Leto LXV PoSmiD« pfaJan« ¥ gotovini V LJubljani, v nedeljo, dne 18. aprila 1937 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 12(*Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 VENIEd jeva ulica štev. 6. Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. Titi}, Zagreb štv. 59.011, Praga-Du naj 24.797 Kaj je z versko svobodo v Sovjetiji Versko življenje je že od nekdaj veljalo za bistven problem notranjega življenja vsake države. Zato tudi ustave zadnjega stoletja, pa čeprav so več ali manj vse pod vplivom velike francoske revolucije, katere duh je bil brezbožen in revolucionaren, navadno že v svojih prvih členih določajo tudi odnos do vere: ali priznavajo vero ljudstva, ali so agno-stične. ali oznanjajo svojo vero ali karkoli ze. Nasprotno pa Stalinova nova ustava, ki je prežeta »kozi in skozi z načeli historičnega ma-terializma in gospodarskega determimzma, gleda na religijo le kot na nekakšen psiholoski pojav, kateremu zapada človeštvo le radi svojevrstnih gospodarskih prilik. Že to stališče je za Boga, pa tudi za vernike poniževalno. Komunizem je prežet zablodelega optimizma, ki veruje v samood rešen je in srečo človekovo na osnovi izboljšanja gospodarskega položaja in visokih plač. Zato je razumljivo, da je za materialističen nazor vprašanje vere v idealističnem smislu le drugovrstnega pomena in interesira komunizem šele za gospodarskimi, političnimi, jezikovnimi in strokovnimi vprašanji . O veri govori le člen 124. ustave, in sicer: »Hoteč zagotoviti državljanom svobodo vesti, je cerkev v Z.SSR ločena od države. Svoboda izpolnjevati verske obrede in svoboda vršiti proti-versko propagando je priznana vsem državljanom.« Ako pobliže pregledamo besedilo tega ustavnega člena, vidimo najprej, da verski problem ni vzet v svojem celotnem obsegu kot zadeva neke tovrstne ustanove, ampak le kot predmet, ki se tiče »svobode vesti«. Govor je dalje o cerkvi, ki je ločena od države. Katera cerkev je mišljena? Noben člen ustave, ki govori o svobodi združevanja, ne priznava svobode verskemu združevanju, to je svobode, ki bi omogočila versko ustanovo. — Država daje svobodo izpolnjevati verske obrede, ne pa pripadati kaki veroizpovedi. V členu sploh ni govora o veroizpovedi kot o javni cerkveni ustanovi. Govori se le o dovoljenju vršiti obrede, ni pa niti rečeno o javnih obredih. Torej je mogoče razlagati čien vedno tudi v najožjem besednem smislu, to je. da se dovoli zasebno bogočastje, n. pr. notranja molitev. Ker ni z nobenim stavkom odrejeno, da so veroizpovedi svobodne in da je cerkev kot pravna ustanova dovoljena, je v resnici možna tudi najrigoroznejša razlaga člena 124.. kar bi seveda bila bridka ironija. Kajti kdo more ovirati človeka, da ne bi mislil na Boga? Ko govori ustava o verske*? kultu, pravi, da ga je dovol jeno vršiti; ko pa govori o brezboštvu, poudarja, da je svobodno dovoljena protiverska propaganda. S tem je povsem jasno, da so brezboštvu odmerjene večje in obširnejše pravice kakor pa religiji. I ropagi-rati neko stvar je namreč vse kaj drugega kakor pa imeti le pravico jo izpolnjevati. Na drugi strani pa šele ob tej antitezi pride prav do izraza ozek delokrog, ki je odmerjen bogo-častju. Vidi se. da je zakonodajalec s tem, da je bogočastje omejil le na pravico izpolnjevanja, hotel njegovo sfero omejiti, med tem ko je brezboštvu odprl najširše polje delovanja. t.c v same izraze je položeno naziranje, cta se veri priznava kvečjemu nekak zaseben značaj, med tem. ko ima brezboštvo pravico do javne propagande. Sicer pa ni mogoče govoriti o »verski svobodi«, ako se v isti sapi oficielno priznava pravica brezbožniške propagande. Gre za dva pojma, ki se izključujeta. Kje more biti vera svobodna, ako je istočasno zagotovljeno brezboštvu nemotena propaganda? Bilo bi treba seveda določiti, kaj vse more obsegati »propaganda«. Toda čisto jasno je, da pravica vršiti bogočastje, ni absolutna. Kajti ta pravica more biti vsak čas zavrta od mnogo obširnejše in močnejše pravice, namreč širiti brezboštvo. I a pravica ni izražena le v možnosti, širiti neko drttfo idejo, n. pr. ateizem, ampak je dana pravica, boriti se proti religiji. Torej ne gre za pariteto med deizmom ali ateizmom, ampak se brezboštvu nudi pravica da se vojskuje proti religiji Istočasno torej država garantira neko svoboščino in uzakonuje drugo pravico, ki je prvi popolnoma nasprotna. Sicer pa ne smemo prezreti, da ustava ni ukinila protiverskega zakona od 8. aprila 1V-J leta. nakar je v letošnjem marcu opozoril poseben dekret prosvetnega komisarja. 1 o omenjenem zakonu ne sme mladina do 18. leta prisostvovati verskim obredom (čl. 3). Verskim združbam je prepovedano zbirati mladino k molitvi, ali sploh prirejati verske sestanke za otroke, mladino in ženske (čl. 17. § c). Prepovedano je svečenštvu, pridigarjem ali verskim učiteljem opravljati verske funkcije izven kraja, ki je namenjen za bogočastje, n. pr. v privatnem stanovanju ali društvenem lokalu (člen 19). S tem zakonom je verska vzgoja mladine onemogočena. . Lansko jesen (19%) je pravosodni minister "Krilcnko izjavil, da bodo uvedli kolektivno odgovornost verskih občin za vsakega njihovega člana- ako bi se le enemu članu verske občine moglo dokazati, da je »sovražnik eovjetov«, bo občini prepovedan verski kult. Sedanji vodja III. internacionale, bolgarski komunist Dimitrov je v predgovoru k nekemu propagandnemu spisu za brezbožje napisal, da za zavednega komunista ne more biti nobene razlike v verah. Vse, zlasti pa krščanske, je treba smatrati za najini išega sovražnika komunizma in jih z vsemi sredstvi zatirati. Na zadnjem kongresu bre/.: božnikov v Moskvi je predsednik jaroslavski podal poročilo (razširila ga je boljševiska agencija Tas), kjer med drugim beremo: »Mi smo prva država, ki gradi novo družbo na temelju zanikanja Roga in vere. Mi smo na o ponosni... in upamo, da bomo ves svet očistili vere.« Še v letu 1955 je po podatkih notranjega ministrstva bilo v sovjetiji zaprtih 14.000 cerkva, kapel in molilnic. oziroma so bile spremen,ene v kina in klubske lokale. V istem letu ie GI U vodila preiskavo proti W7 s večen, kom ^vse ver- 29 je bilo ustreljenih, v jetnisMii taborili na severu in v Sibiriji je še vedno na tisoče Pred pomorsko bitko v Biskajskem zalivu Silne izgube rdečih v zadnjih bojih pri Madridu Brodovje, hi blokira Bilbao Pariz, 17. apr. b Agentura Radio poroča iz oeville, da so neresnične vesti republikanske vlade, da blokada Bilbaua ne obstoja. Nasprotno je res, da to blokado uspešno izvajajo križa rke »Es-pania«, »Baleares«, »Canares«, »Almirante Serve-rac, minonosec »Jupiter«, 3 pomožne križarke, 5 malih ladij in 2 podmornici. Poleg tega razpolagajo nacionalistične jx>morske sile še z 12 vodnimi letali. Na ta način ni blokirana samo luka Bilbao, temveč tudi luka v Santanderu. Stanje obojnega brodovja ki bi ee utegnilo spoprijeti pred Bilbaom, je sledeče: Francovo brodovje: 1 bojna ladja, 4 križarke, 1 rušilec, 1 torpedovka, 4 bojni čolni in več oboroženih tovornih ladij. Rdeče brodovje: 1 bojna ladja, 3 križarke, 11 rušilcev, 1 torpedovka, 7 podmornic, 1 bojni čoln. Francova boina ladja strelja na francoski parnik Bavonne, 17. apr. c. Ponoči je neka nacionalistična vojna ladja v baskovskih vodah hotela ustaviti francoski parnik »Roche Rouge«. Ker se parnik ni hotel ustaviti, je vojna ladja streljala na parnik, ki pa jc pospešil hitrost in zbežal v Sainte Jeande Luz. Parnik ni vozil orožja, ampak je iz Bilbaa vozil rude. Hendaye. 17. apr. Posebni poročevalec »United Presse« jx>roča iz Časa del Campo: Prvič po veliki ofenzivi rdečih čet na madridski fronti, ki se je pričela pretekli petek, so ostali bataljoni mednarodne brigade včeraj v svojih jarkih in se trudili, da v uničujočem ognju nacionalistične artilje-rijo in strojnic utrdijo svoje postojanke. Po ogledu postojank Francovih čot pred Madridom cenim število rdečih čet ,ki eo se borile v zadnji ofenzivi, na vsaj 100.000 mož. Razen te ogromne sile moštva je poseglo v boj nad 100 tankov, večina sovjetskega izvora. Izgube naj>adalcev v zadnjih petih dneh so bile zelo velike. Samo nacionalisti so pokopali nad 3000 padlih nasprotnikov. Povsod, kjer sem hodil, sestro čuti smrad razpadajočih trupel. Nacionalistični častnik ki me je spremljal na moji jtoti, ceni število ambulantnih voz, ki eo odpeljali padle miličnike nazaj v Madrid, na okrog 140^ Ujetniki raznih napadalnih oddelkov rdeče armade navajajo precej soglasno sledeče jjodatke o izgubah napadalcev: Tako imenovana Kmečka brigada, ki je štela pred ofenzivo 3000 mož, je rešila iz boja neranjenih komaj 200 mož. Vse drugo je mrtvo in ranjeno Od Thiilinannove brigado, ki je tudi štela 3000 mož (trije bataljoni po 1000 mož) 6e jih je le okrog 70 zdravih vrnilo v izhodne postojanke. Še večje so bile izgube komunistične brigade Z a h a r o v. Ti dve brigadi sta namreč zašli v uničujoč navzkrižni ogenj nacionalističnega topništva in strojnic. Brigada L i s t e r, ki je štela 4 bataljone, je po izjavah ujetnikov prav tako izgubila okrog tri četrtine svojega moštva. Brigada D i mi t r o v je pustila na bojišču od 3000 mož tri petine. Tri nadaljnje brigade generala Miaja in to 57., 61. in 63. so bile prav tako decimirane. Častniki Frankove armade izjavljajo, da rdeča ofenziva kljub strašnim zgubam, ki jih je imela, ni na nobenem odseku napredovala niti za korak in so nacionalisti v posesti vseh svojih prejšnjih postojank. Nove smeri na Balkanu in v Podonavju Pred novimi pakti na Balkanu prijateljstvi v Podonavju Pred novimi Bukarešta, 19. apr. TG. V »Le Momentu« so izšle nekatere zanimive vesti o bodočem razvoju zunanje politike na Balkanu. Deloma jih je priobčil ravnatelj lista Hefter, ki se je udeležil konference Male zveze v Belgradu, deloma pa agencija FAR, tudi iz Belgrada. Romunski list trdi med drugim, da je dr. M. Stojadinovič svoj pakt z Bolgarijo podpisal takrat, ko sta se tudi Romunija in Grčija pripravljali, da storita isto. »Danes jc javna tajnost po vseh zunanjih ministrstvih držav Balkanske zveze, da bo v najkrajšem času tudi Bolgarija uradno in javno vstopila v to zvezo. Turški ministrski predsednik Izmet lneni se bo domov grede ustavil tudi v Sofiji, da to stvar končnoveljavno uredi. Grčija se še posebej pripravlja, da podpiše z Bolgarijo prijateljski pakt. Jugoslavija torej z bolgarskim paktom ni mogla nobene zaveznico presenetiti, ker so bile vse o njom poučene in so ga vse odobravale. Razume se, da jc s svojimi uspehi dr. Stojadinovič povzročil zavisti, toda to je tudi vse, a to je bilo neizbežno.« Agencija FAR pa poroča »Le Momentu«, da je iz pojjolnoma zanesljivega vira izvedela, da sta se dr. Stojadinovič in Izmet lneni razgovarjala predvsem o predlogu za sklenitev sredozem-s ke g a sporazuma, ki bi ga podpisale Italija, Jugoslavija, Grčija in Turčija. Morda se bo za sporazum našla kakšna druga oblika, tako da bi na zunaj ostalo pri dvostranskih pogodbah. Tako sta podpisali sporazum žc Italija in Jugoslavija, Italija in Anglija. Treba bi bilo, da ga podpišeta še Italija in Grčija ter Italija in Turčija. Vsekakor pogajanja dobro napredujejo in jc verjetno, da bo pakt v tej ali oni obliki, bodisi v obliki dvostranskih pogodb ali v obliki enega samega skupnega pakta v najkrajšem času zrel ta podpis. Italija siti Avstrijo k sporazumu s sosedi Dunaj, 17. aprila. TG. Poluradni »Neuigkeits-vveltblatt« se zopet razpisuje o bodočem sestanku med avstrijskim zveznim kanclerjem Schuschnig-goni in Mussolinijein v Benetkah dne 22. apr. t. 1. List odkrito priznava, da gre za proučitev možnosti, kako bi se razširilo s o d c 1 o v n j c med vsemi podonavskimi državami. Belgrajski sporazum med ItaUjo in Jugoslavijo pomeni samo začetni korak v tem gibanju. Slediti mu morajo sporazumi tudi z drugimi državami. Avstrija nima nič proti temu, čc se mirovno gibanje, ki se jo začelo na jugovzhodu Evrope razširi od spodaj navzgor proti severu in objame (udi Avstrijo. Toda Avstrija noče hiti problem, o katerem naj drugi rešujejo, marveč želi biti polnopraven sodelavcc pri tem mirovnem gibanju, to pa skupno z Italijo, zveza s katero je za Avstrijo varno izhodišče za njeno zunanjo politiko. Miklas obišče Beneša Dunaj, 17. aprila, b. Nekateri jutranji londonski časopisi sjioročajo, da ho predsedaik avstrijske republike Miklas obiskal češkoslovaškega predsednika republike dr. Beneša v nekem češkem mestu. Sam »Daily Telegraph«, ki je blizu angleškemu zunanjemu ministru, poroča, da se temu sestanku pripisuje največji pomen zaradi bodočega duhovnikov. Pravoslavna cerkev je zatirana kot prej; katoliško in protestantsko bogoslužje pa je le za diplomatska zastopstva in tujce. V šolah se mladina »vzgaja« izključno samo v brezboštvu, tudi staršem je prepovedano otroke versko vzgajati. Kljub posamičnim upapolnim vestem ki smo jih javili tudi v našem listu, ostane dejstvo, da je prot,verska propaganda še dalje o polnem teku. Tudi letos so boljševiki organizirali propagandno akcijo proti praznovanju velike ncčl. Nad 2000 komunistov je bilo iz stranke izključenih. ker so se pregrešili zoper brezbožno zadržanje stranke s tem. da so pustili svoje otroke krstiti, oziroma so pri poroki in pogrebih zahtevali duhovnika: 66S komunistom je bilo odvzeto članstvo v stranki, ker so jih zalotili v tajnih molilnicali. Zveza brezbožnikov je za ».•eno 400.000 rubljev dala izdelati film proti cerkvenim misijonoin. ki ga bodo skušali spraviti v kolonijalne dežele, da preprečijo s|jrc-obrnjenje poganov Misijonarji so prikazani kot zatiralci črncev, ki pripravljajo tla kapitalističnemu imperializmu. V Moskvi grade nov brez-božni.ški muzej z 12 razstavnimi prostori, s kinom in knjižnico. Moskovski Marx-Fngc1sov institut je razpisal nagrado 25.000 rubljev za delo, ki naj pokaže katolicizem in zlasti Vatikan Kot sovražnika sovjetske države in podpornika kapitalizma. Res pa se javljajo glasovi, da voditelji brezboštva niso jx)vsem zadovoljni z uspehi svojega dela. Uradne »Izvestija« so še pred nedavnim časom ostro grajale, tla se je članstvo zveze brezbožnikov skrčilo od 5 na 2 milijona in da je »organizacija v pravem razsuiu, ker v !6 velikih okrožjih sploh ne obstoja.« List se pritožuje, da stare metode :ic primejo več pri mladini, organizatorjem pa manjka izobrazbe, da bi kaj boljšega iznašli. Strokovne organizacije ne store skoraj nič za brezboštvo, čeprav bi mogle imeti med svojim članstvom, ki doteka iz kmetov, dovolj hvaležnega posla. List graja tudi komisarijat za prosveto, ki je v zadnjem času zuprl celo 5 brezbožniškib muzejev v provinci in osrednji zavod za bre/bož-niško propagando s 5000 slušatelji. Premalo važnosti se polaga na propagand > s pomočjo kina in gledališča. »Izvestija« so mnenja, da je to stanje nevzdržno in ga vodstvo stranke ne sme dalje trpeti. Treba je svežega napadalnega duha »zoper verske predsodke«. Računati je treba žc v bližnji Imdočnosti na poostritev protiverskega boja in ne na popuščanje. Takšen je vsaj lam m vodstva komunistični- stranke, ki je nestrpno radi popuščanja članstva, zlasti pa radi znakov utrujenosti in naveličanosti, ki se kaže pri mladini v tem tako nenavadnem in bistvu človeka nasprotnem boju zoper Boga. brin. Amerika noče posredovati Pariz, 17. apr. b. Poluradni »Pctit Parisien« poroča iz Ncwyorka, da se v uradnih krogih ameriško vlado govori o tem. da sta Velika Britanija in Francija prosili predsednika Roosevclta, naj prevzame posredovanje za pomiritev Španije. Trdi se, da sta Velika Britanija in Španija že drugič storili ta korak pri ameriški vladi, da pa je Roosevelt odklonil posredovanje Amerike, ker smatra, da jc to popolnoma evropska zadeva in da bodo interesirane silo v Evropi same uredile ta spor. Kralj Peter v Splitu Split, 17. aprila. AA. Davi oh 8 se je pripeljul semkaj Nj. Vel. kralj Peter II. z Nj. kr. Vis. kne-ževičem Aleksandrom. V Splitu se jc ustavil na svojem potovanju na Južni Jadran. Izvidni vlak je privolil na postajo 10 minut prej. Na postaji so žc bili zastopniki ohlastov in mnogo meščanov, ki so v poslednjem trenutku izvedeli o kraljevem prihodu. Na državnih uradih, na ladjah, na Marjanu in na zasebnih hišah so visele zastave. Ko je dvorni vlak privozil na postajo, so se iz vrst na postaji zbranega prebivalstva zaslišali prvi vzkliki. Takrat se jc na oknu prvega vagona prikazal Nj. Vel. kralj Peter II., ves nasmejan. Medtem ko so ljudje viharno vzklikali in pozdravljali, jc Nj. Vel. kralj izstopil. Prvi jc pristopil k njemu poveljnik mesta hrigadni general Gavrilo Marinkovič, ki mu je predložil poročilo, nato pa je k Nj. Vel. kralju pristopil ban Josip Jahlanovič, ki mu jc v imenu prebivalstva primorske banovine izrekel dobrodošlico. Nato jc v imenu Splitčanor pozdravil Nj. Vel. kralja župan inž. Tihomir Kar-gotič. K Nj. Vel. kralju jc pristopil tudi njegov osebni zdravnik dr. Jakša Račič in ga prisrčno pozdravil. Po teh pozdravih ;ta Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. kneževič Aleksander stopila r odprti avtomobil. ki ju jc čakal na postaji. Na poti do avtomobila sta šla skozi špalir članic ženskega društva, ki so pozdravljale Nj. Vel. kralja in ga obsipalo s evetjein. Ko jo Nj. Vel. kralj zapuščal postajo, jc doživel nov prisrčen pozdrav Splitčanov, zbranih pred postajo. Nj. Vel. kralj je stopil r odprti avtomobil s kneževičem Aleksandrom. Prisrčne manifestacije zbranega prebivalstva, vzkliki in ol>-sipanjc s cvetjem se jc še nekaj časa nadaljevalo. Nato sta sc Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. kneževif Aleksander odpeljala v vzhodni okraj mesta, od ondot pa proti Makarski in Miloferu. razvoja razmer v srednji Evropi ter zlasti v Podonavju. V zvezi s to vestjo so v merodajnih dunajskih krogih izjavlja, da sicer ni izključeno potovanje predsednika avstrijske republike Miklasa na Češkoslovaško, ker so ga tja povabili njegovi hi vsi gimnazijski tlijaki na svojo proslavo v Pros-nici, nikakor pa ni predviden sestanek s predsednikom češkoslovaške republiko dr. Benešcni. Potovanje Miklasa v Prosenco bo strogo privatnega značaja. Na Dunaju trdijo z gotovostjo, da je treba v najkrajšem času računali s prijateljsko pogodbo med Romunijo in Italijo, pogodbo, pravijo, ki bo še bolj olajšala sodelovanje med podonavskimi državami v smislu novega mirovnega gibanja, ki se je začelo z belgrajsko pogodbo. Goring v sredo v Rimu Rim, 17. aprila, b. Glasilo svete stolice »Osser-vatore Romano« [>oroča danes, da bo pruski ministrski predsednik G ii r i n g prispel v Rim sredi prihodnjega tedna. V diplomatskih krogih smatrajo za zelo značilno, da vatikansko glasilo kljub demantijem tako gotovo objavlja to vest o prihodu pruskega ministrskega predsednika in letalskega ministra in so mnenja, da je prevzel Goring nalogo, da z Vatikanom uredi vse spore zaradi papeževe okrožnice. Beck gre v Bukarešto Bukarešta. 17. aprila. AA. (Rador) Poljski zunanji minister Beck se bo pripeljal na uradni obisk v Bukarešto v Četrtek. V Romunski prestolnici bo ostal do nedelje. Skupaj z njim se bo pripeljal v Varšavo tudi romunski poslanik v Varšavi Zanlirescu. Za bivanja v Bukarešti ho Beck na kosilu v kraljevslr palači, v pelek Ih> pa predsednik vlade priredil kosilo g. Becku na čast. Isti dan zvečer bo banket v zunanjem ministrstvu. — Politični krogi pripisujejo Beckovemu obisku velik pomen. Posebni vlaki na pariško razstavo Belgrad, 17. aprila. AA. Generalno ravnateljstvo drž. železnic bo uvedlo posebne vlake za mednarodno razstavo v Parizu. Ti posebni vlaki bodo vozili vsako soboto, počenši z 21. majem, pa do septembra. Vozna cena za odhod in vrnitev v tretjem razredu s prenočiščem in zailrkom za 7 dni v Parizu in s stroški za kolektivni potni list z vizumom bo znašala 1180 din, v 2. razredu pa 1490 din. Jugoslavija in svetovno gospodarstvo Newvork, 17. aprila. AA. List »Newyork American« prinaša članek dr. Pavla Schvvarza, bivšega konzula v Newyorku, pod naslovom: »Tudi Jugoslavija sodeluje pri vrnitvi sveta k blagostanju«. Člankar pravi: Kraljevina Jugoslavija sme z zadovoljstvom gledati na preteklo leto 1936 kot na leto izrazitega gospodarskega napredka in trajnega razvoja k vrnitvi splošnega blagostanja. Pisec navaja nato v izvlečku nekatere pomembnejše ugotovitve uvoda ekspozeja finančnega ministra g Letice pri predložitvi proračunskega načrta za leto 1937-38. Člankar nato nadaljuje: Eden izmed največjih virov narodnih dohodkov so v Jugoslaviji žita. Cene žita so pa leta 1936 znatno poskočile. Kraljevina Jugoslavija je leta 1936 izvozila žita za 412.7 milj. Din, leta 1935 pa samo za 127.5 milj. Din. Večina tega izvoza žita je šla v Nemčijo, Italijo in Francijo, ki so najglavnejši kupci jugcslov. poljskih pridelkov. Znatni skok žita je pripomogel h povečanju kupne moči jugoslov. prebivalstva. Znano je, da tvori kmetski živelj znaten del jugoslovanskega prebivalstva. Toda tudi industrija ni zaostala za tem razvojem kmetijstva. To velja v prvi vrsti za rudarsko industrijo. Kraljevina Jugoslavija je ena izmed največjih pridobiva-teljic bakra v Evropi. Industrijsko pridobivanje je ponovno zraslo leta 1936 in se je tako nadaljevala tendenca naraščanja industrijskega predobivanja, ki se opaža že celo dve leti. Indeks industrijskega pridobivanja je — če vzamemo za osnovo fiovprečno pridobivanje leta 1926 — tale: 30 leta 1936, novembra 1936 je 131.7, docembra 1935 je 120.8, deccmbra 1934 je 109.4 in decembra 1933 je 99.1. Vštric z naraščanjem industrijskega pridobiva- nja se je tudi trgovina znatno razvijata. To se posebno oj>aža v prestolnici v Belgradu, kjer so leta 1936 protokolirali več ko 2000 novih podjetij. V skladu s tem razvojem notranjega gospodarskega položaja se je tudi zelo ugodno razvijala jugoslovanska zunanja trgovina. V tem pogledu je bilo v letu 1936 za Jugoslavijo posebno srečno. Celotni obseg zunanje trgovine za leto 1936 je poskočil v primeri z letom 1935 za 10%. Aktivna trgovinska bilanca za leto 1936 je znašala v ameriškem denarju okoli 7 milijonov dolarjev. V prihodnjem odstavku naglaša člankar, da se v Jugoslaviji pridobiva med drugim tudi bombaž, in da izdaja vlada vse potrebne ukrepe, da to važno pridelovanje še bolj razvije. Na koncu podaja člankar podatke o napredku trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in USA in navaja tele podatke: Izvoz Združenih držav v Jugoslavijo je znašal leta 1936 1,891.000 dolarjev, leta 19335 pa 802.000 dolarjev. Uvoz iz Jugoslavije v USA je leta 1936 znašal 4,515.000 dolarjev, leta 19335 pa 3,971.000 dolarjev. Pri teh številkah omenja člankar glavno blago jugoslovanskega izvoza v USA (koža itd.) in jugoslovanskega uvoza iz U6a (bombaž, poljski in drugi stroji). Gospodarska posvetovanja London, 17. aprila, c. V Londonu se nadaljujejo zelo pospešeno razgovori med ameriškimi in angleškimi gospodarstveniki. Ta pogajanja se vodijo vzporedno z delom, ki ga na diplomatskem polju vrši Van Zeeland. Ameriški strokovnjaki bodo iz Londona odšli najprej v Pariz, nato pa še v druga evropska glavna mesta. XXVII specijalni sejem XIV avtomobilska razstava usnje — poljedelstvo poletje 17.—27 .IV. 1937 Z v naprej kupljenimi legitimacijami običajni popust na železnicah in jadranskih parnikih 12. IV.-l. V. Anglija ima največ letal Newyork, 17. aprila. »United Press« poroča: Po podatkih, ki jih je objavila tukajšnja Trgovska zbornica za zračni promet, ima Anglija največ bojnih letal in sicer 4000. Na drugem mestu je Francija s 3600 letali, potem"1 sovjetska Rusija 3400, Italija ima 3200, Nemčija 3000, Združene države 2200 in Japonska 2000 vojnih letal. Še lansko leto pa je bila izmed teh sedmih velesil Nemčija na zadnjem mestu. Iz Abesinije Rim, 17. aprila, b. Tukajšnji listi poročajo iz Londona, da so britanske oblasti v velikih skrbeh zaradi naraščanja abesinskih beguncev, ki so pripadali razbitim oddelkom zadnjih abesinskih upornikov. Britanske oblasti so jih vse razorožile in spravile v koncentracijska taborišča. Italijanske oblasti so sicer v Londonu zahtevale, da se abe-sinski begunci vrnejo v Abesinijo. Abesinci so vrnitev odločno odklonili. Po Reuterjevih poročilih in po poročilih »Morning Poste« je te dni prišlo v britansko Somalijo okoli 1300 Abesincev, ki so zbežali iz hararske pokrajine, kjer se zopet vodijo krvave borbe med Italijani in abesinskimi uporniki. Priprave za kronanje Jurija VI. London, 17. aprila. AA (DNB). Priprave za kronan&ke svečanosti eo v polnem teku. Tribune na londonskih ulicah in v parkih so skoraj popolnoma dograjene. Na ogromnih travnikih Hydeparka in Kensingtonskega parka grade barake, oficirske kuhinje in ambulante za britanske kolonijske čete in čete britanskih dominionov. Za svečanosti pred vvestminstrsko opatijo so zgradili teraso v zgodovinskem 6logu, ki jo bodo po svečanostih zopet podrli. Jutri zjutraj se bo vršila prva poskušnja kronanskega sprevoda. V sprevodu bodo peljali dvorne kočije in bodo stopale čete in policijski oddelki; vsi bodo napravili odrejeno pot in bodo pri tej priložnosti dognali točen čas in dolgost sprevoda. Namesto kralja in kraljice bosta pri teh skušnjah nastopali dve visoki osebnosti iz dvornih krogov, ki bosta sedeli na prestolu; pri tem bosta nosili točne posnetke dragotin. Kraljevski par bo prišel nekaj dni pred svečanostmi v vvestminstrsko opatijo, da se seznani z vsemi podrobnostmi ceremoniala kronanja. Stalin razpustit ženske potke Varšava, 18. aprila, b. Stalinova vlada, ki je sklenila, da počasi razpusti tako zvano GPU ali tajno policijo ter jo spremeni v orožništvo, v katerem bodo služili vojaki rdeče armade, je sedaj sklenila, da razpusti tudi vse ž e n s k e polke. Skušnja je namreč pokazala, da so ženski polki samo leglo najhujših intrig in da se je pristašem Jagode in Trockega posrečilo, da se ukoreninijo v teh. polk'h, kjer ženskam prirojeni fanatizem pospešuje namene komunističnih ekstremistov. Ženski polki .10 v zadnjih časih postali špionske organizacije, s pomočjo katerih so protistalinski zarotniki skušali zaplesti vse osebe in ustanove vlade v svojo mrežo. Pred dnevi so vse ženske polke v r.usiji razorožili in morajo ostati v vojašnicah, dokler ne bo končana preiskava. Stražijo jih čete pod poveljstvom brigadnega generala Jegorova. V Moskvi je policija, spremljana od mongolske rdeče garde, ki ji je sedaj pover- ? . v____i: :_____n. .._t:i—. .rc.i,»;: jena straža v meuiiiu, arc.a«.? linovih neprijateljev. Med aretiranimi se nahaja nek nečak Jagode, ki je bil ravnatelj neke sov- jetske zadruge in se je v mestu dobro skrival, dokler ga niso sedaj našli. Pravijo, da bo najbrže moral iti za Jagodo na morišče. Na eni glavnih ulic Moskve je ravno, preden so pribrzeli po njej avtomobili z vladnimi osebami, eksplodirala bomba. Bomba je razdrla cesto in napravila veliko škodo na nekaterih poslopjih. — Ostanke peklenskega stroja so našli. Komisar Kinčuk ,,odstopil" London, 17. aprila, b. Dopisnik »Morning Poste« poroča, da je odstopil sovjetski komisar za notranje zadeve Hinčuk. Isti dopisnik poroča, da je bilo zaradi vohunstva v korist neke tuje države aretiranih več uradnikov v komisarijatu za poljedelstvo. Dalje so policijske oblasti prijele več nemških komunistov, ki so bili zaposleni v raznih drugih sovjetskih mestih. Vsi ti so bili izgnani zaradi nameravane protirevolucije za Sibirijo. Knez namestnik je sprejet dva nova poslanika Belgrad, 17. aprila. AA. Danes ob 12 je bil v Belem dvoru v svečani avdienci pri Nj. kr. Vis. knezu-namestniku litovski poslanik na našem dvoru Edvard Turauskas. Avdienci je prisostvoval predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Pri tej priložnosti je litovski poslanik izročil svoje poverilnice. Danes ob 12.30 je bil v Belem dvoril v svečani avdienci pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku novi avstrijski poslanik na našem dvoru dr. Lo-tar Wimmer. Nj. kr. Vis. knez-namestnlk ga je sprejel v navzočnosti predsednika vlade in zuna njega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Pri tej priliki je avstr. jioslanik izročil svoje jioverilnice. Otvoritev vojne ge muzeja Belgrad, 17. aprila, m. V ponedeljek ob 11 dopoldne bo slovesno odprt vojni muzej na Ka-lemegdanu. Največ vojaških predmetov in stvari sta za vojni muzej podarila Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. kr. Vis. knez-namesntik Pavle. Tako bodo v muzeju razstavljena v dvorani pokojnega kralja Aleksandra vsa njegova Številna odlikovanja, njegove obleke in veliko število vojaških zastav. V posebni sobi bodo razstavljene stvari iz zadnjih trenutkov njegovega življenja. Tu je tudi njegova posmrtna maska in avtomobil, v katerem jo umrl. V sosedni sobi je pisalna miza pokojnega kralja izza časa svetovne vojne ter pisalna miza iz njegovega delovnega kabineta. V tej sobi je tudi črnilnik, ki ga je rabil pokojni kralj ob priliki podpisa premirja z Bolgarijo. V prvem nadstropju je galerija vojvod, kjer so razstavljeni kipi pokojnega kralja in posameznih vojvod ter poveljnikov divizij. V sosednih prostorih so zanimivosti iz svetovne vojne. Tu zavzemajo veliko prostora spomini na osebnosti carja Nikolaja, kralja Petra in kralja Nikole. V tem prostoru je tudi češkoslovaška iu romunska soba. Desno so pa sjx>-mini na Golgoto srbske armade, ko je bežala čez albanske gore, in pa na njena zmagoslavja pri Solunu. Tu so tudi prostori, kjer so razstavljene stvari, ki spominjajo na zavezniške in neprijatelj-ske države v svetovni vojni. ZA POMLAD NOVA OBLEKA - NOV PLAŠČ! Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka Ljubljana, Aleksandrova 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. ■■■■■■■■HHnMBMaHMHB Drobne domače in tuje Osebne vesti Belgrad, 17. aprila, m. Prestavljeni so nas)&osebno mnogo bivših angleških bojevnikov. Mussolini je izrazil željo, da bi angleški bojevniki povedali v Angliji, da Italija ne želi ničesar drugega kot mir. V Ujpestu na Madjarskem je stopilo v stavko 1600 delavcev lesne industrije. Stavka je boj za zvišanje mezd. Konferenca v Helsinki 4 skandinavske države organizirajo svojo nevtralnost Helsinki, 17. aprila. TG. V torek se zberejo tukaj zunanji ministri štirih severnih držav, to je Finske, Švedske, Norveške in Danske, k važni politični konferenci. Danski ministrski predsednik Stauning je bil ravnokar na daljšem obisku v Londonu, medtem ko je bil švedski zunanji minister S a n d l e r v Parizu in v Londonu, Iz tega sledi, da bo angleško stališče na konferenci skandinavskih držav zelo dobro znano, ker je verjetno, da so imeli skandinavski državniki v Londonu predvsem razgovore o bodoči mirovni politiki severnega dela Evrope. Tudi dejstvo, da se je finski zunanji minister Holsti ravnokar vrnil z daljšega uradnega obiska v Moskvi je treba podčrtati, kajti na ta način bo konferenca v Helsinkih dobro poučena tudi o sovjetskih naziranjih o politiki na Baltskem morju. Finski zunanji minister je časnikarjem sporočil da se bo konferenca bavila z vsemi mednarodnimi vprašanji, ki se tičejo severnih držav. V okvir konference ne spadajo torej izključno go- spodarska vprašanja, s katerimi se je svoj čas že bavila konferenca v Oslu (ki je ustanovila tako imenovani »Oslo-blok«), marveč tudi izrecno politična in vojaška vprašanja. Severne države bi rade z Anglijo sklenile pomorski sporazum. Ravno-tako s sovjetsko Rusijo. Severne države se zanimajo tudi za Španijo, kjer je njihova trgovinska plovba zelo prizadeta, ter za plovbo po Sredozemskem morju, ki jo je treba urediti. Govorilo se je tudi, da bodo severne države obravnavale vprašanje obrambne zveze. Toda tega vprašanja na dnevnem redu konference ni. Skandinavske države same med seboj nikoli ne bi bile zadosti močne, da se branijo proti napadom dveh ogromnih velesil, ki mejita na Baltik in je tprej mnogo boljše, da se ne spuščajo v nikakc zveze vojaškega značaja. Pač pa bodo razmotriva-le o načinu, kako bi se mogle zavarovati nevtralno®! s pomočjo velesil r.a isti način, kot si name rava zajamčiti svojo nevtralnost Belgija. Domači odmevi Španska vojna in „Slovenski Narod" Od zadnje sobote dalje je bil »Slov. Narod« v strahoviti ofenzivi na španskem bojišču, seveda na strani rdt^.h, Dan na dan so morali Narodovi bralci strmeti v velikanske, štiristolpne krvave naslove, ki so poročali, o rdečih zmagah in Francovih porazih in če so čitatelji verjeli samo desetino tega, kar je »Slov. Narod« vedel poročati, 60 morali biti prepričani, da je po tolikih sijajnih zmagah že zadnji košček Španije prešel v boljieviško oblast, Toda ti zmagoslavni pohodi so bili le v Knafljevi ulici, napravljeni pri strategih »Narodove« redakcije in so pač odgovarjali morda željam, ne pa resničnemu položaju. Rdeči 60 res pričeli z veliko ofenzivo, ki je pa po velikih žrtvah propadla. »Slov. Narod« je kajpada hudo blamiran, ker se sedaj ve, kako in kje nastajajo njegova zmagovita poročila za boljševiške čete. Hoteč svojo polomijo nekoliko omiliti, napada »Slovenca«, češ, kako more vendar pisati, da so boljševiki imeli tako zelo velike izgube. — Ljudje, ki čitajo več listov pa vedo, da imajo one številke, ki jih je navajal »Slovenec« tudi vsi drugi veliki, dobro informirani listi. Razširili sta jih v svet dve najmočnejši mednarodni agenciji, francoska Havas in ameriška United Press, od katerih zlasti prva ni niti malo naklonjena Francu. »Slovenec« je poročila navedel in kot vedno tudi vir, ki jih je poročal, Mrličev in ranjencev seveda mi nismo šli preštevat: lahko jih je še več, lahko tudi manj, toda danes nihče več ne zanika, da so Miajevo čete obtičale tudi po ofenzivi tam, kjer so bile. »Slov. Narod« bi mnogo bolje storil, ko ee je s svojimi velikanskimi zmagami tako osmešil, ko bi lepo molčal in ne še z neumnimi polemikami opozarjal na prav res »izvirni« način poročanja. Oprati bi se hoteti Pod tem naslovom pišo »Slovenija« Odkar je v opoziciji, sočustvuje s-Jutro« tako z našim ljudstvom, da postaja kar sentimentalno: Nastopajoča pomlad, ko se pojavlja tudi v naši skromni kmečki vasi nova potreba po denarju, nam razodeva vse težke nasledko stanja, ki je nastopilo. Zaman ogleduje kmečki gospodar hišo in hlev. Tu in tam bi bilo potrebno kaj popraviti in dopolniti, na sveže pobeliti in prizidati. Rad bi si napravil novo greznico, korenito popravil vozove in orodje in morda je pri hiši potrebno novo živinče za delo na polju. V domači posojilnici ima še iz boljših let nekaj prihrankov. Toda rekli so mu, da zdaj ni nič upanja, da bi mogel dvigniti par eto dinarjev. Zaskrbljeno grbanči hišni gosjiodar svoje čelo, a ko pogleda svojega starega hlapca, svojo dolgoletno deklo, se mu šo bolj milo stori. Tudi ta dva sta bila odšla vprašat na posojilnico, v hudih skrbeh, kaj bo z onimi pičlimi dinarčki. ki sta si jih v dolgih letih ubi-jajočega dela od zore do mraka odtrgala od ust za stara leta. Da, da, po bankah je še nekako, ali prihranki našega najskromnejšega človeka, ti so postali nedostopni. Kar so prihranile neutrudne roke tisočev in tisočev malih ljudi od delavca in hlapca, od služkinje na vasi in v mestu, našega malega obrtnika in trgovčiča po deželi do skromnega uradnika, nad 1400 milijonov, je v rtašib kreditnih zadrugah zamrznjeno. Nekaj je, kar je pri tem omlednem sentimen-laljenju najbolj ogabno: tista zavedna neodkrito-srčnost, ki pa se dela, ko da bi ne vedela, ki hoče tako vzbujati vero, da so krivci izven njenega kroga. A o pravih razlogih, zakaj je tako, seveda ne zine »Jutro«, zakaj moralo bi pokazati na samo sebo in na svoje zapovednike. Moralo bi povedati, da bi vse te stiske ne bilo, da bi bilo dovolj denarja v Sloveniji in še poceni bi bil, če bi ne bili nad eno milijardo s svojimi centralističnimi zakoni in ukrepi prenesli jugosloveni v Belgrad. In da so ga mogli prenesti, da so ubili sleherno mogočnost samostojnega gospodarstva, to so spet naredili tisti unitaristični jutranji jugosloveni, ki so sklenili vidovdansko ustavo. Ce preudarimo vso te slvari, res no moremo označiti jutranjega vzdihovanja drugače, kakor cinično zasmehovanje siromaka, ki mu je centralistično jugoslovenstvo vzelo denar in mu Obenem vzelo mogočnost, da ga zahteva nazaj. Politično vreme na Hrvatskem Idilične razmere na Hrvatskem, v kolikor so se izražale v jx>polnem političnem soglasju hrvatskega kmetskejra ljudstva, zbranega pod zastavo Radiče-vega oziroma Mačkovega nacionalnega pokreta. se menda nagibajo k zatonu in se začenja neko vrenje, ki bi moglo imeti sčasoma seveda tudi vpliv na obči politični položaj v državi. Ob stranko trezno premišljenega dr. Mačka butajo zadnji čas čedalje bolj močni valovi marksizma na eni in fašizma na drugi 6trani. Marksisti, ki danes slepo sledijo naredbam komunističnega generalnega štaba v Moskvi, tudi na Hrvatskem zasledujejo isto taktiko kakor povsod drugod v Evropi, s to razliko, da skušajo hrvatski seljaški pokret podminirat' od znotraj z drugačnimi 6redstvi, kakor na primer na Poljskem. Imajo tako zvano »Seljačko misao«. v kateri uganjajo razredno borbo, se sklicujejo lia Ante in Stepana Radiča in hujskajo kmete zlasti zoper katoliško duhovščino, češ da hoče le-ta ves Mačkov pokret klerikalizirati. Seveda jim j>opol-noma sekundirajo listi JNS, na čelu jim »Slobodna Riječ«, ki jo imajo v rokah tako zvani Jrsovci. katerim v Zagrebu pravijo tudi jugopatrioti. Ti in-trigirajo na ta način, da dolže dr. Mačkovo stranko antimarksizma ali nekakega fašizma, kar pa vsak ve, da ni res, zakaj dr. Maček se mora sam otepati fašistov, to je skrajnih nacionali6iov, ki so naenkrat v podobi, kopirani po Hitlerju, zraslli iz hrvatskih tal. Tudi »Obzor«, ki v imenu hrvatsnega patriotizma vseskozi jrodpira dr. Mačk>v pokre" m ki je doslej bil vedno zelo optimističen, pravi v svoji številki od 16. t. in., da se podzemno delovanje komunističnih, socialističnih in fašističnih elementov čedalje bolj razmahuje in da mu >e treba H stopiti na pot. Seveda je treba, toda vprašanje je, kako. Novi Sad, 17. aprila. AA. Danes ob 10. dopoldne se je tu odprla živinoreiska in kmetijska razstava s sejmom. Razstavo je_otvoril kmetijski minister inž. Stankovič, ki ga je pozdravil predsednik prirediteljskega in razstavnega odbora industrijec Sofija, 16. aprila, m. Tukaišnje Trgovsko društvo pripravlja veliko ekskurzijo gospodarstvenikov, ki j>ride na ljubljanski pomladanski velesejem. Zetnunskn vremenska napoved. Spremenljivo vreme, pretežno oblačno, z nevihtami in kratkimi nalivi. Zagrebška vrem. napoved: V naših krajih oblačno in nestalno lor zmerno hladno vreme. Dunajska vrem. napoved: Spremenljivo iu zelo oblačno, dež, še hladneje. M RADION Ce se oslu predobro ali kako so ujeli Pepčka Zmazka Misli, da me ?e Imo, toda Pepček se ne. Ali si morete misliti bolj prijetno gugalnico? Slovenskim fantom in možem! Prosvetni zvezi v Ljubljani in v Mariboru zopet svobodno vršita svoje kulturno poslanstvo med slovenskim narodom. V prvih vrstah stoji tudi zdaj naša moška mladina. V fantovskih odsekih obeh Prosvetnih zvez se je začelo živahno vzgojno, prosvetno in športno delo. Tiho in vztrajno se vrši to delo, vendar mladina vedno želi, da svoja načela tudi javno izpove v skupnem nastopu ter pred svetom poudari svoio notranjo enotnost. S tem namenom priredi Zveza fantovskih odsekov Tabor slovenskih fantov in mož v Celju na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija pod pokroviteljstvom največjega in najbolj ljubljenega prijatelja in očeta slovenske katoliške mladine prevzvišenega gospoda nadškofa dr. A. B. Jegliča. Ta skupen nastop vseh slovenskih katoliških fantov in mož mora biti mogočna in silna izjava našega stremljenja. Zato slovenski katoliški fantje in možje — vsi na tabor v Celje! Minimalne mezde določene Notranji minister dr. Anton Korošec pred mikrofonom kratkovalovne radio postaje centralnega pres-biroja med govorom, namenjenim našim izseljencem. Kočevsko okrajno glavarstvo Prejeli smo: Na to zadevo, v kateri je nekdo razpravljal v »Slovencu« dne 13. aprila t. 1., je treba vsekakor odgovoriti. Predvsem bodi dopisniku, vsej slovenski javnosti ter odgovornim oblastem odločno povedano, da si mi kočevski Slovenci ne želimo ribniškega varuštva, ampak zahtevamo, da ostane sedež našega okrajnega glavarstva še nadalje v Kočevju. Če je kdo merodajen, da govori o tej zadevi, smo to gotovo mi, ki tu živimo, ki smo vsak trenutek v nacionalnem boju ter odločno bolj poznamo, kaj je za ohranitev in napredek slovenstva uspešnejše. Ribnico in Ribničane spoštujemo; vemo da Ribnica raste, napreduje in ker ji še ni dovolj, želi da postane še sedež okrajnega glavarstva. Naše mnenje je, da Ribničanom ni toliko za slovenstvo, kakor pa za njih same. Kulturni vpliv, ki bi ga bili deležni Slovenci in Kočevarji k Kočevskega, bi bil morda res dober. Mogoče |e pa tudi sledeče: Kakor hitro bi Kočevci opravili svoje posle v uradu, bi ribniški obrtniki (trgovci, gostilničarji in drugi) kar tekmovali, kdo bo Kočevarjem postregel v lepši nemščini. Morda bi brali v inseratih: N. N. išče učenca, ki naj bo zmožen tudi nemškega jezika. Če se tega bojimo, je to zato, ker imamo že izkušnje. Saj spada nekaj Kočevarjev pod ribniško sodnijo ter imajo tako posla tudi z drugimi Ribničami. Vemo, kako je bila neka uradna oseba s Kočevjaf ki je odličen Slovenec) v Ribnici nagovorjena nemško, zgodba bi se dala razplesti. .. Sicer imajo v nekem oziru Kočevarji tudi v Ribnici svoje zatočišče. Kulturen vpliv je torej zelo dvomljiv. Nasprotno nam je znano, da je slovensko uradništvo v Kočevju Slovencev prava opora in nacionalno zavetje. Sicer se sliši, da bodo Kočevarji tistega, ki doseže prenos glavarstva v Ribnico, izvolili za častnega občana mesta Kočevja, že vedo zakaj. Res je, če bi šlo na glasovanje, nas izvenkočevski Slovenci preglasujejo, ker jih je več, a to zadevo je treba meriti c drugačnim merilom. Niti enega Slovenca na Kočevskem ni, ki bi hotel, da se prenese glavarstvo v Ribnico in brez nas se vendar ne bo delalo V Kočevju imamo izvrstno organizacijo »Slovenska straža na Kočevskem«; mislimo, da je ta najbolj merodajna odločati o tej zadevi, a ona odloča, da naj ostane glavarstvo v Kočevju. Ne bežati proč od Kočevarjev, ampak •»rfnordiM moramo v čim večjem številu med nje! Vemo, kam se hodij« krepčat Kočevarji, kadar pri- dejo v Ljubljano, kaj takega si Kočevarji še lažje ustvarijo v Ribnici ter postavijo tako Ribničane »na dilco«. Z Ribnico slovenski problem niti najmanj ne bi bil rešen, ampak globoko poslabšan. Vemo, da so Kočevarji raztreseni ne samo po Kočevskem, ampak tudi po novomeškem, črnomeljskem in čabran-skem okraju. Ti Kočevarji so pred prevratom res imeli svojega posebnega šolskega nadzornika v Kočevju, danes ne več. A to Kočevarjev niti malo ne moti. Čeprav postajajo šole slovenske, Kočevar končno na to »pihne«. Junaški ti pride Kočevar v Novo mesto na glavarstvo ter začne govoriti z uradništvom po nemško, čeprav ve, da bo nadaljnji pogovor moral biti slovenski. Tu je podan najbolj očiten dokaz, da Kočevar nič ne izgubi, Slovenec pa še manj pridobi, če je okrajno glavarstvo za kočevsko deželico izven njenih mej. Res so v Ribnici takozvani »nacionalisti«, a teh se Kočevarji ne boje, nasprotno, Kočevarjev srčna želja je, da bi zopet kdaj zavladala JNS. Znano nam je — ime danes zamolčimo — da je pred nedavnim časom prišel v neko kočevarsko vas odličen Ribničan, naprednjak in Sokol obenem, ter imel v nemškem jeziku vehementen političen govor ter je izjavil, da domači lokalni faktor (ki se za slovenstvo mnogo bori) »gehort in den Kerker«; ta govornik ima istoimenskega sorodnika, ki je pa odličen Kočevar. Ribnica! Ostanimo si prijatelji, le za varuhe se nam nikar ne ponujajte. Če je vam kaj poznan slovenski problem na Kočevskem, je nam, ki tu živimo, poznan mnogo bolj. Prosimo vas, pustite že enkrat okrajno glavarstvo v Kočevju pri miru, pa bo vse v redu. Pridite rajši vi med nas v pravem nacionalnem poslanstvu, pa se tudi mi vas ne bomo izogibali. Krošnjarji iz Kočevskega okraja prinesejo vsako leto iz nemških dežel približno t milijon dinarjev, tu so všteti ne samo Kočevarji, ampak tudi Slovenci, ki prebivajo v kočevskem glavarstvu. Slovenci se po zaslužku vračajo domov zopet polni slovenske miselnosti, pa lepe denarje prinesejo. Če se glavarstvo prenese v Ribnico, bodo sledile re-presalije, krošnjarji bodo izgubili vir dohodkov jamo zato, da bo Ribnica bolje živela. K zaključku še nekaj najnovejših cvetk j Kočevskega. V neko vas se je priselil Slovenec; ker ie Slovenec, mu vsa vas odreka vodo. V neki drugi vasi je zavedna slovenska družina, čeprav nekoliko Sredi meseca februarja letos je minister za socialno skrbstvo Dragotin Cvetkovič podal obsežno izjavo o uvedbi minimalnih mezd ter o obveznem in neobveznem razsodništvu v delovnih sporih. S to uredbo, ki je izšla dne 15. aprila t. 1. v ponovni redakciji in v končno veljavni obliki, je končno prebit led. Delavstvo vseh struj in vseh organizacij, pa tudi mnoge delodajalske organizacije so se že od prevrata sem borile vsak za osnovni okvir take uredbe in nešteto intervencij, resolucij, spomenic in drugih korakov je bilo napravljenih pri vladi, da se vendar enkrat izda taka uredba o minimalnih mezdah. Toda do letos se za to ni nihče zanimal in šele sedanja vlada, ki hoče resnično pokazati in tudi dokazati, da ima zanimanje in da čuti z ljudstvom, se je resno zavzela in tudi končno izdala tako nujno potrebno uredbo o minimalnih mezdah. Bile so poprej vlade, ki so se deloma zanimale za zunanjo politiko, za razne konference, pa tudi za teroriziranje svojih političnih nasprotnikov v notranjosti. Vse, kar je bilo na socialnem polju v naši državi storjenega od prevrata oziroma od vidovdanske ustave pa do 6. januarja 1929, je delo in zasluga dveh slovenskih ministrov za socialno skrbstvo, ki sta oba izšla iz vrst SLS, namreč Jožeta Gostinčarja in dr. Andreja Gosarja. V čast jima moramo priznati, da sta se kot učenca dr. J. E. Kreka izkazala in sta s svojimi uredbami in nekaterimi socialnimi zakoni priborila našemu delavstvu vsaj najbolj osnovne socialne pravice ter sta dala vsaj socialnemu zavarovanju in osem-urniku zakonite sankcije. Druge vlade so pač podpisale znamenite vvashingtonske socialne pogodbe, podpisovale so razne druge mednarodne socialne konvencije, nihče pa se ni resno brigal za dejansko izvajanje teh konvencij, ki jih je naše delavstvo tako krvavo potrebovalo. V času diktature JNS je imel njen slovenski del kar nekakšen monopol na socialno ministrstvo. Po vrsti so zasedali ta ministrski stolček gospodje Pucelj, dr. Novak in dr. Marušič tja do srede 1. 1935. V času, ko so bili ti gospodje ministri za socialno politiko in narodno zdravje, ni na primer ljubljanska bolnišnica pridobila niti ene postelje, čeprav je spadala pod njihov resor. Tu se zrcali tista velika skrb, ki so jo JNS-arji kazali za Slovenijo. V času ministrovanja teh treh gospodov ni bila izdana niti ena važna uredba, še manj pa zakon, ki bi koristila delavstvu. Moral je priti na socialno ministrstvo Srb, Dragoljub Cvetkovič, da je končno ugodil željam vsega jugoslovanskega delavstva, zlasti pa slovenskega ter izdal to uredbo, za katero slovenski ministri iz vrst JNS niso imeli smisla. Povdarjamo, da je prav ljubljanska Delavska zbornica najbolj marljivo delovala za to uredbo. Nešteto osnutkov je ljubljanska Delavska zbornica že poslala v Belgrad, vznemirila je iz zaspanosti tudi glavno tajništvo Delavskih zbornic v Belgradu, samo da bi uredbo spravila skozi. Ljubljansko Delavsko zbornico vodijo, kakor znano, socialni demokrati, važen vpliv imajo tudi v njej takozvani narodni socialisti, lo so pristaši »JNS-r, in najmanjši del vpliva imajo krščanski delavci. Vendar so se vse tri skupine sporazumele ter odobrile referate tajnika g. Uratnika za tako minimalno uredbo. Socialni demokrati in seveda narodni socialisti pa so bili že poprej in tudi sedaj v tesnih prijateljskih stikih z JNS. Pričakovati bi torej bilo pod prejšnjim režimom, da bodo gg. Pucelj, ali dr. Novak, ali dr. Marušič čimprej izdali tako uredbo. Toda do tega ni prišlo Zdi se, kakor da vodilnim JNS-arjem, zlasti slovenskim, sploh manjka najmanjši smisel za socialne potrebe ljudstva, posebno delavstva! Bistvo socialne demokracije je demagogija. Idejnega programa nimajo, ker niso ne socialni, ne demokratični, temveč se vzdržujejo med delavstvom le s terorjem svojih nasilnih agitatorjev, ki bodo seveda izrabili novo uredbo za najhujšo demagogijo in bodo napadali vlado in vladno stranko — samo zato, ker je ustregla njihovi stari zahtevi. Veter je pač vzet z jader in sedaj niti socialni demokrati in nihče drugi nima več možnosti zahtevati tako uredbo, ker jo že imamo. Nova uredba daje delavstvu mnogo, ne jemlje mu pa ničesar. Samo nepismeni ljudje bi si mogli to uredbo tolmačiti, kakor da vlada določuje s tem mezde, kakor naj jih delavec v bodoče dobiva. V resnici pa so to mezde, pod katere nikdar nikoli noben delodajalec ne sme iti. Stvar delavstva je, da si s svojim strokovnim znanjem zboljša kvalifikacijo in tudi s spretnim nastopanjem pri mezdnih sporih pridobi boljše mezdo. Prav gotovo ne bo na primer prišlo nobenemu grafičnemu delavcu niti od daleč na misel, da bi delal za minimalne mezde. Prav gotovo tudi ne drugim boljšim obrtniškim delavcem, gradbenemu delavstvu, zlasti kvalificiranemu, prav tako ne strojnikom, mehanikom in drugim podobnim strokam, da bi se udinjali za 2—3 din na uro. Uredba o minimalnih mezdah nima namena znižati mezde takemu delavstvu, pač pa zavarovali nekvalificirano in slabše kvalificirano delavstvo. Zakon daje tudi zaščito mladim delavcem in pa ženskam, ki jim načelno in dejansko prizna popolno enakopravnost z odraslimi boječa; noben Kočevar ji ne gre orat niti za denar, tako da je bila prisiljena, iskati si orača v 1 uro oddaljeni slovenski vasi. V neki vasi živita m6ž in žena; on Nemec, ona pravi, da je Slovenka, a nemško vzgojena. Otroci so že odrasli in vsi po svetu. Ena hči je poročena v 4 ure oddaljenem slovenskem kraju s Slovencem. A ta hči je še vedno nemškega duha ter svoje otroke, če le mora, pošlje k svojim staršem v kočevsko vas z izrecnim namenom, da se nauče nemščine. Res je naše slovenstvo na trhlih nogah, ker ima znanje nemščine, kar pomeni pri nas toliko kot biti tudi nemške miselnosti, za ocvirk, kateremu se ne more odreči. A še vse slabše bo, če se glavarstvo umakne iz srede Kočevarjev, pa zbeži med Ribničane. Videant consulesl moškimi delavci. V naši socialni zakonodaji je to prvi primer, da se bo ta enakopravnost tudi v življenju izvedla. Uredba daje banom mnogo odločilne besedo. Možno je, da bo ban vardarske ali zetske banovine določil najnižjo minimalno mezdo v svojem delokrogu, zelo verjetno pa je, da bo ban dravsko banovine določil najvišjo minimalno mezdo, ki znaša 24 din za 8 ur dela. Vemo, da so v Sloveniji delavci še slabše plačani, da tekstilne tvornice plačujejo vsaj ponekod nižje mezde, da konkurirajo v Sloveniji celo pri javnih delih, kakor pri regulaciji Savinje, Mure in Ljubljanice ter drugih gradbenih del delavci iz Bosne, Like in Dalmacije, ki so pripravljeni delati celo za 10 do 12 din na dan pri 10-urnem delovniku, kar slovenskemu delavcu ni mogoče. Ko bo ban Slovenije izdal svoj . pravilnik k uredbi o minimalnih mezdah, konku-| renca delavcev iz južnih pokrajin ne bo več tako mogoča, kakor je sedaj. In vsak podjetnik se bo desetkrat premislil, preden l>o najel delavca iz Like ali pa domačina, ker bo moral oba plačati vsaj po minimalni mezdi. Pa tudi mezdni dumping južnih pokrajin proti Sloveniji ne bo ve tako lahek, kakor je do sedaj. Če bo moral južni podjetnik plačati svojega delavca ali delavko vsaj po 6 din za 8-urno delo, mu bo mogel slovenski podjetnik, ki bo moral plačati svojega boljšega delavca po 24 din za isto delo, še vedno konkurirati. Ta uredba je torej prišla prav tudi slovenski industriji in slovenskemu podjetništvu, še bolj pa seveda slovenskemu delavstvu. Priznamo, da višina minimalnih mezd še ni idealna in da si delavstvo želi boljše. Toda z zboljšanjem gospodarskih razmer in z napredujočo konjunkturo so še vedno možne ugodne korekturo v korist delavstvu, tako da se bo minimalna mezda morala kaj kmalu dvigniti. Verujemo pa, da ne bodo s to uredbo zadovoljni neki gospodje, ki so znani pod naslovom »strokovni tajniki«. Uredba o minimalnih mezdah o obveznih in neobveznih razsodiščih jim namreč jemlje precej moči in skoraj vsako priliko za demagogijo. Delavca bo odslej ščitil zakon, ki je za vse enak in ki je dovolj jasen in pregleden te rse mu ne bo treba več zatekati pod varuštvo ter se mu ne bo treba več zatekati pod varuštvo kovnih tajnikov. Iz tega dejstva si bomo mogli tudi razlagati srd teh gospodov čez to tako dolgo zaželjeno uredbo. Južno-alriški škof Arnož pride Ljubljana ga pozdravi Kakor že napovedano, obišče škof Ignacij Arnož, uponolski prefekt iz Bulawaja v Rodeziji, našo Ljubljano, ln sicer pride v ponedeljek, 19. aprila. Ne misli se na kak slovesen sprejem na kolodvoru, zato tudi ne naznanjamo ure njegovega prihoda. Pozdravili ga bomo samo v torek zvečer ob osmih na prosvetnem večeru frančiškanske prosvete z lepo prireditvijo v frančiškanski dvorani. — Kakor smo sklepali že po njegovem imenu, da mora biti slovanskega rodu, tako smo izvedeli zdaj za gotovo, da je Čehoslovak. Škof pride, ko je itak prišel v Evropo, obiskal v Ljubljano Mednarodno kat. propagando »Regnum Christi«, nad katero ima — kakor je pisal »kraljevsko veselje«, ker je tudi njegovo geslo, pisano v njegovem grbu: »Da pride Kraljestvo Kristusovo!« In dostavlja: »Čeprav imam kot predstojnik misijonske province sam trd boj za eksistenco, vendar pošiljam mal prispevek 1 angleški funt = 236 Din.« Isti dan bodo ob petih popoldne v beli dvorani Uniona za katoliško inteligenco predavanja o m i s i j o n i h in Mednarodni kat. propagandL Imeli bodo kratke govore: 1. Škof Arnož, 2. I. Kalan, 3. vseuč. profesor dr. Viktor Korošec, 4. profesor Etbin Boje. Kogar izmed kat. inteligence zanima največje in najvažnejše vprašanje sveta — kako ves svet pokristjaniti — je prijazno povabljen in dobrodošel! Prosvetno društvo v Dravogradu Dravograd je v zadnjih mesecih nekoliko oživel. Versko življenje 6e je po prihodu novega gosp. prošta poživilo, zlasti z ustanovitvijo Marijine družbe za dekleta. S prvo majnikovo nedeljo uvedemo apostolstvo niož in fantov. V politično upravnem oziru je Dravograd pred kratkim postal sedež okrajnega načelstva in s tem mnogo pridobil v družabnem življenju. Bil pa je Dravograd dosedaj med onimi redkimi slovenskimi župnijami, ki še nimajo za svojo mladino ustanovljenega Prosvetnega društva. Tudi tej nujni potrebi sc je sedaj odpo-moglo. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je že potrdila nova pravila Prosvetnega društva za Dravograd. Društvo dobi pravno osebnost s sklepom ustanovnega občnega zbora, ki bo prvo nedeljo v majniku, to je 2. maja popoldne po vcčernicah. Društvo bo imelo svoje prostore v prvem nadstropju mežnarije, kjer je bil svojčas šolski razred. Soba je velika in bo za vse društvene sestanke popolnoma zadostovala. V tej 6obi se bo namestila društvena knjižnica, kjer bodo lahko vsako nedeljo dobre knjige v pouk in zabavo. Obenem bo tukaj društvena čitalnica, kjer bodo vsako nedeljo na razpolago razni časopisi in revije. Pričakujemo, da bo s prvo mainikovo nedeljo pričela društvena knjižnica že poslovati. Zaenkrat bomo naročili okoli 300 najboljših slovenskih knjig. Prepričani smo, da bo ta društvena soba postala za našo mladino od 1 6trani dravograjskih faranov moralne in gmotne i podpore. Fantje in dekleta, vam je v prvi vrsti namenjeno novoustanovljeno Prosvetno društvo. Vese-j lite se tega dogodka, vstopite kot člani, agitirajte l med sovrstniki, da bo ustanovni občni »bor naša ' prva manifestacija. Bog živi! Drobne novice Koledar Nedelja, 18. aprila (3. povelikonočna nedelja): Antia, mučenec; Apolonij, mučenec. Ponedeljek, 19. aprila: Leon IX., papež; Konrad Askulski. Novi grobovi ■f- V Prevaljah je umrla Ana Pauže, hčerka uglednega posestnika Matevža Paušeta. Naj počiva v miru! Preostalim pa naše sožalje! Osebne vesti = Poročil se je g Franc Breznik, trgovec iz Luč, z gdč. Angelo Suhadolnikovo iz Solčave. Iskreno čestitamo! Ob tej priliki sta novoporočenca darovala za zgraditev gasilskega doma v Lučah Din 800 Najlepša hvala! = Nevarno je obolel g. Franc Kohnjec, župnik v Čadramu Sobratom ga priporočamo v memento. Nadomestuje ga začasno msgr. dr. Vreže iz Maribora. Svila je edina v stanja izraziti pravo ženskost. Oblecite svilo. Uspehi Vas presenetijo. 1 A. Žlender \ Vat postreže najbolje! LJUBLJANA Mestni trg 22 — Z univerze. O. minister prosvete je imenoval za člane izpraševalne komisije za pravosodni državni izpit na univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani dr. Dolinarja Andreja in dr. Rupnika Vladimirja, oba 6odnika okrožnega sodišča v Ljubljani. — G. dr. Franjo Radšd, primarij internega oddelka slovenjgraške bolnišnice, ostane, kakor se nam poroča, v Slovenjgradcu do 31. julija 1937. — Redne ugodnosti na avstrijskih železnicah. Po sedemdnevnem bivanju v Avstriji uživa vsak posetnik ugodnost 40 do 80% ako znaša prevožena proga 50, 100 ali 150 km. Ugodnost 80% uživajo posetniki brez ozira na dolžino proge, ako povra-tek sledi po isti progi kakor prihod. Vozovnico je treba od začetka potovanja shraniti in po sedemdnevnem bivanju imajo jDosetniki pravico na ugodnost 30% za vožnjo v notranjostj Avstrije. Te redne ugodnosti veljajo od 1. aprila do 31. decembra. Vsa potrebna pojasnila v zvezi s temi znatnimi ugodnostmi dajejo bilietarnice »Putnika« in avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška ul. 9. — Za spomenik kralju Aleksandru I., v Sv. Juriju ob Ščavnici, ki ga odkrijemo slovesno 30. majnika t. I., je daroval rojak g. minister dr. Anton Korošec Din 1500. Prisrčna hvalal Spomenike, grobnice, kapel«, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franio Kunovar pokopalIHe Sv. Kril • UUBUANA — Mesto venca na grob šolskega upravitelja gospoda Jos. Lapajneta je naklonil šoli v Cerkljah za revne učence 200 din dr. Fr. Trampuž in njegovi lovski tovariši. Najlepša hvala! — Na Sveto goro, v Gorico—Trst, z avtom 6. do 9. maja. Kdor gre, naj se do 22. t. m. priglasi upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, WoIlova ul. 1. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 90174/35. — Planinci! Lansko leto je Osrednje društvo SPD prejelo številne pritožbe, da se nekateri planinci, ki sieer niso člani SPD vedejo v planinah in v planinskih kočah skrajno nedostojno, da v pijanem stanju razgrajajo v .planinskih kočah pozno v noč, se ne zmenijo za opozorila oskrbnika, da razbijajo čaše, mečejo nože v steno ter celo streljajo v strop. Slovensko planinsko društvo bo brezobzirno zatrlo take surovosti. Radi tega prosi vse poset-nike naših planin in planinskih postojank, da nemudoma sporočijo SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1 vse dogodke v letu 15130, ko so morali biti sami priča takim neljubim dogodkom. Cim bo materijal zbran in preiskava zaključena, bo SPD v smislu svojega hišnega reda prepovedalo razgrajačem vstop v svoje planinske postojanke ter objavilo njih imena vidno v vsaki koči. S pomočjo vseh planincev bo mogoče izločiti one neplanince, ki s svojim neplaninskim vedenjem kvarijo ugled planinske organizacije. _^^^ — Prispevajte za »Slomškov dom« na Ponikvi. Cek. rač. Kat. prosv. društva štev. 17.259._ — Radijska postaja v Splitu. Ob priliki svojega zadnjega obiska v Splitu je minister za pošto in brzojav dr. Kaludjerčič izjavil, da ima v svojem programu povečanje dosedanjih radijskih postaj in pa gradnjo novih. Tako naj bi se v Splitu zgradila relijejna postaja, ki bi bila v zvezi z drugimi radijskimi postajami. Sedaj pa je odločeno. da se bo v Splitu zgradila v najkrajšem času velika radijska postaja, ki bo opravljala gospodarsko pomorsko službo in ki bi obenem oddajala tudi program. Postaja bi imela zasebni značaj ter oddajno moč 20 kilovatov, torej toliko, kakor jo ima italijanska radijska postaja v Bariju na nasprotni strani Jadranskega morja. Za radijsko postajo bi bili porabljeni stebri iz zapuščene postaje v Drnišu, ki bi jih prenesli v Split. Nova postaja bi bila zgrajena na Poljudu pri Splitu. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-|ftafi grenčlce«. — Draginja narašča! Kljub temu, da so vsi tovarnarji podražili tvoie izdelke za 10 do 25%, prodaja Stermecki — Celje, sedanjo zalogo po starih cenah. Pridite kupit, oziroma naročite hitro, da ne zamudite te ugodne prilike. — Velika nesreča je zadela v Trbojah po-sestnika-mlinarja Jerneja Bohinca. Živinski hlev, prislonjen ob samem nasipu-grušču, se j« zaradi velikega deževja podrl. Zadnja Mena se je posula. Težki kamni so polomili zgornji pod in vse se je posulo in pokopalo pod seboj vseh pet goved. S težavo in »kupnimi močmi so jih izkopali v četrtek dopoldan izpod razvalin. Hlev pa čaka korenite poprave! Nesreča se je prigodila v sredo po noči, ko 6e je družina odpravljala k počitku, okrog pol 10 zvečer. — Pri reševanju fe vse v vasi pomagalo. Itallnska na otoku Krhu iiolel-restavracija Triglav na atliepšl promenadi mesta, tik ob morju. druilnska bita, vsaka eoba s razgledom na moiJe. Nova, modem0 urejena reatavraclla, hladna verandi proti morla, cen® zmerne, domača ln internacionalna knbinja — Posetite manufakturno trgovino Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje. — Narodna galerija je kupila v Srednji vasi v Bohinju lesen kip Sv. Janeza kretnika in izjavlja, ker Je ta nakup v kraju sprožil najrazlične vorice, da je za kip plačala na mestu 500 prevoz v Ljubljano sama oskrbela. — Smrt pod vlakom. Iz Prevalj poročajo: Na progi Prevalje-Holmec je skočil v torek zjutraj pod vlak 27-letni fant Josip Hali. Bil je takoj mrtev. — Kakor ler preži drogist-strokovnjak na vse novosti v kozmetiki in jih vzame V prodajo šele tedaj, ko se uveri o njihovi brezhibni kakovosti. e go-'ln in SONČNO VREME - fa | HOTEL 0UISISANA HOTEL EDEN ZAHTEVAJTE TAKOJ PROSPEKTE) Prvovr9lna — Modem« — Centralna lega — Velik ptrk — Binkoštni spored Putnika Maribor — Celje. Izleti z modernimi avtokari: V Rim (Trst, Benetke, Rimini, Pisa, Firenze, Padova, Bologna itd.) od 13. do 22. maja 10 dni Din 2400. V Benetke od 14. do 17. maja 4 dni Din 900. V Logarsko dolino od 16. do 17. maja 2 dni Din 130. V Postojno, Gorico, Trst od 16. do 17. maja 2 dni Din 500. — Grupna potovanja z vlakom in parniki: V Crikvenico od 8. do 18. maja 11 dni Din 1200. Na Rab od 8. do 18. maja 11 dni Din 1250. Prijavite ee takoj! Vse informacije, prospekti in prijave pri »Putniku« Maribor — Celje. Kdor potuje s »Putnikom«, brezskrbno in ceneno uživa lepoto narave! DOLENJSKE TOPLICE Železniška postaja Straža—Toplice pri Novem mentn. Radioaktivno tormalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega ohtokn, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske Cene do IS. junija: 1« dni Din BIKI.—, 20 dni Din 1«*).—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava. ,v>> — V Službenem listu kraljevske banske iipra-ve dravske banovine od 17. t. m. je objavljen »Finančni zakon za leto 1937-38.< in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-1938« in sicer za občine Braslovče, Cirkovee v ptujskem okraju, Komnica v okraju Maribor-levi breg, Sv. Lenart nad Laškim, Sv. Tomaž pri Ormožu in Vojnik-trg. — »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blagajna v Mariboru ima svoj IX. redni občni zbor dne 2. majnika 1937, ob 10 uri predpoldne, v Narodnem (lomu v Mariboru potom izvoljenih delegatov. — Kimovčeva: Slissa m o n t a n a graci-1 i s. (Ljubka hribovska mašica — bi rekli po slovensko) je izšla v II. natisu na lepem, močnem papirju v jasnem tisku. Prva izdaja je bila manj pregledno tiskana, pa je vseeno takoj pošla. Pač zato, ker je maša izredno kratka, pa živahna, me-lodiozna in zelo lahka, da jo zmore menda tudi najslabotnojši zbor, pa se prijetno posluša tudi v stolnici. Pogosto menjavanje med moškimi in ženskimi glasovi, ponavljanje glasbenih misli učenje zelo olajša, petje pa naredi mikavno in kar dramatično. »Čredo« se kar hitro razplete, saj se ga več kakor polovico odpoje v prijaznem, silno lahkem recitativu, pa se vendar le mogočno stopnjuje. Nova izdaja je izšla na željo letošnjih novomašnikov, ki bi jo radi slišali pri svojih novih mašah. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ali pri skladatelju. Cena v trgovini 12 dinarjev. 2Ui%>ezlvio m i (o, domače, otovenofio nx\io\ — Od doma je pobegnil na veliki četrtek 12-Ietni učenec zagorske šole Frankovič Jože in se še ni vrnil. Fant je srednje rasti za svoja leta. vendar pa močan. jKdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da sporoči to na naslov: Lampar Alojzij, Sv. Urh, p. Zagorje ob Savi. — »Otrok v šolski dobi«, nova knjiga izpod peresa otroškega zdravnika V. B. Dragnša. 230 strani, Izdala knjižnjica zavoda za zak. zaščito mater in otrok. Obravnava razvoj, zdravstvo nego in vzgojo šolskega otroka do 15. leta. Ta knjiga je prva v državi te vrste. Spisana za vzgojitelje, matere in učitelje. — Finžgarjevi zbrani spisi »o z novim natisom romana »Iz modernega sveta« zopet popolni, Pisatelj je t tem splošno priljubljenem delu načel vprašanje družabnih nasprotij, ki je danes najbolj žgoče, in ga rešil s poudarkom človeške vesli in s klicem po žrtvovanju. Novi natis tega dela se odlikuje po krepkem jeziku, ki nič ne zaostaja za najboljšimi pisateljevimi deli. F. S. Finžgarjeve spise je zalojila »Nova založba« ▼ Ljubljani — Kongresni trg. — Otroške negovalke in vzgojiteljice. Pripravljalni odbor organizacije otroških negovalk in vzgojiteljic, poziva vse absolventke tečajev in enoletne šole za otroške negovalke in vzgojiteljice od leta 1928—1936 v Dečjem domu kraljice Marije v Ljubljani, da javijo svoje naslove v čimkrajšem času na spodnji naslov. Predsednica: Valerija Mejač, Ljubljana, Beethovnova ul. 6/1. — Dre novi mladinski knjigi sta zopet pomnožili naše precej revno mladinsko elovatvo. To sta: KHstner-Kunčič, Emil in detektivi — povest e podobami, vezano v platno stane 86 Din. ter Wieeer-dr. Lovrenčič, Najmlajši poročevalec. Cena vezani v platno 45 Din (obe »ta izšli v Zbirki mladinskih spisov) v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Važno ta mladinske, zlasti lolske otroke! Mesec april in maj poevečajo naši, zlasti mladinski in šolski odri proslavi vzvišenega materinskega poklica. Mnogi odri so že priredili materinsko proslavo z odraslimi igralci, deklamatorji itd., zdaj pa pripravljajo še proslavo z mladimi močmi, "ajlepši č« Najlepši čar dobi materinska proslava gotovo tedaj, če nastopajo pred nami naši malčki e svojimi zvonkimi glasovi. Te dni je izšla ipod pejesa pri- zbirka mladinskih iger za materinsko proslavo z naslovom »Slovenski materi« c glasbeno prilogo. Glasbene točke so uglasbili skladatelji iz vrst naših najbolj priljubljenih in priznanih skladateljev (St. Premrl, Z. Prslovec, D. Bučar). Knjiga in glasbena priloga se naročata na naslov Mladi oder, Ljubljana in na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani. (Posebej je treba opozoriti, da ugodnost, ki je zvezana z nakupom treh knjig in eno glasbeno prilogo, velja za vse igre, ki so V zbirki in ne samo za posamezne igre v zbirki in to za vselej!) — »Buči, buči, morje adrijansko ...« Vsi bregovi so oživeli, rožmarin je zadehtel in oljke so ozelenele, zvon na Trsatu pa zvoni in vabi na najlepše majniško romanje k Mariji na Trsat, združeno z izletom na prekrasni otok Rab (nad 5 ur vožnje po morju v eno Smer) o binkoštih. Kdo bo ostal doma, ko se vsa Slovenija pripravlja na to prelepo romanje? Se danes sporočite po do- pisnici svoj naslov upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1, da vam pošlje brezplačna podrobna pojasnila. — Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas »Vratislavski velesejem«. — Obveščam cenjeno občinstvo, da bom s 1. majem prenehal radi bolezni voziti s 6vojim avtobusom na progi Gorenja vas—Skofja Loka. Zahvaljujem se s tem vsemu potujočemu občinetvu, ki mi je bilo naklonjeno. — Eržen Matevž, avtopod-jetnik, Gorenja vas. — Zanemarjenost v mladosti, se maščuje v eta-rosti. Otroci, katerih 6tarŠi skrbe, da si vsak dan redno očistijo zobe s Sargovim »KALODONIOM« proti zobnemu kamnu, obdrže zdrave in čvrste zobe. Nasprotno otroci, ki jih starši niso naučili, da čistijo svoje zobe ali so sami v tem pogledu nemarni, že zgodaj trpe na obolenju zob. Na starših je, da otroke navadijo na redno čiščenje zob s Sargovim »Kalodontom«, ker le na ta način si ohranijo otroci zobe močne, zdrave in lepe do pozne staroatl. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini ln si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana V nedeljo, dne 18. aprila Gledališče Drama: Nedelja, 18. aprila: Simfonija 1087. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto. — Torek, 20. aprila: Matura. Red A. — Sreda, 21. aprila: Simfonija 1907. Red Sreda. — Četrtek, 22. aprila: Dr. Red. Četrtek. — Petek, 23. aprila: Zaprto (gostovanje v Celju: Matura). Opera: Nedelja, 18. aprila ob pol 11: Pevski nastop ljublj. srednjih šol; ob 16: Navihanka. Cene od 30 Din navzdol. Izven; ob 20: Ero z onega sveta. Izven. Gostovanje tenorista g. M. Šimenca. Cene od 30 navzdol. — Ponedeljek, 20. aprila: Zaprto. — Torek, 20. aprila: Zaprto (generalka: Plamen). — Sreda, 21. aprila: Plamen. Premier-ski abonma. — Četrtek, 22. .aprila: Pikova dama. Red C. Predavanja Nameščenci in kultura je naslov predavanja, ki ga priredi Društvo absolventov drž. trgovskih šol v I ubljani, v četrtek dne 22. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji Zvezda. Predaval bo g. prof. Košak Ivan Vabljeni vsi absolventi. Jugoslovansko kirurško društvo sekcija Ljubljana ima dne 20 aprila 1937 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici Ženske bolnišnice v Ljubljani. Spored: Predavanja: 1. dr.Lavrič: Luxatio habitualis mandibulae; 2. dr. Guzelj: Benigni tumorji črevesja in njihove komplikacije. Demonstracije: 1. dr. Žumer: Mediastinis purulente (demonstracija slučaja); 2. dr. Derganc: Slučaj ulcu6 pep-ticum jejuni. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta priredi v torek, dne 20. aprila ob 8 zvečer v novi frančiškanski dvorani pozdravni večer južnoafriškega škofa msgr. Ignacija Arnoža. Na sporedu so govori, deklamacije, orkester, slike, petje, igra itd. Rezervirajte 6i sedeže v predprodaji v pisarni »Pas et bonum« po 2 Din. V Narodni galeriji je danes vodstvo ob 11; govoril bo g. I. Zorman o klasicistih: Kavčič, Langus, Tominc, Stroj. Jngoslovansko-žeškoslovaška liga ima v nedeljo, dne 25. t m. ob 10 dopoldne svoj občni zbor v rezervirani sobi 2. nadstropja pri Slamiču. V soboto, 24. aprila ob 8 zvečer pa bo Liga priredila umetniški koncert v Trgovskem domu, na kar že zdaj opozarjamo. Mladinski pevski ibor salezijanskih gojencev in bogoslovcev t Rakovnika priredi danes teden ob 8 zvečer v župni cerkvi sv. Petra cerkven koncert v korist novi cerkvi sv. Terezike na Kode-ljevem. Posetite ga I Sestanki Občni zbor Angleškega društva bo v ponedeljek, dne 26. aprila ob 20 v društvenem lokalu — Kralja Petra trg a Ženski odsek SKAS ima svoj sestanek v torek, 20. t. m. ob 8 zvečer v Akademskem domu. Referat o profesorskem in instruktorskem poklicu. 2enski odsek Saleiijanske prosvete na Ko-deljevem ima svoj redni sestanek v torek, 20. apr. ob 8 zvečer. Predava g. upravitelj Janko Grad. Društvo sodnikov kraljevine Jugo^' ivije — sekcija Ljubljana bo imelo letos redni ol ii zbor v nedeljo, dne 2. maja t. I. ob 10 dopoldne v justični palači v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Kino Kino Kodeljevo Ob 8 matineja: »Mamica« (Frančiška Gaal); ob 5 in 8, in jutri ob 8: dvojni spored: češki film »Maryša« in »Mamica«. Kino Vif predvaja danes zvečer ob 4, 6, 8 »Vee za Veroniko« (Greti Theimer. Theo Liruzenl. Anodna baterija ki je bila do sedaj največja neprijetnost baterijskih aparatov, le odslej nepotrebna! Najnovejši izum inženirja N. Eltz-a, lastnika tovarne »RADIONE«, enega izmed prvih evropskih radijskih konstruktenev, jo za zmeraj nadomesti. Izum je anodni aparat, ki spreminja akumulatorsko napetost na 120 Volt, katere dobavlja radijskemu aparatu kot anodno napetost. Napetost je stalna ter ne pada, kot pri anodni bateriji, Aparat prodaja glavna zastopnica tovarne »Radione«, ki je tvrdka » RADIO rag. zadr. z o. z. v LJUBLJANI, Mikloifieva cesta 7 Telefon 3190 Lekarn« Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa c. 41; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Uetar, Šelenburgova ul. 7. — V ponedeljek: mr. BakarSič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. f Desanki Ilaševi Učenki Via. razreda mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Zdaj, ko pomlad šele stopa v deželo, ko jo vsa narava nestrpno pričakuje, ko se vse prebuja in pripravlja k novemu življenju, prav zdaj je uničila mrzla, koščena roka neizprosne smrti Tvoje mlado življenje. v Vedno si stala med nami s svojimi smejočimi, črnimi očmi, vedno je odmeval po razredu Tvoj ------ ----- ------------lOMCUU *Vl>( zvonki smeh, — sedal pa ležiš tiha in mrzla med prvimi pomladanskimi rožami, ki si jih tako zelo Ijtibila. Tvoja klop, sedaj prazna, se nam s hudobnim smehom roga in nas mrko fn strogo gleda. De-sanka, le eno samo besedo izgovori, da utihne glas prazne klopi I. A tega glasu ni, Me stojimo ob klopf s strtimi srci, brez vsake moči proti kruti smrti, ki se igra z nami in ki tako često posega v naše vrte. Nekaj je, česar smrt ne more nikdar iztrgati: to je lepa slika Tvojega kristalno čistega značaja. Ohranile Te bomo v najlepšem spominu! Sončenke. I Vse ljubljanske delavne člane Vincencijevih m Efizabetnih konferenc ter drugih dobrodelnih krožkov iskreno vabimo h karitativni cerkveni slovesnosti, ki bo po želji karitativnih organizacij v ponedeljek, 19. aprila 1937, ob 7 zvečer, v križanski cerkvi v Ljubljani. Pri tej pobožnosti bo imel cerkveni govor: »Ljubezen Kristusovega nas vnetna«, g. dr. Jože Pogačnik. Nato bodo slovesne litanije z blagoslovom. K tej cerkveni pobožnosti so poleg delavnih članov konferenc in dobrodelnih krožkov vabljeni vsi verniki, ki se zanimajo za karitativno gibanje. — Karitativna zveza v Ljubljani. 1 Gg. verončitelje opozarjamo na razpored šolskih spovedi v društveni sobi. — Kat. društvo. I Maša zadušnica za pok. g. Marijo Markelj bo 20. aprila ob pol sedmin v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. 1 Sprememba voznega reda električne cestne železnice v Ljubljani. S ponedeljkom, 19. t. m. se spremeni vozni red na cestni železnici tako, da bodo vozili vozovi z Viča mimo glavnega kolo-dvora do splošne bolnišnice in nazaj po isti progi na Vič; od vojne bolnišnice mimo sv. Petra, po Poljanski cesti mimo magistrata pa samo do glavnega kolodvora, kjer bodo vozovi obrnili in vozili po isti progi nazaj do vojne bolnišnice. Na 06talih progah ostane promet nespremenjen. Promet je sedaj razdeljen na štiri proge in so V6i vozovi opremljeni s številkami prog, po katerih vozijo. Proga Gradišče—St. Vid ima št. 1, proga vojna bolnišnica mimo magistrata do glavnega kolodvora št. 2, proga Mestni trg—Dolenjska cesta št. 3 in proga Vič mimo glavnega kolodvora do splošne bolnišnice štev. 4. 1 Srednješolci! Pomoč v vseh predmetih 6e vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega cesti štev. 8. _ I Služkinje! »Poselska zveza v Ljubljani« priredi izlet prihodnjo nedeljo, 25. aprila na Šmarno goro. Zbirališče bo točno ob pol 3 popoldne pri »Figovcu« na Tyrševi cesti. Od tam se peljemo z električno cestno železnico do St. Vida. Z nami pojde g. duhovni voditelj in pevski zbor služkinj. Takoj po prihodu na Šmarno goro bomo imele v cerkvi pete Mtanije m blagoslov z Najsvetejšim. Vabljene so vse služkinje in prijatelji služkinj. — V primeru slabega vremena izleta ne bo. 1 Društvo >Dom slepih« potrebuje pisalni stroj ter prosi tem potom svoje dobrotnike, kateri bi mogli in hoteli darovati kak pisalni stroj, da to blagovolijo javiti na naslov društva: »Dom slepih«, Ljubljana, Pred Sofijo 12/11. I Bufet »Rio« toči izvrstno zagrebško pivo, črno in belo. Vrček Din 4.50. I Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl. Kolodvorska ulica U, tel. 24-37. I Strokovno čiščenje oblek in parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8, in sprejemališče: Knal-ljeva 2. I Če hočete biti 9 kleparjem res zadovoljni, pokličite A. Cokerta, Gregorčičeva 5, tefelon 2470. • « • udor pri Podhraju Zagorje," 17. aprila. Popotnik, ki gre iz Zagorja ob Savi naprej po dolini, skozi katero teče Medija, pride do vasi Toplice, ki leže v razmeroma strmo zarezani dolini. Nekoliko naprej leži na levem pobočju kakih 300 m visokega hriba Mali vrh, ki se vleče od severovzhoda proti jugozahodu, vas Podkraj. S ceste človek opazi, da je Mali vrh, ki se pne dokaj visoko nad vasjo, ves razrezan in razklan. Mogočne visoke pečine iz debelih skalnatih skladov zevajo tako, da se človek začuden sprašuje, od kod ta divja razgibanost hriba. Nastalega plazu, ki ga hodi ogledovat bližnja in dalnja okolica, ni mnogo videti, ker ga pokrivajo zelene trate. Le sem in tja padejo v oko široke rjave špranje, za katere človek, če ne bi vedel, da se tam seseda plaz, ne bi mogel najti razlage. Iz bližine pa postane ta plaz vprav nerazumljivo mogočna in strašna naravna igra. Plaz, ki ee je utrgal na razmeroma ne preveč strmem pobočju, sega po njem kakih 200 m, dočim znaša njegova največja širina okrog 130 m. Okrog 20.000 kvadratnih metrov zemlje se je začelo v noči od 13. na 14. aprila premikati navzdol. Premiki zemlje so bili podobni večjim ali manjšim sunkom, nato pa je polzel ves razsežni plaz počasi naprej. Ogromne množine prsti, kamenja in ilovice so v svojem premikanju navzdol popolnoma preobrazile površino. Kakor da bi zavrela zemlja, je ponekod začela kipeti in se dvignila kar po več metrov. Drugje zopet se je svet začel usedati, kakor da bi se prelomil in zazijala je velika rjava stopnica, včasih visoka 3 do 4 metre. Dve hiši, last Brvarja Ivana in Drgan Terezije, z gospodarskimi poslopji sta bili na dan nesreče še obljudeni, dočim so prebivalci dveh dmgih stavb, ki so že prej kazale očitne in razločne znake razpadanja, pred nedavnim zapustili. Z ogromnim plazom so se premikale tudi vse te hiše. Po opazovanjih je ugotovljeno, da se je naslednji dan po tem, ko se je sprožil plaz, premaknila cela gmota plazu v glavnem za 2 m, drugi dan pa za 4 m, tretji dan ponekod celo za 6 m, v soboto pa približno za 1 m. Plaz leze torej počasi po pobočju navzdol in zdi »e, da se 6edaj polagoma ustavlja. Veliki premiki Stavbe ,ki so bile na plazu je zadela seveda huda usoda. Zaradi počasnega premikanja plazu so se hiše začele nagibati, stene in zidovi pokati in se podirati. Ker je pa plaz spreminjal smer in strmino, se je seveda zgodilo, da je visela hiša morda prvi dan še na levo, dočim ee je drugi Sodelovanje mest Male Zveze Že na skupščini Zveze jugoslovanskih mest, ki se je vršila dne 20. septembra 1936 na Cetimju, je predsednik ljubljanske občine g. dr. Juro Adlešič predlagal, da se obnovi delo na sodelovanju slovanskih mest in mest Male zveze ter da se pristopi k ustanovitvi Zveze slovanskih mest, odnosno mest Male zveze. Skupščina je soglasno ta predlog osvojila ter so se v smislu resolucije, ki jo je skupščina tozadevno sprejela, pričeli tudi konkretni ukrepi za to sodelovanje. Ob priliki poseta Jugoslovansko-češkoslovaških lig v Pragi v mesecu decembru 1936 je imenom Zveze jugoslovanskih mest konferiral dr. Adlešič o tem predmetu in praktičnih ukrepih z generalnim tajnikom Zveze češkoslovaških mest in občin g. dr. Jaroslavom Šafarem ter je nato na osnovi teh konferenc iznesel podrobni referat na seji poslovne uprave Zveze jugoslovanskih mest dne 28. decembra 1936 v Zagrebu. Zlasti se je konkretiziralo vprašanje ustanovitve Zveze mest Male zveze. Te dni je obiskal vsa tri jugoslovanska prestol-nična mesta: Belgrad, Zagreb in Ljubljano g. dr. Šafaf in ob tej priliki s predstavniki teh mest pretresal vprašanje oživotvoritve Zveze mest Male zveze, praktično pa vprašanje čim tesnejšega sodelovanja mest Male zveze. Povsod se je v vseh vprašanjih dosegla polna soglasnost in moremo upati, da bo v najkrajšem času prišlo tudi do formalnih ustanovitvenih korakov. Nujna potreba je namreč, da se mesta tako prijateljskih držav medsebojno obveščajo o svojih gospodarskih, socialnih in komunalnih vprašanjih ter črpajo iz medsebojnih izkustev in uspehov nove vire za lastni napredek, napredek, ki je zlasti jugoslovanskim mestom, ki jih čakajo vedno večje in nove naloge, koristen in potreben. Ne smemo pozabiti pri tem tudi na tujsko prometno važnost tega vprašanja. Ob priliki obiska dr. Šafafa so se tudi v tem pogledu izvršili že konkretni zaključki. Gospod dr. Šafaf se je mudil v Ljubljani od četrtka zvečer in je odpotoval v soboto ob 12.55 nazaj v Prago. Izven službenih konferenc si je ogledal tudi znamenitosti in važnejše ustanove mestne občine, zlasti novo Bežigrajsko osnovno šolo in vzorni Delavski dom. Obiskal je tudi predstavnike tujskega prometa pri kralj, banski upravi, mestni občini in Zvezi za tujski promet in kot generalni tajnik češkoslovaškega turističnega urada navezal z njimi stike za nadaljnje sodelovanje. Koncert skladb Blaža Ar niča Prvi dirigent belgrajske opere g. Ivan Bre-zovšek, naš trboveljski rojak, je prevzel častno, toda tudi umetniško veliko nalogo, da dirigira simfonični koncert Blaža Arniča, ki bo v ponedeljek ob 8 zvečer v unionski dvorani. Izvrstni orkester, ki bo izvajal ta koncert ob klavirski spremljavi priznanega pianista g. R. Gallatie, ima 6edaj dnevno vaje, tako da bo koncert tudi s strani orkestra podan kar najbolj dovršeno. Ivan Brezov-šek, priznana kapaciteta, izraža svoje navdušenje nad 6kladatelj6ko umetnostjo Blaža Arniča v kar najbolj priznavalnih izjavah. Sodeč po izjavah objektivnega strokovnjaka, našega rojaka in krajevno zelo oddaljenega g. Brezovška, sino Slovenci dobili v Blažu Arniču komponista najvišjega, najpopolnejšega formata. Tudi člani orkestra, ki sedaj vadijo simfonije Blaža Arniča, strme nad globino in umetniško prepričevalnostjo njegovih skladb. Blaž Amič je skromen, izjavil pa nam je: »Vse življenje sem trpel in vztrajno delal. Upam, da me bo naša glasbo ljubeča kulturna javnost razumela ter bo inala primerno upoštevati moje dosedanje življenjsko delo!« — Velika manifestacija slovenske glasbene ustvarjalne moči, kakor jo bo predstavljal koncert Blaža Arniča, mora doživeti med ljubljanskim in sploh vsem slovenskim občinstvom poln odziv, zlasti še ker se bo e sodelovanjem Ivana Brezovška, pianista Gallatie in najboljših slovenskih filharmonistov dokumentirala tudi velika moč slovenskih reproduktivnih glasbenikov. — Vstopnice za ponedeljki koncert so v DredDrodaii Dri blaffaini kina »Union«. dan nagnila zopet na desno. Sedaj so ee hiše že vse popolnoma sesedle in leže še le kot klaverne in nemogoče razvaline na razritem in razpokanem svetu. Ogromna sila plazu, v katerem se po skromni cenitvi premika zemlja, katere skupna teža znaša najmanj kakih 200 milijonov kilogramov, je povzročila vprav neverjetne prizore. Poljska pot, kt vodi proti spodnji polovici sedanjega plazu je ob plazu odrezana. Mesto poti je plaz nagrmadil in dvignil zemljo za cel meter višje. Pod potjo je velika njiva ozimine. Kjer se pa začenja plaz, pa ni videti pšenice, pač pa razpokan in naguban travnik, ki je bil pred kratkim pognojen. In vendar se je ob tem plazu v lepi ravni črti nadaljevala pot, kakor tudi pšenična njiva. Kje je sedaj pšenična njiva in pot? V ravni črti navzdol zapazimo ob prelomnici, ki jo je zarisal plaz na svetu, ki ee ni premahnil, kakih 30 m nižje nadaljevanje poljske poti, ki vodi čez razpokano ozemlje plazu in pod njo nagubano njivo z ozimino. Višje gori se v bližini stavb začenjajo sadovnjaki, ki izgledajo, kakor da bi se z njimi igrali orjaki. Češnja, vsa v cvetju, leži nagnjena naprej v smeri plazu s 6vojim beliin cvetjem pa se dotika tal. Druga, par korakov od nje, je nagnjena na nasprotno stran; tretja pa po čudnem na-klučju, kljub temu, da ee je preselila za kakih 30 metrov, stoji še vedno lepo pokonci, V globokih :n širokih zemeljskih razpokah pa se belijo potrgane korenine drevja, ki ga je plaz odnesel na svojem hrbtu. Hiše same, ki se sesedajo prav do tal, pa so le še razmetani in razvlečeni kupi razvalin. Prebivalci obeh podrtih hiš rešujejo zadnje količkaj vredne stvari iz razvalin in jih odnašajo na varno. Posebno naključje pa je hotelo, da se je velikanska naravna sila še prav posebno poigrala s hišo Drgan Terezije in njenimi gospodarskimi poslopji. Lesena hiša in majhen hram sta se speljala po pUzu globoko navzdol. Hlev, ki pa se je pred pkzom skoraj tiščal hiše, pa je ostal kakih 40 m višje na plazu, tako da nihče, ki pride sedaj ogledovat kipenje plazu, ne more misliti, da so te tri stavbe spadale kdaj skupaj. Upravičeno je upanje, da bo plaz z dosedanjim premikanjem končal svoje razdiralno delo in se ustalil. To ne bi bilo le potrebno le zaradi tega, da se ne uniči še več plodne zemlje, ampak zlasti zato. ker stoje na pobočju pod plazom še štiri stanovanjske hiše, ki doslej še ničesar niso trpele zaradi premikanja zemlje. V primeru, da se plaz ne bi ustalil, moramo računati e tem, da bo plaz, k; je za eedaj zajel le ozemlje, ki ga je odkupila že Trboveljska premogokopna družba, uničil tudi svet in bivališča zasebnikov. Hic Rhodus, hic salta! To je moj drugi in zadnij odgovor na »Pohod«, katerega se mi je tudi tojx>t po dolgem iskanju po raznih kavarnah in trafikah končno vendarle posrečilo dobiti v roke. Pisec se tudi sedaj ne upa s svojim imenom na dan, temveč se skriva za anonimnim dopisom, polnem zavijanj, namigavanj in izzivanj. O kakem razburjenju od moje strani, četudi hoče polemizirati z menoj v tonu, ki je svojstven temu lističu, sploh ni govora, pač pa je iz njegovega pisanja razvidno, da mu razna gibanja ne dajo spati. Iz vsega njegovega pisanja zveni tudi v tej izdaji samo eno: celo stvar speljati na politično polje »nacijonalistov«, ki hočejo vzeti vso Jugoslavijo v zakup, kjer bi oni vladali proti volji širokih plasti naroda, kakor bi se jim pač zlju-bilo. Pravim športnikom, oziroma resnim delavcem na polju telesne kulture pa je vsako tako delovanje tuje, ker gre tem ljudem samo za pravi šport, za pravo telovadbo med narodom in se pri tem ne sprašujejo, kje se kdo udejstvuje, samo da dela in pa kar je prav tako ali pa še bolj važno: da dopustijo tudi drugim, da se udej-stvujejo tam, kjer imajo največ uspehov, oziroma v organizaciji, ki jim najbolj prija. Zato je naravnost nesmiselna trditev, da bi jaz od leta 1929 dalje ne pokazal dovolj zanimanja za razmah telesne vzgoje, ko pa vendar razni športni klubi, zlasti ljubljanski, vedo dovolj povedati o tem. Ta trditev je pač samo dokaz, da pisec malo ali nič ne pozna naših športnih prilik; da je siika še pojiolnejša, pa hoče s svojim zavijanjem spravljati celo stvar v drugo smer. Naj bi šli raje ti »nacijonalisti« med narod, naj bi delali med ljudstvom, skrbeli za njegov dobrobit in zdravje na primer z raznimi telesnimi vajami, in potem bi se lahko reklo, da vsaj koristijo državi, četudi bi manj napravili kakor športniki. S »plemenitim nagibom«, s katerim se je likvidiralo Orlovstvo in se je to delo poverilo Sokolu, se je pa doseglo ravno nasprotno na polju telesne vzgoje; tako daleč je prišlo, da je morala država sama leta 1934 poseči vmes in izdati zakon o obvezni telesni vzgoji naroda, ker je uvidela, da tako ne more iti naprej. In to se je zgodilo v času, ko so bili na krmilu »narodni voditelji«, ki gotovo niso bili nenaklonjeni somišljenikom piš-čevega kova. In če so se potem športni krogi odzvali in ponudili državi svojo pomoč pri izvedbi tega zakona, bi morali biti »nacijonalisti«, ki tako »ljubijo« narod, prvi, ki ne bi samo odobravali, ampak celo podpirali ta korak šf>ortnih krogov. Pa ne morda, da bi ti krogi želeli, da ima naša država same slabiče? Pa še na nekaj bi spomnil tega pisca — »nacijonalista«. V Zagrebu obstojajo židovske telovadne organizacije, ki niso bilo razpuščene, ampak delujejo nemoteno dalje tudi po letu 1929. Ali so morda piscu Zidje ljubši kakor Slovenci? Ločiti pa je seveda treba šport, klube od organizacij, ki se poleg šport, klubov bavijo s telesnimi vajami. Šport, klubi so bili, ko je bil Orel, šport, klubi so in bodo, ne izvzemši Planine še naprej, ako ravno je v zadnjem letu zrastla močna organizacija fantovskih odsekov pri prosvetnih društvih, ki ima med drugim tudi bogat telesnovzgojni program. Piscu bi priporočal, če že noče podpirati te ga mogočnega in res narodnega gibanja na polju telesne vzgoje, da bi se ga vsaj na tihem veselil; kajti iz tega gibanja bodo zrastli močni in zdravi državljani, ki bodo zmožni braniti domovino, kadar jih bo klicala. Ali pa naj gre vsaj med športnike, z njihovo pomočjo dela in propagira šport med narodom in z dejanji dokaže, kaj zna in kaj zmore. Šele tedaj, če bo uspešno deloval med ljudstvom za procvit države, bo lahko rekel, da je nacijonalist, in le tako bo najbolje, najuspešnejše in najkoristnejše služil narodu. Pri tem mu pa ne bi škodovalo, ako bi si vzel za zgled našo bratsko češkoslovaško državo, za katero se tudi njegovi somišljeniki vedno zavzemajo in kjer se poleg Sokolstva tudi Orlovstvo svobodno razvija in kjer uživa tudi Orel poleg Sokola državno podporo. Takole jugoslovanski bratecl Danes potrebuje VIM Malo Vima na mokro krpo, dobro zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote. Grehi tujega kapitala V četrtkovi številki »Slovenca« smo poročali, kako podjetja, ki eo last inozemskih kapitalistov, izigravajo zakonske predpiee in kako zapostavljajo naše domače delavstvo. To ravnanje odločilnih činiteljev v mariborski tekstilni industriji si moremo spričo dejstva, da bi naši delavci podjetju prav tako dobro služili kakor tuji, razlagati le kot izraz mržnje do našega naroda ali pa vsaj tistega nadutega mišljenja naših domačih in avstrijskih ter rajhovskih Nemcev, ki smatra nas Slovence za manj vredne in nesposobne. To je prvi greh tujega kapitala v vrsti grehov, ki jih že leta in leta dela nad narodom in državo, ki mu dajeta gostoljubje in velike dobičke. Res, naša socialna zakonodaja ni izvedena, da velikim industrijam ne nalaga takih dolžnosti kakor v drugih državah, vendar bi 6e inozemec, ki si v naših krajih množi in kopiči premoženje, moral zavedati dolžnosti, ki mu jih nalaga nenapisan zakon. Danes pač vsakdo ve, da dela mariborska tekstilna industrija velike dobičke, ki gotovo ne gredo v celoti za investicije v obratih. Velikih vsot denarja iz naelova dobička v naših denarnih zavodih ni. Iz tega bi človek sklepal, da gre drugam in s tem seveda prav nič ne oploja gospodarstva mariborskega mesta, ki je s svojim dosedanjim delom omogočilo naselitev industrije in ji omogoča tudi neoviran razvoj. Zato bi bila dolžnost te industrije, da bi vsaj del svojega dobička investirala v zgradbe, ker se s samimi investicijami v obratih premalo oddolži mariborskemu me- stu. Za primer namreč, da bi tekstilna industrija v Mariboru propadla ali bi jo iz kakršnega koli razloga opustili, bi ostale mestu gole 6tene in pa stari stroji brez vsake vrednosti. Zato pač sme od sedanje bujno cvetoče industrije upravičeno zahtevati investicije, ki bodo trajnega značaja. Odvajanje dobičkov drugam je drugi greh tujega kapitala, ki je prav tako kakor prvi neodpustljiv. Tuji kapital torej pri nas ne izvršuje svojih, recimo moralnih obveznosti. Ta kapital pa gre še dalje in krši zakonite predpise, kakor smo to poudarjali zadnjič. Danes bi javnost opozorili še na primer, ki se dogaja v neki mariborski tekstilni tvornici, katere lastnik je seveda tudi inozemec. Delavstvo si je z velikimi žrtvami in 6 pomočjo oblasti priborilo kolektivno pogodbo, za katero so se podjetniki slovesno obvezali, da jo bodo izvrševali in spoštovali. Tovarna Zelenka in Comp., pa je na svojo slovesno obljubo in podpis kmalu pozabila in občutno krši kolektivno pogodbo, v kateri je kot najmanjša mezda določena 2.50 din na uro in ki prepoveduje nočno zaposljevanje žensk. Ta tovarna namreč kljub drugačnim določilom pogodbe plačuje nekatere delavce po 1.80 din na uro in pri nočnem delu zaposluje tudi ženske. Tuj kapital gre mimo vseh moralnih in pozitivnih zakonov in s pestjo udarja v obraz našemu delavstvu, celotnemu narodu pa odteguje dobrine, do katerih ima vso pravico. Tudi tukaj je ljudstvo samo brez moči in bi zato oblast morala krivcem dati občutiti moč in trdoto zakona. Za pet tihih minut (Nedeljsko berilo: 1 Petr 2, 11—19.) Apostol Peter je poslal sooj prvi lisi »iz-ooljenim tujcem, ki so razkropleni* o rimskih pokrajinah zapaclne in severnozapudne Male Azije. Tujce naziolje kristjane, spominjajoč jih, da »nimamo tukaj stalnega mesta, marveč iščemo prihodnjega* (Hebr 13, 14). Prao ta zavest, da smo na zemlji tujci in popotniki, nam mora biti močan nagib hrepenenja po prihodnjem stalnem mestu o nebeški domovini. Da je na zemlji vse minljivo, od danes do jutri, nas uči skušnja vsakega dne. Ta skušnja pa še ni vodilo za življenje, ki bi dajalo svežih pogonov za vztrajnost in pripravljenost za žrtve. Krščanska vera nam kaže za to minljivostjo neminljivo življenje. Tja naj se obrača naše hrepenenje, tja naj meri naše delo. Zato apostolova beseda: »Opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržuj-te mesnega poželenja, ki se vojskuje zoper dušoUU Kristjani, katerim je apostol pisal, so združeni v majhnih srenjah po mestih v poganski okolici. Bili so to skoraj sami >mali ljudjemali meščani, obrtniki, delavci, sužnji. Poganska okolica jih je ali prezirala ali o njih govorila vse mogoče in nemogoče reči: da so rooarji, sovražniki človeškega rodu in še več takega. Tem kristjanom praoi apostol Peter: iLepo živite med ne-verniki, da bodo o tem, v čemer vas obrekujejo kot hudodelce, zaradi dobrih del, ki jih bodo videli, o dan obiskanja začeli Koga slaviti.* Med silami, ki so pridobivale krščanstvu vedno več novih vernikov, ni bila zadnja zgledno življenje kristjanov, ki jih je ločilo od poganske okolice. Apostolat krščanskega življenja, apostolat zgleda v teku stoletij ni opešal in zgubil sooje moči. Življenje po veri in iz vere, t. j., življenje, ki je d skladu z verskimi nauki in zapovedmi, ki zajema iz vere nadnaravne nagibe in moči. je še danes prao tako kakor v apostolski dobi privlačna moč h krščanstvu in najlepša obramba krščanstva, i Besede nagibljejo, zgledi vlečejo.< Bodimo torej celi kristjani, kristjani p verovanju in življenju, ne polovič ar ji, kristjani z jezikom in po imenu, o življenju pa krščanstvu tuji *To je božja volja, da po vaših delih umolkne nevednost nerazumnih ljudi; kakor svobodni, pa ne, kakor bi svobodo imeli za pokrivanje hudobije ampak kakor božji služabniki!.c naša država bolj ko kdaj prej ljudi, ki bodo vzgajali narod pravilno telesno in duševno, da bomo dobili iz naše mladine sinove, kakršne naša domovina |x>trebuje in zasluži In ki bodo z laži-na-cijonalizinom, katerega se naša država sicer počasi, zato pa tem uspešnejše otresa, čimprejo pomedli. Ivo Kerniavner. VŽIVAJTE V FINEM OKUSUI WRIGLEY gumi za žvečenje, ljubljenec celega sveta. DOBER, ZDRAV, CIST, UBLA2UJE ŽEJO. Iščem provizijske zastopnike. Gen. zastop. in tovarniška zaloga: Agentura Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a. Telefon 52-80. V Pariz na svetovno razstavo Kraljevska banska uprava v Ljubljani je na našo tozadevno prošnjo dovolila vsem svojim uslužbencem, ki se udeleže študijske ekskurzije v Pariz itd. 12 dnevno v redni letni odmor vračunljivo odsotnost. Hkrati se jim v to svrho dovoljuje tudi potovanje v Francijo. Ako pa bi medtem prejeli državni uradniki ugodnost nevračunanja odsotnosti v redni dopust, bo ista ugodnost podeljena tudi banovin-skim. O tem je obvestila kr. ban. uprava svoje uslužbence s posebnim cirkularjem I No. 1521-3 od 10. aprila 1937. V najkrajšem času pričakujemo tudi tozadevno rešitev pristojnih ministrstev iz Belgrada, o čemer bomo takoj poročali. Prve dni meseca maja zaključimo s prijavami za našo ekskurzijo. Radi tega ponovno prosimo vse one, ki se še žele prijaviti, da to store čim prej, da ne bo prepozno! Prijave sprejema in daje prospekte Jože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva 10, Prijavite sel — Vodstvo. Sholja Loka Pevski zbor akademikov »Naša pesem« priredi danes zvečer ob 8 v Društvenem domu koncert slovenskih narodnih pesmi. Šmartno pri Kranja Danes pojdemo v šmartinski dom, kjer priredi ob 3 pof>oldne pevski zbor akademikov »Naša pesem« i z Ljubljane koncert slovenskih narodnih oesmi. Misijonski teden v Grobljah Poleg številnih drugih verskih in kulturnih nalog, ki jih vrši sv. Cerkev, ni nikdar spustila izpred oči svoje glavne naloge, pridobiti ves svet za Kristusa, vsem narodom nuditi tisto vero, ki more edina osrečiti človeštvo. Prav danes je Cerkev napela vse sile, da obseže vos svet s svojo misijonsko akcijo. Papež Pij XI. se naravnost imenuje misijonski papež. Jasno pa je, da živahno misijonsko delo nI odvisno samo od cerkvene vrhovne oblasti, ampak da bo lo tedaj dobro uspevalo, če bodo pri tem svetem delu sodelovali vsi, tako posamezniki kot katoliški narodi. Pomagati sv. Cerkvi pri njenem misijonskem dolu ni samo dobro delo, ampak stroga dolžnost, ki se ji ne more nihče izogniti brez krivde. Sedanji papež je kar odkrito izjavil, da ne more nihče veljati za dobrega katoličana, kdor se ne briga za to delo, četudi drugače vestno spolnjuje svoje verske dolžnosti. Po svetovni vojni so začeli idealni katoliški možje spodbujati tudi slovenski narod k večjemu zanimanju za misijonsko delo sv. Cerkve. Dosegli so prav lepe usephe. Misijonska misel je [>ostala popularna. Misijonske knjige in časopisi so začeli izhajati v večjem številu, j)omnožili so se darovi za misijone in lejx> število slovenskih misijonarjev je odšlo v misijone med pogane. Kljub tem razveseljivim dejstvom pa nikakor ne moremo trditi, da vrši slovenski narod svojo misijonsko dolžnost tako, kot bi jo moral. V tem so nas pustili drugi katoliški narodi daleč zadaj. Skrajni čas je torej, da začnemo tudi mi Slovenci z velepoteznejšiin misijonskim delom, Ali ne bi bilo sramotno, če bi naš narod, ki je bil vedno (»nosen na to, da je med najbolj katoliškimi, še nadalje ostal v tako važni stvari med zadnjimi? Da torej zbudimo v najširših plasteh našega naroda zanimanje za misijonsko delo sv. Cerkve, smo se odločili prirediti v Misijonišču v Grobljah jiri Domžalah od 18. do 20. junija 1937 velik misijonski teden z mnogovrstnimi prireditvami. Mislimo, da je Misijonišče v Grobljah najbolj primeren kraj za lake prireditve, saj jo bilo ustanovljeno ravno iz tega namena, da pošilja misijonarje v poganske dežele, in je v malo letih svojega obstanka jx>stalo središče misijonske propagande med Slovenci. Misijonišče ima tudi prav primeren prostor za večje zunanje prireditve. I.o-ži ob progi Ljubljana—Kamnik, ob glavni cesti in nedaleč od Ljubljane. Upamo, da bomo dosegli od železniške uprave ne samo polovično vožnjo, ampak tudi poseben postanek vlakov v Grobljah. Tako bo omogočena vsakemu Slovencu udeležba pri naših prireditvah. Prosimo torej vse katoliške kroge za naklonjenost in sodelovanje. Tu ne gre za kake osebno ali zasebne zadeve, ampak smatrajmo to prireditev za častno zadevo celotnega slovenskega naroda. Vernost kakega narodu se meri tudi po tem, koliko zanimanja in razumevanja kaže za misijonsko delo sv Cerkve. Misijonski teden v Grobljah je zamišljen kot do sedaj največja slovenska misijonska prireditev. Ce bomo vsi sodelovali, bo res nekaj veličastnega. Pokažimo s svojim zanimanjem in udeležbo, da Slovenci nismo katoliški narod samo po imenu, ampak da hočemo biti koristen ud katoliškega občestva in da imamo rosno voljo pomagati po svojih najboljših močeh sv. Cerkvi pri njenem najsvetejšem delu. da postane ves avel Kristusova last. Pripravljalni odbor. Domžale Predstava kat. izobraževalnega in podpornega društva v Domžalah pri kateri se ponovno vprizori prelepa Mlakarjeva igra »Izgubljena Marta«, bo v društvenem domu v Domžalah drevi ob 7 in nc ob 3 popoldne, kakor je bilo napovedano. Priditel Domžalska godba priredi, če bo ugodno vreme, danes ob 4 popoldne promenadni koncert. — Sv, Marica v Puščavi Dne 25. aprila na Markovo nedeljo obhajamo v Puščavi letos prvi večji romarski shod. Vabimo častilce Matere božje, da se tega shoda udeleže sedaj v hladnem pomladanskem času, posebno one, ki niso prijatelji poletne vročine in zaradi vročine ne morejo poromati ob poletnih shodih v Puščavo. Za vse potrebe bo dobro preskrbljeno — za dušo in za telo. Zjutraj ob 5 bo pričetek spo-vedovanja. Na razpolago bo več spovednikov. Ob 7 zjutraj bo pridiga in peta sveta maša z blagoslovom. Po sv. maši bo Markova procesija proti trgu Sv Lovrenca in po vrnitvi ob 9 tiha sveta maša. Ob 10 pridiga nato peta sveta maša z blagoslovom. Pri rani in pozni sveti maši bo darovanje za cerkev. Cerkev ima zaradi velikanskih popravil še precej dolga, zato prosimo prispevajte po svoiih močeh, da se dolga reši. Letos bo v Puščavi tudi sv. birma dne 31 maja. Ob tej priliki bo prevzvišeni g. škof blagoslovil novo lično kapelico pri 'Puščavskih vratih«, po kateri so romarji že dolgo spraševali. Cerkveno predstojništvo. Materi na grob To pomlad, 19. aprila, bo minilo dvajset let, kar je umrla. Malo prej se je rodil naš mlajši brat — štirinajsti otrok — ki pa je šel že jeseni za materjo. Ni nas bilo mnogo zraven, ko je hipoma pričela umirati in ko je umrla, a jaz sem bil. Dobro se še vsega spominjam, čeprav sem imel šele deset let. In to vem, da mi ie bilo nekaj strašnega. Se danes težko razumem, da se je moglo to zgoditi — in da smo jo sploh dali zakopati. A vendar sedaj vem, da smrti nobena stvar ne zadrži; ne materina mladost, ne velika ljubezen, ne kopica otrok. A v teh letih mi ni zatemnela njena podoba. Še vedno vidim njeno bledo lice pred seboj in njene poteze so mi še tako žive kakor prvi hip. Zato me vedno spremlja misel nanjo. Kot otrok v ljubečem domu sem vendar še malo doumel, kaj ie mati. Več sem čutil pozneje, ko je ni bilo več. Čutil kot mlad fant; čutil kot duhovnik, ki ne vidi matere pred oltarjem pri svoji prvi daritvi. Še bolj pa sem spoznal vse tvoje življenje, mali, ko sem spoznal ljubezen, veselje in bridkost in skrb nešteto domov, v katere sem prišel kot duhovnik. Polagoma sem doumel kako veliko je bilo tvoje mučeništvo in kako velika je bila tvoja zvestoba za nas. In zdaj, ko hodim po dalinem •vetu od kraja do kraja in sem pozoren na vsako najmanjšo lepoto, vem, da ni lepšegn in svelejšega na zemlji — od materine ljubezni. O, kako si bila močna Nikdar nisi mislila nase in čeprav 6i nam sonca sejala v mladost, vem Maribor m Šoriijeva razstava. K Šorlijevi iestdesetletnici je Študijska knjižnica priredila v svoji čitalnici razstavo pisateljevih del, rokopisov in slik. Razstava bo odprla od 19. do 24. t. m. vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Vstopnine ni. m IL kolo šahovskega prvenstva se je igralo v petek zvečer v kavarni Central, Babič je premagal Knechtla, Stupan Lobkova, Krulc Severja in Mešiček Lukeža. Partija Albaneža : Kukovec je bila prekinjena. m Iz kaznilniške službe. V VII. položajno skupino v moški kaznilnici v Mariboru ie napredoval tamkajšnji uradnik g. Farkaš Maks, m Žrtev smrti. V visoki starosti 94 let je umrl v Orožnovi ulici 5. hišni posestnik Ivan Zechner. — V porodnišnici je umrla 25 letna trgovčeva soproga Frančiška Pezdiček iz Velike pri Sladkem vrhu. — V Betnavski 76 je umrl v starosti 61 let čevljarski mojster Ckril Rabuza. Naj počivajo v miru! m Mladinska predstava v našem gledališču. Učenke II. dekliške narodne šole priredijo v nedeljo 25. t. m. lepo spevoigro »Punčke živč«, ki jo je uglasbil na Hotzel-Lehrmanovo besedilo Hol-mar. Igra bo nudila zlasti decl veliko veselja. — Pričetek predstave ob 15. uri. m Trio F. Brandlove koncertira v četrtek, dne 24. t. m. v narodnem gledališču za red B. Popularni trio naše domače umetnice bo med drugim izvajal tudi »Trio v f-duru«, skladbo slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca. m Prijava interesne skupnosti. Davčna uprava v Mariboru opozarja proizvajalce, ki so zavezani skupnemu davku na poslovni promet in ki izvršujejo dobavo svojemu zastopstvu, podružnici ali pomožnemu lokalu, da moraio do konca aprila prijaviti davčni upravi interesne skupnosti, ki že obstoje, po tem roku pa na novo nastale v 15 dneh od dneva njih nastanka. m Sprememba posesti. Alojz in Angela Bau-man sta prodala hišo in parcelo v Koseskega ulici št. 50 Vilibaldu in Matildi Dvoršak Za 69.000 Din. — Veletrgovec Alojz Podlieisnig je kupil parcelo v k, o. Grajski marof od Viljema Wernerja za 132.750 Din. m Nabavnice gasilske čete v Kamnici ponarejal. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj razprava proti 35 letnemu ključavničarju želez. delavnicJosipu Heriču iz Bistrice pri Rušah. Ilerič je lansko leto ponaredil nabavno knjižico kamniške gasilske čete ter njeno štampiljko. S tem opremljen je vzel pri raznih mariborskih trgovcih blago za gasilske uniforme na upanje, pri nekem trgovcu pa celo sesaljko za vodo. Kamniški gasilci so se seveda začudili, ko so dobili račun za dobavlieno blago, katerega niso niti naročili, niti videli. Heriča «o šele po dolgem iskanju izsledili. Pred sodniki se je vedel silno skesano ter je na ves glas jokal. Obsoien je bil na 8 mesecev strogega zapora ter dve leti izgube častnih pravic H o VET7> MTo-leg tacenskega mostu. Zlata in srebrna poroka Ta mesec sta obhajala v Sv. Vidu pri Ptuju 50 letnico poroke ugledna posestnika iz Jurovec, Javornik Andrej in njegova zvesta družica Ana. Jubilanta sta oba pri dobrem zdravju, posebno zlatoporočenec Andrej je pri svojih 82 lelih šo pravi korenjak. Prisrčno slavlje je bilo tem pomembnejše, kor jo praznovula tudi hčerka zlato-poročencev gostilničarka gospa Katarina Krajnc s svojim življenjskim drugom Ignacom 25 letnico zakona, Tako smo imeli v našem kraju na en dan v oni družini kar dva jubileja srečnega zakona, zlato in srebrno jioroko. Vsem skupaj želimo Se v naprej obilo blagoslova in uspeha pri skupnem delu. Gospod Ignac naj bi še pri tako dobrem zdravju kot danes užival svoj zasluženi pokoj! Lokali v centru LJubljane nasproti nebotičnika O v hlii restavracija pri Sestici, prostorni in primerni za pisarne, za zastopstva, ali trgovine — ležeči v pritličju in v prvem nadstropju proti Tyrševi cesti se takoi oddajo v najem Ponudbe takoi na lastnico Rezi Zaiasltik, Ljubljana — Tyrševa cesta št. 8. Celje e Članski sestanek Jit Z. V |ietek, 23. aprila, bo ob 20 v Domu članski sestanek JRZ za občino Celje. Predaval bo g. urednik Alojzij Kuhar o zunanjepolitičnem fioložaju. Članstvo organizacije je vabljeno, da se pol&oštevilno udeleži tega sestanka. " o TfgoVski in žašphni nameščenci so zborovali. V sredo, 14. aprila, so Inieli Trgovski iti zasebni nameščenci v Celju v Narodnem domu svoj občni zbor. Na občnein zboru so protestirali udeleženci proti zakonu, ki dovoljuje vsem obrtnikom, da lahko po triletnem samostojnem izvrševanju obrti pričnejo trgovali kot jioklicni trgovci, češ, da morejo potem tudi trgovci dobiti pravico za izvrševanje obrti. Odbor bo poskrbel tudi, da bi se Člani udeležili v čim večjem številu svetovne razstavo v Parizu, ki bo za vsakega velike važnosti. Odbor opozarja vse trgovske in zasebne nameščence, naj bodo člani to organizacije, ker članom more nuditi organizacija jiomoč, ce pridejo ob službo. c Občni zbor organistov. Jutri ob pol 10 bo v Orlovskem domu občni zbor organistov z zelo pestrim sjioredom. Prav vljudno vabimo, da se občnega zbora organistov udeležijo tudi gg. duhovniki. c Pogreb Marije Golohove iz Spodnje Hudinje bo danes ob |x)l 3 pojioldne in ne kakor smo včeraj pomotoma poročali, ob pol 5. Dofora islefa? tetni izvršitvi za malo denaria krasne fotografije 35 Din za 6 dopisnic FOTOORAF PERISSIOH, CELJE, SLOMŠKOV TRG 4 (za farno cerkvijo) c Usmiljenim srcem. Na Lahovui pri Celju živi družina brezposelnega delavca, ki štejo osem otrok v starosti od 1 do 10 let. Pred dnevi pa jim je Bog podaril še dvojčka. Ker pa živi številna družina v zelo veliki bedi, prosi usmiljena srca, da bi ji priskočila na pomoč bodisi z živili, obleko ali denarjem. Darovi se sprejemajo v rSlovančevi -podružnici v Celju. c Avtogenski varilni tečaj v Celju, ki je trajal od 5. do 17. aprila, se je včeraj zaključil z malo Slovesnostjo v dvorani obrtnega doma. Tečaj Je dobro uspel v vsakem oziru, obiskovalo ga jo 30 pomočnikov in mojstrov vseh kovinarskih strok. c Pozor! Hišni jrosestniki in oni, ki nameravate letos popravljali oziroma zidati nove hiše iu fasade, Je v vašem lastnem interesu, predno se odločite za oddajo kleparskih in vodovodnih del, da se Obrnete na tvrdko Franjo Dolžan, Celje, ki vam stavi jionudbo in proračune brezplačno; njemu jioverjena dela pa Izvršuje solidno ter vam nudi pri plačilih najbolj kulanttie pogoje. Priporoča se Franjo Dolžan, Celje. c Avtobusni izlet v Gorico — Benetke — Trst priredi Putnik Celje dne 6. do 8. maja. Cena vožnje z vizumom Din 280. Prijavile se pri Putni-ku. Celje do 22. aprila. c, Kino Metropol. Danes Ob 10.15, 18.15, 20.30 »Poročnik Bobbv«; ob 10 in 14 »Moja pesem, moje življenje« (Benjamin Gigll). Jutri ob 10.15, 20.30 »Poročnik Bobbv«, ob 18.15 »Kralj žensko lepote«. Poljčane Danes ob 3 popoldne (po večernicah) bo v društveni dvorani redni letni občni zbor krajevne JRZ. Pregled dela v minulem poslovnem letu (organizacija stranke, občinske volitve, delo v občini Ud.) bo dal poguma In moči za nadalnje delo. O splošnem političnem položaju v državi bo poročal tajnik Marko Kranjc iz Maribora. Pridite v obilnem številu! — Zvečer ob 7 bo pa redni občni zbor Slovenskega planinskega društva - podružnica v Poljčanah v prostorih g. Maksa Zumra (prej Hart-ner). Na sporedu so poročila odbornikov, volitve delegatov za upravni in osrednji odbor. Občni zbor bo važen za vse nadalnje delo na BoČu. Člani in prijatelji planin vabljeni, da si trpljenje zmagovala vedno samo t novim trpljenjem, ki je bilo še bolj skeleče in si tako na prejšnjo rano pozabila ... Tisoč materam sem že pripovedoval o tebi in po daljnem svetu nosim tvol spomin. Ne zato, ker ti je bilo tako In tako ime — saj na tvojem grobu niti imena ni, samo kaj si bila: zlata mamica — ampak zato, ker vem, da je v dobri, požrtvovalni, zvesti materi največja moč našemu življenju Da bi Imeli lakih mater, pa bi lahko pisali o vzhajajočem Zapadu in ne o njegovem propadu . .. A naj ti bodo tudi te revne vrsle zahvala za vso ljubezen in moč. Nekdo je o ljubezni pel največji; če na kolenih avet preromal bi in ti*oč src ujel bi ®i v dlani in bi preblodil z niimi svet drveči — ko zaželel vso srečo boš obseči, začutil boš, da je žo davno ni... A vse boš našel v zadnji polnosti, ko se povrneš k materi ljubeči, O, nisem Sel ljubezni v svet iskat, verjemi, mati. Vedno sem verjel, da v tehl našli smo ljubezen samo, A ko se vrnem, rad bi 5e enkrat naslonil k tebi «e in te objel, čeprav bi moral v ozko, tesno jamo, CllicagO, aprila 1937, Vita) Vodušek. Dr. Franc Jaklič: Svetla pot Knjiga, kakršno smo že dolgo pogrešali: o vzgoji in o samovzgoji k čistosti na verskih osnovah. Napisal jo je dr Franc Jaklič, ki je znan po Baragovem življenjepisu, po Mohorjevem »Življenju svetnikov«, po Liturgiki in po svojih verskovzgoj-nih člankih. Kaj knjiga vsebuje in komu je namenjena, pove v uvodu: »Knjiga obravnava mladostno čistost. Govori o njenem bistvu in njenih pripomočkih, o mladostnih nevarnostih in zablodah, o fantovski in dekliški osebnosti, o pravilnem odnosu med njima; proti koncu govori tudi o devištvu. Vmes so vpletena še druga mladostna vprašanja, ki so v tesnejši ali rahlejši vzročni zvezi s čistostjo. Namenjena je onim mladim ljudem, ki bi to svojo važno zadevo radi resno in trajno uredili in jo morda tudi drugim pomagali urejati. Nudila naj bi nekaj opozoril 9laršem in drugim vzgojiteljem. Kar je važnejSega, je tudi večkrat poudarjeno. Prirejena je pa v uporabo tudi vzgojiteljem. Skoraj vsak od njih ima kaj duSnopastirsklh in vzgojnih stikov z mladino; nekateri še posebej: v cerkvi in šoli, pri kongregaclji in pri društvih, pri duhovnih vajah. Morda bi kdaj mogla služiti kot skupno šmarnično Čtivo; zalo je razdeljena v kraj*a poglavja, da bi duhovniki lahko odbirali ona, ki so za ondotne krajevne in druge razmere primerna; zato ie vmes tudi nekaj zgledov.« Dostavljamo; Knjigo bi naj imelo vsako društvo, vsaka mladinska knjižnica. Vprašanje seksualne vzgoje obravnav« na verskih temeljih. Napisana je stvarno; vidi se ji, da je sad večletnega vzgojnega študi'a In dela. Govori pa tudi o volji in srcu. Poleg svetovno znanih vzgojiteljev izražajo v njej svoje misli tudi naši veliki možje, kakor škofje Baraga, Slomšek in Jeglič. O seksualni vzgoji pisati je večkrat kočljiva zadeva. Vendar je v tej knjigi vse tako pristojno in resno Izraženo, da jo lahko vsak čita. Jezik je gladko tekoč, bogal in domač, braz tujk. Na mnogih mestih so misli tako zgoščene, da jih z enkratnim čitanjem rte bo mogoče celotno in izčrpno dojeti, ampak bo knjigo treba vzeti večkrat v roke. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna. Natisniti jo je dala na lep papir in okusno vezati v celo plalno. Spredaj je odtis krasnega antičnega kipa device in mučenke svete Neže z njenega nad-grobnega oltarja v Rimu. Knjiga je obširna, ker obravnava važno vzgojno vprašanje v celoti, in ima 280 strani. Vendar ji je založnica — zavedajoč se njene potrebnosti — določila razmeroma izredno nizko ceno 48 Din, da bi ji omogočila dostop do vseh onih. katerim je namenjena, V uvodu prosi avtor; »Spisi, ki govorijo o nrav-nlh dolžnostih, zlasti še o tej najtežji mladostni zahtevi, dandanes ne morejo računati na kdove kolikšno priljubljenost. Oni, ki menijo, da bi kniiga utegnila kaj koristiti, na| ji blagohotno pomagajo na pot.« Poagitirajmo torej zanjo, da bi dobila kar največ odjemalcev in čitateliev! Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob 15 in 20 komičen film »Gospod brez atanovanja«. Igralci Pavel Hdrbiger. Leo Slezak. Adela Sandrok Uglasbil Robert Siolz. Dodatek univere. zvočni tednik in drugo. Nova orjaška ladja, poscstrima ladje >Queon Mary«, katero sedaj grade Angleži. Katedrala v mestu Mehika, kjer so se vdrla tla med cerkveno slovesnostjo. Tobak na svetovni razstavi: Zgodovinski tobakarji V okviru svetovne pariške razstave bo poseben oddelek, kjer bo razstavljeno V6e, kar se nanaša na tobakarstvo in na njegovo zgodovino v teku 400 let. Lahko si mislite, kakšne strašne množine cigar vseh vrst od začetka do danes bo tamkaj razstavljenih, koliko cigaret in vrst tobaka, starih pip, knjig in slik! Središče vse razstave bosta dve sliki, ki bosta baje posebno privlačni za vse, ki bodo prišli gledat razstavo. Tukaj bo stal portret vojvode Filipa Vendomskega, ki velja za nekakega pokrovitelja starih tobakarjev Evrope. Na drugi sliki pa so naslikane tri lepe gospodične v širokih krilih na obroče, ki imajo v ustih dolge pipe, iz katerih puhajo. Včasih so namreč tudi ženske kadile pipe. Na razstavi bo razvidna vsa zgodovina razvoja tobakarstva v Evropi. Tudi ime nikotin ima svojo zgodovino. Leta 1560 je flamski trgovec prinesel v Evropi nekaj tobakovih litsov ter jih na Portugalskem poklonil francoskemu poslaniku na portugalskem dvoru Jeanu Nicolu. V Ljubljani pa se je takrat mudil francoski vojvoda Filip Vendomski, katerega je Nicot poučil, kako se taka stvar kadi. Vojvoda je takoj začel kaditi ter je bil ves navdušen, ko mu je zelišče tako dišalo. Ko se je vojvoda vrnil v Pariz, je tamkaj začel navdušeno razširjati kajenje. Najprej je za kajenje navdušil kraljico Katarino Medice.Vko, katera je začela vneto puhati iz pipe. Kmalu je puhal ves dvor z vsemi dvorskimi gospodičnami vred. Takrat so ljudje mislili, da tobak pomaga zoper najrazličnejše bolezni. To so naglašali tudi nekateri pisci, ki bodo njihove knjige tudi rastavljene na razstavi. Kmalu pa so se začeli na Francoskem in zunaj Francije zbirati hudi sovražniki kajenja. Francoski kralj Ludvik XIV., ki ga je večkrat bolela glava, ni mogel prenašati tobakovega dima, zato je kajenje na svojem dvoru prepovedal. Nekega dne pa je sam šel na sprehod in je v nekem kotičku nenadno našel kraljevske princezinje in neko vojvodinjo, ki so vneto kadile pipo. Od tistega časa je rad zamižal na eno oko ler tobakarjev ni več tako hudo preganjal. Pač pa je njenov osebni zdravnik Fagon napisal veliko delo, kako tobak krajša človeško življenje. Hujše kakor na Francoskem so začeli preganjati tobakarje na Angleškem, kjer je zlasti kralj Jakob I. leta 1604 izda! sam knjigo zoper tobak ter je v tej knjigi poživljal vse prebivalce zemlje, moške in ženske, naj se varujejo tega peklenskega zelišča. Dim iz tobačne pipe je primerjal z dimom, ki se vali iz peklenskih žrel. Na Ruskem in v Perziji pa so tobakarje, če so jih zalotili, da so kadili, s smrtjo kaznovali. Kmalu pa so se oblasti prepričale ,da je boj zoper to strast skoro odveč, ker te strasti ne bo mogoče več za-treti. Pač pa se je našel imenitni francoski državnik minister in kardinal Richelieu, ki je tobakarje zagrabil od bolj praktične strani ter pri tej priliki močno pomagal državni blagajni. Ta državnik je namreč tobak močno obdavčil, kar eo nato posnemali vsi državniki sveta in je danes tobak povsod močno obdavčen, državnim blagajnam nudi mnogo dohodkov. Ljudje, ki pa državi ta prostovoljni davek plačujejo, je pa tudi vedno dovolj. Samomorilec obvisel nad ognjenim žrelom Na Japonskem imajo ognjenik Hihara, kamor se zadnja leta hodijo pokončevat mladi samomorilci. Baje se tamkaj na tistem ognjeniku vsako leto pokonča nad 50 mladih ljudi. Lansko leto 6e je z višine tiste gore v ognjeno žrelo vrglo celo 72 samomorilcev. Ta bolezen samomorilstva je dala japonski vladi misliti ter je dohod do tega nevarnega ognjenega žrela zastražila. Tako je policija že marsikaterega mladega samomorilskega kandidata aretirala ter ga odvedla v zapor, na-mestu da bi se bil sani |>okončal v ognjenem žrelu. Pred kratkim pa je tamkaj hotel iti po vzgledih drugih takih norcev ludi mladi trgovec, 25 let stari dečko iz mesta Okai blizu Tokija. Mož je bil že nekaj časa jetičen. Sedaj pa je obupal, da bi ozdravel ter se je zaradi tega hotel sam končati. Posrečilo se mu je, da je zlezel skozi kordon policije, ki straži dohodke na ognjenik. Ko je prilezel na vrh ognjenika, je videl, da je vse žrejo zagrnjeno v gosto in neprodirno meglo. Ko je bil na robu prepada, je skočil v megleno morje — v smrt. Konec! Novo policijsko orožje: Toda ni bilo konca, kakršnega je pričakoval samomorilec, ampak naineslu v ogenj je priletel na skalo, ki je kakih 30 metrov globoko štrlela Iz stene žrela. Obsedel je naravnost nad žrelom, iz katerega so se dvigale v njegov nos in pljuča smrdljivi in dušeči plini. Kadarkoli je potegnil veter in razgnal za nekaj hipov goste in dušečo megle, je samomorilec spodaj pod seboj lahko gledal, kako se pod njim žari in kuha vrela lava, iz katere grmi in treska, da ga je začela kar zona sprolelavati. Ko je videl, kam bi mogel pasti vsak hip, si je zopet zaželel življenja. Poskušal je torej priti nazaj v življenje. Z nadčloveškimi napori je plezal po steni navkreber in je čez tri ure srečno priplezal na rob prepada. Tamkaj je nezavesten omahnil. Toda že je bila na licu mesta policija, ki je moža sprejela v svoje varstvo. Sprva so ga sicer zaprli in odvedli v To-ki jo. Tukaj pa so ga izpustili, ko je slovesno obljubil, da nikdar več ne bo poskušal usmrtiti se sam, ker je prestal toliko grozo. S črnilom na razgrajače Po zadnjih komunističnih izgredih v Clichyju, kjer je bilo pet ljudi ubitih in kakih 100 ranjenih, se je pariška policijska oblast začela ukvarjati z vprašanjem, kako bi morala spremeniti svoje lx>jne metode, da bi ne bilo človeških žrtev, da pa bi uspeh bil vendar dosežen. Kakor sedaj poročajo, se bo v prihodnje pariška |>olieija v svojem boju s sovražniki reda posluževala tegale orožja: Glavno orožje policije v prihodnje bodo bombe s solzavim plinom ter brizgalke, ki bodo v demonstrante brizgale črnilo. Policija bo pač streljala s pištolami, vendar v teh pištolah ne bo svinčetik, pač pa celulozne krogle. Namen policije je namreč, da razgrajajočo množico razžene, ne da bi pri tem pretakala človeško kri. Najbolj nedolžno dosedanje orožje policije je bila vodna brizgalna. Toda cevi lahko kmalu kdo prereže. Sploh pa se zlasli poleti ljudje ne boje, preveč, če jih obrizgne curek mrzle vode. Zato so na Francoskem sedaj sklenili, da bodo dobili in rabili tri nove vrste orožja, ki bodo na vsak način neprijetna, nikdar pa ne smrtna. V Ameriki že delj časa zoper demonstrante porabljajo solzavi plin. Ta pa je nekoliko neprijeten zaradi tega, ker se naglo razleze ter potem nadleguje tudi tiste, katerim ni bil namenjen, včasih pa policijo samo. Zato bo v prihodnje pištola s celuloznimi kroglami in pa brizgalka s črnilom mnogo bolje služila, ker bo oboje lahko nameriti naravnost na tistega, ki razgraja, drugi pa ne bodo prizadeli. Mehanizem celulozne puške, kakor se tudi imenuje tisto orožje, je podobno mehanizmu strojne puške. Kakor strojna puška, tudi ta celulozna puška izstreli naenkrat celo vrsto krogel, ki pa so iz celuloze ter ne morejo povzročiti smrtnih ran, pač pa dovolj krepko udarijo, da hudo zaboli tam, kamor taka krogla prileti, ter kožo morda včasih tudi načne. Črnilna brizgalka pa ima bolj strabo-valni učinek. Tisto namreč nič ne boli, pač pa je hudo neprijetno si samo misliti, kako bo črnilo brizgalo človeku po obrazu in po obleki. Brrrr! To je vse kaj drugega kakor pa brizgalna s §vežo in mrzlo vodo! Poleg tega orožja pa bo seveda pariška policija še naprej imela pri sebi tudi prave pištole, iz katerih pa bo streljala, kadar bo pretila stražniku samemu smrtn* nevarnost ali da bi bilo treba kak zločin preprečiti. Toda vse to bo natančno predpisano, da nihče v prihodnje ne bo brez potrebe streljan Od povsod 1800 mizarjev je začelo stavkati v Budimpešti. Potopljeno podmornico so dvignili beli pred Gibraltarjem. Ta podmornica je bila v službi rdeče vlade in v boju od belih |K>topljena meseca decembra lanskega lela. Sedaj so beli podmornico dvigniil ter jo bodo popravljeno sami porabljali zoper rdeče. Svetovna razstava v Rimu bo odprta leta 15)41. Mesto zgorelo. V mestu Comrat v Besarabiji je 15 .aprila izbruhnil požar v tamkajšnjem skladišču bencina. Ker je vlekel hud veter, je bilo kmalu v plamenih mnogo hiš. Zgorelo je vsega skupaj 200 hiš. Zgorelo je 8 ljudi, med njimi največ otrok. Škode je 30 milijonov lejev. Upor na krovu angleškega parnika >Layken-by«, ki je izbruhnil, je bil s silo pollačen. En mož je bil v boju ubil, druge upornike pa so dali v železne verige. Divja svinja jo napadla konja. V okolici italijanskega mesteca Tombolo je divja svinja napadla nekega jezdeca. Konj se je branil s kopiti, bil pa je precej poškodovan na trebuhu in na nogah. Nazadnje je konj srečno odnesel svojega jezdeca na varno. 107 let stari romar je te dni priromal v Rim. To je italijanski kmet Angelo Picchioni, ki ne potrebuje niti naočnikov niti palice. Rusko zlato na Angleškem. V Glasgow sta dva sovjetska parnika pripeljala vsak po 38 zabojev zlata. Vsega skupaj pa so ruski parniki od 14. do 16. t. m. pripeljali na Angleško 120 zabojev zlata. V Rim so pripeljali iz Abcsinije 52 velbiodov, kateri ln>io nastopili pri veliki paradi v Rimu. Najmodernejša lelalska ladja, ki jo grade Angleži, bo imela 22.000 ton ter bo na njej prostora za 70 letal. Zemlja vedno težja Strokovnjaki, ki take reči študirajo, nam zatrjujejo, da naša zemlja vsako uro postane za 400 g r težja. Učenjaki si to stvar razlagajo, da zemlja s svojo privlačnostjo vedno privlači nase iz vesoljstva razne dele drugega stvarstva, katerih človek z navadnim očesom niti ne zapazi ne. Človek vidi tu in tam le večje meteorje. Poleg teh večjih meteorjev pa je vse polno malih meteoritov, ki niti ne žare ne, kadar padajo na zemljo. Ti so tako lahki, da si 6i njihovo težo že kar -težko mislimo. Njihov premer znaša včasih le eno stotinko milimetra. Teh malih telesc pa je toliko, da jih je vsak dan 100.000 milijonov, kateri skupaj tehtajo samo kakih 10 kilogramov. Kakor nekateri učenjaki sodijo in ugibajo, je od začetka preteklo že 1,700.000.000 let. Če je torej to res in je v teh milijardah let vsak dan pridobila toliko teže, bi bila od začetka do danes zemlja pridobila vsega skupaj 6 milijard ton teže. Taka teža se človeku zdi nekaj strašanskega. Če pa pomislimo, da vsa naša zemlja tehta 6 sekstilijonov ton, je prirastek 6 milijard ton nekaj tako malenkostnega, kakor bi možu, kateri na svojih plečih nosi tovor 70 kg, naložili še en delček enega grama. Skoda, da takrat, ko je Bog zemljo ustvaril, nikomur ni prišlo na misel, da bi jo bil takrat stehtal. Dandanes bi bili lahko presojali, kaj so taki uče-njakarski računi vredni. Tako pa vse to učeno modrovanje nima nobenega pomena, ker kaj takega nihče ne more kontrolirati. Vse je le gola domneva. In vendar nekateri zahtevajo, naj bi ljudje verjeli domnevam. Lakota na Kitajskem Iz Šangaja poročajo, da je velikanska suša v prej rodovitni deželi Ce-Čuan posušila vse studence ter zamorila vse rastline. Ta dežela je bila nekdaj silno rodovitna, toda neprestani domači boji in voj-ske; so to lepo deželo docela obubožali, sedaj pa jo je še silna suša uničila. Ljudje umirajo kar na kupe. Stotisoče ljudi je v tej deželi, kateri nimajo sedaj drugačne hrane kakor drevesno lubje, korenine, nekateri pa samo ilovico. Zato ni čudno, če umrje na desettisoče ljudi. Na nekaterih gričih, ki imajo v sebi precej krede, 60 našli cele gomile mrličev, kateri so se z zadnjimi silami privlekli tja, da bi dobili vsaj nekaj krede, ker ubogi ljudje mislijo, da ima kreda v sebi nekaj redilnih snovi. Tisti pa, kateri so ostali živi, so se začeli družiti v velike tolpe, ki hodijo okoli ter so začele ogrožati že sosedje dežele. Ta nevarnost je že tako velika, da je zastopnik osrednje nankinške vlade že sporočil v Nanking, kakšna nevarnost je to in da naj osrednja vlada zopet to zlo kaj ukrene. Kitajske in inozemske ustanove 6i prizadevajo, da^bi strašno bedo omilile. Toda to prizadevanje je težavno, ker je zaradi suše takozvana »Modra reka< zadnje tedne tako upadla, da plovba po njej sedaj sploh ni mogoča. Tako :po reki ne morejo dovažati nobenega živeža. Drugih prometnih sredstev pa ni, vsled česar morajo ljudje umirati Lakote. ^nomHHMni^HHMIMHM^MnMBMR Peš s Češkega na Japonsko Iz Prage sta se peg napotila na Japonsko mlada zakonca Bertold Plecity in njegova žena, ki drugače prebivata v Iglavi. Mož sam za se nima pravega poklica, marveč je njegov glavni poklic pešhoja po širnem svetu. Prepotoval je že širne pokrajine sveta, zlasti pa Evropo in Afriko. Mož iina poleg tega poklica še svoj šport, ki ga med izvrševanjem poklica vneto goji, to se pravi, da med potjo povsod zbira znamke ter jih pošilja potem domov. Njegova žena, ki je prav toliko stara kakor njen mož, namreč 27 let, pa se med potjo ukvarja s slikarstvom. Ko sta se z možem vzela, sta naredila ženitovanjsko popotovanje tudi peš proti Turčiji, nakar sta se nekaj mesecev mudila ob Bo-sporu, kjer je ona vneto slikala. Popotujeta pa takole: Že ob štirih zjutraj sta na potu ter marširata do 9 dopoldne. Skupaj torej v prvi dnevni turi hodita 5 ur prehodita tako 20 kilometrov. Nato pa počivata, to se pravi, da si, če sta prišla v kako mesto medtem odmorom ogledujeta tudi mestne znamenitosti ter dobita podpise od mestnih oblasti, da sta se tam zgla-sila ter sta ves čas pes hodila. Od 4 popoldne gresta zopet na pot ter hodita pet ur do devetih zvečer, nakar gresta počivat. Tako skrbno hranita svoje telesne sile ter tudi svoje podplate. Od Češkega do Bukarešta sta 1720 kilometrov dolgo pot peš prehodila tako, da sta podplate dala prvič popraviti še le v Bukarešti. Tako dnevno prehodita 40 kilometrov. Toda pred seboj imata še ogromno dolgo pot. Do Tokija imata še celih 22.400 kilometrov. To se zopet pravi, da bosta mogla priti peš v Tokijo šele leta 1940. To je pa za nju docela dovolj, ker sta pač namenjena na olimpijado, ki bo tistega leta na Japonskem. Slovenci ob srebrni reki Od srede januarja 6em že v Montevideu in opazujem življenje domačinov in proučujem razmere naših naseljencev. Moj uradni posel ni prav prijeten, 6aj se moj delokrog razteza na celo veliko urugvajsko državo. A o Montevideu in Urugvaju vam bom kasneje kaj pisal, če vam bo prav. Danes sem se namenil, da vam pišem o svojem bivanju v Bueuos Airesu iti nekaterih svojih vtisih, ki sem jih od tam odnesel. Bil sem v Buenos Airesu od 19. septembra 1936 do 12. januarja 1937. To je mesto, o katerem si ne moreš ustvariti jasnega pojma, če ne preživiš v njem več časa. Mesto samo šteje okrog tri milijone prebivalcev. Ker je pa skoro V6a okolica v njem zaposlena, se lahko reče, da jih ima pet milijonov. V tem mestu se vse vozi, daljave so tu namreč neznanske in mestni tlak pač hudo utrudi. Hiše so po večini pritlične enonadstropne razen v starem mestnem središču, kjer se dvigajo zraven poniž-nejših starih štiri do petnadstropnih poslopij moderni nebotičniki do neznanskih višin, da se ti v glavi zavrti, če jih le od spodaj gledaš. Mesto se je v zadnjih desetletjih tako na?lo širilo, da o kakem smotrnem estetičnem arhitektonskem načrtu ni bilo govora. , Mesto leži v nepregledni ravnini ob reki Rio de la Plata, srebrni reki. Udobno se je raztegnilo in bohotno razširilo ob obali in daleč notri v to enolično pusto ravnino. Dokaz o tem naglem in vse prenaglem narastu so predmestja. Lepo so razdeljena v znane »kvadre«, strogo geometrično odmerjene štirikote, kakor vse mesto. Zdravstvenih naprav v teh naglo nastalih predmestjih skoroda ni. Saj jih v tako kratkem času oblasti niti niso mogle urediti. Vsa umazanija se iz hiš izceja v zasmrajene obcestne jarke. Redke glavne ceste so betonirane, 6tran?ke so še slabše od naših poljskih poti. Po naših poljskih poteh namreč ni posebnega jirometa in tiporabljevalci jih vsaj za silo popravljajo. Tu je pa promet precejšen, ceste so udobno široke, a nihče se jih ne dotakne, dokler čas ne dozori in z njim ceste, da jih beto-n i rajo. Posipajo jih le s kuhinjskimi odpadki, smetmi in najrazličnejšimi zavrženimi predmeti. V takih okrajih žive po veliki večini naši Slovenci. Tako je na znanem Paternalu, v Villi Luro, Villi Devoto in na Saavedri. Posebno poglavje bi moral napisati o mestni občini Avellaneda, ki meji ob Buenos Aires in šteje okrog 700.000 duš. Vse to mesto leži v pravcatem obrežnem močvirju. Ker so bila tu stavbišča najcenejša, se je delavska množica tu naseljevala, jx>-sebnoker so tu velikanske ledenice, mesnice in skladiščne naprave, v katerih 60 zaposleni. Tukaj živi mnogo naših Prekmurcev. Vsak mesec imajo v revni kapeli zavoda prijatelja zapuščenih. Don Onona. sv. mašo in po enkrat tudi popoldanske htanije z blagoslovom. Zbrali so denar za harmonij in sestavili so svoj zbor. Vedi ga neumorni organist Ciril Jekše, ki je doma iz Sela na Vipavskem. Njih dušni pastir je kajpada ljubljenec argentinskih Slovencev, naš lanez Hladnik. Se mnogo več je tu Hrvatov. Na najrevnejšem koncu Avellanede, na Dock Sudu, so se naselile usmiljene sestre (milosrdnice) iz Zagreba. Sedaj so si že postavile polovico poslopja za silo, za drugo polovico so izkopale temelje, a koliko so te reve prestale, dokler so si s pomočjo španskih dam m revnih hrvaških naseljencev vsaj to siromastvo pripravile, moje pero ni v stanu primerno popisati. Zbirajo v svoji hiši, posvečeni Kristusu Kralju, revne otroke in dekleta vseh rodov in jezikov in jih skušajo pridobiti za Kristusa Svojega Kralja. Prav kakor v poganskih misijonih. Majhen božji otočič sredi brezbrižnosti in brezbožnosti in gre-hot in zablod sodobnega velemesta. V tem nezdravem ozračju, v tej močvari. vzemite to v telesnem ali duševnem pomenu, živi naš Prekinurec m nas Hrvat. Najtežja dela zmore, najnižjih del se ne sramuje v' srcu nosi še vedno spomin na naso lepoto, na naše zdravje, a sreče, pričakovane Amerike, tu zaman išče. . Pocestni promet je v Buenos Airesu naravnost sijajno organiziran. Zares se dogodi veliko nesreč. A kaj bo to v primeru z neznanskim številom vozit in z grozljivo brzino, s katero tu vozijo. Vse nadzoruje posebna armada prometnih stražnikov. Na-tančno je določeno, v kateri smeri se sme v vsaki cesti voziti, kar je na cestnih vogalih z vidnimi pušicami označeno. Za osebni promet služijo ta le vozila: elektrizirana železnica, podzemeljski vlak (subterraneo), električni tramvaji, avtobusi in tako zvani kolektivi ((majhni avtobusi za enajst do dvanajst oseb). Kočij s konjsko vprego je prav malo. Tudi biciklov tu ne vidiš mnogo. Redki so arznezi, ki se upajo z njim v ta vrvež. Vmes je še cel dirin: daj najrazličnejših tovornih avtomobilov, ki so vsi poslikani s kričečimi reklamami in tovorna vozila vsake vrste s konjsko vprego. V tem pogledu nudi to mesto svoje specialiteie. Nekaj navadnega je vprega treh konj, in sicer sta dva vštric vprezena in eden spredaj kot vodnik. Vedno sem se čudil tem razumnim in živahnim konjičkom, kako mirno pe-ketajo svojo pot v tem grozanskem vrvenju motornih strašil in kako spretno se jim umikajo Cele trgovine imajo tu na vozilih in vozijo blago od hiše do hiše. Vse vprek vpije in kriči, da opozarja na razne dvomljive dobrote, ki jih ponujajo. Vsak prodajalec in obrtnik ima poseben način napeva, ali poseben znak, ali z zvoncem, ali s pastirsko piščalko, tudi triangel je v rabi. Misli si še vmes cele jate na vse grlo vpijočih prodajalcev časopisov, ki naskakujejo mitnovozeča vozila, se zopet spuste z njih, spretni ko žonglerji na cestni tlak. se pode, kar morejo, za drugim najbližjim vozilom, da se v diru obesijo nanj, zakriče vanj imena časopisov in tako divjajo za borni kruhek celi dan, dan za dnevom. kdo ve kdo do kdaj ti drzni skakači. Slovenci so v Buenos Airesu naseljem v štirih glavnih skupinah s sledečimi središči: 1. Villa Devoto, 2. Paternal, 3 Saavedra, 4. Avellaneda. Villa Devoto ima največ bodočnosti, ker je v tem okraju še mnogo zemljišč razmeroma poceni na prodaj in naši kmečki ljudje kažejo tendenco, da si tu s svojimi skromnimi prihranki kupijo potrebno zemljišče, postavijo majhno hišico in urede primeren vrtiček. Sem težijo Slovenci, raztreseni po okrajih Progresso. Lvnch (Line), S. Martin, _Li; tiiers in Ciudadela (Siudadela). Računamo, da živi v tem delu okrog 8C0 Slovencev. Paternal danes še lahko smatramo za središče naših primorskih priseljencev. A tudi ti kažejo ted-denco, da se preselijo v cenejše okraje posebno družine, ki nimajo lastnih hišic. Bo tu še okrog JW oseb. . , Saavedra je nekako središče naseljencev v okra jih Nuiiez (Nunjes), Belgrano, Florida, Martinez in Munro. Slovencev bo tu okrog 500. Najživahnejše izmed vseh jugoslovanskih organizacij se v Buenos Airesu udejstvujejo slovenske. Najstarejše društvo je »Ljudski oder«, delavsko kulturno društvo, ustanovljeno leta 1926. Člani so po veliki večini emigranti iz Italije. Vodstvo je t^nn levičarsko usmerjeno, kar je bilo članom ze v veliko škodo ob raznih nastopih oblasti proti levičarskim elementom. Radi tega je društvo izgubilo mnogo članov in simpatij. Slovensko prosvetno društvo (Calle General Cesar Diaz 1657) je bilo ustanovljeno 1. 1929. Ima 290 članov, ki so vsi emigrantje iz Italije. Vzdrževalo je do združitve z novim »Slovenskim listom« svoj tednik, »Slovenski tednik«. Vrše se pogajanja, da se to društvo združi s »Taborom«. Slovensko izseljensko društvo »Tabor«, ustanovljeno 1. 1934. ima svoje društvene prostore v ulici Paz Soldan 4924 na Paternalu. Razen običajnega društvenega udejstvovanja se je to društvo trudilo in žrtvovalo z vdrževanjem tečajev za poučevanje materinščine in prirejalo razna predavanja za naše izseljence. Članov ima 107, vsi so doma iz Italije, oziroma našega slovenskega Primorja. Slovensko gospodarsko in podporno društvo »Villa Devoto« ima svoj sedež v okraju i6tega imena v ulici Simbron 5148. Ustanovljeno je leta 1936. Kupili so si zemljišče in zidajo svoj dom. Člani so tudi vsi primorski emigrantje. Do novega leta so izhajali trije slovenski časopisi: »Slovenski tednik«, »Novi list« in »Duhovno življenje«. Prva dva sta se združila v tednik »Slovenski list«, katerega glavni urednik je dr. Viktor Kjuder, drugi urednik in upravnik pa Ivan Kacin. V tem listu ima tudi g. Jan. Hladnik svoj kot, to je »Cerkveni vestnik« »Duhovno življenje« je urejeval do letošnje januarske številke go6pod Hladnik, s februarjem ga je zopet prevzel gospod Kastelic. Večkrat sem obiskal naše šolske sestre v S. An-tonio de Padua, nekaj železniških jx>sfaj izven Buenost Airesa. Trudijo se s kmetijstvom in z vzgojo španskih otrok. Letos pa jih bo menda prišlo nekaj v Buenos Aires, da jx>izkusijo. ali bi se dala napraviti naša šola v Saavedri. To bi bilo največjega pomena za našo kolonijo. David Doktorič. Skrivnost ukradenega škofovskega prstana V Lejioglavi je našel kaznjenec Gregor Kockar v svojem milu zalit dragocen škofov prstan z 12 diamanti in še en prstan s 7 diamanti. Kockar je vedel, da teh dveh prstanov ne bo mogel odnesti iz kaznilnice ter je najdbo prijavil upravi zavoda. Posebna komisija je oba prstana ocenila na vrednost 100.000 Din. Obrnila se je na ministrstvo z vprašanjem, kaj naj počne s prstanoma. Kockar je jx>vedal, da mu je milo za britje podaril njegov tovariš, kaznjenec Jovan Maruiič. A temu je milo zapustil, kakor vso svojo lastnino, pokojni Milan Grah, ki je bil znan vlomilec. Milan Grah je izropal cerkev Blažene Device v Skradinu pri Sibeniku. Bil pa je kmalu ujet. Pri njem so našli skoraj vso zlatnino, ki jo je pobral s kipa in pa zlato zapestnico. Grah je bil obsojen na 3 leta robije, odsedel pa je le 1 leto, ker je kmalu nato umri. Na smrtni postelji je svoj brivski pribor zapustil Maruliču, ki niti slutil ni, da je v milu tako velik zaklad in ga je zato podaril Kockarju. Za manjši prstan so takoj ugotovili, da izvira iz Skradina, nikomur pa ni znano, odkod bi prišel dragoceni škofovski prslan z 12 diamanti, ki je vreden okoli 70.000 Din. Na vsak način je bil ukraden v kakšni cerkvi, toda v jx>licijskih spisih ni o kakšnem takem ukradenem prstanu prav nič znanega. Kockar zahteva za najdbo obeh prstanov nagrado; sedaj je pa nastalo pravno vprašanje, jili more dobiti nagrado za dragocenosti, ki so bile sicer res najdene, toda izvirajo iz tatvine. Naše dijaštvo Na izrednem občnem zboru »Društva medicin-cev« 16. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predT sednik: Dostal Marko, 6tud. med., podpredsednik: Vidmar Boris, stud. med., tajnik I.: Ročk Blaž, stud. med. tajnik II.: Janežič Vekoslav, stud. med., blagajnik I.: Kramer Bogomir, slud. med., blagajnik II.: Zakelj Vlado. stud. med., knjižničar I.: Rojnik Lojze, stud. med., knjižničar II.: Grebene Lojze, stud. med., gosjiodar- Vidmar Ivo, 6tud. med., Me-dlcinci zbrani na občnem zboru dne 16. f. m. soglasno obsojamo način medsebojnega obračunavanja med študenti različnih svetovnih uaziranj, ki ga uvajajo fašistični elementi na belgrajski in zagrebški univerzi. (Slučaj tov. Marinoviča v Belgradu aprila 1936 leta in zadnji dogodki v Zagrebu). —■ Pozivamo vse fioštene akademike, da odločno nastopijo proti takim neakademskim metodam. Društvo medicincev. Za napredek tujskega prometa na Stajershem Naše severno obmejno ozemlje med Muro in Savo, naša zelena Štajerska, polna romantike in pokrajinskih biserov, je bila do sedaj brez lastne tujsko-prometne in turistične revije, ki bi izključno ali vsaj prvenstveno zastopala interese teh krajev. To vrzel je sedaj izpolnil Maribor, naša obdravska prestolnica. Veliko zanimanje za propagandno delo »Maribor z zaledjem« in gradivo, ki se je nabralo za to edicijo, dokazuje živo jiotrebo naše slovenske Štajerske po lastni tuj-sko-prometni propagandni reviji. Naslov nove revije je: »Jugoslovanski biseri«, katere prva dvojna številka je že izšla in katere glavno uredništvo je prevzel naš znani pisatelj in potopisec prof. dr. Fran Mišič, Maribor, Smetanova ulica 34. Že prva številka »Jugoslovanskih biserov« vzbuja pozornost po svojem obsegu, po svoji pestri vsebini in ne v zadnji vrsti po svoji okusni opremi. Večbarvna velika naslovna slika, pravo umetniško delo, predstavlja v živih barvah Maribor z Dravo in njenim monumentalnim državnim mostom v ospredju ter s Slovenskimi goricami v ozadju. Tej pokrajini in deželi velja dolga vrsta bogato ilustriranih člankov, ki vsi brez izjeme, pisani v slovenskem, pa tudi v hrvaškem in nemškem, deloma tudi v francoskem jeziku, razodevajo toplo ljubezen in temeljito znanje avtorjev. Po kratkem posvetilu in priporočilu mariborskega župana dr. Juvana gledamo g slikovite mariborske piramide pomladansko vstajenje ob Dravi. Primarij dr. Janko Dernovšek nas s svojim člankom vsestransko, zlasti pa kot zdravnik navdušuje na »Jugoslovanski Meran« in njegov edinstveni otok »Mariborski Lido«; dr. Mišič nas votli po kraljestvu zelenega Pohorja, profesor France Borko po Slovenskih goricah, odvetnik dr. R. Ravnik pa jx> Mežiški dolini. Spoznavamo znamenito zdravilišče Dobrno izpod peresa dr. Fran Štera, »Bisere slovenske Štajerske« izpod peresa Fran Novaka, staroslavni Ptuj nam opisuje B., v nemško pisanem članku se z avtom vozimo iz Celja v Logarsko dolino, odtod pa se popeljemo na daleki Jadran, na klasični otok Hvar. Lepa knjiga — to ime zasluži prva številka »Jugoslovanskih biserov«, pa vsebuje še drugo skupino člankov, ki so v večji ali manjši meri gospodarskega značaja. Ce dodamo, da so skoro vsem člankom dodani nemški izvlečki, da obsega revija deset tiskovnih pol velikega formata s slikami na finem papirju, potem je jasno, da ni pretirano, če trdimo, da naša država takšne revije po tako nizki ceni (celotna naročnina le 60 Din) do danes ni imela. Zaradi vseh teh vrlin zasluži revija »Jugoslovanski biseri« v polni meri, da jo toplo priporočamo vsestransko. Za dom in šolo kot čitanko domoznanstva, za hotele, gostilne, za zdravilišča, kopališča in letovišča kot informativno, poučno-zabavno in propagandno čtivo, enako za trgovce in obrtnike, za turiste in šjiortnike. CDjkM Trboje Prosvetno društvo priredi danes ob 3 lepo igro »Živ [K>kopan*. Igra nas prestavlja v grozne vojne čase ter je tudi vsebinsko bogata. Vršila se bo pa predstava na ipodu-dvojniku g. Kocjana ob glavni cesti — ker društvo še nima lastne dvorane, po kateri pa željno hrepeni. Udeležite se torej polnoštevilno vsi ljubitelji prave izobrazbe in srčne kulture ler pomagajte s svojimi močmi do uresničenja hrepenenja po lastnem domu iu dvorani! podobne glivicam povzročajo — kot So dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trilysinu, KER GRE TRILYS1N VERNO VZPOREDNO I VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin i« zato še boli učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Radio Programi Radio Ljubljana* Nedelja, iS. aprila: & Telovadba a) za dame, b) za gospode (vodi g. prof. M. Dobovšek) — 8.15 Verski govor (g. Jože Jagodic) — 9 Cas, poročila, spored — 9.IS Ruski sektat: vmes igra na saksofon g. N. Nikoli« ob spremljevariju klavirja (M. Lipovšek) — 10.30 Rezervirano za prenos — 12 Plošče — 12.10 Koncert Radijskega orkestra — 13 Cas, spored, obvestila — 13.13 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 14 Vreme 1K Prenos iz Konjic: Pevski koncert zbora Kat. Izobr. društva — 17 Kmet. predavanje: Gospodarska in denarna kriza ter kmečke zadruge (g. ravnat, dr. Jože Basaj) — 17.20 Veselo popoldne. Sodelujejo: g. Sveto-zar Banovee, ga. Olga Kolarjeva In g. Stanko Avgust ter Veseli bratci, vmes nekaj plošč — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: 2eria v Njegoševi poeziji (Cnzo Radovič) — 19.1*) Slovenska »ra: a) Slovenske skladbe za orgle (prof. Pavel Rančigaj) b) Začetki slov. slovstva (g. dr. Ivan Gra-fenauer) — 30.30 Tz slovanskih oper. Sodelujeta ga. Snštar-Maroltova in Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Pesmice za kratek čas. Poje g Mirko Jelačin s spremljevanjem klavirja (prof. M. Lipovšek. Dragi programii Nedelja, IS. aprilaBelgrad: 20 00 Nušifeva komedija .Dr« - Zagreb: 20.00 Mandolina; JO.45 Zabavni koncert — Dunaj: 20.05 Igra; 22.30 Plesna glasba — Trst-Milan: 21.00 Opereta — Blm-llari: 17 00 Respighl-jev sinfoničnl koncert; 21.00 Pihala; 22.20 Zbor - Praga: 17.30 Opera »Taras Buljba.; 19.25 Igra; 20.43 Kabaret — Varšava: 21.20 Planino; 22.30 Plesna glasba — Frankfurt: 20.00 Ljubezenski slike iz oper — Stra*a-bourg: 21 30 Alzaški večer — Bukarešta: 21.55 Operetna glasba. Sah Aah. klub Triglav je te dni končal tretji Kor-dišev spominski turnir, ki se ga je udeležilo 9 igralcev. Prvo mesto in prehodno darilo, lepo kristalno vazo, si je priboril klubov prvak Jožo Šiška s 7 n pol točkami (izmed R dosegljivih). Drugi je Julil Erker s 7 točkami: oba navedena nista izgubila nobene partije. III. mesto jc dosegel Janko Remškar b 5 in pol točk., IV. Frane Lenart s 4 in rol točk., V. Vnga s 4 točk., VI. in VII. mesto si delita Dolinšek D. in Štritof z 2 in pol točk., sledita še Dolinšek J. in Majaron. Prvak Šiška je s svojo sigurno in zrelo igro ponovno dokazal, da spada upravičeno med najboljše ljubljanske šahlste. Tesno mn je sledil Erker, kateremu pa je remis z J. Dolinškom pokvaril vse Sanse za prvo mesto. Remškar ni pokazal svoje znane odporne igre, kar gre na rovuš fizične indispozicije. Ostali igralci so pokazali navzlic mladosti mnogo talenta, vendar jim primanjkuje turnirske rutine in vzdržljivosti. V torek, dne 20. t. m. se prične zadnji turnir v tej sezoni, t. j. tradieijonalni pokalni turnir. Ta turnir se Igra po eup-sisfemu (premaganci izpadejo!) Žrebanje parov, ki jc- velikega pomena za ves potek turnirja, bo ob 20, takoj nato se igra I. kolo Odgovor SK Planine Glede na tendeneijozno pisanje »Jutra« o veliki nesreči pod Storžičem pri kateri je našlo pre-rani grob devet mladih fantov in zaradi katerega je javnost dobila utis, da je edino obstoječi Športni klub Planina v Ljubljani zakrivil vso nesrečo, je odbor SK Planine na podlagi podatkov, ki jih je zbral odposlanec kluba pri odbornikih fiodružnire SPD v Tržiču in pri drugih merodajnih činiteljih v Tržiču, ugotovil naslednje: 1. športni klub Planina, ki ima svoj sedež v Ljubljani, je edini od oblasti in nadrejenih športnih inštanc priznan klub v dravski banovini s tem imenom. Nekaj svojih članov ima tudi izven Ljubljane, in med temi so bili tudi trije ponesrečenci pod Storžičem, in to: Plajbes Viljem, Plajbes Rudolf in Mladič Jožef. 2. Skupina fantov v Tržiču, h kateri so pripadali pokojni, je osnovala šjiortni klub »Goreer. Pisatelj Ivo Sorli 60 letnik V goriških gorah nad tesno baško dolino je v solnčnem Podmelcu 19. aprila 1877 prvič pogledal v ta božji svet pisatelj dr. Ivo Šorli. Podmelška fara je poslala iz svoje srede kljub svoji siromaš-nosti razmeroma lepo število mož v svet, na katere je lahko ponosna. Pokojni dekan v Kobaridu Jekše je bil rojen v isti hiši kakor Šorli, spomin nanj je z Gregorčičevo pesmijo »Vrlemu možu v spomin« ovekovečen. Imena pok. kanonika Ivana Murovca, pazinskega okrajnega glavarja Ivana Šorlija, paan-skega gimnazijskega ravnatelja Kosa, nadsvetnika Matije Rutarja, duhovnikov Mihe Kraglja, Ivana Seljaka, dr. Petra Šorlija, Izaije Božiča pričajo, koliko inteligence je prišlo med narod iz podmelške župnije. . Lepo lego ima pisateljev dom »pri Podrobni-karjn«, »starodavna domačija, gori na brdu, vsa ivetla in visoka, kakor veder obraz v dolino gledajoč«, tam nad »kotlom«, kjer se je skuhala histo-rija vedrega junaka povesti »Štefan Zaplotnik« in kjer so baje živeli v starih časih tako. silni ljudje, »da so se klicali kar s hribi v hrib«. — Pisatelj Šorli je samo svoja deška leta in počitnice dijaških let preživljal v svojem rojstnem kraju, spomin na ta lep košček tolminske zemlje in na njene originalne ljudi pa živi v raznih pisateljevih delih, kjer se z ljubeznijo spominja svojega doma v »ponosnem Podmelcu, kjer ima že skoro vsak človek svojo, če še tako borno hišo« (Prvi april). »Samo spomin je ?e ostal. Kakor jih jc ostalo še toliko na tiste ljube kraje in tiste ljube ljudi.« Mnogo originalnih pod-melških tipov je pisatelj ovekovečil v svojih delih (Štefan Zaplotnik, Tetin Tone, Ruščev Pepč in dT.). Značilno je orisal značaj svojih ljudi v »Treh Tol-minclh na tem in onem svetu«, kjer piše: »ni ga dela slovenske zemlje, kjer bi bilo vse tako: Cc je grapa, je grapa, ne dolina, če je gora, je gora, ne grič —« in kjer opisuje dva trmasta kmeta, ki se srečata na ozki brvi, pa se noče »za juštament« nobeden drugemu umakniti. Kot srednješolec ln akademik je pisatelj moral prehoditi vet križevpot revnega slovenskega študenta. Že kot gimnazijec se je literarno udejstvoval in objavil več pesmi v leposlovnih listih. Po maturi ieta iOVB na goriški gimnaziji se i« vpinal na pravuu fakulteto v Gradcu .moral pa se je ves čas svojih študij preživljati sam z raznimi postranskimi zaslužki. Dokler je imel doma še svojce, je rad prihajal domov. Takrat je župnikoval v Podmelcu prerano umrli ribniški rojak Josip Primšar, mož finih manir, izboren govornik in družabnik in velik prijatelj študentov, čigar lik je Šorli tudi ovekovečil v svojih spisih. Učiteljeval pa je takrat v Podmelcu eden najboljših učiteljev in ljudskih vzgojiteljev pred leti v Mariboru umrli solkanski rojak Ivan Krajnik (Ivan Jesenko v »Štefanu Za-plotniku«). Prvo leto svojih visokošolskih študij je pisatelj preživel pri znanem mecenu slovenskih visokošol-cev bivšem ministru baronu Pinu v Velikovcu, pri katerem je bil pozneje tudi pisateljev prijatelj, pok. dr. Fran Vodopivec, zadnji veliki župan ijubljanski. Življenje pri visokonaobraženem baronu Pino je gotovo v veliki meri vplivalo na duševni razvoj in na splošno sliko mladega študenta s kmetov. Po končanih študijah in doseženem doktoratu se je pisatelj posvetil notarijatu. Kot notarski pripravnik je več let služboval v Gorici, kjer si je ustanovil tudi družino, tudi svoje prvo notarsko mesto je dobil v Podgradu v Istri, od koder je prišel kot notar v Pulj, kjer ga je dohitela vojna, koje posledice so se malokje drugje tako bridko okušale kakor baš v tej morski trdnjavi. Po vojni se je zatekel v Jugoslavijo, kjer se je moral boriti z vsemi mogočimi težkočami, dokler ni dobil najpreje no-tarijata v Rogatcu, pozneje v Šmarju pri Jelšah in končno v Mariboru, kjer živi še sedaj. Moral je le prebridko na svoji koži občutiti, da slovenskemu li-teralu ni dano, da pride na zeleno vejico. Šorlijevo pisateljsko delovanje je bilo zlaeti v njegovih mlajših letih zelo bogato in ga štejejo med naše najboljše leposlovce. Mojster je zlasti v noveli. Zelo veliko je tudi prestavljal, zlasti iz francoščine, in napisal tudi več ljubkih mladinskih del. Lansko leto je šlo čez odre obeh slovenskih gledališč njegovo dramatsko delo »Blodni ognji«, ki je želo tudi r razvajeni Pragi izreden uspeh. Zaslužnemu pisatelju-umetniku, ki tudi kot človek vživa v vseh krogih največjo priljubljenost, želi vsa slovenska javnost, zlasti pa mu žele njegovi ožji tolminski in goriški rojaki, da bi jesen življenja preživljal v zadovoljstvu do skrajnih mej človeške starosti in da bi pisateljskega peresa še dolgo ne odi o feiii 'b. Ker pa pravila za ta klub niso bila potrjena, eo ti fantje svojo skupino nazvali kar »Planina II«. 3. Tekmo na usodni velikonočni ponedeljek je priredilo SPD v Tržiču, katerega načelnik smuške-ga odseka je bil pokojni Plajbes. Obsežno pojasnilo glede usodnih dogodkov pod Storžičem je priobčilo SPD v Tržiču v »Slovencu« z dne 4. aprila t. 1. Na dan 19. marca t. 1. so imeli medsebojno smučarsko tekmo na Kofcah, kjer so sodelovali isti fantje. 4. SK Planina je zvedela za usodno tekmo na velikonočni ponedeljek šele polem, ko je bila tragedija končana. Niti odbor, niti kak posamezni član odbora ni bil obveščen o tej tekmi, kar pa seveda tudi ni bilo potrebno, ker ni bila to njegova prireditev, temveč prireditev SPD Tržič, ki kvečjemu obvešča o tem svojo nadrejeno instanco. 5. G. Joso Goreč, naš dolgoletni smučarski delavec in strokovnjak na tem polju, je v »Slovencu« z dne 11. t. m. opisal prav slično nesrečo, ki se je zgodila letos 10. januarja v Švici in kalera je zahtevala 11 življenj. In to se je zgodilo v Švici, kjer so v tem pogledu precej pred nami in kjer imajo zato tudi več skušenj, a kljub temu je plaz zasul kar 11 smučarjev Toda Švicarji niso iskali krivcev tam kakor »Jutro«, ampak samo v nesrečnem slučaju, ki je bil prav tak, kakor oni pod Storžičem. Tak je dejanski stan in globoko obžalujemo mlade žrtve, katere je zajel neusmiljeni plaz pod Storžičem Ne moremo pa dovolj ožigosati načina pisanja s katerim hoče »Jutro« celo zadevo speljati v drugo smer in naprtiti odgovornost za nesrečo ljudem, ki o stvari niso nič vedeli in nikdar niso imeli z njo opravka. Velika nesreča, ki je zahtevala devet mladih življenj in katere — če naj že iščemo krivcev — je vzrok edino premajhna previdnost mladih fantov, ki v svojem navdušenju niti slutiti niso mogli kake nevarnosti, in še te odgovornosti ne bi smeli naprtiti tem žrtvam, saj bi se to zgodilo najbrž ali j skoraj gotovo v takem slučaju še marsikaterim iz-kušenejšim smučarjem, za kar nam je najboljši dokaz enaka nesreča bolj izkušenih Švicarjev. Bolj pametno bi sedaj bilo, da priskočimo vsi na pomoč akciji, ki so jo jiodvzeli Tržičani, in ki gre za tem, do se j »odprejo užaloščeni svojci pokojnih fantov. Odbor SK Planine, Ljubljana. Kamnik Protitubr rkulozna liga v Kamniku izredno živahno in požrtvovalno deluje. Se pač zaveda važnosti svojega dela za kamniški okraj, ker je ravno ta na drugem mestu glede na število jetičnih obolenj v celi Sloveniji. Edino v Prekmurju, med naj-bednejšiini viničarji je število jetičnih obolenj višje kakor v kamniškem okraju. Zanimali smo se, kakšne dohodke prejema ta važna socialna ustanova. Človek bi pričakoval da se bodo občine za to stvar najbolj zavzele, pa temu žal ni tako. Le občina Kamnik je častna izjema, ki je pod sedanjo začasno obč upravo dala kar 5000 din podpore za leto 1936. Ostale občine so prispevale: Homec 1000 din. Radomlje 1000 din, Vodice 800, Motnik 758, Komenda 500, Dob 398. Tuhinj 800. Nevlje 200 dinarjev. Razveseljivo pa je, da kažejo industrijska podjetja v kamniškem okraju popolno razumevanje za to prepotrebno humanitarno ustanovo. Važen bo protiluberkulozni teden v času od 2. do 8. maja 1037. K U £ T V m JI Življenje in njegova podoba F. S. Finžgar: Razvalina življenja. (Nar. gled. v Ljubljani.) Joža Vombergar o naši dramski Ivornosti Vprašanje naše dramske tvornosti je brez dvoma ena zelo važnih zadev slovenske kulture. 2 njim v zvezi pa je še polno stvari in odno6ov, katerih popolno sliko bo dalo šele več mišljenj in ugotovitev. Ce nanese v družbi pogovor na dramo, ljudsko igro, bodisi domačo ali tujo, na ljudske odre itd., lahko govoriš svobodno ure in ure, če te pa obišče urednik kulturne rubrike in ti zastavlja vprašanja, na katera je treba takoj odgovoriti, si v nemajhni zadregi. Beseda, zapisana za javnost, zahteva pač temeljitejše tehtnice in preudarka, kot pa beseda v pogovoru. Potolaži te, da je končno tudi časopis nekakšno sredstvo širšega družabnega razgovora in če je tako, potem naj tudi te besede veljajo kot kramljanje, v katerem naj o Stavljenih vprašanjih izrečem svoje skromno mnenje. Naša domača dramska literatura je prav za prav še v pričetku. Bila je do zadnjih časov silno revna in je bila večjidel namenjena le ljudskim odrom. Prava odrska dela je začel ustvarjati šele Cankar. Zadnja leta so v tem pogledu mnogo bolj razveseljiva, pojavljajo se novi tvorci, ki obetajo naši domači drami lepši razvoj, kot je bil doslej. Prav zadnja leta smo bili priča nekaterim dobrim dramskim prvencem mladih pisateljev. Joka 2i-gon, Bratko Kreft, Ivo Brnčič so brez dvoma pisatelji, ki so pokazali mnogo talenta in spretnosti v dramski umetnosti in od katerih smemo upravičeno pričakovati še lepe uspehe. Da smo v dramski tvornosti še tako zaostali, je mnogo vzrokov, ki so deloma v nas samih, deloma pa tudi izven nas. Slovenci smo izraziti liriki — lirika in drama pa sta v svojem bistvu malo sorodni. Mi smo narod pesmi, ne pa narod dejanj. To potezo vidimo že na prvi pogled tudi v Cankarjevih dramah. Zato se morda Slovenci ne bomo nikoli ponašali s takšno dramo, kot 6e morejo ponašati nekateri drugi narodi, predvsem Angleži, Francozi in Rusi. Kljub temu pa bi pesimizem ne bil na mestu, saj prav dramska tvornost zadnjih let kaže, da se tudi naša drama polagoma dviga in prihaja na svoje pravo mesto. So pa še drugi vzroki, ki niso v naravi našega pisatelja. Predvsem so tu razmere, v katerih živi naš dramski tvorec. Dramatik potrebuje širokega razgleda po svetu in študija tuje drame. A kako naj to doseže? Samo študij iz knjig še daleč ne zadostuje. A vsi naši pisatelji žive v razmerah, v katerih komaj sami dihajo in se bore za svoj goli življenjski obstoj. V tem oziru skoraj ni izjeme in je danes še slabše kot pa pri generaciji pred nami. Vsak naš pisatelj se duši v svojih ozkih razmerah, se otepa z najosnovnejšimi življenjskimi pogoji, piše za honorar in redko pride do tega, da bi se mogel svobodno posvetiti temu, kar mu narekuje srce. Poleg tega prihajajo nanj z zahtevami, ki ga utesnjujejo v ozke meje ustvarjanja. Treba je pisati za tak in tak namen, v takem in takem smislu, v gotovem stilu itd. Da v takih razmerah ni mogoč kak polet, je razumljivo. Pa tudi honorarji za literarna dela so tako malenkostni, da si z njimi ni mogoče nikamor pomoči. Mnogo je krivo tudi nerazumevanje javnosti. Vrednost literarnega dela se ceni mnogo niže kot n. pr. športno udejstvovanje. Ce dobivajo športniki nagrado za svoje delo in uspehe, je to nekaj povsem razumljivega — komu pride na misel, da bi razpisoval kake literarne nagrade, kot jih razpisujejo za razne športne tekme? Navaden žogo-brcar, ki doseže večje uspehe pri kaki tekmi, je cenjen skoraj kot narodni junak — za uspehe duhovnega dela se danes nihče ne briga! V nekaterih severnih državah, kjer se tudi čisla in goji šport, pa duhovni delavec ni tako pozabljen. So države, kjer se redno razpisujejo literarne nagrade in to celo v letnih proračunih. Enako tekmujejo med seboj mesta in razpisujejo literarne nagrade, a ne po en ali dva tisoč, temveč po dvajset, petdeset, sto tisoč. Nič čudnega, če je tudi literarna umetnost pri severnjakih na tolikšni višini, kajti tudi za literata velja osnovno pravilo: primum vivere ... Nadaljnji vzrok je tudi v čudnem našem gledanju oziroma ocenjevanju domačih del, tako pri naši javnosti kakor kritiki. Domače delo se vedno meri z najostrejšimi merili, pri tujih delih pa vpliva že čar tujine. Koliko tujih del gre preko naših odrov, ki doživljajo pri nas lep sprejem, pa so v primeri z marsikakimi domaČimi deli precej slabša in bi doživela brez dvoma slabši sprejem, če bi bila domača. Pa saj isto doživljamo tudi pri drugi domači literaturi in naravnost žalostno je, da naše knjižne založbe zasipajo naš književni trg s prevodi, domača dela pa skoraj ne najdejo založnika. A o tem vprašanju se je že mnogo pisalo in se bo gotovo še — bržkone brez uspeha. O naši kritiki rajši ne govorim, ker bi bržkone dregnil v sršenovo gnezdo. Omenim naj le žalostno dejstvo, da se vedno češče oglašajo »kritiki«, ki katoliškim literatom sploh ne priznavajo pravice in sposobnosti za umetnost. Ce ne pišeš v smislu njihove politične ideologije, sploh nisi pisatelj, »mlatiš le prazno slamo«. Tako priznavajo le odrska dela, ki so pisana v smislu njihove miselnosti in politične tendence in — tu umaknejo svoje ostro merilo in prezrejo »začetniške hibe«. Nekateri naši odri postajajo na ta način čedalje bolj »politična gledališča« in mi se tega morda niti prav ne zavedamo. Organizirajo za take predstave celo občinstvo, ki ploska in se smeje na komando. Sam sem bil nekoč pri predstavi, kjer me je sosed (gotovo misleč, da spadam v njegov krog) dregnil in opomnil, naj vendar ploskam, kadar ploskajo drugi. Zdi se, da se mnoga takšna dela po nekem določenem načrtu vsiljujejo na naše odre. To je žalosten pojav in bo naši dramski tvornosti gotovo več škodoval kot pa koristil. Saj so to dela, ki le na videz nosijo značaj naše domačnosti, so pa povsem nasprotna miselnosti in čustvovanju našega ljudstva. Slovenski pisatelj bo moral prisluhniti duši svojega naroda in zajemati iz njegovega življenja, tvoriti iz njegove zgodovine, mitosa in njegove sodobne bolečine. Tako so delali Cankar, Finžgar in drugi, tako delajo pisatelji drugod. Veter, ki točasno veje iz gotovih političnih, našemu ljudstvu tujih smeri, bo pustil v naši literaturi le mimobežne sledove, ki bodo značilni kot odraz dobe, naše narodne duše pa ne bodo prikazali. Ljudski oder. To vprašanje je pri nas ozko povezano z našo dramsko tvornostjo, saj je večina kar je bralo v povesti! še film, ki ima pač širše možnosti za pravo upodabljanje povesti, nas skoraj vedno razočara. Ce bi bil pisatelj smatral, da je za dotično delo prikladnejša dramska oblika, bi bil brez dvoma izbral to obliko in ne [»vesti. Nesmisel je torej delati silo povestim in romanom in jih okrnjene postavljati na oder. Za primer viška takega nesmisla naj povem, da so nekje dramatizirali in vprizorili celo naš najlepši roman, Finžgarjev »Po svobodnim soncem«! (Izjema pa velja, kjer gre za dela, ki so sama že pisana skoraj kot drama in kjer se loti dramatizacije vešč dramatizator!) O sebi govoriti je težko. S svojimi prvimi deli sem dosegel precej uspeha, vsaj glede sprejema na naših odrih. »Voda« je bila igrana na več kot 600 odrih, igrali so jo tudi slovenski odri v tujini. Prevedna je bila na slovaški in češki jezik in tam tudi igrana. Enak uspeh je bil z »Vrnitvijo«. »Voda« in »Zlato tele« sta bili vpri-zorjeni tudi v Narodnem gledališču. 0 načrtih rajši ne govorim. Imam dokaj lepih načrtov, nekaj tudi iz naše narodne preteklosti, a kdaj jih bom uresničil, ne vem. Nekaj jih imam že v konceptu. Duši me čas. Ce človek |K> sedmih, osmih urah službe pride domov, težko še prime za pero. pa tudi tedaj je časa le nekaj pičlih uric. Precej časa posvečam študiju in čitanju. Poleg vsega me obiegajo še odri s prošnjami za nasvete, celo za pomoč v režiji. Največ pa povprašujejo po novih igrah. Manjka novih, naših, domačih iger! Kako rad bi jim človek ustregel, a niti sam ne zmore kaj. Da, ko bi bilo več časa. Pa je že takft, da imajo časa na pretek tisti, ki ga lahko zapravljajo, kdor pa hi ga mogel koristneje obrniti, pa mora skrbeti najprej za svoj kruh — in še za tega je včasih težko... So ljud je, ki menijo. da literat lahko živi od zraka in svojih idej! Najsrečnejši sem takrat, ko se morem umakniti v svoj svet, k svojemu delu. Takrat doživljaš drugo, V6e lepše življenje, odmaknjeno tegobam tega sveta. A o tem je govoril nekoliko pred menoj že moj prijatelj Magajna, ki je znal to lepše povedati, kot le on zna, zato ga ne bom kvaril. Mit Gorjancev Gorjanci so čudovita gora, ki ni odkrila vseh svojih skrivnosti nikomur, ne tujcu ne domačinu. Trdina. Zimski večeri so bili od nekdaj on^ zanimiva šola, v kateri so sprejemali otroci in vnuki od starih dediščino ljudske pravljice, ki se je prav v tej šoli oblikovala po zakonih preproste duše od realnosti v bajnost. Zdi se, da je vojna to šolo razkropila. Mladina je videla daljni svet in izgubila smisel za dedovo bajko. Stari svet ostaja v zapečku sam in ž njim umira preteklost, umira pa tudi domača bajka, od katere je doslej tiskarski stroj rešil le neznaten del. Od starcev, ki so že legali v grob, sem še slišal pripovedovanja, ki niso potomcem skoro nič več v spominu in ki bodo kmalu čisto pozabljena. Take usode pozabljenja bi hotel rešiti posebno zanimivo pravljico iz Gorjancev, okoli katere se je pa nabralo po prizadevanju rajnega Kušljana nekaj zanimivega kritičnega gradiva. Dobre pol ure nad Mihovim v Gorjancih je imel pri »Zidanem gabru« v davni preteklosti svoj gradič mogočni Pendir, ki je gospodoval temu kraju in okolici. Zelo je bil bogat in v svojem gradu je imel velike zaklade. Bil je pravi vladar Gorjancev in gospodar nad življenjem in smrtjo gorjanskih prebivalcev. Nepoboljšljive grešnike je obsojal celo na smrt, njegovi biriči pa so jih obe- Jože Vombergar: Voda. (Nar. gled .v Mariboru.) naših dramskih del namenjenih pretežno ljudskim odrom. Naši številni odri so naša posebna značilnost in mogli bi skoraj reči, da smo izrazit igralski narod, saj igra že vsaka vas. Novo poslanstvo na naših odrih je pričel prof. Kuret s 6vojim »Ljudskim odrom«, ki pospešuje predvsem duhovno igro. Do neke mere je to prizadevanje k poglobitvi našega igranja toplo pozdraviti, saj bo prineslo odrom dokaj koristi, duhovne poglobitve, odpravilo z njih plehke igre brez duha in krvi. Vendar ho moral dati prostor tudi dobrini delom, ki so podoba pravega življenja, kajti iz izkušnje vem, da taka dela mnogo globlje in neposredno vplivajo na ljudsko dušo. kot pa igre. ki imajo izrazit pridigarski značaj. Uverjen sem, da bo tudi »Ljudski oder« našel svojo zlato sredino in pospeševal dela. ki bodo odraz našega domačega življenja in bolečine. To je tudi v svojem programu napovedal. Prav pa je, da se ob važnejših godovih poglabljajo odri v skrivnosti velikih dni. Potrebno bi bilo reči še besedo o dramatizaciji raznih povesti, ki se je razpasla po naših odrih. Dramatizirajo vse mogoče povesti, ki so med ljudstvom poznane in ki naj torej vabijo že s svojim naslovom. In tu misli, da sme vsakdo že dramatizirati in potem svoje delo širiti po odrih. Koliko se je zadnja leta v tem grešilo po naših odrih I Ne le, da taki dramatizatorji delajo silo povestim, koliko bolj s svojo nespretnostjo v jeziku in gradnji, pa tudi v izbiri del, škodujejo okusu odrov in občinstvu. In občinstvo prihaja k predstavam, ker ga mika že naslov znane povesti, potem pa razočarano zapušča dvorano, ker ni videlo tega, šali na onem kraju, kjer pravijo ljudje še danes »Na gavgah«. Primerilo se je pa, da je nekoč napadel Pen-dirja sovražnik, ki je vdrl v njegov grad, ga oropal in požgal. Pendirju se je posrečilo rešiti si življenje in zaklade, katere je odnesel in skril v visoki skalni duplini Hudi peči, ki leži v sosednji dolini. Tudi sam Pendir je naše v Hudi peči zavetišče, vendar ea ni ničesar več znanega o njegovi nadaljnji usodi. Spominu je ohranjeno le-to, da so ostali njegovi zakladi skriti v Hudi peči. Od takrat se je tudi imenovala dolina, v kateri je Huda peč, Pendirjevka, in je ohranila to ime še do danes. Za Preseškim gradom se zarezuje v Gorjance in sega pri Hudi peči prav pod vrh Sv. Miklavža, ki je danes zaščitnik in varuh Ku-kove gore. Pa se je pozneje v Hudi peči skritega zaklada polastila sama hudoba, ki ga je potem skrbno čuvala v podzemeljski votlini. Odtlej ni bilo nič več varno hoditi mimo Hude peči, koder vodi pot k Sv. Miklavžu. Pa še drugače je nagajala ljudem hudoba, ali kakor so ljudje raje rekli: škrat. Mnogo je o tem napisal Trdina, pa bom zato dodal samo nekaj njemu neznanega pripovedovanja. Naš domači in daleč naokoli znani podobar Iludoklin, ki je dal mnogim dolenjskim, štajerskim in celo hrvaškim oltarjem svetnike, mi je pripovedoval o tem. V Vratnem je služil za pastirja in od starega Spilerja slišal, kaj vse je počenjal škrat, ki so ea ljudje srečevali v gorjanskih gOZuOVih V podobi dVitilajStletncga uOČkn lu ga videli najraje na drevju. Ko so kosili na »Spi-lerjevi špici« seno, se je oglasil škrat iz Hude peči: Zdevaj, zdevaj, bom močil! Ljudje so se po živili z zdevanjem sena v kopice, pa so zamudil) najlepše vreme za sušenje. Zopet so začuli: Raztresaj, raztresaj, bom sušil! Komaj so pa seno raztrosili, že se je ulila ploha in prinesla senu mnogo kvara. Nejevoljni so postali ljudje in pritožili so se v farovžu pri gospodu. Da naj jim prežene krivega vražjega sveiovalca iz Hude peči, so ga naprosili. Kad jim je ustregel, pa se je grdo ustel. Škrat je gos|x>du očital vse njegove skrite grehe kar vpričo ljudi. Brez moči je bil gospod in škrat je ostal v svojem brlogu. Ljudje pa niso dali miru. Trdina pripoveduje, da so iskali Podgorci pomoči zoper škrata daleč po svetu: Pri nekem pobožnem župniku v Celju; pri čudodelnem gospodu s Primskovega«, ki je takrat v Crmošnjicah duše pasel in ki je prijioročil Podgorcem zoper škrata samo nekaj pameti, in celo k sodražki deklici« so hoteli, o kateri so suharobniki svoj čas — kakor pomnijo še danes mnogi — širili govorico, da je vzadnjič jedla žgance. |>oteni pa mnogo let, menda do svoje smrti, ničesar več. Pa so našli končno mladega gospoda, ki je bil škratu kos in ga ugnal v kozji rog. Škrat se je spočetka upiral: »Kako me moreš preganjati, ko sam nimaš čiste vesti. Tat si.« Gospod se je začudil temu očitku. Nič mu ui težilo vesti. Tedaj ga je škrat spomnil: »Ko si bil še majhen, si materi jajce ukradel.« Nič ni pomagalo škratu to otepanje, zakaj gos|>od ga je nadmodril, rekoč: Kako me moreš imenovati tatu? Res je, da sem vzel materi jajce; ampak jc bilo jajce materino, pa tudi jaz sem bil materin. Ce sem torej vzel, nisem kradel.« Tedaj je sprevidel škrat, da mu v Hudi peči ni več obstanka. Nastal je silen vihar, v katerem se je selil iz Gorjancev daleč tja na Hrvaško. V Kušljanovih zapiskih sem pa našel še neko pripovedovanje .lavorskega Jerine, ki je učakal visoko starost, pa je že mnogo let v grobu. Takole je zapisal Kušljan Jerinovo pripovedovanje: »Ded mi je pripovedoval, da je nastal neke jeseni, ko je bil on še mlad in so prebivali v Pleterjah še menihi (Pleterje so bile opuščene za časa Jožefa II.) nenadoma hud vihar. Posebno na Gorjancih je naredil mnogo škode. Koder je divjal, je izruval vse drevje s koreninami vred. Takrat se je selil iz Hude peči škrat nekam tja k Sotli. kjer se je naselil v vodi. Koder je pa takrat divjal, se še danes pravi »Na polomu«. Toda mnogo bolj zanimiva je pravljica o bogatem in mogočnem Pendirju, ki je baje stanoval nekoč pri Zidanem gabru. Zanimiva namreč zato, ker je v zvezi z njo dognal Kušljan nekaj zanimivih okolnosti, kar je popisal v drobnem zvezči-ču. ki je bil namenjen prvotno na prošnjo kustosa Miillnerja ljubljanskemu muzeju, pa je obležal pozneje dokaj nedozorel v Kušljanovi miznici. Kušljan je slutil, da je v krajevnih imenih: Vratolom, Grobišče, Na gavgah..., ki se nizajo okoli Zidanega gabra, neka [»vezanost in da jo treba v teh imenih videti obenem spomin na dobo »Pendirjevega vladanja«. Ce ta domneva drži, [»-tem je bilo že vnaprej pričakovati, da je bila naselbina pri Zidanem gabru in njegovi okolici že slovanska in torej razmeroma pozna. Zakaj, če e kje novo ljudstvo izrinilo staro, je ugasnil pri taki naselitvi tudi spomin na prejšnje dobe, kar je razumljivo. Seveda če niso pri priselitvi prvotni naseljenci s priseljenci pomešali in vzdržali v njih kontinuiteto tradicije. Danes je še videti pri Zidanem gabru zi-dovje, ki ni nič več nad meter visoko in v svojih iztnerah seveda ne spominja na grad v današnjem smislu. Vse je pa močno zarastlo z drevjem in grmovjem in komaj še dostopno. Poleg zidovja jo opaziti nasipe na onih straneh, od katerih ni narava sama zavarovala Zidanega gabra z nepri-stopno 6trmino. O raziskovanju tega kraja, ki naj bi bil nekoč dom mogočnega Pendrija, sem naše« v Kušljanovih zapiskih zanimive podatke. Res da ni imel Kušljan pri presojanju takih stvari vedno dovolj prepotrebne kritičnosti, čemur se pa ni čuditi, če pomislimo, da je bil čisto preprost kmet z nekaj leti starinske šole. Imel je pa dokaj fantazije in tudi sreče pri svojem delu. Ce je posegel v zemljo, je gotovo nekaj privlekel iz nje. Skoraj bi reltel, da je imel neko intuitivno slutnjo za reči v zemlji skrite. V Gorjancih se je na primer nekoč nenadoma ustavil, razbrskal nekoliko zemljo in potegnil iz nje krasen galski nož. Nabral si je pa tudi precej strokovnega znanja, saj je dobro obvladal nemščino. Iz okolnosti, da je našel pri Zidanem gabru obzidan grob v neredu in brez vsakršnih predmetov (razen spone) je sklepal, da je bil enkrat že nasilno odprt in [to vsej priliki izropan, kar bi spominjalo na pravljico o Pendirju. To naj bi potrjevalo tudi oglje med zidovjem in ime Vratolom. Huda peč je v sredi kakih deset metrov ali morda še višje visoke navpične stene in je zato nedostopna. V skalni steni je opaziti le razmeroma majhno luknjo. Kušljan je hotel razvozljati tudi uganko Hude peči in jo zato obljubil nagrado onemu, ki bi se upal priti v votlino. O tem sem našel tole zapisano: »Pred kakimi petnajstimi leti sta se opogumila dva mladeniča ter jamo preiskala. Vzela sta dolgo vrv ter jo pritrdila nad votlino na neko drevo. Nato se je eden od njiju spustil po vrvi ob steni do votline. Jamo, v kateri je prostora za štiri osebe, je nekoliko preiskal, pa ni našel o zakladu nikakega sledu. Sam sem govoril z njim in mi je povedal, da je votlina okajena, po tleh pa oglje, kosti in črepinje.« To poročilo se mi je zdelo nekoliko sumljivo in ker sem si želel tudi sam ogledati »Pendirjevo zakladnico«, ker bi utegnila biti kako prastaro človeško zavetišče, sem se pri neki priliki spustil po vrvni poti, kakor poroča o njej Kušljan. do jame. Izkazalo se je pa, da o kaki votlini vobčo ni govora, ker je vhod samo nakazan. Ker je [>o-vsod živa skala, o čemer sem se prepričal z orodjem, tudi ni verjetno, da se je jama posula. Menda sta hotela ona »pogumna« mladeniča le na lahek način priti do nczaslužene nagrade. Razlago o nastanku imena Pendirjevka je povzel po Kušljanovih zapiskih v svoji Zgodovini šentjernejske fare tudi župnik g. Lesjak. Pravi njegov izvor pa mi je povedal g. prof. I. Koštial. Ime prihaja od starega in žo pozabljenega glagola pondirati, ki pomeni ponicati ali presihati. Koren besede da je ohranjen še v imenu vodnega pondirka ali ponirka. V Pendirjevki da moril biti najbrž kaka voda. ki po načinu kraških voda po-nica ali po starem »pondira«. To bo gotovo držalo, ker je v Pendirjevki, ali kakor piše Trdina šo pravilneje Pondirjevki. res studenec, ki ima to čudno lastnost, da spušča vodo v presledkih, kakor da bi jo iztakal iz velike steklenice z ozkim grlom. Posebno ob suši je opaziti jasno, kako vsakih pet minut za nekaj minut zadrži vodo in jo potem zopet močneje požene. Narod mu je zalo zdel ime Minutnik. Najti ga je pa tam. kjer jo dolgo živel star ogljar, ki ga je baje škrat zadavil, pa ljudje še danes reko »Pri ogljarju«. Iz Kušljanovih dognanj hi se dalo morda sklepati, da je bajka o Pendirju spomin na najstarejšo dobo Slovencev. Ce jo v tem kai resnlre. se prvi Slovenci niso naselili oh ravnih bregovih Krke ampak visoko v Gorjancih, čemur se pa ni čuditi, če pomislimo ua takratne nemirne čase. P—S, MLADI SLOVENEC M. K.: POMLAD Pod oknom samotnim šumi bela breza. Kam veje zelene ljubeče razteza? lja v kamrico tiho, kjer deklica sanja. Skrivnostno šepeče ji v dušo, se klanja: »Ta vzdih poln bridkosti, te grenke solzč zakaj pa je žalostno tvoje srce? Na polje, kjer sence ni črne nobene, na polje, kjer sonce vso žalost prežene!« Na polje! Na polje! Vse kliče, šumi, V6e vabi z rokami prečudežnimi. Zaplakala deklica v svojo bridkost je; kot v kletko ujeta njena mladost je. Tam zunaj za druge že zvončki cveto — za njo pa oi zlate pomladi, za njo. Kdo je V IVI A močnejši? Nekega dne je zajec pritekel k slonu in mu rekel: »Pomeriva se, kdo je močnejši: jaz ali ti!« Slon se je na vse grlo zagrohotal: »Kaj ti pade v glavo! Ali misliš resno, ali se samo šališ?« »Prav nič se ne šalim,« je odgovoril zajec. »Dovoli, da ti tole vrv privežem okoli vratu. Ko bam na drugem bregu reke. začniva vleči, pa se bo izkazalo, kdo je močnejši.« Slon je veselo prikimal. Ko je imel zanko okoli vratu, je potrpežljivo čakal na dogovorjeno znamenje. Medtem pa je zajec odskakljal k reki in poklical vodnega konja. Vprašal je tudi njega, ali se hoče pomerili z njim. Vodni konj je nazadnje res pristal in si pustil obesiti drugi konec vrvi okoli vratu. »Zdaj pa odčofotaj na drugi konec reke!« je ukazal zajec. »Kadar potegnem za vrv, začni vleči, kolikor moreš in znaš.« Slon in vodni konj se nista mogla videti. Ko je zajec na sredi potegnil za vrv, sta začela vleči vsak na svojo stran. Od začetka prav narahlo, kajti oba sta bila prepričana, da imata slabotnega zajčka za tekmeca. Ko pa je slon na svoje velikansko presenečenje začutil, da njegov tekmec ne pozna šale, je začel vleči, kolikor so mu dale moči. Vlekel je in vlekel — in se ni malo začudil, ko je nazadnje privlekel iz reke vodnega konja. Vodni konj pa je prav tako na vsa usta zazijal, ko je namesto zajca zagledal pred seboj slona. Oba sta spoznala, da ju je prekanjeni zajec pošteno potegnil za nos. Strašno sta se razsrdila. Če bi jima bil zajec v tem hipu padel v pest, bi ga bila raztrgala na drobne kose. Zajec pa je medtem zbežal na varno in se dolgo ni prikazal na dan. Tako je droben, slaboten zajec dokazal, da je zvijača včasih več vredna kot telesna moč. Vrabec in miška Zraven samotnega brzojavnega droga sta se srečala vrabec in miška. Miška je rekla: »Srečen si! Na lahnih perotih se dvigneš v zrak, kadr in kamor hočeš. V hipu si vrhu cerkvenega stolpa in imaš odondot prekrasen razgled na vse strani sveta. Jaz pa moram vedno tičati na zemlji in vidim komaj dobrih pet pedi sveta pred 6eboj... Joj, kako bi bila srečna, ce bi znala tudi jaz letati po zraku 1« »Pa si kljub temu srečnejša od mene,« ji je odgovril vrabec. »Kako to?< se je začudila miška. »Ponoči se lahko neopaženo prikradeš v tuje shrambe kjer 6e do sitega naješ. Jaz moram pa iskati hrane vsepovsod in kamor priletim, me preganjajo.« »Kaj mi koristi vse to, ko pa ne znam letati po zraku!« je vzdihnila miška. V tem hipu je prišel odnekod človek. Miška je smuknila v najbližje skrivališče, vrabec pa je zletel na brzojavno žico. Olovek je pobral kamen in ga vrgel v vrabca. Kamen je zadel in vrabec se je z žice zgrudil mrtev na tla. Miška je to videla in vzkliknila: »Hval Bogu, da nisem vrabec!« M. K.: Pajek in muhi Gospod Muboljub je čepel v mreži na preži in zdehal od dolgočasja. Slab lov se mu je obetal ta dan. 2e tri muhe debeluhe so se bile zaletele v njegovo zanko, pa so vse tri pravočasno odnesle pete. Vdano je nazadnje skomignil z ramo in za-inodroval: »Na svetu je že tako. Včasih nas smola preganja vsepovsod, včasih pa se nam sreča smehlja od vseh strani. In je naša smola včasih za druge sreča in naša sreča za druge bridkost. V tem smo si enaki vsi: ljudje, muhe in pajki.« Komaj je utegnil to modrost do kraja pretehtati, je postal pozoren. Dve klepetavi muhi sta prifrčali odnekod in sedli na okvir velike stenske slike ne daleč od pajčevine. Prva muha je zabrenčala: »Jej, to ti moram še povedati! Pravkar mi je pravila debela Maruša — saj jo poznaš: na umazanem stropu krčmarja Tolstoglava domuje in zoprno brenčeč je njen glas —, pravila mi je, da bo zdajle pri Tolstoglavu gostija. Pili bodo kuhano vino, je pravila, ki je baje tako sladko, m—ml — je pravila, da se povabljeni gostje že vnaprej obli-zujejo okoli ust, je pravila. To bi bilo nekaj za naju!« Druga muha je zabrenčala: »Če je resnica, kar je Maruša pravila, ee nama obetajo lepe urice. Nasrkali se ga bova, da bo veselje. Samo,« jo je zdajci močno zaskrbelo, »da naju no prehiti drhal takih požeruhinj, kot je Maruša Debeluša. Kar koj odletiva tja, da si iz-bereva prostor, odkder bova lahko nemoteno opre-zovali.« Rekši sta gospodična muhi jadrno odhiteli. Gospod Muboljub je debelo požrl slino, srdito udaril z nogo ob zid in razočarano vzdihnil: »Na, že zopet nič!« Čemerno je povesil glavo in se znova po-greznil v mrke misli in dolgočasno zdehanje. 2. Večerilo se je. Uspavajoča tišina je zavladala v samotni izbi. Gospod Muholjub je zadremal in pozabil na vse. Pa so ga iz najslajšega 6panja predramili razigrani glasovi in hrupen smeh. Gospod Muholjub je odprl oči, pogledal krmež-ljavo okoli sebe, zlezel na prag svojega ozkega doma in* prisluhnil. »Aha I« se mu je posvetilo v glavi. »To sta gotovo tisti dve klepetavi muhi. Bo vsaj nekaj zabave spet, hehe...« Vriskajoč in prepevajoč sta privihrali gospodični muhi skozi okno. Nekaj časa sta se razposajeno podili po izbi sem in tja. nato pa sta upehani sedli na zid tik Muboljubove pajčevine. »Aha!« je uganil gospod Muholjub. »Pijani sta... Topot bom imel morda kaj več sreče. Poskusimo!« In je začel s sladkim glasom vabiti razposajeni par: »Klanjam b«, krasotici moji, klanjam se! Odkod pa tako židane volje, odkod? Pridita bliže, pridita! Mi bosta kaj lepega povedali. Dovolita, da se vama predstavim: gospod Muholjub, hišni posestnik, lovec, modrijan in še kaj.« Gospodični muhi sta osupnili. Takšne prijaznosti nista bili vajeni. »Hm,« je pomislila prva, ko si je ogledala gospoda Muholjuba od nog do glave, »hm, saj je kar čeden dečko. Takšne oči, kot jih Ima on, ne morejo lagati. Krasotici nama je rekel. Lep poklon. Bo že res. Pa se dajmo malo pozabavati, ko smo tako veselo razpoloženi in imamo toliko zlatega časa!« In ee je pomaknila za prsrt bliže. »Dober večer, gospod Muholjub!« je nežno zabrenčala druga muha. »Prijetno ste naju iznena-dill s svojim veleprijaznim povabilom. Dovolite, da se vam predstaviva tudi midve: gospodična Zlatka in gospodična Sladka. Da bi vas obiskali? Hm, ali se vam ne zdi, da je že pozno?« In se je pomaknila za dva prsta bliže. »Kaj bo pozno, krasotici moji. Saj še zarja ni ugasnila, saj še zvezde niso zasijale. In čeprav bi bilo pozno in temno ko v rogu — nič za to! Vajine prekrasne oči bi kakor solnce razsvetlile najtemnejšo nož... Pridita, pridita, vama zapojem najslajšo pesem, ki jo znam!« »Jojmene — in pesnik in pevec je tudi!« je pijana gospodična Zlatka zašepetala pijani gospodični Sladki. Obema je burno zatrepetalo srce. Nič več se nista obotavljali,. Vrtoglavi, kakor sta bili, sta nič hudega sluteč zlezli naravnost k pajčevini. »Izvolita sesti, gospodični!« jima je vljudno velel gospd Muholjub. »Preproga v mojem domu je mehkejša od svile in žameta v pravljičnih dvorcih.« Kakor sladka godba je zvenel pajkov glas muhama na uho. Omamljeni sta se kar koj odzvali vljudnemu povabilu in sedli na mehko preprogo. In sta se — o nesreča! — v hipu povsem zamotali s krili in nožicami v pajčevino. »Joh! Prejoh!« sta zavriščali in v smrtni grozi izbulili oči. »Kaj je to, gospod Muholjub, kaj je to? Pomagajte! Pomagajte!« »Takoj, takoj!« se je veselo zahehetal gospod Muholjub in si zadovoljno pogladil dolge brke. Nato se je v skoku pognal do njiju in jima upihnil luč življenja. Sit sladke mušje krvi, je gospod Muholjub tisto noc izrekel te-le znamenite besede, ki zaslužijo, da jih ovekovečimo: »Na svetu je že tako. Nekateri živijo od lastne pameti, nekateri pa od pameti drugih. V tem smo si enaki vsi: ljudje, muhe in pajki...« Kako pravimo m kako bi bito v resnici... „Na liter vina ie šel.,. Žena je rekla svojemu možu: »Nocoj pa pojdiva v kimol« Moi pa s tem ni bil zadovoljen. Odgovoril je: »Nak, v kino pa že ne pojdem! Grem raje v gostilno na liter vina!« če bi mož v resnici šel na liter vina, bi moral pristaviti lestvico in splezati rt njej, kakor nam kaže slika, ki jo je narisal v o n It o K u n č i č , Jesenice - Fužine na Gorenjskem. Iskrena želja Francek je rekel mami: »Mama, oh. jaz bi tako rad imel bratca!« »Zakaj pa?« se ie začudila mama. »Zato, da bi tudi jaz lahko včasih koga na-šeškal!« se je odrezal Francek. „Zakopal se je v dolgove.. Na svetu je vse polno ljudi, ki pridejo včasih v hudo denarno zadrego. Izposodijo si najprej nekaj denarja pri enem prijatelju, potem pri drugem, nazadnje pa se zatečejo še v posojilnico. Tako gre ta reč naprej, da imajo nazadnje dolgov čez glavo. Tudi Bradačev Martin se je moral zadolžiti. Ljudje pravijo: »Zakopal se je v dolgove, da se ne vidi iz njih!« Kako bi bilo, če bi se Bradačev Martin v resnici zakopal v dolgove, nam kaže slika, ki jo je narisal Viktor Petan, dijak ? razreda ki. gimn. v Ljubljani (Marijanišče). 2« ve, zakaj. Učitelj vpraša Tončka: »No, Tonček, če bi mama položila na mizo dve jabolki, katero bi vzel, manjše ali večje?« »Manjše!« odgovori Tonček. »To je lepo od tebe,« ga pohvali učitelj. »Zdaj nam pa še povej, zakaj bi vzel manjše.« »Zato, ker bi me drugače brat Janez namlatil!« se odreže Tonček. MLADA N J i V A .................................................................................... Na počitnicah Sršenov Janezek je bil na počitnicah. Cele tri dni! Stric in teta sta ga bila že sita do grla. Tisto jutro je Janezek vstal, kakor pravimo, z levo nogo. Bil je na vso moč slabe volje. Pol ure je iskal nogavice in naposled jih je našel v nezakur-jeni peči, kamor mu jih je skrila sestrična. S čemernim obrazom je izpil kavo, stlačil kos koruznega kruha v žep in že stekel proti gozdu. Njegov tovariš Tonček je sedel na parobku in ga čakal. Med čakanjem je obiral črnice, ki jih je bilo okoli parobka vse črno. Začela sta rezljati mlinček na voda Pa nič se jima ni posrečilo. Enkrat je mlinček nerodno stal, drugič je spet potok prehitro tekel. Vrgla sta mlinček v vodo in šla globlje v gozd. Nenadoma sta zagledala čudno jamo, ki je gotovo služila kakšni živali za brlog. Pomaknjla sta se bliže. Nihče ni hotel stopiti v njo prvi »Ti si starejši!« je reked Tonček. »Stopi ti prvi I« »A, kaj starost! Pameti Ln ti st bolj pameten kot jaz!« »Saj vem! Pa za danes ti dam prednost; lahko greš ti prvi,« je odgovoril Tonček z milostnim glasom. Ponižna dečka, kaj ne!? Samo ne vem, kako bi bilo, če bi stala pred vaško trgovinico in starega Boštjana ne bi bilo notri! Ko je prišel Janezek iz gozda domov, je našel na vratih listek: »Jaz sem pri Solencu. Ključ najdeš pri podstrešnih vratih! — Stric.« Janezek ve, da je Solenc gostilničar na koncu vasi. Sedaj pa ključ! Ali ga ni mogel pustiti v ključavnici?«, se je jezil Janezek. Odprl je podstrešna vrata in začel v temi brskati za ključem. Med tem mu je roka nehote zašla v lonec rjave barve, s katero je stric prebarval pohištvo. Roko je imej takoj rjavo in prah se je prijemal nanjo kot muhe na mu-holovko. Janezek bi bil kmalu zajokal. Z desno roko je zadel ob mišnico. Misleč, da je ključ, je hitro pograbil in prsti so mu zdrknili v mišnico. Ni jih mogel potegniti ven! Vse bi razbil! Tedaj je zraven njega nekaj zašumelo; hitro je jjogledal tja in zagledal košček papirja. Vzel ga je v umazano levo roko in stopil en korak nazaj, da bi bolje videl. Bral je: >Ključ 6em vzela jaz in 6em pri sosedi! Teta!« Ko je prebral, je zatulil, kakor da ga iz kože devljejo. Za nalašč so mu to naredili! Ali ne bi mogla teta listek dati na vrata! Z takimi mislimi je stopil pred stanovanjska vrata in zagledal tam zelo debelega gospoda, ki ga je nagovoril: »Pojdi po strica in mu reci, da ga čaka neki gospod!« »Kdo pa ste? Kako naj mu rečem?« »Reci, da ga čaka gospod Jelen.« Vso pot je Janezek premišljeval tujčevo ime. Jelen — vitki jelen — to ime se prav nič ne sklada z obilnostjo tega človeka. Vse drugo bi ee lahko pisal, 6amo Jelen ne. Se vedno se je jezil na strica in teto! Posebno na njo. Take tete so res prava pokora za dečke... Že od daleč je slišal kričanje pivcev. Ko je šel čez kegljišče, je hipoma pozabil na tujčevo ime. Samo toliko se je še spominjal, da se imenuje kot neka žival. Ampak — katera!? Napenjal je možgane. Zastonj! Saj je vseeno, — si je dejal in stopil k vratom ter jih odprl. Neprijeten duh po vinu mu je planil nasproti. Zagledal je strica pri neki mizi in zaklical: »Hej, stric! Nekdo, ki se imenuje kot neka zverina, vas čaka doma!« Vsi v gostilni 60 se zasmejali. Janezek je zardel, skočil ven in tekel domov. Zvečer je bil tepen, ker... no, saj že veste zakaj! Da, da! Tako je, če človek z levo nogo vstane.., Albin Belko, dijak v Mariboru. Čuden ptič Ptička v kletki trudno glavico poveša. Sonca in prostosti vsak dan bolj pogreša. Se Andrejčku smili ptička 3e uboga. Ve: spomladi ječ? huda je nadloga. Tudi njega oče je nekoč zaprl v kamrico samotno. Skoraj bi umrl! Vratca brž odpre ji. Frrr! — več ptičke ni. •Kdo nam zdaj žgolel bo!.-< oče se jezi. Sinko ga tolaži: »Kaj bi, očka, hej: jaz namesto ptičke pel ti bom poslej!« M Kunčič: JuhuUu! Pomlad. Kamor jx>gleda zavzeto oko: rože, same rože. Rumene, bele, modre, rdeče, presladko dišeče. Mimo njih razigrano pihlja mladi veter, pretakne vso kotičke, preskoči vse jarke in lovi za plapolajoče suknje srebrne sončne ža^ke. Kamor prisluhne oprezujoče uho: ptički, sami ptički. Skrjančki, kraljički, vrabci, kosi, nekateri še bosi, drugi že obut^ v prelepe nove šolne. Kluno odpirajo, strune ubirajo, pojo, da nikoli tako. Pomlad. Hej, kdor je mlad! * Na poljani ob šumečem gozdičku raja pisana gruča otrok. Med njimi je tudi Anžetov Anže. Anžetov Anže je čudne sorte tič. Njemu tAkole nedolžno rajanje ni nič kaj pri srcu. Kmalu ga ima dovolj. Mogočno se razkorači, važno položi umazani kazalec na čelo. pogleda okoli sebe, kakor da ga je obšlo sveto navdihnjenje in moško reče: »Fantje In dekleta, zapik! To vse skupaj nI nič. Rajanje je za otročaje. Mi smo za takšne otročje igre že preveliki. Veste kaj? Pojdimo se krčmarja in pijance!* »Iltn,« se obotavlja Brglezov Gregoc, »misliš, da jo to zabavno?« »I, seveda, pa še kako! Je ni lepše igre od te.« Vsi pomisleki In dvomi so odstranjeni. Plaho In žalostno so se stisnili v senco košatih hrastov in pritajeno zalhleli. Pomisleki in dvotni namreč... Anžetov Anže oblastno ukazuje: »Ti, Jaka, boš krčmar. Ti, Tončka, boš krčma- rica. Vsi drugi bomo pijanci.« »Joj, kje imam pa vino in žganje?« se zdajci domisli Jaka krčmar. »Joj, kje imam pa kozarce in steklenice in mize in stole?« močno zaskrbi Tončko krčmarico. »Ah, kaj bi tisto!« nestrpno zamahne z roko Anžetov Anže. »Tega nam ni prav nič treba. Saj ne gre za res. Sedeli bomo kar na tleh, igrali se bomo pa z rožami: jetrnik bo — kozarec rdečega vina, mačeha — kupica črnega vina, narcisa — kupica belega vina, rumena potočnica —• vrček piva, zvonček pa — frakelj žganja. Dekleta, pojdite jx> rože!« * In se igra začne. Prvi jo pri maha v »gostilno« sredi prostrane poljane Brlogarjev Jožek. Jaka krčmar mu hiti uslužno naproti in menca: »Pol litrčka ga bomo, kajne? Pa najboljšega seveda. Kar tjakajle sedi! Vreme pa imamo, vreme. Mar ne?« »Prinesi, prinesi, kaj bi onegavil!« se možato razhudi gost Jožek in sede — v zeleno travo. »Takoj, takoj. Hej, žena, kje si? Pol litrčka rdečega! Brž!« Krčmarica Tončka pribiti vsa zasopla z bližnje njive in postavi pred žejnega Joška — jetrnik. »To je vinček ko cekinček... Knko pa kaj domn? Vse zdravo? So otroci pridni? skrbno sprašuje krčmarica. Jožek počasi in važno dvigne kozarec — jetrnik — proti solncu in strokovnjaško presodi: »Barvo ima, barvo.« Nato prisloni jetrnik k ustom, ca načne in zamakat »Tudi okus ni slab. Se bo še naredilo to vino, se bo!« Sele zdaj modro in resno odgovori na stavljeno vprašanje: »Doma? No ja, bo že, bo že. Saj veš, kaj prida ni... In otroci tudi niso, da bi jih hvalil kar povprek.« »Jo že tako, no. Križ je z otroci, križ. Potrpeti je treba, oh,« vdano vzdihne krčmarica Tončka, kakor je slišala doma mamo — in hiti streč drugim gostom. Od vseh strani prihajajo. In »pijejo« ln postajajo razigrano volje. Najglasnejši med njimi je Anžetov Anže, ki se je že »pijan« prizibal odnekod. Zdaj naročuje frakelj za frakljem — zvončke —, zraven pa kadi prave, pristne cigarete. »Juhuhuhu! Se enega, pa še ne gremo!« hrupno posnema svojega očeta. »Hencajte, ali ga imamo danes! Ni šment, ko smo ga pa toliko popili. Kar nekam nerodno se nam opletajo noge... Juhuhuhu! Fantje, veste kaj? Zapojmo!« ln zapojo z neubranimi glasovi: »Bratci veseli vsi, tralala, tralala. pesem zapojmo si, tralalala ...« »Av!« Bolesten krik jekne iz veselega petja v mladi dan. Otroci prestrašeno pogledajo drug drugega n vidijo: Brlogarjev Jožek se grabi z obemn rokama za listnico in poskakuje od tal divje in grozno, kakor da pleše indijanski bojni ples. »Kaj U je vendar? Ali se ti je zmešalo?« se čudijo vsevprek. »Osa me je pičila, osa!« tuli Brlogarjev Jožek in debele solze mu lljejo i» oči »V zvončku *e se dela iu me je, ko sem hotel piti.. .c | »Zakaj se ji pa pustiš?! Pa bi ti oso pičil!« se škodoželjno zareži Anžetov Anže. Nato prezirljivo zamahne z roko: »Prava reč, če osa piči! Mene je že sto gadov pičilo, pa še ajsa nisem rekel.« »LažeŠ!« se razsrdi Brlogarjev Jožek. »Se muha te nikoli ni pičila, pa te bo gad... Joj, kako boli!« »Seveda te boli, ko si takšna cmerga,« se mu roga Anžetov Anže. »Ti si vsega kriv, da veš!« zakriči Brlogarjev Jožek. »Ce tebe ne bi bilo, se ne bi Šli krčmarja in pijance.« »Kaaaj...?« se razrepenči Anžetov Anže in grozeče stopi pred Joška. »Se enkrat reci, da sem jaz kriv, če si upaš!« »Ti si kriv, ti, ti, ti!« se peni od jeze in bolečine Brlogarjev Jožek. Ustnice mu čedalje bolj otekajo. Anžetov Anže se zakadi vanj in ga bije s pestjo: »Na!... Na!... Da boš vedel, kdaj si to rekel!« Dečki stojijo ob strani, gledajo in ne vedo, s kom bi potegnili. Prvi se ojunači Brglezov Gregee. Samozavestno stopi iz gruče, se mogočno postavi pred Anžetovega Anžeta in mu zagrozi: »Ti! Pusti Joška. če ne boš Imel opraviti z menoj 1« Ta grožnja učinkuje kakor iskra, vržena na slamnato streho. Deklice prestrašeno zbežijo na vse strani, dečki pa se_ spoprimejo Bunke padajo kakor botn-,!C. Vmes žaljive besede. Kri teče iz poioičeniii nosov. Veselega smeha ni več... NAJNOVEJŠE MODNE _ TKANINE JT MANUPAKTURA Moška kamižola. Na sliki jo vidiš! Ima dve vreli gumbov, zadaj pa je v pasu nabrana. Narediš jo iz volnenega blaga, iz bombažastega ali iz platna. Kupiš 2 m 20 cm blaga, ki je široko 1.30 m. Čebula za vse! Včasih hvalimo česen, včasih čebulo. A zdi 9e, da čebula še prekaša česen in jo hvalijo še z večjimi hvalnicami. 1'ravijo. da ima toliko vitaminov, da človeku zdaj in zdaj naravnost življenje reši! Ce ima kdo bronhitis, kašelj, vnetje pljučnih vršičkov, naredi tole: dve srednji čebuli razrežeš, potreseš s sladkorjem in pustiš tako čez noč. Zjutraj pij sok in ponavljaj to pa boš kmalu brez kašlja. — Ali kuhamo čebulo za prikuho: Dušiš olupljene in raz-četvorjene čebule v masti do mehkega in jih daj v močnato omako Ta prikuha je i zborna za k cmokom. Ali: Razrezane čebule dušiš z jabolki v masti. To je prikuha za k jetream ali krompirju. Ali zarumeniš čebule v masti in jih imaš — vroče — za nadev za na kruh. Surovo čebula, na tanko razrezana, je izvrstna za prebavo. Ce se bojiš hudega vonja, izpij na to malo vode in črne kave. Angleški recept za čebulo (za bolnike). Tri četrt kilograma čebule razrežeš na rezine in daš kuhati v tri četri litra mrzle, slane vode in naj zavre. Potem odstaviš in pustiš pokrito. Nato zgneteš iz žlice moke, malo popra, žlice presnega masla — testo, daš v lonec k čebuli in mešaš, da je lepo gostljato. Na Angleškem jedo to kot poslednje zdravilo zoper kašelj in sploh zoper prehlad. Nadevana čebula. Ta je zlasti primerna za večerjo. Olupiš toliko čebnl, kot je Irena, očistiš koreninice in jih ne odrežeš. Kuhaš 30 tninnt, ocediš, odrežeš zgornji del in jih izdolbeš. Za nadev 90 najboljša vranica, a tudi drugačno, sesekljano meso. Napolniš čebule in pečeš t uro. Daš vroče na mizo s paradižnikovo omako. Vitaminski zajtrk Tale zajtrk nam daje moč in veselje do življenja novega dne. Potrebuješ: 1 žlico valjanega ovsa, 3 žlice vode, 1 žlico limonovega soka, 2 6iirova. nastrgana jabolka, 1 žlico smetane. 1 žlico sesekljanih tnan-aeljev in po priliki orehovih jedrc Narediš: Ze prejšnji večer namočiš oves v vodi. Drugo jutro tako dolgo mešaš, dokler se ne zgosti in dodaš limonovega soka. jabolka jx>časi — m se drugo -— polagoma, da ne potemni, nazadnje potreseš po vrhu z orehi. Kako je bilo prej Za leto 1821 so obnovili po naših krajih precej pozabljeni poselski red cesarja Jožefa II. iz leta 1787. Tu je bilo določeno, da mora imeti vsak posel pisano službeno spričevalo, s katerim je bil pri oblasteh priglašen. Posel je moral zvesto opravljati službo. Paziti je moral na ogenj in brez gospodarjevega dovoljenja ni smel ob nedeljah in praznikih v gostilno, na ples in sploh kam drugam od doma. Večje pregreške poslov — tudi prestopke zoper čast svojega gospodarja — so kaznovali pred županom ali pa pred okrajnim komisarijatom tudi z do 10 udarci s korobačem. To kazen so vpisali tudi v kaznilni protokol. Ker so z dežele silili v mesta in so po kmetih med letom, zlasti ob največjem delu, zelo težko dobili delavcev, je poselski red določal, da se tam udinjajo za eno leto. Gospodarjem je poselski red naročal, da ravnajo lepo s svojo družino, da ji dajejo primerno hrano itd. In da bi se ne mogel v prihodnje nihče izgovarjati na to, da ni poznal določil patenta, je vlada ukazala, da so ga morali župani in gruntne gosposke vsaj enkrat na leto (kadar so davke pobirati) javno prebrati vsem vaškim poslom. Zanimiva je tudi določba, po kateri so mogle gosposke prisiliti starše, da so dali služit tiste otroke, ki jih pri domačem delu niso potrebovali. izbiraj Ali imaš kostim z ozkim, ravnim krilom ali z zvončastim ali s plisiranim. Ah imaš plašč redingote ali pa dolgega, ravne oblike. Ali imaš tričetrtinsko ozko ali pa široko jopo. Ali imaš jopico bolero iz temnega blaga ali pa iz pisanega. Ali imaš prav ozek pas ali pa prav posebno širokega. Ali imaš pokrivalo, ki tiči na čelu, ali pa ga imaš prav zadaj na glavi. Ali imaš cvetice in peresa na slamniku ali pa še metulje. Ali imaš pisano vezenino na kostimu ali pa je obšit z usnjem. Ali imaš pajčolan čez ves obraz, ali pa ti visi le čez krajevce. — Izbiraj! Ž f N Ji Težka beseda ^ Nove pričeske Frizerji za svoj poklic V zadnjem času je opažati veliko delavnost med našimi frizerji. Nedavno je damski frizerski klub priredil v Ljubljani veliko javno propagandno friziranje, katero je ob navzočnosti najvišjih javnih predstavnikov krasno uspelo. Na zadnjem friziranju so bile z največjo vestnostjo in natančnostjo prikazane modne novosti frizur, katere so šele nedavno izvajali na Dunaju na frizerskem kongresu. Opažati je bilo, da se je glede modernih linij frizur marsikaj spremenilo, česar ni bilo doslej v Ljubljani. Predvsem je iz mode trajna frizura s kuštravimi kodri, katera se je udomačila v Ljubljani. Prevladujejo krajši lasje, preparirani z lahko trajno in zaviti v kodre. Dolgi lasje in svitki so povsod že zaključili svojo modo. Za lepo trajno ali vodno ondulacijo je predvsem treba zdravih in krepkih las. Zato ie dolžnost vsakega frizerja, da opozori ženske na kvarne posledice prehudih preparacij in drugih del, kateri škodujejo kvaliteti lasu Čuvanje in negovanje las spada med najvažnejše dolžnosti zavednega frizerja. Današnja moda in napredek tehnike frizerskih aj»a-ratov nam nudi obilo novih sistemov za negovanje las in s tem nove možnosti za izvrševanje lepih iti trajnih frizur Treba je naše ženstvo samo spoznati s temi novostmi in jih prepričati o dobrem vplivu na kakovost las in lej>ši!i linij frizur. Ljubljana je bila vedno pozna v modnih novostih, tako tudi v frizerskih. Da se temu izognemo, je namen damsko frizerskega kluba, da se na sličnih produkcijah kot je bilo zadnje ogledno friziranje. seznani naše ženstvo z modnimi novostmi in moclo drugih mest. Svetujem ti ! Kako ravnaš s čevlji Mokri čevlji pač tiiso redkost v pomladnih | dneh. Treba jih je temeljito osnažiti. Nikoli jih ne : smeš sušiti blizu peči ali celo na štedilniku! Pač j pa daj v mokre čevlje kepe časopisnega papirja, ki popije vlago, nato jih nnmaži. Galoše in čevlje za sneg snažiš ko lakaste čevlje: obdrgneš jih s polovico čebule, jih natereš z belim voskom ali oljem in osvetiš z volneno krpo. Ce galoš ne (potrebuješ več, jih vtakneš v vrečice, najbolje v stare nogavice, ki jim odrežeš stopalo. Irhasti čevlji jxwtanejo »•špehasti«. Tedaj z žič-nato ščetko skrtači čevlje in jih večkrat namaži z mazilom za čevlje. Ce imajo čevlji nove podplate in ti drsi. ob-drgni podplate s smirkovim pajiirjeni, da niso več gladki. Nato jim vteri lanenega olja, da 60 podplati prožni in držijo močo. Ohlapni čevlji skačejo na nogi in trgajo nogavice. Zato nalepi zadaj, znotraj krpo žameta, ki bo čevlje zmanjšala in 6e ludi nogavica ne bo trgala. uru m Laim i Prvo uro so imeli računstvo in bi bilo zdaj malo odmora. Drugo uro imajo slovenščino. Tvoriti je besede na »ost« in mali sedemletni fantki se pošteno lotijo dela. Do zadnjega kotička so pretaknili zelene gredice materinega jezika. Samo poglej, kaj vse poganja tod! Kamorkoli potiplješ, te preseneti zopet nova beseda. Po malem usiha živahni vrelec, zanimanje po-iemlje. Drobni prstki, 6prva tako pogumno moleči kvišku, omagujejo čedalje bolj in slednjič ni videti nobenega več. Ali ravno ko se hoče mala učiteljica že obrniti in prijeti za kredo, opazi zadaj še en prstek. Docela osamljen in plah, kakor zadnja svečka iz ugašajočega morja svetlobe brli po razredu. In kar je najbolj značilno: roko dviga otrokj ki vso uro ni zinil niti besedice. Kaj neki zdaj hoče? Učiteljica ga hoče že prezreti. Toda v zadnjem trenutku se vendarle premisli in vpraša: »No, kaj bi pa ti rad povedal?« »Odgovornost!« je spregovoril mali fantek. Droben glasek je. Skoraj bi rekel, da govori deklica. Učiteljica začudena obstane za nekaj trenutkov. Zdelo se ji je, kakor da zaslišuje sama sebe. Odgovornost? Kaj je res izpregovorii to besedo oni bledi fantek? Vpraša ga: »Kje si pa slišal to resno besedo?« Namesto da bi odgovoril, začne otrok stikati po svojem oguljenem jopiču. Kmalu privleče ključ, ki ga ima privezanega na vrvici okoli vratu, in ga pokaže gosj>odični. »To je ključ našega hodnika,« pravi. »Toda vprašala sem te vendar za besedo!« Fantek se ne da zbegati. »Moja mama je ves dan v službi,« pripoveduje. »Domov pride vedno šele zvečer Zato moram imeti ključ vedno pri 6ebi.« »Seveda, ključ — to si lahko mislim!« pripomni gospodična. »In moram vedno dobro zakleniti, da se kaj ne zgodi pravi mama.« Tudi to se zdi učiteljici razumljivo, zato brž prikima. »Poleg tega moram iti vsak dan po svojo sestrico v otroški vrtec — in moram zelo paziti, da se ji kaj ne pripeti. — Moja mama vedno pravi, da sem za vse odgovoren jaz.« In se je končno izkazalo, odkod ima fant to besedo. Kakor na dlani je bilo, kako se je otrok domislil tega izraza. Učiteljica gleda vsa v zadregi, fn se sama sebi zazdi tako neznatna in še malo si ne misli, da je ona, okoli katere se vrti 6vet. Nič več ji ni mar, da danes prvič samostojno uči v razredu, nič več si ne domišlja, da je kaj velikega Ob tem resnem obrazku otrokovem je mine ves ponos. »Kaj pa je tvojemu možu? Ali ga morda kaj tako hudo boli?« »Kaj še. jutri se bo udeležil šahovskega turnirja, pa se vadi.« Moderni dom Cvetlični okras. Na mestu so le plitve vaze. ki jih napolniš z različnim cvetjem, ki jih v dnu posode drži svinčena plošča. Okras na stenah. Ce je soba za moške, obesi tjakaj kak zemljevid. Moderne so tako zvane izrezane slike s škarjami, ki jih še nedavno nismo marali. Za na mizo. Ce so gostje, deni na mizo štanijol ali položi zrcalo na ploščo. S tem dosežeš vprav čarobne učinke, ko 6e luči m rože zrcalijo v taki namizni plošči. Posebno blago za blazine prodajajo, tako da ti jih ni treba krasiti z vezeninami. To blago je živo in lepše ko ročna dela. Marinirani krapi Na rezance narežeš korenčke petršiljeve koreninice. malo zčlene, čebule, dodaš poprovih zrnc, lavorov listič in vse kuhaš do mehkega v jesihovi vodi. Potem daš otrebljeno, razrezano ribo v to ma-rinado in kuhaš, da je mehka. Močno mora zavreti, potem pa naj polagoma vre. — Nato položiš ribje Kose v globoko skledo, če je dovolj velika lahko zložiš celo ribo. — Sok pustimo še vreti, dodamo še dva listka raztopljene želatine in z vsem polijemo kose ribe v skleai. Potem damo vse na hladno, Riževi cmoki v juhi. Košček presnega masla naj se razpusti; dodaš 2 jajca, 2 rumenjaka, 2 razrezani žemlji brez skorje, malo soli in malo na pol skuhanega riža; iz tega izoblikuješ majhne cmokc in jih vkuhaš v juho. JOPICA Z DVEMA KRILOMA Enobarvni kostim in križasto krilo. Ce si kupiš enobarvni kostim, je prav, da si nabaviš še križasto krilo. Tako imaš dve obleki. Enobarvno krilo z jopico nosiš v mestu, za na izlete pa imaš križasto krilo z i6to jopico. — Jopica in prvo krilo sta iz enobarvnega, tenuiomo-drega blaga. Jopica je moderno obrobljena in oba gumba 6ta iz temnomodrega usnja. Športno krilo je modro in rumeno križasto in se zajDenja z dvema jermenčkoma in kovi-nastima zaponkama. Da je model kar najnovejši, spoznaš iz resastega roba, ki je od pasu nizdol do konca krila. PRIPRAVNA RUTA OKROG VRATU. Kako si jo zavežeš: 1, 2, 3 in 4. Pričujoča ruta, ki ti pokrije vrat in prst, more* izlahka narediti. Ruta je namreč kar preprost kos svile, dolg 100 cm. širok 50 cm. Svilo zarobiš, na na drugi strani pa privežeš dva trakova, 50 cm dolga. To je vse. Ruto si opašeš ko predjjasnik (1). Potem jo položiš okrog vratu (2); za-viješ okrog prednjega dela, da narediš pentljo (3); potem je ruta zavezana in opasana in še daš vanjo zaponko, pa je ko najlepša bluza (4). Dalje vidiš sliko, kako je nositi icnčico na pokrivalu. Al! ste že poravnali naročnino? Naš domači zdravnik M. V. - L. Nespečnost, preobčutljivost za všečne 111 nevšečne dogodke, razburljivost, otožnost, pozabljivost, utrudljivost, plahost, nočno potenje in z drisko se menjajoča zaprtost vas mučijo že več let navzlic zdravljenju pri mnogih zdravnikih in celo na kliniki. Nekaj olajšanja vam je prineslo purebi-ranje mojih odgovorov in nasvetovanih knjig, za kar se zahvaljujete preveč, ko mi pošiljate drug »velikonočni piruh«. Bodi kakorkoli, a v vašem primeru živčne razlioljenosti, ki je morda res izraz golšavosti, in splošne slabotnosti, ki je bržkone v zvezi s premočno čiščo, treba poleg splošne in neobhodne pravilne duševne usmerjenosti še tvarnih pri|>omočkov zoper obe telesni motnji, ki sta morda istega izvora, tako na daleč domnevam, da v premočnem delovanju žleze ščitnice (ali predsapnice). Z a zanesljivo razpoznavo vseh teh zamotanih okoliščin treba daljšega opazovanja po veščem zdravniku ali še bolje v bolnici ali zdravilišču. Za zdravje treba jx> pameti napraviti in poskusiti vse, kar velevata veda in izkušnja, usj>ešno ali manj usp>ešno prizadevanje pa naj vodi in beli duševna vedrost. F. P. - N. Vsaki golši ni treba zdravljenja, ker se nekatere izgubljajo same, kakor vemo o golši mladostnikov in drugih. Uživajte čim manj soli sploh in pijte čim manj vode! F. J. - Lj. Trdovratno zasliženje v goltu naj zdravim na daljo, ne da bi videl bolnikov golt, preiskal nos, grlo, sapnik in pljuča? Kaj naj f>očno nešteti tovariši? R. J. - B. Kolcanje dojenca po prvem jutranjem sesanju je morda nasledek prenaglega ali preobilnega sesanja. Če je otrok 6icer zdrav in lejjo usfie-va. naj vas ne bega ta motnja, ki se ptorazgubi bržkone sama in tem prej, če uredite dojenje v omenjenem smislu Ista. Po jx>rodu oteklo nogo (ali bedro?) pokažite bližnjemu ali svojemu zdravniku, ki naj ugotovi pravi vzrok otekline in nasvetuje najbolj primerno zdravljenje. L J. - B Zastarelo vnetje nosa naj zdravim na daleč, ko strokovnjaki niso zmogli ozdravljenja niti od blizu? Težka, da nemogoča zadeva!' V vašem primeru treba ugotoviti, če ni morda vaša nosna bolezen izraz znane, pri ljudeh bolj redke smrkavosti ali pa znak kakšne druge (navadno prebavne) motnje, potem šele je mogoč pameten nasvet. A. F. - Lj. Mokreč in srbeč spuščaj na glavi in obrazu polletnega dojenca je bržkone tisto, kar imenujemo trdovratno kožno vnetje (ekcem), v ljudskem jeziku pa »š t i r i d e s e t a k e« zavoljo štirideset-tedenskega trajanja. Bolezen je v zvezi s preobilno hrano. Omejiti treba pred vsem mleko in nadomestiti z rastlinskimi hranivi, primernimi za otrokovo dobo. Dajte se o jx>drobnostih poučiti v kakšni knjigi o negi in vzreji otrok ali pa v p>06vetoval-nici za matere. Snaženje bolne kože z vodo je naravnost kvarno. Kako čistite otroku glavo, kako mu jo mažete ali posipljite in jjokrivajte. naj vam razloži zdravnik za otroške bolezni, ki vam predpiše še primerna lekarniška sredstva. M. Š. - M. Operacija lobanje in možganov je sijajno uspela, ostala vam pa je občutljivost za vre- menske spremembe, in 6icer najbolj ob zboljšanju vremena in po »zanočenju« (menda krokanju). Kaj vam svetujem? Ne krokajte in hvalite Boga, da vam ie zamenil hudo možgansko bolezen z vremeno-kazom, ki morda s časom otopi v pametno urejenem življenju, v nasprotnem pa se sprevrže v znatno nadlego. J. S. - K. Živčna razboljenost pri zrelem možu okoli petega križa, ki je dedno obremenjen z živčnostjo in bil že trikrat pod kirurškim nožem, je morda v zvezi z življenjsko dobo (nekateri zdravniki verjamejo v »moško meno«) in se sama jx>leže v teku časa, hitreje z vodnim utrjevanjem, zgolj mlečno rastlinskim hranjenjem (vsaj za tri mesece), gibanjem na prostem (vrtnim delom ali primernim šjx>rtom ali V6aj izdatno hojo) itd. Isti. Star čir na nogi (menda goleni), ki kiju-, buje domačim sredstvom tn zdravniškim mažam, jx>skusite zdraviti na način, ki je bil opisan že nekajkrat. Zvečer naj^ravite obkladek z ravnokar pomolženim mlekom, zjutraj pa posujte rano z drobnim prahom, ki sestoji napol iz lipovega oglja, napol iz sladkorja. Preden jx>sujete rano z ogljeno-sladkornim prahom, očistite si jo s presnim mlekom in sončite jo 5—10 minut. M. K. - M. Težko dihanje ponoči, ki onemogoča ležanje, muči postarnega moža že nad tri mesece navzlic zdravnikovim zdravilom in domačim prijjomočkom? Preberite tisto, kar je bilo nedavno pisano o dušici (4. t. m.). Mogoča je tudi kakšna druga bolezen (izcedek v prsni mreni, skvarjeno srce, trebušna napetost ali kakšen izrastek in si.). Kako naj jaz na daljo pogodim pravi vzrok? F. P. - O. Izredna občutnost glavice pri petletnem otroku, da piade in 6e celo pobije na rahel dotik glavice, pomeni tvarno nakazo v otrokovi glavi. Otrok 6pada na živčni oddelek splošne bolnišnice, ki je opremljen za ugotavljanje in zdravljenje takšnih bolezni. R. S. - R. Ponočna tesnoba, zmedenost in nemirnost ni tako redek pojav pri »živčnih« otrocih ali takih, ki imajo motnjo v krvnem obtoku, kar se opaža večkrat pri nosnožrelni drgalki (»žrelni-ci«), ludi jx>zne ali neprimerne ali preobilne1 večerje, pretoplo ležišče, zlasti pernato zglavje sproža take nočne »zabave«. Če vse to uredite doma in se otrok ne pomiri, jx>tem ga oddajte za kaj časa na opazovanje in zdravljenje v otroško bolnišnico. S. K. - M. Vnetje prsne žleze se ne da vselej ozdraviti ne z mrzlimi in ne s toplimi obkladki (ki so obojeumestni f>o stanju bolezni) in tie z ma-žami, večkrat treba operativnega zdravljenja in to takoj, ko se da ugotoviti ognojenje. Upam in želim, da se je !o zdravljenje že izvršilo. V J. - Lj. čišča ie v prvih letih morda neredna. Če so spremljajoče okoliščine hude. pojdite k zdravniku ali zdravnici, ki vam je na voljo. Ista. O mozoljih na obrazu je bilo že letos pisano. R. Š. - D. Tajnost, kdo kaj piše v tem oddelku, je zame obvezna dvakrat, in 6icer me veže kot časnikarja in zdravnika. Drugi vprašalci pridete vsi na vrsto prihodnjič. Pravni nasveti Odpovedana zakupna pogodba. J. C. Z. P. — Če imate dogovorjeno zakupno pogodbo za dve leti in ste zakupmino za to dobo tudi plačali, jx>-tetn vam gospodar ne more predčasno odjx>vedati zakupa. Svetujemo vam, da obdelate posestvo brez ozira na ustno odfioved. Če bi vam pa sodnijsko odpovedali, potem pravočasno pri sodišču ugovarjajte proti odpovedi in se bo na sodišču rešilo vprašanje, ali je bila odpoved upravičena ali ne. Najemnina števca. K. K. C. — Če se vam zdi cena za tok in najemnino električnega števca predraga, potem se skušajte zmeniti z lastnikom elek-ararne za piopust. Če vam noče popustiti, pa nimate drugega izhoda, kot da sploh odpoveste elektriko, ali pa plačate polikor zahteva. Tožba radi poti J. Č. Č. — Če imate pripo-sestvovano služnostno pravico voziti po 7 m dolgi poti preko sosedovega sveta in je takih gospodarskih voženj približno 2000 na leto, jx>tem se po našem mneju ne bi moglo smatrati kot razširjenje služnostne pravice, če opravljate sedaj jx> tej utrjeni poti še približno 20 voženj iz dokupljene parcele. Voženj je res za en odstotek več kot preje, vendar pa te vožnje pri utrjeni poti ne j>omenijo večje obremenitve sosedovega jjosestva. Kako bi taka pravda iztekla, ne moremo prerokovati, na vsak način je boljša poravnava kot negotova pravda. Lahkomiselna mladoporočenca. J. D. Z. — Ce ste po poroki kupili in izročili hčeri sobno in kuhinjsko opravo s posteljnino in perilom v vrednosti 17.000 din, potem je hčerka postala lastnica vsega tega in lahko po svoje s temi stvarmi razpolaga. Če se starši bojite, da bosta mlada dva radi lahkomišljenega gosjx>darstva vse to prodala, da se bosta ločila in bo otrok v breme starih starsev, lahko hčerko posvarite, morda tudi po varstvenem sodišču in tam napravite primeren dogovor, da se gotove stvari iz hčerkine bale zavarujejo za otroka. Oporoka v korist birmanke. M. H. B. — Ce ste samska, brez otrok in nimate živih staršev lah: ko vse svoje premoženje zapustite svoji birmankt z lastnoročno napisano in podpisano or>oroko. Vaši sorodniki take oporoke ne bi mogli ovreči. Zakon katoličana je nerazdružljtv. J. K. R. — Pred vojno ste se v Nemčiji poročili z evangelt-čanko Leta 1920 se je žena podala na Madžarsko in niste od nje nič več čuli. Vprašate, če se sedaj lahko veljavno poročite. — Vaš prvi zakon, ki ste ga kot katoličan sklenili z evangeličanko, je bit veljaven in je nerazdružljiv. Le če dokažete, da je vaša žena mrtva, se lahko zopet veljavno poročite. Če zadnjih deset let nimate nobenega sporočila cxl svoje žene. lahko pri sodišču predlagate, da se vaša žena proglasi za mrtvo. . _ „ „ Gostilniški dolg in zastaranje. A. B. C. — uo-stilniški dolgovi zastarajo v 3 letih. Če pa je gostilničar leta 1931 opominjal vašo ženo na plačilo dolga in ste takrat vi za ženo prevzeli ta dolg in ste pri odvetniku podpisali poravnavo, p?',61?! sJe dolžni v poravnavi navedeni znesek gostilničarju plačati Tedaj ste vi dolžni gostilničarju iz naslova poravnave. Zahtevek na plačilo v poravnavi ugotovljene terjatve pa zastara v 30 letih. Obresti od take terjatve zastarajo v 3 letih. Kaj mora dobiti mož po zent. M. K. =>t. J-Vprašate, kai mora zakonska žena brez otrok svo-jetnu možu, ki je zelo neprijazen z zeno, v slučaju nmiiiimiimimimiiiiiimiiiiiiiiiimi ODRE2TTF. iHiniHiiiinmmuiiHHimmimimim »iKOTSKonr ii iiifiii^ | odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. g | ,Slovenec", 18. aprila 1937 | čimiimiiltl lIllIlIIlIllIllIfllllilttltlfttltiifillflflfffiilHffliltllllfSlItllllllllliKIttttHH minuti mm Mllllllllllll * smrti v oporoki zapustiti. — če zakonska žena nima otrok, niti živih staršev ali starih staršev, in če umre brez ojxiroke, potem je mož zakoniti dedič cele ženine zapuščine. Če pa žena napravi oporoko, lahko s svojo zapuščino razpolaga kakor hoče. Mož namreč nima pravice do dolžnega deleža, pač pa mu pripadajo v vsakem slučaju kot zakonito volilo vse premičnine, ki spadajo v skupno gospodinjstvo. Preureditve prostorov v tuji hiši. E. Z. H. — Če ste vzeli v najem jx>sestvo in klet ter potem iz kleti napravili točilnico, točilnice pa sedaj ne morete ujx>rabljati, ker je lastnik vašega posestva pogodbeno obvezan 6 sosedom, da se v hiši ne sme izvrševati gostilniška obrt, potem vam je dolžan gospodar jx>vmiti vsa škodo le tedaj, če sta se v naprej dogovorila, da vzamete jx«estvo v najem v gostilniške svrhe. Ce pa takega dogovora ni bilo, ste pač na lastno nevarnost založili denar za predelavo kleti. — če ni bilo glede kuhinje dogovorjena posebna najemnina, je ne more gosjx>dar sam naknadno določati in terjati. Terjatve radi plačila najemnine zastarajo v 3 letih. Neplačani delavci. L. P. L. — Če ste oddali žganje apna osebi, ki bi dobila od vas jx> končanem delu plačilu določeno po teži vam izročenega apna, potem je ta oseba sama neke vrste podjetnik, ki je za sebe najemal in se dogovarjal z delavci za plačilo in je zato sam dolžan plačati najetim delavcem obljubljeno plačilo. Če so bili delavci prijavljeni pri O. U. Ž. D. pod vašo firmo, zato ti delavci še nimajo pravice zahtevati plačila od vas, saj z vami niso bili v nobenem pogodbenem razmerju. 700 dinarjev 10 dni maj—junij stane bivanie v Radenskem zdravilnem kopališču. Kse vračunano: stanovanje (sobe po lastni Izbiri o vsaki ulit ali Terapiji 1), hrana (običajno ali dijetna), zdravniški pregled tn od njego predpisane zdravilne kopeli, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno ludi pregtea z Rdnlgenom. Zahtevajte prospektel Drago plačani šivalni stroj. M. J. L. L. — če ste naročili šivalni stroj z električno svetilko za ceno 6383 Din, ki jih plačujete v mesečnih obrokih, potem morate pač to kupnino plačati. Če električne svetilke ne ujx>rabljate, ne morete tvrdko prisiliti, da jo vzame nazaj, saj ste jo vendar naročili. Ce ste to svetilko dali agentu, da jo drugam proda, ste to naročili na lastno nevarnost. Ce agent za vas to svetilko proda li ne, kljub temu morate tvrdki plačati dogovorjeno kupnino. Nakup na obroke je vedno mnogo dražji kot proti takojšnjemu plačilu. Bolje ie, preje varčevati, kot pa tvrdki plačevati visoke obresti ki so vračunjene v ceni. Kazen radi prenašanja vina. A. K. — Prenašali ste vino k svojemu sorodniku in ste bili ponovno kaznovani. Vprašate, če vas lahko kar neprestano kaznujejo. — Niste povedali, radi kakšnega prestopka ste bili kaznovani, (morda radi trošarinskegal. Zato ne moremo povedati, če je kazen upravičena. Vprašajte pri oblastvu, ki vas je kaznovalo. Kupčija med brati. A. S. — Kupčija za zemljišče ni veljavna, ker je bil brat mladoleten in kupčije ni odobrila nadzorstvena oblast (sodišče). Iz neveljavne jx>godbe ne morete ničesar zahtevati. Če ste kaj plačali, lahko bi imelo pri taki kupčiji opraviti državno tožilstvo. Ce je vmes kakšna goljufija. bo že postopalo. Drugače pa spada spor pred sodišče za civilno pravne spore. Kmet ali obrtnik. J. J. v M. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov v členu 2 obširno razlaga, koga je smatrati za kmeta. Tudi zakupniki, ki obdelujejo tujo zemljo, najsi nimajo svoje zemlje, a izpolnjujejo ostale pogoje, se smatrajo za kmete. Na podlagi teh predpisov bo občina lahko presodila, če vas je smatrati za kmeta ali ne, ker se nekoliko bavite tudi s čevljarstvom. Ce vam ne izda potrdila, da ste kmet, vam mora izdati sklep, 8 katerim izdajo potrdila odkloni. Proti temu sklepu se lahko pritožite. Sinovi S. L. N. Oče je ime' sosestvo. Starejši sin je ifflet do očetove smrti izgovorjeno v hiši brezplačno stanovanje, ki si ga je 6am uredil z lastnimi sredstvi. Oče je posestvo prodal, kupec pa je od starejšega sina zahteval za stanovanje mesečno 160 Din in jih je sin tudi plačeval. Vprašate, ali lahko 6in zahteva ta denar od sestre, kateri je oče izročil izkupiček prodanega posestva. — Ce je bila sinova pravica do brezplačnega stanovanja vknjižena, potem tudi kuj>ec ni smel zahtevati od sina plačila za stanovanje. Če pa ta pravica ni bila vknjižena, f>o-tem oče odgovarja sinu za škodo, katero trpi radi prodaje hiše. Če je oče umrl, lahko sin uveljavlja svoj odškodninski zahtevek proti zapuščini očeta oziroma proti očetovim dedičem. — Oprava, ki jo je oče imel ob &mtri, spada v zapuščino in imajo, če ni oporoke, vsi zakoniti dediči enake pravice do nje. Dediščina po materi.. D. J. J. Posestvo vredno 25.000 Din bo od matere prevzel sin, ki je za zboljšanje fiose&tva vložil 6000 Din. Vprašate, koliko bi mogla hči sodno zahtevati dote. — Ker bo sin prevzel mater kot vžitkarico, bo že vrednost vžitka odtehtala čisto vrednost prevzetega posestva. Gre pač zato, kakšen vžitek si bo mati izgovorila. Če odbijete od sedanje vrednosti fiosestva to kar je sin založil v posestvo in še desetkratno vrednost letnega prevžitka matere odštejete, potem bo jx>!ovica ostanka primerna dediščina, ki jo bo hčerka po smrti matere lahko zahtevala. Spremenjena meja. A. J. Kr. Če se je sosedova njiva vsled stalnega oranja tekom let skoraj neznatno, ampak vztrajno širila v vaš pašnik, tako, da sedanja dejanska meja ne odgovorja več mapni meji, ne morete sedanje dejanske meje več spremeniti. Le za bodoče lahko preprečite f>onovno širjenje njive s tem, da na sedanji meji p>ostavite stalne in vidne mejnike. Sporazumno s sosedom zabijete na sedanji meji primerne kole ali betonske mejnike. Ce sosed ne bi hotel sodelovati, morate zaprositi sodišče, da izvrši zamejičenje. Drvarnica ob meji. R. L. — Niste povedali, kaj stoji na vaši parceli, ob kateri hoče postaviti Neredna s4o£ica upiiva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluj« In Ima prijeten okus, j« »»Lat. s. •>.»•<•/>< sosed drvarnico. Če je prazna, torej njiva ali travnik, bo drvarnico lahko postavil tako, da s tem ne bo posegal v kakšne vaše pravice (n. pr. hoja, ži-vinogonja itd.). — Pešpot čez njivo lahko zaprete ako pelje poleg cesta in nima kdo preko vaše njive služnostne pravice hoje na svoje zemljišča. Pravica služnosti mora biti zvezana s posestjo zemljišča v svrho njegovega koristnejšega in udobnejšega uživanja. Pii zemljiški služnosti je torej treba dveh zemljiških posestnikov, katerih eden ima služeče, drugi pa gospodujoče zemljišče. Slabo stanovanje. L L L Ce hišna lastnica noče izpolniti dane obljube, da bo popravila stranišče po vaši vselitvi, ji pač odpovejte stanovanje in sicer na tisti rok, kakor plačujete najemnino in se izselite. Brez predhodnega sporazuma glede plačila popravil se nikar ne spuščajte v to, da bi sploh kaj investirali v tujo hišo. Zavlačevanje pravde. K. I. T. Ce se vam zdi, da se pravda namenoma zavlačuje in gre to v škodo 6tare vžitkarice, vam svetujemo, da ta vžitkarica sama ali pa po svojem pooblaščencu napiše vlogo na predsedništvo tistega sodišča, kjer se sedaj spis nahaja, ter tam prosi za posfiešitev zadeve. »Zapeljan ženin«. I. D. H. Če se je nevesta premislila in se noče poročiti z ženinom, jo ženin ne more s tožbo prisiliti k poroki. Tudi ne more ženin tožiti neveste radi zapeljevanja. Če ženin ni dal nobenega utemeljenega povoda za to, da se je nevesta premislila, potem ima ženini pravico, da zahteva od neveste povračilo dejanske škode, ki jo je utrpel radi odstopa neveste. Pozno spoznani oče. J. S. S. Ce je nezakonski otrok šele sedaj, ko je moral na nabor, mogel ugotoviti, kje mu živi mati in kje oče, ima še sedaj pravico zahtevati od svojih staršev primerno preskrbo. Ce je mati revna, oče pa premožen, mu mora to preskrbo dati oče. Najprvo naj toži sin očeta radi priznanja očetovstva in potem na Dlačilo orimerne preskrbe. Kmetijski nasveti Gnojenje lucerne z apnenim prahom. A. V, B. — Imate 1200 kg apnenega prahu, pa ne veste, kako bi ga najbolj ujxjrabili. Morda na njivo z lucerno, ki meri dva orala, če ni za to že prepozno, ali za kake druge rastline. — Apneni prah, to je žgano apno, se da uspešno upiorabiti na vsaki zemlji, ki ji primanjkuje apna, in vsaki rastlini. Najbolj željne apna so pa stročnice: grah, fižol, leča in me-tuljčnice: črna detelja, lucerna, druge detelje in graščica. Apno fiospešuje rodovitnost zemlje, zato je koristen vsem rastlinam. Glede trošenja je pa omeniti, da se z njim gnoji lahko v vsaki letni dobi in tudi še po zelenili rastlinah. Najbolj uspešno pa je jesensko gnojenje, če se poapnena njiva globoko preorje. Gnojiti se pa ne sme istočasno 6 hlevskim gnojem, ker to škoduje učinkovitosti gnoja. Tam pa, kjer je bilo z gnojem gnojeno lansko leto, četudi morda šele jeseni, se apno sedaj brez škode lahko trosi. Na dveh oralih lucerne bi bilo 1200 kg apnenega prahu prav učinkovito, zato vam priporočamo, da ga po njej potrosite. Strojenje zajčjih kož. Prosim, da bi mi navedli najenostavnejši postopek strojenja zajčjih kož, imam jih namreč tucat napetih. M. V. I. — Strokovnjaško lahko izvrši strojenje kož za kožuhovino le krznar, ki ima vse primerno orodje in je v svoji stroki, spreten in izvežban. Ker krznar tudi poceni stroji, je prijx>ročljivo da damo tudi zajčje kože krznarju v strojenje. Naj vam navedemo tu dva načina strojenja kož za kožuhovino, ki sta 6i bistveno slična, vendar pa v fiosameznosti različna. 1. Predvsem iz-plahnite kožo prav dobro z vodo ter odstranite z nje strnjeno kri in drugo nesnago, na kar jo raz-pnite na primerno desko. Kosmati del kože obrnite proti deski ter jo pritrdite na desko z zadosti dolgimi žeblji. S topim nožem 06tržite večkrat notranjo gladko stran kože. Ko ste še enkrat izplahnili kožo, jo spet razpnite. kakor že prej omenjeno. Nato lahko dobro vterete in namažete gladko stran kože z zmesjo, ki jo napravite iz petih delov galuna in enega dela soli. Ko ste to kožo vtrli in namazali, jo zvijte in pustite ležati v zaprti posodi okrog teden dni Nato kožo zopet temeljito izplah-nite, jo razpnite in hkratu sušite. Ko začne koža postajati suha. naniažite z glicerinom njeno notranjo gladko stran. Ko je koža postala končno popolnoma suha, jo potegnite parkrat preko miznega roba ali čez nekaj takega, kar je miznemu robu podobno, da jo tako napravite voljno in mehko. — 2. Kožo razpnite najprej na primerno desko tako, da je s kosmato stranjo obrnjena proti deski, in jo pritrdite na desko v primernimi dolgimi žeblji. Notranjo gladko stran kože previdno ostržite s topim nožem. Nato sušite kožo ((vedno na deski pritrjeno) na sončnem in zračnem kraju tako dolgo, da je osušena. vendar pa voljna Potem namažite kožo na njeni notranji gladki strani z nasičeno raztopino galuna. Ko se je koža že skoraj fiosušila, namažite jo znova. To ponavljajte tako dolgo, dokler ni koža ustrojena. Čim bolj debela je koža, tem dlje časa jo je treba strojiti. Končno namažite kožo temeljito z zmesjo, ki jo napravite iz enega dela glicerina iti enega dela vode. Ko je koža popolnoma suha, jo snamite z deske. Tale drugi način strojenja kož se zdi bolj primeren za vsakogar, ki hoče sam strojiti. Vzgoja srebrnih smrek iz navadne smreke. I. K. G. — Želite pojasnila, kako iz navadnih smrek vzgojiti srebrne lepotične smreke. — Iz vašega vprašanja se vidi. da nimate pojma o vzgoji rastlin. To je isto vprašanje kakor, kako vzgojiti česen iz čebule, hrast iz bukve. Srebrne lepotične smreke naročite pri drevesničarjih, ki vzgajajo lepotično in gozdno drevje. Tupatam se jih dobi tudi v nekaterih gozdnih drevesnicah. — Slovenske knjige o vzgoji lepotičnega drevja dosedaj pa še nimamo, da bi se mogli iz nje poučiti o raznem lepotičnem drevju za vrtove in parke. Najbolje bo, da stopite v stike s kakim večjim vrtnarjem, n. pr. z vrtnarjem kakega mesta ali s trgovskim, ki vam bo dal vsa jx>trebna navodila glede gojitve jx>sameznih lepotičnih dreves in grmičevja. Bolezen na fižolu — preklarju. F. F. B. — Dve leti sem se pojavlja na fižolu-preklariu bolezen, ki jo prej ni6te poznali. Fižol priklije (ep iz zemlje; ko se pa vrtice hočejo oprijeti preklje. postanejo naenkrat rjaste in se deloma jx>suše. To se dogaja tu pri nas po vseh njivah. Želite vedeti, kakšna je ta liolezen in kako se ozdravi. — Bolezen na preklarju. kakor jo vi opišete, je premalo pojasnjena, da bi mogli ugotoviti pravega škodljivca. Lahko je to fižolova rja, ki je pri nas še najbolj razširjena napada pa fižol najraje v vlažnih letinah in na vlažnih zemljiščih. Proti njej nimamo drugega sredstva, kakor da napadene liste in poganjke potržemo in sežgemo. V bolj suhih letih ta bolezen ne nastopa. Znabiti pa je temu pojavu vzrok rdeči pajek na fižolu, ki se je v zadnjih letih pri nas tupatam pojavil. Rdeči pajek, imenovan tudi fižolova pršica ali grinja — Tetranychus althaeae — je precej nevaren škodljivec, ki ga dobro poznajo naši hmeljarji. Ta nastopa najraje v bolj sušnih letih in je zlasti 1935 leta precej škode napravil. Rdeči pajek na fižolu je zelenkasto-rjave barve z izrazitimi stranskimi pegami; je pa tako majhen, da ga s prostim očesom ne vidimo. Zato tudi vrtnarji pripisujejo škodo, ki jo tupatam napravi, v/epienj skim prilikam, ker je ta škodljivec na fižoI^J^ nepoznan. Najbolje bo, če opazite kakšno tam Bolezen na katerikoli rastlini,, pa jo ne poznate,., da pošljete nekaj svežih obolelih poganjkov v pregled in ugotovitev kmetijski poskusni in kontrolni po-staji v Ljubljani ali oni v Mariboru. Te ustanove so za to postavljene, da ugotavljajo bolezni in škodljivce ter sredstva proti njim. Nadloga polžev na vrtu. V. M. N. — V vašem kraju je bilo lani toliko polžev, da se jih ni bilo mogoče ubraniti. Delali so ogromno škodo po vrtovih, tako da je zaradi njih zmanjkovalo celo zelenjave na trgu. Nabirali ste jih ponoči, kolikor se je pač to dalo, toda bilo jih je vzlic temu vedno preveč. Med drugim ste slišali tudi nasvet, kako polže odpoditi iz vrta: izgrebsti je plitko luknjo na vrtu med gredami, obložiti jo s polenčki, v sredi zakuriti ogenj ter vanj vreči nabrane polže. Pri tem nastali smrad prežene ostale polže. — Ta nasvet je či6to navadna vraža, ki nima nikake podlage. Za zatiranje polžev je najboljše sredstvo živo apno, ki se ga kot prah trosi ponoči okrog 10 do 11, ko so polži zlezli ven iz zemlje in iz drugih skrivališč. Žgano apno je jedko in ko pade na vlažnega polža, se ta začne sliniti, ker mu apno srka vodo in ga žge ter f>ogine. Z apnom se uniči tudi tiste drobne polže, ki jih je težko videti ker 60 slični zemlji. Če se z apnom osmodi tudi kaka druga rastlina, ni to velika škoda, saj se z njim zahrani mnogo večja od strani polžev. Kjer bi pa apnenje ne bilo na mestu, tam lahko lovimo polže na kufic-ke otrobov. Po gredicah napravimo proti večeru kupčke otrobov, zlasti tam, kjer smatramo, da je veliko polžev. Ti gredo zelo radi na otrobe, ti se jim pa nalepijo na nogi in tako ne morejo naprej. Ponoči se pa te kupčke pregleda enkrat ali dvakrat ter se polže pobere in uniči. Tako je mogoče znatno omejiti škodo po teh škodljivcih naše zelenjave. Viljamovka — jablan ali hruška. I. Z. V. — V svojem dopisu trdite, da je viljamovka jablan, ne hruška, ki jo močno hvalijo. Viljamovka, pravilno Williamovka (Willianus Chriktbirne) je hruška odlične kakovosti. Opisana je in naslikana v Sadnem izboru za Slovenijo na str. 28, slika 22. — Glede jabolka najbrž mislite na Cesar Viljem, ki je sicer dobrega okusa, vendar ne zavzema med jabolki tistega mesta kakor Williamovka med hruškami. Plod je debel, nekoliko valjast. temeljna barva rumena, na sončni strani večkrat rdeča. Zori decembra in se ohrani do spomladi. Drevo raste pokončno in ni občutljivo za mraz. Glede lege in zemlje je skromno ter izredno rodovitno. Jablan Cesar Viljem ni v Sadnem izboru za Slovenijo, vendar se pri nas precej goji, zlasti po vrtovih. Pridelovanje soje. M. S. N. — Želite vedeti, kako je pridelovati sojo. — Soja je stročnica, slična fižolu, ki zahteva v glavnem mnogo toplote in bolj suho vreme. Pri nas v Sloveniji smo na raznih krajih delali z njo poskuse, toda nikjer se ni tako obnesla, da bi lahko nadomestila fižol. Pridelujemo jo, sadimo in gojimo jo prav tako kot fižol. Sadimo jo v vrste sf>omladi, ko je že dovolj toplo, jo okopa-vamo in plevemo, jeseni pa, ko 60 stroki že 6tihi, jo porujemo in omlatimo. Zrnje je kot zdrob izvrstna krma za vso živino, ker vsebuje mnogo beljakovin. {Rimske toplice (Slovenija) Indikacije: živet, ženske =—=—— bolezni, revmatizem itd. Jugoslovanski Gastein, — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. — Pavšalne kure pred in po sezoni za 10 dni ,Din 600'— do 850"—. V glavni sezoni Din 800'— do 1000—. Izčrpni prospekti brezplačno pri Putniku ali pri kopališki upravi Rimske Toplice. Pod Ammonovim svetiščem Najvišji svečenik glavnega uastskega svetišča, posvečenega bogu Ammonu, je sedel v tajni sobani svojega prelestnega bivališča sredi svetiščnih vrtov, obdan od svečenikov vseh mogočih stopenj mnogovrstne egipčanske hierarhije, s katerimi se je ravno posvetoval, kako bi bilo mogoče najbolje omejiti razvoj in moč faraonov, ki sta baš za Ramsesa II. dosegla svoj višek, in kako bi se dalo kar najbolje povzdigniti važnost in moč svečeniškega stanu, ko je vstopil heriheb, svečenik, katerega dolžnost je bila čitati v svetišču iz svetih knjig in prirejati verske slavnosti, nenadoma v dvorano. Heriheb se je velikemu svečeniku globoko priklonil in ga pogledal ostro in pomembno naravnost v oči. »Božanski oče«, kakor se je glasil naslov naivišjega svečenika. štvu. Hrepenel je le še po tem, kako bi se vsaj nekako maščeval krutim svečenikom in ker pač tega ni mogel storiti s kakim velikim činom je sklenil, da se usmrti v najoddaljenejšem kotu labirinta hodnikov. Tolažil se je z mislijo, da ne bodo našli njegovega trupla misleč, da se mu je posrečilo uiti jim iz tega groba, o katerem so neizpodbitno verovali, da ne more iz njega nihče niti s pomočjo čudeža pobegniti. Staviti tem vsevednim in vsemogočim mojstrom zvijače in razuma uganke svojega pobega, ki je ne bodo mogli nikdar razrešiti, se mu je zdelo najlepše maščevanje. Neke noči je vstal, prižgal svetilko, iznajdbo ravno teh staroegipčanskih svečenikov za razsvet- je naprosil emnutefa naj ga nadomestuje in vodi ljavanje podzemlja in se, z nožem v roki, odpravil zborovanje. Sam pa je s herihebom hitro odšel pre- na pot v temne hodnike svoje ječe. Bil je to ogro- ko vrta do svetišča, kjer se je molče povzpel po j men labirint kamenitih hodnikov, ki so bili speljani večdelnih stopnicah v najvišje nadstropje pročel- | v vse smeri in so tvorili na križiščih navadno malo nega pylona, šel skozi prostore zvezdoslovccv in večje in obširnejše prostore. Čim dalje je korakal vstopil v malo sobo, v kateri ni bilo ničesar razen lesenega stola in v zidu narejene ter zaprte vdolbine poleg majhnega, okroglega okenca, ne večjega od otroške glavice. Veliki svečenik je pristopil k okencu, vzel iz vdolbine okroglo ploščico iz pravega srebra nenavadno spretno uglajeno, na kateri je bila v okviru iz cbenovine pritrjena druga ploščico iz najboljšega feničanskega stekla, izdelek slavnih sidonskih to-varen. To je bil prvotni egipčanski izum zrcala in najvišji svečenik ga je oprezno vstavil v okence, kjer ga jc s točno odmerjenimi gibi premikal, da je po gotovih pravilih odbijalo in lomilo svetlobne žarke. Potem je zopet položil zrcalo v skrinjico, zaprl vse skupaj v vdolbino in se z očmi priklonil čisto k okencu. Pogled skozi to okence je peljal naravnost k desnemu pylonu kraljeve palače, kjer se je v najvišjem nadstropju skrivalo enako, svetu prikrito okence in kjer so se kot v odgovor zableščali odbiti sončni žarki, ki so izginjali in se zopet pojavljali v različnih časovnih razdobjih, manjšali se in zopet naraščali, ugašali in se zopet zabliskali, dokler niso na koncu te dolge igre s svetlobnimi refleksi popolnoma izginili. V vsem Egiptu ni bilo razen nekaterih zapriseženih svečenikov človeka, ki bi, videč to svet tem bolj ga je dušilo zatohlo ozračje polno odvrat nega puha gnijočih podgan, preko katerih »o se podile trope živečih potomcev. Mattonbaal je slišal rožljanje verig, s katerimi so bili na rokah in nogah priklenjeni nesrečneži, ki so pri svečenikih padli v nemilost in ki so bili obsojeni tu sem na strašno življenje, na boj s podganami in na smrt pod zobmi teh ostudnih živali. Povsod je preizkušal gibljivost velikih, kamenitih kvadrov, a zaman. Stali so tesno skupaj tako, da ni bilo mogoče spraviti niti prsta mednje, stali so trdno in neizprosno kruto. Napredoval je hitro in tedaj je nenadoma začutil, da se tla hodnika počasi dvigajo. Srce mu je burno utripalo — slutil je, da je odkril izhod iz ujetništva v svobodo in trepetal je od razburjenja po vsem telesu. Nenadoma je stal pred ozkimi, z druge strani vsekakor temeljito zapahnjenimi vrati. Poskušal jih je odpreti ali vsaj sneli s tečajev, vendar zastonj. Njihova trdnost je presegala človeške moči. Stekel je tedaj nazaj, dolil olja v svetilko, pograbil težak železen drog, s katerim je mešal vrelo milno tekočino v kotlu, pograbil kos ležečega kamna in hitel po hodniku zopet pred vrata — svobode ali pogubljenja. Posrečilo se mu je, da je spravil drog pod vrata. Podložil ga je nato s kamnom in skušal spraviti lobno igro, le samo v sanjah mogel slutiti, da je to vrata s tečajev Šele, ko je skočil na konec vzvoda, skrivnostno pošiljanje važnih, večinoma vohunskih • se nanj postavil in se oprl z rokami ob strop, da bi poročil enega izmed svečenikov kraljeve palače mu skoro žile popokale od napora, tedaj šele so se najvišjemu egiptovskemu svečeniku. Ta način poročanja je vezal vsa egiptovska svetišča in tako se je redno dogajalo, da so svečeniki zvedeli v nekaj urah vse, kar se je zgodilo važnega kje v državi, medtem ko je faraon zvedel novico šele, ko so mu jo sli po mnogodnevni poti sporočili. »Svečenik Hnumhotep mi javlja iz kraljeve palače,« se je obrnil najvišji svečenik k herihebu, »da je dal Ramsesov sin pravkar zazidati Meren-ptaha, bivšega upravitelja provincije Abu-Simbelu, ki mu je izdeloval prečudno čistilno sredstvo, katerega izdelovanje je bilo tako znamenito očuvano, da se niti nam ni posrečilo zvedeti zanj. Dalje mi poroča, da je na sumljiv način izginil eden izmed delavcev, ki so Merenptaha zazidavali in Hnumhotep nejasno sluti, da je bil izginuli delavec v zvezi z Merenptahom in da ve za njegovo tajnost. Predstavljaj si, kolike važnosti bi bilo za nas, če bi moža vjeli in ga prisilili, da bi v našem podzemlju in samo za nas izdeloval milo. Potem bi se Ammo-novi duhovniki pojavljali pri vseh svečanostih v tako brezmadežno belih oblačilih, da bi ljudstvo popolnoma očarali. Pokliči torej vse straže v svetišču, odhiti z njimi v pristanišče ter skušaj ujeti begunca in mi ga privesti semkaj!« In tako se je zgodilo, da je bil Mattonbaal, edini suženj Meren-ptahov, ki je ušel smrti v podzemeljskih sobanah kraljeve palače, ujet in vržen v podzemlje Ammo-novih svetišč, kjer je moral, kakor prej njegov gospodar za faraona in njegove hčere, izdelovati sedaj milo za vso duhovščino Ammonovo. Imel je vsega v izobilju, dodeljenih mu je bilo nekaj nemih nubijskih sužnjev, le na svetlobo ga niso pustili nikdar. Mattonbaal je divjal v brezmočni jezi. Želel si je imeti med nemimi sužnji vsaj enega gobavca. vrata dvignila in se zvalila z velikim ropotom s tečajev, tako nepričakovano, da je t drogom vred padel na tla. Od strahu je Mattonbaal otrpnil in z razbijajo-čim srcem prisluškoval, ni-li morda padec priklical tempeljskega stražarja, toda le grobni molk ga je obdajal, ki ga je motil tu in tam padec vodne kapljice na zemljo. Vstal je torej, vzel železni drog kot orožje in s svetilko v roki prekoračil padla vrata in stopal po hodniku naprej vedno strmo navzgor, dokler ni prišel do drugih lesenih vrat, obitih z žeblji, ki so imeli značilno velike glav«. Prilegale so se tako tesno kamenitemu pragu, da jih ni bilo mogoče vzdigniti in tako je obupan škripal z zobmi in se upiral vanje z vso svojo silo, vendar jih ni niti premaknil. Utrujen je malomarno tipal po glavah žebljev, in tedaj se mu je mahoma zazdelo, da eden izmed njih ni tako negiben kot ostali. Posvetil je bližnje, si ga ogledal, pritiskal njegovo glavo, ga skušal zavrteti in glej — vrata so se hitro odmaknila in se počasi na stežaj odprla. Mattonbaal je prestopil prag — in od groze onemel. Vrata so se za njim neslišno zaprla. Pred njim se je širila prostrana, visoka dvorana, ki so jo razsvetljavale rudeče, rumene, modre in zelene svetiljke in sredi te dvorane je stal prekrasen tabernakelj, ki je bil izklesan iz enega samega kosa rožnega marmorja. Zaklenjena vrstica iz čistega zlata so skrivala najsvetejšo sobo boga Ammona. ki je bil gospod in vladar vsega Egipta. Okrog oltarja je stalo dvanajst zlatih trinožnikov, v katerih se je žgalo dragoceno kadilo. Njegov vonj je polnil vso sobano in uhajal na drugi strani skozi težke, z zlatom vezene zavese v predsobo svetišča. Mattonbaal je slutil, da je nevede vstopil v »adijtono« nepriitopen saerosanetum vsega svetišča, kamor ni smel, razen najvišjega svečenika, stopiti noben smrtnik in najkrutejše muke so čakale onega, ki si ie drznil onečastiti s svojo nogo njen prag. Mattonbaal, brezumen od groze in hrepenenja po svobodi, se je hitro odločil, da steče skozi te in vse ostale sobane ogromnega svetišča in se skrije nato za kakim stebrom prvega preddvora, določenega za najširše sloje ljudstva, nakar se bo nato zjutraj, ko straže odpro vrata, izmuzni! med množico iz templja, se usedel na prvo ladjo, ki bo pripravljena za odhod in odjadral še prej, preden bodo zapazili njegov beg v podzemlju. Ko se je prepričal, da je povsod tišina, je pospešil korak preko svetih prostorov, poln strahu in groze pred kaznijo krutega egiptovskega boga, preskočil tudi glavno predsobo, določeno le za najvišje svečenike in stekel brž v drugo sobano — in tu se je pred njim nenadoma vzravnala visoka postava. Mattonbaal je osupnil, a le za trenutek, mraz ga je »preletel — in že ie dvignil drog, da pobije postavo zopet k tlom. A postava je vzela hitro izpod obleke svetilko, ki mu je razsvetlila obraz prekrasne žene z očmi temne gorečnosti in z ustnicami kot žamet temne rože . . »Neminljiva slava Ammonu, ki me je uslišal in mi poslal tebe!« je šepetala žena, približajoč se mu. »Zavržena po svojem soprogu, najvišjem svečeniku, hodim sem že tisoč noči klicat boga. naj me ne pusti zveneti ko pohojen cvet — in bog me je uslišal! Poslal mi ie tebe, da bi spoznala dobroto ljubezni! Slutim, da si pobegnil iz podzemeljskih zaporov, morda si zločinec, morda ubijalec, toda ne vprašam te ničesar, kajti mož si, luč, ki je posvetila v temno morje samote in ne moreš biti hudobnež, če te sam Ammon pošilja. Pojdi z menoj, skrijem te, kajti ne moreš odtod pobegniti, ne da bi te zopet ujeli! Skrijem te v svojih sobanah, kamor ne vstopi noben tujec in ko bodo tvoji zasledovalci opustili brezuspešno zasledovanje, te bom odvedla ponoči po tamih hodnikih k Nilu, kjer boš vstopil v čdln in preden sonce ožari vrhove najvišjih pifshnid in obeliskov, boš ti že daleč za IJastom!« (R Hoffmeister. Prevedel: E.) Vsevedne oči Iz zaklenjene omare naše prefekte, sestre Anastazije je izginila škatla s pecivom. Izmed dve sto večjih in manjših gojenk nas je imela petdeset pod svojim nadzorstvom sestra Anastazija. Kadar nismo bile v šoli, ki je bila priključena internatu, je ona skrbela za naše duševne in telesne potrebe. Tako je vsak teden določila štiri, ki so skrbele v tem času za red in snago v prostorni in zračni učilnici, brisale prah, zalivale cvetice na oknih in v prostem času pazile, da naše otroške igre niso postale predivje. Ce so se te določene rediteljice dobro obnesle, — vselej se namreč niso, — tedaj je zadnji dan odprla sestra Anastazija veliko, v steno vzidano omaro, vzela iz nje škatlo in jih z dobrodušnim obrazom nagradila z dobrim pecivom. Včasih pa tudi s čokolado in bonboni. Uganka nam je bila, odkod ona vse te dobrote dobiva Toda naj 6e je škatla konec tedna izpraznila, prihodnji teden je bila spet do roba napolnjena. Nikdar nismo videle, kdaj jo je prinesla, četudi smo oprezovale. Naenkrat je bilo spet vsega dovolj, kakor v pravljici, ko dobri sin dobi od vile mizico in reče: »Mizica pogrni se«, in mizica je polna vseh mogočih dobrot. Vse to nam je bilo sila skrivnostno. Ko je nekoč zadnji dan v tednu odprla pre-fekta omaro, da nagradi pridne rediteljice, ni bilo Sanjal je, kako bi mogel z milom prenesti to straš- I škatle. Drugače je stala vedno na določenem pro-no bolezen na svoje mučitelje in jih vse uničiti, j štoru, na drugi polici v kotu, danes pa je izginila premišljal je noč in dan, kako bi prevaral straže in Vse iskanje je bilo zaman. ušel, tisoč domislekov je premislil, tisoč načrtov pretehtal samo zato, da bi jih na koncu kot nedo-vršene in neizvedljive zavrgel. Svečeniki so ga često obiskovali in Mattonbaal je sluteč, da žele izvedeli za način izdelovanja mila, namenoma družil nepravilne zmesi tako, da je bil nato izdelek popolnoma pokvarjen, nakar so ga tudi svečeniki prenehali nadlegovati. In potem, ko ga niso več nadzorovali, je izdeloval milo, ki so ga svečeniki z veseljem sprejemali. Pri svečanostih boga Ammona pa, ko se j« pojavilo na visoki, tempeljski terasi med obema pylo* noma nekaj stotin teh svečenikov v sončnobelih haljah in le najvišji svečenik, imajoč na glavi krono iz nojevih peres, je imel vrženo preko t« halje prekrasno leopardovo kožo — tedaj je ljudstvo o*tx- | melo nad bleščečo se belino teh oblačil, ožarjenih od žarkega egiptovskega sonca. wih£c v vsem velikem Uaslu ni niti slutil, na ; jMkšen način so mogli svečeniki to brezmadežno I belino doseči, edinole novi faraon Marenptah, | Ramsesov $in, je z zavistjo gledal to spramembo in j nemudoma je dal pregledati zazidane milarne, ki ; pa jih ie našel popolnoma nedotaknjen*. Stara j tajna zavist, nasprotje in sovraštvo proti nezlom- | ljivi moči duhovščine in njihovemu jjremetenemu razumu, mu je nekaj dni polnila srce kot žareče oglje. Medtem je v svetiščnem podzemlju rastel Mattonbaalov obup, življenje se mu je protivilo in suženjsko delo vedno le pri migljajoči svetlobi olinate leščerbe se mu je zastudilo tako, da je sklenil, da si rajši konča življenje, kakor pa 5e leta neprostovoljno gmšti v tem podzemeljskem uietni- škatlo je nekdo ukradel in sestra Anastazija je povedala, da je bila tokrat do roba napolnjena 6 čokolado in pecivom. Razočarane rediteljice 60 morale oditi praznih rok, sestra Anastazija pa je odšla, da naznani tatvino sestri prednici. Nič ni prej spraševala, nič ugibala in sumničila. To vse je bilo nepotrebno, kajti sestra prednica je vse vedela, kar je bilo ostalim prikrito. Malokdaj nam je bilo dano videti sestro prednico in še to le ob kakšnih posebnih, svečanih prilikah. Zato ni čuda, da smo imele nekakšen svet strah pred njo. Kadar je prišla, tedaj je prišla ponavadi v skupno obednico. kjer je obedovalo vseh dve sto gojenk. Se danes se je dobro spominjam. Njena majhna, drobna postavica nas je kar hipnotizirala, da smo v trenutku utihnile, medtem ko se za kreganje sestre Ane, ki je nadziral« red v obednici, nismo dosti ali celo nič zmenile. Morda je bilo to vzrok, ker smo prednico tako malokdaj videle ali pa nam je tolikanj impo-nirala njena dostojanstvenost, ki se je odražala od vsega nienega bistva. Najčudovitejše so bile njene oči. Svetlo, svetlo modre z velikimi zenicami, tako velikimi, d* je dostikrat popolnoma izginil svetel kolobarček okrog njih in so se upirale v nas liki dva črna, svetlikajoča se oglja. En sam njen pogled je zalegel več, kot vsa go-stobesednost in neštete grožnje sestre Ane, ki je z velikimi dolgimi koraki merila obednico in se reva zastonj trudila, da nas prisili k molku. Ko smo se tokrat po večerji vrnile v našo učilnico, je prišla takoj z nami prefekta Anastazija in piovedala, da pride v nekaj minutah sestra prednica in naj bomo pripravljene. Med nami je završalo kot v panju. Sestra prednica pride in to samo k nam, ne tudi k drugim, drugače bi prišla že v obednico! Le zakaj, čemu? O kraji škatle s j>ecivoni so vedele le rediteljice in še niso imele časa, da nam povedo. Zdaj pa je bilo že prepozno. Marsikateri od nas so prebledela lica v svesti si težjih ali manjših prestopkov zoper hišni red, zoper ubogljivost ali vljudno vedenje napram drugim sestram, ki so nas morda zatožile. Ob dveh dolgih mizah sedeč, smo trepefaje pričakovale obsodbe. Na moji desni je sedela črnolaska Mira in vzdihovala: »Sestri Marjeti sem skrila mašno knjigo in s tinto premazala naočnike, zdaj pa bo prednica vse to videla v mojem licu!«. Mislim, da je prav vsaka imela kak sličen greh na vesti. Vrata so se odprla in vstopila je 6estra prednica. Kakor na povelje smo vstale in pričakovale, kaj bo. Z mirnim resnim obrazom nam je velela, da se postavimo ob mizah v dve vrsti. Nato je pričela s pregledom. Ničesar ni rekla. Počasi je šla od ene do druge in vsaki za daljši ali krajši trenutek gledala v oči. V sobi je bilo tiho, da bi šivanko slišale pasti na tla. Naposled se je približala meni. Čutila sem, kako mi polje kri v lica, kako mi trepečejo roke, kako strašno udarja srce: bum, bum, bum, kot bi kovač tolkel po nakovalu tam doma na koncu naše vasi. CRIKVENICA Vodilno kopališče z izredno plažo fn komfortnimi hoteli Kompletni pension od 60*— do 120*— Din. Prospekte daje kopallika uprava. HOTELI: Therapia s 100 ttv., Miramare z 62 ttv , Crikvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl s 62 tv., Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv., Wien s 21 tv., Crnkovič s 20 tv., Slavija s 20 tv., Danica s 20 ttv., Esplanade s 10 tv., Julijana s 16 tv., Ivančič s 15 tv. PENSIONI: Vila Ružica s 34 ttv., Adria s 23 tv., Vila Luisi s 16 ttv. RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 16, Europa s 8, Gjurašin s 7 tv., Restavracija VinodoL GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava s 7, Pejchl s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat s 3. S = soba, tv. = tekoča voda, ttv. = tekoča topla in mrzla voda. V zasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah. Velike, črne zenice so se z vso ostrino zapičile v moje j>restrašeiie oči in mi pogledale v dno skesanega srca Zdelo se mi je, da vidi |>oicg jabolk še vse neštete nagajivosti. ki sem jih v zadnjili tednih uganjala, vidi vse prepisane naloge in vso zanikrnost mojega učenja. Nič več nisem zdržala, kajti oči so se napolnile s solzami in morala sem jih jx>vesiti, zavedajoč se svojih do neba vpijočih hudobij. Ona pa se je rahlo, ironično-dobrovoljno nasmehnila in šla dalje. Ko nas je vse ogledala je dejala, obrnjena proti prefekti: »Od teh nobena, ali morda katera manjka?«. Vse srno se oddahnile, četudi še nismo vedele, kaj je. Ko smo se začele preštevati smo ugotovile, da manjka gojenka Gizela. Atorale smo jo poiskati, medtem, ko je seslra prednica čakala v učilnici. Našle smo jo v spalnici. Oblečena je ležala na postelji, prevezana preko čela z mokrim robcem, češ, da jo strašno glava boli. Saj pa je tudi zares bila strahotno bleda. Gizela je bila skozi čuden otrok, s katerim se ni bilo mogoče sprijazniti. Vedno je bila bolj 6ama zase in je imela !e malo prijateljic. 2e njen jiogied je bil tako čudno potuhnjen, da smo se ji najrajši ognile, četudi je nismo sovražile. S silo smo jo pripravile do tega. da je šla z nami. Sestra prednica jo je ostro pogledala, kakor je le ona znala Strgala ji je obvezo s čela in ji dejala: »Ti si ukradla iz zaklenjene omare škatlo peciva!«. Prestrašene in iznenadene 6ino se vse ozrle v Gizelo. Gizela pa ni imela več moči zanikati. Nemo je prikimala. Nato smo zvedele, da je v odmoru, ko so bile vse druge pri igri na vrtu, odprla omaro, [poskušajoč s ključi, ki jih je pobrala od nekaterih knjižnih omar na hodniku šole. škatlo peciva pa je skrila nekje na dvorišču za starimi zaboji. »In zakaj si to storila.« je vprašala prednica, nekoliko omiljena po naglem priznanju Gizele. Gizela je bušila v jok: »Nobena me ne mara, se neče igrati z menoj, pa tudi od sestre Anastazije še nikoli nisem dobila I>eciva, pa sem si ga hotela vzeti sama.« »Ah si že vsega pojedla?« »Še ničesar se nisem priteknila.« In je še tiho pristavila: »Ali smem prinesti nazaj?« Molče je sestra prednica prikimala. Oizela je stekla na dvorišče in se vrnila s škatlo, ki jo je skesano jx>ložila v roke sestre prefekte. Nato se je s prečudno zaupnim jx>gledom. ki ga pri Gizeli še nikoli nismo videle, jx>lnim kesa-nja, temnega obupa in vendar nedoločenega upanja, obrnila k sestri prednici in šepnila vsa v solzah: »Nimam mame!« Samo to in ničesar drugega, vendar smo iz teh dveh- besed razbrale vse njeno žalostno, ljubezni prazno otroško življenje, da smo jo, četudi same še vse preveč otročje, da bi v celoti razumele, v hipu vklenile v srca, kljub težkemu grehu, ki smo ga nekako pozabile. Sestra prednica pa je 6 svojimi lepimi, belimi rokami potegnila preko njenih objokanih lic in dejala: »Odslej ti bom jaz nadomestila mamo. In tvoje tovarišice ti bodo sestre in te bodo rade imele!« Vse smo prikimale iti sestra Anastazija je odprla čudovito škatlo, s fiolnimi rokami zagrabila in ji v6ula v naročje peciva in čokoladnih bonbonov. (K. Rihar.) Pozabljiva zakonca. — Zakaj Imaš vozel na robcu? — Žena mi ga je napravila, da bi ne pozabil vreči pisma v nabiralnik. — Ali si ga vrgel? — Ne. pozabila mi ga je dati. Zjutraj »e odpeljejo z 80 koojtkimi silami, a zvečer se pripeljejo z I konjsko silo Frlaučku Gustl ma beseda nudobna. Plaču sm mu ja prec. Ura srn lepu u var-zet uteknou, pa se puslovu. Na k! Kej tacga pa še nism duživu, ce prou sm že precej doug na svet. Soer se gudeja don-dons pu celmu svet precej čudne reči, za kua b se pa pol glib pr nas na gu-dile, sej srna glih tku Ide. Jest mi-slem, de ni treba, de b bli mi zmeri ta zaden. Enkat tud žiher prednačina. de nam na boja mogel drug naprej metat, de zmeri za _ , drugem caplama. ruglejte! Jest sm šou letaš, k sm biu glib čist na suhem, enmu velikmu gespude vošet en srečen in veseu uou let. K sm se tou posluvit, m je pa stisnu u ruka kar en ceu bankuc za 6tu dinarčku. Sevede se je men tu hedu dober zdel. Mende še bi, kukr gespude moj vušiu. Zatu sm s jest prec mislu,' kuku je tu, de ea Ide tku nepraktičen, de na nar-deja 6aj usakeb šternajst dni kašen nou let. Pu-mislte, kulk ene bede b blu s tem udpraulene. — Kene, za nou let usak rad neki špendera, če je drgač še tku umazan. Use reušne b blu prec konc, brez tisteh sucjalneh fondu. Sej enkat bo murde pršla tud gespoda du spu-znajna, de b se na ta viža sucjalna beda še ta nar-loži udpraula. Ampak jest mislem, de bo takat že use prepozen. Taka reč b s mogla kar prec nardt, brez tisteh kumferenc. Pr takeb kumferencah se 6am velik žlubedra, na na rdi pa prou nč. Če b blu pu mojem, b se mogel kar anjfoh rečt: tkula bo, pa nč drgač. Tu b mogel pa držat use večne čase, ket tat briča. Vite, na ta viža b na mel sam mi neki ud tega, ampak tud tist, ke boja za nam pršli. Kukr je zdej, je pa use skp ena figa. Sam koštenge sa, ud tisteh kumferenc maja pa sam tist neki, ke sa zraven pr kumferencah. Reveži pa ustaneja reveži, kuker sa bli pred kumferenca. Kene, če b tekat, ke sa delal Jugoslavija, na-redel tud prec ene take puštene puetave, de b držale use večne čase, pa b na blu treba usak let ene parkat nadlegvat našeh narodneh zastopnku, de morja hodet u Belgrad pustave flikat, ket kašne stare cape. Take flikarije pa kuštaja, ke naroden zastopnki s tud na morja zastoju glave belt, kuku b naredel, de b blu še bi narobe, kuker je že. Pu-glejte cerkvene pustave 1 Te držeja že entaužent-devetstusedemintrideset let. Pa sa še zmeri dobre. Držaune pustave pa usak let parkat puflikaja, pa še na verna pr čim de sma. Noja, pa na morem rečt, de je sam pr na6 tku. Pu celmu svet sa držaune pustave že use puflikane. Tu pa sam zatu, ke če bt eden bi kunšten, kuker drug. Če črna bt pravičn, morma pa rečt, de nube-den nč na ve. Če b s Kutičku striček tou mejčken skp uzet, pa vem. de b use pulitkarje brez pusebne muje u žakel djau. Pa pe6tima pulitka puflikana, če že ni drgač. Men dons use kej druzga na src leži. Jest vam čem sani puvedat, kuku je blu s ti6tm bankucam, ke m ga je tist gespud za nou let špenderu. Kene, jest sm 6 puželu kašne srebrne ure prec k sm na svet pršou. Pa na nubena viža nism mogu pridet du ne. Časi sa bli zmeri tak, de nisa bli za nekamer. Suh sm biu zmeri tku, de sm se sam seb smilu. Letaš na nouga leta dan sm pa kar na lepem pršou du stutaka. Doug sm štederu, al b s kupu ura, al kašen autumubil, k 6a tud zdej u mod. Sevede, autumubil b m še bi prou pršou, kuker ura, k zdej tku za usakrnu voglam stuji kašna mestna ura. Kdaj je glih poudne, m pa tku želodec puve. Zatu 6m se udloču za autumubil, če na bo predrag. De b ga kar prec plaču, tu še za mislt ni. Na ubroke ga bom uzeu, sm s mislu, kuker jh drug jemleja. Stu dinarju bom dau pa na rajtenga. Če boja Ide videl enkat autumubil pr men, bom mou pa prec tulk kredita, de bom dubu še kašna hiša na puf. Dondons, k na useh plateh tku gnarja manka, 6 morma holt s kreditam pumagat. Ni drgač. Uzeu sm s holt kurajža in sou u ena taka šta-cuna, k autumubile predajaja in začeu za en luštn autumubil glihat. Zglihala sva hmal, k jest nism tou preveč na cena prtiskat. Kene, usak štacnar ževi sam ud dubička, k ud zgube na more. K sm mu pa jest stu dinarju pud nus pumulu in mu reku de dam tu na rajtenga, kar je čez, bom pa na ubroke plačvou, keder bom mou spet kej gnarja. Me je pa tku grdu pugledu, kuker de b ee za Krimam zabliskal. »Tu pa na bo šlu, prjatu,« m j reku. »Takeb kpcou se nam na manka. Učaseb sma dajal na puf. Zdej pa nisma več tku naumen. Keder boste mel dost gnarja. pa spet pridte. Za zdej pa z Bugamc Aston, iz autumubilam ni blu nč. Kupu sm 6 bolt za tisteh stu dinarju ena urca. Ni bla glih srebrna, kakršna sm 6 želu. Bla je pa hedu 6rebrn Stevilnica iz leposlovja 21. 22. - 6. 8. 4.19. — 18 8. 2. 4 5 19. - 7 13 8. 2 — 4. 5. 12 20. 8. 2. — 2 19 3. - 23. 11 20 19. — 9. 15 17.22.- 13.22.-21 8 4.19. — 15 11 10.8 4. 5. 6. 22. 7. - 10. 4. 5 13. 22. 7. 19. - 20. S. - 13. 2. 22. - 22. 1. 8. 9. 15 - 8. 11. 8. 10 15. - 13. 19 11. 22. 7. 19. — 4. 5. 12. 20 5. 8. — 7 13 19. — 23. 3 15. 9. 5 8. - 23. 3. 15. 9. 5. 8. - 7. 13. 19. — 11 15 3. 22 20. 19. Ključ: 1. 2. 3. 4 5. — žuželka, 6. 7. 8 9. — del rastline, 10. 11. 12. 13. — stud. 17 15. 21. — del strehe, 18. 19. 20. - del hiše. 22 23. — sibirska rfka, Če nadomestiš zgornie števi ke s pravimi čr kami. dobiš odstavek iz Prešernovega Kr-ta pri Savici, ki prav te dni pratnuje svojo stoprvo obletmco. Zemljepisna zlogovnica Iz zlogov: aj, berk. bi, bro. ca, ca, ce. ce, če. de. do, do, dri. du, dže. e, e. gli, ha, i, i. i. ja, ja ja, kan, ko. le, li. lo. rao na. na nik, nje. nji, pa. pli. ra, ra. ri, sta to. trg. u. ud, va, ve, vec, vec vor. vro. žem, žu — sestavi osemnajst tnzložnh besed z nasledmim romenom : 1 predmestje Višnje gore. 2 rudnik na štajerskem, 3 del sveta, 4 zdravilno konališče na Dolenjskem, 5 zdravilišče pri Sarajevu. 6 vrh v Julijskih alpah. 7 kraj v hrvaški Liki. 8 postaja pri Zidanem mostu, 9 evropski živosrebrni rudnik, 10 industrij ski kraj na Gorenjskem. 11 štajerski trg, 12 rojstni kraj slovenskega škofa. 13 starodaven trg na Do lenjskem, 14 staro ime za Ljubljano, 15 Bo/.ja pot pri Ljubljani. 16 kraj zraven Boiinjskega jezera. 17 vrh v KammSkih planinah, laskala pri Bohinjski Beli. Oe dobiš pravilne besede, ti prve črke brane od zgoraj navzdol povedo vremenski pregovor za mesec april. Tu je blu letaš glih en dan pu noumu let. Tri mesce sm se štreku pu Iblan iz ura. K nism mou še ketence, de b Ide že ud deleč vedel, de mam ura, sm pa useli, kuker se je mal več Idi nabral ukul mene, pugledu najna. Pa je blu glib tku dober, kuker če b mou tud ketenca. Čujte in strmite! Zadnč pa kar naenkat dubim ud urmobarja rajtenga, de morem še stu dinarju plačat za ura. Če na bom prec plaču, m bo pa ura nazaj uzeu. Veste, de sm biu jest prec ves u luft. Kar hiter sm pukrou klubuk, pa letu h urmohari. »Jest sm ja ura plaču, kulker ste pugerval zajna,« sm ga na-hrulu. Kuku se me upate zdej tirjat? A ni tu na-sramnast?« »Prou lepu tu res ni. Ampak, če rotuž pugerva ud že plačaneh jisičku, še enkat plačil, zakua b pa mi, ubog ubrtniki, na smel glih tku nardt. Sej mi glih tku nucama gnar, kuker ga rotuž nuca. Kene, Se b jets takat, ke ste ura kepval, pugervu zajna dvestu dinarju, b ja na kepil, k b vam bla predraga. Stu dinarju ste pa le ofral. Vite, s j>sičkem je pa glih tku. Če b rotuž prec ub noumu let pugervu ud jisička kar dvestu, al pa clu šterstu dinarju, b se marsker premislu in psička dau raj šintari, če prou ga je mou rad. Vite, rotuž b se pa pol za gnar pud nusam ubrisu. Veste, dondons se more člouk za-stopt na use sorte knife, če če kam naprej pridet. Brez pusebneh knifu se dondons na da nubenga kšefta nardt. Jest rotuže prou nč na zamerem. Usak s holt pumaga, kokr s ve in zna. Kar tih budite pa plačite, al pa ura nazaj. Jest se na bom tlela z vam špeteru.c »No, dober, 6e na gre drgač. Tle mate ura, vi m dejte pa tisteh stu dinarju nazaj. Pa bova kvit.< »Oho, tku 6e pa nisma zmenil. A vi mislte, de bo dau rotuž kermu nazaj, kar je že ud psička plaču? Še doug ne. Psička mu boja uzel, pa še štra-fenga bo mogu plačat, če na bo ubugu.< Vite, tku je ta reč: Nou let m je dau stutak, april m ga je pa nazaj uzeu. Mi pa ustanema, kuker sma bli, enga srca pa ene krvi. Naprej pa prhodnč. F. G. Leposlovna hrizanica 1 2 3 4 5 6 ' 1 1° 4 10 "1 1" 13 14 15 16 1 1" 1 l" 19 • 1 | 20 H 21 22 23 1 20 27 28 h 1 1 1", 32 33 34 35 r J 1 39 4o 1 F -- 42 1 I- 44 45 | 46 47 48 1 j 49 1 h 51 5 i 53 1 L. 1 V 50 57 58 1 h 60 F 62 03 1 1 * 67 J 1 F 70 1 1" l | 72 Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1 slovenski ic.ikoslovec. 8 an 'jleška trdnjava v Arabiji. 12 vstaja, 16 slovenski esnik in cerkveni govornik. 17 stara dotži satelj. 43 slovenski skladate j. 46slovenski zbornik umetnosti in razi rav. 47 maihen drobec. 49 ptica ronarica :0 izraz iz ritmike 53 bi/antinski pove'jnik 54 oseba iz romana , Pod svobodn m soncem', 55 jugoslovanski olok 58 m ško ime, 59Ma;cenova drama. 61 špansko mesto. 62 slovenski trg 64 r mka pokrajina. 60 del društvenega poslovanja, 61 moško ime. (>2 industrijska rastlina 63 žensko ime, 04 del glave, 65 vas pri Ljubljani, 6a vas pod Ljubljano. Kaj pravi tehnika? Nevarnost električnega toka in translormatorji napeljavah (110 tov) ni nevarna človeškemu življenju in da morejo edinole tokovi z »zares visoko« napetostjo povzročiti resne ali celo smrtne poškodbe. To je velika zmota. Res je visoka napetost bolj nevarna, ker more poslati skozi naše telo močnejši tok, toda električna energija z 220 (110) Voltov, kakor je nam na razpolago, more prav tako pognati tokove, katerih naš organizem ne more prenesti. Za človeka v normalnem stanju, to je, da ima suho kožo, moremo določiti 50.000 Ohmov upora na 1 cm3 za istomeren tok in 15.000 Ohmov 1 cmJ za izmenični tok. Ce prime s suho roko neizolirani vodnik, bo površina dotika približno 15 cm' in upor bo padel na 6000 Ohmov pri istosmernem toku, pri izmeničnem pa na 2000 Ohmov; če pa je roka vlažna ali mokra, znaša uj»ornost, ki brani prehod toku, samo desetino vrednosti, ki smo jih pravkar navedli. V takih in podobnih prilikah zmore človek še prenesti, pa z neprijetnim občutjem, jakost toka, ki teče 6kozi telo, če ne prekorači 30 miliamperjev; a 50 miliamperjev jx>vzroči resne poškodbe, 100 miliamperjev ]>a skoraj vedno smrt. Vse nesreče, ki so se pripetile ljudem pri umivanju rok ali ko so se kopali, delavcem v vlažnih prostorih in drugi nesrečni slučaji jasno in glasno dokazujejo, da je električna energija z napetostjo, kakor jo danes vodijo v stanovanja in druge prostore, nevarna človeškemu zdravju in življenju. Kako je tehnika rešila to vprašanje? Najprej z boljšo izolacijo. Potem s posebnimi predpisi, kako morajo biti zgrajeni okovi za žarnice, vtikalne puše, stikala itd. število nesreč je s temi varnostnimi merami padlo, vendar se nesreče še dogajajo, kajti nevarnost je še v napeljavi in bo. dokler ostanemo pri tej visoki napetosti (220 ozir. 110 Voltov). Prav tu je zgrabila tehnika ta problem in ga tako rešila, da je najboljše sredstvo in način za popolno varnost ta, da ne uporabljamo visoke napetosti, ampak tako nizko da skozi telo v nobenem slučaju ne bo mogel teči tok, ki bi bil nevaren. Tehniki 60 dognali da je ta napetost za iz menični tok približno 30 Voltov. Ker je nemogoče predelati vse naprave, ki oddajajo tok, kakor tudi ni mogoče prisiliti odjemalcev, d? 'imenjajo električ ne aparate in stroje, ki jih imajo, je to ostalo, kakoi je. Vendar pa so v nekiterih državah že z zakonom določili, da prenosljive svetilke (radi zvijanja žice in popuščanja izolacije bolj nevarne kakor vsa stal na napeljava), ki jih uporabljajo v vlažnih prostorih (posebno pri pregledovanju kotlov), ne smejo imeti več kakor 30 Voltov (v Franciji; v Belgiji 35 Voltov, v Nemčiji 42 Voltov) Isto velja za vse električne naprave v brivskih salonih, v raznih industrijah, v tvornicah za kemične produkte, v mesnicah, pralnicah, kleteh, umivalnicah itd. Naprave za 30 Voltov priključimo na mreže 220 (110) Voltov preko transformatorja, ki zniža napetost. Izolacija pri tem transformatorju mora biti posebno skrbno izdelana, tako da je kratek stik med tuljavo in jedrom ozir. med obema tuljavama nemogoč. Za jx)večanje varnosti morajo biti aparati in naprave vzemljeni (v zemlji). Zdelo bi se razumljivo in pametno, da bodo odjemalci dali montirati vso napeljavo preko takega trasformatorja pri začetku, kjer vod pride v stanovanje, to je pri števcu. Tako ne bi bilo nikjer nevarne napetosti. 2al, se takoj jx>javi mnogo zaprek za napeljavo nizke napetosti. Najprej to, da morajo biti žice dimenzijonirane na večji presek, kar poveča stroške (za isti efekt moramo aovečati jakost toka, če zmanjšamo napetost). Dalje ni mogoče za napetost 30 Voltov v javni prodaji dobiti vseh gospodarskih in gospodinjskih strojev :n priprav, ki so že zelo razširjeni (likalniki, pralni stroji, aspiratorji in vsi motorčki, ki jih vedno bolj in bolj uporabljajo), edino svetilke si moremo povsod nabaviti. Tako morajo danes v vseh zgoraj omenjenih državah le v vlažnih lokalih rabiti električno energijo z napetostjo 30 (ozir. 35, 42) Voltov. Omeniti moramo še, da je tudi nabava teh transformatorjev združena s posebnimi stroški, ki pa se izplačajo z daljšo življenjsko dobo žarnic. Te imajo namreč debelejšo nitko, ki je bolj robata in nudi večjo mehanično trdnost kar usnosablja žarnice 30 Volfov, da štiri do šestkrat delj trajajo kakor žarnice za 220 Voltov. Dobrna pri Celju s srčne, ilvCne In tonske bolezni In vse one, ki so počitka potrebni Akratoterma 37° C, naravne oglllkovo-klsle kopeli, Iz-nornl zdravilni učinki pri boleznih Brca, ilvcev, ženskih uoleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih elodčnlh In črevesnih katarjih. - Krasen park, dlvna ukolica — Od 15. aprila do 30. lunlla ln od 1. septembra lo 31. oktobra 20 dnevno pavialno zdravljenje sa pavSalno eno Din 1100- do Din 16B0-- (autobus CeUe—Dobrna m nazaj, soba, hrana, kopeli, sdravnlk ln taks«). Zahtevajte prospekte. Razvezano snopje Kaj ie „vrnitev desettisočerih"? Leta 401 pr Kr. je bila pri Kunaksah znamenita bitka med dvema bratoma: Kirom Mlajšim drugim sinom Darija II., perzijskega kralja in Artakserskem II.. ki je zavladal perzijskemu kraljestvu po smrti Darija II. Kir Mlaiši je hotel svojega brata oropati kraljevske krone in je pod raznimi pretvezami zbiral vojsko, ki je vanjo vstopilo 13.000 grških najemnikov, ter jo odpeljal proti Babilonu. Blizu tega mesta je prišlo do bitke pri Kunaksah. urki so zmagali, a Kir sam je padel v boju in tudi vse poveljnike grških najemnikov so zavratno pomorili. Tako je bilo 10.000 grških najemnikov firez poglavarjev in vodnikov. Tedaj je prevzel njih vodstvo Atenec Ksenofonf, ki se jim je pridružil kot zasebnik in je izvrši! znamenito »vrnitev deset tisočerih«. Peljal jih je srečno po Armenskem višavju, dokler niso z nepopisnim veseljem zagledali morja ' pri Trapecuntu na severni obali Male Azije. Odtod so šli v Bizanc. Davne filozolshe šole V starem svetu (okrog 300 pred Kr. — v dobi helenizma) je filozofija nadomestovala omikancem vero. V filozofiji so iskali pravil pravega življenja. Tako 60 nastale razne filozofske šole. f Šola kinikov, imenovana po atenskem gimna-ziju Kinosarges. Ustanovitelj te šole je bil Anti-sten, ki ie trdil, da se mora človek povrniti k naravi, če hoče biti srečen. Pristaš te šole je bil znameniti Diogen. Tej šoli je bila najbližja 2. šola stoikov, ki je imela svoje ime po »stoi« (Stoa poikile — pisana lopa v Atenah). Ustanovitelj te šole je bil Z e n o n rojen na otoku Kipru. Učil je, da d ospe človek do sreče, če živi krepostno in brzda vse svoje 6trasti, a srečo in nesrečo prenaša mirnodušno, češ da mu je oboje odmerila narava po svojih zakonih. 3. Šola epikurejcev, ki ima ime po svojem ustanovitelju Epikuru. Učil je. da naj išče človek sreče v samem sebi, zlasti v duševnem delu, a njegovi učenci so dali pozneje temu nazoru drug pomen, namreč: človek uživaj, kolikor le moieš! 4. Šola peripatetikov je imela svoje ime odtod, ker se njeni učitelji 6prehajaje se s svojimi učenci poučevali. Tej šoli je pripadal Aristotel, za njim Tevfrast, ustanovitelj znanstvene botanike. Razvoj letalstva SOO 400 900 Pred sodiščem: — Sodnik: Ali niste vi tisti tiček, ki je vlomil lani v neko veletrgovino in odnesel 50.000 Din? — Obtoženec: Žal mi je, gospod sodnik, da nisem. Pa je vendar pomagalo. — Gospod doktor, jaz sem poslušal vaš nasvet in sem zaradi prehlaje-nosti spal pri odprtem oknu. — Pa ste se rešili prehlajenja? — Ne, pač pa svoje ure in listnice. gf 1 1 . i f »Najnovejši aparat za radio: Ce pritisnete n«. desni gumb, slišite spored, a če pritisnete na levega, dobi poročevalec tri zaušnice!« Rešitev ugank z dne ti. aprila 1938 Rešitev križanice: , V°d o r a v n o : 1. umor, 5. olika, 10. Bogdan) V(ened), 12. tur, 16. 28. 45. 65. Ne bodi za poroka črez svoje moči; če si sprejel poroštvo, misli na vračilo! 17. Alva, 19. pas, 21. pisanica, 23. oje 24. repar, 26. apnar, 27. ak, 28. glej pri 16. vodoravno! 34. opal, 37. Šved, 38. Iravadi, 39. Nušic, 41. Omar. 43. kraval, 45. glej pri 16. vodoravno! 50. Jair, 53. KerČ, 56. Lvov, 57. ona, 58. al. 59. rast, 60. Ilek, 62. popad, 65. glej pri 16. vodoravno! 66. lata, 67. Akon, 68. atrij, 69. <5b. Navpično: 1. Una, 2. Melje, 3. obveza, 4. ro, 5. odpev, 6. Lia, 7. iz, 8. KA, 9. Apia, 10. Bospor, 11. vran, 12. tona, 13. uk, 14. raca, 15. očak, 18. A rs, 20. saje, 21. predal, 22. Irča, 23. Oranija, 25. povoj, 29. mir, 30. čar. 31. iva, 32. Eda; 33. Silva, 35. Hus, 36. tir, 37. Šček, 40. špirit, 42. merino, 43. kov, 44. vš., 46. pleva, 47. ropar, 48. 0(rožen) V(alentin), 49. tnalo, 51. Alma, 52. rasa, 54. etik, 55. član, 57. opij, 61. krt. 63. oči, 64. Dob, 65. ol. Rešitev leposlovne zlogovnice: Trstenjak, Einspieler, Debeljak, Erjavec. Navratil, Vodušek, Sardenko, Lovrenčič, Inavic, Koseški, Ahacelj, Holzapfel, — Teden v slikah. Rešitev številnice: Pire, knez, Blum, svat, jod. — O 6vetem Ti-burciju polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno. Štev. 88. •SLOVENEC 1«. aprila 1037. L5 Državni in banov♦ cestni shtad Fondi so prišli v modo. Poleg številnih drugih Vondov, katere že imamo, odn. smo dobili v zadnjem Času. vzbuja največjo ponornost cestni fond, s katerim se je naša javnost že večkrat pečala.. Sedaj nam je na razpolago osnutek lega sklada v končni obliki, kakor bo prišel najbržo v javnost. Po novem predlogu ostanejo še nadalje banovinski fondi poleg osrednjega državnega fonda. Aj-edstva fonda bodo služila 1. pri drž. fondu za izboljšanje cestnega omrežja, za dovršltev še ne-dovršenih delov drž. cest, rekonstrukcijo obstoječih pro" itd. 2. V isto svrho bodo služIla sredstva ban. skladov, seveda za banovlnsko ccste. Novih cest so iz tega sklada ne bo gradilo. Kar tiče državnih cest, sledi iz tega, da večinoma no bomo dobili v Sloveniji dosti sredstev iz drž. sklada. Kajti omrežje državnih ccst je v Sloveniji dovršeno. Od »kupnega cestnega omrežja v vsej državi v dolžini 10.185 km (satno drž. cest) je neizdelanih še 502 km in sicer v zetskl banovini 109, donavski 88.0, v moravski 162 in v vardarski banovini 142 km, dočim Jc v ostalih banovinah cestno omrežje države že dovršeno ln bi prišla v poštev le modernizacija Ker pa so sredstva v prvi Vrsti namenjena dovršitvi delov drž. cest, bi za nas ostalo malo. Banovinskih cest je v Sloveniji izdelanih 4158 kilometrov, za zgraditi je še same 9 km. V vsej državi v vseh banovinah je že izdelanih ban. cest 23.289 km, neizdelanih pa je še 8.590. Dohodki fonda so projektirani naslednji: Državni sklad 1. Takse od registracijo avtomobilov in vseh ostalih vozil, za katere se plača registracija. Nadalje pride na 1 fijaker 26 din, za navadne vozove 20, dvokolesa 10 din In vozila, ki služijo za kmetijske svrhe 5 din za kos (proračunnn donos 7 milij. din). 2. Davščina na vozne karte, odn povžal od » 'tobusov, ki obratu |ojo no drž. cestah, razen onih, ki obratujejo v rejonu mest (4 milij. din). 3. Vsa carina od uvoza motornih prevoznih sredstev (ludi koles, traktorjev itd.), njih prikolic, sestavnih delov (6 milij.). 4. Vsa carina od uvoza avt. gum. vsake vrsto in od uvoza gum za oslala motorna ln druga prevozna sredstva kakor tudi na bicikle (10.6 milljjo-nov dinarjev). 6. Tri četrtine carine od uvoza čistega in mešanega bencina, ena četrtina od uvoza nafte (1.7 m-llj. din). 6. Ena tretjina carino od uvoza mazalnih olj (5.25 milij.). 7. Tri četrtine trošarine na bencin (čist in mešan) ter nafto (30 milij.). 8. Ves prispevek za prekomerno izkoriščanje cest (7 milij.). 9. Dohodek od nakladanja ln razkladanja na drž. železnicah, morskih pristaniščih ln parobrod-nih postajah: 1% od vrednosti plačane voznine. Za en tovor se plača samo ali nakladanje ali razkladanje. Za to blago so plača prispevek za prekomerno Izkoriščanje cest. Te takse so prosli oficirji In drž. uradniki za prevo« pohištva (12 milij.), 10. Dohodki Od cestnih zemljišč, (sadno drevje, trava itd.), donos 0.1 milij. din. 11. prispevek, ki ga plačajo lastniki ob drž. ceštali z fliod. cestiščem za povečano vrednost posesti: v .mestih in po ostalih naseljih 2 din, v ostalih naseljih 1 din od dolžinskega metra fronte posestva letno (0.5 milij.) 1Ž.1% od prodajne cene posesti," ki se nahajajo poleg drž. cest z mod. ce* stiščem izven naselij (8 milij.). 13. Dohodek od mostnine na drž. cestah čez velike reke, zbran od avtomobilov, avtobusov in vseh vozil, ki delajo za zaslužek kakor tudi od blaga in živine, ki gre na trg ali je kupljena na trgu v spekulativne BVrhe (5 milij.), Blago in živina, ki jo kmet pošilja ali vrača s trga, ne plača mostnine. 14. Dohodek od izdanega zakupa borovo in splavov na rekah v smeri drž. cest (0.1 milij.). 15. Dohodek od najemnine, ki jo plačajo podjetja za porabo drž. strojev .za cesto (1.5 milij.). 16. Carina in trošarina na gradbene stroje iti njih dele, namenjene za gradnjo Cest in objektov na njih (1.0 niiilj.). 17. Dohodek od taks za gradbeni materijal, porabljen za ceste in objekte na njih (1.0 milij.). 18. Vsa odkupnina osebnega dela drž. uslus-ft-liičev (akt. in vpokojehill) v državi in v inozem-litvu (18.0 milil.). 19. Dohodeli od obrabljenega gradbenega Inventarja ln maierijala (0.1 milij.). 20. Dohodek od prodaje elaboratov za drž. cedite in objekte na njih (0.1 milij.). 21. Dohodek od pogodbenih taks za gradbo in popravilo drž. cest iii objektov na njih (1.0 milij.). 22. Dohodek od pogodbenih kazni od pocljeli, po splošnih pogojih za ceste In objekte na njih (1.0 milij.). 23 Ostali davki in takse kakor tudi razni drugI dohodki, ki so v neposredni zvezi z izkoriščanjem javnih cest, pa predpisani po posebnih zakonih in uredbah (1.0 milij.). Skupno »o preračunani dohodki na 120 milij. 950.000 din ali zaokroženo na 120 milij. din. Banovinski skladi Tekoči dohodki ban. fondov naj bi bili naslednji: 1. Davščina na vozne karte, odn. pavšala od avtobusov, ki obratujejo na ban. cestah razen onih v območju mest. 2. Ves prispevek za prekomerno izkoriščanje ban. cest. 3. 25% odkupnine od osebnega dela po zakonu O tiedrž. Cestah. 4. Denarne kazni po čl. 36 in 37 uredbe O zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. 5. Takse za šoferske legitimacije In za izdajanje koncesij avtobusnim podjetjem, ki se bn-vijo s prevažanjem potnikov aii ljudi. 8. Dohodki od prodanega materiala, sadja, vozil. 7. Dohodki od nakladanja in razkladanja na ban. železnicah (t% vrednosti plačano voznine). 8. Dohodki od pordanega materijala. sadja, travo, reklam ild. na ban. cestnem zemljišču. 9. Plačilo lastnikov posestev ob han. cestah z modernim cestiščem za povečano vrednost posestva v mestih 1 din, v ostalih naseljih 0.50 in izven naselij 0.25 din za dolžinski meter ob fronti posestva letno. 10 1% prodajne cene posestev, ki se nahajajo poleg ban. cest Izven naselij. 11. Dohodek Od mostnine. 12. Dohodek od zakupa brvov in splavov. 13. Dohodek od najemnin kot pod 15. drž. sklada. 14. Dohodek od ban. kamnolomov in drugega gradbenega materijala. 15. Dohodek od neporabnega in prodanega ban. gradbenegn materijala. 16. Dohodek od licitacij za zgradbo banovinskih cest. 17. Dohodek od pogodbenih taks za gradbo in popravilo ban. cest itd. 18. Dohodek ml pogodbenih kazni podjetij po licitacijskih pogojih za ceste. 19. Ostale dajatve kot pri državnem skladu točka 23, Tako drž. kot banovinski skladi lahko najamejo posojila ln veljajo za obligacije isti predpisi glede sprejemanja v kavcijo kot za drž. papirje. Posojiia naj se amortizirajo iz tekočih dohodkov. Ce manjka potrebnih sredstev, se lahko predvidijo v drž. in ban. proračunih. V izrednih in posebno utemeljenih primerih se moro vnesti tudi v drž. proračun gotova vsota za odplačilo obveznosti posameznih ban. skladov. Ustanavlja se vrhovni cestni svet, v katerega po položaju predstavniki posameznih ministrstev, korporaclj, interesiranih na cestah In ttuli belgrajske univerze (na. Ljubljano so pozabili, čeprav imamo tudi pri nas za to strokovnjake). V. motivaciji k teiliu zakonskemu predlogu se navaja, da bo drž. cestni sklad takoj najel potrebno posojilo ali v državi aH v inozemstvu. Za dela posameznih banovin bi prišle po tej motivaciji tudi subvencije od drž. Cestnega sklada, kar pa je za našo banovino malo verjetno ter bo šla vsaka taka podpora v drugo banovine. Program deta Skupno bi bilo potrebno zgraditi odnOsno modernizirati 4144 km drž. cest, od česar bi odpadlo na posamezne banovino v obeh etapah: Slovenijn 12.2, donavska banovina 14.6, drlnska 7.6, savska 22.6, moravska 6.9, vardarska 14.7, zetska 6.3, primorska 11 in vrbaska banovina 3.9%. Za drž. cesto se je v proračunu za 1926/1927 porabilo 293.5 milij., za 1936/1937 pa 77.2 milij. dinarjev. Od slednje vsote Je šlo na gradbo 1.35, za vzdrževanje pa 75.7 nillij. din. V naslednjem navajamo še rdativnne številke o programu. V naSl banovini bi prišlo po izvedbi programa, 0 katerem smo govorili zgoraj, na 100 km« površine v prvi etapi 1.41% (v vsej državi 0.82), v II. etapi 1.77% (v vsej državi 085%). Na lOo.OOO prebivalcev pa bi prišlo mo-dernlii cest v I. etapi prf nas 19.5% (v vsej drŽavi 14.56%), v ti. etapi 24.5 (15.19), skupno v obeh eiapali 44.0 (29.75%). Organizacija industrije Ta todon Jo bil v Zagrebu 19. zbor Centrale fndustrijsikli korporacij, katerega je vodil predsednik Centrale g. Vladimir Arko in katerega se je udeležila tudi številna slovenska delegacija. Glavna točka dnevnega reda je bila izprememba pravil. Uvidelo so je, da je potrebno preustrojstvo Centrale, ker so se pojavila razna nesoglasja, ki bo imela izvoz v ustrojstvu centrale. 0 nameravanem preustrojstvu so bila mnenja deljena. Zlasti je šlo za to, ali nat se preloži težišče dela na tajnišlvo ali pa naj bo vodstvo centralo v rokah njenih članov. Da se to vprašanje, ki je oviralo nemoteno delovanje centralo reši, Jo bilo napro-fieno predsedništvo Zveze industrijcev v Ljubljani, da predlaga sporazumno ureditev Načrt spremembe pravil, ki Je bil napravljen v Ljubljani, je centralni odbor osvojil z neznatnimi izpromom-bami. Po novih pravilih so organi Centrale: zbori, ki so obveznost vsake tri mesece, predsedništvo: predsednik in 5 podpredsednikov, tajništvo in 3 revizorji računov. Na zborih centralo imajo včlanjene korporacije, ki plačujejo do 2000 din letno članarine 1 glas, za vsakih nadaljnih polnih 20.000 din pa pripada še 1 glas. Vsak član organizacije, ki je včlanjena v Centrali, ima pravico udeleiiti se zborov centrale, na njih govoriti in stavljati predloge. S sprejetjem novih pravil Je omogočena notranja konsolidacija Cenlralo industrijskih korporacij. Končno jc zbor na predlog g. Vlade Illča sklenil protestno akcijo proti novim obremenilvflm v novem finančnem zakonu. Volitev predsodništva je bila odložena na čas po odobritvi novih pravil. Mnenje hrvatske industrije Zagreb, 17. aprila. Danes popoldne jc bila v Zarfrr-b.i dlavna skupščina Združenja Industrijcev za "savsko" banovino, katero j« vodil predsednik g. Vladimir Arko Skupščini »la prisostvovala mini- ster trgovine in industrije dr. Milan Vrbanič in ban savske banovine dr. I, Ružlč. V imenu Zveze industrijcev v Ljubljani je prišel na občni zbor gl. tajnik Zveze g. dr. Adolf Golia, ki je tudi zborovale« pozdravil. Iz govor* predsednika g. Vladimirja Arka posnemamo, da je industrija zelo Vznemirjena radi nekaterih odredb finančnega zakona sa 1937—1938. Predvsem ugotavlja, da te odredbe niso bile prej predlskutlrane po zastopnikih gospodarstva. Industrija ni proti obdavčitvi v primerni višini, tudi ne zagovarja onih, ki so se pregrešili zoper pozitivne zakone na davčnem polju. Toda nekateri davčni ukrepi v novem finančnem zakonu so tako ostri, da izgleda, da se morejo samo s takimi ukrepi prisiliti davčni zavezanci na izvrševanje davčnih dolžnosti. Z uvedbo progresije minimalnega davka se ni vpo-števalo dejstvo, da višina brutoprometa nima zveze z event. dobičkom. Nadalje so poostreni predpisi zakona o drž, trošarini. Poseben problem pa predstavljajo nove skupne banovinške trošarine, ki so najbolj zadele savsko banovino, kjer so največje tvornice čevljev in tvornlške obleke. Te trošarine so Imele sicer socialni namen, zadele pa bodo bas one sloje prebivalstva, ki mora radi svojih dohodkov kupovati tvornišk« Čevlje in obleko. Ti kon-zumenti tudi ne bodo prišli v poštev kot odjemalci obrtnikov, zato tudi obrtniki ne bodo dosti imeli od t* trošarine, edino za konzument« »e bo blago podrslilo. Glede savske banovin« je omeniti troKarino na jedilno olje. S pavšalno trošarino na pnevmatiko je uvedena velika obremenitev motornih vozil. Nadalje »ahteva predsednik g. Arko, da se naj objavljajo ludi banovinski zakllučnl računi kot ie objavljajo državni. Končno ie mnenfa, da ie treba podvzeti vse, da n« bt savska banovina in ljudstvo v njej izgubili v gospodarskem razvoju ono pozicijo, ki so jo imeli doslej in katera |lm pripada. * V februarja to narasle vloge pri 7 slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani «o »icer vlog« pri vseh (29] slovenskih hranilnicah v f«bruar|u psdi« za 2,7 milij. dinarjev in so rnaial« skupaj 1.009, 914.907 Spoti Drugorazredni nogomet Mladika i Moste »mostanski derby« ob 10, Mladika: Slovan juniorji ob 9 predtekma. V predzadnjem kolu drugorazrednih prvenstvenih tekem bosta odigrala gornja nasprotnika eno najodločilnejših tekem za placement njunih moštev. Prireditev bo danes dopoldne na igrišču Mladike na Kodeljevem. Ker pristaši obeh taborov pričakujejo presenečenj z zmago Svojih ljubljencev, vlada po vzhodni periferiji precejšnje zanimanje za to srečanje. SIcer imajo to pot moščani več izgledov za zmago, ker {o njihov nasprotnik prisiljen nastopiti z rezervnim napadom Eventuelna zmaga bi bila njihov največji uspeh, odkar igrajo nogomet, saj bi privedlo v njihov tabor marsikakega novega »drukarja«. Če pa se posreči Mladikarjem, da si osvoje obe točki, potem |im navzlic krizi, ki te nastala v moštvu, ne odide drugo mesto. Sicer je res, da so Mladikarji tehnično nadmočni svojemu mlademu rlvalu, imajo pa Moste izredno žilavo enajstorico, katere velika prednost je njena borbenost in pa ostra napadalna vrsta, ki zna izkoristiti številne šanse, ki si jih ustvari z ostrimi streli. Kolikor |c njihov napad boljši od Mladlkarskega, toliko pa ima ta solidnejšo obrambo in krilsko vrsto. Zato ni mogoče delati prognoz za izid srečanja, trditi pa smemo, da bo zmaga tistega, čigar moštvo je v boljši fizični kondiciji. V predtekmi nastopijo juniorji Mladike proti Slovanu. Vstopnina je za obe tekmi skupna in propagandno nizka. Prijatelji Iz obeh taborov vabljeni! A SK Grafika : SK Mars SK Svoboda t SK Korotan Na igrišču A. S. K. »Primorje« bo danes dopoldne važno srečanje štirih kluiiov drugega razreda. V bofbi za točke bo nastopila 'Grafikam proti •Marsu,- kot prvi par, sledi pa sre&tnje med »Svobodo« ln »Korolanomt. Marsova enajstorica jo gotovo ono najboljših moštev drugega razreda, pa tudi sGraflka« je nekajkrat presenetila z lepo kom- binacijsko igro. Zato je izid težko prerokovati v naprej. Nekoliko lažje bo imela ^Svobodne proti »Ko-rotanu«, vendar pa ga ni podcenjevati, ker smo videli, da so zna mlado moštvo ;Korotanac krepko boriti do zmage. Vsa moštva so dobro pripravljena, tako da sinemo pričakovati zanimivih in napetih borb. Tekme se pridno ob 9 dopoldne. Vstopnina nizka. Vabimo vse prijatelje in Športnike, da so tekem udeleio. Turnir SK Reke Daneopo!nouia neupravičene, če teli domaČih podietij ne bi bilo, bi danes vinogradniki morali nlačevaii Inozemsko galico sigurno za Din 2 pri kg dražje, pri tem pa ne hi dobili prav nič boljšega blaga kakor |itti to nudiio domače tvornice. Kdor hoče ceneno galico, naj jo kupi takoj, ker je, sodeč r>o današnji situaciji in vsled zgorai omenjenih okoliščin, preje možno, da se bodo evnr domaČi galici povišale, kakor pa zni?ale. (6074) V malih oglasih velja vsaka beseda Din V—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek zo mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonslca, 5 mm visoko petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. KINO A UNIO im Veliko filmsko delo po noveli Leva Tolstola Ifreirizerjeva sonata Lil Dagover Peter mereen Glasba L. van Beetnoven, Oalkovski ln Chopin MATINEJA danes od ll. uri Taho se le honCala ljubezen, katero ie zmožna postati edino le velika umetnica Paula WeBseiy, n)ea partner WUly Friisch Vesela filmska komedtla, polna pristnega humorja Junak dneva V gl. vlogi Heinz KUhmann, Gina Falkenberg msmsKmmm Slavoapev nallepsemu človeškemu čustvovanju materinski ijuoezni Materinstvo Therese Relgner Henri Presles - P\£ditave o&: 15 .17.. 1«?- ^■Z.l.uM. Tesarski mojster ki ima drž. Izpit — želi primerno službo pri grad-bah. Ponudbe upr. »SI.« pod »Tesar« št. 6178. (a) Gospa vajena vseh pisarniških del, išče primerno službo. V potrebi lahko položi 12.000 Din kavcije. Nastop takoj. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Uradnica« št. 6112. (a) Manufakturist agilen prodajalec, pošten, star 29 let, samski, vešč slov. ln nemškega jezika, z 13 leti pomočniške prakse, la. referencami, želi premestitev. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Manufakturist« št. 5964. (a) Pridno, pošteno dekle I vešča samostojne kuhe in gospodinjskih del — išče zaposlitve na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Sloven- Služkinja ki je vešča tudi kuhe — dobi službo. Pogoj: pridna ln poštena. J. Ernejc, trg. in gost., Zagorje ob Savi. (b) Pletiijko in navijalko sprejmem takoj za stalno. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6172. (b) Trgovsk. pomočnika (-co) kavcije zmožno, sprejme podružnica na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiva« št. 6219. (b) Služkinja srednjih let, pridna in poštena, ki zna dobro kuhati ln opravljati vsa go spodlnjska dela, dobi mesto. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6152. (b) ca« pod »Gorenjka« štev. I v upravo »Slovenca« pod (b) I Službe iščejo Skromno dekle vajeno hišnih del in nekoliko kuhe, išče službo. Gre tudi za manjšo plačo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5899. (a) Mizarski pomočnik vajen tudi na strojih — išče zaposlitev. Dernov-gček Lojze, Petrova vas, p. Črnomelj. (a) Zanesljiva gospodična poštena, sprejema krpanje nogavic in perila. Vzame na dom. Fabijanl, Fran-kopanska c. 27 (dvorišče) Ljubljana VII. (a) Dekle vajeno vseh hišnih del ln nekoliko kuhe, želi službo. Korošec, Zg. Polska-va št. 76, Pragersko. (a) Postrežnica išče zaposlenjo. Naslov v j upravi »Slov.« pod 6095. 6239. Postrežnico sprejmem takoj. Ponudbe (a) I št. 5969. Hlapca in deklo za vsa kmečka dela sprejmem. Zg. Šiška 7. (b) Krojaškega pomočnika takoj sprejme Plevel Vinko, št. Vid nad Ljubljano Dva dobra pomočnika vajena slikanja in pleskanja, sprejmem takoj. Ponudbe podružnici »Slov.« na Jesenicah pod 6066. b Frizerko spretno v stroki, sprejmem takoj; plačam dobro. Polde Habicht, Miklošičeva 4, Ljubljana, b Dopisnika (-co) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, stenografi je in strojepisja, išče de narni zavod v Ljubljani. Ponudbe z navedbo refe-rec in curiculum vitae je treba poslati pod »Korespondenca« 6137 v upravo »Slovenca«. (b) 1000 dinarjev tn tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem ma-terljal, prevzamem gotove izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemlpa«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20. mm\ Vajenca poštenih staršev, s predpisano šolsko izobrazbo, sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Pošteni starši« št. 6028. Vajenca za torbarsko in sedlarsko obrt takoj sprejmem. — J. Porenta, sedlarstvo in torbarstvo, Virmaše 16, p. škofja Loka. (v) Pekovskega vajenca z oskrbo v hiši, sprejme pekarna Petač, Jesenice. Pekovskega vajenca sprejme pekarna šteiner, Črnuče, Ježica. (v) Pouk Oblastv. koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica 6. Telefon 28-26. Dober brivski pomočnik vojaščine prost, išče služ- I bo. Naslov v upravi »Slo- | venca« pod št. 6041. (a) Visokošolka išče kakršnokoli primerno I službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestna in | marljiva« št. 6133. (a) Iščem prakso v damskem frizlranju. — | Mirko Pulčar, brivec, Zlatar, Hrvatsko. (a) DOSPELA JE NOVA VELIKA POŠILJKA MODNEGA BLAGA ZA DAMSKE PLAŠČE IN POMLADNE KOMPLEJE OD DIN 50 — DO 150'—, SIR. 140 cm MANUFAKTURA SOUVAN Prodajalka izvežbana v meš. stroki, pridna, poštena, vestna -1 išče mesto. V pomoč tudi v gospodinjstvu. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobra | moč« št. 6175. (a) POSEBNA PRILIKA TEH DNI: POLDELIN DIN 8"— CREPE DE CHINE, STARI VZORCI DIN 15 — PRALNA SVILA, STARI VZORCI DIN 12—, 15-, 18- Miižbbdobe Restavracijska kuharica B večletno prakso išče nameščenje v restavraciji ali večji gostilni. Gre tu tli kot gospodinja. Naslov y upravi »Slovenca« pod gt. 6050. Šoferja ali mehanika potrebujete. Obrnite so na »Šofersko društvo Volan za dravsko banovino«, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7/1. Šoferji, še neorganizirani, zahtevajte pravila in pristopite v svoje stanovsko društvo. (a> Vzgojiteljica s prakso, išče službo. Gro kamorkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod I ijarstvo Martin Vrtač »Zanesljiva« št. 6157. (a) | Visoko — p. Šenčur pri Kranju. (b) Prirezovalca dobro izurjenega, ki je vešč tudi modelov, sprejmem. Stalna služba. Cev- Kuharico dobro verzirano —j sprejmem v manjši hotel na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in pogojev poslati v upr. »Slov.« pod »Verzirana« št. 6213. (b) Pek Službo išče začetnica B znanjem slovenske in nemške stenografije, strojepisja, korespondence, knjigovodstva in šivanja perila. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Začetnica« št. 6012. (a) Dober čevljar ■ obrtnim listom išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 6015. (a) Potnika prodajo elektromate- zvest, čist, skupni delavec želi službo. — Furman I za Slavko, Loče. (a) | riala ln žarnic engros iščem. Potrebno je stro- Družabnika |kovno znanje. Prednost ima gospod, ki zna voziti za kleparsko in vodovod- avtQ ponudbe s točnlm, no obrt, iščemo. Naslov k, po(J „Elektropot_ v upravi »Slovenca« poddružnlcl »sloven_ Natakarico lahko začetnica, sprejmem v manjši letoviški hotel na Gorenjskem s 1. junijem. Ponudbe upr. »SI.« navedbo jrogojev in sliko pod »N™»akarica« št. 214. (b) št. 6120. (a) ca« v Celju. (b) Šiviljska pomočnica I Služkinjo ki bi pomagala tudi pri lšCe učiteljski par s pr-gospodinjstvu, želi mesto. vim majem. Vajena mora Naslov v upravi »SI.« pod bjt| kuile in obdelovanja št. 6151. |vrta. Naslov : šolski upra- vitelj, Pirešica, p. Žalec. Mesarski pomočnik prvovrsten delavec, išče primerno mesto. Gre tudi kot točllec v hotel ali restavracijo. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 713. (a) Absolventka trg. šole v Gradcu, z naj- KUhaNCa boljšim spričevalom, Slo- srednjih let, samska, venka - išče zaposlitev v večletnimi spričevli — se pisarni ali kot vzgojite-1 sprejmo v večji trgovski ljica. Cenj. ponudbe upr. hlgi za stalno. Ponudbe »Slov.« pod »Karkoli« it. upravi »Slovenca« Mari-6145. | bor pod »Dobra služba« št. 6059. Geodet z večletno prakso v tri- Kolarskega pomočnika angulacijl, novi Izmeri, I dobro izvežbanega, sprej-reambulacljl, trasiranju mem. Anton Stern, Rače itd, popolnoma samosto- j prl Mariboru. (h) jen v vseh geodetskih poslih, išče mesto poslovodje pri kakem večjem podjetju. Stare Bogdan, LJubljana, Zg. Šiška 111. Krojaški pomočnik I dobro izvežban za moške obleke in damske kostume, se takoj sprejme. Po-| nudbe upravi »Slovcnca« pod »Natančen« št. 5959 14 do 16 let star fant I poštenih staršev, lepega obnašanja, lepe zunanjosti, z lepo pisavo, dober računar - se išče za prodajo v pekarljl. Plača po dogovoru. Pekarija Anton Preskar. Beograd, Krun-ska ulica 29. (b) Mizarski pomočnik I priden ln zanesljiv, vsestransko zmožen stavb nega ln pohištvenega dela - se sprejme, šlbal Jože, mizar, Jesenice, Gorenj sko. (h) t *, . v» Beg. br. 2007/32. Dekle I vajena vseh hišnih del navadne meščanske kuhe z dobrimi spričevali, želi premenitl službo. Najraj gre na Gorenjsko. Po nudbe upravi »Slovenca I pod »15. maj« 6141. (b) Sprejmeta se mlad sedlarski in tapetniški pomočnik In pridna služkinja, katera zna nekaj kuhati. A. Hrlbernik, Prevalje. (b) Kolarski ali mizarski pomočnik do 19 let star, tudi samouk, z deželo, dobi službo na Dolenjskem. Naslov v upr. »Slov.« pod 6132. (b) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA. Učenec s predpisano šolsko izo brazbo, iz poštene hiše se takoj sprejme v špe cerijski trgovini Kovač, Frankopanova 15, Mari bor. (v) II Ob rt Sumbe, plise, entel, ažur p r e d t i s k in monograme hitro izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. (t) Ureditev dolgov potom sodnih tn izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro- baclja bilanc. Preskrba kredltov# vsi posli Kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercljalna ptsarna: Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul. ? Telefon 88-18 Hranilne knjižice mariborskih posojilnic —'< kupim po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 728. (d) Lepo malo obrt vpeljano, nosi 2000 mesečno, odstopim za 4000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zaslužek Ljubljana« št. 6240. (t) Denar Vložno knjižico Mestne hranilnice kupim proti gotovini do 4000 dinarjev. Nasipna 23, Po-brežje, Maribor. (d) Posojila dajemo državnim ln privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini tn blagovnih bonih Hermes. Informacije Tavčarjeva 2. (d) AL Planinšek Ljubljana, Beethovnova 14/1, telelon 35-10 v n o v č i vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno. Denarne posle: Posredovanla Kreditov — Vnov(en]e vlog pri denarnih zavodih — NnioZbe kapitrla Poravnave - Upravo nepremičnin - Davine napovedi - miorntaclle — Ureditve, revizije, Dilance ln mama Kontrolo knjigovodstva tet vae druge trgovsko gospo, darske posle Izvede SVETOVALEC koncosllonirana trgovsko ■ gospodarska poslovil nlea v L|ubl|anl, Cesta 29. oktobra (RlmBki cesta) Stev. 7 16 letno dekle s tremi razr. mešč. šole išče mesto kot vajenka v špecerijsko ali manufak-turno trgovino kamorkoli. Vajena gostilne ln vseh hišnih del. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6086. (v) Družabnika z nekaj kapitala sprejme industrija množinskih kemično tehničnih izdelkov. V poštev pride oseba, ki bi organizirala in vodila prodajo potom zastopni kov. Stalna, dobra eksl stenčna možnost z malim kapitalom - lepa bodoč nost. Ponudbe upr. »SI.« pod »25.000 Din« 6199. d Takoj gotovina za vlogo Kmet-ske posojilnice ljubljanske in drugih zavodov. Ponudi upravi »Slovenca« pod »Martin Petar« 6206 MLATILNICE ročne, viteljske In motorske vseh vell-kostl izdeluje ANTON KREMZAR STROJNO PODJETJE ST. VID NAD LJUBLJANO STALNA ZALOGA: motorjev in motorskih mlatilnic orig. „SLAVIA". Izdeluiemo vse rezervne dele za vse vrste poljedelskih strojev domačega in tujega izdelka, kot n. pr. kolenčaste in bobnove osi, mlatil-nične zobe, tresuljne in rentue ploščevine, zobata kolesa; vse dele za vse vrste motorjev itd. Pišite takoj, za katere stroje in dele se zanimate, in poslali Vam bomo ponudbo z reklamnimi cenami. Stavbni polir praktlkantlnja, se sprej-' samostojen, z večletno me. Naslov pod št. 6124. v upr. »SI.« (b) Hotel v letovišču Išče strokovno Izobraženo ospodinjo srednjih let z dobro prakso ter prima referencami. Ponudbe z natančnimi podatki in s sliko v upravo »Slovenca« pod »Hotelska gospodinja« št. 6101. — Istotam se sprejmejo perfektno servlrke. Ponudbe kot zgoraj. (b) Hišnika poročenega, event. mlaj šega upokojenca, vrtnarja ali s sličnim poklicem — Iščem za malo posestvo poleg Ljubljane za skrbo-vanje sadnega ln zelenjavnega vrta. Kot plačo ozlr. užitek ima skromno sobo s kuhinjo, njivo ln kozo. Redi lahko čebele Ponudbo z navedbo vseh dosedanjih službovanj ln starosti uprav! "Slovenca« pod »Skrben in trezen« št. 6235. (b) prakso, dobi takoj službo. Ponudbe upravi »Si.« pod »Praktični tehnik« 6186. II Radio Radijski aparat il Sprejmem vajenko za krojaško obrt. O. Tavčar, Sv. Petra cesta 79. Trg. vajenca sprejme takoj Kremžar Franc, trgovec, Šmartno pri Slovenjgradcu. »Slava Gril« Nočna krema, se še dobi pri njej v Zagrebu, Juri-Slčeva 21/1. (1) Rani krompir, rdeči čebulCek in kore-njevo seme za krmo nudi Sever & Komp., Ljubljana. (D plinski kuhalnik ln petro-lejsko peč. Blelwelsova cesta 16-III., Sublc. (1) Ruski biljard prodam. Pol zve se v stilni »Stara Sola«, lovška 70. Starinske predmete ln drugo predmete, ki jih nameravate prodati, kupimo ali vzamemo v komisijsko prodajo. — Ime prodajalca ostane strogo tajno. Pri »Makcdoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica. (1) SINGER PFAFF skoraj novi šivalni stroji po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). Šivalni stroj moderen, okrogel čolniček in pogrezljiv, nizka cena, naprodaj. Novi trg št. 4, pritličje. (1) Globok voziček dobro ohranjen, naprodaj Ipavčeva ulica 4. (1) Ploščice za štedilnike ln oblogo stene, prvovrst ne ln najcenejše - dobiš pri: Zastopnik »Somag-Wandplatten Werke« Ljubljani, Tyr3eva 53. (1 Sode vseh vrst, poceni prodaja sodarstvo Homan, Straži šfie pri Kranju. (1) Izredna prilika! Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F, Vertačnik, Masarykova 23 Kolesa najboljših nemških znamk - z veCletno garancijo, po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina, TyrSeva cesta 3 6. (1) Lep semenski krompir oneida, prodam. DreSar, Savlje 25, p. Ježlca. (1) Naprodaj Imam petrolejsko plinsko svetilko »Ditmar« za 100 sveč. Ponudbe upr. »81 pod »Plinska svetilka št. 6127. (1) Štedilnik EIMromotorii^i™ napetosti vedno v veliki lablr-na prodaj. LaBtna delavnica sa previjanje ln popravljanje dlnamov, avtodlnam, elektromotorjev ter Tieh elektro-aparatov. — Izvršujem vse •lektrline Instalacije za razsvetljavo ln pogon. EI.KKTRO PODJETJE Franjo Perilnllč tjubljana, Ooaposvetska 16. 28 notranjih oken s šipami ln okvirjem, dobro ohranjenih, naprodaj. Polzve se v hotelu Sko-berne, Celje. (1) Kolesa ln vse kolesarske potrebščine kupite po ugodni ceni v znani trgovini z mešanim blagom Ivan A. Grosek. Trebnje na Dolenjskem. (D BOTERCE, BOTRI, pridite za sv. birmo po slaščice v Ljubljano. k Dolencu, »slfova u!. 19 zidan, zelo dobro ohra njen, vrata ln okna okvirji, prodam. Grohar jeva ulica 27 (Mlrje). (1) SEMENA banaško lucerno Urno deteljo grahoro, peso, korenje travna semena in čebulček dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z., Tyrševa (Dunajska) cesta 9t. 33. VINA Vam nudi 'entralna vinarn v Ljubljani svoji posodi na.jugodne.it TELEFON STEV 25-73 Botrice, botri! Najbolje kupite blago sa Vaše blrmance pri »Jantzu« Pogačarjev trg, za škofijo Prodam go-Ce-O) Malenšekovo pohištvo i najkvalitetnejše in najcenejše! Prepričajte se! Najnovejši modeli! Tovarna ln razstava : Dravlje, tik tramvajske postaje — »Slepi Janez« - Ustanovljeno Švici. - Dolgoletna Inozemska praksa 1 Zaradi dvajsetletnega jubileja 6% ekstra-popust I Modroce, otomane. kauče, fotelje, zajamčeno solidno Izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetnlku Kobilica Avgustu, Ljubljana, Tyrševa 3 6. (1) Dobra vpeljano podjetje proti gotovini naprodaj Ponudbe upr. »Slov.« pod »Testenine« št. 6169. (1) Velika zaloga kamenlnastih cevi za stranišča, betonskth cevi in krivin, plošč za hodnike, gredlščnlh plošč, pralnih in kopalnih banj drobljcnega marmorja za terrazzo, brusilnih kamnov za terrazzo. Izdeluje stoki, nadsvetlobe (Lux-fer), balkonske ln vrtne ograje, stopnice ln vsa v to stroko spadajoča dela. Tvornica cementnih izdelkov Jos. Cihlar, LJubljana, Tyrševa cesta 69. (1) Steljo listja vee voz, z Rožnika, prodam. Vcrbič, Stritarjeva ulica. (1) Špecerijsko trgovino zaradi bolezni po ugodni ceni prodam. Polzve se: Clglarjeva ulica 1. (1) Svilo damsko volneno blago za obleke ln plašče, eeflr za srajce, krep, popelln ln delen v veliki Izberi nudi ugodno OblaSilnica za Slovenijo Ljubljana, Tyrševa c. 29 (hiša Gospodarske zveze) Črno in temnomodro blago, svilo, barhent ln delen nudimo do preklica na hranilne knjižice članic Zadruž. zveze, Ljubljana Tricikelj na ročni pogon malo rabljen, kupim. — M. Zavrl, Rosljeva c. 26. II. nadstr. desno. (k) Staro zlato, zlato zobovje in srebrne krone katujem oo naiviliib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičev« 14 Vinsk' kamen A. Resman K. D.. Zagreb, in suseho drože kupuje Ulca 823. (k) Posestva Gozd Stružnico za flnejša dela. 1.20 m dolžine, z vodilnim vre-tenom, kompletno, odlično ohranjeno, prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »6800« 6209. (1) Zidna opeka naprodaj. Opekarna Rad-vanje, pisarna Maribor, Vrtna ulica 12. (1) I Aluminium, baker in medenino — kupujem Grudnlk, Ljubljana, Drav-lje. (k) Strokovno društvo cestnih železničarjev razpisuje dobavo ca. 700 m« drv, dostavljenih Ljublja-na-kolodvor alt na dom. Ponudbe z navedbo ceno v upr. »Slov.« pod »Drva« št. 6150. (k) cca. 5 oralov (smreka, bukev in hrast za poseko) pri postaji Llpoglav (Ponlkva-Poljčane) prodam. Informacije: Sab ljak, Zagreb, Berlslavl-čeva 20. (p) Hiše, vile, parcele, posestva, v veliki Izbiri prodaja ln daje brezlačne Informacije — Franjo Prlstavec, Ljub Ijana. Erjavčeva cesta 4a Velika rentabilna hiša z vodno silo naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 601». (P) Dve parceli po 3000 m1, v Kranju naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« pod 6018. Gospodarsko poslopje (skladišča, kleti) prodam aH dam v najem. Toma Čevo 25. (p) Staro železo vsakovrstno, lito in kovano, vsako množino, kupim - Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Železo«. (k) Manjše posestvo 20 minut iz mesta, hiša, hlev, pet oralov sveta, njive, travnik, sadni vrt, za 26.000 Din naprodaj Ojsteršek, Sv. Krištof 25 p. Laško.

Jmenjajic olje po navodilib Mobiloila 1UUJU11U11 I ..'STANDA1&'VACHUKtOlL €0MPA.NV:8f-JU60S.LA\/»A- -IN,C\. Enodružinska hiša nova, v Vlžmarjih Stev. 128, p. St. Vid nad Ljubljano, naprodaj. (P) Parcelo na Pokljuki ca. 7000 m', prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lep razgled« 6993. Enonadstropno hišo trlstanovanjsko. v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6000. (P) Hiša z gospodarskim poslopjem in Šestimi parcelami je naprodaj v Dvorski vasi, p. Vel. Lašče. Pojasnila: LovSIn Jože, Jurjevlca 54, p. Ribnica, Dolenjsko, (p) Naprodaj trgovska hiša na državni cesti Maribor —Ptuj, brez konkurence. Vprašati: Skorba štev. 6, pri Ptuju. (P) Veleposestvo prodam zaradi preselitve. Polzve se pri lastniku Antonu Perko, Clrkno St. 8, Sv. Križ pri Litiji. KRISPER MOŠKI DIN 69"- MESTNI TRG 26 OTROŠKI DIN 16*— ŽENSKI DIN 59'-' Trgovino ev. tudi z gostilno kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometna točka« St. 6089. (p) Parcelo ob Dunajski cesti, krasna lega, prodam. Polzve se v gostilni pod Tabrom — Črnuče. (p) Dvodružinska hiša na Teznu, z velikim vrtom — ugodno naprodaj. Vprašati: Zg. Radvanje št. 41, Maribor. (p) Stavbne parcele tudi na obroke, m1 4 do 4.60 Din. — Kari Wetss, Zg. Radvanje, Hostejeva št. 37. (P) Posestvo primerno za kurjerejo — prodam. Zore, Zgor. tlr-nlče 80, p. Medvode, (p) Prodam hišo z vrtom klet, vinograd, pripravno za trgovca ali upokojenca. - Blaj Martin, Radeče. (p) Nova hiša dve sobi. kuhinja, vrt In njiva, 20 minut od postaje Medvode, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6047. (p) Parcele blizu kolodvora, sončna lega - so naprodaj. Vodovod In elektrika zraven. Polzve so: Vižmarje 59. Istotam se sprejme mizarski strojnik. (p) Dvostanovanjska hiša naprodaj. Maribor, Studenci, Pušnlkova ulica 12, za Rapklovlm igriščem. Enonadstropna hiša petstanovanjska, vodovod in elektrika, sadni vrt, lepa sončna lega, naprodaj. Vprašati : Štrukelj. Gunclje 24, St. Vid nad LJubljano. (p) Velik travnik na Viču, v bližini Tržaške ceste, poceni naprodaj. - Sprejmejo se tudi knjižice. Vprašati : Ljubljana. Cesta 29. oktobra (Rimska) fl-II., vrata 16. Naprodaj hiša z gostilno, trgovino, trafiko ln pošto. Posestvo 12 oralov travnikov, njiv ln gozdov ter krasen sn-donosnlk. Pri farni cerkvi, 1 uro od mesta, brez konkurence ln vse v dobrem stanju. Ponudbe upr. »SI « pod št. 6197. (p) Dospel; so spomladanski modeli. Nainoveiii, vsi na krogliiinih ležiščih S. Rebolj* drug usta 13 Otroški voziček globok, dobro ohranjen - poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6160. O) Kolesa 600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kmeti4. p. Dob 110. (1) Modroce posteljne mreža, železne zložljive postelje, otoma no. dlvane In tapetniška Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trn 13 Ugoden nakup morske travo, žime. cvllha Hišico na Dolenjskem blizu farne cerkve kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 6900. (P) Priložnostni nakup Lepa velika moderna vogalna hiša v Grazo, v boljšem delu marlbor. rie-sta, 12 lepih stanovanj In trgovski lokal, ki so dobro obrestuje, vrednost cenjena na 300.000 šilingov. zaradi gotovinske potrebe tudi pod polovično ceno, se odda. V Jugoslaviji se lahko plača v dinarjih. — Ponudbe pod Polovična cena« na oglasni zavod Mlnko Sax, Maribor. Tovarniški objekt sedaj dobro urejeni umetni mlin, vodna In električna sila, blizu kolodvora, voda primerna za tokstllno tovarno, naprodaj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 6020. Prodam parcelo na prometnem kraju, ob lepih stavbah. 600 m1, lega prvovrstna, elektrika, vodovod, cena nizka. Pojasnila: Stepanja vas 123 (Kodeljovo). (p) Posestvo ob banovinski cesti Celje —Laško, pol ure od železniške postaje, obstoje če i r. gospodarskih pošlo pij ln hiše ter njiv, travnikov In gozdov, v skupni Izmeri 27 oralov, ugodno naprodaj Naslov > vseh poslovalnicah »Slo (p)venca« pod St. 67»8. (p) Krasna velika vila v elitnem delu mesta Maribora, z Izredno lepimi prostori, z lastnim parkom, garažo Itd, cenjeno nad 900.000 Din — mnogo cenejše naprodaj Ponudbo na oglasni zavod Hlnko Sax, Maribor pod »Pri odnosnem Jamstvu tudi na obroke«. (p) V Brežicah tn okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele posestva. • Pojasnila pri Inž Mlklau Otmar, Bre žic«.

Trgov, in stanovanj, hiša ki se dobro obrestuje, v sredini Maribora, naprodaj. — Potrebno samo 160.000 Din gotovino — ostalo proti Intabulacljt s 6%. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 6223. (p) Lepa stavbna parcela na Ježlcl, 2600 m', naprodaj. Naslov v upr. »SV« pod St. 6130. (p) Vinograd v Slov. goricah krasna lega, prvovrstno gojen, UVi orala, s kompletnim gospodarstvom, dvema stanovanjskima hišama. takoj naprodaj — pri odnosnem Jamstvu tudi na obroke. Cenjeno na«) 600.000 Din — naprodaj tudi Izpod 400.000 Din. Ponudbe na oglasni zavod Hlnko Sax, Maribor pod »Izredno UKodno In poceni«. (p) Krasna stavbna oarcela ugodno naprodaj. Vogalna, za grajena, voda in elektrika, plin, gramoz ln mivka - vso na mestu — najlepša lega. Pojasnila daje Rahno Ivan, trgovec, Moste. tpi' Stavbne parcele prodam: Center mesta., strnjen sistem, 600 Din za m', pri sv. Jožefu, strnjen sistem, 260 Din za m', Tyršev» cesta, strnjen sistem, f>00 Din za m', pr! Sv. Krištofu 160 Din za m". Bežigrad 70 Din za n:', Tyr-ševa cesta 115 Din za m', Mlrje 95 Din za m1, Linhartova cesta 125 Din za m1, blizu gor. kolodvora 220 Din za m', Gllnco 45 Din za m', Rožna dolina 76 Din za ni«, VIS 20 Din za m', Trnovo-Kolezlja 60 Din r.a m'. Kodeljevo 60 Din za m*, cesta v Črno vas 10 Plr* za m' • Kunaver Ludvlkj Cesta 29. oktobra St. ij tel. 37-33. - Interesentom nudim strokovnjaka zfu nasvete brezplačno naj razpolago v moji plsanilj Kolodvorsko vprašanje v Ljubljani Nadvse važna resolucija Ljubljanske sekcije Združenje jugosi. inženierjev in arhitektov Nb rednem letnem občnem zboru Združenja jugoslovanskih Inženirjev in arhilektov, sekcija Ljubljana, dne 16. aprila 1937, je bila sprejeta naslednja resolucija) Ljubljanski glavni kolodvor je v vsej državi najstarejši in ni bil deležen v teku 90 letne dobe obstoja nikakršne izdatnejše povečave, odnosno modernizacije in to niti ne z ozirom na ogromno povečani potniški ter tovorni promet, niti ne z ozirom na higijenske ter prometne potrebe mesta, ki danes objema glavni kolodvor že od vseh strani. Ze pred več kot štirimi desetletji so se pojavile neprijetnosti in težkoče, izvirajoče iz zastarelosti in zaostalosti kolodvora. Tedaj so že načeli vprašanje modernizacije in povečanje kolodvora, a vendar se tozadevna rešitev do danes skoraj ni zganila z mrtve točke. Za neovirani razvoj mesta, za izboljšanje hi-gijenskih in prometnih razmer ter za povečanje varnosti potnikov tiči ljubljansko železniško vprašanje v rešitvi teh-le zahtev: 1. V preureditvi železniških križišč, ki so v isti višini z glavnimi cestami in zato ovirajo cestn prmet, ovirajo razvoj tramvajskega omrežja ter zmanjšujejo varnost prometa. 2. V odpravi kurilnic čimbolj ven iz mesta, ker kužijo z dimom ozračje sredi stanovanjskega naselja. 3. V odpravi ranžiranja i7 mesta v okolico, kakor se je to že bilo zgodilo pred dvajsetimi leti, a so ga, žal, kasneje zopet premestili nazaj v mesto. Zopetna odstranitev ranžiranja iz mesta je potrebna tako v higijenskem pogledu, ker ran-žirne lokomotive izredno dimijo zirak, in je potrebna tudi zato, ker premikalno delo kali nočni mir stanovalcev v okolici kolodvora. 4. V ureditvi kolodvorskega poslopja z vsemi potrebnimi prostori in napravami, ki jih nudi današnja doba za neovirani razvoj potniškega in železniškega prometa — v korist mestnega, kakor tudi podeželskega prebivalstva. Potrebno bi bilo, da bi obdelovala in reševala železniška uprava vsa ta vprašanja sporazumno z mestom Ljubljano in to po dozorelem načrtu ter smotrnem postopku. V nasprotju z vsem tem so pričeli pravkar na glavnem kolodvouu reševati železniško vprašanje z nekimi deli provizornega značaja. Investirata nameravajo menda do dveh milijonov dinarjev za nekako povečanje sedanjega zastarelega kolodvorskega poslopja in morda še za izgraditev medtirnih peronov — in e tem naj bi bila Ljubljana za daljšo dobo odpravljena! Ljubljana je izkazala ponovno večji letni potniški promet kot Belgrad; nadalje izkazuje statistika, da je ljubljanska železniška direkcija v V6ej državi najbolj aktivna. Zato je Ljubljana upravičena zahtevati, da prično reševati ljubljanski železniški problem navedenim dejstvom primerno! -Najmanj pa, da ga rešijo po prevdarjenem načrtu definitivnega značaja, ki naj dozori s sodelovanjem uprave mestne občine ljubljanske, katera kaže za to dovolj pripravljenosti in volje. Po sistematskem postopku naj rešijo potem vprašanje financiranja in končne izvedbe potrebnih gradbenih del. Mestna občina ljubljanska je dolžna, da zaščiti življenjske' potrebe ljubljanskega prebivalstva in zahteva od železniške uprave, da načne in reši to vprašanje primerno njegovi važnosti in sorazmerno dohodkom, ki jih ima železnica iz področja ljubljanske železniške direkcije. Ona naj se zaveda, da ne obstoji mesto zavoljo potreb železnice, temveč, da poteka železnica skozi mesto prav zato, da donaša to železnici koristi. Za nujnost potrebe rešitve ljubljanskega železniškega vprašanja in to na temeljit in definitiven način, naj mestna občina zainteresira obla6tva ter opozori vse me-rodajne javne činitelje in gospodarske organizacije, da bo zadeva preureditve in modernizacije železnice v Ljubljani rešena dostojno njenemu geografskemu in kulturnemu položaju. Obrtno sodišče Pretirane zahteve. — Delojemalci iztožujejo v pretežni večini visoko pretirane, včasih naravnost izmišljene vsote; h temu jih zavaja dejstvo, da si izpolnjujejo pravico siromašnih, na podlagi katere 60 oproščeni plačevanja kolekov, pričnin in iz-vednin, ne zavedajo pa se, da take pretirane in neverjetne trditve omajajo njihovo verodostojnost, če jih sodišče zasliši kot stranke. Pri neki nabav-Ijalni zadrugi je bilo zaposlenih več mesarskih pomočnikov, ki so imeli po 1300 din do 1500 din mesečno. Trajanje delovnega časa ni bilo dogovorjeno, zato je po zakonu veljalo 10 urno delo na dan. Ker je zadruga opustila mesarijo, je pomočnikom pravilno odpovedala službo. Triie pomočniki so tožili zadrugo za nadurno delo. Zatrjevali so, da so delali vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih po 15, včasih tudi po 20 ur, dočim naj bi bila veljala določena plača samo za 8 ur dela toda samo za delavnike, ne pa tudi za delo ob nedeljah in praznikih; vsaka nadalnja ura bi morala biti plačana z 10 oziroma 12 din. Prvi je baje opravil 2652, drugi 3868, tretji pa 2663 nadur in to v zadnjih treh letih. Prvi je zahteval 26.520 din, drugi 46.422 din, tretji pa 31.956 din. Po večkratnem razpravljanju, po zaslišanju prič in izvedencev ter po poizvedovanju na klavnici in pri mesarski zadrugi je sodišče zaključilo, da je v mesarski stroki dopusten 10 urni delavnik in da je bila dogovorjena plača določena za 10 ur dela na dan, da mora zadruga plačati pomočnikom 50 odstotkov poviška na normalno plačo samo za one ure, ki 40 jih opravili preko 10 ur na dan. Ker so priče, ki so iih predlagali tožniki, močno pretiravale, toženkine priča pa zelo malo vedele povedati, je sodišče v zvezi z izvedeniškim mnenjem po prostem preudarku izreklo, da so pomočniki ob delavnikih delali lo po 2 uri, ob nedeljah v poletnih mesecih pa po 5 ur preko dopustnega delovnega časa in je priznalo prvemu 7.582.50 din, drugemu 8.963.50 din, tretjemu pa 8426 din. Proti teij sodbi so 6e pritožili vsi, tožniki kakor tudi tožena zadruga. Po 8 ur trajajočemu razpravljanju pred prizivnim sodiščem, pri katerem so se ponovili vsi dokazi in izvedli še novi, je sodišče priznalo prvemu in drugemu tožniku samo po eno naduro ob delavnikih, tretjemu pa nobene, vsakemu pa po 5 ur za nedelje; prvi je dobil 4320 din, drugi 4795.75 din, tretji 1680 din; prisojenih zneskov pa zadruga ni v celot/i izplačala, ker je bil vsak tožnik obsojen, da plača po 500 din stroškov, ki so toženki nastali v prizivnem postopku. Če ne bi bili imeli tožniki pravice revnih in bi bili morali plačati koleke, gotovo ne bi bili vtoževali tako visokih vsot; če bi bili zahtevali le primerno odškodnino, bi se bilo morda sodišču posrečilo, da bi se bili stranki poravnali brez razprave. Torej, delojemalci, zahtevajte od svojih delodajalcev samo to, kar vam po zakonu in po vesti pripada. S^venske Konjice Pevski koncert. Zbor Katol. izobraževalnega društva priredi danes ob 15 pevski koncert v veliki dvorani Katol. društvenega doma, ki bo nudil poslušalcem lepo število umetnih pesmi. Na sporedu so tudi izbrane slovenske narodne pesmi. Mariborske (gledališče Nedelja, 18. aprila ob 15: Sveta Ivana. Znižane cene. Ob 20: Na ledeni plošči. Ponedetjok, 19. aprila ob 20: Sorlijev večer. Torok, 20. aprila ob 20: Na ledeni plošči. Red D. najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtopostaja Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni LJUBLJRMfl, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča ESBSM \ MffrTnr »a—» Stavbne parcele «b šmartinski cesti ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« pod 5723. Gostilno C posestvom pri Mariboru prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor štev. 730. (p) Hiša 10 minut od Maribora, velik vrt. njiva, elektrika v hiši, pripravna za upokojenca, obrtnika, ki Ima veselje za ribolov, je zaradi odpotovanja naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor štev. 762. (p) ODDAJO: Pekarno dobro tdočo, oddam v najem s 1. majem na prometnem kraju. Smerkolj, Sv. Peter v Sav. dolini. Gostilna in trgovina Karlovca št. 2 (Velike Lašče), se odda od 1. junija 1037 naprej v zakup. Reflektanti naj se obrnejo na graščino Ortenek. Mesnico z inventarjem takoj oddam v Ljubljani. Bergant, Sv. Jakoba trg 6 Lokal dobro vpeljan, za mesarijo, takoj oddam. Miškec Mirko, brusilnica stekla in ogledal, Medvedova cesta 38, Ljubljana VII — telefon 35-75. (n) Špecerijska trgovina dobro vpeljana, v velikem letoviškem kraju Slovenije. se odda v najem. Vprašanja pod »Rentabilno« štev. 6037 upravi »Slovenca«. (n) Lokal s sobo, skladiščem se odda takoj v najem za trgovino z mešanim blagom na zelo prometnem kraju. Vprašati v bufetu, Fran-kopanova 41, Maribor, (n Trgovski lokal lep. v sredini mosta, se odda. Vprašati v trgovini Starkel, Maribor, Trg Svobode št. 6. Trgovino z meš. blagom na deželi, prav dobro vpeljano, oddam takoj v najem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Srečen trenutek« št. 5960. (n) Delavnica 4 x 8.5, na dvorišču Mestni trg 9 - se takoj poceni odda solidnemu obrtniku za mirno obrt. (n) Gostilno v Šiški, Celovška c. 70 -takoj oddam. Pogoji kavcija, gost. obrt. - Lavrih, Poljanska c. 40. (n) V zakup se da frekventlrano letno kopališče (basin in kadi), z blfetom družbe Kamnik. Naslov: Ljubljana, Beethovnova 14, mezz. (n) Parna pekarna najmodernejše urejena ln splošno znana, v sredini Maribora, se da v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 116/kr. ODDAJOj Trisobno stanovanje s kopalnico, v novejši vili na podaljšku Mar-montove ceste 3 — takoj oddamo. Ogled popoldne. Dvosobno stanovanje lepo, sončno, s prltikli-namt (brez kopalnice) -oddam v mestu s 1. junijem. Naslov v upr. »Si.« pod š{. 6111. (č) Dvosobno stanovanje moderno, s kabinetom ln kopalnico, takoj oddam. Zg. Slška 235, blizu gasilskega doma. (C) Enosobno stanovanje oddam. Dravlje št. 3. (č) Dve enosobni stanovanji elektrika, vodovod, sončna loga, oddam. Gunclje št. 6, St. Vid nad Ljublj. Trisobno stanovanje pritikllnami, blizu sodišča, oddam z majem. -Poizve se v upravi »SI.« pod št. 6128. (č) Dvosobno .stanovanje iščeta zakonca, brez otrok za avgust, s kopalnico ali brez. Ponudbe upr. »Si.« pod »Snažno« 6149. (c) Dvosobno stanovanje v Dovinski ulici, Koiezi-ja, oddam. — Poizvo se: Stranska pot 17. (č) Dvosobno stanovanje z vsemi pritikllnami, oddam z junijem. Gltnce, Cesta VI. št. 4. (č) Dvosobno stanovanje s pritikllnami, v sutere-nu, se odda z majem ali junijem. Ciglerjeva ul. 18, Moste. (č) Enosobno stanovanje kletno, sončno, oddam s 1. majem samo odraslim osebam. Poizve se: Ljubljana VII., Drenikova 44, I. nadstr. (č) Štirisobno stanovanje z odgovarjajočimi pritikllnami, na Mirju, Groharjeva 22, se odda. (č) Stanovanje dvo- in trisobno, na bivšem igrišču »Ilirije« ob Celovški cesti, oddam. — Ponudbe upr. »Slov.« pod »1. junij« št. 6174. (č) Dvosobno stanovanje oddam. Kavškova ul. 2». Enosobno stanovanje s pritikllnami, takoj oddam. Kolodvorska ul. 11. Enosobno stanovanje z vsemi prlttklinami oddam za maj. Detelova 8, Moste. (fi) Dve dvosobni stanovanji s pritiklinaml, eno v pritličju, drugo podstrešno, v Frankopanskl ulici — odda za maj ali junij Hibšer, fotograf, Sv. Petra cesta. (č) Opremljeno sobo oddam takoj dvema osebama. Majstrova 16 1-1. Dve prazni sončni sobi s posebnim vhodom, na Vidovdanskl cesti št. 1-1., desno - oddam z majem. Strogo separirano sobo samo v centru, Iščem za takoj. Ponudbe upr. »SI.« pod »Drž. uradnik« 6158. Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu - Jegličeva cesta 9. (s) Lepo sobo s posebnim vhodom, elek-trtko, oddam dvema gospodoma. Florljanska ulica št. 21. (s) Sobo z vhodom s stopnjlšča — opremljeno ali prazno — oddam. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 6231. Kauie otomsne m a drace poceni in solidno izdeluje Ivan Habit, tapatmk Ljubljana • Poljanska c. 17 Sprejemam popravila Zanimalo Vas bo. da ima tvrdka „Pri Škofu na zalogi vse \j SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejSih modnih vzorcih Cene zelo ugodne! Ugleden, podjeten, bogat, dobrosrčen trgovec, posestnik, srednjih let, blizu mesta na Notranjskem - išče družico brezhibne .preteklosti, sebt enakega položaja svojstev, modro gospodinjo, najraje v »trgovini in Italijanščini veščo. Ponudbe: »Resna •zadeva« št. t>173 v upr. »Slovenca«. (ž) HEEGS Brezp/acen pouk * Igronjut HER0LD' MARIBOR it 102 Kratek klavir z lepim glasom, Izvrstno ohranjen, zolo poceni naprodaj. Celje, Slomškov trg 7/1, vrata 18. (g) MUZIKA LikiofičiJ/J! Prodaja klavirje, muilk&llčne Instrumente, strune, glasMl-ae potrebščin«. Popravila tn oglašale vsa glasbila atro-kovnlatko tn naleenala. Harmonij prav dobro ohranjen, dvovrsten, 1800 Din, klavir/ zelo dobro ohranjen, a krasnim glasom, 4000 dinarjev — proda Katarina Mulej, Slatlna-Radencl. Za m al dnarla doH m useke I Hlošče, gramofone,ra-Ho gramofone radio aparate Itd. prodajano po ngodnin cenah ndt nn onroNe Posestniški sin želi poročiti pošteno dekle, ki bi Imelo 15—20.000 dinarjev gotovine In službo v tovarni. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Resnost« 6227. Prostovolj. sodna dražba V zapuščino pokojnega Einspieler Tomaža, višjega sodnega svetnika v pokoju v Ljubljani, Stre-llška ulica št. 20 spadajoče nepremičnine pod vlož. št. 155 kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječe iz hiše št. 20 v Streliški ulici, z vrtom, to je parcel, št. 99-2 in 260-2 kat. obč. Poljansko predmestje - se bodo prodajale na prostovoljni sodni dražbi v pisarni podpisanega notarja kot sodn. komisarja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 6 v petek, dne 23. aprila t. . ob 10 dop. — Izklicna cena 180.000 Din, vadlj 10 odstotkov izklicne cene. -Dražbenl pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja. - Hafner Mate, javni notar kot sodni komisar. (o) ČEVLJI vsake vrste se dobe v garantirani kvaliteti in najbolj ugodni ceni pri »Triumff«, Kolodvorska ul. 11 preje pri Polaku, Dunajska cesta Ob priliki smrti moje blagopokojne matere Marije Pukl mi je Gosp. z. s. o. j. »Jednota«, Zagreb, kot članici, točno izplačala pripadajočo podporo. Štejem si v dolžnost, da to koristno ustanovo vsakomur priporočim. Maribor, 16. aprila 1937. Julijana Pukl. Krojaži, šivilje • pozor! 3000 Din nagrade prejme, kdor izuči dekleta Imenovane obrti. — Ponudbe: Dolinšek Matija, Sv. Je-dert. Laško. (r) Kožuhovino v shrambo čez poletje tn ob tej priliki se na željo temeljito popravi pri: Josip Dolenc, krznarstvo, Sv. Petra cesta 19, Ljubljana. Telef. 22-62. (r) Zatekla se je psica doga pisana, črnobela, sliši na ime »Luksa«. Proti povračilu stroškov javiti na Miha Koren, zlatar, Trbovlje II. (r) Naznanilo! Po umrlom Pavlu Gerliču bom vodila od danes naprej tesarsko obrt za Dravsko banovino s sedežem Sp. Radvanje pod vodstvom poslovodje ve-ščaka Franca Pusta. Priporočam se za izdelavo načrtov po nizki ceni: hiš, vil, gospodarskih poslopij, špecielno pa lesenih hiš po raznih motivih. Neža Gerllč. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! II Živali Psa volka I 18 mesecev starega, dobrega varuha, prodam. -Medved, Tacen 12, St. Vid Mlado kozo prodam. Slevc Pavla, Sp. Savlje 86, Ježica. (j) + Umrl je, previden s svetimi zakramenti, gospod Kastclic Ignac mestni delavec v pokoju Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 18. aprila 1937 ob petih iz hiše žalosti, Štepanja vas št. 55, na ondotno pokopališče. Ljubljana, dne 16. aprila 1937. Žalujoči ostali. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana svoje v 78 18. t. Globoko užaloščeni sporočamo, da je v petek, dne 16. t. m. zatisnfla za vedno blage oči naša mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Terezija Ogrizek roj. Vrečer letu starosti. K zadnjemu počitku spremimo drago pokojnico v nedeljo, dne m. ob treh popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Kostrivniea, dne 17. aprila 1937. Žalujoči: Ogrizek, Steiaaeiosa, Llndič, GaberSek. Ki ki-ri ki-t i i B017ŠEGA OD HROVAToveca FIRNEŽA Za birmanke »Tafet« svila vseh barv po Din 12'— pri Trpinu, Maribor Vetrinjska 15 DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opera 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpravlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo -plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxelles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANQIJA:No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG No. 5967 Luxenbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. rsufe Lokal 'ji <* a upprabljiv za trgovino, pisarno ali delavnico se takoj odda Poizve se: Vošnjakova ulica 4 (cesta na gorenjsko železnico) levo, l: nadstropje — dopoldne. Škof. 'j 4 v;*, V*® rj. X t \S\ ČRNILNIK KI JE UVEDEL 11 VIDNO ZALOGO ČRNILA PARKER VACUMATIC je bit prvi, ki je pokazal svetu vidno zalogo črnila. Mnogi »o poizkusili, da bi ga v naglici posnemali in prehiteli, a nobenemu ie to ni posrečilo. Danes je VACUMATIC še vedno edini črnilnik v nalivnem peresu s popolnoma vidno zalogo črnila. Samo PARKER VACUMATIC nudi vse naslednje prednosti : • vidna zaloga črnila v celoti— in ne samo v zadnjih ostankih črnila. • 14 prejšnjih sestavnih ČRNILNIKI Oin. 751---45»,- PRIKLADNI SVINČNIK,- Din. 151,-Ml- delov je odstranjenih, da te je dobit prostor za ioa% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša uporabljivost. • mehanizam je vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer ne more priti v stih s črnilom in kjer je oksidira-nje ali razkrajanje onemogočeno. • edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, z oblogo Iz platina in s precizno konico. I STANDARD modeli imajo navadna zlata peresa. 1 Pari Ler 1 VACUMATIC N O T T E R 1 DRUG, OUNDULICEVA ul S, ZAGREB. ,SLOVENEC44, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 Ta varstvena znamka na steklenici CENIK IN VZORCI ZASTONJ ELEKTROMOTORJI in dinamc vseh vrst in velikosti stalno na zalogi Prevzemajo sc tudi vsa tozadevna popravila A. VERDA JS l ju0lj an a Gosoosvetska cesta 10 (poleti Slamico) »NINIL« Kovinski proizvodi, vijaki za zrcala, pulti za note, pohištveno okovje iz kosti. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 17 Svetovnoznano nemško znamko »BRIENNABGR« DV0K0LES petkrat krOmlranlh ln odporno emajllranlh, z nezlomljivim okvirom dobito po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki Kleindienst & Poseli Maribor Aleksandrova cesta 11 Parketne deščice, trslje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement karbolinei, strešni lak, katran in razna zolačna sredstva proti vlagi dobite naiceneje pri tvrdki I0S. PUH, Ljubljana GradaSka ulita 22 Telefon Stev. 25-13 DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIPA, OHRANI, DESINFICIRA PAZITE IMA VARSTVENO ZNAMKO I Dotrpela je naša edinka, dobra hčerka, sestra, nečakinja, gospodična Desanka llaš dijakinja mestne realne gimnazije K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 18. aprila ob pol štirih iz hiše žalosti, Prešernova ulica št, 26, Moste, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. aprila 1937. Ana in Hinko llaš, starši; Milivoj in Dušan, brata; obitelj Čotar, in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod Ivan Oajšck, Ljubljana TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u, Ljubljana, Kongresni trg 5. ker boste povsod naredili dober vtis, če boste imeli eleganten kroj in čisto izdelavo v Vašem plašču, kostumu ali paletoju. Rudolf Timmermans: 25 Junaki iz Alcazarja Gorje ga pa tudi onim, ki čepijo tam spodaj, če kak vojak zapazi le senco od njih! Potem padajo streli ko toča in rdeči miličniki so morali že marsikoga izmed svojih s prevotljenim čelom in z razparanimi prsi odnesti v ozadje. V hospitalu hrumijo rdeči. Glasau zvočnik prinaša godbo in potem novice: Zmaga, zmaga, zmaga. Le prav glasno, da slišijo tisti tam v Alcazarju! Toda obleganci se teinu le smejejo. Od 26. julija dalje imajo v Alcazarju svoj časopis, ki izide vsak dan — z odredbami, vestmi iz življenja v Alcazarju, z ugankami in predvsem — z izčrpnimi poročili v bojnem položaju v Španiji. Spočetka so mogli dobivati samo od madridske oddajne-radio postaje. Potem so pa radiovi umetelniki delali in preizkušali, privlekli iz fizikalnega oddelka kadetnice to in ono in včeraj, bilo je 17 avgusta, se je nenadoma oglasil zvočnik: »Attenzione, attenzione — pozor, pozor, radio Milanok Milan, Italija! Kar so že prej vedno slišali iz raznih dematilijev in protislovij madridskega radia, to je zdaj potrjeno — jasno in določno: špansko gibanje napreduje. Vzpostavljena je zveza s severno in južno armado in general Franco je v Burgosu. Tudi neki portugalski oddajni postaji so prisluškovali, dasi so bile hude motnje in enkrat je jasno padla beseda To led o, čeprav drugega ni bilo moči razumeti- Kakšno vzklikanje, kakšna radost med branilci Alcazarja! Zdaj naj pa rdeči le izpostavljajo svoje zvočnike in naj izbrizgavajo svoj lažnivi strup! Vojakom ne škodi nič več in če so bili že prej radi svoje neomajne hrabrosti in odločnosti za vztrajanje nesprejemljivi zanj, so zdaj tem bolj nedotakljivi radi teh novih vesti! »Naj le čveka rdeči radio!« A ta iznenada utihne. rBržkone pridejo zdaj novice, ki jih ini ne sinemo slišati,< meni Franeisoo, ki se mu je rana na rami že zacelila. Potem pa nastane drugačen koncert. Neki rdeči miličnik začne s svojo mrtvaško ragljo v prav posebnem ritmu streljati — zmeraj po osem strelov in potem začne spet od začetka. Strelja kar proti oknom gobierna militar, ne da bi kam natančneje meril. »Angel, ali veš, kaj je to?« -^Vem — norec je!< >2e mogoče, vendar igra popevko ,una copita de o jen'.< Vojaki so spoznali ritem in zdaj v zboru zasme-hovaje zapoj6 pesem rdečim. To pa očividno jako draži onega igralca in rdeče opazovalce, tem bolj pa še, ko nasadi neki vojak čepico na bajonet in jo po taktu pesmi kaže skozi okno. Tedajci je konec klavirja strojne puške in divja salva strelov privihra skozi okno in v stene in strop, ki so že zdavnaj vse prebodene in s katerih visi tapeta v majhnih cunjah, ki se v pišu strelov frfotaje gibljejo ko živa bitja. Carlos, najdrznejši izmed vseli, gfohOtaje zakliče rdečini strelcem: >Nagrado za Dlemeniteea strelca! Zadel je čudovitega metulja!« In vsi se tako glasno in veselo zasniejejo, da pribiti poročnik Abej6n k njim. »Kaj pa imate? Tudi ja bi se rad smejal z vami! :' Povedo mu o >copita de ojčn« in metulju. Abejon se veseli z njimi, še bolj pa je vesel njih. ker so tako hudomušni in vedrega srca. >Tu imam še nekaj za vas. Malo težko je šlo. A slednjič se je dal naš upravitelj skladišča le omehčati, ko sem mu pojasnil, kako nas tu rdeči na štirideset metrov razdalje držijo v škripcih, da smo kdaj vendarle potrebni kakega mnhnega priboljška. Poročnik Abejon potegne dve steklenici vina iz žepa. Tedaj ni vzklikanja ne konca ne kraja. >Ne tako glasnč, sicer nam bodo rdeči nevoščljivi in si liodo še oni zaželeli našega vjnak Saj dobi vsak le požirek, a to ni najvažnejše! To, kar veseli hrabre vojake, je, da vidijo, kako njih častniki nanje mislijo, zanje skrbijo in so prav tako junaški in požrtvovalni — še več — sami so z radostim podvigom vedno prvi a mestu. Spet se oglasijo rdeči! Na štirideset metrov jo moči izlahka klicati tjakaj in semkaj: >No, kako vam pa jo tamkaj? Ali vam jako dišijo konjski zrezki in oslovske tace? Mi bomo zdaj večerjali, pa še kaj: riž in telečjo pečenko in še vino zraven1 To je jedača! In potem pokadimo še izvrstno smotko!« (Ah, kako dolgo niso imeli obleganci nobene slaje! Pokadili so do poslednjega prstiča vse listje dreves, vse lipovo cvetje in vse kameiice iz lekarne.) »Uboge reve. saj se nam kar smilite! Nate, nate!« In že sfrči na cesto zavojček cigaret, — pade v nesrečno bližino. A da bi kdo skušal iti poni I — Nikdar več se ne bi živ vrnil. O 2. o wm (i S D S B 2 £5 0 s-d r £ » r-£ 3 JJ o, O. » ^ " S- H O g) nnt tTT« 5L ^ "5 K- K- O O O 5- O B £■«: — OB g. a o B: w » l rr _ 2. S fr 9 C O o p s«< 2 O « n 2