstna postrežba
s dobro pivo, vsakovrstnim, starim žganjem
tlol>i so pri
m vinom
JOE ŠTUKEL-JI 209 Indiana Str.
Joliet IllirLois.
Ta prostor je še oddati, na teden mesec ali celo leto za male in velike oglase.
Lek /.a
odrašene Iii otroke
naj boljšo sredstvo zoper pokvarjen
CASTORIA
želodee
in £»• liste pri otrocih. Prodaja se v vsaki
lels:etr:n.i
Glejte!
O-lejte!
•Tolm Bobnar Carbonado, Pierce Co.
Wash.
Popravlja stare harmonike kakor tudi orgije ter prodaja nove ameriške harmonike močnega glasa. Vsa dela in prodaja se oljudno hitro in po nizki ceni dovrše.
JOSIP BRACCOt
Priporoča svojo trgovino z mešauim blagom, dobro
: A '	. \; -m ■
pivo, žganjem vinom slovenskemu ob.činstvu zlasti pa vabi potnike skoz naše mestice potujoče, kteri smejo pričakovati bolje postrežbe kakor drugod.
HojetiLi!
berite
'♦Amerikanskega Slovenca." Naročnina in dopisi blagovolijo naj se pošiljati 11a: ,,Amerikanskega Slovenca" Chicago, 111.
65. ff. 19. St. Cor.
Amerikanski Slovenec
Stane za vse leto s spoštno vred po vseh združenih državah in Canado $2.50.

Y vsih trgovshili zadevali blagovoli naj ne čast, slovensko občinstvo obrniti do oskerbnika
GOSP. JOSIP J. SO K LI C-A
ki je v vsih trgovskih strokah dobro izvežban in bo gotovo vsakemu solidno in uljudno postregel.
Tower St Louis Co. Minn.
OITTT MEAT MARKET
največja zaloga mesa.
Vsi flan Mo govejo la preiie is Maso z zelenjavo in drogi
W. H.
& CO,
Tower ST. LOUIS Co. Minn.
Čast. roja lei ! v Ely, Minn
Naš rojak in prijatel, obče znani gospod Ivan P a k i ž v Ely, Minn, je od nas povblaš-čen, delovati za Amerikanskega Slovenca, kot lokalni agent t. j. vpisovati naročnike in pobirati naročnino.
Čast. Slovenci zaupno se tedaj obrnite do vrlega gospoda P a -k i ž - a in naročite so pri njemu prve slovenske novine v Ameriki.
Vam pa dragi prijatel in vrli rojak gospod Ivan Pakiž izražamo serčno zahvalo za nesebično in žrtovalno delovanje.
Upravništvo Amerikanskega Slovenca.
-A.NT0N KOŠIČEK gostilničar
št 519 na 18ti nlioi V
Oliicag-i, 111.
Priporoča dobro pivo, svojo obilno zalogo domačega vina in
dobrega žganja s zabovno igro pu-*
lom in damačim kegljiščem.
JOSIP TURK
1016-18 Claire Str. v CLEVELAND-U O.
Ima razun špecerijskega blaga še drugo mešano blago, po najnižji ceni na razpolaganje. Ku-povalcem se na željo blago tudi na dom dovaŽa.
Amerikanski Slovenec
pošilja denar na vse kraje v Evropo bodisi v malih ali velikih svotah.
Prodaja po najnižji ceni vozne listke (šifkarte) od vsih želežnič-tlill postaj Amerike do vsih mest v Evropi.
Kakor tudi od vsih postaj Evrope do kake želežnične postaje v Ameriki, po naj bolj varnih črtah in obče priljublenih parnikih.
• MENJAVA VSAKOVRSTNEGA DENARJA
Vsa naročila hitro, točno in vestno izvršuje
-A.m.eri3sLa,rLs3&i Slovenec
65 Cor. W. 19. & Johnson Sts.
CHICAGO, ILL.
J o sip Strniša
Slovenski gostilničar in trgovec špecarijskega blaga,
11a Wagemon ulici v Newburgh *	pri
CLEVELAND-U, O. priporoča slovenskemu občinstvu dobro postrežbo s pivo, vinom in žganjem, kakor tudi dobrimi smodkami, tabakom in groceri blagom.
JOHN YORK
111 119 ii 181 S. Hal* SI.
Velika zaloga obuval iz finega in solidnega usnja za odrašene, dečke, deklice in za otroke po ja-ko nizki ceni. Za vse blago v zalogi garantiram, in se oljudno priporočam	JOHN YORK 777, 779 iii 781 S. Halsted St. Chicago, Illinois.
Poslano.
Zahvala: Prav srčna zahvala vsem društvom ki so se udeležili blagoslovljenja cerkve in za vero kakor tudi za slovenki narod tako posebno važnega podjetja v Jolietu dne 18. oktb., srčna zahvala tudi vsemu občinstvu slovenskemu in občinstvu vsake narodnosti, ki se je udeležilo te slav-nosti, zlasti pa maršalom: g. Antonu Nemaniču in g. Friedel-ju, koji so res hvale vredno pohod spolkov vredili- Nadalje se zahvaljujem izvrstnim govornikom, ki so tako navdušeno razlagali ljudstvu pomen vzajemnega delovanja slovanskih društev.
Slava! Živili še mnogo let vsi navdušeni podjetniki katolištva in narodnega pospeha.
Z odličnim spoštovanjem.
M. B. M.
Anton Murink
izdajatalj in odgovorni urednik Amerikanskega Slovenca išče radi bolezni namestnika ali pa kupca ki bi hotel imenovani list prejeti ali odkupiti pod ugodnimi razlogi. Za podvzetnika ki bi hotel sam delojoč biti, bi bila stvar jako ugodna.
Anton Murnik izdajatelj in uradnik ' ~ Amerikanskega Slovenca