Natisov 15.000« ajere" izhaja vsaki itek, datiran z dnevom naslednje nedelje. [Naročnina velja za Av-ilro-Ogrsko: za. celo leto 3 krone, za pol in j eelrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost post-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Stevike se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nistvo se nahajata v Ptuja, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '/» strani K 32, za »/4 strani K 16, za >/, strani K 8, za >/u strani K 4, za */«i strani K 2, za »/m strani KI. — Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. Štev. 23. jo dne 7. junija 1908. IX. letnik. 202 Binkoštna pomlad. »Pfiogsten, dss lieblche Fe8t des Maien"... Res je, — Božič, Velikanoč, Binkošti, vsi go prazniki svet vladajočega nauka, ki nam ga je podelil božanski trpin iz Nacareta. Ali vsak teh praznikov ima stoj značaj, svoje razlike, svoje veselje in svojo moliteT. Božič... Milo, mehko, jožao noč vidimo pred svojimi duševnimi očmi. Na planjavi sedijo revni pastirji, ko ee jim prikaže nebeški ktilatec in jim oznani veaeio vest, — tam v hlevu, v revščini in med živalmi, v slami jaslic, se je rodilo božansko dete, pred katerim padejo par dni pozneje že trije kralji v prah... Praznik veselja je Božič, preznik izpolnjenih nad in želj. On se je rodil, na katerega je ljudstvo čakalo, on je priSel t to dolino žalosti, da jo reši iz spon poganstva in teme... In zdi se nam, da čutimo t Božiča zopet čustva pastirjev, veselih in prestrašenih, — zdi se nam, da smo tndi mi zopet rešeni vseh življenskih težav in nadlog... Via drugačna je Velikanoč: angelj smrti ji daje značaj! Temni flor se vleže čez žemljico, kajti On leži v grobu... Z Jezusom preživi naše srce britke urice zadnje večerje, — izpije kelih krvavega trpljenja na Golgoti do dna, — doživi trikratno izdajstvo sv. Petra, — čuti pro-kleti poljub Iškarijota in — umre na večnem križa... Solze devic so rosa za sveži grob božanskega mučenika. Prestrašeni se zbirajo njegovi učenci za zaklenjenimi durmi in dvomi se jim porajajo v daši. Ali — On, ki je Bog, jim je obljubil: »Jaz Bern pri vas do konca dni"... Ali res? Da, res, res, — ža je grob prazen. — On je vstal od smrti in jo premagal in dokončal odrešenje... In zopet veselje, zopet izpolnjene želje in nade, — hosinak, Krist je vstal t Danes pa praznujemo dan cvetja, praznike Binkoštih. Dan cvetja... Solnce že kaže svojo moč in gorki njegovi poljubi so poklicali cvetje, — vse je zeleno, pisano, vse dnhti, vse vriska in poje, dišečo mrvo pelje živinica in v goricah cveti trta... Dan cvetja, — ravno v Binkoštih občudujemo vso božanstvo narave. Ako sedi človek tam kje v prostosti na zelenem griča pod košatim drevjem, daleč od hiš in praha in dela, pred sabo dolino z potoki in cvetočim grmovjem in s polji in njivami in goricami, — potem se dviga v njegovi daši tiha a vroča molitev. Tam nekje doni zvonček cerkve, ednakomerno, žalostno, — v cvetjn, zelenju, v zraka in v solnčnih žarkih pa čutiš izdih božji.. . Dan cvetja... Okinčajmo svoje domovje z svežimi rožami, ti binkoštno solnce pa nam badi ljubezen in vero in mir v izsesanih naših srcih... Politični pregled. Politični polom? Wahrmnndova zadeva je postala tako važna, da je od nje odvisen ves današnji politični položaj. Klerikalci so hoteli premagati prof. Wahrmnnda in z njim prostost znanosti, prostost šole. Dosegli so, da je vlad« v Insbmku zaprla visoko šolo. Kot odgovor na to pa so stopili večeraj vsi študentje avstrijskih visokih šol v štrajk. Nikdo ne ve, kam dovede ta kriza. Ali odločiti se mora enkrat, ali ima klerikalizem vso moč in vso pra-v'co na Avstrijskem, ali pa smo tudi naprednjaki ednakopravni. Tej odločitvi velja boj! NOVO postave. V ministers t vih izdelujejo zdaj načrte za 4 nove važne postave, in sicer: 1. Postavni načrt glede preskrbe za starost in onemoglost. 2. Postavni načrt glede finaccijelnega zasigarjenja vodnih cest. 3. Postavni načrt glede predrngačbe davka na poslopja. 4. Postavni načrt glede novega davka na žganje. Prva postava, ki se tiče zavarovanja za starost in invalidnost, je na vsak način najvažnejša in jo ljudstvo pač težko pričakuje. Zavarovanje proti požaru. Odsek v državni zbornici je sprejel sledeči sklep: ,Vladi se naroči, da predloži dižavni zbornici postavni načrt glede vpeljave splošnega, obveznega zavarovanja proti požarn in to po posameznih deželah*. Ta sklep je pač zelo pomemben in bi bilo dobro, da bi ga vlada čimpreje vpoštevala. Ves tisti denar, ki se ga pl&čujo 'V&nea raznim judovskim zavarovalnim družbam, bi lahko ljudstvu ostal. Za reguliranje potokov na štajerskem so nastopili napredni poslanci Marckhl, E nspinuer in dr. Hofmann pi. Wellenhof. Sli so namreč k poljedelskemu ministra dr. Ebenhocha in mn vse razložili. Posl. E nspinner je opozarjal na to, da je Mura v radgonskem okraja največje nevarnosti, medtem ko se vlada doslej še nijzmenila, da bi to nevarnost odstranila. Štajerska dežela je dala za ta dela že Za 2 milijona kron več denarja nego vlada. Država je že davno 30°/, vseh troškov regnlačnih del dovolila, brez da bi prišlo do primernega zaključka. Za to je vlada odgovorna in vlada se bode imela tudi zagovarjati, ako se zgodi kakšna nesreča. Poslanec Maickhl zopet je označil razmere v pokrajinah Pesnice, ki kričijo po končni ureditvi. Potem so šli poslanci k ministra za notranje zadeve, da pospešijo nekatere melioracijske zadeve. Posl. Marckhl je pokazal na potrebo regulacije Savinje. Posl. Einspinner pa je govoril o melioracijskih delih na Štajerskem. Ministra sta obljubila, da bodeta vse te želje preiskala. Da bi le ne ostalo samo pri obljubi! Vseslovenske fantazije. Te dni bo odpotovali češki poslanec dr. Kramar, poljski Klibo-viezki in „Žane iz Iblane", župan Hribar v Petersburg, da si ogrejejo pri časi vina in drugemu navdušenja svoje vseslovensko srce . . . Stvar je malo smešna in malo resna. Gre se za tako zvano .,slovansko vzajemnost". Medtem ko se bijejo na Balkann sorodni jugoslovanski narodi, ko peljejo Srbi in Hrvati strastni boj drng proti dragemu, vkljub temu, da jih loči le vera, ko si ležijo Rnsini in Poljaki tako v lasih, da se ne vstrašijo niti umora, — sanjari ,.Žane iz Iblane" o zjedinjenjn vseh slovanskih narodov. Resna je le hinavščina teh ljudi. Doma se delajo, kakor da bi bili črno-rnmeni do kosti, pri vsaki priliki pa pokažejo svoje veleizdajalsko srce. Pan-slavizem prvakov vseh strank se razvija in postaja nevaren . . . Ogrska gnojnica. Toliko lopovov menda ne najdemo z lahko, kakor jih sedi v mastnih uradniških službah na Madžaronskem. Sodišče je šele pred kratkem odkrilo lumparije bivšega ministra Polony i. Zdaj pa poroča list „A nap", da je ta bivši minister ustanovitelj trgovine z dekletam, da je odiral 13 let posestnice borde-lov, da je bil zaščitnik zločincev in je zato z njimi pre fit delil, da se je udeležil pri neki veliki tatvini v Gradcu, da je ogoljufal ogrski kreditni zavod za 21.000 kron itd. In ta človek je bil — minister. Ja, ja, minister je bil, pa ne v kakšni azijatski državici divjakov, ne, na Ogrskem je bil Polonyi minister. Košutov prijatelj je bil ta poštenjak. Die grossen Lumpen lasit man lanfen . . . ,Jaz hočem svetu dokazati, da smo lahko izvrstni kristjani, brez da bi bili klerikalci*. Cesar Jožef II. Dopisi. Dobje pri Planini. Župnik Vurkelc čečkari nekaj v zadnjem .slovenskem* oziroma .lažnivem Gospodarju" čez tukajšnega, desetkrat bolj poštenega gosp. nadučiteljn in čez nekatere drage poštene može. Povemo Vam pa Vurkelc, ob kratkem in enkrat za vselej, da Vi le molčite, in pometajte pred svojim pragom, ker imate smeti čez glavo; namesto da bi si babe zaklepali v sobo in lagali, da bo prišle iz Gornega grada po škapnlir, vzemite rajši metljo v roke in pometajte! Mislite da je ljudstvo že pozabilo, da ste v Gornem grada nočnega čuvaja Kolenca z revolverjem obstrelili in ga težko ranili? Da ste tukajšne farane ociganili dvakrat po 3000 K? Kdo je potem večji hudobnež? Trkajte ae na prša in govorite sami sebi, da takaj gotovo nihče! Ako je tnkajšni krčmar Sapornik pri zadnjih obč. volitvah med drugim tudi sam sebe volil, ni storil s tem nobene hudobije; desetkrat nesramnejši ste bili Vi, ker ste skoz mesec dni pred volitvijo fehtarili glasove za sebe in je pri klerikalcih tudi šnops deloval. Vsaka smrdljiva koča ste obiskali in babe plavšali, naj Vam dajo pooblastilo za volitev. Ako je pa treba bolnike obiskat in previdit z sv. sakramenti, to pa ne storite, vkljub temu, da je to Vaša prva in sveta dolžnost. Res lepi izgledi za katoliškega duhovnika I Če ne govorimo prav, tožite nas, dokazov imamo dovolj, sicer pa spregovorimo o tem še več. Napredni Dobočani. Dobje pri Planini, /upnika Vurkelca smo zadnjič ponižno vprašali, zakaj ni tožil nemškega časnika, ki je pisal, da je kaplan Vurkelc hodil v Gornjem gradu ponoči k dekletom in da so ga fantje neko noč zasačili, pa se jim je t drvarnico skril. Namesto odgovora pa je napisal v „Slov. Gospodarju" s pomočjo svojega gene- 2 — ralsekreterja Tonča neke otročarije. Vnrkelc pravi, da neče nič reč brati, kar časniki o njem pišejo; posebno ,.Štajerca" ne more videti. Mi pa vemo zakaj ne. Župnik n9 more z nobeno rečjo dokaziti, da je „Štajerc" lagal; resnica pa tudi župniku oči kolje. Star pregovor pravi. kdor resnica ljubi, jo rad posluša, kdor jo pa sovraži, si zaveže oči in zadela ušesa, da nič o njej ne ve. Tako je naredil Vnrkelc. Da pa ne bo mogel Tonč reči, da z mira j stare reči pišemo, da Vnrkelc v nedeljo 31. maja ni pustil cerkvenih pevk v cerkev, ker niso celo poldne t cerkvi klečale, ali pa faroške žlice brisale. Vnrkelc bo zdaj vzel za pevke tiste Marijine device, ki so se doma pri zibelkah naučile Marijinih pesmi; zadnjič pa jih je imenoval strnišne žabe. Srečni Dobjani; to bo angelsko petje! Tonček pa je tudi to nedeljo rekel, da je v njegorem sekretu tako žlahtno blago, da ga ne bo dal več na njivo zaositi za gnoj. Djal ga bo najbrž v sodčke, Malika, ali po novem Ljubo-slava, pa bo prilila malo svojega ruma in do tačas, ko bo Tonč za župana izvoljen bo to iz vrstna pijača za tiste, ki bodo njega volili. C. kr. finančno ravnateljstvo pa vprašamo, kaj misli storiti, ker kramar Anton Teržan že večkrat ni imel najoavadnejšega tobaka. Kadar ga pa ima, pa ga nekterim osebam tudi za denar neče dati, ampak jih ozmerja in iz kramarije spodi. Prej se je Tonč vedno hvalil, da je Trefalta tako dolgo tožil, da so mn opaldo (trafiko) vzeli) in njemn dali; zdaj pa vidimo, da nevoSljivcu ne spada. C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah pa vprašamo, ali ima ta kramar Anton Teržan pravico točiti žganje, kakor ga točijo gostilničarji, ki imajo za to posebno dovoljenje ? Na vsak način pa bomo o tem še več in drugod govorili. Prihodnjič več. Sv. Barbara v Halozah! Cenjeni čitatelji .Štajerca" ! Prekrasna narava nam vzbuja velikansko občudovanje stvarstva Vsemogočnega. Zatoraj pridejo od blizo in daleč potniki občudovat ljubezen Stvarnikovo. Ali naš g. župnik Vogrin ima bratsko ljubezen do svoje lepe Lizike, ker že sedaj sam sebe imenuje cerkev, kjer bi imela njegova prisrčna in po njegovem mnenju prekrasna, lepa usmiljena sestra, svoj kancelj v Vogrinovem templju, kjer mu bode prinašala z grada Haložanskega potrebne knjige za pobiranje cerkvenih potrebščin. Oh presrčna od župnika toliko odlikovana Lizika, kateri je dovoljeno hoditi skozi zakristijo pred oltar na svoj sedež, katera ljubiš, pač le z sestersko ljubeznijo svojega Vogrina. Bodi na tem mestu omenjeno, da cerk. ključar Habičak kot ravno takšni pritrjuje. Gospod, gospod, ja, ja, to je ravno meni všeč, k»r sem se jaz bil veliko hujše krvi v teh letih, kakor Vi častiti. Ja, ja, pri domi ni nič boljega doma, zet eden moral je oditi, drug pa .ne bode mogel dolgo časa biti, tedaj bom jaz svoj gospod, kot na dvorišču en kokot — Š roko začne on hoditi, in tako-le govoriti : Odstranili smo Dobiča, ki dobro orglati je zna, sedaj pa prišel Beter res, za alkohol vneti ves, pogovorit se treba bo, naprednjaki se poiivljajo, Pihler Kranjc ni domačin, se dogovorit je lebko ž njim, Vogrin izrazi se celo, dopisnike zadela kazen bo, mi mislili smo stem Rsbuzeka, in tovariša Forinta. Zdaj on od sebe podpis da, potem vse pride v .Štajerca". Ja, ja, ja moja naj velja Si misli Habičak Široko koračičak Eden izmed dveh. Sv. Barbara V Halozah I Nismo verjeli, da imaš tako pridne klerikalne čitatelje, kakor sta naš g. župnik Vogrin in pritlikav Rabuzek. Najsrečnejši dan za njim je petek. Oh, srečen petek, ko pri romaš iz prekrasnega Ptuja na pošto sv. Barbaro. Moram ti razodeti v veliko veselje in občudovanje tvojih čitateljev, da Ra-buzek z pričakovanjem na .Štajerca", zapravlja ves petkov popoldan pri krojaču Bajnišču, po domače Forintu, ter se pri tem poslužuje njegovega podpisa in pričakuje popisa svoje postavke. Kdo bi bil verjel, da se ta dva tako poslužujeta vsake številke, in potem radovednim poslušalcem iz 10. tih župnij razložita koristno čitanje .Štajerca* ?! Mi farani bi bili hvaležni, ako bi ta dva črnosokneža raje podučila crkv. klučarja Habičaka, kedaj je potreba sveče zažigati in z kadilnico iti pred oltar ob majnikovih šmarni-cah. Ta Habičak je tako vzgleden cekmošter, da že od same časti pri Vogrina zmiraj z enim očesom miži in ne vidi kadar se cerkvena opravila vršijo. Belšak pa ima kot upravitelj župni-kove živine dosta opraviti, ko je potreba tudi farovško kuharico k oplemenitvi seboj vzeti; mi že celo mislimo da bodejo morali kar vsi tri ključarji zraven biti. Toliko vam v pojasnilo, — Oj da bi vreme se zjasnilo, — Sodrugom Vašim pa v spomin, — da ni kljnčar Vogrinov sin! Eien iz kota. Sv. Lovrenc v si. gor. Vaš župnik je ves prestrašen, odkar je imel naš župan Horvat preiskavo blagajne. Vsi njegovi podrepniki ho tihi kakor grob in hočejo zatajiti vso preteklost. Prosimo Te, ljubi .Štajerc", razloži nam razmere naše Črne občine, da ljudstvo izve kako da gospodarijo. (Glej članek v .Novicah"! O. ured.) Št. Peter na Medv. selu: Zopet nekaj iz naše farice: — »Vajš, vajš, ti sousede, včeraj so pa bli gaspaud fajmošter pri nas. Vajš, vajš, Gomilšek nas obrajtajo, ko s fajmaštrami držim, pa voj zatan tud, ko so naše deklejte fajst. Vajš ? Vajš, pa sauna zaklala kuku5, potejm smo pa jejdli in pijli. Vajš, vajš, pa takaulušni so bli". — Tako je govorila Barkla v Drvišah, ki ima dve lepi punčki. Žalostno je le to, da so ti dekleti postali ponosni. Klobuke nositi in v mestnih šegah pozabiti na svoj kmetski stan, to je menda plod vzgoje župnika Gomilšeka. Gospod župnik, učite Vaš h .Marijinih hčerk" ponižnosti, kajti Marija ni gledala na lišp. Vi pa gledate, ker morajo vse .Marijine device" dragocene .krem"-obleke imeti. Oj vbogi Petrani, kedaj bodete pametnejši postali ? Ali ni škoda denarja za — nepotrebo ? Drugič več t Iz Lembaha. Dragi .Stajerc", naznanim Ti, kako so pri nas usmiljeni ljudje. Meseca aprila je umrl neki Anton Meichenitsch; njegov sin je šel k oskrbniku tistega marofa, pri katerem je pokojnik od leta 1869 kot viničar zvesto služil. Prosil je, da bi mu posodil voz in konja svojemu umrlemu očetu trugo pripeljal. Ali oskrbnik je reke!., da ne da nič! To si zasluži človek, kateri 29 let pri enem gospodarju zvesto služi in vso moč tam pusti! Pa ko bi pri kakšnem kmetu tako dolgo služil, bi gotovo ta usmiljenje imel. Ker pa ta marof spada tistim bogatim menihom minoritom, kateri imajo bogate kloštre v št. Pauln na Koroškem, zato ni našel usmiljenja. Popi pač nimajo srca za vboge delavske ljudji. Iz Zreč pri Konjicah. Gotovo že dolgo iz Zreč niste dobili nobenega poročila in ste gotovo mislili, g. urednik, da pri nas ni nič novega. Pa je! Prosim Vas, poročajte v .Štajercu" razmere, kakoršne so pri nas. Župnik, sicer dobra duša, pa malomarni, bi naj le nekoliko pog'edal okoli sebe na podložne, kako se obnašajo. Organist rodom Kranjc. je poglavar -cerkve in farofa. Cele noči je v ošitulji, po dnevi pa v cerkvi na koru zaspi. Takšnega organista ima naš župnik rad. Ko pa v cerkev pride, pa tak dela po koru in po orgijah, kakor da bi mlade mačke gori skakale. Tudi nič boljše niso njegove 2 pevki, ki sta podob ai, ker hodita postni čas na plesišče. Tak res kak predgovor pravi da je našn C3rkev jama razbojnikov. Župnik zmiraj učijo bolj domačine podpirat, ne tujce; ta je pa tujec rodom. Krone pa ni domačin in ta je pa zaslovel po naši fari. Imamo pa domači fari cerkveni glasbi dobro izurjenega fanta tega pa ne marajo. Zato ker je pošten kmečki sin? Tudi občina se poteguje za organista ker mu bo na svoje stroške postavila hišo, ubogi kmet pa plačaj. Ali je to trebi, ker imamo v domači fari fanta, ki je sposoben za ta posel in ima stanovanje doma, da ga ni treba kmetu plačevati ? Pa vse to, g. župnik in vsega mogočni g. župan zahtevata, da se vse to mora zgoditi. Zatorej pa sramota za takšne poglavarje v Zrečah. Občina Boisno pri Brežicah. Dragi .Štajerc"! Slišalo se je pred nekoliko časi nekaj o našem občinskem predstojniku znamenu petolizniku klerikalne stranke. Mi občani občine Boisno imamo zdaj nekaj čez dve leti taki odbor, da: sv vsmili Bogu. Pred dvema letoma, ko je bil župan častivredni g. Anton Sotler, je bilo bolje ; ■ kajti ta je mož in poštenjak, ta je imel vse v lepem redu. Imel je tudi take može za odbor, je lahko raztolmačil, kar je bilo prav in čast Sotlerju in njegovim poštenim šotor; Zdaj pa nimamo župana, ki bi skrbel za ampak za sebe in pa za svojega komandanta", to je njegovo zakonsko poloti ne vboga, se mu ta zakadi v lag« in nSesa, kakor osa, ako se jo razdraži. Naš žapanjj imenu Jože Bratanič (vu'go Pnšenski Ji Ali reči moramo, da je ta klerikalna duša le na popirju. Občina Boisno ima župana v sosedni vasi v Slupnem, to je občina Glob le-ta ga podpira v njegovih slabostih. Torej vredni občani Boiienčani, bliža se zopet občinska volitva; volite si može iz svoje a za odbor in pa tudi za župana, da se boje tezali za občino. Drugače bo šla občinska gajna rakovo pot. Zdaj je vse enako, ž blagajničar in pa nekaj odbornikov. Prosimo! dragi naš pil'germaister Južik, pnsti ta pii majstrov stolec, rajši bodi mešetar, tvoj brat in si bil tudi ti pred par leti. ! je takih ptičkov pa naj bo zadosti; več pa prihodnjič. Več občanov občine Brežicah. Verstajna. Sredi v naših lepih goricah, daleč od za naše kraje več kot konfortable pl stilne g. Johana Leskošek, se nahaja enorazredaj šola, na kateri vlada neki iz Kranjskega prii»| mani učitelj kot vodja. Mož je bil preje kalno-narodni. Od lanskih državnih volitev pa je pripadal propadajoči narodnjaškoliberali| dohtarski stranki. Kot pedagog se sicer nikoli odlikoval, pač pa s tem, da ni posebni prijatelj — morali. Boljši njegivi prijatelji n zaradi tega tudi ne marajo. V zgoraj omenjeno krčmo se mu je leta dolgo vstop in oddajo ter stanovanje zabraniio, to pa zaradi orientalnih navad, vsled katerih mu je prebivalstvo naslov „Verstanjski sultan". Le ii-j tervenciji c. k. okrajnega glavarstva v Brežicah se je posrečilo, da odpre uljudne vrata Lesk«-šekove krčme temu ,,sultanu". Dotlej je moril biti zadovoljen s kmetsko hrano. Ta Ijnbi magister se pa tudi na javni način tako obnaša, da povzroča je škandale, ki so naravnost n slišani in vsled katerih se je napravilo naana*] nilo na deželni šolski svet. Upamo, da bode ti našel dovolj vzroka, prestaviti tega izobražen' telja v hladnejše pokrajine. Žalovala bo za pač marsikatera babica in deklica. Ali nje; tnrška kri se bode ohladila in naraščajoča dina se ne bode kvarila ob njegovem, nravnosti in morali nasprotujočim življenj Iz Občine Mtfgovec se Vam poroča, gospod urednik, da Jaka se je močno nad z številki Vašega cenjenega lista razsrdil, ker je tako dobro pokrtačil. Sedaj premišljuje tuhta Jaka, kako bi svoje napake pokril mi vaščani nismo krivi napaki občinskih nov. Dne 25. maja na vse zgodaj ostane Jaka in se odpravi v Moškanjce na kolodror, da bi se peljal v Ptuj in bi Vas, gospod urednik tožil. Pa Jaka ima pač povsod smolo. Na potu ai zmisli en .ahtlc" žganja; s tem pa je vlak zamudil in še do sedaj ni imel prilike sam aebe tožiti, ker je vse resnica, kar ti, dragi ,Štajerc' poročaš. Gospod urednik, to Vam je že znano, da je mogel Jaka Brenčič zapustiti županski stolec, ker so ga zavedni možje izbaoaili iz njega, Pa veste, kako se ljubijo naši očetje ? H tro se spomnijo tistega krivičnega evangelskega hišnika, ki ga je gospod odstavil, tak so tudi naši očetje preskrbeli našem Jaki drugo, veliko in bolj čsstno službo, namreč, da je občinski paznik ali po domače .barovčin". To službo pa Jaka strogo opravlja; še na praznik Kristusovega vnebohi ni k sv. maši šel, ker je moral goske vrai da niso šle na občinsko gmajno. Še za m; prostor Vas prosimo, gospod urednik, saj imate usmiljeno srce, in še Vam poročamo, da smo kapelico postavili na občinskem prostora in tudi za občinske stroške in v kapelici stanuje podob* presvete družine, ki smo jo tudi kupili za občinske denarje in še posebaj so usmiljeni vaščii veliko svoto denarja prispevali. Pa veste, gos urednik, kako pa sedaj ravnajo naši očetje z vi sv. družino? Z mirom imajo zaklenjeno ; vi leto na veliko soboto kadar pridejo gospod plan blagoslovit, tedaj se za četrt ure kapelici odpre, da se zamorejo le malo podobe prera-čiti; drugače pa so celo leto kakor v občinski Seči s»Prt ikrivila, tega i ker j' imo pc ,rne br jbernah bodij aši ki« se ki J a jeru spod mer' veličar; rokov, pa bo ipozns P lotiti I preste armac pozna tolike več t Seve< _ 3 — atenVHsMprte. Saj pa sv. družina vendar nič ni :««. Skrivila, da mora biti v areata. Pa mi jim ne 'išem I Bitega zamerili, če je sv. družina ped kljnčom, bfiiuo, Iske: je kapela pri okrajni cesti in veliko ljudi iorpg. Kino potuje, pa ne znajo ali je skladišče po-=o. (5e lame bramb} ali je res občinska ječa. V drugih tako, Idltoah sedaj meseca maja imajo ljtHje navado, je po ■■ hodijo Marijo moliti in imajo kapele odprte. ižik). I Baši klerikalni očetje pa še tega ne pustijo, da apan Iti se kapelica občanom odprla, da ne bi bilo Eoža 1 tako, kakor ae godi judoui, ker se hodijo jokat ^ko; lajerazalemgko zidovje . . . Sedaj pa z Bogom, aati- I gospod nrednik; sedaj smo Vam razodeli naše ior« I rumere, da se bodo spolnile besede našega Iz-line Jwlitarja, ki nas svari: Varujte se lažnjivih pre-jiokov, ki pridejo k vam v ovčji obleki, znotraj pa 80 zgrabljivi volkovi; po njih delih jih boste (■poznali. Podčetrtek. — Naš zdravnik, ki je po milosti božji se povzdignil ob enem na županski !prestol, še vedno brezobzirno vlada nad svojo irmado. No, sicer pa moramo vsekakor pri-poinati, da je s svojo trmoglavostjo odjenjal v toliko, da se seje občinskega odbora ne začnejo več ob osmi, ampak že (l)ob — 7. uri zvečer. Seveda ae naši kimovci tej moderni odredbi ipoštljivo klanjajo. Ta naš vladika pa se bore malo zmeni za slavne zastopnike naše občine, ne tudi za njih mnenja. Vedel si pa je priskrbeti lovladarja. Ta mu pomaga s svojimi nasveti v važnih stvareh iz zadrege in edino mnenje in beseda tega svetovalca so za našega Jnpana v vsem odločilna. Vprašali boBte: »Kateri je neki, ki ga je doletela čast sedeti ob | vznožju prestola našega Ijndomilega vladarja in gledati njemu v obraz?" — Prvega prvaškega pokolenja je, vdova polna najlepših nad in upov, ki se zrcalijo v divno krasnih licih rožnate barve naše, povsod dobro znane baronice. — Toraj pomemben zastopnik nežnega spola. Ta vdova baronica pa se vtika v vse stvari, ki njo prav nič ne skibe in umevno toraj — da jo vse so-vraži kakor vrano. Polna čovekoljubja in dobrosrčnosti, pomaga v zadregi se nahajajočemu, proti zagotovitvi izdatnih obrestij. Tak nesrečnež, katerega je prignala največja sila k baronici, se mora sedaj brezpogojno ukloniti njenim odredbam, ja celo kontrolo nad želodcem tega reveža, si pridrži ta prvaška dama kot neoviž-ljivo pravico, dokler se ne reši zopet klešč te pijavke. Naš župan dr. Breechar, kot izvrsten psiholog je pa takoj spoznal, da dičijo baronico skrivni talenti — katerih izkoriščati bilo bi dobro. Hitro toraj na delo! Povzd gnil je baronico zraven še na prestol kot sovladarko. Bog živi toraj ta plemeniti parček, ki se tako veliko-dnŠDO žrtvuje za procvit čati še moramo, da naš rad kali nočni mir. Vsled c. kr. pošta iz poslopja, v po noči najbrže prebira zgodovino starih padrov, in se nastanila v zgornjem delu našega trga. Opisati hočemo prihodnjič tega tako nenadoma našemu trgu postalega vladiko dr. Brescharja kot zdravnika. S cer ne glede njegove zdravniške usposobljenosti, pač pa njegovo humanitetno občevanje s svojimi klienti. Narodnjaki. U Creinic v konjiškem okraji. V svojem časniku si župnik Ogrizek podstopi predrzno trditi, da so to že zdravnej ovržene laži, da bi on kedaj bil ▼ Orešnicah brez dovoljenja iz cerkvenega lesa drva prodajal. Tedaj to, kar cela bra ve in je priča, in se mn je konečno uradno prepovedalo, se duhovnik Ogrizek ne sramuje ponovljalno in trdovratno vtajiti! Pa kakor se sliši in bere, si on to pravico že tudi v Dramljah prilastuje. Tembolj pa ko Ogrizek to dejstvo taji, tembolj on sili, da se mu dokaz vnovič ponovi. — Drugič kdor se njemn kot namerna Boga brezpogojne ne ukloni, ali celo zoperatavi, tistega župnik Ogrizek kar za umo-bolnega, znorelega i. t. d. povsod razglašuje in ga v preiskovanje k sodniji tira. Tako je nektere ta usoda v Crešnicah zadela, pa tudi v Dramljah po Ogrizeku ne bo lahko izostala. Tretjič dokazano pa je, da je ravno -Ogrizek zbog same prenapete domislijo kot duhovnik, kojemu bi se ne imelo ničesar nasprotovati, na umu bolan in toraj čez mero prevzeten in brezpogojno zapovedujoč, kojo slabost in strast ne le vsi in povsod z njim občujoči župljani, temveč tudi naše občine! Poro-„purgermajster" kaj tega se je preselila katerem dr. Breschar njegovi predpostavljeni prebridko čutijo! — Pa kakor se morajo celo najviši zapovedniki vdati in se po ljudstvu ravnati, tembolj se bo moral tudi župniček Pranček Ogrizek ponižat, če bo hotel v lepem miru in po poklicu živet, ne pa se kot najbolj »vetega m ljubeznivega hlinit. * » * St. Jakob V Rožni dolini. Dragi bralci .Štajerca", vam je Št. Jakob že dobro znan in tudi mi naprednjaki poznamo tnkajšno črno druhal. Dne 28. maja je bil v .narodnem domu" neki slavni zbor. Tam je bilo nekaj mož, kateri so bil: pri staremu županu Kobentarju v občinskemu odboru in tudi par novakov. Bil sem tudi jaz zraven. Seveda g. Ražan ne sme izostati. Strašansko se je govorilo, ker je bilo že proti polnoči in so bili že vsi do vrha nasrkani. Da boste pa čitatelji .Štajerca" vedeli, hočem vam par imenitnih govorov od teh slavnih možakov napisati. — 1. govor seveda Ražun! Rskel je m. dr. .Skoraj bi obupal ali obnemogel, če bi ne videl še en par mož okoli mene; nič ne de, če sem obrekovan, nične de, če pravijo .Hetzpfsffe von St. Jakob", nič ne de, Če pravijo, da sem lažnik ; saj ne čutim, ker imam predebelo kožo. Za ma-terni jezik se bomo borili in za naš narod". . . Vpil je, da so se kar sline cedile in je bil že čisto brez glasu. Potrebnejše bi bilo, da bi bil naredil pridigo dopoldne pri drugi sv. maši, ko je bila polna cerkev ljudi! 2. govor župana Ma-yerja: „Resnica je, da se je v St. Jokobski občini steber podrl, ker je bil s poka n, ker je stal slabo, ker je bila votlina. Tega nismo krivi mi, tega ni kriv občinski svet, ampak tega je Eobentar sam kriv, da je telebnil; zavoljo tega nam ni treba obupati, ker imamo en drugi steber in to so naš župnik Ražun" . . . Hmhmt Jaz pravim da na tak steber, kateri že leži, ni treba več podpirati, in tudi mislim, da ta drugi steber tudi ne bo stal dobro, ker je ta steber stal več let zraven podrtega stebra. Tako pazite tudi na drugi steber, vi prvaki, z cbema očesoma ne pa koj z enim ali pa z nobenim ... No, tako pridemo do 3. govora, ki ga je držal mežnar Le-pusehitz. Rekel je: »Zahvaljujem za to čast in izročim besedo drugemu, ker vsled svoje bolezni ne morem govoriti. Govorilo se je o neki ovčioi, katera se je od nas odletela in ta je bila krščena po imenu Anton Jelenik" . . . Mežnar v St. Janžn, to ja ni resi Zakaj se je ta ovčica odletela? Zato, ker sta Tone in Grill vprašala in razjezila Nsgelna Matevža, kje je račun in kje je denar od kraja St. Jakob. Zato je bilo tako veselje, ko bo se zgubljene ovčice zopet pridružile, da je od samega veselja Grill v mizo bil in 4. govor držal tako-le: „Zelo dobro se meni zdi in veseli me, da ste me k tem zboru ali k tej seji povabili, ker je tako zanimivo ; in zdaj če župnik zahtevajo, da pride vsak narodnjak v „narodno gostilno" in če je mogoče vsak večer in če župnik zahtevajo, tako pridite vsi!" — Bog se vsmili takih govorov, če bi jih mogel večkrat slišati . . . Toraj borili se bomo! Naprednjaki bodimo pripravljeni, in ti, Eobentar, čitaj to številko, ker imeli so te prvaki, tvoji nekdanji največji lakaji, pod klopjo 1 Ne zamerite, čitatelji, ker je slabo sestavljeno, kajti govorjeno tudi ni bilo boljše . . . Več naprednjakov. Bistrica v Rožu. Tukajšne občinske volitve, ki so se pred kratkem vršile, in so končale s popolno zmago naprednjakov, pokazale so tudi nekatere uradniške gospodeke v pravi luči. Gre se za dva uradnika davčne oblasti, ki sta v volilni borbi tako strankarsko za prvaške klerikalce delovala, da pač nimata več pravice, imenovati se zaupljive državne uradnike. Vso njuno postopanje je kazalo jezuvitično skrito stran-karstvo za črnuhe. Naprednjaki smo napravili enkrat poiskus, da bi po privatni poti na c. k. davkariji v Borovljah nekaj glede davčnih predpisov izvedeli. Ali prvaški gospod Hotujcc je takoj sitno pričel izpraševati: „ Ali sto zastopnik javne oblasti" itd. Prvaki pa so bili nabasani z informacijami o najmanjših davčnih zadeviesh in so se pri reklamiranja kakor tudi pri volilnem prizivu z njimi bahali. Sklicevali so se tudi naravnost na c. k. davčni urad v Borovljah. Mi torej ne vemo, ali pomenita črki „k. k." = kai-serlich-koniglich, ali pa= klerikal-konservativ! ? Uradne osebe imajo interese vseh davkoplačevalcev varovati in je tako strankarsko postopanje naravnost kaznjivo. Sicer pa dajejo ti prvaški uradniki ljudem tudi .pojasnila', ki napravijo v nejasnih glavih še več nezadovoljnosti, nezaupanja in Bovrsžtva proti Nemcem in Nemcem prijaznim naprednjakom. Kaj pomeni n. p. to, Vi famozni g. Hlebšar ali pa Vi Hotujec, da označita davčno svoto kranjske industrijske družbe ljudem vedno nižje, kakor znaša resnično ? S tem prinašata c. k. okrajno glavarstvo v besedičenje, kakor da bi oddalo strankarsko sodbo, ker je v tej zadevi po temeljiti preizkavi za naprednjake odločilo. Poleg tega se hniska s takim počenjanjem ljudi, ki iščejo tam nedovoljena pojasnila in se zaletavajo potem z glavo v zid ; to bebci se sklicavajo potem vedno na informacije, ki jih dobijo pri c. k. davčnem urada v Borovljah. Kaj pomeni nadalje to, ako se mora čakati pri c. k. davkariji na prepise t posestniških zadevah celo leto dolgo, ako se gre za naprednjaka ? Pred kratkem pa se je nekemu do kosti črnemu klerikalcu, ki si je pridobil posestvo, ta prepis takoj naredil! To je a t r a n k a r s t v o, pri oblasti pa bi moralo veljati nestrankarstvo! Ne vemo, kaj dobiva g. HlebSar za to počenjanje od črnnhov. Mož je itak dekle za vse — pomagač za črnuhe, „kor-meister" nekega pevskega druStva, zayarovalni agent itd. Vemo pa, da se mož od občin pusti plačevati za stvari, katere se pri drug h uradih brezplačno preskrbi. Mi pa nočemo nadalje trpeti, da bi uradniki, ki Širijo nezaupanje ravno največjih davkoplačevalcev, našim političnim nasprotnikom pri njih ruvanju pomagali.. Posvetili bo-demo odločno v ta brlog! Vun z krtovi, da ostanejo naši travniki čisti! C. k. finančna direkcija naj bi take škodljive uradnike odstranila, kajti drugače si bodemo na drngi način pomagali. Proč z njimi! Ob priliki 60 letnice našega cesarja se priredi dne 18. junija 1908 ob 4 uri popoldne veliko ljudsko tombolo t Ptuju. v mestnem parku. Mnogo dobitkov. Dobre pijače in jedila. Postavljeno bodejo barake. Dobiček se porabi v dobrodelne namene. Novice. Klerikalni poštenjaki. Glavni list vseh slovenskih klerikalcev je ljubljanski dnevnik .Slovenec". List je pisan od duhovnikov, — duhovniki g» naročajo, razširjajo, priporočajo, ■— duhovniki pravijo, da bode vsakdo večni blagor izgubil, ako ne naroči .Slovenca"... Ali besedo O .resnici, hčerki božji" ta list ni nikdar poznal. Vsaka številka prinaša toliko zavijanj, jezuvit-skih lažij, farovških predrznostij, da se človek vpraša, je-li pišijo .Slovenca" s tinto ali z gnojnico. Naravno, da je .Slovenec" tudi mnogokrat tožen. Zdaj ga teži dr. Grrgorin iz Trsta. Gre-gorin je sam prvak in zagrizen nazsdnjak. Ali ,Slovenče*ci" menijo, da je še premalo črn, in so ga zato blatili z navadnimi svojimi lažmi. Dr. Gregorin je vsled tega tožil in napisal obenem sledeče zanimive vrstice: ,Samo s tožbo zamo-rem listu odgovarjati, ki je dosegel v častikraji rekord ne samo na Slovenskem, temveč v Avstriji sploh. Kajti v zadnjem času se je vložilo proti .Slovencu" 13 tožb zaradi žaljen ja časti. V 10 slučajih je prosil .Slovenec" za odpuščanje in je vse preklical ter se a tem kazni izognil, 3 tožbe pa še niso rešene... Iz tega se torej vidi, da je bil glavni list slovenskih duhovnikov v zadnjih mesecih 13 krat zaradi časti-kraje tožen, da je 10-krat svoje obrekovanje preklical, da je torej ta list resnično prekosil vse cunje v lopotski umaza-nosti! Fej! Mladina, — ta je bodočnost! Ze v starih časih so priznali ta nauk in višek državne modrosti je bila dobra vzgoja mladine. Občudovati moramo, koliko so žrtvovali n. pr. staroveški Grki za vzgojo svoje mladine . .. Kako je danes? No, — i danes dajemo vabljive glasove za mla- — 4 dino, hvalissnje mladine, — vse to pa cd strani, ki je za obstoj pravice in današnje knltnre Bkrajna nevarnost. Klerikalci bo tisti, ki vabijo slovensko mladino v vsoj tabor in ji obljubujejo na tem in onem svetn nfbssa. Ravno zdaj prirejajo klerikalci zopet po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem velika zborovanja mladeničev ter snuiejo zveze mladine. Klerikalci — in mladina! Mladina potrebuje v prvi vrsti dobre izglede in dobro vzgojo. Klerikalci pa so danes po Slovenskem najsurovejša, najnasiinejša in najbolj brezobzirna politična stranka. Toliko surovosti, krutega nasilja, toliko laži in obrekovanja, kakor v klerikalnem časopisju in na klerikalnih zborih, ne najdeš nikjer več. Za dokaz te trditve zadostuje že dejstvo, da je bil glavni klerikalni list »Slovenec" v zadnjih mesecih že 13 krat zaradi častikraje tožen. In ti ljudje naj bi našo mladino vzgojevali ? Ali bodeš dal svojega otroka — lažniku v vzgojo ? Dan za dnevom bode srkala v klerikalnih organizacijah združena mladina liguorijanski strup v sebe, dokler sama ne bode izgubila moralno ravnotežje in postala podobna svojim vzgojiteljem. Klerikalstvo ubija zmisel za resnico, zaduši pravične čate, onemogoči lastno mišljenje, prepove lastno prepričanje. Kakor strupena sapa nmori klerikalstvo pomladne rožice pravičnosti in resničnosti v srcu mladine. Iz krepkih, nepokvarjenih mladeničev postanejo strastni fanatiki, ki trdijo, da namen posvečuje sredstva, katerim je vse, prav vse dobro v dosego njih temnega cilja ... In vzgledi ? Ali more dati klerikalstvo mladini tistih vzgledov, po katerih bi se lahko ravnala ? Gotovo je še hvala Bogn mnogo častivrednih duhovnikov, pred katerim treba sneti klobuk. Ali ti častivredni duhovniki, ki živijo edino svojemu vzvišenemu poklicu, se ne nahajajo v klerikalnem taboru, — oni se zgražajo nad divjanjem duhovniških s rojih sobratov — in ti pošteni duhovniki so sami izročeni najhujšim napadom svojih klerikalnih duhovniških sobratov. Vzglede bodejo dajali tej skupaj zbobnani mladini duhovniki, ki trgajo križe iz grobov, ki omadežujejo kancelj in apovednico, ki skačejo za dekletom čez potoke, ki trgajo nevestam venec iz glave, ki plačujejo alimento za svoje otroke, ki pijančujejo cele dneve in noči, ki streljajo na svoje bližnje itd. To bodejo vzori in vzgledi in vzgojitelji klerikalne zveze mladine! Saj to združevanje mladine ni nič novega. Doživeli in preživeli smo že snovanje „Marijinih dražb", društev vitezev plavega škapulirja, črnih izobraževalnih in bralnih društev. In plod teh društev ? V krajih brez teh klerikalnih društev je veliko manj zločinov, pretepov, ubojev, pijančevanja, nezakonskih otrok in detomorilk. Vsa ta društva peljejo edino v grešno priložnost, v pijančevanje in razuzdanost. Doživeli Brno svoj čas mladeniške shode. Stotero mladeničev se je prignalo kakor čredo ovac skupaj. Zutraj bo se fantalini že napiti žganjice, v procesiji že so se bili z nržmi in krvavi ter pijani so stopili k božji mizi k sv. obhajila . . . Pred takimi organizacijami mladine nas obvari Bog kakor pred kugo in vojsko! Zato pa opozarjamo kmetske stariše sirom slovenskih pokrajin: Ne pustite svojih sinov v klerikalne organizacije ! Vi očetje, ki ste postali stari v resnem, trudopolnem delu, vi bodete svoje sinove sami najbolje vzgojili. Vaši sinovi sicer potem ne bodejo postali politični hujskači, pač pa resni možje. In krščanstvo, pravo, resnično krščanstvo zahteva takih mož! Iz Spodnje-Stajerskega. Zopet nered V prvaški občini. Prostora nam že skoraj primanjkuje, da bi popisali vse prvaške tatvine, vsa poneverjenja, vse tako imenovane ,,računske napake" in nerodnosti. Občina b v. Lovrenc v slov. goricah je popolnoma prvaško-klerikalna. Glavni voditelji so tamošnji župnik ter župan Jaka Horvat z nekaterimi svojimi privrženci. Vsi drugi ne smejo govoriti, — župnik in Horvat sta generala. V takihobČinah po navadi ni vse v redu. Kajti ako ima domišljavi klerikalni bahač vse v vsoji roki, potem se prav rad spozabi ter si domišljuje, da so javni denarji njegovim osebnim potrebščinam na razpolago. Približno tako se je zgodilo tadi v sv. Lovrencu. Župnik in župan sta delala, kar sta hotela. Župan, znani trebušasti prvak Jaka Horvat je gospodaril z občinskim denarjem na tak način, da bi bil danes pod ključem, ko bi okrajni zastop ne imel usmiljenja in ne počakal na povrnitev izginjenega denarja. Doe 25. maja je napravil namreč okrajni zastop preiskavo občinskih računov. Glasom občinskih knjig bi moralo biti v blagajni denarja za 3.282 kron 82 vin. Žapan Jaka Horvat pa je imel v roki le eno knjižico klerikalne posojilnice fare sv. Lovrenc za 400 kron in 1.300 kron v gotovini, torej sknpai 1.700 kron. Manjkalo je torej 1.582 kron 82 vin. občinskega denarja. Kako in kara in zakaj je ta denar izginil, tega ne vemo. Ali za nas zadostuje, da je torej župan Jaka Horvat, ponosni in domišljavi prvaški general, čez 1 582 kron tujega denarja v Bogre kakšne namene porabil. To je bil tuji denar,' katerega so morali potom davkov občani plačevati! Ko bi bil napredni okrajni zastop hudoben, napravil bi takoj kazensko naznanilo, Jaka Horvat bi prišel v luknjo in bi se imel zagovarjati zaradi poneverjenja javnih denarjev. Napredni zastop je imel s tem poštenjakom usmiljenje. Dal mu je 3 dni časa, da povrne izginjeno svoto. Ako bi Jaka Horvat denar v 3 dneh no povrnil, prijela bi ga sodnija za ušesa. No, mož je prišel z blagajnikom g. Toschom dne 27. maja v okrajni zastop in je vplačal izginjeni denar. S tem je ta zadeva za oblast končana. Za oblast, — ni pa končana za Horvata. Ako ima mož le iskrico poštenja v sebi, mora se v javnosti oprati! Povedati mora, kako opravičuje pomanjkanje denarja, kam je dal denar, kje ga je zopet dobil lin odstopiti mora takoj od županskega stolca, ker se mu je oblastveno takšni nered dokazal. Horvat Jaka, zdaj imaš ti besedo! Občinski denar se je zdaj naložil v ptujski mestni šparkasi. Upamo, da bodejo občani Horvata povedali svoje mnenje in da se bodejo zdaj prepričali, kakšno je prvaško gospodarstvo. „Fihp0S" — lažnik. V zadnji številki objavlja mariborski ,F,hpos" sledeče: ,— Podpisani urednik .Slov. Gospodarja" izrazi v svojem in v imenu celega uredništva svoje globoko obžalovanje, da je pustil objaviti člankek, v katerih se je gg. F. Korbek in J. Zdolšek lažnivo podtikalo politično strankarstvo in osebaa sebičnost". — Urednik .F.hposa" izjavlja torej v svojem kakor v imena celega uredništva (torej tudi dr. Korošca !), da je „ F.hpos" nesramno lagal. Taki so ti .kristijani', najprve obrekovati in potem za milost prositi . . . Adijo, dr. Major! Is Šoštanja se poroča, da opasti prvašfci advokat dr. Fiahjo Majer svojo tamošnjo pisarno. Preselil se bode v Celje in vstopil po rakovi poti kot koncipijent v pisarno dr. Vrečko. Ta dr. Majer je bil eden glavnih stebrov šoštanjakega prvaštva. Zadnji polomi Vošnjaka in posojilnice so mu mnogo škodovali. Možu se ima marsikdo — zahvaliti. Po prvafitvu oškodovani kmetje se pač ne bodejo za njim jokali. Adijo dr. Majer! ..Narodna godba" v Šoštanju, odnosno njeni duševni povzročitelji in poglavarji, imajo pač pro-kleto malo sramote. Pribit naj bode le sledeči slučaj brezobzirnosti. Neki mizarski pomočnik je bil tako ponižen, da se je za .narodno godbo" podpisal. Posledica je bila, da je moral za nekega češkega godca potnega denarja čez 34 kron plačati. Ali ni to sramota? Vbogi delaci, ki ne živijo od oderuštva, ki ne živijo od tujih tisočakov, izposojenih iz prvaške posojilnice, — ti vbogi delavci, ki si morajo s krvavimi žuljami svoj kruh služi, naj plačujejo slavno .narodno godbo", s katero imajo potem prvaški mogotci veselje in katera dela potem raznim dr. Majerjim in Vošnjakom podoknice. Dotični mizar je šel tej hinavski gospodi na lim. Upamo, da ni dosti takih kalinov . . . 0 vurmberški detomorilki Krefelj. katere se tamošnji župnik zdaj tako brani, se nam poroča različne stvari, katere ljudstvo govori. Tako se govori, da je ta hčerka cekmeštra (!) Krefti bila lani na primiciji in je z nekim čraoŠolcem ,lita-nije" brala, dokler ni postala — noseča. Baje je tadi njen oče ponujal 100 goldinarjev, da bi to ostalo tajno. Mi ne vemo, je-Ii bo te govorice utemeljene ali ne. Na vsak način pa je treba izvedeti očeta umorjenega otroka, to pa že zato, da se doprinese dokaz, da je bila morilka huda klerikalka. OJe Krefelj pa ima dolžnost, da pojasni govorice ljudstva glede tistih 100 goldi-narjov. Vun z resnico! Iz sv. Jurja ob Pesnici nam piše i dolgo pismo, v katerem toži, kako g Zjmljič proti .Štajercu", hujska. Ženi kmeti] ki ga je prosila, naj pusti njeno hči k bird] dvaarat odgovoril: .Sami neverniki it imate .Štajerca" v hiši! Hudiča imate v Dokler imate .Štajerca" v hrami, ne prid« hčerka k sv. birmi". Ko ga je uboga mati tjokrat prosila, se je zadri: .Norim ljudem treba k birmi pr;ti!" —Toraj g. župnik, h ste? Ali je vašo hujskanje zahvala za to, dai vas do zdaj pri miru pustili ? Če se možgani i vaši ošabni glavi še niso skisali, bi moral misliti, da se je sčasom nabralo v .Štajerieii1] črni škatlji več intereaantnih reči od vaj. želite, da jih razglasimo ? Ne vemo, če bi po še kedaj hujskali proti poštenemu ljudske listu. Zato pa le pamet, pamet, jezik zobe! V sv. Barbari v Halozah straši ka Jakec Rabnzek naprej. To tonznrirano čhmdl napravi na vsakogar vtis, da je duševoo bolutl in da bi moralo živeti že davno v Feldhofil Njegov predpostavljeni župnik .knez haložaniki'] Vogrin, tega divjanja ne opazi ali pa noče žiti; morda se mu celo dopade, da dela prit kavi kaplan zanj neumnosti. Zato vprašamo: Kaj pravi višja cerkvena oblast k temu, da katoliški duhovnik Jakec Rabuza čez potoke,] da bi vjel kopajoča se dekleta, da se brati šnopsarikimi fantalini, da zasleduje ženske, oil blati po klerikalnih časnikih tiste svoje farane,] od katerih živi, da dela .verze" in jih pasti prepisati ter razpošiljati, da piše nesramne odprte karte po sveta in da s le p ari končno 11 tnjimi imeni ?! Kaj pravi k temu cerkvena oblast?! Prisilno srajco sem! Drugega sredstva ni za zdivjanega palčka! S cer pa naznanimo, smo vložili proti kaplanu J a k e c u b u z i tožbo. Pred sodiščem bode tej karikaturi katoliškega duhovnika menda odleglo . . . Rabnzek je delal falotske .verze", v katerih je vtikal svoj nos celo v družine, ki jih niti ne pozna, napadal poštene ženske, katerim bi ne smel niti prah iz čevelj obrisati itd. Že za te »verze',| katere je dal potem prepisati in jih je razširje-val, mora sedeti. Rabuza je nadalje pisaril poštenim osebam razglednice, v katerih jih je hotel zasramovati na pobalinski način. Dokazov imamo dovolj, da je Rabnzek pisar teh kart, če prav se v zmislu liguorijanske morale ni upal podpisati. Tudi za te otročje-nesramne karto mora možicelj sedeti. Rabnzek je končno skrpal neki dopis, kakor da bi ga spisal prijatelj .Štajerca" našemu uredništvu. V dopisu je poštene, splošne priljubljeno možje pod hišnimi priimki zasramoval. To je sleparsko počenjanje in videti hočemo, je-li so pred sodiščem take šale dovoljene, Vložili smo torej tožbo! Upamo, da se ne bode od nobene strani vplivalo na priče, kajti mi bi vsakogar brezobzirno naznanili. L u m p a r i j e v sv. Barbari mora biti enkrat ko necl Izjava. V eni naših zadnjih številkah smo napadli v nekem dopisu iz sv. Barbare par poštenih naprednih mož. Mi nismo tega krivi! Neki sleparski črnoauknež je namreč zlorabil ime enega naših naročnikov in tako skrpucal dopis, katerega smo v dobrem mnenju ponatisnili. Tako so bili napadeni z domačimi priimki gg. Gnilšek vulgo Humski, Kranjc vulgo Pajer, Ko-leduikvulgo Brk. Proiimo te goipode olpuSčanja. Zadoščilo jim naj bode, da smo dotičnega sleparskega črnosukneža že sodišču naznanili! Uredništvo. Kmetijska podružnica na Vidmu priredi meseca junija več poučnih predavanj, pri katerih bo govoril gosp. potovalni učitelj J e L.o v š e k o živinoreji. Predavanja se vrše: v nedeljo, dne 28. junija ob 8. uri zjutraj v R a j h e n b n r g n, ob 3. nri popoldne na Vidmu, kjer je ob enem občni zbor. Na praznik sv. Petra in Pavla je zborovanje ob 8. uri zjutraj na Scomljah, ob 3. nri popoldne v Attičah (pri Slovencu). V torek, dne 30. junija se bo vršil v Artičah mlekarski tečaj. Podružnični udje se opozarjajo na ta zborovanja in se vabijo, da se jih udeleže v prav obilnem številu. Mestna Straža V Ptuju je aretirala meseca maja 3 oseb zaradi zločinov, 4 zaradi prestopkov kaz. zakonika,-3 zaradi policijskih prestopkov. Naznanila je zaradi zločina 1, zaradi prestopka te i zav erj« v t več po vo do info 'eče ano afu. ki" P«-Jji-o: ,če :ei 8 Ja B, ti I-z P policijskih preatopko? 78 oseb. Zaradi breziielnosti itd. se je postopalo proti m. Mestna straža je sprejela nadalje Ktoih prodmetov in 12 naznanil izgublja- ti ter je 1 krat požar s'gualisiraia. oakrbovališče je obiskalo 74 oseb. je v sv. Jarja ob Pesuici občinski ; g. Johan Kammerer. Pogreba se je mnogo odličnih 03eb. Nadučitelj g. Vo- držai ob odprtem grobu krasni govor. j« bil plemeniti naprednjak, kateregi bode ša dolgo v srcu vseh znancev živel. bodi žemljica lahka! ij ubil je v S'orenjgradcu kovača Martina Revež si je hotel konja ogledati, ko je udarec v rebra, da je takoj uoorl. :i je hotel na sejmu v Mariboru polk Jostf S'gidin iz Prepolja. Ogoljufal je ga posestnika za 340 K, ali policija tro dobila in rop. Pesestniška hčer Msrija V. |floi pii Vdrnu je prišla 30. p v Ptuj. Tu prenočiti, da bi potem drugi dan žup-[Horvata v sv. Bolfenga si. g obiskala. Ko :ak8 s od kolodvora, pridružil se ji je mladi i ki ji je obljubil, da ji preskrbi prenočišče. I jo je cd krčme do krčme. Blizu firme h jo je vrgel potem ob tla, jo posilil in m grozil ter ji končno ukradel denarja K. Stražnik g. Marinz je roparja drugi [t mrri pri gostilni .Stadt Wien" aretiral. brezposelni hlapec Matija Perles iz ike Gore, ki je že zaradi tatvine in tepeža pMDoran. Izgub I je nekdo na živinskem sejmu v Ptuju [ 3. juoija par ženskih poletnih čevelj. Več pri mestni policiji. Iz Koroškega. Grafenauer in resnica. Teden pred zadnjimi nskimi volitvami v Bistrici (Rožna dolina) ižali so črnuhi v Srečah shod. Na tem shodu dil tudi orglar in poslanec Grafenauer noBt, da ie je prepovedalo bistriškim pre-dobavo vode iz fabriškfga vodovoda. ir pod. Grafenauerja je skozinskoz zla-Taksna prepoved se ni nikdar zgodila. bivalci Bistrice smejo dobivati vodo prej kot Na tako nizkem stališču ne stojijo fibri-da bi svojim bližnjim, naj si bodo potem one stranke, vodo prepovedali. Pač pa »majo tako nekrSčansko stališče Grafenau-in farjem blizo stoječi posestniki vodnjakov Srečah. Od občinske volitve sem ne dobivajo : napredojaki v Srečah vode in morajo daleč vodo hoditi. Oslo neki Kropivnik, ki je črno , katerega pa sumničijo za naprednjaka, ne vode. Tudi drugih življenskih sredstev ne ajo naprednjaki v Svečah. To je klerikalno «tvo! Fej! „Š-Mir" zopet obsojen. Kakor znano, živi ki list ,S-Mir" ediro od laži in obrekovanja. čečkari ta duhovnika cunja, to presega pač Tse meje. S s veda gledajo pravi pisarji tega redno previdno, da se jih ne more za ušesa 8odnijo privleči. V zadnjem času je ,Š Mir" lebno surovo naprednega nadučitelja g. L jlar v Sp. Dravburgu napadal. G. Voglar je 4il zato tcžbo. In kaj se zgodi? „Š-Mtr" ni mega dokaza za svoje laži, ki so bile olnoma iz trte izvite. Zato je njegov slamnati dnik tajil, da bi dotični žaljivi članek pred kom čitsl. Obsojen je bil urednik „S-Mira" iaradi zanemarjenja svoje dolžnosti na de-irno globo. Razvidna pa je iz tega slučaja vsa nikeroost in breznačajnost tega lista. Najprve [po rovtarsko zabavljati, lagati, obrekovati, — potem pa po liguorijansko rep med noge stiskati Lin bežati. L;st lažnikov je „Š Mr* in nič lega! Kupčija V cerkvi. Iz Calovoa bo poroča, da se je v tamošnjih cerkvah že opetovano kleri-I kslne časopise razširjevalo. Zdaj se ti klerikalni brezverci eelo v cerkev samo upajo! Tu se pač le vse neha! Jezus je nagnal trgovce iz tem-peljna. Morda pride vendar čas, da zapoje takšni biJ i klerikalnim omadeževalcem cerkve! Glavni zbor koroške kmetske zveze (Bau-ernbund) se je vršil preteklo nedeljo v gostilni g. Besolda. Dvorana je bila slavnostno okinčana in je došlo čez 400 kmetov, med njimi tudi poslanci Franc Huber, Kirschner, dr. A. Lemisch, — 5 — Orasch, Pirker in Wieser. Zbor je otvoril načelnik Joh. Lickner. Župan B -told pa je udeležence v imenu občine pozdravil. Zrezini blagajnk F. Huber je podal računsko in blagajniško poročilo. 0 delovanju deželnega in državnega zbora je govoril poal. Pirker in se mu je živahno odobravalo. Nato je v skoraj 2 urnem govoru g. F.lip G.olsbauer o gospodarskih zahtevah kmet-ssegi staou razpravljal. G. dr. Lsmisch in poal. Wieser sta govorila proti klerikalni gonji. Potem se je sprejela rezolucija proti klerikalstvu, v kateri so zbrani kmetje tudi izjavili, da bodejo i zanaprej vero od politike ločili. S tem je bil ta shod končan. Koroški kmet so ne da vkleniti v jarem farštva in hujskanja, — on koraka svojo pot naprej v boljšo bodočnosti Velika slavnost v Borovljah. Binkoštni pon-delek se vrši v Celovcu zbor šolske družbe. Udeleženci napravijo potem izlet v Rožno dolino s posebnim vlakom. Na vseh postajah se bode foste pozdravilo. Ob V« 3. uri pridejo v Borovlje. upan jih bode pozdravil. Potem si ogledajo otroški vrtec ter šolo. V gezdu se vrši potem velika veselica z vsemi mogočnimi priredbami ter zabavami. Vsi prijatelji napredne šolske družbe naj se udeležijo! Ropar. V celovški okolici se je p. k. napadlo italijanskega delavca Rosa. Zločinci so mu oropali ves denar in ga z nožmi težko ranili. Roparska morilca sta delarca Obilčnik in Parte, ki že sedita V knezoikofijsko palačo se je vtihotapil Janez Pogačar iz Kranja, da bi kradel. Posadili so ga v luknjo. Nesreča. Županu Jakobu Schabus v Jsnigu je poginilo v 1 tednu 1 krava, 2 žrebata in 1 ž rebec. La žrebfc je veljal 3.400 kron. POVOZil ie vlak kontrolnega čuvaja Kari Mikulana v Beljaku. Revež je bil v službi. Mrlič je bil grozno razmesarjen. Nesrečnež zapušča vdovo in 4 nepreskrbljenih otrok. Po svetu. Zopet edan! Župnik Miha Brauu v Hohen-linden na Bavarskem je uganjal nenravnosti z šolskimi otroemi. Dokazalo se mu je 20 slučajev. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe. Iz črnega tabora. V cerki Sin Fernando v Reggio na Italijanskem je namešsl neki duhovnik Našo strup v masno vino. Zastrupil je kanonika in nekega zakristana. Izseljevanja v Parana (Brazilija). Lota 1907 so napravile kobilice v brazilijanski državici Parana velikansko škodo ter poslabšale s tem gospodarski položaj. Mnogo kolonistov je izgubilo lepi del žetve in položaj nekaterih naselb (n. pr. Lucena) je postal žalosten. Kobilice so uničile najprve nasade koruze, fižola, rži in tobaka ter so šle potem naprej. Kolonisti so sicer svoja polja zopet nasadili. Ali kobilice so preje jajca zapustile in novi zarod je nničil zopet nove nasade. Tudi pašnike so kobilice uničile, tako da primanjkuje krme. Vlada ni storila ničesar, da bi kmetom pomagala. Zato se širita beda|in revščina. OIsvetujemo odločno izseljevanje v Brazilijo. Tudi proti izseljevanju v Argentinijo treba svariti. Srednja plača za delovodje je tam dnevno 10—12 K, za rokodelce S—8 kren, za delavca 4—7 kron. Ta plača je z ozirm na tamošnjo draginjo zelo mala. Lo v mesecih od novembra do aprila si pri žetvi delavci zamorejo kaj prihraniti, ker zaslužijo lahko 10—20 K na dan. Ali po žetvi znaša zaslužek zopet le 3—5 K. KXttKKK*KKtttt*KKKKKKXK Nabirajte jubilejne marke! Kakor zuauo so izdane v proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne zuamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništvu ,,Štajerca''. ftftftKMtt*KKXKKKttXttKKXtt Gospodarske Peronospora v. letu 1907 in 1908. Gotovo se spominja še marsikateri vinorejec z otožnostjo onih starih boljših časov, ko mu na trsju še niso delale razne glivice in živali škode. Odkar pa so pred desetimi leti privlekli iz oddaljene Amerika dva najhujša škodljivca naših vinogradov, trsno uš (žival) in peronosporo (glivica), bijejo vinorejci v Avstriji in tudi drugod hud boj z obema, ki je še poleg vsega drugega zelo drag. Ta dva škodljivca sta spravila vinorejo v veliko nevarnost in posebno trtna uš jo je na Štajerskem potisnila v popolnoma drug, nov tir. Kakor je že znano, lahko trsna uš žlahtno domačo evropsko trto popolnoma uniči in to v zelo kratkem času. Če se hočejo vinorejci še nadalje uspešno pečati z vinorejo, morajo naše domače, seveda le najžlahtnejše, vrste cepiti na ameri-kanske podlage, katerih se trsna uš ne loti. Ni naloga teh vrstic, da bi natančneje opisovali sajenje in rejo amerikanskih trt, mi hočemo tukaj le spregovoriti nekaj o peronospori, ki se tudi imenuje »smod«. Peronospora ne nastopi vsako leto enako hudo. Če je leto zelo suho in ni mnogo padavin, se peronospora v visokih, prostih legah ne more razviti in se razvije kvečjemu po nizkih kotanjah, po katerih se po noči dela rosa. Tudi v onih kosih vinograda, ki ležijo ob kaki tekoči vodi, iz katere vedno izhlapeva mokrota, bodo peronosporine klice lahko vzklile in bolezen bo tam, če se ne po pravočasno omejila, naredila mnogo škode. Najugodnejše vreme za peronosporo je mokro in vroče; večkratni dežji, ki jim sledi vedno toplo vreme, pospešujejo zelo razvoj in razširjenje peronospore. Leto 1607. je bilo bolj suho, za to peronospora ni nastopila tako hudo. Škoda, ki jo je ta glivica naredila, ni bila ravno velika. Mnogi vinorejci mislijo sedaj, da jim v letu 1908. ni treba škropiti trsja, kar pa je popolnoma napačno. Škropiti se' mora na vsak način in sicer večkrat in o pravem času, kakšno je pač vreme. Prvo trojno oškropljenje se mora izvršiti na vsak način in sicer, ko so poganjki že dolgi 10—15 cm prvič, drugič pred cvetom, če se že vidijo vsi kavrniki in tretjič takoj, ko trs odevete. Pri drugem in tretjem škropljenju se morajo cveti temeljito od vseh stranij oprašiti. Če se nam zdi, da je škropljenje tudi med cvetom potrebno, lahko škropimo brez skrbi in ni se uam treba bati da bi naredili kako škodo. Vsako nadalje škropljenje pa je, kakor smo že zgore omenili, odvisno odvisno popolnoma od vremena. Za škropljenje zadostuje .l°/0 mešanica galice in apna v vodi. Stare mešanice, ki so stale že dolgo časa, se naj ne rabijo. Zelo važno je, da se mešanica na trs razškropi zelo lino. Sredstva, ki se je za pokončevanje peronospore širilo lani iz Nižje Avstrijske in ki se imenuje »Tena«, naj vinorejci ne rabijo, dokler niso učni zavodi za kmetijstvo do dobra preskusili tega sredstva. Leto 1907. pa za take poskuse ni bilo posebno primerno, ker peronospora, kakor smo že zgore omenili, ni nastopila v velikem obsegu. Kmetje, ne pozabite na škropljenje, sicer boste imeli veliko škodo in zamudo. A. Stiegler. V varstvo ptičev. Sedaj je v naših gozdih, logih in pa vrtih vse živo. Ptički gnezdijo in se vesele spomladi, vesele se svoje družinice in dajejo duška svojemu veselju s prijetnim petjem. Vže radi petja samega zaslužijo te živalice, da jih negujemo in jih pustimo pri miru, tem večja važnost pa je za nas korist, ki nam jo doprinesejo s pokončevanjem škodljivega mrčesa. Ta golazen se vsled nebrižnosti naših kmetovalcev od leta. do leta širi in povzroči ogromno škodo posebno na sadnem drevju. Razni pripomočki, ki nam so v boju proti mrčesom na razpolago, niso popolni, radi tega bodimo veseli in skazimo se hvaležni našim prijateljem malim ptičkom, ki so naši najboljši zavezniki ^irotl škodljivim žuželkam. Posebno sedaj, ko se izvali mladi ptičji naraščaj bode pela huda raznim gosenicam, hroščem in črvičkom. Poživljamo zatoraj vse kmetovalce in javne organe, da pazijo na to, da ne pobira poredna mladina ptičjih gnezd in da se pazi na to, da se ptički pri valjenju ne motijo ; večkrat se pripeti, da hodijo otroci posebno iz same radovednosti ogleda vat gnezdo, katero so slučajno iztaknili. Vsakdo, ki bi pa odnašal gnezda oziroma mladiče naj se kaznuje. Čč. duhovščina, gg. učitelji in drugi inteligenti naj pa s podukom delujejo med ljudstvom za varstvo ptičev. Slab okus pri jajcih je posledica neprimerne kurje hrane. Ako dobivajo kokoši rastline, ki so že gnile ali imajo dosti smole, gnilo meso in blato, potem dobijo jajca slab okus. Za čebelarje ! Vzemi 1 1 slabega mleka, 3 funte portland-cementa ter nekaj barve. S tem poštrihaj čebelnjake. Mešanico treba dobro pomešati. Les postane kakor kamenit in ne more vreme nanj vplivati. Ako nočejo vrtne rože cveteti je temu dostikrat rez kriva. Največkrat se preveč reže. To ni za nekatere vrte vrstnih rož dobro. Vse vrste rož. ki cvetijo na starem lesu, se smejo le na končnih nagonih malo skrajšati. Zato naj se jih pusti poleti rasti. Nasajenje drevja na gnojnem mestu je priporočljivo. Drevje prepreči slab vpliv solnčnih žarkov na gnoj. Vsako drevo za tako rabo seveda ni. Priporoča se lipo z širokim listjem, kostanj, oreh itd. Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni načo nalogo, kdor ni naprednjak le — 6 — ca jeziku temveč tudi v dejanja, ta mora biti član našega tiskovnega društva (Presaverein). Vsak član tega društva »ima posoditi društvu 10 d e a e t kron, ki se vrnejo ia ki se tudi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč ne vrne na zahtevo z 4% obresti. Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Diuštvo ima namen, zasiguriti gospodarski, denarni temelj .Štajerca", povečati list čimbolj, da zamore odgorarjati vsem zahtevam čitateljev, izdajati vsako leto .Štajercev k o 1 e d a r", ki bode nudil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše (iskovno društvo namen, delati za izobrazbo, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše bodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega društva , Štajerca" v Ptuju. Loterijske številke. Gradec, dne 30. maja: Trst, dne 23. maja : 34, 25, 38, 68, 34. 71, 36 84. 34, 10. Dobrostanju Človeštva služita apotekarja Thierry-balzam in centifolij-mazilo, o katerih izbornost pričajo stotera zahvalna pisma. Ta dva neprekosljiva, svetovnoznana sredstva, ki se nikdar ne pokvarita, donašala skoraj vedno pomoč. Imejte ta sredstva vedno doma ter branite se ednaki ponaredb, ki so kaznive in brez crednosti. Thierrv-balzam 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 5 K, Centifolij-mszilo 2 dozi K 360 se prave dobita v apoteki pri angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Razočarati so vsi o lahki in Stedljivi rabi splošno hvaljenega tekočega „Cirine-01wachswichse" za parket in tinelej, samo dvakratna raba na leto potrebna; drugače se le izbriše in tla so brez napake ter se dajo umi-ati. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P. Jurlšio v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. Prepozno pridete v delu kakor k rendezvous, ako nimate dobro idoče ure. Marsikatero sitnost bi si prihranili, ko bi vedeli, koliko je ura bila. In tako lahko pridete do dobre ure I Pišite le postno karto na firmo: nAvstrijska eksportna družna za ure Dunaj-Westbahnhof" ter si naročilo za K 8-— krasno srebrno Gloria uro za gospode (glej inzerat!) za katero se 3 leta pismeno garantira. Promet razposlljalne treorine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in raustru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razposiljalna hiša Hanna Koirad vsluibuje zdaj 200 oseb; njih dela najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanus Konradovega koledarja kterega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Tvrdka Kari Koolan tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. 50060 nr gratia katalog dobi vsak čitatelj tega lista od avetovnoznane zaloge ur in zlatega blaga Max Biilmel. Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 čisto zastonj in poštnine prosto. Kore-spondenčca karla z natančnim naslovom zadostuje. Zahtevajte " zast6nj, da se Vam pošlje, ilustrovani cenik z nad 1000 slikami. siika«/, »ar. velika Garancija več let Vsako ne breznapačno blago se vzene pri polni sveti nazaj. Nr- 365 Srebrna dam- o.,-A ska rementoar gold. ° «w Nr. 322 Srebrna rementoar O.Kfl za gospode gold. «* "" Nr. 337 Srebrna anker 15 kamenjev -fcllg r" o. dvojni c.EA _^g mantelj gold. O «W N. 341 Srebrna anker dvojni mantelj 15 kamenjev, po- 7_Q.RA Rphnn motna pold. • " "" sebno močna gold. Anton Kiffmann največja zaloga ur srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele. Marburg. P I. Štajersko. Domača pijača narejena z „M08tin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt. „Mo-stin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 3000 I. te pijače narejene z „Mostin" stane 4 gld. 80 kr. ,.Mostin" ae dobi pri Janezu Poach, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška nlica 20. — Poštna lazpošiljatev vsak dan. — Svari se pred pona-redbsmi. Marljive delavce in m =ključarje ter strojarje sprejme z dobrim zaslužkom v traino delo fabrika cementa v Bakru pri F umi. 409 Zaradi starosti in bolezni prodam takoj in po ceni 410 posestvo da mi kupec pri žetvi pomaga. Obstoji iz velikih in lepih stano-valuih ter gospodarskih hiš, lepi travniki z mnogim sadnim drevjem samo dobra sladka krma, vinograd s krasnimi trtami, s pohištvom vred; za 1.800 gold, so poslopja zavarovana. To je cena za vse. 600 gold, ima hranilnica gori. Baje je z zemlji mnogo premoga. PosestDik Joh. Widmar, v 1'lctovariji p. Trenenbergn j. žel. sv. Jurij; 1 ura v Ponikvo,'/« ure v Stadl, 1'/« ure v Konjice. Tovarna za poljedelske stroje CProsch-avCelovcu priporoča izboljšane witale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (isgerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo vdznine prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se poSjljajo poštnine prosto in zastonj. Lastna zalaga v Mariboru v Vikringhof ulici. Koscipozor! Čs hočeš, da bi kosa dobro rezala in dc!g> brit držala, tedaj «i kupi natnrni kamen z znamko .Maher" katerega dobiš le pri Johann Oder St. Loreuzen cb Marburg. Po pošti 10 komadov 4- krone tanko. iyl Ženske zaslužijo! B86 s štrikanjem na mastni v družinskem krogu do K 20 na teden pri nakupu mašine se da garancijo za vedno delo in se podeli poduk. Oddaljenost ni zapreka. Primerno za vsakogar, tudi za meščanske družine. Premijirano na vseh razstavah z najvišjimi odlikovanji. Mnogoštevilna zahvalna in priznanj t-valim pisma. Zahtevajte prospekt W 148 F. SchOndorfer, Gradec, Volksgartenstrasse 12 — 48. Svarilo! Tam potom svarim vsakogar, da bi dal mojemu bivšemu zaračunanemu natakarju Johann VVisse-njak denarja ali pa blaga, ker niiem jaz plačnik. Ignaz Leskoschegg, 418 vinogradnik, krčmar Ptuj. Na prodaj je novozidana enonadstropna z ceglom krita hiša z 5 sobami, kuhinje, 2 kleti, velbana, in lepi vrt zraven hiše tik glavne ceste, 3 minute od farne cerkve v Poljčanah */4 ure od kolodvora, sposobna za trgovino in gostilno, kakor za vsaki obrt. Drugo posestvo, zidana hiša z 3 sobe, kuhinja, velbana klet in klet za zelenjavo, hlevi svinski in goveji, 4 johov gozda, travniki, sadonosnik, njive, lep vinograd, vse v enem okoli hiše, pripravno za takega, ki ima veselje živino rediti, na obeh posestvah je šparkasa. Več se izve pri Vincenz Prešern, posestnik v Poljčanah. 420 Redka prilika! rroda se zavoljo družinskih razmer posestvo 10 minut iz trga Sevnice ob Savi, obstoječe iz 31 oralov rodovitne zemlje, izmed katere je 7 oralov gozda, 24 oralov njiv in travnikov. Hiša in gospodarska poslopja so vsa novo zidana in z opeko krita. Prode se vse obsejano kakor stoji in leži. Natančneje se izve pri g. Franjo Barovič v Sevnici ob Savi. 419 30 letni mož z samostojno dobro službo, vdovec z I dveletnim otrokom ae želi oženiti s polteno deklo s par tisoč fotinlov premoženja. Ponudbe pod „L K. Mri 120" po=te restante Maribor. Želi se sliko in naznanilo starosti. 432 Da se v najem pa tudi proda o posest gostilno in trgovino tik premogokopav Zabukovci pouki pogrjih. Matančneja pojasnila daje Johana Grainer. t m se v uoj lep« Denarna posojila vsake velikosti po4 do 5% proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let Brez posredovalnih pristojbin Posojila aa realitet po 8o zelo i '. posest B, H- tweiiii iU mete-- "Sv Visoko modema rement. Gloria srebrna ura • za gospode! 3 leta pismeno Ta imenitno izdelana ura poseduje sirbno izkušeno, v kamenja iloio kolesje, 3 krasno gravirane pokrove in „Springdeckelu, ter prodamo to uro za K 8-—- s sekundnim kazalcem K U'—. PoSlie ae po "£*-"— "- Avstrijska eksportna dražba za ure Dunaj—Westbahnhof 26. Tisočero priznanj! francoski aparati, svetovne tovarne Vermorel di Yille franehe (Rhone) iljši in priznani od vseh vinogradnikov. Posebno priporočljivi so : brizgalnice .,Eolair' i peronospori, žveplalnica „Torpille", proti oidiju ; itor „Exoelsior" proti filokseri; acetilenska svetilka dan1' proti trtnim črvom. Kakor nadumestilo navadne zmesi na podlagi modre : in apna je ipna zmes Eclair-Vermorel 'cj uspešna ter se drži peres. Predmeti za menjavo pri vseh aparatih. i opisi na željo zastonj in poštnine prosto pri foetn zastopniku za Avstro-Ogrsko. .; T. Doswald, Trst == Piazza Lipsia št. 6. 370 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Vrelec iz sv. Trojice (fleil. Dreifaltigkeitsqnelie) Izborna slatina! _ jam se p. n. občinstvu naiuan.ili mjuljudaeje. di sem, te so že vsa pcecldeia konHna. s p'Oiljjj zičel. Tudi na c. k. t uvidi za preiskovanje življenskih sredstev v flradou se je „Vrel«o | kir. Trj|beJ preiskal in leot izoorm slatiua nliol. OlKot dijotična slatina posebno priporočljivo., KanibB prevzame Franz Schiltz v sv. Trojici _ Slov. Sor. ___ Tf»prej"proda.ialei dobivajo ivisok popust cene 1 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX «_ 7 — Vsled reduciranja produkcije se proda ___ 500 tuc. plaht brez šiva 150/200 cm. velike zarobljene, I a, za K 14-31) pri 6 kom. Pri porogljivo za ho'ele in kopališča. Tkalnica pavole in platna Brata Krejcar, Dobruska, Češko. Krasne novosti v cellrih, batistih in stolih za prati oksfort, dimasti, perilo za postelj, mize itd. najboljše vrste, vzorci franko. Specijalitete oprav za neveste 217 Vzdržanje zdrasega želodca •— reje- \ i za- " temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ler odstranjpniu neprijetnega za-roašenja (Stuhlverstopfung... Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebav Ijcnju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice aezmemosli, napačne di-jete, prehlajenje, zamasrnje, sestava prcubilne kisline n. p. „Sodhrennenu, napenjanje itd. in krene bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodeo iz apoteke B. Fragner v Pragi. Vsi drli zavitka nosije po- stavno drnonirano varstveno P varilo! " Barko. - Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, c kr. dvorni liferant „zum »chwarzen Adler" PRAGA, Klelnselte 203 kol .Nt>ru Juriiicaj 578 lekarnarja v Pakracu št. 900 (Slavonija.) Zelo po ceni se proda vinograško posestvo v krasni legi ob Golohjem vrhu pri Pesnici, obstoječe iz zidane hiše s prešo in kletjo, posebnega gospodarskega poslopja in črez 6 oralov zemljišča, med tem blizu 2 oralov novo nasajenega vinograda, njive, travnika, novega sadonosnika itd. Posebno pripravno za penzijoniste, — Pojasnila daje gosp. Loka? v Mariboru, Puchelgasse 1. 394 Mranilnica (Sparkassa) priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje' vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. OOZiČkl otroke v novi veliki trgovini 2 Johann Koss v Celju = na kolodvorskem prostoru = •e dobivajo že cd.....gold. 6*50 naprej droga aorte po........ 7"— • tretje , „.....; . . 8'— četrte „ „........ 9"— pete B „........10'— n in z fedrami po.....■. . 12"— » Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Gospodska ulica št. II. — Herrengasse Nr. II. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika = v Ptuju šter. n == priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, ram, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo Špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in iiijavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v škatlah, drobni svineo, kapice, patrons za puške in revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomažev« slindrs, kajnita 40°/.-nO kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja iveplenokislega amonjaka in snperfosfata za gnojenje vinogradov. Postrežba Jako urna fn solidna------------- Same pravi je le Xhierry -balzam z zeleno nuno kot znamko. Najmanj sp posije 12/2 ali tyl ali palent potna družinska steklenica K 6*—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazilo Najmanj se pošlje 2 doze K 3-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana kot najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, kiču, aašliu, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbe in denar: 1. Thierry, apoteka l angelj-mnlm t Pregradi pri Rogatca. Zalege v lajveeih apotekah. 297 Potnikom v Ameriko priporoma generalna agentura Ijinfl/I'IHWB in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-Tor k v resnici 5'/, do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura lm Obersteg t Ct. 28 Aeschengraken Basel (Švica.) 292 Vozičke za otroke . (Kinder-Sitz- und Liegevvagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Zahtevajte zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idočih nr, srebernine in zlatnine. Dokaz da imam res fino in dobro blago, je to da immm odjemalce, is vseh dežol in glavnih meet. Za vsako uro se pismeno 8 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko »menja, ali dam celo vsoto nazaj Nlkel are od......1-80 I Sree. ank. rem.....4 50 8re>..........3 50 Ure kadilke......150 8re». fenska. .... .350 | Stenske are . .1-50 aaarej. Razpošilja po postnem povzetju Specialna delavnica ta najteiejla popravila ur, zlatnine in optik TH. FERNBACH največja fabriška zaloga ur Marburg H. -- Pristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravlju popolnoma neškodljivi se 5000 ur zasd katalog pošljem vsakomur brez plačila in prosto. r% m j&jfljjS ^^SBffifflS Rosk- pat. 3— Sreb. Kosk. 6-— Žel. H. Ro*. 7 — Sreb. dvojni mantel] 8"— kron Hudilnica . 340 Svetla (iter. $•— Stolp. zvon. 5-— kuhinj, ura 3.— kron J. buililnica 6'— ..Schlagw." 8'— Godba . . io*— 6 valtikov. 13'— Original Ornega, Sehaffhaasen, GlashUtte, Helios, A" izkušeno, od K 13 — ; srebrno in zlato blago po i fabriskih cenah. S leta garancija. Izmenjava ali de Max Bohnel, Duiu IV. Margaretenstrasse 27/27 v lastni; Zapriseženi cenitelj in strokovnjak. Najvtcja in ii-f tvrdka. Osnovana L 1840. 5000 slttc-katalog zastonj in poštnine proste. LAHT — (Prtiči) iz domačega platna po..... iz močne debele kontenine . . . iz tirolskega plalna...... v novi veliki trgovini JOHANN KOSSvC. - --=- na kolodvorskem prostoru. Kron 5000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaie, da ni moja čudetna koki WC B00 komadov za gold. 2'50 prilelMstni nakup, i. s.: 1 prar"' -ie. list. Reekepl patat ara, gr« natanko is dobro, T\t- "» pismeno 3 letno f«'" raaeijo, S amerik. slata-doaMie prstana (za gospoda ii angi. toslač. garnituro, obstojno i* manšetnih, ovrat.h i. gumb, 1 amerik. šepni noš 5 delov, 1 eleg. zidana k renta, in master po Selji, najnevejši fačon. 1 krasna knollici » a aimili-briljanti, 1 nežna damska broša zadnja novost, 1 toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmoni, 1 par arr.erik. a lmit kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, II album a 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krami lani korjer s pravimi oriental čnimi biseri, i> indijskih kav-vragov zabava vsako drusto in Se 850 kom. raznih ki «s v vsaki hiši potrebni in koristni zastoaj. Vse sku aist Keskopf patent žepse ar*, ki je sama dvojno s kolta samo gold. ž*"5U. Dobi se po povzetju ali nap ■ (tudi (C*. ¥Tarl-aCBoll svetovna ras-znamkejpri v5» *J * ■J««'*^**« Krakov« st I N. o. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima P tev ali 6 n*. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne doput takoj nazaj, torej vsak naiko UUjučen. Meščanska parna žaj Na novem lentnem trgu (Lendplatz) zraven klalnice in plinarske hiše poeta nora parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, spahati i. t. d. V ptujskem mestnem sop nem kopališču se dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po Aih jako znižanih cenah. Vsak navaden dl I uri popoldan in vsako nedeljo in vsakpr ■b Vili uri predpoldan za 60 vin;- (30 carjev.) Vsdstvo ptujskega mestnega kopališča (Pe Badean8talti. l;/^: gotovih oble za otroke vsake starosti iz štofa in ženskih jaken (J°PC štofaste in mr moških oblek hlače iz cajga in štofa zelo pO C v novi veliki trgovinij JOHANN KOSS v CE = na kolodvorskem prostoru. = Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanks i