Poštnina plačana v gotovini.
Letnik IX.
47.	' V Ljubljani, dne 30. aprila 1927.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti
Vsebina:
190.	Pravilnik o izvrševanju nadzorstva nad poslovanjem uradov in organov oblastev, podrejenih ministrstvu za notranje posle.
191.	Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih.
192.	Dopolnitev razpisa glede takse za prošnje, s katerimi se zahteva od carinarnic sprejem blaga iz več vagonov brez raztovoritve.
193.	Odločba o izdajanju legitimacij in pooblastil za kupovanje inozemskih plačilnih sredstev.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
190.
Pravilnik
° «vrševanju nadzorstva nsd potovanjem uradov in organov oblastev, podrejenih ministrstvu za notranje posle. (Predpisan na podstavi člena 2., točke 4., in č ena 13. uredbe o ustroju ministrstva za notranje posle z dne 8. maja 1919., P. br. 16.292, ozakonjene na podstavi člena 130. ustave in členov 9. in 11. zakona o obči upravi.)*
Člen 1.
Da, bi upravno-politična (upravno-policijska) ob-lastva čim popolneje in uspešneje zadoščala svojim dolžnostim, se podreja poslovanje vseh teh oblastev in njih organov nadzorstvu ministrstva za notranje posle in velikih županov.
Ölen 2.
r° nadzorstvo vrši ministrstvo za notranje posle po svoji inšpektorjih s pravniško kvalifikacijo in po velikih županih.
I.
Nadzorstvo po ministrstvu — inšpektorskem oddelka.
Člen 3.
foj inšpekciji se podrejajo:
a) vse napravo upravno-politične (upravno-policij-ske) stroke;
i') vsi posli in vsa opravila javnega značaja podrejenih organov ministrstva za notranje posle, pregled zaripnili poslov je treba specialnega pooblastila ministra za notranje posle.
Za pregled teh poslov sine odrediti minister tudi organa izven inšpektorskega oddelka.
Člen 4.
Naloga teh inšpekcij je:
a)	nadzorstvenega in
} lnstmktivnega značaja.
Inspekcije so
*1.) a) obče ____
b)	obče —
2.) specialne.
Člen 5. lahko: redne, izredne in
Člen 6.
so i r.e(*ne *n ol^6 izredne inspekcije so one, ki nasajo na vse posle uradov, naprav in na opra-tro<iir!|r^an<)v (čien 3.), katerih poslovanje se kosina ^fCialne inspekcije so one, ki se nanašajo samo nekatero določene posle ali na izvestno vrsto
I poslov in opravil oblastvenih organov in ki se vrše I lahko tudi iz drugih Oddelkov in po posebe odreje-! nih organih.
Člen 7.
j 1.) Obče inspekcije se vrše:
a)	redno — istočasno enkrat na leto;
; b) izredno — bodisi v poedinih krajih, bodisi v po-edinith oblastih, kadar jih odredi minister.
2.) Specialne inspekcije se vrše po izkazani potrobi.
Člen 8.
1.	) Petnajst dni, preden se začno redne obče inspekcije, razdeli seja vseh inšpektorjev v inšpektorskem oddelku pod predsedstvom načelnika inšpektorskega oddelka vse ozemlje na toliko delov, kolikor jo inšpektorjev na razpolago.
Glede obče inšpekcije podado inšpektorji v svoji seji ministru predlog, kateri izmed inšpektorjev in kje naj izvrši inspekcijo. Ta predlog pošlje načelnik oddelka z referatom ministru v rešitev o osebi.
2.	) Izredne obče inspekcije odreja minister; prav tako odreja inšpektorje, ki naj jih vrše.
3.	) Specialne inspekcije, njih obseg in nalogo kakor tudi osebo, ki naj jih vrši, odreja minister.
Člen 9.
Zaradi evidence o inšpekcijah se vodi pri inšpektorskem oddelku posebna knjiga — kontrolnik — s podatki:
a)	kateri izmed inšpektorjev se jo odredil na inspekcijo in kje;
b)	številka odloka, o odreditvi in predmet, glede katerega se je inspekcija odredila, in
c)	kdaj je odšel in kdaj se je vrnil, koliko časa je prebil na inšpekciji.
Člen 10.
Za izvrševanje inšpekcij morajo biti inšpektorji opremljeni s pooblastilom. Tajnost pooblastila ob specialnih inšpekcijah kakor tudi kraj, kamor naj inspektor odide, predmet inspekcije, odnosno ime oblastvenega organa, pri katerem naj se izvrši inspekcija, se mora varovati, dokler se ne uporabi pooblastilo ali dokler se ne začne poslovanje v dotičnem kraju.
Člen 11.
Oh odhodu na redno občo inspekcijo mora vzeti inspektor s seboj:
1.	) poslednje celokupno poročile velikemu županu dotične oblasti;
2.	) poslednje poročilo o obči inspekciji, ki jo je izvršil dotični oblastni inspektor ministrstva.
Te poročili uporabi inšpektor ob izvrševanju inšpekcije zaradi nadzorstva in ocene:
a)	ali je bilo pri poslovanju urada in dotičnih organov kaj uspeha; in
b)	ali je postopalo oblastvo povsem po učinjenih pripombah.
Člen 12.
Vsa upravno-politična (upravno-policijska) ob-lastva so dolžna:
a)	dajati inšpektorjem potrebno podporo za izvrševanje nalog, ki so jim postavljene;
b)	ustrezati točno in hitro njih zakonitim naredbam;
c)	jim dajati na razpolago organe za izvrševanje potrebne pomožne službe, če to inšpektorji zahtevajo; in
č) jim izdati na reverz originalne akte, ki bi jih zahtevali za odreditev potrebne preiskave.
Člen 13.
Inšpekcija se mora vršiti v dveh smereh:
1.	) glede poslovanja v uradih in
2.	) glede poslovanja izven uradov.
Člen 14.
Inspekcija po uradih obseza notranji pregled celokupnega službenega poslovanja vseh pisarn do-tičnega urada in organov.
Vpoštevaje načela, postavljena za oceno uradnikov v členu 9., točkah a) in b), pravilnika o oce-njanju uradnikov v resortu ministrstva za notranje posle z dne 18. decembra 1925., U. br. 50.236, morajo preiskati inšpektorji kolikor mogoče podrobno, glede na čas, ki jim je na razpolago:
a)	vse, kar je imenovano v členu 18., točkah 1.) in 2.), odstavkih a), b), c), č), d), e) in f), pravilnika II. br. 50.236/1925.;
b)	vse ono, kar je imenovano v členu 10. istega pravilnika, kolikor bi bilo to mogoče;
c)	ali je veliki župan obiskoval po odredbi člena 28. tega pravilnika poverjeno oblast in vsa poglavarstva; ali je vršil predpisane preglede in s kakšnim uspehom;
č) glede arhivskega osebja vse ono, kar je imenovano v členu 20. omenjenega pravilnika, kolikor je to mogoče.
Člen 15.
Ko pregledujejo inšpektorji po prednji odredbi urad županije same, morajo preiskati:
a)	ali je veliki župan po svoji nalogi in svojih dolžnostih povsem točno, pravilno in popolnoma zadoščal svoji dolžnosti;
b)	kakšni so doseženi uspehi v vseh smereh službenega poslovanja, kolikor utegnejo zanimati re-sort ministrstva za notranje posle;
c)	ali so izdajali veliki župani zaradi čim popolnejšega izpolnjevanja svoje naloge za svojo oblast naredbe občega značaja; ali so bile te naredbe poslane ministrstvu v pregled in odobritev; ali se izdane naredbe uporabljajo in kako.
Člen 16.
Inspekcija izven pisarn se nanaša poglavitno na to, da se vidi in oceni:
1.	) vse ono, kar je navedeno v členu 18., točki 2.), odstavkih g), h), i), j) in k), pravilnika U. br. 50.236/ /1925.;
2.	) kateri zakoni, katere uredbe, kateri pravilniki, katere obče naredbe se ne uporabljajo, koliko ne in zakaj ne, koga zadeva odgovornost za to.
Člen 17.
Člen 18.
Če bi bilo ob obči, izredni in specialni inspekciji kdaj v prid hitri, popolni in pravilni preiskavi, da inšpektor osebno podaljša preiskovanje izven kraja, kjer trenutno posluje, sme inšpektor to storiti, ne da bi posebe vprašal ministrstvo, toda samo v mejah dotične oblasti. Izven njenih mej mora zaprositi za pristojno odobritev. To svoje kretanje mora inšpektor v poročilu opravičiti.
Člen 19.
Poleg zgoraj razloženih inspekcijskih nalog morajo inšpektorji, ko potujejo po oblastih, v mejah možnosti in glede na čas, ki jim je na razpolago:
1.	) kritično opazovati politične in socialne razmere, kolikor so važno izključno za državo in njene koristi;
2.	) spoznavati:
a)	obče mišljenje prebivalstva;
b)	mnenje prebivalstva o oblastvih vobče, njih organih in njih poslovanju; o raznih zakonih, njih uporabljanju; o potrebah prebivalstva.
Vse pojave, opažene v tem okviru, morajo inšpektorji skrbno notirati ter zahtevati od pristojnih velikih županov ali poglavarjev pojasnilo, ali so jih oni zapazili, kako so si jih tolmačili, ali in kaj so ukrenili.
Člen 20.
Izvrševaje inšpekcijo, mora sprejemati inspektor od prebivalstva posamezne ali kolektivne vloge, tožbe, pritožbe zoper poslovanje upravno-političnih (upravno-policijskih) oblastev in njih organov, če bi mu kdo hotel in imel kaj vročiti. Na te vloge mora inspektor preiskati, kar je potrebno, ter poslati ministru potrebno poročilo.
Člen 21.
Ko se inspektor vrne v redno službo, mora predložiti po členu 17. tega pravilnika poročilo tudi o poslovanju.
Končni uspeh razprave priobči inšpektorski oddelek pristojnemu upravnemu oddelku v ravnanje; prav tako obvesti o tem komisijo za oceno.
Člen 22.
Izvrševaje dolžnosti instruktivnega značaja, imajo inšpektorji pravico, izdajati organom in oblast-vom navodilo samo za pravilno uporabljanje in iz-vr sevanj e pozitivnih zakonov iz onih zakonov, zakonskih naredb, razpisov itd., ki so jih že izdala pristojna oblastva, ne pa tudi na podstavi novih naredb.
Člen 23.
Pri vsakem oblastnem uradu (pri velikem županu) in sreskem poglavarstvu mora biti «kontrolna knjiga» posebnega obrazca, ki jo nabavi in pošlje imenovanim oblastvom ministrstvo za notranje posle.
Kontrolna knjiga mora biti vezana, paginirana, prešita in potrjena po nadzorstvenem oblastvu.
V kontrolno knjigo vpiše stanje, ugotovljeno ob pregledu v dotičnem uradu, oni, ki vrši po tem pravilniku pregled. Razen kontrolnega organa ne sme nihče drugi ničesar vpisovati v kontrolnik.
Uradni starejšina mora kontrolno knjigo skrbno hraniti.
Overovljen prepis vpisanega stanja, ki so je ugotovilo ob vsakem pregledu, mora predložiti starejšina pregledanega urada v desetih dneh po izvršenem pregledu nadrejenemu oblastvu.
Člen 24.
Po izvršeni inspekciji mora predložiti inšpektor ministru poročilo o svojem poslovanju s svojim mnenjem vred.
Člen 25.
Inšpektorjevo poročilo o občih inšpekcijah mora obsezati:
1.	) poročilo o pregledu urada, posilovanju v njem in poslovanju oblastvenih organov;
2.	) poročilo o nalogi iz člena 19. tega pravilnika, kolikor ni zaupnega značaja;
3.	) zaupno poročilo, ki so nanaša:
a)	na one pojave, razmere, stvari, ki se tičejo važnih koristi države in službe, glede katerih je moči sklepati, da so zaupnega značaja (člen 19.);
b)	na osebne razmere, vedenje uradnikov v službi in izven nje kakor tudi na učinjena kazniva dejanja;
4.	) inšpektorjevo mnenje in njegove predloge.
člen 26.
Inšpektorjevo poročilo mora vzeti inšpektorski oddelek takoj v delo,
a)	da se v prvi vrsti s hitrim odločanjem vidno pokažejo uspehi izvršeno inspekcije ter se s tem na delu izpriča razlog in zmisel obstoja samega nadzorstva kot naprave, torej povzdigne tudi sam ugled oblastva;
b)	da se hitro popravijo opažene zakonske nepravilnosti, prekrški pravic in zakonov kakor tudi opaženi nedostatki;
c)	prav tako, da sc uporabijo kazni za nepravilne organe in da se odlikujejo oni, ki so tega vredni.
Člen 27.
(Poročila o občih inšpekcijah, pripravljena za ministra, oddajajo inšpektorji načelniku inšpekcijskega oddelka. Prejeta poročila prečita načelnik oddelka v seji inšpektorjev ter jih da na diskusijo.
Tako se razvidi in ugotovi, ali so upravno-poli-tična (upravno-policijska) oblastva v vseh smereh svoje službe popolnoma zadoščala svoji dolžnosti ali ne in koliko ne;
kje tiče in v čem so vzroki, da se ovira pravilno službeno poslovanje, in kakšnih in v čem je treba popravil.
Po izvršenem pretresu vseh prejetih poročil se izdela za ministra:
1.	) Poseben obči kratek in pregleden izpisek o celokupnem ugotovljenem stanju pregledanih uradov, poslovanju oblastva in njegovih organov, kar je važno za službo in njene koristi.
V tem izpisku je treba zlasti navesti:
a)	vsak doseženi uspeh bodisi oblastvenih organov, bodisi vsega urada v službenem poslovanju, z mnenjem, kako bi bilo treba dati vidno priznanje takemu poslovanju;
b)	vsako mlačnost in neumrljivost v poslovanju oblastvenih organov s predlogom, kaj naj se ukrene zoper take organe; zlasti naj se navedejo vsa ugotovljena kazniva dejanja oblastvenih organov;
c)	vse nedostatke v službeni organizaciji kakor tudi njene potrebe;
č) vse nedostatke, pokazane v zakonih;
d)	predlogo, reforme, ukrepe in vse ostalo, kar bi bilo treba odrediti.
2.	) Posebe se izdelajo za ministra referati o vseh vprašanjih, ki izvirajo iz teh poročil. Glede vseh onih vprašanj, ki jih ne bi bilo treba rezervirati za predhodno odločitev ministrovo, se sestavijo tudi potrebni odloki za ministrov podpis. Skratka, učini se vse, da se pokaže z delom in hitrim poslovanjem vsa važnost in doseže popoln učinek inšpekcije.
II.
Nadzorstvo po velikih županih.
Člen 28.
Veliki župani morajo vršiti po odredbi člena 9. glede na člen 6. zakona o obči upravi:
a)	reden obči pregled podrejenih upravnih oblastev in poslovanja Organov v resortu ministrstva za notranje posle, in sicer v oblastih do osem srezov dvakrat na leto, v ostalih oblastih pa enkrat na leto;
b)	izreden pregled — po potrebi sme vršiti te izredne preglede po naredbi velikega župana tudi pravni referent.
Člen 29.
Občo preglede morajo vršiti veliki župani osebno. Pri tem pregledu ne smejo uporabljati svojega referenta; tak pregled tudi ne velja.
Člen 30.
Za preglede, ki jih vrše veliki župani, veljajo odredbo členov 4., 6., 13., 14., 16., 17., 19., 21., 23., 24. in 26. tega pravilnika.
Člen 31.
Ko izvrši veliki župan obči pregled oblasti, tnora predložiti ministrstvu izčrpno poročilo o vsem poslovanju ob pregledu in o ugotovljenem stanju, ravnaje se pri tem po odredbi člena 25. tega pravilnika.
To poročilo mora poslati veliki župan inšpektorskemu oddelku najkesneje v enem mesecu po izvršenom pregledu. S tem poročilom postopa inšpektorski oddelek po členu 27. tega pravilnika.
Izvrševaje preglede, postopa veliki župan po odredbi člena 23. tega pravilnika.
člen 32.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko so razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 31. marca 1927.;
U. br. 13.192.	,
Minister za notranje posle:
Boža Ž. Maksimovič s. r.
191-
Uredba
o učiteljskih disciplinskih sodiščih.*
Člen 1.
Za vse učitelje (učiteljice) osnovnih in meščanskih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev veljajo odredbe in disciplinski predpisi, ki so določeni za ostale državne uradnike ali služitelje v poglavju X., členih 159. do 223- zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
Samo izjemoma se predpisujejo po členu 170. istega zakona o uradnikih in po pooblastitvi iz člena 147. finančnega zakona za leto 1927./1928. s to uredbo posebna disciplinska sodišča za učitelje (učiteljice) kakor tudi izvestne dopolnitve disciplinskih predpisov za kazni in postopanje, ki naj veljajo ne samo za aktivne in upokojene učitelje (učiteljice) osnovnih in meščanskih šol, ampak tudi za otroške vrtnarice, včroučitelje, za začasne učitelje in učitelje dnevničarje, nadalje za pogodbene učitelje, kolikor ni določeno s posebno pogodbo kaj drugega.
Člen 2.
Disciplinske pregfreške, ki jih zakrive učitelji (učiteljice), preiskujejo in razsojajo posebna disciplinska sodišča, določena s to uredbo; glede prestopkov pa veljajo členi 159. do 163. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, t, j. kaznovati smeta neposrednji starejšina in sam minister za prosveto (člen 161. zakona o uradnikih).
Člen 3.
Disciplinska sodišča za učitelje (učiteljico) so dvoja: prvostopna na sedežu vsake oblasti in drugostopno — najvišje — pri ministrstvu za prosveto v Beogradu. Prva se imenujejo: «Oblastna učiteljska disciplinska sodišča» (Oblasni učiteljski disciplinski sudovi), drugo pa: «Vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče» (Vrhovni učiteljski disciplinski sud).
Člen 4.
Vsako oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče jo pristojno za vsa disciplinska kazniva dejanja, ki jih zakrive učitelji v dotični oblasti. Vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče pa je pristojno, dokončno odločati o vseh izpodbijanih razsodbah vseh oblastnih učiteljskih disciplinskih sodišč v naši državi.
Člen 5.
Oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče sestavljajo:
a)	oblastni veliki župan kot predsednik sodišča; sam
pa si odredi namestnika, ki mora biti absolvirau
pravnik;
b)	oblastni šolski nadzornik; njegov namestnik pa
je najbližji sreski šolski nadzornik; in
c)	en strokovni drug.
Vsi člani sestavljajo po svoji službeni dolžnosti in svojem položaju sodišče svoje oblasti, zadržane pa nadomeščajo njih namestniki.
Strokovni drug pride v sodišče tako-le: O božičnih počitnicah izvoli učiteljska skupščina za vsak srez svoje oblasti po dva strokovna drugova tor ju priobči svojemu oblastnemu prosvetnemu inšpektorju zaradi sestave kandidatne oblastne liste. Ce se ta skupščina no sestane, so izvrši omenjena volitev po šolah tako, da izvolijo vsi učitelji, ki pri-'padajo eni šoli, svoja dva kandidata na sedežu županijske oblasti, katerih imeni priobčijo po svojem upravniku svojemu prosvetnemu inšpektorju. Za to opravilo ni pravice do nikakršne dnevnice ali denarne nagrade. Nato sestavi prosvetni inspektor vso kandidatno listo svoje oblasti ter jo odda do konca leta z vsemi volilnimi spisi vred svojemu velikemu županu za ministra za prosveto, ki imenuje eno polovico za sodnike. Izmed teh izžreba predsednik oblastnega učiteljskega disciplinskega sodišča, ko odreja razpravo, sodnika in namestnika za dotično razpravo.
Člen 6.
Vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče sestav-Jjajo:
a) načelnik oddelka za osnovni pouk in narodno iz-
obražanje kot predsednik sodišča; k) pravni referent pri ministrstvu za prosveto;
c)	personalni referent pri ministrstvu za prosveto; ö) dva strokovna drugova.
Vsi člani sestavljajo sodišče po svoji službeni dolžnosti in po svojem položaju; zadržane nadomeščajo njih namestniki v službi.
Strokovna drugova prideta v sodišče tako-le: Oblastni šolski nadzornik za Beograd skliče o božiču učiteljsko skupščino za mesto Beograd, ki izvoli dvajset strokovnih drugov; nadalje je treba postopati povsem tako kakor v predhodnem členu, vendar pa imenuje minister samo eno polovico za sodnike.
Člen 7.
Disciplinski tožitelj ali njegov namestnik se jemlje (po odredbi člena 176. zakona o uradnikih) izmed državnih uslužbencev pravnikov pri dotični oblastni prosvetni oblasti ali pri ministrstvu za prosveto.
Prav to velja za zapisnikarja, ki mora biti pravnik.
Ostalo nižje administrativno osebje se jemlje po Potrebi prvenstveno izmed učiteljstva ali iz oddelka za osnovni pouk in narodno izobražanje.
Člen 8.
Minister za prosveto imenuje člane učiteljskega disciplinskega sodišča; toda vsak veliki župan mu Predlaga za svojo oblast prva dva člana za namest-n*ka tor mu predloži listo strokovnih drugov. Sestavo vseh disciplinskih sodišč objavi ministrstvo za Prosveto v «Službenih Novinah» in potem jo objavi ysak sodni predsednik tudi na mestu, določenem za sodno objave svojega sodišča. To se zgodi vselej v prvih petnajstih dneh vsakega koledarskega leta in tako razglašeno sodišče velja za to koledarsko leto.
Vsak predsednik imenuje za svoje sodišče zapisnikarja in nižjo osebje po členu 7. te uredbe.
Člen 9.
Obdolženec ima pravico, vzeti po predpisih bra-mtelja, ki naj ,ga zastopa pri razpravi (po odredbi člena 177. zakona o uradnikih).
Branitelji smejo biti prvenstveno javni pravni zastopniki, potem pravniki ali strokovni drug na sedežu dotičnega oblastnega disciplinskega sodišča.
Če pride obdolženec na razpravo brez branitelja, mu ga odredi sodišče uradoma takoj začetkom razprave in tako pozvani branitelj se mora odzvati po uradni dolžnosti.
Branitelj je v obrambi svoboden ter je zavezan, čuvat, tajnost, ki mu je poverjena.
Člen 10.
Izločati se smejo sodniki oblastnega učiteljskega disciplinskega sodišča samo po občih zakonskih Predpisih ali kazenskem postopniku, in sicer največ dva člana. Na mesto izločenih sodnikov stopita njiju uradna namestnika, katerih izločitev ni dopustna.
Ta izločitev se sme izvršiti na podstavi obrazlo-^eue pismene vloge, poslane predsedniku dotičnega disciplinskega sodišča najmanj tri dni prod raz-Pnivo, ki se nikoli ne preloži, in predsednik prečita °dločbo o izločitvi takoj začetkom razprave. Zoper to odločbo ni pritožbe; izvršna je.
Člen 11.
Samo disciplinska sodišča smejo sklepati o tem, 1 naj so obdolženec suspendira ali odstrani od uzbe, dokler teče preiskava, in sicer takoj v prvih oh dneh, ko prejmejo obtožbo in obdolženčevo pri-nTd0' ^eiu*ar Pa uHi P° začasni sodni odločbi „^Hustno, odvzeti obdolžencu vso plače ali vseh drnih prejemkov —< a tudi ustavljeni se mu uj° takoj, če se oprosti ali pusti izpod sojenja na v * ^avi končne razsodbe. Pridržane prejemke ima razvidnosti blagajna, pri kateri dobiva obdolženec TT Prejemke, ter se ravna po izvršni sodni raz-
.0l ’’ skladno z zakonom o državnem računovodstvu.
Zoper odločbo o začasni odstranitvi od službo S' srne pritožiti obtoženec na vrhovno učiteljsko disci P insko sodišče v osmih dneh po prejemu ali priob ntvi odločbe, ki jo izpodbija; če se pritožba ne vlož 0 pravem času, je odločba izvršna po moči zakon; a 1 na navadno zahtevo onega sodišča, ki jo je iz . . °- Vrhovno sodišče reši pritožbo zoper to odločbi rzjemoma in nujno v treh dneh, ko je prejelo pri
tožbo in predmet od dotičnega oblastnega sedišča; odločba vrhovnega sodišča je izvršna.
Člen 12.
Vsak oškodovanec ima pravico, tožiti učitelja (učiteljico) neposredno pri ministrstvu za prosveto ali pri oblastnem prosvetnem inšpektorju, v čigar okolišu službuje obtoženec.
Člen 13.
Soditi obtoženca je prvenstveno pristojno ono oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče, v čigar okolišu se jo zgodilo dejanje, zaradi katerega se obtožuje (člen 4. te uredbe).
Člen 14.
Disciplinska kazniva dejanja preiskujejo krajevni prosvetni organi zaradi stvari šolskega značaja, zaradi vseh ostalih pa krajevni politični (policijski) organi.
Člen 15.
Učitelji (učiteljice), ki prekršijo v službi službeno dolžnost ali oškodujejo ugled svojega stanu, kakor na vaja to zakon o uradnikih zlasti v členih 89. do 99., 103. do 105. in 107., zakrive disciplinski prestopek in kaznujejo jih zaradi nerodnosti njih sta-rejšine (člen 2. te uredbe). Kazni za disciplinske prestopke so te-le:
1.	) opomin;
2.	) denarna kazen največ do 10 % mesečne osnovno in položajne plače;
3.	) premestitev s pravico do povračila selitvenih stroškov ali brez njo. S to kaznijo se smejo kaznovati tudi učitelji (učiteljice), ki imajo — brez drugih kaznivih dejanj — zaporedoma dve slabi oceni iz letnega službovanja.
Člen 16.
Zoper kazen iz člena 15. se sme pritožiti kazno-vanec v osmih dneh na ministra za prosveto; če pa jc izrekel kazen minister, pritožba ni dopustna in ministrova odločba je izvršna.
Člen 17.
Učiteljska disciplinska sodišča izrekajo po členu 165. zakona o uradnikih zaradi učinjenih disciplinskih pregreškov te-le kazni:
1.	) ukor;
2.	) zmanjšbo osnovne in položajne plače največ do enega leta, toda ta zmanjšba ne sme biti v po-euinem mesecu večja od 20
3.	) upokojitev brez zmanjšbe pokojninskih prejemkov;
4.	) upokojitev z zmanjšbo pokojninskih prejemkov največ do 20 % na mesec, toda ta zmanjšba mora trajati za omejen čas, največ 10 let;
5.	) odpustitev iz službe z izgubo ali brez izgube — za nekaj časa ali stalno — vseh ali nekaterih pridobljenih pravic, če se kaznovanec vrne v državno službo; vendar pa sme izgubiti kaznovanec tudi pravico do pokojnine, če jo je pridobil.
Kazni; ukor in zmanjšba plače ustavita napredovanje v višjo stopnjo plače, stanarine in v višjo skupino za leto dni, največ pa za tri leta; dolgost časa odreja disciplinsko sodišče.
Člen 18.
Kdor se kaznuje prvikrat z opominom, ukorom ali zmanjšbo plače največ do treh mesecev, a se po tej kazni ne obdolži in tudi ne kaznuje disciplinski v treh letih, temu se izpregledata prvo kaznivo dejanje in prva kazen tako, da se od takrat nikakor ne jemljeta v poštev in da ne vplivata na njegovo napredovanje, na dobivanje mest po natečaju in vobče na njegovo nadaljnje službovanje.
člen 19.
Pritožbe zoper razsodbe oblastnih učiteljskih disciplinskih sodišč se vlagajo pri onem sodišču, ki je izdalo izpodbijano razsodbo, in sicer v osmih dneh, ko je bila obsojencu priobčena. Oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče mora poslati pritožbo z izpodbijano razsodbo in vsemi dotičnimi spisi vred vrhovnemu učiteljskemu disciplinskemu sodišču v treh dneh, ko je prejelo pritožbo.
Člen 20.
Učitelja (učiteljico) smejo soditi razen učiteljskih disciplinskih sodišč tudi redna državna sodišča, če ga (jo) ta obsodijo na zapor do treh mesecev, izgubi obsojenec (obsojenka) vse osebno denarne prejemke za ves čas, dokler je v zaporu; če se obsodi na dlje
časa in zaradi onečaščujočih dejanj, se odpusti iz državne službe, če pa ima dovršenih 15 let državne službe, se predhodno izroči pristojnemu oblastnemu učiteljskemu disciplinskemu sodišču v zvezi s členi 131. do 135. zakona o uradnikih.
Člen 21.
Če je tožitelj privatna oseba, trpi, ako se toženec oprosti ali pusti izpod sojenja, vse stroške, provzročene s sporom; drugače pa trpi vse stroške obsojenec.
Člen 22.
Vsak spor se mora dokončati pri disciplinskih sodiščih v štirih mesecih, t. j. od dne, ko se jo prejela tožba, pri oblastnem učiteljskem disciplinskem sodišču v dveh mesecih, potem pa največ še v tolikem času pri vrhovnem učiteljskem disciplinskem sodišču.
Člen 23.
Učiteljska disciplinska sodišča imajo seje, kolikor je pač poslov, in ob času, ki ga določi predsednik, vpoštevaje člen 22. te uredbe.
Člen 24.
Oblastna učiteljska disciplinska sodišča sodijo javno.
Obtoženci ali sporne stranke se pozivljejo po zakonskih odredbah civilnega in kazenskega postop-nika; razpravi pa jim ni treba prisostvovati. Toda njih opravičbo se ne sprejemajo in trpeti morajo posledice, če niso prisotni sami ali če ni prisoten njih branitelj.
Člen 25.
Razsodbe se izrekajo z večino glasov ter se izdelujejo v obliki rednih sodnih razsodb.
Člen 26.
Prehodna odredba: Priznava se moč in veljavnost vsem dosedanjim razsodbam bivših raznih disciplinskih sodišč, izdanih o disciplinskih kaznivih dejanjih učiteljev (učiteljic) v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; toda če ni bilo glede njih razsodbe najvišjega disciplinskega sodišča, mora izreči razsodbo vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto.
Vsi predmeti, doslej nerešeni pri oblastih, prehajajo sedaj v pristojnost teh novih oblastnih učiteljskih discipJinskih sodišč, tako da se roki nikakor ne prekinjajo, ampak da se glede nerešenih predmetov nadaljujejo pri teh novih sodiščih.
Disciplinska sodišča, sedaj ustanovljena po tej uredbi, veljajo do konca tega leta, skladno s členom 8. te uredbe. Strokovni drugovi po členu 5., točki c), se morajo izvotliti za to leto najkesneje do dne 15. maja t. 1.
Člen 27.
Ta uredba stopi v veljavo dne 1. maja 1927. Odrejam, da je poslovati od tega dne glede disciplinskih kaznivih dejanj učiteljev ali učiteljic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev samo po teh odredbah.
S tem dnem prestanejo veljati vse one zakonske odredbe ali oni predpisi kakor tudi naredbe, izdane na podstavi prvih, ki nasprotujejo tej uredbi, kakor: zakon o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904., razširjen tudi na Južno Srbijo, Vojvodino in Črno goro; kazenski predpisi, določeni z naredbo predsedništva narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov z dne 12. novembra 1918. za Hrvatsko; zakoni za učitelje z dne 17. januarja 1870., z dne 29. aprila 1873. in z dne 26. avgusta 1904., ki so veljali za Slovenijo v poedinih njenih krajinah; zakon z dne 29. decembra 1871. za Dalmacijo kakor tudi naredba deželne vlade z dne 29. oktobra 1912. za Bosno in Hercegovino.
V Beogradu, dno 15. aprila 1927.
Minister za prosveto:
Velja Vukićević s. r.
192.
Dopolnitev razpisa C. br. 3687/1926. glede takse za prošnje, s katerimi se zahteva od carinarnic sprejem blaga iz več vagonov brez raztovoritve.*
Sprožilo se je vprašanje, koliko takso je prilep-Ijati glede na zakon o taksah na prošnjo onega uvoznika, ki zahteva na podstavi razpisa C. br. 3687
z dne 30. januarja 1926.,* da mu carinarnica sprejmi od železnice blago iz ve6 vagonov brez raztovo-ritve.
O tem vprašanju je dala generalna direkcija davkov pod št. 145.275/1926. z dne 3. februarja 1927. to-le pojasnilo:
«Ce prosilec zahteva, naj se mu dovoli ocarinitev enovrstnega razsutega blaga v vagonih, ki se je prijavilo z eno razkladnico, zadošča za prošnjo in dovolitev taksa za 25 Din; drugače pa se mora pobirati taksa po številu razkladnic.»
Carinarnicam se priobčuje to pojasnilo z naročilom, naj se ravnajo po njem in naj dopolnijo z njim razpis generalne direkcije carin C. br. 3687 z dne 30. januarja 1926.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 12. februarja 1927.; C. br. 5603.
* Uradni list z dne 18. februarja 1926., št. 59/15.
193.
Odločba o izdajanju legitimacij in pooblastil za kupovanje inozemskih plačilnih sredstev.*
Z odločbo gospoda ministra za finance I. br. 7623 z dne 12. aprila 1927. je odobreno, da smejo izdajati delegati ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, upravnika finančnih ravnateljstev v Splitu in Dubrovniku, oblastni finančni direktor v Novem Sadu in šefa okrožnih finančnih uprav v Skoplju in Bitolju legitimacije in pooblastila za kupovanje inozemskih plačilnih sredstev, in sicer:
1.) za vzdrževanje dijakov, ki študirajo ali se izpopolnjujejo v inozemstvu, do 4000 Din na mesec;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. aprila 1927., št. 90.
2.	) za vzdrževanje bolnikov v inozemskih sanatorijih, na klinikah ali v toplejših primorskih krajih do 6000 Din na mesec;
3.	) za potrebe poedinih potnikov, ki bi jim zaradi daljšega bivanja ali konzultiranja inozemskih zdravnikov itd. ne zadoščala vsota inozemskih plačil in sredstev, ki jih smejo po vidiranem potnem listu kupiti in vzeti s seboj, do 10.000 Din na mesec za eno potovanje.
Legitimacije in pooblastila se izdajajo samo na podstavi pravilno kolkovanih prošenj, ki jim je treba priložiti glede dijakov vpisnico šole za dotično leto, glede bolnikov pa zdravniška izpričevala. Upravičenost, kupovati inozemska plačilna sredstva po pooblastilih za ostale potrebe, ocenjajo zgoraj imenovani: delegati, upravnika, direktor in šefa.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 12. aprila 1927.; I. br. 7623.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 823/pr. B ex 1927.
Statistika državne trošarine na vino,
vinski mošt in petjot in občinskih doklad k tej trošarini.
V	letu 1926. so bile odobrene iz izkaza I. razvidne občinske doklade k državni trošarini na vino, vinski mošt in petjot, kakor se pobirajo po pravilniku z dne 7. septembra, odnosno 4. novembra 1920. (Uradni list z dne 17. septembra 1920., št. 338/107, odnosno z dne 17. novembra 1920., št. 426/132), in po zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 20. decembra 1921. (Uradni list z dne 9. januarja 1922., št. 2/2), od navadnih vin od soda in v steklenicah in od vinskega mošta, izvzemši tako zvana fina vina (šampanjec itd.).
V	letu 1926. so se pobrali na tej trošarini in občinskih dokladah zneski, navedeni v izkazu II.
Izkaz I.
Občinske doklade k trošarini na vino in vinski mošt za leto 1926.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10| 11|12| 13714 1 15 1 16 j 17 1 18 1									19 J	20	2iT	22 1	23!	24 J	251	26 1	27 j	28 I	29 1	30
														Število občin,															
		'S								V	katerih		so	se pobirale občinske doklade															
b s		1	od °/„																										
	Davčni okraj	f	1	26	51	76 j 101 j 126[ 151 i 176S201 [226S251 |276j301 j326|351 i376|4011426|451 476|501 [526S5511576|6011626																							skupaj
T3 O Ul		I	do »/»																										
O o, ca		o	25	50	75	100|l25|l50|l75|200l225 250|275;300|325|350|375|400|425|450t475|500l525|550|575|600|625|650																							
N		I													znaša														
				Ljubljanska oblast.																									
i	Brdo		3	—			—	2			5	2			1	2			2								1					__															18
2	Brežice		2	—	—	3	4	—	2	—Tv	3	—	1	—	2	—	—	—	1											18
3	Cerknica 										1			2			1																		4
4	Črnomelj		—	—	—	—	1	—	3	1	3	—	3	—	3	—	1	—	—	—	—	—	4	—	—	—	1	—	1	21
5	Kamnik		7	—	—	1	4	—	12	—	5	1	6	2	1														—	39
6	Kočevje		1	—	2	2	2	—	3	1	3	—	6	—	1	1						—	1	—	—	—	1	—	—	24
7	Kostanjevica		—	—	—	—	—	1	—	—	—	—	2	1	—	—	—	—	1						—	—	—	—	—	5
											3		2		1		5		2						1									14
9	Krško							1		—	2	—		—	2	—	1	1					1									__							8
10									3		1		3		2															9
11	Litija							1		1	6	—	4	—	1	3	!							1									18
12																									l				1
13	Ljubljana, okolica		—	—	2	2	3	j-	4	—	4	1	9	—	3						2									—	30
14	Logatec						1	—	1	—	2	—	2												—	—	—	—	—	6
16	Metlika				2	_	1	1	1	.	2	z	0 1		1								1	___							_		O 10
17	Mokronog				—	—	2	—	2	—	3	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—									7
18	Novo mesto		—	—	1	2	1	2	1	—	5	—	4	—	1	—	—													17
19	Radovljica		—	—	—	—	2	1	2	—	4	—	10	—	1	—	—	—	1	—	1	—	—													22
20	Ribnica 								2	—	—	2	2	3	—	—	—	1													10
21	Sevnica		5	—	1	—	1	2	1	—	—	1	1	—	—	—	1												—	13
22	Škofja Loka			•	—	—	—	—	1	—	1		—	—	6	—	2	—	—	—	1	—	—	—	—	—			—	—	—	—	11
23	Tržič							1	—	—	2	—	1	—	1															5
24	Velike Lašče		—	—	—	—	2	—	—	—	2	—	4	—	—	—	—	—					—	—	—	—	—	—	—	—	—	8
25	Višnja gora		9	—	2	3	3	1	3	—	2	—	1											—						24
26								1			1	3										2							7
27	Žužemberk 		—				1			—		2	1		1						1											6
28	Kastav					—	—	—																					1	1
	Skupaj . . .	27	—	10	14	33	13	47	7	54	7	83	3	26	4	5	1	6	—	6	—	8	—	—	1	2	-	2	3591
				Mariborska oblast.																									
1	Celje-Vransko		—	—	—	—	4	—	7	1	8	—	8	1	1	—	1	1												32
2	Dolnja Lendava		18	1	3	1	3	—	6	2	4	2	7	1																48
3	Gornja Radgona		6	1	1	—	11	—	3	1	13	—	4																	40
4									—	1	1	7	—	—	—	1												—	10
5	Konjice		3	—	1	—	3	—	5	—	5	—	6	1	3															27
6	Kozje		6	1	—	2	5	—	7	5	__	—	1	—																27
7	Ljutomer		5	—	—	—	8	1	5	—	3	—	5	1	1									—						29
8	Marenberg		1	—	—	—	1	—	1	—	2	—	5	1	5															16
9	Maribor		8	—	1	5	22	6	15	4	13	2	7	—	1	1												—	—	85
10	Murska Sobota		105	3	8	2	2	—	1	—	—	—	1																	122
11	Ormož	.			8				3	1	2		10	1	1		ß				1											33
12	Prevalje		i						3			4		4																	12
13	Ptuj		17	—	4	4	n	2	12	—	15	—	14	—			—	—	1	—	—						—	—	—	—	—	—	80
14	Rogatec		9	—	—	—	i	—	1	—	2	—	8																	21
15	Slovenska Bistrica	7		2		4		1	2	10	2	12		3															43
16	Slovenjgradec				i			3	2	4		5		1																	16
17	Sv. Lenart v Slovenskih goricah		17	1	5	1	6	1	5	2	8	—	4																	50
18	Šmarje pri Jelšali 		1	—	—	—	3	—	—	1	5	1	2			1			—	—	1											15
19							1	—	—	2	—	2	—	4	1														10
Skupaj . . .		212	7	26	15	90	14	78	18	110	9	99	5	25	2	2	2	2				1 i 1							716a
1 Na novo je prlrastel davčni okraj (občina) Kastav.
a Število občin je bilo v izkazu za leto 1925. navedeno s 718, in to zaradi tega, ker sta bili dve občini pod različnima imenoma dvakrat vneseni.
Izkaz H.
Pobrana državna trošarina na vino, vinski mošt in petjot in občinska doklada k tej trošarini za leto 1926.
Ljubljanska oblast.
1	2	" 3	~ 4 ~ ~	5 ’	6		7	
		Količina v lil		Število	Državna		Občinska	
>00 d	Davčni okraj	vino	vinski	ste- klenic	trošarina		doklada	
N		(petjot)	mošt	ä 0-71	Din	P	Din	P
1	Brdo		2.012-10	40-76	62--	71.473,50		193.291	76i
2	Brežice		5.549-21	487-50	243-	206.531 35		382.145	84
3	Cerknica		2.643-74	64-66	—	94.147 40		310.804	26
4	Črnomelj		2.783-65	229-92	—	103.175|75		206.075	40
5	Kamnik		9.183-64	1-398.55	49--	356.415165		452.891	03
6	Kočevje		6.584-02	134-06	25-	233.804170		175.650	83
7	Kostanjevica		2.225-59	376-84	112--	87.372|65		168.468110,	
8	Kranj		5.782-93	1.532-27	718--	241.068 30		593.663 55	
9	Krško		5.045-87	482-81	448--	188.899 70		434.508105	
10	Laško 		13.200-73	1.632-04	1.039--	503.346	05	935.134'88	
11	Ljubljana, okolica ....	17.121-06	1.075-26	179--	626.208	10	1,601.035 98	
12	Logatec		5.140-07	288-73	38-	187.139	70	415.613104	
13	Litija		6.549-04	129-62	150-	232.531	90	768.881185	
14	Lož		■ 452-38		 .	150—	15.908	30	185.993 23	
15	Metlika 		2.496-95	248-24	10--	93.604	25	127.672118	
16	Mokronog . 			3.210-66	631-65	—	128.164	35	155.513	03
17	Novo mesto		9.394-26	539-27	734-	342.647	85	596.515	89
18	Radovljica		2.976-86	136-33	734--	107.965	35	787.151	62
19	Ribnica		3.286-92	9-52	144--	115.352 20		351.411	17
20	Sevnica		4.355-72	352-64	59--	161.295	70	168.103	12
21	Škofja Loka		2.542-49	18-80	170-	89.542	15	319.485	68
22	Tržič 		527-92	—	405--	18.679	70	175.961	48
23	Velike Lašče		1.680-21	58-47	—	60.269	10	115.745	37
24	Višnja gora		1.142-82	29-99	—	40.748	45	103.130j84	
25	Vrhnika		2.927--	92-90	—	104.767	5(	382.302 71	
26	Žužemberk		1.359-55	45-96	20-—	48.743	25	188.465	46
27	Mestni dohodarstveni urad							
	v Ljubljani		57.215-35	9.823-98	3.351-	2,249.812	25		—
	Skupaj . . .	177.390-74	19.860-77	8.840-	6,709.615	15	10,295-61635	
							Občinska	
							naklada	
Mestni dohodarstveni urad							Din	P
	v Ljubljani				•			6,579.8281—	
Mariborska oblast.
1 1	2	3 1	4	5	6		7	
		Količina v hi		Število	Državna		Občinska	
d	Davčni okraj	vino	vinski	ste- klenic	trošarina		doklada	
M		(petjot)	mošt	ä 0-71	Din	P	Din	P
i	Celje		19.055-55	1.432-78	6.587--	706.057	25	1,654.300	52,
2	Dolnja Lendava		5.929-54	387--	820-—	217.618	90	133.264	24
3	Gornji grad			286-90	125--	144.865	15	459.216	22
4	Gornja Radgona		3.735-98	542-22	21.238-	154-933	80	225.991	4d
5	Konjice		4.428-63	107-72	230--	157.810	15	292.634	37;
6	Kozje		3.354-81	208-03	—	122.619	10	103.068	101
7	Ljutomer			385-02	5:515-—	100.241	40	170.503	31
8	Maribor		34.240-54	2.605-66	16.402- -	1,271.761	40	2,949.432	93
9	Marenberg		3.846-79	111-35	480--	137.661	40	318.429	55:
10	Murska Sobota		12.450.03	941-72	552--	459.570	05	223.457	56
11	Ormož			605-42	545- -	97.005	60	158.370	66;
12	Ptuj		12.552-70	1.374-53	2.454--	474.934	75	727.228	29
13	Prevalje		3.601-57	198-67	702"—	131.372	70	247.991	86'
14	Rogatec			74-91	—	106.072	65	215.340	46
15	Slovenska Bistrica ....	4.966-99	297-59	135-—	181.351	90	389.037	33
16	Slovenjgradec		4.662-75	264-50	200- -	169.908	75	231.869	62
17	Sv. Lenart v Slov. goricah	2.490-94	405-20	196--	97.410	90	129.991	72
18	Šoštanj		3.403-78	361-05	174-—	128.245	55	263.145	23
19	Šmarje pri Jelšah ....	2.661-02	249-06	242-	99-483	20	157-645	36
Skupaj . . .		133.132-65	10.839-33	56.597-	4,958.924	50	9,050.918	79
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 2. aprila 1927.	Delegat: dr. Šavnik s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 5160/2.	R,Z*laSi'
Dosedanjega gerenta okrajnega zastopa v Gornji Radgoni, Jakoba Zemljiča, posestnika vi Radencih. sem razrešil gerentskih dolžnosti. Obenem sem razrešil vse člane gerentskega sosveta njih funkcij ter imenoval na podstavi § 81. zakona o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, za novega gerenta tega okrajnega zastopa Ivana L a n č i č a, posestnika in kleparskega mojstra v Gornji Radgoni, ki so mu prideljeni kot člani ge-rentskega sosveta: Alojzij Žitok, posestnik in župan v H rast j u-M oti; Franc Šantl, posestnik in župan v Crešnjevcih; Ivan Klemenčič, posestnik v Apačah; Lovro V a m b e r g e r, posestnik v Sta-netincih; Anton Kosi, posestnik in trgovec v Apačah; Alojzij Križan, posestnik in župan v Ščavnici; Jožef Črnko, posestnik in župan v Policah Pri Gornji Radgoni; Jakob Klemenčič, posestnik in župan v Ivanjcih; Janko K ar bas, posestnik in gostilničar v Gornji Radgoni; Frane Horvat, posestnik v Terbegovcih; Janez Rožman, Posestnik v Šratovcih; Jakob Sajovic, provizor v Gornji Radgoni; Franc S o mm or, posestnik v Grobtineih št. 9; Jakob Zemljič, posestnik in žu-Pan v Radencih; Jakob Nemec, posestnik v Oko-' slavcih; dr. Lenart Boecio, odvetnik in župan v Gornji Radgoni.
U- br. 5162/2.
Dosedanjega gerenta okrajnega zastopa, v Gornjem gradu, drja. Josipa Goričarja, sem razrešil gentskih dolžnosti. Obenem sem razrešil vse člane kentskega sosveta njih funkcij ter imenoval na pod-ri-ivi § g] zakona o okrajnih zastopih z dno 14. junija "b6., štaj. dež. zak. št. 19, za novega gerenta tega okrajnega zastopa Janeza V Ogrinca, župnika pri 'y’v- Frančišku Ksavoriju, ki so mu dodeljeni kot člani gerentskega sosveta: Martin Steblovnik, župan v Šmartnem na Paki; Anton Stvarnik, posestnik v Lubiji pri Mozirju; Valentin Mi k ek, posestnik v ^°Pi njivi pri Mozirju; Matija Goričar, župan v Mozirju; Maks T u r n š e k, trgovec v Žlaberju; Maks Štiglic, trgovec na Rečici ob Savinji; Jože Novak, posestnik v Okonini, občina Rečica ob Savinji; Ignacij Fin d er n ik, posestnik v Ljubnem; Jožef T e s o v n i k, posestnik v Ljubnem; Jakob Plaz-n ^ k, posestnik in župan v Podvolovljeku št. 36,
Luče; Rok K1 e m o n š e k, posestnik v Solčavi; Janez Fale, župan v: Štajngrabnu, Nova Štifta; Anton V oilovšek, župan v Gornjem gradu; Franc Štiglic, posestnik v Bočni; Jožef Jošt, posestnikov sin v Križu, občina Bočna; Anton Piano-š e k, posestnik v Potoku, občina Kokarje.
U. br. 5163/4.
«Dosedanjega gerenta okrajnega zastopa pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah, Matijo Vrači Č a, posestnika v Spodnji Senarski, sem razrešil gerentskih dolžnosti. Obenem sem razrešil vse člane gerentskega sosveta njih funkcij ter imenoval na podstavi § 81. zakona o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, za novega gerenta tega okrajnega zastopa Ivana Roškarja, posestnika in ministra n. r. pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, ki so mu prideljeni kot člani gerentskega sosveta: Valentin Klemenčič, župan pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah; Karel An bi, gostilničar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Franc P e r k o, posestnik v Verjanah; Ljudevit P o -1 j an e c, župan in oblastni poslanec v Cogetincu; Franc Z u p e, posestnik pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah; Franc Kranjc, posestnik v Bišu; Janez Mu r šak, posestnik v Spodnji Voličini; Jožef Kajnih, župan v Jablancah; Anton Mali, župan na Tratah; Fran Rajšp, župan v Lokavcu; Jožef Kramberger pri Sv. Ani; Matija Vrači6, župan v Senarski; Franc Kramberger, posestnik v Gočovi.
U. br. 5164/2.
Dosedanjega gerenta okrajnega zastopa v Ljutomeru, Andreja Roškarja, posestnika na Cvenu, sem razrešil gerentskih dolžnosti. Obenem sem razrešil vse člane gerentskega sosveta njih funkcij ter imenoval na podstavi § 81. zakona o okrajnih zastopih z dno 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, za novega gerenta tega okrajnega zastopa Jakoba Rajh a, posestnika v Ljutomeru, ki so mu prideljeni kot člani gerentskega sosveta: Josip W eixl, dekan v Križevcih pri Ljutomeru; Ferdo Magdič, posestnik na Cvenu; Jakob Štampar, posestnik v Presiki; Matija Vaupotič, posestnik v Lokav-cih; Jakob Štuhec, posestnik v Stari Novi vasi; Anton Slavič, posestnik v Bučečovcih; Franc Krajnc, posestnik v Mali Nedelji; Frauc Galun-
dor, posestnik v Veržeju; Osvald Henigman n, posestnik v Ljutomeru; Jože To pol ni k, posestnik v Banovcih; Franc Špindler, posestnik v Radoslavcih; Franc Seršen, posestnik in trgovec v Ljutomeru.
U. br, 5165/2.
Dosedanjega gerenta okrajnega zastopa v Mariboru, Antona Lipovška, sem razrešil gerentskih dolžnosti. Obenem sem razrešil vse člane gerentskega sosveta njih funkcij ter imenoval na podstavi § 81. zakona o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, za novega gerenta tega okrajnega zastopa drja. Andreja V obl e ta, odvetnika in oblastnega poslanca v Mariboru, ki so mu prideljeni kot člani gerentskega sosveta: Jakob Flor-j a n č i č, posestnik pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju; Leopold Zupanič, posestnik v Pesničkem dvoru; Franjo Že bot, narodni poslanec v Mariboru; Franc Žunko, župan v Vrtičali; Jožef Kolin a n, župan v Slivnici pri Mariboru; Matija Knuplež, posestnik pri Sv. Petru pri Mariboru; Andrej Hauptman, posestnik in župan v Činžatu; Filip G a 1 u n d e r, posestnik pri Sv. Križu pri Mariboru; Dominik R a m u t a, posestnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Anton Rošker, posestnik v Zgornjem Šentjakobskem dolu; Rudolf Slatin ek, posestnik v Laznici pri Limbušu; Ivan V i c m a n, posestnik in župan v Cirknici; Anton Potočnik, posestnik in župan v Framu; Srečko Robič, posestnik v Limbušu; Viktor Glaser, posestnik v Smolniku; dr. Radoslav Pip uš, odvetnik v Mariboru; Karel Stržina, župan v Pobrežju; Alojzij Kal oh, župan v Studencih pri Mariboru; Ivan Krajnik, kotlar v Mariboru, Ob železnici št. 12.
U. br. 5167/2.
Dosedanji gerentski sosvet okrajnega zastopa v Blovenjgradcu sem irazrešil njegovih funkcij. Na podstavi § 81. zakona o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, so imenovani za nove člane gerentskega sosveta: Jožef Rotov-n i k, veleposestnik v Legnu; Luka Pogač, posestnik v Pamečah; Ivan Ar eh, posestnik v Starem trgu; Mili a G1 a s e n č n i k, posestnik v Suhem dolu, občina Razbor; Jakob Jaš, posestnik v Št. liju pod Turjakom; Ivan Vrhnjak ml., posestnik v Šentjanžu, pošta, Dravograd; Ferdinand K a c, vete-
posestnik v Šmartnem; Vinko Ei singer, posestnik v Slovenjgradcu.
U. br. 5169/2—27.
Okrajni zastop v Šoštanju je razpuščen. Na podstavi § 81. zakona o okrajnih zastopih z dno 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, je imenovan za gerenta tega okrajnega zastopa dr. Franc Mayer, odvetnik v Šoštanju, ki so mu prideljeni kot člani gerentskega sosveta: Franc Schreiner, župnik v Št. liju pri Velenju; Martin Lem pl, posestnik v Velenju; Josip Demšič, trgovec v Velenju; Zdravko Zajc, rudar v Velenju; Josip S kaza, veleposestnik v Velenju; Marko Novak, uradnik v Družmirju, občina Šoštanj-okolica; Anton Novak, p. d. Falk, posestnik v Družmirju, občina Šoštanj-okolica; Franc Lesjak, posestnik pri Sv. Janžu na Vinski gori; Ivan Oštir, posestnik v Skalah; Anton Jan, posestnik v Skalah; Anton Brinov-šek, posestnik pri Sv. Andražu pri Velenju; Janez Rožman, župnik v Zavodnju, občina Topolščica; Baltazar Deberšek, posestnik v Gaberkah št. 25, občina šoštanj-okolica; Andrej Martinšek, rudar in posestnik v Prelogah, občina Velenje; Jože R e d n a k L, rudar in posestnik v Skalah; Anton K o r a d e j, sedlar v Šoštanju; Matko Zalar, lesni trgovec in posestnik v Šoštanju.
U. br. 5170/2.
Dosedanjega gerenta okrajnega zastopa na Vranskem, Franja S c h a u r a, sem razrešil gerentskih dolžnosti. Obenem sem razrešil vse člane gerentskega sosveta njih funkcij tor imenoval na podstavi § 81. zakona o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, za novega gerenta tega okrajnega zastopa Maksa Cukalo, trgovca v Oj-striški vasi št. 9, Sv. Jurij ob Taboru, ki so mu prideljeni kot člani gerentskega sosveta: Matija Bošnjak, posestnik v Parižljah št. 3, Braslovče; Avgust M a r o v t, posestnik v Zgornjih Gorčah št. 7, Braslovče; Ivan Remic, posestnik v Letušu št. 51, Braslovče; Anton Novak, posestnik v Kamenčah št. 2, Braslovče; Jožef Žolnir, posestnik v Podvinu št. 47; Polzela; Anton Kolšek, posestnik v Ločici št. 28, Polzela; Anton Rančigaj, posestnik na Gomilskem št. 47; Alojzij Lesjak, posestnik v Pondoru št. 12, Sv. Jurij ob Taboru; Martin A g r e š, župnik v Mariji Reki; Franc Pečovnik, posestnik pri Sv. Jeronimu št. 65, Vransko; Josip Kladnik, višji poštar na Vranskem št. 37; Ivan Zupan, posestnik v Ločici št. 60, Vransko; Franjo Schaur, graščak v Brodeh; Jurij Ocvirk, posestnik v Prekopi; Karel Košenina, trgovec, mesar in gostilničar na Vranskem; Josip Omladič, posestnik v Polčah, župan občine braslovške.
V Mariboru, dne 25.aprila 1927.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Objava uprave vojne škode glede izplačevanja vojne škode.*
Na podstavi člena 30. zakona o izplačevanju vojne škodo z dne 20. novembra 1922., št. 62.833, se jo predpisala uredba z zakonsko močjo o izplačevanju vojno škode osebam, ki jih določa člen 29. zakona o izplačevanju vojne škode, prisojene po pravilniku z dne 25. maja 1923. o sodiščih in povračilu škodo v obmejnih krajinah. Ta uredba z dne 25. marca 1927. je bila razglašena v «Službenih Novinah» z dno 6. aprila 1927., št. 77/XVII.,** o čemer se obveščajo vso oškodovano osebo in naprave, ki imajo originalne izvršne razsodbe drugega višjega sodišča za vojno škodo v Beogradu ter žive v bivših županijah: sremski, torontalsko-tamniški, baško-bodroški, v okrožjih: sarajevskem, tuzlanskem, banjaluškem, mostarskem in v kotarju boko-kotorskem, s pozivom, naj se prijavijo takoj, najkesncjo pa v onem letu, ko se je razglasil ta poziv za izplačilo, s svojimi izvršnimi sodnimi razsodbami svojemu sreskemu ali mestnemu poglavarju (mestnemu svetu) ter zahtevajo izplačilo; drugače se no bodo po preteku gorenjega roka razsodbo, o katerih govori ta objava, od nikogar sprejemale in tudi ne izplačevale.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. aprila 1927., št. 90.
** Uradni list z dne 23. aprila 1927., št. 166/44.
To se priobčuje tudi ostalim imetnikom zgoraj označenih razsodb z dostavkom, da se morajo tudi j te osebe, ki žive izven zgoraj omenjenih ozemelj, v I istem roku (v enem letu), ko se razglasi ta poziv v i «Službenih Novinah», obrniti z izvršnimi razsodbami drugega višjega sodišča za vojno škodo v Beogradu neposredno na upravo vojne škode, katere sedež je v Beogradu, ter zahtevati izplačilo; drugače se jim po označenem roku razsodbe ne izplačajo.
Pripominja se, da vrše po členu 12. rečene uredbe o izplačevanju vojne škode v obmejnih krajinah vsa predhodna opravila za izplačilo vojne škode, o kateri govori ta objava, sreski ali mestni poglavarji (mestni sveti); izplačevanje (izročanje obveznic vojne škode) na obračune, ki jih je sestavila uprava vojne škode, pa vrše davčni uradi ali sreske finančne uprave, vsi v svojem okolišu.
Prijavi mora priložiti oškodovana oseba originalno izvršno razsodbo drugega višjega sodišča za vojno škodo v Beogradu; ako pa ne more predložiti originalne razsodbe, se sme zahtevati izplačilo vojne škode tudi tako, da se predloži overovljen prepis razsodbe, če navede prijavljena oseba verjeten vzrok, zakaj originala ne more predložiti, in če privede poleg tega poglavarju dva polnoletna državljana, ki jamčita, da bosta materialno odgovarjala za vso škodo, ki bi utegnila nastati zato, ker se ni izročil original. Brez takega jamstva kakor tudi ob danem jamstvu, če je navedba po poglavarjevi oceni neverjetna, se izplačilo ne more izvršiti, dokler ne izda uprava vojne škode svoje odločbe o takem predmetu.
Kjer je imetniku razsodbe nemogoče, da bi sam zahteval izplačilo razsodbe o prisojeni vojni škodi, sme to storiti zanj njegov zakonski zastopnik ali njegov pooblaščenec s specialnim pooblastilom za izplačilo, overovljenim pri sreskem ali mestnem poglavarju (mestnem svetu), in sicer, ko je stopila v veljavo uredba o izplačevanju vojne škode v obmejnih krajinah, t. j. izza dne 6. aprila 1927. Na prej izdana pooblastila se vojna škoda no izplačuje, ker ta pooblastila ne veljajo; prav tako se no izplačujejo na pogodbe o prenosu pravice do izplačila, bodisi da je prenos formalen, bodisi da je prikrit v obliki pooblastila, ampak izplača se le osebi, na katero se razsodba glasi, ker izda tudi v tem primeru odločbo uprava vojne škode.
Prav tako se izvrši, če je bila škoda prisojena komu, ki je umrl po izrečeni razsodbi, ali umrlečevi masi, izplačilo samo osebam, ki predlože polnoveljavne dokaze o dediščini; drugače pa se pošljejo obveznice pristojnemu sodniku, ki je po zakonu pozvan, skrbeti za take osebe. Tako je treba ravnati tudi, če se mora izplačati vojna škoda odsotni osebi ali osebi, katere stanovališče ni znano, a se je prijavila za izplačilo.
Potemtakem je treba poleg tega, kar je zgoraj navedeno, predložiti pooblastilo, overovljeno pri sreskem ali mestnem poglavarju (mestnem svetu), in dokaz o zakonitem zastopstvu ali dediščini kakor tudi dokaz, da je oseba odsotna ali da njeno sta-novališče ni znano, a se je prijavila oškodovana oseba ali oseba, ki jo zakonito zastopa.
Naposled priobčuje uprava vojne škode vsem oškodovanim osebam, ki so predložile svoje razsodbo v izplačilo upravi za vojno škodo, da se njih razsodbe vrnejo sreskim ali mestnim poglavarjem (mestnim svetom), kjer oškodovane osebe žive, zaradi zaslišanja in zbiranja zgoraj omenjenih podatkov, ki so potrebni za sestavo obračunov o izplačilu; zato ni treba prihajati k upravi ne njim ne ostalim oškodovanim osebam, ker se bo vršil ves posel glede izplačevanja po sreskih in mestnih poglavarjih, davčnih uradih ali sreskih finančnih upravah.
Od uprave za vojno škodo v Beogradu,
dne 14. aprila 1927.; št. 4656.
Preds. 192/4/27—1.	3—3
Razpis.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika; prav tako se oddado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, izpraznjena tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
31. maja 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razglas glej v Uradnem listu 45 z dno 26. aprila 1927.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 23. aprila 1927.
Preds. 193/4/27—1.	3—3
Razpis.
Pri okrajnem sodišču na Vrhniki se odda mesto pisarniškega uradnika; prav tako se oddado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, izpraznjena tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje} ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
31. maja 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razglas glej v Uradnem listu 45 z dne 26. aprila 1927.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 23. aprila 1927.
Preds. 194/4/27—1.	3—3
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v Logatcu se odda mesto pisarniškega uradnika; prav tako se oddado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, izpraznjena tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
3 1. maja 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razglas glej v Uradnem listu 45 z dne 26. aprila 1927.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 23. aprila 1927.
Preds. 320/4/27—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okra jnem sodišču v S1 o v e n s k i B i s t r i c i in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi so izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega.
Prošnje je vložiti do dne
31. maja 1 927. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 46 z dno 28. aprila 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dno 25. aprila 1927.
Preds. 321/4/27—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega.
Prošnje je vložiti do dne
31. maja 1927. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 46 z dne 28. aprila 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 25. aprila 1927.
Preds. 291/4/27—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Ribnici in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
1. junija 1 927. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 46 z dne 28. aprila 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 23. aprila 1927.
M 15/27—2.	856
Oklic.
Gregorju Moletu, posestniku na Gomili, občina Mirna, je vročiti plačilno povelje z dno 7. marca 1927., M 15/27—1, zaradi 1264 Din. 50 p.
Ker je bivališče Gregorja Moleta neznano, se mu postavlja za skrbnico Uršula Mole, posestnikova žena na Gomili št. 6.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek L,
dne 19. marca 1927.
S 25/26—45.
Odprava konkurza.
1018
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1 8. j unija 1 92 7. ob desetih.
Cg la 105/26—22.
Oklic.
ion
Prezadolženec: Janko Potočnik, trgovec v Škofji Loki št. 126.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 25/26—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IH.,
dne 21. aprila 1927.
S 11/27—2.	1019
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Angele Peko 1 j e v e, modistinje v Ljubljani.
Konkurzni komisar: dr. Alojzij Gradnik, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Fran Poček, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 14. maja 1 927. ob desetih. Oglasit veni rok do dne 4. junija 1 927.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dno 27. aprila 1927.
S 12/27—2.	1020
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Jerice R o -z i n o v e v Pudobu št. 2, registrirane pod firmo: Jerica Rozina, trgovina z lesom in vodna žaga v Pudobu.
Konkurzni komisar: Anton Kajfež deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča, v: Ložu.
Upravnik mase: dr. Viktor Poznik, notar v Ložu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ložu dne 1 4. m a j a 1 9 2 7. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 18. junija 1927. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2. julija 1 92 7. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 27. aprila 1927.
Proglasitve za mrtve.	986
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancih, označenih z *, pa po § 24., št. 1, obČ. drž. zak., domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrošancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same Pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Martinu Meniču, posestniku v Malem Pudlogu št. 9 pri Leskovcu, je vročiti v pravni stvari, ki teče pri tem sodišču in ki jo vodi zoper njega Martin Verhovšek, posestnik v Velikem Pudlogu št. 5, zaradi izpolnitve pogodbe puncto 32.000 Din s pri-padki, sklep z dno 27. aprila 1927., opr. št. Cg la 105/26—22. s katerim je bilo Martinu Meniču odpovedano pravdno pooblastilo za drja. Janka Mencingerja, odvetnika v Krškem, in je bili' podan predlog za odmero pravdnih stroškov proti lastni stranki.
Ker je sedanje bivališče Martina Meniča neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a,
dne 27. aprila 1927.
E 186/27—8.	937
Dražbeni oklic.
Na predlog Radoslava Jereba, notarja v Konjicah, bo dno 18. maja 1 927. ob devetih pri tem sodišču na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Tratno, vi. št. 185:
Označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji in priteklinami, cenilna vrednost 9033 Din, zemljišča (njive, travniki, pašniki in gozdi), cenilna vrednost 35.130 Din 55 p, skupaj 44.163 Din 55 p, preživitne pravice Blaža Cimermana in Ane Cimer-manove, cenilna vrednost 22.400 Din, torej prava cenilna vrednost 21.763 Din 55 p; najmanjši ponu-
j Ime in rojstni dan, stan ^ in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicnl rok poteče dne
, Alojzij Matiažič. roJen dne 18. junija 1892., posestnikov sin v Lučah št. 40.	Odšel 1 eta 1913. k vojakom ter se udeležil bojev z Rusi. Dne 9. junija 1916. baje padel; od takrat vsaj pogrešan.	Brat Franc Matjašič v Lučah št. 40.	—	14. 3. 1927.; T 4/27-5.	1. novembra 1927.
* Luka Pungarčič. rojen dne n. oktobra 1882., posestnikov sin v Čerini St. 17.	Odšel pred 30 leti v Ameriko ter ni pisal že 15 let; baje utonil.	Sestrična Katarina Preskar, delavka v Žejnem št. 2.		14. 3. 1927.; T 8 27—3.	
* Franc Lenarčič, rojen dne 11. januarja 1879., posestnik na Cesti št. 9.	Odšel najbrže leta 1894. v Nemčijo, odkoder ni bilo več glasu o njem. Ncizvesten že nad 30 let.	Skrbnik Anton Kastelic, jioscstnik na Cesti št. 43.	—	14. 3.1927.; T 9/27—3.	1. maja 1928.
* Martin Kristan, rojen dne 24. oktobra 1884., posestnikov sin v Zalogu št. 15.	Odšel pred 25 leti v Ameriko; od takrat ni več glasu o njem.	Sestra Marija Kozina, posestnikova žena v Zalogu št. 7.	—	29. 3.1927.; T 10/27-5.	
					
Martin Petretič. rojen dne 27. septembra 1875. v Ferlugi št. 1.	Odšel leta 1914. na bojišče ter zadnjič pisal meseca aprila 1916. z italijanskega bojišča; od takrat ni več glasit o njem.	Žena Marija Petretič v'Ferlugi št. 1.	—	9. 4. 1927.; T 15/27-2.	1. novembra
								
Janez Gorše, is]7o cinc 26, januarja i»/»., posestnik v Rodinah št. 21.	Odšel leta 1917. na romunsko bojišče in baje dne 9. avgusta 1917. padel ; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Hči Ivanka Gorše v Rodinah št. 21.	—	14. 4. 1927.; T 7/27-6.	1927.
* Anton Erjavec, rojen dne 20. maja 1873., posestnik v Ratežu št. 20.	Odšel leta 1905. v Ameriko, odkoder redno pisal do leta 1914.; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Marija Erjavec v Ratežu št. 20.	—	20. 4. 1927.; T 11/27-4.	1. maja 1928.
Jakob Škrlec, rojen dne 28. aprila 1897., posestnikov sin v Bregan-skem selu št. 17.	Odšel leta 1917. na italijansko bojišče ter zadnjič pisal leta 1918 ; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Marija Skrlec, t, posestnica v Breganskem selu št. 17.	—	20. 4. 1927.; T 13/27-4.	
Franc Fabjan, rojen dne IS.junija 1899., kočarjev sin v Verdunu 	 št. 13.	Odšel leta 1917. na italijansko bojišče ter prišel leta 1918. v italijansko ujetništvo, kjer baje umrl.	Oče Franc Fabjan, užitkar v Verdunu št. 13.	—	20. 4. 1927.; T 12/27-5.	
Alojzij Dimc, rojen dne 29. aprila 1884., Posestnik na Čistem bregu 		Št. 5.	Odšel začetkom svetovne vojne leta 1914. na bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Ivan Fakin, posestnik na Zameškem št. 2.	—	26. 4. 1927.; T 14/27-2.	
. Janez Horžcn, ion ^ne '8- decembra ,°94.> hišarjev sin včreš-njicali št. 60.	r Bajc leta 1916. padel na soškem bojišču; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Sestra Marija Staroveški, rojena Horžen, hišarica * v Črešnjicah št. 60.	—	26. 4. 1927.; T 16/27-2.	1. novembra 1927.
Janez Novak, fojen dne 17. julija 1874., posestnik in tesar v Zabrđu št. 5.	Bil leta 1915. na soškem bojišču ter zadnjič pisal meseca novembra 1915.; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Jožefa Novak v Stari gori št. 12.	Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu.	26. 4. 1927.; T 17/27-4.	
Anton Prah, rojen dne 19. maja 1879., nišar v Drenovcu št. 18,	Odšel leta 1914. na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Martin Lekše v Drenovcu št. 1.	—	26. 4. 1927.; T 18/27-2.	
, Albin Ziegler, Veno dne 7- novembra röbd., medičar in svečar, naposled v Zagrebu.	Odšel leta 1914. na srbsko bojišče ter prišel v srbsko ujetništvo, odkoder zadnjič pisal leta 1915,; od takrat ni več glasu o njem.	Oče Konrad Ziegler, zasebnik v Novem mestu št. 113.	—	26. 4.1927.; T 19/27-2.	
dek 14.600 Din.
K nepremičnini spada gospodarsko orodje v skupni cenilni vrednosti 533 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 2180 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 1. aprila 1927.
E 634/26—16.	928
Dražbeni oklic.
; Na predlog, ki ga jo podal Martin Š u mer, trgo-vec v Konjicah, zastopan po drju. Ivanu Rudolfu, : odvetniku v Konjicah, bo dne 12. maja 192 7. i ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi 'obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin:
1.	a) zemljiška knjiga za katastralno občino Sle-1 mene, vi. št. 22: hiša, cenilna vrednost 1000 Din, 1 gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 3750 Din,
zemljiške parcele, cenilna vrednost 30.213 Din; b) zemljiška knjiga za katastralno občino Tolsti vrh, vi. št. 136: gozd, cenilna vrednost 5269 Din —. skupaj 40.282 Din, najmanjši ponudek 28.000 Din;
2.	) zemljiška knjiga za katastralno občino Bezovico, a) vi. št. 108: hiša, cenilna vrednost 5000 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 5100 Din, zemljiške parcele, cenilna vrednost 26.314 Din 15 p; b) vi. št. 39: koča, cenilna vrednost 1000 Din, zemljiško parcele, cenilna vrednost 3261 Din 70 p — skupaj 40.675 Din 85 p; najmanjši ponudek 28.000 Din.
K nepremičnini ad 2. a) spadajo te-Ae pritekJim: : i 1 krava, I plug, 1 brana, 1 vejača, 1 slamoreznica, j 2 voza in 1 žitna shramba v skupni cenilni vrednosti 1690 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 9. aprila 1927.
E 57/27—2.	932
Dražbeni oklic.
Dne 7. m a j a 1 9 2 7. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba lastninske polo-1 vice nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Marico, vi. št. 61 (hiša pri Sv. Katarini št. 4 z gospodarskim pi> j slopjem in zemljiščem v skupni izmeri 78.572 m-), i Cenilna vrednost: 28.468 Din 17 p; vrednost pri-! tekline: 745 Din; najmanjši ponudek: 19.227 Din
12 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenom naroku prod za-I četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
I Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je I nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
j	dne 1. aprila 1927.

Nc I 189/27.	983
Prostovoljna javna sodna dražba nepremičnin.
Na predlog drja. Rinalda C u 1 i ć a, odvetnika v Beogradu, kot zemljiškoknjižnega lastnika se odreja prostovoljna javna prodaja «Dominikanske vojašč-nice», vi. št. 306, davčna občina Ptuj, na soboto dne
4.	junija 1 92 7.
ob desetih na licu mesta, t. j. v «Dominikanski vo-jaščnici» v Ptuju.
Objekt sestavljajo naslednje zemljiškoknjižne parcele, vi. št. 306, davčna občina Ptuj: št. 213 (stavbišče, «Dominikanska vojašč-
niea»	št. 1)..................53	a	34	m2,
št. 135 (pašnik)........................24	a	67	m2,
št. 137 (vrt)............................2	a	84	m2,
št. 138/1 (pašnik) ......................I	a	55	m2,
št. 138/2 (vrt)..........................I	a	73	m2'
,	skupaj . . 84 a 13 m2.
Zgradbo tvori v glavnem nekdanji dominikanski samostan, ki se je pozneje adaptiral za vojaščnico; obseza četverokotno stavbno skupino z dvoriščem, z dvema postranskima prizidkoma, ki se dasta uporabljati za stanovanja, in z večjim številom postranskih stavb. Zgradba ima močno zidovje, debelo do lYz m, ter je z opeko krita; strešni stol je iz masivnega hrastovega lesa.
Zgradba stoji tik ob Dravi ter je zoper poplave zavarovana z obzidjem, visokim do 17 m. Stavba se je že oblastveno komisijski odobrila za tekstilno tvornico. Posebno je pripravna za industrijske svrhe, zlasti za tekstilno ali za lesno industrijo ali za strojne tvornice, in sicer zaradi lege v neposrednji bližini železniške postaje, zaradi priključka na obstoječo električno centralo in zaradi ukoriščanja vodne sile.
Najnižja izklicna cena znaša 700.000 Din. Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe vadij 4 % izklicne cene, torej 28.000 Din v gotovini, v državnih obligacijah, v bančni garanciji ali v vložni knjižici pupilarnovarnega zavoda.
Najvišji ponudek so plača do polovice v 14 dneh, druga polovica pa v nadaljnjih treh mesecih po odobritvi ponudbe.
Prodajalec si pridržuje pravico, v 14 dneh po družbenem naroku ponudbo sprejeti ali pa jo odkloniti.
Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sodnem komisarju, notarju Kazimiru Bratkoviču, v Ptuju.
Št. 3418/1927.	988 3—1
Razglas o drugi pismeni ofertni licitaciji za dobavo granitnega materiala za tlakovanje prostora med carinarnico in carinskimi skladišči, južnega cestišča Masarykove ceste med izogibali-ščem cestne železnice ob glavnem kolodvoru in Dunajsko cesto, nadalje Resljeve ceste med Masarykovo cesto in Slomškovo ulico v Ljubljani,
Na osnovi odloka ministrstva za gradbe z dno
4.	marca 1927., št. 4355/27, razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., drugo pismeno ofertno licitacijo za dobavo granitnega materiala, namenjenega za tlakovanje prostora med carinarnico in carinskimi skladišči, južnega cestišča Masarykovo cesto med izogibali-ščem cestne želez ni ce ob glavnem kolodvoru in Dunajsko cesto, nadalje Resljeve ceste med Masarykovo cesto in Slomškovo ulico v Ljubljani, pro-računjene na 2,0 4 2.1 8 7 D i n i n i z p 1 a č n e iz 11 a k a r i n s k e g a fonda mestne občine ljubljanske.
Ponudbo se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, odobrenega po ministru za zgradbe.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti mod uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored št. 2 (II. nadstropje).
Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa s kolkom po 2. Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci v soboto dne 21. maja 192 7.
v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za dobavo granitnega materiala za tlakovalna dela na račun tlaka-r i n s k e g a fonda mestne občine (ljubljanske ponudnika I. L», in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 153.000 Din (ali 306.000 Din, če je tuj državljan). Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do 10. ure dne 21. maja 1927. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu.
Blagajnične položnice mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Obenem s ponudbo, toda posebe, jo treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvršitev ponujenih del in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij; že vložene in še ne rešene prošnje za ta potrdila ne morejo nadomeščati potrdili.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote ali pa vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 23. aprila 1927.
Št. 780.
974 3—3
Razglas o licitaciji.
Po odloku gradbene direkcije v Ljubljani razpisuje podpisana gradbena sekcija prvo pismeno ofertno licitacijo za prevzem gradbenih del pri popravi lesenega mostu čez Muro v Gornji Radgoni.
Ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne . „	.	, „ n _
16. maja 192 7.
neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v pisarni gradbene sekcije v Murski Soboti.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 45 z dne 26. aprila 1927.
Gradbena sekcija v Murski Soboti,
dne 22. aprila 1927.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 20. aprila 1927.
E 12/27—10.	981
Ustavitev dražbenega postopanja.
Zahtevajoča stranka: dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem,
zavezana stranka: Anton Druškovič in Jožefa Druškovič, zaradi 7500 Din.
Izvršba z dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga Dovsko, vi. št. 3, ki jo je dovolilo podpisano sodišče s sklepom opr. št. E 12/27—2, je po § 200., št. 3., izvrš. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne smo predlagati novo dražbeno posto-
v\oj 11 jp
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 14. aprila 1927.
E 1321/26—7.	898
Dražbeni oklic.
Dne 7. maja 1 92 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 84 (hiša z vrtom in njivo).
Cenilna vrednost; 63.860 Din; najmanjši ponudek: 33.740 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 2. marca 1927.
Razne objave.
1010 Računski zaključek Tovarne verig, d. d. v Lescah pri Bledu.
Aktiva.	Čista bilanca z dne 31. decembra 1926.	Pasiva.
		Din	P			Din	P
1.	Blagajna in terjatve pri poštni hranilnici -	100.600	27	1.	Delniška glavnica		2,500.000		
2.	Dolžniki	j	2,113.962	45	2.	Rezervni sklad		478.043	84
3.	Stavbe in zemljišča		1,226.209	07	3.	Upniki		3,169.504	10
j 4.	Stroji in električne naprave ....>. |	1,107.392	-i	4.	Prenos dobička iz leta		
5.	Inventar	j	177.855 68			1925	Din 15.745'70		
6.	Zaloga sirovin, polizdelkov in izdelkov .	1,490.751156		5.	Dobiček v letu 1926. .	„ 169.848'78	185.594	48
7.	Tehnične obratne potrebščine		I16.37i!39					
	t|6,333.142|42					6,333.142|42|	
Debet.	Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1926.	Kredit.
		Din	p			Din	P
1.	Plače in mezde		1,512.620	34	1.	Brutto-prebitek		3,761.367	68
2.	Davki in pristojbine		288.966	56				
3.	Obresti in provizije		568.221	48'		*		
4.	Odpisi na strojih, nepremičninah in pre-						
	mičninah		321.456 92					
5.	Upravni in obratni stroški		884.507 90					
6.	Prenos iz leta 1925		15.745 70					
7.	Čisti dobiček v letu 1926		169.848 78					
		3,761.367|68				3,761.367	68
Objava.
Po sklepu V. rednega občnega zbora z dne 26. aprila 1927. bo izplačevala Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu, za leto 1926.
6%no dividendo, t. j. Din 6'— po delnici za kupon št. 5, ki se bo vnovčeval izza dne 1. maja 192 7.
Kupone bosta vnovčevali Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. V Lescah pri Bledu, dne 26. aprila 1927.	Upravni svet.
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.