St. 107 V Gorici, v četrtek dne 16. septembra 1909. TotaJ XXXIX. Izhaja trikrat na teden, in siuwr v torek, Četrtek •„ soboto ob 4. uri jiopoMno ti>r stane pfl pusti preji«* ,ana ali v- Gorili na dom pnsiljana: vse loto.........t". K .*/., ...........10 v % IVsamiem1 številko stanejo 10 vin. „SCPČA" iniaj|aSlfi^njs tt'rwlne"spriloge-r:<«¦& *iq^»wm< pii; ..Kažipot po GoriSkem in Grad&Čaiskem" in dvakrat \. iptu .Vozni red železnic, parnikov in postnih mi". Naročnino sprejoma upvavništvo v Gosposki ulici v. 7 I. nadstr. v „Ooriškt Tiskarni'1 A. Gabrjjoek. [ia naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se* raUfttiiio- po 4-#tit-vrstah čo tisi;-.iic 1-Liat .0 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — j{,.klaine i#-spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoBe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do i 2. dopoiudne. Upravni S. tvo so nahaja v Gosposki ulloi St. 7 vi. nadstr. na levov tiskarni. NarnCnino in oglase le plaCati loco Gorica. Dopisi naj se poStlJajjo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog urednjStva, naj se pošljejo le upravniStvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „So5a" in „Priinore-" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič. Gledališka nI.; V. Bauingartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesia 1; MarijaBregant, Ponto Nuovo 0; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova''ski. na OorišSeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. PrimožiC, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. 8chwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; DrZavni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenSiŠ na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83, • „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. 20. septembra. V ponedeljek poteče leto dnij. odkar sta padla kot žrtvi ljubljanskih dogoesov mladeniča Adamič in Lunder. Dvajseti dan septembra se smatra za narodni praznik. Dr. T a v čar priobčuje v »Slov. Nar.« tak-le oklic: Sloyenei! Iz hladnih grobov in temnih ječ Vam doni opomin na one prežalostne dni, ko je pred letom močila ulice ljubljanskega mesta slovenska kri. V par dneh obhajamo obletnico tistih dogodkov, ki so Lundru in Adamiču ugrabili mlado življenje, premnogim drugim pa vzeli zdravje' ali zlato prostost. Naš narodni ponos nam veleva, da obhajamo ta dan v tihi žalosti — 20. september bodi slovenskemu narodu splošni žalni dan. Vsa Slovenija naj obleče v teh dneh žalno obieko, raz sleherne slovenske hiše naj plapola črna zastava. Adamič in Lunder sta padla v boju, ki ga bije ne-le slovenski, narod, marveč vesoljno avstrijsko Slovenstvo že stoletja za svoj obstoj in napredek. Čutimo, in dogodki zadnjega časa dokazujejo, da se je ravno sedaj ta boj do skrajnosti poostril. — Slovenstvo bije odločilno bitko, krre za biti ali ne-biti našega naroda. Bratje! Ob obletnici sleherni zavedni Slovenec na pokopališče, da obišče žrtvi, ki sta padli 20. septembra 1908 v boju za našo stvar in da. si nabere ob njunem grobu novega avdušenja. Slovenci! Prihodnjo nedeljo obnovimo na grobi jepozabnih septemberskih žnev; prisego, da hočemo vstrajati v boju za našo staro pravdo do končne zmage! V znamenju te obljube, plapolaj tudi naša bela Ljubljana v črnih zastavah. Podpisani odbor;.poživlja torej vse Slovence in Slovenke, da se udeleže prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. priredeb na-io'.iega žalovanja. *Naj bo to mirna in dostojna manifestacija naših čustev: piaka-ino na grobovih mrtvih", navdušujemo se, veselimo se in gorimo za one, ki hočejo, (Ja narod Slovencev živi polno narodno življenje. Darija. Češki napisal Julius Zeyer. Večina tujcev je zapustila Homburg, i" mesto se je zdelo pusto in prazno. Če ie igrala v kopališkem parku godba, je sestajalo precej mnogoštevilno občinstvo ^ še iz domačinov, in po širokih sprehajališčih alejah se je preganjal jesenski veter čisto sam. V grajskem vrtu, kjer se je o-gledovalo krasno pisano drevje tako melanholično v mirni vodni gladini, se je lenega dne sprehajala dama, mlada in kra-sni»- Sedla je na majhno klopico, odprla album in začela skicirati okrogli grajski •st°lp, ki se je dvigal slikovito nad goščavo starih dreves v čisti zrak. Ta mlada dama je bila grofica Paraskeva Murom-sk'1. Komaj je naznačila z nekoliko črtami °bris stolpa, ko so jo zmotili v delu koraki Po Pesku. Med drevjem se je prikazala, Varjena od jesenskega solnca, druga da-JJja. še mlajša, še krasnejša nego grofica, korakala je počasi, toda ko je zagledala Kroiico, se je nasmehnila in nekoliko po-sPeSi!a svoj počasni korak. V Ljubljani, 14. septembra 1909. Za odbor: D r. 1 v a n T a v č a r, deželni poslanec. Priobčujemo ta oklic, priporočuje ob jednem nabiranje doneskov v našo narodno obrambo. Darujte ta da n kar k d o m o r e za D r u ž h o sv. Ciril a i n M et o d a! DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Ajševice. — »T e r o r i z e m 1 i b e-r a 1 n i h divjak o v« — tako se glasi naslov dopisa iz Lijaka v zadnjem »Primorskem listu«. — Ker nas ta list že slika za divjake, dovolite mi, gospod urednik, da celo zadevo z dne 8. t. m. na tem mestu obelodanim in potem sodite, kdo je divjak. — Rečenega dne je bilo več članov našega narod, izobraževalnega društva v gostilni Cubeja na Lijaku, katerim so se pridružili tudi znani stebri tamk. »katoliškega društva.« Naši so takoj uvideli, da »pobožne ovčice« žele prepira, radi tega so se prvi odstranili, predno je prišlo do prepira. Na to vstopi član našega društva St. Pavlin, po opravku in si naroči četrt vina. Temu se pridruži znani »vele-katolik,« ki ima vedno na jezikiL^Porco D ... porca M.....« in enake cvetke, in se je začel prepirati s Pavlinoin, katerega je hudo razžalil. To pa ni seveda še zadostovalo temu »uzornemu katoliku,« radi tega prime kozarec za pivo in udari ž "njim po glavi Pavlina tako, da mu je prebil glavo. Takoj za tem zgrabi omenjeni »katoličan« po steklenici pokalic in jo vrže proti Paviinu, ta slednji se ogne in steklenica zadene Antona Živca, ki je ravno vstopil, v roko s tako silo, da nosi roko še danes obvezano. »Katoliškemu« junaku priskoči na pomoč tudi en član katoliškega društva iz Kromberga in sta začela skupno udrihati po Paviinu, katerega sta tako obdelala, da so mu morali potep izpjrati rane. Ako bi ne bilo tam nekaj StarogorceV, ki so te »katoliškke stebre«, razgnali, bi bil Pavlin gotovo omedlel. Tu imate sedaj ta pobožna katoliška jagnjeta. Vprašamo pa dopisuna »Primorskega lista«: »kje je bil, da ni odgovoril, na dopis v »Soči« z dne T. t. m., in zakaj »Praskovja Pamfilovna,« je vsklikni-la, »res mislim, da sva midve poslednja gosta v. Hotnburgu. Celo jutro nisem srečala nikogar, in vendar blbdim že celo uro po vrtu in po grajskih dvoriščih. Le pri onem lepem portalu iz rdečega kamenja, katerega ste narisali za me, sta sedela dva vojaka; imeli ste videti, kako začudeno sta me gledala, — kakor prikazen! Zjutraj pri česanju me je obšla misel, da je že zadnji čas, vrniti se na Rusko.« Grofica se je stisnila v kot lesenega kanapeja. »Sedite, ljuba Dašenjka,« je rekla prijazno. Lena krasotica je sedla in se utrujeno oprla ob leseno naslonjalo. Grofica je odložila album in vzdihnila. Njene temne oči so se vpirale zamišljeno v obličje Dašenjkino. »Dala sem že svoji komornici ukaz, naj pripravi vse za povratek,« je odvrnila za trenotek. »Toda odkrito rečeno, ni mi dolgčas po domu. Homburg mi je najljubši tak, kakoršen je zdaj. Vi odpotujeta naravnost v Petrograd, Darija Pavlovim?« ni objavil, kako se je godilo pri obč. zboru katoličanov*.-na. Lijaku dne 5. t. m? Gospod urednik! Ni dolgo od tega odkar zasleduje orožništvo neke »pikan-tnosti« nekaterih članov »katoliškega društva« na Lijaku; ko bo vsa stvar dogna-na, vas obvestimo iii pokažemo javnosti, kaj vse se godi pod plaščem teh katolikov. Našim članom pa bodi geslo: »Ne zahajat h klerikalcem, ker nimajo ljubezni do svojega bližnjega!« Iz Mirna. — Pri veselici združenih društev v Mirnu 5. t. m. je daroval g. Ivan Komidar 3 K, ker se ni mogei udeležiti veselice, g. Ferd. Liptiš pa 4 K. Iskrena, hvala! Iz komenskega okraja. Z Nabrežine. — Naša napredna društva spe spanje pravičnega. Vstaja pa naš gospod nune Cargo s svojimi podrepniki in pristaši. V sredo 8. t. ni. so priredili »cerkveni« pevci pod Čargotovim vodstvom seveda, ki menda slovi po »vsem« klerikalnem Krasu, posebno pav centrali kraškega klerikalizina, namreč Velikem Dolu, kot veliki muzikus, javno veselico. Dosti se je govorilo o tej veselici in nekateri, so že mislili, da ne bode nič. A Veli-kodolci "o Čargota ojunačili, da je rekel: »Naj rata, kar ratai« in veselica je bila gotova. No, ljudstva se je kar tlačilo — menda je bila soba premajhna. Tudi par božjih namestnikov se je odzvalo Cargo-tovemu povabilu. — Največ aplavza so pa gotovo želi »dobro izurjeni tamburaši« šest po številu. In pa dekleta!!! Kako so — očarala — poslušalce s svojimi zvon-kimi glasovi! A pustimo to! — Kakor je samoobsebi umevno, so imeli tamburaši in dekleta vaje za tako imeniten nastop. K takim vajam so hodili ob 8. uri zvečer in prišli domov ob 9.; ko se je bližal nastop celo ob 10. in še pozneje. Nekatera teh deklet pa spadajo še v ljudsko šolo.-V šoli se pa uči, da otroci ne smejo biti po »Ave Mariji« zunaj na vasi. Da je pa naš nune Cargo držal dekleta tako pozno pri vajah, tega naša šolska oblast ni vedela. Pa tiidi starisi onih deklet so ime" li potegnjeno'neko. inrenico črez oči, da niso videli, kako so jih vsaki večer spre- »Da,«. je, odvrnila Darija, »in vi naravnost v Moskvo?« Predno je grofica odgovorila, se je prikazala njena komornica, pristopila hitro k njej in jej izročila pismo. »Saj oprostite?« je rekla grofica. »Tako rada čitam pisma, da si jih dajem prinašati za seboj, kadar delam na vrtu.«. Odprla je pismo. Rdečica jej je preletela obličje. »Moj mož je v Petrogradu!« je vs-kliknila presenečeno. »Kupil je tam hišo, da bi ugodil moji davni želji. Zato torej nI. šel z menoj v Homburg! Bil je ves Čas v Petrogradu, da bi uredil vse po mojem okusu!« »Ah, torej bodete pozimi y Petrogradu!« je rekla Darija in povesila zamišljene oči. »Kakšna sreča! Ne bom torej pogrešala vaše družbe, duša moja,« se je rado-vala Praskovja; »videli se bodeva vsak dan kakor tukaj v Homburgu!« Objela je svojo prijateljico, toda za trenotek je u-rnolknila, zamišljenost se je začela kazati tudi na njenem obličju.. mljali fantje-tamburaši od farovža do doma. Naš nune je pa tudi zelo nasproten plesu, kakor je slišati s prižniče m pravi, da je pohujšanje, če se pleše. Pri klerikalnih prireditvah pa ples ni pohujšanje! On je bil tudi glavni faktor na tem, da so otroke spadajoče še v šolo, naznanili višji oblasti, če so le gledali pri plesu. Da so pa punce na tej klerikalni veselici celo plesale in sicer na harmonijevo mtiziko, ki jo je izvaja! sam gospod nune Čargo, se ni zanimal niti on, niti šolska oblast! Torej dovolj o strankarstvu in sramoti, ki jo dela Cargo naši napredni Nabrežini. Iz kobariškega okraja. Iz Kobarida. — Odkritje spominske plošče in spomenika r.Volariča, kakor tudi tem povodom prirejena veselica se je zvr-šila dne 8. sept. po določenem sporedu. Podpisano učit. društvo in županstvo trga Kobarid izreka tem potom najprisrč-nejšo zahvalo vsem slavnim društvom in posameznikom, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je slavnost tako častno izvršila. Posebno pa se izreka zahvala: Pevskemu društvu »Sava« iz Jesenic; pevskemu in glasbenemu društvu in Sokolom iz Gorice; zastopu pevskega društva »Ladja« in županstvu v Devinu; tolminskemu rokod. bral. društvu in Čitalnici; zastopu Sokola v Cerknem; zastopu bovške Čitalnice; zastopu tolminskih ognje-gascey; zastopom tržaškega in. sežanskega učit. društva; goriškemu učit. društvu. Srčna hvala, še posebej kobariškiin og-njegascem za udeležbo pri sprevodu kakor tudi za vzdrževanje vzornega reda cel čas slavnosti in veselice. — Pri odkritju so položili na- spomenik vence:;. Pevsko .društvo »Sava«; župan.tvo De-vin; tolminski pevci in pevke: goriško učit, društvo. Čast jim! — Teh unsko učit; društvo in županstvo Kobarid. Iz ajdouskega okraja. . Brje, 14./9. 1909. — (Zahvala.) — Dasi je v nedeljo 12. t. m. do poldne kazalo k dežju in grmelo in več ljudi namenjenih k veselici, ustavilo doma, vendar pa je bila pri podružnični veselici v Brjah prav lepa vdMežba. Pohvalno moramo o- »Kako ljubeznjiv je viš mož, Para-ša,« je začela Darija. »Toda vi ste žalostni?« »Grof mi piše, da bi prišel po me, toda da je bolan,« je odvrnila Praskovja in vnovič •uprla pismo. Obe dami sta ostali zamisli • k n nasta! ;e precej dolgpremor. Praskovji. \ začela govoriti prva. »Poznam vas zdaj tri mesece, Darija,« je rekla r\ jo prijela za obe roki, »in .mislim, da me ljubite prav tako, kakor ljubim jaz vas. Lahi - /am povem vse. Vedite torej, da se;i! • :iin zamolčala neke reči, o katerih se mi je zdelo, da vam jih ni neobhodno treba vedeti. Toda zdaj vidim, da vam moram pojasniti marsikaj, kar bi si morda pozneje v Petrogradu lahko tolmačili napačno. Nočem, da bi izvedeli od drugih, kar vam dolgo ne ostane tajno, nočem, da bi na primer moja komornica razodevala mojo historijo vaši in to z vsemi pristavki opravljivih jezikov.« (Dalje prihodnjič.) HQ . meniti zlasti one ljube goste in prijatelje od daleč kakor iz-Dornberga, Ajdovščine in celo Krasa in.Gorice, kakor-tudi naše ljube Rihemberžane, Preserce, Žabeljce, Dobravce itd. Čast in hvala vsem sode-lovalcem in pomočnikom, pevcem in igralcem, zlasti pa gosp. abit. Slejku in Štok-lju za spremlievanje na vijolinu ozir. kitari. Največa čast in hvala pa gre gosp. nadučit. Ponižu za njegov velik trud in požrtvovalnost, ki je krasno izvežbal in vodil naša domača zbora in vse storil, da se je slavnost tako lepo obnesla in tudi gmotno dobro vspela. Končno hvala vsem, ki so tako ali tako kaj pripomogli dobri stvari! — Ženska podružnica sv. C. in M. v Brjah. Domače vesti. Današnji shod v Trgovskem Domu je vspel v vsakem oziru res kar najsijajneje. Sklican je bil včeraj popoldne v naglici po posebni izdajj »Soče.« Odzvalo pa se je občinstva okoli 800. Vsi sloji so bili zastopani: inteligent, kmet, delavec; prišle so tudi dame. Lep ie bil pogled na zbrano občinstvo, katero je preveval le en čut, čut protesta proti nečuveni krivici, s katero se hoče udariti Slovence. Shod je otvoril g. Andrej Gabršček, rekoč: V razburljivem tednu živimo. Sklicali smo shod, da damo duška ogorčenju, katero čutimo vsi. Bližajo se volitve. Danes je volilni shod. Otvarja shod. Ko je bil včeraj sklican shod, je tekel župan Bombig, načelnik goriške mularije (Viharno ploskanje) na glavarstvo, da bi to prepovedalo shod. Ker je to reklo, da ne, so tekli v Trst. Čita Bombigevo nesramno brzojav-ko,"v kateri je rekel naš ljubi župan, da se sklicuje za danes pod masko volilnega shoda shod, na katerem se ima nahuj-skati Slovence proti vladi in proti mestu; pravi, da se provocira ter da to vzbuja gibanje med meščani in pričakovati je težkih konfliktov; zahteva intervencijo oblasti, da prepove nepostaven shod. Ker ni bilo odgovora, je tekel danes Marani v Trst. Mi pa smo tu in govorili bomo tako, kakor nam bo srce velevalo. Prišli smo sem, da damo duška svojemu ogorčenju nad gonjo, katero uprizarja proti nam in-clita mularija z županom Bombigem na Čelu, katere pa vse Vi redite. Iz srca pozdravlja vse. Pokazali ste, da ste možje! Hvala vsem, posebno še damam, ki so prišle tudi poslušat. Oglasi se na to k besedi dr. P u c, rekoč, da je prišlo občinstvo sem brez ozira na stranke. Zavest, da ljubimo svoj jezik, nas je pripeljala sem. Predlaga navzočega državnega poslanca Al. Štreklja za predsednika. Sprejeto. Š t r e k e I j, živahno, burno pozdravljen, izreka hvalo za zaupanje. Imponira mu današnji shod. Gre za naše najdražje blago, za našo deco. Na Dunaju in v Gradcu trpijo naši dijaki, trpijo pa tudi v Kopru, kjer so istotako preganjani. Stara je zahteva, da naj se prenese učiteljišče v našo sredino v Gorico, ali dosedaj je bil ta glas le glas vpijočega v puščavi. Ali tu je naše središče za vse od Bovca do Brkinov. Tu nismo mi tujci. Premalo smo energični, zato nas tepejo. Dokler se ne postavimo na lastne noge, ne bo bolje. Slovenske krotkosti se treba otresti. Klin s klinom! Zob za zob! Tisti, katere mi hranimo, tisti nas trpinčijo. Podpirajmo svoje! Treba ljudi zgladiti. Ni pričakoval tako ogromnega števila. Pripovedoval je potem, da je že z bivšim naučnim ministrom Mar-chetom govoril o premestitvi, pa ni dal nikdar preciznega odgovora. Sedanji W učni minister Stiirgkh pa mu je slovesno obljubil, da bo vprašanje o premestitvi rešeno, pred zaključkom šolskega leta. AH sedaj je začetek leta, pa še ni "učiteljišča tu. (Ogorčenje.) Govornik zanje obilo pohvale za svoj govor. — Besedo dobi A. G a b r š č e k: Tu ste ne le kot volilci, ampak tudi kot stariši. Prav včeraj in danes čutite našo šolsko mizerijo. Infamnost je to, katero nam nalaga vlada. Vladajo nas od svoje zelene mize ljudje, ki niso videli nikdar naše dežele, ki pa slišijo o nas čudne reči, in potem tako vladajo s to »misera plebs.« Lahi pa se ponašajo s svojo 2000 letno kulturo, misleči, da je že požrla našo deželo. 7« je Slov icev, V* ie furlansko-italijan-ska. Tistih, katere „« radi videli na Dunaju, tistih ni. Ali kakor da bi bile nemške naše dežele, imamo nemško gimnazijo, nemško realko, nemške vadnice, ki so u- zorne šote. V resnici so to le infamne institucije nemške propagande. Potujčeval-nice so. Čutimo vso infarnijo avstrijskega absolutizma. Docela smo prezrti. Mi naj bi morali biti temelj za hlode nemškemu mostu od Bel ta do Adrije. Ustanovili so tudi že drugo nemško šolo, hočejo novo na Blanči. Vendar smo le mi Slovenci in Italijani gospodarji te zemlje in taki hočemo ostati. Zavedamo sey da smo avstrijski državljani. Pred 40 leti je bila dana ustava in v § 19. zajamčene jednake pravice vsem. Ali še danes se nas smatra za helote, za helote nemške šopirnosti. Nimamo šol v Gorici, kaj še le trgovske in vseučilišče! Dasi smo narodnostno morda najbolj probujeni, do danes še nimamo srednjih šol. Kot slovenski stariši dajemo duška ogorčenju, da se mora vpisovati otroke v nemške šole. Ker šole nemške, zgube naši otroci po 1 ali 2 leti. Od našega 10-letnega otroka se zahteva znanje 2 jezikov. Od nemškega otroka v naši deželi pa da zna samo svoj jezik. (Viharno ogorčenje ) Tujcem, ki prihajajo k nam, se odpirajo šolska vrata, nam se zapirajo. Avstrijski vladi povemo v brk: Živimo ob državni meji. Vlada hoče, da smo pionirji. Ali pridobi naj naša srca, da pojdemo navdušeni za njo v boj. (Viharno ploskanje). Proti zakonom se ne postavljamo. Vse izpolnjujemo tako radi. Na ljubezen in srce se apeluje. Dekreti prihajajo v ne-[wvarnih časih. Ali če hočete našo ljubffzen, pridobite si jo! Naše pravice pa so le na papirju. Temeljni zakoni naj se izpolnjujejo. §ole zahteva naše ljudstvo. Ljudstvo pa, kateremu se le osle kaže, ne more biti navdušeno za cesarski Dunaj tako, kakor bi radi hoteli. Hočemo slov. gimnazijo; realko, vadnico, učiteljišče moško in žensko. Da se mnogo govoriti. Žensko učiteljišče je tu. Bila je tudi moška preparan-dija. Ali »italijanska« Gorica še ni padla, tudi radi kandidatinj ne. Župan goriški Deperis je ponujal leta 1876. Ediingov dvorec za laško, slovensko in še hrvaško učiteljišče. Pameten župan je bil in pameten takratni občinski odbor. — Iz Kopra proč! Tam so razmere neznosne. Naši kandidatje niti po ulicah niso varni, ker naš kandidat je tako nesramen in predrzen, da govori slovensko na ulici v Kopru. Naši mladeniči si ne morejo pridobiti pd~ trebne olike in nastopa, kar potrebujejo. V vsakoršnem pogledu je škodljivo učiteljišče v Kopru. Vedno in vedno naglašamO, da mora v Gorico. Sedaj imajo Hrvatje svoje učiteljišče v Kastvu, Lahi svoje v Gradišču. Vlada je bila pridna za Lahe ter je pravočasno vse odredila. Z nami pa dela tako, da ne moremo reči, kaj bo. Z vso gotovostjo je bilo povedano, da pride v Gorico I. 1907., ali nastali so protesti. Vlada polaga važnost na taka ropotanja in pravi »liegen lassen.« Stiirgkh je dal zagotovilo Štreklju, da bo to vprašanje rešeno do konca šol. leta. To pa se ni zgodilo!* Vlada je prišla s svojim odlokom šele včeraj teden. Par protestov, inclita mularia z Bombigom, pa je zadoščalo vladi za suspendiranje. Marani je brzojavil, da mu je zagotovila vlada, da ostane pri svojem »liegen lassen.« Vlada s policaji, vojaki in kanoni se je zbala par mazzinianskih fr- kovcev.----------Kdor pa je krotak kot osel, jih dobiva po grbi.----------Današnji shod kaže, da se ne damo terorizirati od laške fakinaže, ki sika na nas le v senci-bajonetov. — Naši poslanci so storili takoj svojo dolžnost, ko se je izvedelo za suspendiranje. Sinoči pa smo dobili od dr, Ploja sporočilo, da se sistiranje ni izvršilo, ampak da se čaka še konečnega poročila od namestništva glede odprave tehničnih težav. — Ali dokler slov. .učiteljišča ni v Gorico, ne moremo verjeti. Z vso odločnostjo pa zahtevamo, da vlada pokaže nekoliko moštva: in če ona nima moči, naj jo prepusti nam! Ena sama misel nas navdaja, ena sama zahteva. Čita resolucijo: Shod slovenskih starišev in volilcev v Trgovskem domu v Gorici dne 16. septembra 1909. izjavlja, l. da v pokneženi grofovini goriško-gr& l\- ] ščanski prebivajo le Slovenci in Italijani in da sta deželna jezika le slovenski in italijanski; 2 da se zaveda svojih državljanskih pravic, ki so v smislu či, XIX. temeljnega državnega zakona za vse -jednake; zato protestuje, da se tudi s tem šolskim letom zopet ot-varjajo nemška gimnazija, nemška realka in vadnice, ki ne zaslužijo tega imena, ker so le šole ponemčevalnice! in zahteva: Visoka c. kr. vlada naj takoj ukrene vse potrebno, da se vse srednje šole preu-stroje" za prebivalstvo te dežele s slovenskim in laškim učnim jezikom, pustivši nemščini le toliko pouka, da si dijaki osvoje" ta jezik za potrebo. — Učiteljišče za učitelje in učiteljice z vadnicami pa bodi iz-kjučno slovensko z nemščino kot neobveznim učnim predmetom. Shod z vso ogorčenostjo protestuje proti slabosti in neodločnosti c. kr. vlade, kakoršno je dokazala v vprašanju o premestitvi slovenskega moške, a učiteljišča v Gorico. — Shod protestuje, da.bi se Gorica proglašala za italijansko mesto, kajti tu je gospodarsko, kulturno in politično središče za V.rsko slovensko večino dežele, dočim je Furlanija od,Gorice v vsakem ožini ločena. — Zato poživlja visoko c. kr. vlado, da še na umetno izzvano kričanje od laške strani ne ozira ter z avtoriteto, ki jej je na razpolago, zatre vsakoršno žaljivo izzivanje goriških Slovencev. Zahtevamo, da visoka c. kr. vlada takoj izvrši že objavljeni sklep o premestitvi slovenskega moškega učiteljišča v Gorico. V Gorici, dne 16. septembra 1909. Št rekel j jo da na glasovanje. Sprejeta soglasno z navdušenjem. Došla je ta-le brzojavka: Kobarid. — Občina Kobarid najodloČ-nejše obsoja nečuveno postopanje vlade, izraža najglobeje ogorčenje ter soglaša z ukrepi protestnega shoda Županstvo Kobarid. • Gabršček: Ne vemo še, kaj se zgodi. Pripravljeni pa smo na odpor, da se ne umaknemo! Iz vrst starišev je izšel glas: r a j š i jih drži rn o j e d n o I e t o d o m a, v K o p e r p a j i h n e p o-š l j e rn o v e č. Napovedali so učiteljiščni-ki št raj k. Zbor se pridruži. Pokažimo, da smo možje. Edini ta bodi odgovor, da pridejo vsi kandidatje v Gorico, če ne drugače na z a s e b n o u č i it e l j i š č e. Če ga vlada ne da, se bodo šolali na troške svojega naroda. — Zapomnite si, da smo v goriškem mestu, da italijanstvo je mal otočič v slovenski zemlji. Slovenec je tu gospodar. Slovenska je ta zemlja! Govornik se je spominja! leta 1897. in uspehov, potem pa vskliknil: »Tebi, ki me da-v i š, n e b o m n o s i I c e k i n o v v h i šo« in priporočal je znano zlato naše g e -s I o. (Viharno odobravanje). Oglasil se je B a 1 i č z nekaterimi zahtevami za Istro in Al. B r a j n i k priporočal, da se postavi slov. kandidate za furlansko splošno kurijo in furlansko skupino trgov in mest. — Posl. Š t r e k e 1 j na to zaključi shod. - Nabrežina. — Sežansko učiteljsko društvo zborujoče v Nabrežini, pridružuje se soglasno protestnemu shodu. Predsednik B r g i n c. Ajševica. — Nar. izobraž. društvo je poslalo na Dunaj tako-Ie brzojavko: Ministerski predsednik Bienerth, Dunaj. Ogorčeni protestiramo proti malo-dušni kapitulaciji vlade glede suspendiranja premestitve slov. učiteljišča v Gorico. Narodno-izobraževalno dništvo na Ajševici. Starešinstvo v Ajdovščini je sklenilo glede" laške gonje proti premestitvi slov. učiteljišča v Gorico krepko resolucijo, katero priobčimo prihodnjič. —- Protestno brzojavko je poslala tudi N. D. O. v Gorici. — Na ministerskega predsednika in na namestnika je odšla takoj po shodu krepko sestavljena brzojavka, v kateri se naznanja, kak je bil shod. Zahteva se otvoritev slov. srednjih šol v Gorici ter premestitev slov. učiteljišča v Gorico, ker drugače bi se moral otvoriti privatni učit. zavod. Dijaki napovedo popoln štrajk, ako se ne izvrši premestitev. — Podpisana sta Štrekelj in Gabršček. Gospod Andrej Vrtovec v Tolminu podaje v današnji »Soči« izjavo, da odstopa od kandidature v splošni kuriji dobri j stvari in prepotrebni disciplini na ljubo, j Pozdravljamo z veseljem ta korak g. Vr- j tovca, ki ga kaže v najlepši luči moštva in pravega presojevanja obstoječih razmer. Upamo, da se zadovole s to izjavo tudi tolminski volilci, še toliko bolj, ker se stori vse, da dobe svojega zastopnika. Torej na delo vsi. Vsi v volilni boj! Odbor »Slovenskega bralnega in p0(|. pornega društva v Gorici« naznanja sv«. jim članom, da je društveni zdravnik g, dr. E r n e s t D e r e a n i odpotoval im &. tedenski dopust. V tem času bo zdravil obolele člane g. dr. B r e c e l j. Isti ordi-nira vsak dan od 9.—11. in od 3.—-4. p0p izvzemši praznike. V slučaju, da je odsoten g. dr. Brecelj, gredo lahko člani k samo še -Čuki. Sloveči volilni red za deželni zbor je frešu človek, ki se je rodil pod slovenji Mreho in ki čuje na ime: d r. A n 16 n r e'K o r č i č. Pod slovenskim krovom se: je rodil, za voditelja goriških Slovencev so ga šteli, pa vendar je prepričan ta človek, da je prav in v redu, da 1 Eurlan velja toliko, kolikor 2 Slovenca. Do takega p r e z i r a n j a, do takega z a n i č e~ v a n j a goriških Slovencev se doslej še ni dokopal, razven dr. Gregorčiča, noben Slovenec. —Kdo bo- volil še to nesrečo v 4e$etoL;«ataJ -***, Molče potrjuje Gregorčič našo vest, da je on premožen mož, ki ima shranjene ..tisočake na »Montu« in v »Centralni posojilnici« ter da je grda farbarija trditev v »Gorici,« d a j e d.a 1 v s e s v o j e p r e-m o ž e n j e z a »Š o.l s k i Do m.« — Kar je državni poslanec, je »zaslužil« najmanj 200.000 K. Ce bi bil res vse to daroval »Šol. D.«, bi »Š. D.« stal naravnost eksce-lentno, tako pa je bil večkrat stok, kaj bo! — Lani je odrinil Gregorčič tik pred volitvami 1000 K za »Š. D.«. Koliko pa da letos?! Ker so večje težave, bo moral dati najmanj 10.000 K. Pa naj le da, saj ima! Somišljeniki! Agitatorji! Delajte, hodite od moža do moža! Učite in bodrite! Podrobnega dela je potreba, potem se more doseči uspehe. Šola in klerikalci. — Da klerikalci nimajo nobenega poštenega namena s šolo, to je stara reč. Ako bi*prišli v deželnem zboru do take moči, L.koršno bi radi imeli, bi hitro znižali šolsko obveznost. V Ri-hembergu je govori! lani neki klerikalni govornik: •> V i, k m e t j e i n V a š i o t r o-c i, n i m a t e p o t rebe več nego tri leta šole. Dovolj, dazna j oVaši otroci kopati in kositi. V šoli naj se u č e le malo č i t a n j a i n pisanj a. Pote m n a j V a ni p o m a g a -jodom a.« Klerikalci bi radi šli še naprej ter kar zaprli šole, da bi ostalo naše ljudstvo zatelebano in neumno, ker le tako ljudstvo je dobra molzna kravica za klerikalce. Pri vseh narodih, ki hočejo napredovati, razširjajo šole, klerikalci pri nas pa bi jih radi omejevali in zapirali. Zato pa naše ljudstvo ne bo volilo klerikalnih kandidatov, ker ne mara, da bi se mu šole zapirale! : Vinogradniki se sedaj zopet živo spominjajo lanske sloveče prepovedi gledč točenja novega vina, katero prepoved je bil izposloval. slavni goriški deželni odbor,' v katerem sedi bivši poslanec in še vedno odbornik Berbuč. Berbuč bi še rad sedel v deželnem odboru ter »srebal kron-ce,« kakor pravi »Gorica,« še naprej. — Zato pa hočejo naši volilci v korist vsega našega ljudstva na Goriškem spremembe v deželnem odboru. Kajti če bi ostalo pri starem, potem se je bati letos zopet nove prepovedi glede to-č e n j a novega vina v škodo si o-v e n s k i m vinogradnik o m, v k o-r i s t pa judom i n d r u g i m oderuhom pa laškim v e 1 e t r g o v c e m z vino m, katere pač rajši vidi Pajer kot pa slovenskega vinogradnika. To nevarnost treba odpraviti. Zato ne smejo klerikalci v deželno hišo! Disciplina mora vladati v naprednih vrstah. Kdor bi jo kršil, pomaga klerikalcem ter dela proti ljudstvu! Na Kanalskem se je od klerikalne strani, obljuhovalo lani ob volitvah vse polno novih cest in priprav. Namesto doseči podpore za ceste iz dež. zbora, da bi se res kaj storilo, so uganjali pa ob-striikcijo klerikalni poslanci ter zavlekli za ljudstvo koristno delo. V obljubah so klerikalci po stari navadi. velikani, v izpolnjevanju obljub pa pritlikavci. Vprašamo »Gorico,« ker že govori o P etri h, koliko je plačala lani klerikalna stranka za južino pri P e t r u, pri kateri je bilo .38 oseb. To blizu Gorice. Južina je bila po volitvah za »pridne« volilce. Stala je lepe kronice, gotovo 50 K. — Naj. nikar ne stika »Gorica« tam, kjer nima" nič najti; išče pa naj volilni denar krog sebe, ker so ga razdajali klerikalci lani n vse strani svojim volilcem in agitatorjem! Mi gremo v boj s protestom proti ne-čuveno krivičnemu volilnemu redu. Mi hočemo nov, pravičen volilni red, ki ne bo poniževal Slovencev, marveč dal vsakemu svoje! Javni ples priredijo "fantje v Prvačini v nedeljo, dne 19. t. m. v prostorih restavracije g. Vinkota Gregoriča. Bralno društvo v Otaležu je prosilo pri cerkljaskem županstvu dovoljenja za ples. Dovoljenja pa ni dobilo in to že v drugo. Se ve, ker je sedaj komandant ota-leške občine Cene Buda, ki bi hkratu rad požrl vse tiste, ki se mu ne vklonijo. Klerikalci pa plešejo, kadar hočejo, pri raznih gramofonih in po raznih gostilnah.' Njim je vse dovoljeno. Dvojna mera, ki bo pa še prej raznim ljudem oči odprla. IZJAVA Podpisani izjavljam, da odstopam od kandidature v splošni kuriji zaradi dobre stvari in prepotrebne discipline. Priporočam iskreno neumorno delati na to, da bodo.s častno večino izvoljeni postavljeni kandidatje. Volite samozavestno in s ponosom dne,26.'t. m. te-le kandidate: ALOJZIJ ŠTREKELJ, državni poslanec in posestnik v Komnu. ALOJZIJ FRANKO, ' odvetnik v Gorici. ' ANTON KftlZNlC, župan v Kanalu. V Tolminu 15.'septembra 1909. Andrej V r t o v e c. $ol{olsl{i tfeshjil*. »Sokol« v Cerknem. 12. sept. Danes v nedeljo je napravil cerkljanski »Sokol« izlet na Slap in Sv. Lucijo. Vdeležile se ga je 26 Sokolov v kroju približno toliko cerkljanskih vrlih deklet v narodnih nošah in drugi Cerkljani. Po obedu pri gosp. Mi-kužu je izročil brat starosta Tomo Štrukelj vstrajnemu vaditelju našega »Sokola« bratu,Krčniku iz Idrije ob primernem nagovoru krasno žepno uro s sokolsko verižico v znak zaslug, ki si jih je iztekel za cerkljanskega »Sokola.« Zabava na Slapu na veselici »Pevskega in bralnega društva« je bila imenitna, cel izlet jako posrečen. Na zdar! Iz Št. Andreža. — Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost se javno zahvaliti vsem onim, koji so pripomogli do toli vspele Sokolske slavnosti; posebno pa bratskim Sokolskim društvom iz Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Bukovice, Črnič, Mirna posebno pa bratom iz Trsta, koji se niso* zbali slabega vremena in dolge poti in s tem dokazali bratsko ljubav in požrtvovalnost, bratu načelniku Goriškega Sokola Lud. Kranjcu na sodelovanju in nadziranju vseh bratov telovadcev, br. starosti di\ Levpuščeku za spodbudljiv govor, slav. Bralnemu in pevskemu društvu iz Št. Andreža za njihov nastop kakor, tudi vsem kolesarjem in udeležencem; zagotovljeni nai bodo, da isti dan nam ostane v živem spominu. — Odbor telov. društva »Sokol« v št. Andrežu. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Soča« v Koj-skein. — Kolesarska veselica, katera se je vršila v nedeljo kakor je bilo naznanjeno, je vspela prav dobro. Podpisani odbor izreka tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem slavnim bratskim društvom in posameznikom, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je veselica tako izvrstno obnesla. Štejemo si v dolžnost, izreči zahvalo, društvu »Čitalnica« iz Cero-vega in pevskemu društvu »Naš Prapor« iz Pevme, ker so svojo nalogo častno iz-vt ili in želi pohvlao od slavnega občinstva za;krasno petje. Nadalje se -zahvaljujemo'našim'vrlim naprednim deklicam, katere so tako pridno prodajale razglednice "in narodne koleke za šaljivo pošto. Vršila se je tudi polževa dirka. — Odbor. Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da se udeleži korporativno kolesarske slavnosti Tržaškega kolesarskega dr. »Balkan« dne 26. t. m. — K dirki I. jugoslovanski sta se priglasila od našega društva dirkača Modrijan in Šinigoj. Najboljši od naših članov dobi še posebej veliko srebrno pozlačeno svetfrijo, drugi tnalo srebrno pozlačeno svetinjo, katero daruje k. d. »Gorica.« — Natančen odhod se naznani pravočasno. Pri polževi dirki v nedeljo v Kojskem na veselici koles, društva »Soča« so dobili sledeči: l darilo, zlata svetinja, Golja za kolesarso društvo »Gorica«; II. darilo, srebrna svetinja, Paljavec za koles, društvo »Soča«; III. darilo, bakrena svetinja, Batjel za koles. dr. »Danica.« ," : G. K. Z. vabi ponovno člane, efea takoj naznanijo vdeležho k I. jugoslovanski dirki, katera bode dne 26. t. m. na pragi JMU-bljana-Trst. — Iveza narodnih društev. Kmečko izobraževalno društvo »Zarja« v Ložicah priredi dne 3. okt. 1.1. ob 27* pop. javno veselico v prostorih g. Ja- . neza Juga v Anhovem s sledečim vspo-redom: 1.) Pozdravni govor. 2.) Eno de-vo le bom IjubiJ — petje. 3.) Bratje, v kolo se vstopimo, deklamacija. 4.) Zdravica — kvartet. 5.) Slovo — deklamacija. 6.) Slovo — petje. 7.) Igra: Razstresenca. 8.). Šaljivo srečkanje. — po veselici ples. — Vtopnina: stojišče 30- v., sedeži n\ vrste 60 v., sedeži I. vrste t K. — "PrilUtite k nam, dragi bratje iz Kanala, Plavi, De-skel, Ročinja, itd. in bodite uverieni, da Vam domači užitek ne izostane. Poslovimo se od. društvenikov fantov-novincev, kojih' je poklical Mas česar .ka* *est pod zastavo. Podpirajte"nas,'da ne omagamo, da lahko porečemo /, našim pesnikom Krilanom: »Nikdar več rob Slovan ne bo!« — Odbor. Trgovsko-obrtaB in gotpDiM vesti. Sadna razstava pri Sv. Luciji. — Goriško kmetijsko društvo priredi in otvori sadno razstavo pri Sv.- Luciji dne 3. okt. t. I. za ves tolminski pol. okraj in sodni okraj kanalski. Posebno letos, ko imajo po večini povsod veliko lepega sadja, je ta prireditev umestna iti razumni sadje-rejei jo z veseljem pozdravljajo, ker vedo, kako velikega pomena je razstava za povzdigo sadjarstva kakor tudi kupčije sadjem. Ker pa je veliko takih posestnikov sadjerejcev ki nočejo priznati, kake važnosti so razstave bodisi kmetijske, obrtne ali kakoršnekoli, zato podajam ob kratkem namen istih: 1. Razstava nam pukp-že kaj imamo. Ona je nekak inventar celega razstavljanega okraja. 2. Kar je Se bolj važno, ugotovimo, v katerih legali vspeva ta in ona vrsta sadja bolje. 3, Razstava seznani kupca z množino in vrsto sadja v okraju, deželi. — 4. S to razstavo bo v zvezi sadni trg, kjer se bo sadje prodajalo. 5. Vršila se bodo tudi predavanja o tej stroki, če ne bo kakih posebnih zaprek", se bo praktično napravlja|o jabol-čnik ali sadni Tnošt. Sadjerejci! razstavite kar največ sadja ter pokažite, da vam je pri srcu napredek sadjarstva, ki je eno najvažnejših panog kmetijstva, ki prinaša razumnemu sadjerejcu veliko dobička. Razstavljeni odbor ima na razpolago več sto košarie, katere razpošlje razstavljelcem brezplačno, če se oglase ustmeno ali pismeno pri odboru in naznanijo, koliko jih Potrebujejo. — Sadjerejci, ne. zamudite ugodne prilike ter pokažite, domačinom in ptujcu kaj imate! — K. Iz Sv. Lucije. — (S a d n a r a z s t a-v a.) — Košare za pošiljanje sadja so tu. Razstavljalci, le pridno se oglašajte. Vsak dobi zaželeno število košar, lesno volno in svileir papir. Sadje se bo prejemalo dne 27. 28. 29. in 30. septembra. Pazite, da pride sadje na razstavo dobro ohranjeno, zato držite se strogo navodila. Pokažimo, kaj zmoremo! Razne vesti. Vdefzdajniški proces v Zagreb«. — Državni pravdnik zahteva za nekatere obtožence smrtno kazen, za druge večletno ječo. — Kaj zaslužijo pa i z v e s t n i ljudje na Hrvatskem?! _______(Dalje na četrti strani.)_______ Naznanilo. — Na rama vpT&5a.»ja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da bq to6i pravo plzensko pivo »praečlroi« v Gorici v "hoteljskih restavracijah, in sicer: v hotelu.....»Pri poŠti« » » ......»Uaion' » * '. , »P*i ilatem jelenu« » ».....>Tri krone* ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodili po l<»0, 50 in 25 litrov. f riporoCam so z odličnim spoštovanj&m A- I. Pečenko, zalagatelj za GoriSko-GradUBansko v Gorici, tok. Josipa Verdi '-6./2S. N. B. Kdor $ife pliensfco pivo pri zlatem olemi' prispeva 25 vinarjev pri hctetolitrnm 'DtySko ; kohtUjo«. O severnem tečaju. Kdo je prav za prav bil na severnem tečaju, ali Gook ali ¦ Peary, je neizvestno; kakor se kaže, sploh nobeden tečaja dosegel hi. Nastali sta dve močni struji, kojih ena se poteza za prvega in druga za slednjega. Vsak ima svoje privržence, ki ga slavijo — J morda popolnoma neopravičeno. Nautiški krogi mislijo, da je Pearvjevo poročilo zelo neverjetno. Dokazujejo, da ni možno, da bi bil on zmagal daljni pot s tečaja do rta Columbia v 17 dneh, ker je že v zračni črti 425 milj dolg. Na to je zopet še bolj neverojeten Pearvjev podatek, da bi bil 10. aprlia severno od rta Columbia utonil njegov prijatelj Mahvin. Če ie to res, ' potem Peary itak ni mogelbiti na tečaju. ' Kajti, če je 7. aprila bil na tečaju, ni mogel biti 10. že tako daleč od tam, 45 milj od rta. — Amerikanci obema'podtikajo neverjetne intrige. I Sin skoval načrt za umor lastnega očeta. Pred mariborskim porotnim sodi ščem se vrši dne 22. t. m. obravnava proti Francu Gonza in Heribertu Kaspar- ( ju zaradi znanega napada na ravnatelja ptujske hranilnice Kasparja v Ptuju. Heri- ' bert Kaspar je 11 let stari sin ravnateljev in je tožen, da je skoval načrt za umor lastnega očeta. Kaj bi pisali umazani nem- .[ ški lističi, ako bi se kakšen tak obžalova- ; nja vreden dogodek pripetil v slovenski , občini? J Na lovu je ustrelil železniški asisteTfit j g. Nejedly v Št. Petru na Krasu 11-letnega dečka Frančiška Medica iz Radohove- ' vasi. Aretirani laški zrakoplovci. — Laški zrakoplova', ki so preleteli iz Benetk pre-ko Kranjske, Karavank v bližino Celovca ter so izjavljali, da so hoteli preleteti preko Jadranskega morja, a jih je veter zanesel, so bili aretirani v Beljaku. Oblak se je utrgal v Bosni. — V Sarajevu se je utrgal oblak. Vod? ie napravila strašno škodo. V mestu Palc je po-vodenj porušila mnogo hiš in blokirala 15.000 ljudij. Naznanilo. Slav, občinstvu se uljudiio naznanja, da bo trgovina flmadeo Bolaffio dne 25. t. m. zaprta. Književnost. Moč uniforme. — Pred kratkim je izšla v Trstu nova igra »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih. Izdal in založil jo je pisatelj sam. Jak. Stoka. To je že tretje delo tega pisatelja, in kakor »Trije tički« in »Ne kliči vraga« se bo gotovo tudi ta burka vsem priljubila. Igra je vzeta iz domačega življenja. Zahteva sicer spretnejše igralce, posebno v drugem in tretjem dejanju. Igro so-igrali na Goriškem že v Renčah in v Dornbergu in povsod je izzvala mnogo smeha. Priporočamo jo društvom, posebno ker se jo da prikrojiti tudi za manjše odre. Mali oglasi. flajmanjiia pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Sajp.ripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gonei, Na stanovanje in dobro hrano ll0sT%t kandidatinji in 1^ gospoda. Natančneje se izve v našem npravništvu. .______________ IliMa «0 u flaiflm več meblovanih sob s UilVa *G Y Hffjeili prostim vhodom v sre-dini mesta. Natančneje se fzve v upravništvu. Ildifriia drilfina sPreime dijake na hrano in UUI'Ulld UflUHIct stanovanje, skrbno nadzoro-vanje. — Naslov v upravništvu._________ Poitei mož z odraslo družino, ki je izurjena v gostilniški obrti, želi prevzeti v najem, ali na račun dobro idočo gostilno ali restavracijo. Ponudbe prosi pod I. K. na upravništvo našega lista. Šolske knjige in vse šolske potrebščine se dobiva v knjigarnah A. Gabršček = GORICA = Gosposka ulica štev. 7. in v Trgovskem domu. Jilii$o |. 'drste. ^«i)e Ifool^apeiKiK. Tr^oVjko-obrtrja zadruga \/ Gorici p registrovana zadruga m leomejenlm jamstvom |g NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na ®S premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni ¦eji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kron! na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalc* določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranili e vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 41/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Delež! io dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Prfinorec«. Nova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobnml, pri, pravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa prav pa ceni. Natančen naslov pove upravnisivo JSOČfc". Čudovito nizke S6B6 dvokoles, šival, strojev, vsakovrstnih S gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo s tudi vse poprave PriBatjel-ti Gorica. Stolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki franko. udlikovana pekarija in siadfiičarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmanci in poroke, odlikovane velikonočni pince itd. Prodaja različna fina vina in likerji na drobno ali v originalnih butelkal Priporoča se slavnemu občinstvu za muugo brojna naročila ter obljublja solidno postrežb« po jako" zmernih cenah. ***l . Toplo priporočamo edino slovensko j kavarno Central v Gorici, kjer ie največja izbera časnikov in pristnih pijač. Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pr Anton Potatzky v Na srr*I Ba&teJJa ?- TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalsce nlroberškega In drebnega blagi ter tkanin, preje (n nitij. POTREBŠČINE za pisarnica, fcadjlce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ševljatfe* Svetinjice-----Božni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za rse letne čase. Posebn ost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. * a* .* Iz Ljubljane u fleuj-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin Cecilie, Kaise? Wilhelm II. — Kron prhi z Wi!lielm, Kaiser Wilhelm