OBMURSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE IZHAJA VSAK PETEK Štev. 44 — Leto IV. Murska Sobota, 31, oktobra 1952 Cena din 10.-- Naš borbeni pozdrav VI. kongresa KPJ in tovarišu Titu Le še dva dneva nas ločita od 2. novembra, dneva, ko se bo začel zgodovinski VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Hrepenenja in pričakovanja milijonov bodo uprta v Zagreb, kjer se bodo k obračunu naših velikih žrtev in naporov v zadnjih štirih letih najbolj predani borci za socializem; najboljši komunisti-delegati VI. kongresa KPJ. Milijoni delovnih ljudi širom naše domovine so se pripravljali in pričakujejo kongres Partije. Delovni kolektivi, zadružniki, frontovci — vsi delovni ljudje naše zemlje so skušali doprinesti čim več v delu na svojih delovnih mestih; vse v počastitev VI. kongresa KPJ. Delovni ljudje pozdravljajo VI. kongres KPJ, pošiljajo plamteče pozdrave delegatom in jim žele plodno delo na kongresu, za mir, za lepšo bodočnost jugoslovanskih narodov in delovnega ljudstva vsega sveta. Peti kongres KPJ je razpravljal o slavnih zmagah naše Partije v Ljudski revoluciji in o prvih zmagah v organizaciji in razvoju naše ljudske oblasti Šesti kongres bo razpravljal o velikih, nadvse pomembnih zmagah naše Partije v borbi proti moskovskim revizionistom, o veličastnih naporih našega ljudstva v borbi za poglabljanje in razvoj socialistične demokracije in o mogočnih zmagah v izgradnji materialnih osnov za nove delovne podvige, nove delovne zmage v naši socialistični izgradnji. Najpomembnejše so zmage naše Partije v razvijanju in učvrščevanju socialistične demokracije v naši zemlji in v borbi proti ostankom in novim pojavom birokracije. Socialistična demokracija je dobila pri nas novo vsebino. Pravica delavcev, da neposredno upravljajo v svojih podjetjih, v gospodarstvu, ni. samo v besedah: njena resnična vsebina je v pravični razdelitvi presežka dela delovnih ljudi, ki ga vrši delavec sam. To je nova vsebina socialističnih odnosov v socialistični Jugoslaviji. A v to spada tudi demokratizacija v organih naše oblasti, ki postaja iz dneva v dan vse bolj resnično ljudska oblast, oblast delovnih množic. Nedvomno so vsi ti ukrepi še bolj okrepili vero delavskega razreda v svoje lastne sile in Razvili v delavskih vrstah in v vrstah vseh delovnih ljudi Jugoslavije še trdnejše prepričanje, da je delovno ljudstvo zmožno samostojno in pravilno upravljati lastno gospodarstvo kakor tudi ostale družbene in državne posle. V vsem tem se je odvijala pobuda ljudstva, Komunistična partija pa je dobila svoje pravo mesto, svojo pravo vlogo — postala je resničen voditelj in organizator, povsod na čela delovnih množic. Vpliv in ugled Partije sta se visoko dvignila, saj je Partija vlagala vse svoje sile v osnovno nalogo: učiti, dvigati socialistično zavest naših delovnih Ijudi. Komunistična partija Jugoslavije je vedno delala za interese ljudstva, zato je tudi zmagovita njena pot v borbi z moskovskimi vlastodržci, kjer ni le odbila njihovo obrekovalno propagando, temveč odkrila tudi vzroke njihovega revizionizma, vzroke agresivne moskovske politike; razkrila je državno-kapltalistično ureditev Sovjetske zveze. V tej borbi je naša Partija le še bolj učvrstila in povezala svoje vrste in še bolj povezala moralno-politično enotnost naših narodov, bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, ki so še krepkeje stopili na začrtano pot — izgradnjo socialistične domovine tako, kot to najbolj odgovarja pogojem naše zemlje, vendar zvesti osnovnim načelom marksizma-leninizma. Resnica o Jugoslaviji prodira v svet; mednarodno delavsko gibanje gleda v Jugoslaviji državo resničnega socializma. Pomembne uspehe je dosegla naša Partija v socialistični reorganizaciji našega podeželja. našega kmetijstva; nadvse važni in veliki pa so uspehi Partije pri industrializaciji naše zemlje, ki pomeni važen predpogoj za postavitev materialne podla- ge za izgradnjo socializma. Kljub vsem oviram s strani informbirojevskega bloka je naša država izšla iz tega boja za svojo gospodarsko in politično neodvisnost kot zmagovalec. In v vsej tej borbi je stalo trdno ob Partiji, ob tovarišu Titu, vse delovno ljudstvo naše domovine. Šesti kongres pa bo razpravljal tudi o delu množičnih organizacij, ki združujejo naše delovne množice in jih učijo, vzgajajo v socialističnem duhu. Vse bolj se odraža vloga sindikatov v izobraževanju in razvijanju razredne zavesti med našim delavstvom. Ljudska fronta kot množična politična organizacija združuje delovne ljudi naše zemlje, z njo so organizacije Ljudske mladine, AFŽ, Zveza borcev in ostale organizacije, katerih delo ima neprecenljivo vrednost. Šesti kongres KPJ bo analiziral delo vseh teh množičnih organizacij in jim dal nove napotke za bodoče delovne podvige in zmage v socialistični izgradnji domovine. Vse to so vidni, pomembni uspehi, doseženi v naši zemlji v štiriletni uporni borbi in delu naše Partije. O vsem tem bo razpravljal VI. kongres KPJ in sprejemal sklepe za bodoče delo. Sklepi Šestega kongresa bodo imeli neprecenljivo vrednost in pomen v nadaljnji izgradnji socializma, socialističnih družbenih odnosov in za nadaljnji razvoj naše socialistične demokracije. Peti kongres KPJ je bil močna mobilizacija naše Partije za borbo proti moskovskim revizionistom, za borbo za neodvisnost naše države. Šesti kongres pa bo nova mobilizacija naše Partije za utrditev že doseženih zmag in napotilo, smernice v nadaljnji borbi za izgradnjo socializma, socialističnih družbenih odnosov in naše socialistične demokracije. Delovni ljudje Jugoslavije se dobro zavedajo tega, da hodijo pod vodstvom Partije in tovariša Tita po edino pravilni poti graditve socializma, prav tako po zaslugi budnosti naše slavne Partije in zato pošiljajo VI. kongresu KPJ svoje borbene pozdrave z obljubo Partiji, Titu in domovini, da bodo dosledno izpolnjevali sklepe VI. kongresa KPJ za izgraditev naše lepše bodočnosti. Zato naj živi Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu, naj živi naša Partija, ki je podredila vse svoje delovanje interesom ljudstva in nam s tem zagotovila ljudsko oblast in res uspešno, neodvisno pot v socializem! NAJ ŽIVI VI. KONGRES KPJ! Čedomir Minderovič: ZASTAVA PARTIJE Tito, vsi s tabo skoz juriše slavne šli smo neustrašeni v boj! Partija naša, iz mračnosti davne prapor nas vodil je tvoj! Delavna roka i mesta i sela novo življenje gradi! Pratija naša, za velika dela močni tvoj klic nas krepi! Borcev graditeljev dolga je vrsta, sije nam svobodni dan! Partija naša kot skala si čvrsta. Bratje! Naprej za naš plan! Narodi bratski, bodočnost nas zove! S Titom, za plan vsi na boj! Partija naša, za juriše nove prapor dvigujemo tvoji VI. Kongresu Komunistične Partije Jugoslavije obljubljamo, da bomo dosledno uresničevali vse sprejete sklepe, v korist delovnih ljudi OKRAJNI KOMITE KPS - LJUTOMEP. Komunisti Prekmurja pošiljamo borbene pozdrave VI kongresu KPJ. Pod praporom Partije je neomajna naša pot. OKRAJNI KOMITE KPS - M. SOBOTA Z mestne partijske konference v M. Soboti Več pažnje podjetjem in množičnim organizacijam Nekaj nad 220 članov OPO iz mesta se je udeležilo zadnje mestne partijske konference v Murski Soboti. Letošnja mestna konferenca je bila izredno živahna, saj se je razprava po poročilu sekretarja zavlekla v večerne ure. Konferenca je pravilno osvetlila stanje v mestu in pri tem odkrila nekaj škodljivih pojavov, predvsem v nekaterih podjetjih, kakor tudi pomanjkljivo delo Partije z množičnimi organizacijami in sindikalnimi podružnicami. Pa kljub temu pomeni za Partijo v Soboti obdobje od zadnje letne konference obdobje precejšnjega dela. Dokaj živahno deluje v mestu Fronta. Pri raznih delih v mestu in okolici so frontovci odpravili nad 20.000 prostovoljnih delovnih ur. Tako pomagajo frontovci pri gradnji šole v Bakovcih, pri urejevanju cest, kanalov, elektrifikaciji in drugod. Vidne uspehe so pokazala v mestu tudi nekatera društva Ljudske tehnike, dalje organizacija Zveze borcev in SKUD. Vso pohvalo pa si zasluži mestna sekcija žena, ki je organizirala številne tečaje, tako za ročna dela, kuharski tečaj, pionirske sejme in podobno. Toda tudi tu dela. le manjše število žena, dočim jih stoji precej ob strani. Vidno se izboljšuje tudi delo mladinske organizacije, ki se pa tudi odraža bolj v raznih delih. Tako je mestna srednješolska mladina ob »Prekmurskem tednu« formirala delovno brigado, ki je precej pomagala pri raznih delih v pripravah za teden. Potrebuje pa tudi mladinska organizacija več pomoči. Znatno se je zboljšalo stanje med obrtniško mladino, z zgraditvijo obrtniškega doma, kjer bo imela dostojne prostore tudi obrtniška mladina. Konferenca je opozorila tudi na budnost nad delom posameznih podjetij v mestu, kjer marsikje ni vse tako, kot bi moralo biti. Posledice šibkosti in nebudnosti članov Partije se kaj kmalu pokažejo, kar dokazuje tudi stanje v tovarni perila Mura«.- Zbrani člani Partije so obravnavali tudi bližajoče se volitve in pri tem navajali primere z vasi, kjer se reakcija že skuša vriniti med poštene volivce, frontovce. Ob zaključku je bil izvoljen nov mestni komite, sprejeti delovni sklepi in poslana pozdravna resolucija CK KPS. Učila in vzgajala nas je Partija Prav zdaj, ko naši delovni ljudje z novimi tekmovalnimi uspehi pričakujejo VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije, je treba osvežiti spomine na tiste čase, ko se je pri nas porajalo napredno gibanje. Že bežen pogled v preteklost nam odkriva pot, ki jo je mlada Partija prehodila v času burnih dogodkov, odigravajočih se v naši pokrajini. Njeno delo je povezano s številnimi težavami, ki so ji stale na poti do organizacijskih in političnih uspehov v množici kmečkih ljudi. Demokratično gibanje se je pri nas porodilo za časa avstro-ogrške vladavine. Že takrat so prihajali naši ljudje iz Avstrije in od tam prinašali socialno demokratske ideje, ki so bile novost za kmečke ljudi. V prvi svetovni vojni, zlasti pa v povojnih letih, ko je revolucionarni val delavskega razreda Madžarske segel v naše kraje, so se za gesla revolucije začeli navduševati tudi naši viničarji. Toda nemški buržuji in kapitalisti, ki so imeli v Ljutomeru dokaj močne pozicije, na podeželju pa najlepše vinograde, so porajajoče se gibanje v kali zatrli. Buržoaznim krogom je uspelo razbiti revolucionarno gibanje zaradi tega, ker so se v boju proti delavcem posluževali svojih strank (zlasti klerikalne) in premamili prebujajoče se viničarje z neznatnimi socialnimi reformami. Za boj proti revolucionarnemu gibanju so ustanovili tudi »Strokovno zvezo viničarjev in poljskih delavcev«, ki je imela popolnoma klerikalni značaj in so jo vodili ljudje iz farovža. Preprosti, od napornega dela izmozgani viničarji in poljski delavci so obljubam teh gospodov nasedli in se začasno pomirili. Toda ta mir ni trajal dolgo. V Zvezi organizirani viničarji so se čedalje bolj zanimali za to, kako gospodje uresničujejo svoje obljube. Kljub reakcionarnemu vodstvu so postajali čedalje bolj napredni in odločni v boju za svoje pravice. Tako se je v Zvezi porodilo zdravo proletarsko jedro, ki je ščasoma pripe- ljalo vso organizacijo na levo brilo krščanskih socialistov. Strokovna zveza je pozneje leta 1932 služila za osnovo Zveze kmečkih fantov in deklet na Kogu. Zveza kmečkih fantov in deklet je bila legalna organizacija, ki je povezovala Partijo z ljudsko množico in vzgajala kmečko mladino. Imela je svojo knjižnico, dramatski odsek in svoj program. Prirejala je kmečke praznike, tekme koscev in žanjic, kolesarske dirke, tečaje za kmečko mladino itd. Povezovala se je tudi z ostalimi revolucionarnimi skupinami v okra ju in družno z njimi organizirala razna protestna zborovanja. Tako zborovanje je bilo tudi v Ljutomeru. Organiziral ga je napredni Kogovčan in poznejši komunist tovariš Kerenčič. Demonstranti so zahtevali pravice za delovnega človeka. Buržoazija je z njimi krvavo obračunala. Žandarji so streljali v množico in ubili nekega kmečkega sina iz okolice Male Nedelje. Pozneje se je pri nas poznalo delo študentske mladine, ki je študirala v Ljubljani in je bila organizirana v SKOJ. Študentje so prihajali na svoje domove in bodrili kmečko mladino, da naj se pridruži revolucionarnemu gibanju. Takoj po okupaciji naše domovine je tovariš Kerenčič s pomočjo »Strokovne zveze« organiziral priprave za oborožen odpor proti okupatorju. Že v Jeseni leta 1941 pa so ga sovražniki izdali. Po strahovitem močenju so ga Nemci skupaj s šestimi tovariši ustrelili. SLAVA PADLIM JUNAKOM! Prvi uporniki so bili leta 1941 povezani tudi z osvobodilnim gibanjem v Prekmurju. Ko pa je padel heroj prekmurskega ljudstva Štefan Kovač, je pobesneli okupator aretiral več oseb v Prekmurju in Prlekiji. Padale so žrtve. Med drugimi je bil aretiran tudi rudniški inženir Jože Hedžet z Razkrižju ter Metod Senčar in Tomislav Kovač iz Štrigove. Padli sp kot (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 31. oktobra 1952 PARTIJA V LJUTOMERSKEM OKRAJU Njeni zarodki In delo v korist delovnega ljudstva (Nadaljevanje s 1. strani) žrtve fašističnega terorja. Tudi Miško Kranjec, Ferdo Godina in še nekateri tovariši, ki so družno s padlim junakom Štefanom Kovačem organizirali upor proti okupatorju v Prekmurju, so kot ilegalci tudi v ljutomerskem okraju pridobivali simpatizerje za boj proti okupatorju in domačim peto-kolonašem. Prav dobro se še spominjam odločnih besed tovariša Godine, ki mi je ob priliki, ko se je leta 1941 poslavljal od naših krajev, dejal: »Prišel je čas za oboroženo bitko proti okupatorju. Bodimo enotni, udarimo čvrsto, in zmaga bo naša!« V Ljutomeru so se vgnezdili petokolonaši, zato se osvobodilno gibanje ni moglo razviti do večjega organiziranega odpora proti okupatorju. Na terenu so sicer delale organizacijske skupine Osvobodilne fronte, vendar pa se do leta 1944 niso mogle dokopati do večjih uspehov. Spomladi leta 1944 je po- krajinski komite KPJ poslal v naše kraje skupine političnih delavcev, ki so iz naših vrst odstranili razredne sovražnike in se začeli organizirano upirati. Obiskali so domala vse naše kraje — do Štrigove in še globlje v Medžimurju. Ko je prišel tovariš Viktor Stopar, je bil v drugi polovici 1944. leta. ustanovljen okrožni komite, ki je združil vse razkropljene skupinice in jih čvrsto povezal s pokrajinskim vodstvom Partije. Prenehalo je skrivaštvo. Na podeželju se je pričelo živahnejše politično delo v množici kmečkih ljudi. Tudi Osvobodilna fronta je prodrla v sleherno vas; ustanavljali smo okrajne in vaške odbore Fronte. Okupator je bil čedalje bolj drzen in besen. V aprilu leta 1944 je pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih postrelil 25 talcev. V boju je padlo tudi več komunistov. V Logarevcih so dali svoja življenja Berden, Vida, Poje in Bernard, v Globoki Franc Alt-Milan itd. Imena teh zaslužnih borcev so tesno povezana z narodno-osvobodilnim gibanjem v naših krajih. Mlada Partija se je dokončno organizirala šele po osvoboditvi Pri okrajnem odboru Fronte v Ljutomeru ustanovljena osnovna organizacija se je znašla pred težkimi nalogami, ki jih je bilo treba uresničiti v korist revolucije. Mladi partijci so jih borbeno in odločno uresničevali; program Partije je bil njihov program. Bojevali so se za napredek — proti izkoriščanju, človeka po človeku. V Partijo so vstopili novi člani, ki jih je vzgojil boj za gospodarski napredek naše dežele. Naša Partija je danes močna, ker je uspešno prestala svoj krst v boju proti razrednim sovražnikom. Zlasti se je utrdila po V. kongresu Partije, ko je prevzela na svoja ramena precejšen delež skupnega boja proti novim sovražnikom naše neodvisnosti, ko je uspešno brzdala nesramno propagando in sovražno delovanje informbirojevskih agentur. Ljudstvu je znala tolmačiti, kaj je resnični komunizem, kaj pa birokratska kasta. Uspehi njenega političnega dela niso izostali: dvolično in revizionistično politiko Informbiroja ne obsojajo zgolj komunisti, temveč vse naše delovno ljudstvo in napredni ljudje v svetu. Partija ni nikoli podcenjevala škodljivo delovanje skrunilcev naše svobode, pa naj se pojavijo pod tem ali onim plaščem. Kakor Je znala Partija leta 1944 povezati vse skupine in organizirati enoten nastop proti sovražniku naše svobode, tako bo enotno nastopala tudi proti sodobnim sovražnikom, ki hočejo ovirati naše ljudstvo na poti do socializma. Njen sedanji program so kmečke zadruge in napredek v našem kmetijstvu. Partija v ljutomerskem okraju bo enotno nastopala v boju za napredek v kmetijski proizvodnji, za znižanje proizvodnih stroškov, za prenehanje izkoriščanja človeka po človeku ter za kulturno in politično izobrazbo svojih članov in ostalih kmečkih ljudi Vse te odgovorne naloge naj uresničuje v neprestanem boju za čim večjo socialistično demokracijo, ki bo spodrezala korenine birokratizmu in drugim škodljivim pojavom v našem družbenem življenju, pa bo žela nove uspehe in zmage. Ivan Horvatič STORJENO DELO - NAJLEPŠE DARILO VI. KONGRESU KPJ Sličice iz delovnih kolektivov V RADENCIH SO UREDILI SINDIKALNO DVORANO Delovni kolektiv slatinskega podjetja v Radencih je uspešno tekmoval v čast VI. kongresa naše Partije. Z dobro organizacijo dela so povečali storilnost na delovnih mestih in v poletnih mesecih, ko je v potrošniških središčih primanjkovalo zdravilne tekočine, nalili rekordno število steklenic. Na nekaterih delovnih mestih so presegali norme za deset, pa tudi dvajset odstotkov. Tudi na kakovost vode so letos bolj pazili kot v preteklih letih. V času tekmovanja so uredili svojo sindikalno dvorano in jo opremili z modernim pohištvom. V tem kulturnem kotičku se bodo zbirali v zimskih mesecih, ko bodo imeli več časa za izobraževalno delo. Poslušali bodo radijske oddaje, igrali šah, se učili igrati in peti, brali bodo knjige in časopise ter se tudi politično izobraževali. V dvorani, ki je okrašena z raznimi umetninami, imajo tudi sindikalno knjižnico. V zimskem času bodo imeli tedensko po dvoje predavanj. V času tekmovanja so preštudirali važnejše zakone in uredbe, zlasti še zakon o socialnem zavarovanju, zakon o izdajanju novih delovnih knjižic in uredbo o pokojninah. Tudi gasilske naprave so namestili na vseh delovnih mestih in pridobili več delavcev za gasilsko društvo. Na delovnih mestih, kjer imajo opravka s slamo, so namestili posodo z vodo, zaboje s peskom in potrebno gasilsko orodje ter usposobili delavce za upravljanje z gasilskimi napravami. NAD DVA TISOČ PROSTOVOLJNIH UR ZA SKUPNOST V ljutomerskem lesno-industrijskem podjetju so v času tekmovanja posvečali posebno pozornost vzgoji vajencev in delavcev. Tako so imeli vsak teden predavanje iz tehnologije lesa in strokovnega risanja. Na množičnih sestankih so se poučili o delavski zakonodaji, uredbi o izdajanju delovnih knjižic, o socialnem zavarovanju in o reorganizaciji ljudskih odborov. Popravili in očistili so orodje in stroje ter prostovoljno izdelali več pohištvenih in stavbenih predmetov. Tako so znižali proizvodne stroške in pocenili svoje izdelke. Pomagali so tudi množičnim organizacijam in jim poklonili več pohištvenih predmetov v vrednosti nad 100.000 din. Proslave slovenskih brigad se je udeležilo 12 delavcev. Skoraj vsak član je naročen na dnevne in strokovne časopise. V tekmovanju so delavci opravili nad dva tisoč prostovoljnih ur. TUDA O REORGANIZACIJI V ZADRUŽNIŠTVU SO GOVORILI Delavci v ljutomerski občinski mizarski delavnici in podjetju »Slikoplesk« so tekmovali v upravljanju podjetij. V tem času sta se delavski svet in upravni odbor pogostokrat sestala in se začela zanimati za gospodarstvo. Na njuno pobudo je bila v podjetju imenovana posebna komisija, ki daje delavcem strokovne nasvete in skrbi za kakovost izdelkov. V zadnjem času niso zabeležili pritožb odjemalcev. Polnoštevilno je bilo obiskano tudi predavanje o reorganizaciji v našem zadružništvu. Delavci so se udeležili proslave slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah ter obiskali Mariborski otok in Zagrebški velesejem. Na lokalni časopis se je naročilo 10 delavcev. DAROVALI SO OPEKO ZA GASILSKI DOM Borečki opekarji so v tekmovanju popravili ceste v bližnji okolici, uredili svojo sindikalno dvorano in knjižnico ter organizirali tri skupinske izlete. Odšli so v Dolenjske Toplice in na Zagrebški velesejem ter si ogledali zanimivo razstavo na Mariborskem tednu. Na »Obmurski tednik« se je naročilo 27 članov sindikata. Za gasilski dom v Drakovcih je kolektiv prostovoljno izdelal 1200 komadov opeke. ZNIŽALI SO CENE STORITVAM Tudi v ljutomerski mestni krojaški delavnici so v zadnjem času dobro spoznali nekatere zakonske predpise, ki govore o socialnem zavarovanju, izdajanju delavskih knjižic in oskrbi brezposelnih delavcev. V prostem času igrajo šah. V kratkem bo končan šahovski turnir, ki bo določil zmagovalca v kolektivu. Povečali so delovno storilnost in znižali cene storitvam za šest odstotkov. Tudi pri urejevanju zgradbe in olepšavi izložb so prispevali več udarniških ur. ZA ŽELEZNIČARSKI SINDIKALNI DOM V STUDENCIH Člani sindikalne podružnice železniških delavcev in uslužbencev obeh nadzorništev so v čast VI. kongresa Partije prostovoljno opravili obsežna dela pri regulaciji železniške proge in kretnic. S prostovoljnim delom zasluženi denar bodo poslali odboru za postavitev sindikalnega doma v Studencih. Opravili so nad 1500 prostovoljnih ur. Sindikalno vodstvo je organiziralo tudi več uspelih predavanj, ki so bila stoodstotno obiskana. Pogovorili so se o tezah tovariša Tita za VI. kongres, o volitvah v občinske ljudske odbore in o zunanje-političnem položaju. Tudi število naročnikov za dnevne časopise je porastlo. Vsak član prebira »Delavsko enotnost« in stanovski strokovni list. IN LJUTOMERSKI USNJARJI... Na zadnjem odprtem partijskem sestanku, ki ga je sklicala osnovna partijska organizacija v tovarni usnja, so nepartijci izrazili željo, da bi se večkrat sestali in pogovorili o svojih nalogah in težavah. Tako so dali povod za poživitev dela v sindikalni organizaciji, ki je dotedaj le životarila. Sprejeli pa so tudi tekmovalne obveznosti v čast VI. kongresa. Očistili in uredili so dvorišče pred obratom, popravili in očistili gasilsko orodje in brizgalno ter se večkrat znašli na gasilskih vajah. Tudi skladišče so uredili. V zimskem času se bodo vzgajali v študijskih krožkih in pomagali množičnim organizacijam pri vzgojnem delu izven podjetja. Preuredili so tudi sindikalno dvorano in popravili delavska stanovanjska poslopja. tedaj le životarila. Sprejeli pa so tudi tekmovalne obveznosti v čast VI. kongresu. Očistili in uredili so dvorišče pred obratom, popravili in očistili gasilsko orodje in brizgalno ter se večkrat znašli na gasilskih vajah. Tudi skladišče so uredili V zimskem času se bodo vzgajali v študijskih krožkih in pomagali množičnim organizacijam pri vzgojnem delu izven podjetja. Preuredili so tudi sindikalno dvorano in popravili delavska stanovanjska poslopja. NOVA STANOVANJA ZA DELAVCE Na državnem posestvu pri Jeruzalemu so člani sindikalne podružnice prispevali nad 1600 prostovoljnih ur. Pomagali so pri postavljanju stanovanjskih poslopij za delavske družine, pri trganju in stiskanju sadja ter pri elektrifikacijskih delih v naselju. V Apaški kotlini rastejo zadružni domovi V PODGORJU je oživelo gradbišče zadružnega doma, ki je skoraj štiri leta delal sramoto vsem vaščanom. Do VI. kongresa ga bodo spravili pod streho. Zadružniki pa so obljubili, da bodo do 1. maja v prihodnjem letu uredili dvorano in prostore za trgovski lokal. Vsa težaška dela so opravili prostovoljno. Največ preglavic pa jim povzroča pomanjkanje cementa, ki ga v zadnjem času ni mogoče kupiti, ker je prodaja začasno ustavljena. Zato sta organizator Vesel in zadružno vodstvo v zadregi, k je dobiti cement, ki je potreben za nadaljevanje del na gradbišču. V APAČAH... kjer je sicer pokriti zadružni dom štiri leta sameval na lepem prostoru, so se vaščani predramili in začeli tekmovati v čast VI. kongresu naše Partije. Na pobudo naprednih zadružnikov Novine, Fifoltove in Markona so se znašli v pozabljenem zadružnem domu in ga začeli urejevati. Posebno pridni so zadružniki in člani Zveze borcev. Na dan VI. kongresa Partije bodo odprli elektrificirano dvorano z odrom. Kakor Podgorčani, tako so se tudi Apačani obvezali, da bodo do 1. maja dogotovili tudi stanovanjski del. Pa tudi zidarska dela v pomožnih prostorih bodo skoro opravljena. Tare jih le ena skrb: kje dobiti cement? V LUTVERCIH... so že skoraj dogradili zadružni dom, v katerem je prostorna dvorana z odrom. Ko pa so se bližali otvoritvi doma, so ugotovili, da še v prostorih marsikaj manjka. Zato so na pobudo radgonskega remontnega podjetja preuredili zadružno dvorano in oder, ki bosta že v prihodnjih dneh lahko služila svojemu namenu. Tudi v tej vasi ne manjka ljudi, ki so dali zgled ostalim vaščanom; odlikovali so se zlasti Jernej Istanič, Micka Srpčičeva in zadruž- nici Rojcova in Lebnarjeva. Frontovci v počastitev VI. kongresa KPJ NA KOGU SO POSTAVILI Šolsko poslopje Frontovci s področja občine Kog so pridno pomagali pri postavljanju poslopja začasne šole. Podrli so staro stavbo in očistili opeko. Niti slabo vreme jim ni vzelo volje do dela; iz oddaljenih krajev so vozniki pripeljali večje količine peska in gramoza ter ves gradbeni les. Pomagali so, dokler ni bila stavba gotova. Njihovi napori so bili pred kratkim kronani z zmago; odprli so novo šolsko poslopje, v katerem se bodo vzgajali njihovi malčki. Na gradbišču in pri popravilu občinskih cest so žrtvovali nad tisoč prostovoljnih ur in 32 voženj s konjsko vprego. Posnel manja vredna dejanja! POPRAVLJENE CESTE IN OČIŠČENI JARKI tako so nam sporočili frontovci križevske občine. Tudi oni niso držali rok križem, ko so drugod tekmovali v čast zgodovinskemu kongresu Partije. Popravili so občinske ceste, očistili obcestne jarke in pomagali pri regulaciji Ščavnice. Najbolj pridni so bili Iljaševčani, ki so pri regulaciji potoka Virje in pri drugih opravilih žrtvovali 2700 udarniških ur. Takoj za petami so jim Kokoričani z 2208 prostovoljnimi delovnimi lirami. ZMAGA BUČKOVČANOV: ELEKTRIKA V VASI Bučkovčani so skromni ljudje; niso preštevali delovnih ur. V spominu pa so jim vendarle ostali dnevi naporov in požrtvovalnega dela, ki so ga morali opraviti prej, ko je v njihovih hramih zasvetila električna luč. Kdo bi naštel imena tistih frontovcev, ki so uporno premagali težave? Ni bojazni, da bi ostala v pozabljenju. Priča o njihovi iznajdljivosti je elektrika, ki bo govorila tudi poznim rodovom, da so v tej vasi nekoč prebivali pridni frontovci. Elektrika pa je za Bučkovčane največje priznanje! NOVICE IZ VIDEMSKE OBČINE Prav gotovo tudi frontovci iz videmske občine ne zaostajajo; na Rožičkem vrhu bodo v kratkem odložili lopate in odprli zadružni dom, ki bo služil svojemu namenu. Tudi mladi tehniki so zelo iznajdljivi. V zadružni dvorani že vrte neme filme. Na Stari gori so člani Rdečega križa priredili srečolov, ki jim je vrgel lepe zneske za opremo kotička prve . pomoči. Tudi žene pri Vidmu so se predramile in se spomnile na svojo organizacijo. Srečale se bodo na tečaju za vlaganje sadja, pa tudi igro Mire Pucove, »Svet brez sovraštva«, bodo uprizorile v zadovoljstvo vseh vaščanov. In podmladkarji Rdečega križa V RADGONI... so se vsi pionirji včlanili v podmladek Rdečega križa. Tudi pionirski dinar radi odrinejo za to dobrodelno organizacijo. V tednu Rdečega križa so pridno zbirali prostovoljne prispevke ih izvolili svoje higieničarje. Kdo jih bo le prekosil, ko pa so v tem tednu nastopili s skrbno izbranim sporedom? Zapeli so nekaj lepih pesmic, uprizorili igrico Manka Golarja »Podmladkar Janez« in recitirali par njegovih pesmic. Starši in vsi odrasli ljudje so jih zasluženo nagradili s ploskanjem. Najbolj jih je ganila živa slika »Ranjeni partizan z bolničarkama«. Le tako naprej, pionirji, pa boste kmalu postali pridni bolničarji! v iljaševcih so uprizorilI DVE IGRI Med najboljše tekmovalce sodijo tudi člani Rdečega križa v Iljaševcih, kjer je v organizaciji 127 vaščanov. V tekmovanju so pridobili več novih članov. Tudi predavanja o tuberkulozi in otroških boleznih so bila dobro obiskana. V vasi imajo skupino bolničarjev, ki lahko ponesrečencem ob vsakem času priskočijo na pomoč. Uprizorili so še dve igri in obdarovali med drugimi tudi partizansko mater Terezijo Magdičevo. TUDI NORŠINČANI NE ZAOSTAJAJO V Noršincih pri Ljutomeru pa so člani Rdečega križa pomagali pri popravilu krajevnih cest in potov. Našteli so 560 prostovoljnih ur. Poleg tega so opravili več higienskih pregledov po hišah, očistili dva vodnjaka, zatrli mazaštvo in pridobili deset novih, članov. V tednu Rdečega križa so kurili kres in priredili družabni večer. Vzorno so uredili tudi kotiček prve pomoči. MLADINA NA R0ŽIČKEM VRHU PREDNJAČI Tudi mladinske organizacije v ljutomerskem okraju so tekmovale v počastitev VI. kongresa. Najboljše tekmovalne uspehe je dosegel mladinski aktiv na Rožičkem vrhu, kjer je mladina pobudnik za izobraževalno delo v društvih. V tekmovanju so se uveljavili zlasti mladi radioamaterji, člani folklorne skupine in igralci. Mladinska organizacija je samostojno uprizorila eno igro. Razpravljali so tudi o neposrednih nalogah, ki jih je v svojem govoru nakazal tov. Ranković, in očistili svoje vrste. — Tudi mladinski aktivi v Apaški kotlini so znali pridobiti mladino na svojo stran. Mladina v Apačah in Lutvercih je odločno obsodila početje zadružnih nasprotnikov, ki so rovarili proti kmečkim delovnim zadrugam. Tudi mladinski festival v Lutvercih je uspel. Na tej prireditvi so se mladinci pomerili v šahu. Nastopila sta tudi mladinska igralska skupina in pevski zbor. V tej vasi ima mladina tudi svojo knjižnico. — Čeprav je mladinska organizacija pri Tomažu do nedavnega le životarila, je v tekmovanju uredila svoje vrste in se povzpela med najboljše aktive. Mladinsko vodstvo je skrbno izdelalo tekmovalni načrt, ki ga že uresničujejo. Tako so pred kratkim imeli samostojno kulturno prireditev. Nabavili so tudi instrumente in ustanovili mladinski orkester. Dekleta se zelo zanimajo za tečaj predvojaške vzgoje, fantje pa so najbolj marljivi člani strelske družine. Mladinske organizacije ljutomerskega okraja bodo nadaljevale s tekmovanjem v počastitev VI kongresa Ljudske mladine Jugoslavije. Tekmovale bodo v izobraževalnem delu. Prav tako bodo v tekmovanju očistili mladinsko organizacijo in iz nje izključili vse sopotnike, ki škodujejo njenemu ugledu. Tako je mladinski komite v Apačah napovedal tekmovanje občinskemu mladinskemu vodstvu v Radencih, mladi Razkrižanci pa tekmujejo z mladinci Kostanja. PARTIZANSKE IGRE NA NAŠIH ODRIH Ljudsko-prosvetne organizacije ljutomerskega okraja bodo v čast VI. kongresa uprizorile več iger, ki obravnavajo življenje v času narodnoosvobodilnega boja in povojne socialistične graditve. Na sporedu imajo Borove »Raztrgance«, Ingoličev »Likof«, Remčeve »Volkodlake« in Pucov »Svet brez sovraštva«. V Ivanjkovcih pa so se odločili za enodejanko Janeza Žmavca »Resnica o vinogradih«. Uprizorila jo bo dramatska skupina ob zaključku dela v vinogradih. IN NA KAPELI... Tudi Kapelčani niso zaostajali za sosedi iz Apaške doline. Svojim delegatom, ki jih bodo zastopali na VI. kongresu Partije, so lahko sporočili, da so postavili zadružni dom. Še ni dolgo tega, kar so odprli dvorano z novim odrom in garderobo. Kakor so obljubili, ne bodo z delom prej končali, dokler ne bodo urejeni vsi prostoru, ki jih pokriva streha na zadružnem domu. KVANTITETA i KVALITETA (Iz današnje številke »Totega lista«) LJUTOMER — metropola Prlekije M. Sobota, 31. oktobra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 Prekmurje pred volitvami Komu ne gre v račun ljudska volja Razgovori o volitvah v občinske ljudske odbore in okrajni ljudski odbor Murska Sobota postajajo vse bolj živahni, nič manj živahno pa je tudi razpravljanje med proizvajalci za določitev in izvolitev svojih najboljših predstavnikov v zbor proizvajalcev. Ta živahnost se je stopnjevala posebno zadnjo nedeljo, ko so se vršili po vsem Prekmurju na sedežih občinskih ljudskih odborov sestanki vseh odbornikov občinskih in vaških odborov množičnih organizacij, na katerih so poslanci in njihovi namestniki govorili o nadaljnji demokratizaciji in decentralizaciji ljudske samouprave. Nesporno je, da se je na teh sestankih pokazalo, kako naši delovni ljudje pravilno ocenjujejo situacijo, pravilno pojmujejo našo ljudsko demokracijo in se obenem dobro zavedajo, da so pošteni, razumni in delavni odborniki garancija za nadaljnji razvoj naše demokracije, za nadaljnji razvoj lepše bodočnosti našega delovnega človeka. Zanimiva in nerazveseljiva pa je ugotovitev, da nekateri nerazgledani ljudje nočejo razumeti. da je v demokratični Jugoslaviji tudi žena poklicana k sodelovanju prav po vseh sektorjih dela. tako tudi v ljudski oblasti. Tako ljubosumno gledanje na kandidature žena je v temelju zgrešeno. Vprašamo se, kdo bo znal najbolje reševati vprašanja na področju skrbstva, zdravstva, šolstva, če ne naše žene. Zato je naše geslo — predlagajte aktivne žene za kandidate v odbore, z izvolitvijo jim dajte zaupanje, katero jim gre. Nesprejemljive pa so težnje nekaterih ljudi, ki se bore proti izgradnji socializma v naši državi, proti dvigu življenjskega standarda in kulturnega dviga naših delovnih ljudi, misleč, da je ta tako široka ljudska demokracija v naši državi znak, da so se vrnili njihovi časi, znak, da je treba zavzeti mesta v naših odborih. Ti ljudje so se zmotili, kajti naše delovno ljudstvo ve. da se izvrševanje ljudske oblasti ne da izvajati le z lepimi in cenenimi parolami, ampak da je treba delati in to pošteno, požrtvovalno, brez kakršnihkoli prizadevanj za osebne koristi. Naše ljudstvo je s takimi elementi že zdavnaj obračunalo, v kolikor pa se bodo še pojavili, bo znalo obračunati tudi tokrat. Našim poštenim in delovnim ljudem ni potrebno prišepetovati, kateri odborniki bodo delali za koristi vseh ljudi, za enotnost naše domovine in za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Sami jih prav dobro poznajo in jih bodo tudi volili. Nič se ne čudimo župnijskemu administratorju gospodu Lepoši iz Križevec, ki misli, da brez njega volitve ne bodo šle. Njegovo delovanje gre še od spomladi, ko je začel in nenehno propagira in prišepetuje koga je treba voliti, da bo oblast po njegovem mnenju »dobra«. Če bodo pa njegovi izbranci res dobri, je drugo vprašanje, kajti človek, ki upo- rablja pogrebne govore za razplamtevanje sovražnosti do izvršilnih organov ljudske oblasti, ki ima neurejeno družinsko življenje (saj se je pred senioratnim sodiščem zagovarjal zaradi pretepanja tašče in žene) in ki ni povsem čist pri razdeljevanju ameriške pomoči, ne more menda imeti najboljšega kriterija pri ocenjevanju kandidatov za našo ljudsko oblast. Ljudstvo to ve in bo temu primemo tudi postopalo, ko bodo hoteli njegovi podrepniki, ki jih poznamo kot špekulante in sovražnike naše ljudske oblasti, poseči v borbo za izvolitev. Niti to jim ne bo pomagalo, da so se združili z ljudmi, ki so bili izključeni iz Partije kot nezdravi, špekulantski in sovražni elementi. Gospodu administratorju pa odkrito besedo. Zastonj je vaš trud, zastonj so vaše in parole vaših trabantov, da bodo vaši odborniki zniževali davke, delili podpore in ne vemo še kaj. Zaman skuša Koltaj Emil iz Lončarevec, ki je bil izključen iz Partije zaradi terorja, ki ga je izvajal nad državljani, napraviti razdor v zvezi z zadrugami v Prosenjakovcih, Čepin- cih in Šalovcih, češ da imajo protekcijo na okrajnem ljudskem odboru, dočim je križevska nima. Protekcije ni, pac pa je treba delati, imeti v vidku koristi kmetov in potrošnikov, ne pa nastopati s tako smešno agitacijo. Tudi grupiranje raznih sovražnih elementov v Bogojini, čudni postopki nekaterih oseb da bi pridobili ugled med množico, niso posebno posrečeni Nikakor ni pravilno, da bivši tajnik v Filovcih in sedanji odbornik občinskega odbora Bogojina Horvat Franc napada razne uslužbence sredi vasi, češ da so nepravilno razdeljeni davki in podobno. Smatramo, da je to stvar, ki se rešuje na drugih mestih v sporazumu z zainteresiranimi ljudmi. Tako pridobivanje ljudi in očrnjevanje sedanjih občinskih funkcionarjev je nezdravo, in jasno kaže interese, ki se skrivajo za tem. Trdno smo prepričani, da naši delovni ljudje ne bodo nasedali takim in podobnim parolam, za katere vedo, da so za lase privlečene. Toda dovolj naj bo o tem danes, kaj več prihodnjič. OT. V Črensovcih živahne priprave za volitve V nedeljo 26. t. m. so se zbrali v Črensovcih predstavniki vseh množičnih političnih organizacij k skupnemu pomenku o bližnjih volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore in zbore proizvajalcev. V imenu OK KPS je pozdravil zbrane tov. Horvat Ivan. Po daljšem nagovoru in obrazložitvi nekaterih političnih dogodkov v svetu in v domovini je tovariše odbornike in ostale predstavnike zanimalo še vprašanje bližnjih volitev. Podrobno so se seznanili o novem volilnem zakonu in o tehničnem postopku. »Posebej je potrebno podčrtati dejstvo,« je rekel tov. Horvat, »da tako demokratičnih volitev, kakor so te za katere se pripravljamo, še pismo imeli nikoli do sedaj.« V nadaljevanju svojega razlaganja Pa je to trditev s številnimi primeri podkrepil. Razumljivo je, da zahteva vsaka politična mobilizacija pripravljenost in aktivnost ljudskih množic. Le ta bo pa tem uspešnejša, čim uspešnejše je bilo delo dosedanjega odbora in OF, z njo pa vseh drugih političnih organizacij. Zato so se zedinili, da bodo na prihodnjih zborih volivcev poleg splošnega političnega pregleda, obravnavali delo odbora in posameznih članov. Ljudstvo bo pa najboljše izbralo, jih sprejelo za kandidate in tudi volilo. Posebno pazljivo so odborniki in predstavniki poslušali besede o novem oblastnem telesu zboru proizvajalcev. Na koncu so prerešetali še nekatere probleme, in se pomudili tudi pri nekaterih sovražnikovih parolah o podražitvi pre- hrambenih predmetov. Se posebno ostro pa so obsojali razsipavanje prehrambenih artiklov posebno moke. Nekateri špekulantski kmetje krmijo živino z moko in s tem škodujejo ljudski blaginji, posebno pa delavcu, ki se sproti nabavlja hrano. Proti takim so se odločili, da bodo ostro nastopili in po potrebi tudi ukrepali. Dolžnost vsakega človeka je, da štedi, ker nam je suša prizadejala dovolj veliko škodo. Tečaj izvenarmadne vzgoje za dekleta S 1. novembrom se prične v vaseh soboškega okraja tečaj izvenarmadne vzgoje za dekleta, rojena leta 1933 in 1934. Tečaj organizira RKS. Obsegal bo 60 učnih ur in ima namen pripraviti vaška dekleta za njihovo bodoče delo v družbi. Dobila bodo nekaj znanja o pripravi za družinsko življenje, o negi dojenčka, o higieni, ki je posebno vprašanje v nekaterih vaseh, in o širjenju raznih kužnih bolezni. Ta tečaj zasleduje visok smoter, koristiti obrambi svoje domovine. Tečaji so organizirani v večini primerov po šolskih upraviteljstvih. Predavatelje bodo poskrbela vodstva RK in množičnih organizacij; prav tako bodo pripravila vse ostalo. Le dobro pripravljen tečaj bo izpolnil svojo nalogo. Prihaja zimska doba, ko je na kmetih največ časa za lastno izobraževanje, branje knjig itd. Dekleta bodo ta čas najbolje izkoristila na teh tečajih. ALI POZNATE GASILSKO DESETINO IZ TOVARNE PERILA »MURA«? O Tovarni perila »Mura« v Murski Soboti že dolgo nismo ničesar zabeležili v našem listu. Za danes nekaj o sindikalnem življenju tega kolektiva. Nedavno so tekmovali s sindikalno podružnico sodišča in Narodne banke v šahu, kegljanju in streljanju, imeli so tudi nekaj predavanj o raznih gospodarskih vprašanjih. V Soboti in še marsikje v Prekmurju pa najbolj poznajo žensko gasilsko desetino iz Tovarne perila. Desetina je sodelovala že v številnih gasilskih prireditvah, tudi na letošnjem gasilskem festivalu v Ljubljani. Desetina je dosegla prvo mesto v tekmovajih v Bakovcih in Soboti. Delavke mladinke pa se udejstvujejo tudi v »Partizanu«. Redno telovadbo obiskuje 40 mladink. Misli ob 17. oktobru Oktober je najpomembnejši mesec v zgodovini Prekmurja, v zgodovini osvobodilnega boja v tem predela slovenske zemlje. 18. oktobra leta 1941 je padel naš prvoborec narodni heroj Štefan Kovač, prvi sekretar okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Prekmurje. Istega leta, 31. oktobra, so madžarski oblastniki usmrtili na dvorišču soboškega gradu Štefana Cvetka in Kardošo in odgnali v madžarske zapore ostale obsojence. Tri leta kasneje, 17. oktobra 1944. leta, se je vodila borba med skupino partizanov in več sto madžarskimi fašisti v sami Soboti. V borbi je padel partizan Jože Kramar-Juš. Istega dne so madžarski okupatorski oblastniki internirali več desetin zavednih soboških družin, ker so se zbali za svojo oblast. Mnogi od teh internirancev so ostali za vedno v taboriščih smrti. Samo dva dni kasneje je padel v borbi z madžarskimi fašisti naš rojak Dane Šumenjak-Miran. To so obletnice, katerih se spominjamo vsako leto v oktobru, na več ali manj slovesen način. Res je, malo imamo za pokazati v Prekmurju, malo je takih spominov in dogodkov iz narodno-osvobodilne borbe pri nas. Več jih imajo drugod, po ostalih predelih Slovenije, kjer so bila tudi dejanja drugačna, razmah osvobodilnega boja večji, resnično veličasten. Toda zdi se mi, da pri nas v Prekmurju večkrat zanemarjamo še ono malo, kar imamo. Že v zgodnji pomladi letos je bil ustanovljen odbor za postavitev spomenika narodnemu heroju Šte- fanu Kovaču. V kolikor sem pravilno poučen, bi moral ta spomenik stati na novem trgu, ki se šele ureja, pred železniško postajo. Prvotno je bilo menda rečeno, da bo spomenik odkrit že ob letošnjem Prekmurskem tednu, kasneje pa je bil ta čas preložen do Dneva republike — 29. novembra. Tudi prav. Morda je bil prvotni datum res nekoliko preuranjen z ozirom na precejšnja dela, ki jih je treba opraviti pri sami ureditvi trga. Toda tudi 29. november je pred durmi, storjenega pa nič več kot v poletnih mesecih. Pred dnevi je poteklo 11 let, odkar je padel Štefan Kovač in če se vprašamo, kaj smo storili za večji in vidnejši spomin njegovega dela med ljudmi, ugotovimo, da razen spominske plošče na zgradbi stare gimnazije — ničesar. Res je, pri vsakem delu se pojavijo nepredvidene težave, toda če jih znamo odstranjevati drugje, jih moramo tudi pri gradnji tega spomenika. Tako pa vse kaže, da spomenik Narodnemu heroju Štefanu Kovaču ne bo postavljen tako kmalu. Vsaj ne, če ga bomo gradili tako, kot doslej. Resneje bo treba vzeti to delo, pa bo gotovo šlo. V številnih drugih mestih in manjših krajih, kot je Sobota, imajo spomenike padlim borcem, junakom. Gotovo ni šlo nikjer brez težav. Toda če so te težave lahko premagale in zbrale sredstva za postavitev spomenikov tudi nekatere vasi, ali jih res ne more zbrati skoraj sto tisoč prebivalcev Prekmurja? Organizacija Zveze borcev NOV v našem okraju je prva poklicana za uresničitev tega dela; dolžnost vseh ostalih pa je, da pomagamo. Vsako leti 17. oktobra, se spominjamo žrtev vojne, na skromen ali bolj slovesen način. Tudi letošnja proslava 17. oktobra ni Šla mimo nas. V letih od 1941 do 1945 je bil ta dan gotovo najtežji v Prekmurju. Ali ne bi kazalo dati temu dnevu še večji pomen, imenovati 17. oktober — dan spomina padlih žrtev za svobodo, za naš krajevni praznik? Tudi drugod so že uvedli take krajevne praznike, saj si dogodki iz velike osvobodilne borbe to tudi zaslužijo. Pri nas je teh dogodkov bolj malo. zato jih tembolj ne smemo pozabljati. V. Jože SKUPNO DELO - SKUPEN USPEH delovnega kolektiva ,,Konstruktor ʻ Težko je povedati, komu se lahko pripišejo uspehi, ki jih dosega delovni kolektiv splošnega gradbenega podjetja »Konstruktor« gradbišče Lendava: ali sindikalni podružnici ali delavskemu svetu ali kar vsemu delovnemu kolektivu. Tega pa ni treba dolgo ugibati, kajti delovni kolektiv je obenem tudi sindikalna podružnica — ko pa so vsi včlanjeni — in člani delavskega sveta so v tesnih stikih in sodelovanju z upravnim odborom sindikalne podružnice. Tudi uprava podjetja spolnjuje svoje naloge in dolžnosti. Tako delo pa mora biti uspešno. Ko že govorimo o uspešnem delu, je na prvem mestu treba omeniti tekmovanje v čast VI. kongresa KPJ Niso naredili le lepih načrtov, temveč so jih tudi uresničili. Sklenili so, da vsak član delovnega kolektiva opravi 8 ur prostovoljnega dela za gradnjo sindikalnega doma. Ker pa ta dom gradijo v Mariboru. kjer je center njihovega podjetja, in ne morejo delati pri domu samem, so opravili 8 nadur na svojem delovišču; zaslužek teh nadur pa so prispevali za dom. Obljuba je ob koncu tega meseca skoraj v celoti izpolnjena. Predvsem skrbijo za lastno vzgojo in izobrazbo. Uvedli so mesečna predavanja z diskusijo. V septembru je 30% članov delovnega kolektiva prisostvovalo na predavanju o Titovem govoru v Dolenjskih Toplicah. V oktobru pa je bila nekaj manjša udeležba pri obravnavanju predloga Statuta Komunistične partije Jugoslavije. Ta predavanja pripravlja partijska organizacija predvsem za svoje članstvo; povabijo pa tudi vse ostale, kogar zanimajo. Udeležba bi bila še večja, če bi vsi delavci stanovali v bližini. Ker pa so nekateri od daleč, želijo po končanem delu čimprej oditi. Prav posebno pa se lahko pohvalijo s pridobivanjem novih naročnikov za naše časopise. Partijska organizacija in vodstvo sindikalne podružnice sta pravilno dojeli. Zato so sklenili, da bodo razširili krog naročnikov. In so uspeli, lepo uspeli. V predkongresnem tekmovanju so pridobili skoraj 100 novih naročnikov za razne časopise. Največ jih je naročilo domači list »Obmurski tednik« in sicer okrog 40, sindikalni list »Delavsko enotnost« okrog 30. nekateri pa so naročili dnevnike. Več kot vsak drugi delavec je naročen na enega izmed naših časopisov. V skupini tov. Bobovca pa ni nobenega, ki ne bi bil naročnik vsaj enega časopisa Gotovo se bo ta uspeh pri izobraževanju ljudi odražal tudi pri drugem delu in uspehih podjetja. O uspehih pri fizkulturi je naš list že pisal še vedno so enako vneti in navdušeni za njo, kot so bili. Zadnji čas pa se pripravljajo za večjo kul- turno prireditev. Za proslavo Dneva republike bodo nastopili na odru z igro »Ženitev«. Tudi folklorna skupina, ki šteje osem parov, se pridno pripravlja, Človek se more čuditi, kako zmorejo vse to gradbeni delavci, ko pa drugi, od katerih bi prej pričakovali, ne »utegnejo«. Ob uspešnem kulturno-prosvetnem delu pa ne zanemarjajo niti strokovnega dela. Tudi pri tistem žanjejo podobne uspehe in zdi se, da prav zato, ker skrbijo za lastno splošno izobrazbo in razvedrilo. Delovni načrt z ozirom na število zaposlenih uspešno izpolnjujejo. Kljub temu so 1. oktobra prejeli le 90 odstotno plačo, kakor predvideva tarifni pravilnik, ker investitorji niso pravočasno plačali opravljenega dela. Zato bodo primanjkljaj dobili pozneje kot doplačilo. Saj so v celoti fond plač celo presegli in imajo višek. Tega so ustvarili predvsem s štednjo pri materialu: deskah, lesu za postavljanje odrov itd. Za material je namreč predpisana doba trajanja; če pa s pazljivostjo ohranijo les za daljšo uporabo, je to prišteden denar. Prištedili so precej. Zato so sklenili, da bodo polovico razdelili že sedaj in sicer 80% bodo dobili vsi delavci in uslužbenci po ključu prejetih plač v prvem polletju, 20% pa bodo razdelili med najboljše člane delovnega kolektiva, ki so k uspehom največ prispevali. Predloge za nagrade bodo sestavili skupno: delavski svet, uprava, sindikalna podružnica in partijska organizacija. Vsi delavci imajo tedensko proizvodne sestanke po delovnih skupinah. Na teh razpravljajo vse, kar je v zvezi z izboljšanjem dela. Štirinajstdnevno pa imajo širše razgovore, na katerih sodelujejo člani upravnega odbora sindikalne podružnice in člani delavskega sveta. Torej res vsestransko sodelovanje, zato ni mogoče povedati, kdo ima več zaslug pri uspehih. Pa to ni važno, važnejše je, da so uspehi doseženi. P. J. Kmečko nadaljevalne šole V ljutomerskem okraju bodo na vseh osnovnih šolah odprli kmečko nadaljevalne šole, ki so že v pretekli šolski sezoni postale priljubljeno zbirališče kmečke mladine. V manjših krajih in naseljih bodo organizirali izobraževalne in praktične tečaje ter predavanja iz kmetijske zdravstvene in pravne stroke. Poučevati bodo začeli že novembra. V tem mesecu se pričnejo tudi tečaji obvezne vojaške vzgoje za žensko mladino. Pretekli teden so v Ljutomeru priredili seminar za vodje teh tečajev. Čeprav je prišlo v okraj precejšnje število učiteljev, je še vedno nezasedenih 35 učiteljskih mest. Samo na osnovnih šolah bi potrebovali še 29 učiteljev. Tudi dijaški dom v Radgoni, kjer prebiva 32 dijakov, ne bodo letos ukinili. V njem pa bo treba marsikaj urediti. Tako bo treba nastaviti ekonoma in stalnega vzgojitelja. Hvaležno delo je opravila tudi komisija za izvenšolsko vzgojo. Pripravila je predmetnike in druge pripomočke. -ki- Proizvajalci soboškega okraja se živahno pripravljajo na volitve v zbor proizvajalcev Tudi proizvajalci soboškega okraja bodo v prihodnjem mesecu volili odbornike v Zbor proizvajalcev Okrajnega Ljudskega Odbora. Te dni se že po vseh gospodarskih podjetjih in ustanovah govori o teh volitvah. V večjih podjetjih se pripravljajo na neposredne volitve odbornikov — ta imajo namreč tolikšen družbeni produkt, da bodo njih predstavniška telesa volila neposredno; v manjših podjetjih pa pridno izbirajo delegate, ki pa bodo na skupnem volilnem sestanku, predstavlja- joč samostojno volilno enoto, prav tako iz svoje srede izbrali po enega ali dva odbornika. Delavci in uslužbenci gospodarskih podjetij in ustanov — z eno besedo proizvajalci — bodo po teh volitvah, prvič v zgodovini, neposredno odločali v družbeno-političnem življenju, o razdelitvi in porabi presežkov dela in o gospodarstvu v splošnem. Zbor proizvajalcev soboškega okraja bo štel skupno 34 članov, za dva več, kakor znese polovica Okrajnega zbora. V zboru proizvajalcev bo zastopana vsaka gospodarska panoga. Industrija, na katero odpade več kot polovica, ali 52 odstotkov od celotnega družbenega produkta, bo imela v tem organu 17 odbornikov. Kar 7 od teh bodo volili delavci naftinih polj iz Lendave, ostali pa odpadejo na manjša industrijska podjetja in ustanove. Tudi Tovarna perila, ki s svojo višino družbenega produkta zavzema vidno mesto, bo neposredno volila 2 odbornika, Okrajno gradbeno podjetje v Soboti pa kot najmočnejši predstavnik te stroke, enega odbornika. Kljub agrarnemu značaju okraja, je kmetijstvo udeleženo v celotnem družbenem produktu le s 36 odstotki. Ta panoga bo zato zastopana s 13 odborniki. Enega bodo volila vsa državna posestva, enega Kmetijska delovna zadruga v Kramarovcih, enajst pa kmetovalci privatnega sektorja, kot člani splošnih kmetijskih zadrug. Izvolitev teh zadnjih pomeni kaj obširno in razgibano delo, saj bodo delegate volili kmetovalci na občnem zboru zadruge, soboški okraj pa je po številu teh zadrug dokaj mojan. Zadružniki bodo na teh občnih zborih razpravljali tudi o drugi problematiki zadruge in s tem dajali svojim bodočim zastopnikom v Zboru proizvajalcev podlago njihovemu delu v tem organu naše oblasti. Trgovina in gostinstvo bosta kljub precejšnjemu številu zaposlene delovne sile zastopana le z enim odbornikom. Trgovina namreč ni produktivna panoga v gospodarstvu, dela le usluge in daje za to le dobrih 2,5 odstotka družbenega produkta. Zaradi svoje obširnosti pa bo morala izvoliti najprej 36 delegatov in žele ti na to enega odbornika Zbora proizvajalcev. S tem, da je obrtna dejavnost v celotnem družbenem planu udeležena z dobrimi 9. odstotki, si je pridobila pravico do treh odborniških mest. Odbornike pa bo izvolila skupščina Okrajne obrtne zbornice in določeno število zastopnikov-delegatov sindikatov obrtnih delavcev. Volitve v zbor proizvajalcev so takorekoč pred vratmi. Zastopniki vseh gospodarskih organizacij so na predvolilnih konferencah v Soboti in Lendavi dobili navodila in obljubili, da bodo volitve pravočasno in v redu potekle. Toda premalo bi storili, če bi samo kakorkoli dobro tehnično izvedli te volitve. Mnogo bolj važno je, da bomo vse one, ki bodo volili, seznanili o vlogi tega novega predstavniškega telesa ljudske oblasti, o novi in veliki pridobitvi dealvskega razreda, ki tokrat prvič, na demokratičen način voli svoje predstavnike v najvišji organ lokalne samouprave. ki bo obenem nov in močan dokaz naše socialistične demokracije. Perhavec Edvard. Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 31. oktobra 1952 NAŠA MLADINA BO VEDNO SLEDILA VZGLEDOM PARTIJE Okrajni komite LMS Ljutomer, Sobota Uspehi in neuspehi Vzgojnega tedna »V Soboti je veliko otrok, a malo staršev« ta ugotovitev je bila vodilna misel članov osnovne partijske organizacije na gimnaziji in učiteljišču, ko so sklenili, da se v Soboti priredi »Vzgojni teden« s predavanji in razgovori o vzgojnih problemih mesta pa tudi vsega okraja. To zamisel je vsekakor treba pohvaliti. Se posebno zato, ker so prosvetni delavci naših največjih in najvišjih zavodov priredili taka predavanja v začetku šolskega leta, ko starši in vzgojitelji lahko pomagajo učencem in dijakom, da se dvigne odstotek uspehov na naših učnih zavodih, da starši in vzgojitelji lahko koordinirajo vzgojo otrok in da se o tem pogovorijo na skupnem sestanku v »Vzgojnem tednu«. Želja prirediteljev in želja vseh vzgojiteljev je, naj starši sami začnejo aktivno posegati v probleme šolske vzgoje svojih otrok, da se seznanijo s problemi vzgoje, da se seznanijo z življenjem svojih najmanjših, da dajo svoje pripombe in podatke o svojih otrocih, da opozorijo učitelje in profesorje na dobre in slabe strani svojih otrok; skratka, da sami pomagajo reševati vprašanja okrog vzgoje lastnih otrok tudi izven območja svojega doma. To so starši na sestankih tudi iznesli. Ali ni lepo vprašanje, ki ga je postavil nekdo od navzočih, ko je vprašal: »Kako naj si pomagam pri trmoglavosti svojega otroka?« in drugi: »Ali je pravilno, da se mojemu otroku daje taka knjiga za branje?« in dalje: »Moj sin pravi, da ga nihče ne razume. Ne razumejo me moji profesorji, ne razumete me vi starši.« Ali ni ta snov vredna razgovora? Saj so to naši otroci, to so končno bodoči državljani naše socialistične domovine. Govorilo se je o pobegih čez mejo, o raznih odklonih mladine, govorilo se je o ogromnih materialnih in moralnih uspehih mladine v našem gospodarskem in političnem življenju, dalje o ocenjevanju šolske mladine, skratka; govorilo se je o vseh problemih, ki zanimajo starše in vzgojitelje od igre naših najmlajših v vrtcu, pa do učenja in dela naših osmošolcev na gimnaziji, Srednji ekonomski šoli in učiteljišču. Seveda se ni prezrlo tudi dela z našimi učenci v gospodarstvu. Predavateljem je treba priznati, da so se zelo skrbno pripravili na ta predavanja, in da so zelo taktno pristopali k diskusiji in vodili razgovore. Pa tudi vsi, ki so redno obiskovali ta predavanja so bili prav tako taktni, vzdržni, in so zelo dostojno pristopali k diskusiji. Prišlo je celo do gotovih predlogov z željo, naj se jih pošlje posameznim okrajnim forumom okrajnim vodstvom organizacij in društev, kako bolje, učinkoviteje pomagati naši mladini, da se bo še bolj in z večjo pridnostjo izobraževala in tudi sama aktivneje posegala v svojo izobrazbo in sama poiskušala reševati svoja vzgojna vprašanja, v pomoč staršem in svojim vzgojiteljem pri tem odgovornem delu. To so pozitivne strani teh šestdnevnih sestankov staršev z vzgojitelji otrok in mladine. H koncu pa še nekaj slabosti. Predavatelji so poskrbeli, za pravočasno in pravilno agitacijo obiska teh predavanj. »Vzgojni teden« so priporočali preko mestne razglasne postaje, poslužili so se mestnega kina itd. Kljub temu pa je bil obisk zelo slab. Povpreček je komaj 35 poslušalcev. Ali ni to porazna številka, če pomislimo da soboške šole obiskuje 1500 učencev? In če dodamo, da je od poslušalcev bila skoraj polovica prosvetnih delavcev in neposrednih vzgojiteljev na naših učnih zavodih, potem dobimo bolj žalostno sliko o tem, kako se soboški starši zanimajo za vzgojo svojih otrok. Ali je potem čudno če se pojavljajo odkloni pri mladini? Ali je res mladina takšna in takšna? Menimo, da nosijo glavno krivdo sami starši takih otrok. Le ko bodo sami aktivno in pravilno posegali v vzgojo lastnih otrok in pomagali vzgojiteljem ne bomo več govorili o odklonih naše mladine, ki je v jedru zdrava in poštena. V črensovski občini kar trije tečaji V novembru mesecu se pričnejo v območju občinskega ljudskega odbora Črensovci kar trije tečaji izvenarmadne vzgoje. Nad 120 obiskovalk tečajev v vaseh Črensovci, Odranci in Bistrica bo na predavanjih dobilo osnove prve pomoči in socialno-zdravstvene vede. Poleg tega pa bodo doraščajoča dekleta mnogo izvedela o osebnem življenju matere. Za tečaj je med dekleti mnogo zanimanja in so vesele, da bo potekal v času, ko jih ne zadržuje nobeno drugo delo. V ta namen so se v nedeljo v Črensovcih pogovorili predstavniki organizacij, ki so odgovorni za tehnične priprave in kvalitetna prdavanja. Pod vodstvom tov. Ledineka so se dogovorili in uspešno rešili vse tozadevne probleme. Začetek tečaja bo v četrtek, 6. novembra, trajal pa bo 5 zimskih mesecev. 10-dnevne vaje mladincev v predvojaški vzgoji V ponedeljek so bile zaključene slavnosti po naših vaseh — centrih predvojaške vzgoje. Svečanostim so poleg predstavnikov vojno teritorialne oblasti prisostvovali predsedniki in tajniki občinskih ljudskih odborov. Letošnje jesenske 10-dnevne vaje so potekale v najlepšem redu in so rezultat temeljitih priprav. Predvsem je vredna pozornosti požrtvovalnost komandirjev vodov. V večini primerov je njihova zasluga za tako visok odstotek udeležbe, kakor je dosežen sedaj. V nekaterih krajih pa so občinski funkcionarji premalo skrbeli za dobro izvedbo vaj in nudili premalo pomoči. V bodoče se naj ne zadovoljijo z zaključno svečanostjo, temveč naj pomagajo že od vsega začetka. Mladina dobrovniške občine se pripravlja na volitve Na seji občinskega komiteja LMS v Dobrovniku so razpravljali o pripravah za volitve delegatov, ki bodo v novembru zastopali mladino na okrajni mladinski konferenci in izvolili člane okrajnega komiteja. Pomenili so se tudi o sodelovanju mladine pri volitvah v občinski in okrajni ljudski odbor. O tem bodo razpravljali še aktivi in predložili iz svoje srede tudi kandidate. Na seji so prisostvovali tudi sekretarji aktivov. Skupno so določili, kdaj bo imel kateri aktiv predvolilni sestanek in kdaj bo volil svoje vodstvo in delegate za okrajno konferenco. Prisostvovala sta tudi sekretar osnovne partijske organizacije in komandir centra za predvojaške vzgojo. -ček. Mladinci se zbirajo Le poglejte jih zadnje dni po travnikih in pašnikih, kjer se zbirajo vsako jutro pri Dobrovniku, Turnišču, Bogojini, Soboti in drugod. Ljudje se ustavljajo in jih opazujejo. To so naši mladinci, ti bodo nekaj vedeli, ko bodo prišli k vojakom; ne bo več tistih povesti, kako so nekatere fante z juga učili pri vojakih korakati »seno, slama«, ker niso vedeli »leva, desna«, in drugih podobnih zabavljic. Tudi fantje v Južnih republikah se učijo tako kot naši. Zato sem jih pretekli teden obiskal. Tudi mene je pritegnila radovednost. Takrat so se zbirali še v Beltincih, kjer so sedaj že zaključili svoje učenje. Vsi so imeli puške, ki so si jih naredili sami — lesene seveda. Sicer niso bile enotne, služile so pa le, da so se lahko učili, kako jo je treba prijeti v roke in dati na ramo. Nekaj vojaških pa so imeli za uporabo pri učenju, kako so sestavljene in kako je treba z njimi ravnati Korakali so, sicer ne brez napak. Zato jim je oficir z vojnega odseka pokazal, kako je treba vzdigovati in prestavljati noge. V razgovoru so nam povedali, da se radi učijo, da so disciplinirani in da ni neupravičenih izostankarjev. Izrazili pa so željo, da bi jih obiskal kak predstavnik ljudskega odbora ali množičnih organizacij in jim kaj predaval. Zakaj se ne bi lahko obenem tudi politično vzgajali. Marsikaj bi se lahko pomenili v zvezi s prihodnjima volitvami, pa tudi o mladinski organizaciji in druge stvari. Tudi v Črensovcih so nam potožili, da se nihče na občini ne zmeni za njih. Zato imajo precej neupravičenih izostankarjev — tisti dan so jih imeli kar sedem. Sicer pa, kakor je povedal komandir centra, še vedno ne vedo, če je seznam obveznikov točen. Na občini pa tudi ne ukrenejo nič, niti izostankarjev ne opominjajo, kar je njihova dolžnost. Dvema obveznikoma pa so baje dovolili, da sta med tem časom odšla od doma, kar ne bi smeli Oficir z vojnega odseka je pomagal vaditelju. Pokazal mu je, kako je treba preprosto in razumljivo — čeprav v srbohrvaščini — razlagati. Najprej le osnovne stvari, da bodo mladinci dobili prve pojme. V Gaberju so se zbirali mladinci večinoma madžarske narodnosti. Pa niso bili nič slabši. Ker je mladinec Štefan Kepe v jutro ob 7. uri nekam izginil in se je vrnil šele ob 9. uri, so ga vsi obsojali, ker je s tem kršil disciplino in škodoval njihovemu uspehu. Neupravičeni izostanki in malomarnost poedincev škodujejo celotnemu ali povprečnemu uspehu posameznih centrov predvojaške vzgoje. Oni pa želijo biti med najboljšimi. Gotovo bodo to uspeli. Ustavili smo se še v Lendavi, kjer smo na pašniku našli tamkajšnje mladince predvojaške vzgoje. Vadili so pa le oni, ki niso zaposleni, v šoli in v uku. Tam so deljeni po svojih službenih' mestih in šolah ter vadijo tedensko. Lendavski mladinci so se prav tako resno lotili učenja kot ostali, ki sem jih že navedel. To je zadovoljiva ugotovitev in dobro znamenje, da bo namen jesenskih vaj predvojaške vzgoje dosežen. -Jože- Najboljši mladinski aktiv v Prekmurju Člani mladinskega aktiva v Beltincih so se v tekmovanju v čast VI. kongresa KPJ dobro postavili. Za svoje uspešno delo so dobili že dvoje priznanj: v tekmovanju med vaškimi aktivi so osvojili prvo mesto in prehodno zastavo VI. kongresa KPJ; v drugem delu tekmovanja pa so osvojili drugo mesto med vaškimi aktivi Slovenije in so prejeli častno diplomo. Kako so lahko dosegli take uspehe? Imajo tedenske sestanke, pred vsakim pa se sestane odbor, ki skrbi, da je dnevni red pestro sestavljen. Da bi bili sestanki privlačnejši, imajo na vsakem tudi kako zanimivo predavanje. S tem želijo pritegniti vso mladino v svoje vrste. To jim bo uspelo še lažje, ko bo dograjena mladinska soba, kjer so dela v polnem razmahu. Ob zimskih večerih bodo naštudirali dramatsko delo in nameravajo ustanoviti tudi šahovsko sekcijo. Proslavili so tudi 33. obletnico SKOJ. Mladina iz Beltinc se zaveda, da je herojski Partiji mnogo dolžna, zato hoče z uspehi dočakati njen VI. kongres. -ci. Iz zapiskov brigadirke Že nekaj dni je deževalo. Na predvečer odločilnega dne, ko bi morala brigada izpolniti obvezo, sprejeto v čast V. kongresu KPJ, pa Je iz raztrganih oblakov posijalo sonce. V taborišču brigade je nastalo veselo razpoloženje. Ves teden Je brigada ostajala doma, dan pričetka kongresa pa se Je naglo bližal. Zdaj je naenkrat zasijalo tako zaželjeno sonce. Brigadirji — in štab brigade, vsi so kovali načrte, kako bi najbolje organizirali zadnji dan del. V kanalu je bilo še skoraj polovico kubikov, a obveza ..., ta je bila v mislih slehernemu brigadirju. Večerjo so kmalu pospravili. Po večerji se je pričela kratka brigadna konferenca. Vstalo je šibko, črnooko dekle — skojevka Zmaga. Predlagala je, da bi šli na delo že ob treh zjutraj in delali tako dolgo, dokler obveza ne bo izpolnjena. Med brigadirji je završalo. Pritrjevali so, vsak je hotel podpreti njen predlog. Štab je ugovarjal. Prezgodaj bo, mraz bo, kanal je razmočen in podobno. Brigadirji z Zmago na čelu. pa so le trdili svoje. In pri tem je ostalo. Polagoma je zavladala v taborišču tišina. Brigadirji so se odpravili k počitku. Le Dušan, slok brigadir s svetlimi lasmi, ki je to noč dežural, je hodil nemiren po hodniku. Osrečevala ga je misel na delo. Prepričan Je bil, da bo njegova četa tudi tokrat najboljša. Dobro je pripravil svoje brigadirje. Mnogo so govorili v zadnjih dneh o planu, industriji, o Partiji, o kongresu. O Partiji je govorila Zmaga. Pripovedovala in razlagala je tako, da je moral sleherni prisluhniti njenim besedam. Da, Zmaga. To ti je bilo dekle! Dušan je bil komandir prve čete, Zmaga pa sekretar skojevske grupe. Pomagala mu je povsod. In v isti trojki sta delala. Nekaj čudovito privlačnega je bilo v njej. Vzgled vsej brigadi je bila, zato ni bilo nič čudnega, če jo je Dušan vse češče toplo pogledoval. Spomnil se je na uro. Osupnil je. Kazalec se je pomaknil že čez pol tretjo. Obrnil se je na mestu in ostro zažvižgal. Iz barake se je vsulo. Vsak je hotel biti prvi. Brigadirji so tekali v vse smeri in vzpodbujali zaspance. Od nekod se je oglasila harmonika. Minulo je komaj dobre četrt ure, ko je brigada že stala v zboru in poslušala poslednja povelja komandanta. Nato so krenili na delo. Nebo je bilo polno zvezd. Mežikale so kot da druga drugo opozarja na pojoče brigadirje, ki so strumno korakali po razmočenih tleh. Mesec, ki je obseval goriška Brda, se je za trenutek zamišljeno napotil za tanek oblak. Kmalu je spet zlezel izza koprene in se začudil: kam neki se jim tako mudi...? Brigada pa je bila že v kanalu. Vsa pokrajina se je kopala v mesečini. Ostro so se odražali liki brigadirjev. Zanosno so blesteli njih pogledi, črte obrazov so bile ponosne in odločne. Brigada se je borila z blatom. Brigadirji v prvem odseku so se do kolen pogrezali v razmočena tla. Lopate, krampi, samokolnice — vse je bilo zdaj nepotrebno. V poštev so prišle le roke. Roke in vztrajnost. V prvem odseku je delala Dušanova četa. Po kanalu je blisnil dekliški glas: »Napovedujemo tekmovanje drugi četi...!« Bila je Zmaga. Stala je v blatu, vsa oškropljena. Oči pa so ji žarele kot dva tleča oglja. Brigadirji so odgovorili z gromkim »Huraa!« Sleherni se je zavedal, da je obveza, dana Partiji — sveta, in kdor jo oskruni, ta izpade iz delovne družine. Dušan je delal kot še nikoli. Znoj mu je curkoma lil po licu in na dlaneh so ga skeleli žulji. Odnehal pa ni. Oglasila se je pesem: Mi smo mladi bataljoni; nova četa novih dni, v naših vrstah so milj oni samih delovnih ljudi... Roke so rile v močvirje, še hitreje, močneje, še vztrajneje. Pesem je utihnila. Marjan, doma iz Prlekije, star šele štirinajst let, se je vzpel na prevrnjeno samokolnico in gromko, vprašal: »Zakaj se borimo danes v tem blatu...?« »Za Tita!« »Za ljudstvo!« »Za Partijo...!« je., zadonelo iz stopetdesetih grl odločno in vedro. Začelo se je daniti Brigada se je borila naprej. Odstranili so blato in delo je postalo lažje. V akcijo so stopili »šoferji«. S samokolnicami so odvažali težko prst. Sedaj šele se je pričelo pravo tekmovanje. Trojke so tekmovale med seboj, katera bo izvozila več samokolnic; med četami pa sta se borili za prvo mesto prva in tretja. Parole in pesmi so utihnile. Slišalo se je le škripanje samokolnic, globoko dihanje »šoferjev« in vpitje statističarja, ki je z nasipa oznanjal uspehe trojk. »Milanova trojka 66 samokolnic, Tinetova 82, Majdina 71. Zadnja je Zorina, 58 samokolnic ima. Najboljša je Dušanova, 112! Tik za njo je Franjo s svojo trojko, stoto samokolnico je prevrnil pravkar... Franjo, pohiti vendar, še 12 pa dohitiš Dušana, Tonček in Majda — oba imata po 100..., dajmo, dajmo... Dušan, pritisni...!« Statističar je bil že ves hripav. Samokolnice so drvele po nasipu, da jih je komaj dohajal. Naznanil je brigadirjem uspeh ene trojke in že je drvela po nasipu druga samokolnica in zabeležila novo številko. »150, 170, 200 samokolnic, 300, 350, 400!« »Odmor!!!« Kadar na razbeljeno železo vlijemo studeno vodo, zašumi tako, kot je zašumelo po kanalu ob tem klicu. Brigadirji so sprožili pravo revolucijo. »Kaj ste neumni?« so vpili vsi povprek. »Komaj smo začeli in že naj končamo?!« »Kaj pa obveza, ha, mislite, da se bo sama izpolnila?!« »Ne gremo, pa konec!« Prvič se je zgodilo, da niso poslušali ukaza štaba. Nadaljevali so s še večjo vnemo. Mirka je bolela noga, zato je bil tega dne statističar. Prosil je za izmeno. »Tudi Jaz hočem delati v čast kongresu Partije«, je moledoval, toda nihče ga ni maral izmenjati. Moral je ostati na mestu in nadaljevati z izkričavanjem uspehov trojk in čet. Njegov glas je čudovito vplival na one v kanalu. Slabša trojka je za vsako ceno hotela dohiteti boljšo in ta zopet boljšo od sebe. Dušanova trojka je bila še vedno na prvem mestu. Preko kanala se je razlil glas zvona Bilo je poldne. Za hip se je delo ustavilo. Izmenjavali so se začudeni pogledi. Toda vse je trajalo le bežen trenutek. Dlani, posute s krvavimi žulji so še krepkeje stisnile lopate, še močneje je zamahnil Osojnikov Jože in zasadil kramp v primorsko zemljo. »Delati za Partijo je vredno in lepo, saj delaš zase.« Izza ovinka so se prikazale brigadne kuharice, Marička, Jožica in Tinca. Tudi v kuhinji so vedeli, da se tega dne bije boj za izpolnitev obveze, boj za čast brigade. Brigadirji so nejevoljni mrmrali. Toda glad se je le oglašal. Hitro so poskakali iz kanala in pričeli jesti. Zdaj šele se je pokazalo, kako so lačni. Po dva- krat, celo trikrat so romali s porcijami do kuharic, ki so jim rade ustregle. Brigada je zaživela v novem tempu, v tempu igrivosti, ki je izražala zadovoljstvo nad storjenim delom. Šale so kar deževale. Dušan, ki se je že tretjič vrnil s polno porcijo, jih je bil največ deležen. Oprijel se ga je vzdevek »Brigadni požeruh«. Toda v tem ni bilo niti malo zlobe. Dušan se je smejal in jim vračal prav tako milo za drago. »Kliče nas Primorska naša, zemlja trt in skal...« S pesmijo so se vrnili v kanal. Mirko se je kar dušil v številkah. Vse proge so bile naenkrat zasedene. Šoferji so drveli s samokolnicami gor in dol, da jih je komaj našteval Dušanova trojka je že končala na svojem terenu. Odšla je v pomoč sosednji, ki se je še vedno borila z blatom. »Za mater, ki so mi jo zažgali v Auschwitzu« je kriknil Tine in zaril kramp globoko v zemljo. »Za brata, ki je padel med roško ofenzivo«, je zamahnila Sonja in pričela izmetavati s potrojeno hitrostjo. Dušan je pridrvel s samokolnico vrh nasipa. Vzravnal se je in po dolini ob kanalu je odjeknil njegov glas: »Za Partijo sem prepeljal šeststo samokolnic! Obvezujem se, da jih prepeljem še šeststo, preden začne zasedati kongres!« Bilo je že ob petih popoldne. Brigada ni odnehala. Komandant je nemirno pogledoval zdaj uro, zdaj svoje brigadirje. Šibkejši so že omagovali. Toda, obveza, obveza, ta je bila v mislih slehernemu brigadirju. Obveza mora biti izpolnjena, pa naj bo Karkoli. Majdi, najmočnejši brigadirki, se je pričelo temniti pred očmi. Obšla jo je slabost. Ves dan je vozila samokolnice. Odnehala pa le ni. Obveza, obveza, je šumelo in kričalo vse okrog nje. Statističar je oznanil nov uspeh.. Majdina trojka je na tretjem mestu. Pravkar vozi šeststoto samokolnico. Majdi so se šibila kolena, ko je porivala šeststoto samokolnico na nasip. Ko je dospela na vrh, jo je oblil znoj in po hrbtu so ji zagomazeli mravljinci. Zrušila se je. »Obveza«, je zašepetala in padla v nezavest. Ob njej pa je stala na nasipu šeststota samokolnica. Odnesli so jo. Njeno samokolnico pa je Dušan pridružil svojima dvema. Komandantova ura je kazala že osem. Stopil je na nasip in z odločnim glasom dejal: »Tovariši, za danes smo končali. Dovolj bo sedemnajst ur dela. Vidim, da bi še ostali. To me veseli, toda naša dolžnost je, da si ohranimo zdravje. Lahko pa smo pomirjeni, saj smo storili vse, da bi izvršili obvezo. Krivda ni naša, dež nas je zadržal. Saj ne pustimo mnogo. Nekaj desetin kubikov nam ostane... No, le hitro v zbor.« Brigadirji so obnemeli. Toda komandantove besede so bile preveč stroge, da bi se upirali. Povešenih glav so se uvrščali v zbor. Vsi so bili prepričani, da se bo nekaj zgodilo, kajti obveza mora biti izpolnjena, za vsako ceno. Stali so v zboru, sklonjenih glav in mnogim so blestele solze v očeh. Nihče ni opazil, kdaj je izstopila iz vrste Zmaga. Ponosno vzravnana se je postavila pred brigado in opazovala brigadirje. »Skojevci naj izstopijo«, je dejala. »Delali bomo in izmetali še teh nekaj kubikov, da bo izpolnjena obveza. Odgovarjamo sami zase. Skojevci smo. Za vas pa odgovarja štab. Kar pojdite domov in spočijte se. Trudni ste že...« Komaj je zadrževala solze. Vsi so pričakovali, da bo govorila za vse, za vso brigado. Toda tokrat je smela govoriti le za Skojevce. Hudo ji je bilo. Pa vendar, morala je tako storiti. Sedemnajst ur dela je preveč. Ne! Domov morajo. Izstopila sta Jože in Dušan, za njima Sonja in Marica ter ostali Skojevci, Pred brigado je stalo petnajst mladih, krepko vase verujočih ljudi. Petnajst dobrih, tovariških in v tem trenutku nad vse srečnih mladih komunistov! Brigada se je zamajala. Tine je izstopil. Zravnal se je, pogledal po ostalih in se molče postavil k petnajsterici Brigadirji so se spogledovali. Iz vrst se je izluščila slabotna Milka. Ponosno se je postavila pred Dušana. »Tudi jaz ostanem«, je dejala. Za njo je izstopil vedno tihi France. »Sramoval bi se, če bi zapustil svoje delovno mesto.« Tokrat je bil njegov glas odločen in prepričevalen. Izstopila je nerazdružljiva Francetova trojka. »Ko pridem domov,« je nadaljeval France, »bo oče vprašal: si nas častno zastopal? Ce se spomnim današnjega dne, mu lahko odgovorim: častno ...! Moram ostati, dokler ne bo izpolnjena obveza...« Njegove kot oglje črne oči so se vprašujoče ustavile na komandantu, kot da čakajo njegove odločilne besede. Ta pa je molčal in le ponosno zrl na vrsto svojih junakov-brigadirjev. Spet se je zamajala brigada. Tokrat je izstopilo celotno »levo krilo«. Obstali so in vodnik Stefan je spregovoril: »Nismo komunisti, toda ljubimo Partijo in sramovali bi se, če bi zapustili nedovršeno delo, ki smo ga sprejeli Partiji v čast... Tudi mi odgovarjamo sami zase. Ostali bomo!« Tedaj se je kot na povelje pomaknil naprej še ostanek brigade in po dolini ob kanalu je zaorilo preko žičnih ovir nad strehe sončne Gorice: »Za ljudstvo!« »Za Tita!« »Za Partijo!« Micka Lah. Kaj pa v vaši vasi? Ali imate dopisnika za „0bmurski tednik“? Pišite nam, sporočajte domače novice, da bo list še bolj vaš! M. Sobota, 31. oktobra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 5 Dogodki zadnjih dni Minister Boris Kidrič o posledic ah letošnje suše Škoda ne bo zaustavila močnega napredka na vseh področjih našega gospodarstva PO STROKOVNI OCENITVI ZNAŠA SKODA OKROG 144 MILIJARD DINARJEV — UKREPI, S KATERIMI DO ZVEZNA VLADA PREPREČILA TEŽJE POSLEDICE — SPLOŠNO VARČEVANJE BO ENA OD NAJVAŽNEJŠIH NALOG Letošnja suša je močno prizadela skorajda vso našo domovino. Zato ni nič čudnega, če si zvezna vlada na vso moč prizadeva, odpraviti njene težke posledice tako za delovno ljudstvo, kakor tudi za splošno državno gospodarstvo. O tem je spregovoril predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade minister Boris Kidrič na vprašanja naših in tujih novinarjev prejšnji četrtek: Suša je po izjavi ministra Kidriča povzročila po vsej Jugoslaviji precej večjo škodo kakor l. 1950. Cenijo Jo na 144 milijard dinarjev. Pridelek pšenice je bil za približno 37 odst. manjši kakor ob povprečni letini. koruze za 64 odst., pese za 75 odst., krompirja za 38 odst. in fižola za 77 odst. Posledice suše se bodo močno poznale tudi v naši zunanji trgovini. Izvoz kmečkih pridelkov bo znatno zmanjšan. Tako bo država izvozila v tem proračun- skem letu samo okrog 10 milijard dinarjev živine in mesa. Zvezna vlada pa se je tudi temeljito lotila ukrepov, da čim bolj ublaži posledice suše med ljudmi. Tako je prepovedala izvoz žitaric in maščob. Prav tako je uvozila večje količine pšenice in maščob, preostale potrebne količine pa bo pravočasno nabavila. Da bi ne trpel živinski fond, je že sprejela potrebne ukrepe za njegovo zaščito. Minister Kidrič je nadalje omenil, da bodo plačilno bilanco, to je odnos med uvoženim in izvoženim blagom preračunanim v denarju, zaradi zmanjšanega izvoza živil krili s povečanim izvozom industrijskih izdelkov in nekaterih kmečkih pridelkov, ki jih suša ni prizadela. Potrebno pa bo tudi zmanjšati uvoz surovin in investicijske opreme. Predsednik gospodarskega sveta je odgovarjal tudi na vprašanje, kako vskladiti kupne in blagovne fonde ter prepre- čiti dvig cen. Poleg prepovedi uvoza in izvoza lahko pri tem računamo na nekatere blagovne rezerve. Zvezna vlada sedaj proučuje tudi način, kako preprečiti dviganje cen. Na vsak način bo preprečila, da bi podjetja povišala plačilne fonde Štediti bo treba z devizami na vsakem koraku, uvesti večje nadzorstvo nad socialnimi dajatvami ter povečati najemnine. Slednje se bodo povprečno povišale za 100 odstotkov. Na ta način bo mogoče vzdrževati stanovanjske zgradbe in lokale kot je potrebno, obenem pa tudi že zbirati sredstva za gradnjo novih stanovanj. Znižati pa bo treba tudi proračunske izdatke. To velja posebno za osebne in materialne izdatke. Vlada bo tako prihranila 26 milijard dinarjev. Ob koncu je minister Kidrič izjavil naslednje: »Vsa naša prizadevanja gredo za tem, da zagotovimo redno prehrano našemu prebivalstvu in da v zmanjšanem obsegu zagotovimo dovršitev ključnih objektov, ki so bistvenega pomena za naš nadaljnji razvoj ter najnujnejše izdatke za obrambo države. Izpolnitev te naloge pa zahteva, da se odpovemo vsemu, kar ni neobhodno, da računamo z začasnim zmanjšanjem. Življenjskega stndarda in da odložimo manjvažne gospodarske naloge, ki so sicer v normalnih letih v navadi. Vendar škoda, ki jo je povzročila suša, ne bo zaustavila močnega napredka, ki ga dosegamo na vseh področjih našega gospodarstva, ampak ga lahko samo začasno zadrži.« Gleichenberški sporu vendarle podpisan Avstrijsko-Jugoslovanska mešana komisija se predvidoma sestane prihodnji ponedeljek Prejšnji petek sta avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber in naš poslanik na Dunaju Viktor Repič podpisala gleichenberški sporazum o malem obmejnem prometu in dvolastniških posestvih med obema državama. Sklenjeno je tudi bilo, da se bo avstrijsko-jugoslovanska mešana komisija sestala v Mariboru 3. novembra in da bo do podrobnosti proučila vsak primer dvolastnikov posebej. Kakor je znano, so pri razgovorih v Gleichenbergu upoštevali določbe naše agrarne reforme ter tudi zakon o zaplembi imetij nacističnim zločincem in narodnim izdajalcem. Prav to pa je močno razburilo nekatere kroge v Avstriji, ki so skušali v tisku dvigniti hrup proti »jugoslovanskemu diktatu« in »podrejanju«. S podpisovanjem spo- razuma so na Dunaju precej dolgo čakali in že je prevladolala bojazen, da je vlada nasedla provokacijam tiska. S podpisovanjem sporazuma je zadeva rešena in že v kratkem bomo komisijo lahko pozdravili v Mariboru. Resnica pa Je, da Jugoslavija pri vprašanju dvolastništva ne bo imela nevem kake koristi — gre po večini za avstrijske dvolastnike, ki imajo svoja posestva pri nas. Jugoslovanskih dvolastnikov je bore malo. Korak avstrijske vlade pa je kljub vsemu dokaz, da želi svojemu narodu, posebno pa kmečkemu prebivalstvu, ki bo v bodoče obdelovalo svojo zemljo na jugoslovanski strani, vse dobro. Odpravljena pa je tudi ena od preprek za tesnejše medsebojno delovanje. Z ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE Doslej nobenih presenečenj Tako bi lahko dejali za drugi teden zasedanja Generalne skupščine v New Yorku. Nikogar ni presenetilo, da bo korejsko vprašanje spet prevladovalo nad vsemi ostalimi. K temu sili že sam položaj na daljnem Vzhodu, ki je že vse drugo, kakor prijazen. Pogajanja v Panmundžomu so prekinjena, napadi na bojiščih so iz dneva v dan močnejši, vojno žarišče v Vietnamu (severni Indokini) se nevarno širi... V svetu, so pričakovali, da bodo »glavni govorniki«, t. j. predstavniki ZDA in SZ predložili nekaj »posebnega«. Pravzaprav je to pričakovanje veljalo ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu, ker se sovjetski predlogi, četudi bi predstavljali na videz nekaj novega, kaj kmalu razkrili kot navadni propagandni manever. Acheson je ponovil ameriško stališče, da je sicer potreba prenehati s prelivanjem krvi, vendar pa da Združeni narodi ne smejo popustiti napadalcu. Pozneje je ob podpori 19 držav predložil tudi posebno resolucijo, ki naj bi jo Generalna skupščina sprejela ter nato izročila Severni Koreji in Kitajski. Višinski je ponovil stare izraze o želji SZ po miru in sodelovanju, v napadih na ZDA in na ostale zahodnoevropske države pa je bil dokaj »vljudnejši«, kakor po stari navadi. Že ti dogodki govore o tem, da ni pričakovati čudežev. Zadnje dni se sicer širijo v svet vesti, da se sovjetska in ameriška delegacija tajno posvetujeta o rešitvi korejskega vprašanja. Prav tako naj bi se tudi britanska vlada po Indiji povezala z LR Kitajsko, da bi tako pospešila podpisovanje premirja in pozneje miru sploh. Te vesti uradni predstavniki zanikujejo kot poizkus sovražnika, da prikaže zahodne sile, kako se skušajo izogniti odprti razpravi o Koreji pred Generalno skupščino ter iti raje po poteh »tajne« diplomacije. Morda je tako ali pa tudi ne: dosedanje delo korejskega vprašanja še ni načeto tako, kakor je treba. Acheson je že v političnem odboru prikazal, kako je SZ l. 1945 pričela uriti in razširjati severnokorejsko vojsko ter jo tako pripravljati na napad. Višinski bo v sredo popoldne odgovoril na te trditve. Generalna skupščina je sprejela nekaj sklepov, ki dado slutiti, da bodo korejsko vprašanje obravnavali tako, kakor lani. Tako bo povabila na razpravo o Koreji samo južnokorejskega predstavnika, severnemu in kitajskemu predstavniku pa je do« stop prepovedala, odtod tudi »grozilna« pisma iz Pekinja in Fenjanga. Nudi se torej najboljša priložnost, da se znova razvije akademska razprava, ki bo trajala kljub sklepu Skupščine, da pospeši svoje delo, kar nekaj dni, Kitajci in severni Korejci pa sklepov »načelno« ne bodo priznali. Z delom so pričeli glavni odbori skupščine, ki so si določili dnevni red ter svoje zaključke postavljajo Generalni skupščini na plenarnih sejah v odobritev. Omenimo naj vprašanje pomoči slabo razvitim deželam v socialnem odboru ter vprašanje pomoči palestinskim beguncem v posebnem političnem odboru. Ostali odbori rešujejo manj važna vprašanja. Generalna skupščina je te dni tudi izvolila nove nestalne člane Varnostnega sveta ter člane Skrbniškega in Gospodarsko-socialnega sveta. Za člana slednjega je bila izvoljena tudi naša država. S tem je dobila priznanje za svoje dosedanje delo v okviru OZN, obenem pa tudi možnost, da s svojim delom koristi pri reševanju perečih gospodarskih in socialnih vprašanj v svetu. To je slednjič Organ Združenih narodov, ki skuša pomagati zaostalim deželam na vseh področjih družbene dejavnosti. Samo še teden dni loči Američane od predsedniških volitev Republikanski kandidat Eisenhover zgublja pristanišče — Delavci in intelektualci so v glavnem naklonjeni demokratu Stevensonu — Dr. Gallup, mojster anket, je razočaran nad ameriško politično nezrelostjo — Ali bo Stevenson v resnici zmagal s tesnim izidom? Samo še teden dni nas loči od ameriških predsedniških volitev. Oba kandidata, predstavnik republikanske stranke general Eisenhower ter predstavnik demokratov Stevenson, nadaljujeta svoja agitacijska potovanja. Za demokratskega kandidata se močno poteguje tudi sedanji predsednik Truman, ki je v številnih predvolilnih govorih temeljito »izprašal vest« generalu Eisenhowerju kot nekdanjemu vrhovnemu poveljniku sil Atlantskega pakta. Proti njemu so zadnje čase nastopili tudi nekateri republikanci, Eisenhower se namreč v zadnjem času poslužuje izjav, ki jih ameriška javnost kot republikancu ne more verjeti. Tako n. pr trdi, da bo po izvolitvi takoj odpotoval na Korejo, odkoder da bo spravil ameriške vojake domov. Kakor da bo premirje dosegel kar v eni sapi. Znano je tudi, da so republikanci v bistvu za »ostrejšo politiko na daljnem Vzhodu in da bi se ta politika morala odražati tudi na Koreji. Sicer pa še ni nihče pozabil napadalnih teženj generala Mac Arthurja, ki je hotel kot poveljnik vseh čet na Koreji kar prekoračiti reko Jalu in vdreti v kitajsko Mandžurijo, četudi bi na ta način potegnil ZDA v odprto vojno! In ta general je republikanec, kakor je republikanec MacCarthy s svojim senatnim odborom za raziskovanje protiameriškega delovanja, ki bi rad vsakega naprednega Američana osumil kot »komunista«. Sedaj je n. pr. obljubil, da bo še pred volitvami »dokazal« Stevensonove tesne stike z »notoričnimi komunistu« Skorajda 80 odstotkov ameriškega tiska podpira Eisenhowerja, kakor ga podpira tudi velik del ameriških finančnih magnatov. Demokratski kandidat Stevenson lahko upa na oglasove večine delavcev in intelektualcev, medtem ko se general Eisenhower naslanja na svojo vojaško slavo. Pred dnevi je eden od ljudi, ki »meri« ame- riško javno mnenje z raznimi anketami, dr. Gallup, ugotovil, da je zanimanje za volitve izredno slabo — po njegovem mnenju trije od štirih Američanov niti prav ne vedo imena kandidatov za podpredsedniška mesta! Politični opazovalci prepričujejo Američane, da bo zmagal Stevenson, toda z izredno majhno razliko glasov. Republikanci imajo v svojih rokah močnejša, propagandna sredstva, ki lahko odločilno vplivajo na sicer dokaj nezainteresiranega in politično precej nepodkovanega ameriškega volivca. Obtožbe o korupciji, s katerimi so republikanci hoteli uničiti demokrate, so se zvalile na njih lastno glavo. Tako imenovana Nixonova afera je odkrila te napake v njih lastni sredi. Kritika dosedanje zunanje, predvsem pa notranje politike, pa za povprečnega Američana ne more biti odločilna. Sistem močne obdavčitve tare n. pr predvsem ameriške truste in velekapital, delavce pa so rešili brezposelnosti ih krize prav demokrati. Tudi so demokrati tisti, ki vsaj načelno ščitijo preveliko rasno gonjo proti Črncem, četudi imajo mnogo svojih pristašev v južnih državah, kjer linčanje črncev ni nič posebnega in kjer kukluksklanske organizacije izvršujejo obsodbe brez zakonite oblasti. Ni pa odveč trditi, da bodo močnejša' finančna sredstva odigrala važno, če že ne odločilno vlogo. Izbruhi rasizma v Keniji... Neredi kot posledica nasilnega upravljanja britanskih oblasti — Obtožbe proti domačinski organizaciji »Mau-Mau« so samo pretveza za novo gonjo proti črnokožcem Do nedavna smo le tuintam slišali kako vest iz Kenije, nekdanje britanske kolonije ob obalah indijskega oceana. Kakor je znano, je Organizacija Združenih narodov v glavnem odpravila kolonialno stanje. Dosedanje lastnice kolonij so nekdanje svoje kolonije sprejele znova v upravljanje z nalogo, da v duhu Ustanovne listine pomagajo zaostalemu ljudstvu pri njegovem razvoju in ga postopoma pripravljajo na popolno neodvisnost in samostojnost Države skrbnice so to mednarodno listino podpisale in obljubile, da se bodo po njej ravnale. Toda... sistem upravljanja je marsikje ostal isti, kakor doslej. Ostali so isti upravniki, iste metode, isti nečloveški odnos do domačinov. Gospodarsko izkoriščanje teh dežel se nadaljuje. Vendar pa razvoj industrije in umnejšega plantažnega gospodarjenja zahteva že izobraženejših domačinov temne polti. In tako mora kolonialni izkoriščevalec izpopolnjevati svoje delavce in najeto silo, da lahko izvršujejo te naloge. Tako sčasoma raste v nekdanjih kolonijah in polkolonijah težnja po osvoboditvi, četudi jo skušajo sedanje oblasti zadušiti Domače prebivalstvo se sicer lahko pritoži Skrbniškemu svetu in po njem Generalni skupščini Združenih narodov. Toda tudi pri tem jih kolonialna uprava ovira in samo najvztrajnejši uspevajo. Nemiri, ki so pred dnevi izbruhnili v Keniji, imajo — kot vse kaže — podobno ozadje. Tamkajšnja britanska uprava je odvzela domačim zamorskim plemenom vedno več rodovitne zemlje in jo dodelila naseljencem — Angležem. Belci so zasedli tudi, najboljša lovišča in pašnike za živino. Domače prebivalstvo še vedno močno čuti rasno zapostavljanje in strogo britansko upravo. Sledilo je maščevanje domačinov. Britanske oblasti izjavljajo, da je tajna organizacija »Mau-mau« ubila večje Število belcev ter po načrtu uničevala pašnike in posevke ter ubijala živino belih farmarjev. Britanski guverner je uvedel obsedno stanje, zahteval novih vojaških ukrepov ter začel zapirati »sumljive« ljudi. Tako Je med drugimi zaprl vplivnega voditelja Afriške zveze, politične organizacije domačinov Jomo Kenjata. Večje število prebivalcev je že zbežalo v planinska področja Kenije, večina mladincev iz plemena Kikuju pa je zbežala neznano kam. Ljudje se pač boje britanskih kazni. Predstavnik Afriške zveze iz Kenije je v Londonu že izdavil, da so bili vsi izredni ukrepi britanskega guvernerja odveč, ker domačini niso oboroženi. Tudi ni res, da bi organizacija »Mau-Mau« predstavljala vse afriško ljudstvo; kakor bi hotele prikazati britanske oblasti v Keniji. Četudi je ta organizacija morda storila nasilna dejanja, pa jih britanske oblasti sedaj izkoriščajo z namenom, da bi s surovo silo izkoreninile vsakršno nacionalno gibanje in težnjo po popolni svobodi. Nekdanje kolonialne sile so bile znane po svojih divjaških prijemih do domačinov in po okrutnosti. Zato izjavam predstavnika domače afriške politične organizacije lahko verjamemo. ... in v Južnoafriški uniji Toda dogodki v Keniji so »vzdramili« tudi južnoafriško vlado. Za Južnoafriško unijo, ki ji sedaj načeljuje profašistična vlada dr. Malana, je znano, da je naravnost uzakonila rasno zapostavljanje temnopoltega prebivalstva. O rasnem zapostavljanju bo na pobudo arabsko-azijskih držav razpravljala tudi na letošnjem zasedanju Generalna skupščina. Malanova vlada je že prej izdala. več uredb, s katerimi je temnopoltemu prebivalstvu prepovedala gibanje v nekaterih mestih, uporabo javnih lokalov, prometnih sredstev in podobno. Gre za položaj, ki je dokaj podoben položaju Črncev v južnih državah Združenih držav Amerike. Kakor kažejo izjave notranjega ministra, bo južnoafriška vlada pod podobnimi obtožbami, kakor kenijski guverner, še bolj zaostrila svoje zakone proti domačinom. Vprašanje pa je, ali ne bo Generalna skupščina v razpravi o zapostavljanju Indijcev in domačega prebivalstva v Južnoafriški uniji in v posebni razpravi o pritožbah pol kolonialnih narodov nad delom držav skrbnic izrekla odločno in pravično besedo. Nesporazum med vladnima strankama pri naših severnih sosedih Spor okrog državnega proračuna — Resnična nesoglasja, ali samo predvolilni manever? Avstrijo še vedno tare vladna kriza, ki je nastopila v sredo zvečer. Predstavniki dveh vodilnih strank — socialistične stranke (SPOe) in ljudske stranke (OeVP) ki tvorijo današnjo vlado, se nikakor niso mogli sporazumeti o državnem proračunu za leto 1953. Socialistični ministri zahtevajo za ona ministrstva, ki so v njih rokah, dokaj visoke proračunske postavke, medtem ko hoče finančni minister, član ljudske stranke, znižati proračunske izdatke. Proračun pa bi morala vlada že 22. oktobra predložiti parlamentu v razpravo in odobritev. Predsedniku vlade Figlu ni preostalo nič drugega, kakor da je odstopil. Toda predsednik republike dr. Koerner ostavke ni sprejel. Sledili so brezuspešni pozivi dr. Koernerja, naj se predstavniki obeh strank z med- sebojnim popuščanjem pobotajo. Partnerja pa sta pričela z očitki. Tako je n. pr. inž. Figi izjavil, da hočejo socialisti s svojimi visokimi postavkami spraviti državo v nevarnost pred inflacijo, socialisti pa odgovarjajo da so nasprotniki proti socialni zakonodaji. Socialisti sodijo, da bi z zvišanjem železniških in poštnih tarif ter davkov proračun lahko krili, temu pa se finančni minister upira, boleč se, da bi zaradi tega ne prišlo do zvišanja mezd in cen. Ljudska stranka ima pač mnogo pristašev med kmečkim življem, ki niso nič kaj zadovoljni z zvišanjem tarif brez zvišanja cen kmečkim pridelkom. Vodstvo avstrijske ljudske stranke sedaj poziva k enotnosti, da bo avstrijska vlada lahko nastopila enotna pred Generalno skupščino v času, ko bo le-ta razpravljala o mirovni pogodbi Morda bosta obe stranki prav zaradi tega popustili, ne glede na to, da se je z medsebojnimi napadi v resnici že pričela neke vrste volilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo začetkom prihodnjega leta Po zadnjih vesteh sta stranki že zelo blizu sporazuma Brez dvoma pa bo Figlova vlada delovala še naprej, vladni stranki pa bosta verjetno menjali samo nekatere ministre ali morda tudi zamenjali resorje. Zgradili bomo štiri nove predilnice Predilnici bombaža v Sinju in Prištini že obratujeta, ob koncu leta bo začela obratovati še predilnica v Mostaru, v začetku marca prihodnjega leta pa tudi predilnica v Štipu. Vse štiri bodo imele 105.488 vreten in bodo izdelale letno 10.507 ton bombažnega prediva. S tem bo odpravljeno pomanjkanje bombažnega prediva v naši tekstilni industriji in odstranjena bo neskladnost med zmogljivostjo predilnic in tkalnic. Izbira dobrih in lepih bombažnih tkanin in trikotaže se bo znatno povečala. Vremenska napoved za čas od 30. oktobra do 5. novembra 1952 Padavine okrog 1. in 5. novembra. V ostalem suho, deloma sončno in po 1. novembru, hladno vreme s pogostim mrazom ponoči. »Dober dan, Mica kako Kaj? Greš kmalu domov?« »Le še na upravo »Obmurskega tednika« stopim ..« ? ! ? !!! »Sina imam pri vojakih pa ne utegnem toliko pisarit. Naročim ga na »Obmurski tednik«, ki mu bo povedal več novic iz domačega kraja kot vsa moja pisma..:« »A tako! Počakaj, grem še jaz s teboj!« BRALEC, KAJ BOS STORIL TI? POSNEMAJ MICO IN JULO, NAROČI SE NA »OBMURSKI TEDNIK« Stran 6 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 31. oktobra 1952 Prekmurske žene v boju proti zaostalosti Predzadnjo nedeljo je bila v Murski Soboti predkongresna konferenca AFŽ za murskosoboški okraj. Konference se je udeležilo preko 160 delegatk iz celega Prekmurja. Tokrat je konferenca prvič združila žene iz bivšega soboškega in lendavskega okraja. Konference so se udeležil tudi sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Brglez Bela, zastopnik JLA major Bauk, tov. Benko, zastopnik OLO, in tov. Velnar, predsednik Mestne občine v Murski Soboti. O delu organizacije AFŽ v Prekmurju od III. kongresa do danes je poročala sekretarka okrajnega odbora AFŽ, tovarišica Razdevškova. V svojem referatu se je dotaknila predvsem dela žena v političnem življenju in v ljudski oblasti. Nekaj ugotovitev iz poročila: Če pogledamo nazaj do leta 1948, lahko vidimo, da je število članov OF v našem okraju zelo nizko in da se to število kljub stalnemu delu še ni dovolj dvignilo. Tako lahko skozi vsa leta ugotavljamo, da je od skupnega števila prebivalstva samo 29% članov Fronte in da je v vaških odborih Fronte od 1120 odbornikov samo 97 žena. Tudi v občinskih odborih Fronte so žene slabo zastopane. Od 286 odbornikov je le 15 žena. Pri takem stanju res ne moremo govoriti o enakopravnosti žene, kaj šele o soodločanju pri izvrševanju raznih nalog. Kolikor pa so tudi žene zastopane V odborih, se v večini primerov ne upajo dajati svojih predlogov. Se poraznejše je stanje v odborih ljudske oblasti. V bivših KLO je bilo od 988 odbornikov samo 91 žena. Ti podatki veljajo za bivši soboški okraj. Ob združitvi v občinske ljudske odbore je ostalo v teh odborih od 435 odbornikov samo 6 žena. Seveda tudi tu ne moremo govoriti potem o soodločanju žene v ljudski oblasti. Dosti krivde za vse to nosijo žene same. Vse premalo so borbene. Ob takem stanju je nujno, da se bo organizacija AFŽ v Prekmurju temeljito pripravila na prihodnje volitve. Po vaseh že potekajo zbori volivcev, kjer se izbirajo in pretresajo kandidati. Če hočemo, da izpremenimo se- stav naših bodočih občinskih odborov, bo nujno, da se žene teh zborov udeležujejo polnoštevilno. Na zborih volivcev morajo žene doseči, da pridejo na kandidatne liste tudi najboljše žene in da bodo žene-kandidatke izvoljene. Preko polovice vseh volivcev v Prekmurju je žena. Če bodo torej pri volitvah žene pokazale dovolj samozavesti, bodo žene kandidatke brez težav lahko izvoljene. Tudi delavske žene v Prekmurju se še doslej niso znale uveljaviti v svojih podjetjih. To nam povedo številke, kako so žene zastopane v delavskih svetih in upravnih odborih. Tu je od skupnega števila 280 članov samo 55 žena, v upravnih odborih pa samo 7 žena. To je toliko bolj porazno, če pomislimo, da imamo v Prekmurju dve veliki podjetji — tovarno perila v Murski Soboti in dežnikarno v Lendavi, kjer so zaposlene izključno žene. Ti dve podjetji krijeta zgoraj navedeno število v delavskih svetih in upravnih odborih, v vseh ostalih delavskih svetih in upravnih odborih pa žene niso zastopane. Tudi v kmetijskih zadrugah ni stanje nič boljše. Od skupnega števila članov, ki znaša blizu 17.000, je samo okrog 2000 žena. Od teh jih je v upravnih odborih le 19. Tov. Razdevškova se je v svojem referatu dotaknila tudi zdravstvene problematike in dela v zvezi s tem v našem okraju. Po analizi ankete, katero je izvedla organizacija AFŽ v nekaterih vaseh našega okraja, je bilo ugotovljeno kritično stanje. Lahko trdimo, da se je organizacija AFŽ za zdravstvene probleme na vasi vse premalo zanimala in da je živela v prepričanju, da je to pri nas precej v redu. Da omenimo samo primer Melinec, kjer se je našlo dojenčka V popolnoma nemogočem stanju in bi se dalo to popraviti, če bi materi nekdo s pravilnim nasvetom pomagal. Občinski odbor Beltinci je o tem vprašanju že sprejel konkretne sklepe in bo šla v to vas posebna ekipa žena, ki bo pomagala materam z nasveti in z delom pri ureditvi stanovanj, čistoči in podobno. Drug pro- blem, na katerega je organizacija AFŽ naletela pri delu ankete, je ta, da se matere vse premalo zavedajo važnosti pravilne prehrane dojenčka in otrok. Precej vzrokov smrti dojenčkov je ravno v nepravilni prehrani. Anketa je ugotovila, da hranijo matere otroke z mrzlo in enolično hrano, to predvsem v času, ko se začenjajo dela na polju. Tu se postavlja pred organizacijo AFŽ nov problem: zagotoviti šoloobvezni deci vsaj en obrok tople in pravilne hrane, ki bo vsebovala dovolj snovi, potrebnih za nemoten telesni razvoj. Matere naj nikar ne mislijo, da Je otrok dobro hranjen, če se hrani samo z mastnim kruhom, prekajenim mesom in podobnim, ne dobi pa snovi, ki se nahaja v zelenjavi. Žene naj bi se z merodajnimi činitelji v svoji občini porazgovorile o teh vprašanjih, nabrati bi morale finančna in materialna sredstva ter pristopiti k odpiranju teh kuhinj. Vražarstvo - veliko zlo v Prekmurju Anketa je tudi ugotovila, da so naše žene še podvržene vražarstvu. Naj omenimo samo primer iz Gederovec, kjer je neka mati izjavila, da ji otroka lahko ozdravi samo neka ženska v vasi in ga ni nesla k zdravniku. Otrok je seveda umrl. Verska sekta baptistov v Prekmurju to zaostalost žena še podpira. Ta sekta je šla v, svoji verski vnemi tako daleč, da svojih vernikov ni puščala k zdravnikom, da so se dogajali primeri, ko so matere, in deca umirali zato, ker niso dobili zdravniške pomoči. V referatu se je tov. sekretarka dotaknila tudi dela posvetovalnic. V okraju dela 29 posvetovalnic. Namen teh posvetovalnic je, pokazati bodoči materi, prav tako pa skrbeti za dojenčkov zdrav razvoj. Na žalost pa moramo ugotoviti, da matere temu vprašanju ne posvečajo dovolj pažnje, kar se da ugotoviti po slabem obisku v posvetovalnicah. Vzrok temu je oddaljenost posvetovalnic od bivališč mater, precej vzrokov pa lahko iščemo tudi v nedelavnosti babic na terenu. V okraju imamo samo štiri medicinske sestre in 32 babic, ki pa so že starejše in nikakor ne morejo svojega dela v redu izvrševati. Tudi občinski ljudski odbori nimajo vedno pravilnega razumevanja do teh ustanov. Po referatu se je med ženami razvila zelo živahna diskusija, ki je pokazala predvsem to, da je, treba med prekmurskimi kmečkimi ženami odločno za- ostriti borbo proti zaostalosti in vražarstvu. rila o tem, da so v vasi ustanovile zdravstveno ekipo, ki obiskuje družine. Ta ekipa je našla v več hišah male otroke v velikem neredu in nesnagi Delo organizacije AFŽ Je tu težko, ker so na primer družine s štirimi in več otroki, ki živijo vsi skupaj le v eni sobi. V vasi so tudi primeri, ko je vzgoja otrok ogrožena, ker je mati slaboumna, oče pa pijanec. Žene bodo v tej vasi poskusile organizirati tečaj, ki bi ženam na preprost način pomagal do večje izobrazbe. Tudi delegatke iz Trnja in Črenšovec so poročale o tem, da so žene obiskale dojenčke in naletele na nekatere obupne primere. Tako so našle dojenčke, ki so bili poviti v same cunje, včasih v košarah, potisnjenih kar pod posteljo. Zato bo nujno v teh vaseh organizirati zdravstvena predavanja. Dejstvo je, da mlade matere rade poslušajo in ubogajo nasvete zdravniških sester, pač pa so starejše ženske še močno pod vplivom vražarstva. Tako se dogodi, da obolelih otrok ne nosijo k zdravniku, marveč k raznim ženskam, ki jih zdravijo z vodo, v katerih kuhajo oglje, in z drugimi neumnostmi. Zato je tudi umrljivost dojenčkov v teh krajih precej visoka. Žene v Črensovcih so sklenile, da bodo organizirale v letošnji zimi tečaj, kjer bodo začele vzgajati žene v higieni in zdravstvenih vprašanjih. Delegatka iz Križevec, ki je po poklicu babica, je povedala na konferenci o obupnem primeru nekega dojenčka, nezakonskega otroka, katerega mačeha nezakonske matere sploh ne pusti prinesti v hišo in je otrok moral spati v listju. Bil je podhranjen in je tehtal, ko je imel osem mesecev, komaj tri in pol kilograma. Otroka so zdaj vzeli materi in ga izročili v oskrbo neki drugi ženi. Delegatka iz Hodoša je povedala, da bi žene v njihovi vasi rade igrale kako igro. Iz izkupička te igre nameravajo žene prirediti svojim otrokom novoletno jelko. V diskusiji je govoril tudi sekretar OK KPS tov. Brglez, ki je poudaril, da so najbolj pereči problemi, ki so se pokazali na konferenci, prav posledica zaostalosti prekmurskih žena in je zato najvažnejša naloga organizacije AFŽ v Prekmurju, da bo skrbela za dvig znanja in za večjo razgledanost žena. Tov. sekretar se je tudi dotaknil problema Melinec in pojasnil, da socialnega vprašanja v tej vasi organizacija AFŽ ne bo mogla rešiti z dajanjem kakršne koli materialne pomoči, ampak Je tu vprašanje vse resnejše. Ljudje v teh krajih se bodo pač morali sprijazniti z mislijo, da ne more veččlanska družina živeti na nekaj arih zemlje, ampak se je treba odločiti za drugo življenjsko pot. Ti ljudje se bodo morali sprijazniti z mislijo, da ni mogoče v 3—4 mesecih sezonskega dela zaslužiti enemu človeku toliko, da bi vsa njegova družina dostojno živela skozi vse leto. Tega ne more noben industrijski delavec in prav tako ne sezonski. Zato je za Melince in druge podobne' vasi edina rešitev pred revščino ta, da se ljudje zaposle v industriji. Naloga organizacije AFŽ pa je, da bo poučila matere, da bodo te znale dajati napotila svojim otrokom za življenje. Delegatke so na konferenci izvolile nov okrajni odbor AFŽ, v katerem je 29 odbornic iz celega Prekmurja. Konferenca pa je izvolila tudi 40 najzaslužnejših žena iz celega Prekmurja, ki bodo zastopale Prekmurje na IV. kongresu AFŽ Slovenije. N. M. - H. D. Melioracijska dela na Skadrskem jezeru Letos so v 11 kilometrov dolgi nasip na Skadrskem jezeru vgradili nad 220.000 kubikov prsti in kamenja. Nasip bo rezal reko Moračo in delno tudi Skadrsko jezero. Jezerska otoka Vranjino in Lesendro bo spremenil v polotoka in skupaj z njima bo podlaga za železniško progo in avtomobilsko cesto med Titogradom in Barom. Na desni strani nasipa kopljejo 3200 m dolgo strugo Morače. Ko bodo prihodnje leto zgradili še ostala dva in pol kilometra nasipa, bo varoval pred poplavami kakih 2000 ha rodovitne zemlje v Črni gori. Tri vasi so že varne pred poplavami. Od začetka letošnjega leta so znašali stroški za graditev nasipa in kopanje nove struge kakih 200 milijonov din, do konca leta pa bodo znašali še 100 milijonov din. V nedeljo, dne 2. novembra ob 9. uri dopoldne bo na Glavnem trgu v Ljutomera VELIKO VOLILNO ZBOROVANJE OSVOBODILNE FRONTE, na katerem bodo govorili poslanci zvezne in republiške ljudske skupščine. V slučaju slabega vremena bo zborovanje v dvorani Doma kulture. Ljutomerčani in okoličani, člani Fronte, udeležite se tega zborovanja v čimvečjem številu! KOTIČEK ZA PIONIRJE Dragi pionirji! Zadnjič sem srečal na ulici nekega pionirja. Ne poznam ga po imenu; bil je majhen fantiček s poredno zavihanim noskom, nagajivimi očmi, izpod čepice pa mu je silil šop kuštravih las. Pač tak, kakor vsi pionirji, kadar se iz šole domov grede ustavijo na kakem travniku z žogo ali čini podobnim, kar sicer ni najbolj prav. Ne rečem sicer, da se je tudi moj pionirski znanec vračal s take poti, čeprav je imel šolsko torbico na hrbtu, kakih drugih šolarjev pa ni bilo videti v bližini. Pri vsem tem pa se je držal moj mali znanec strašansko resno in zaskrbljeno in počasi korakal po ulici, z nekim zvezkom in svinčnikom v roki. Ko sem si ga ogledal malo bliže, sem ugotovil, da ima na zvezku iz časopisa ali kake knjige izrezano križanko, v katero je vse zaverovan. Aha! pa se je posvetilo tudi meni; seveda, kak vnet križankar mora biti ta pionir. Sicer je malo čudno, reševati križanke kar na cesti, ko drvijo mimo tebe kolesarji, avtomobili in vozovi; nesreča je kaj hitra. Pobaral sem ga malo, ga opozoril na to. Zdi se ml pa le, da spada fantič med one pionirje, o katerih trdimo, da so res pravi pionirji. Bil je sicer presenečen kljub temu pa se je takoj znašel in prijazno zagostolel: »Zdravo!«. Korajža velja, pravijo. Pri pionirjih to še bolj. Po gumno se mi je opravičeval in obenem Izpraševal: »Veste, tovariš, zelo rad rešujem križanke. Poglejte, vse sem rešil, samo tale besedica mi ne gre pa ne gre. Ne morem najti prave, rad bi pa bil izžreban, ker bodo trije pravilni rešitelji križanke prejeli za nagrado knjige.« No, in kaj se je zgodilo potem? Skupno sva rešila tisto zadnjo besedico, ki ni pa ni šla. Veste kaj je bilo? Velik ptič, ki ne more leteti — noj. Pionir je bil še majhen, ne pozna še toliko prirodopisa, raznih živali in ptičev, zato ni vedel, kak ptič naj bo to, ki je velik, največji — pa kljub temu ne more letali po zraku tako kot drugi ptiči. Toda kot sem že povedal, oba sva družno rešila nesrečno besedo, nato se pa zadovoljno razšla, vsak po svoji poti. O svoji dogodivščini z neznanim pionirjem sem pripovedoval zadnjič na sestanku uredniškega odbora »Obmurskega tednika« sotovarišem. Menili smo se o tem, kaj bo treba napisati v naš list. Pa se oglasi nekdo in pravi, da bi bilo dobro, napisati kaj za pionirje. Vse lepo in prav, toda kdo naj piše? Sem in tja — in nazadnje je zadeva ostala pri meni. Dejali so, da že tako imam zveze s pionirji, ker jim na cesti pomagam reševati križanke in naj zato urejujem kotiček za naše pionirje. Tako, vidite, dragi mali prijatelji, sem se nehote znašel pred tako odgovorno nalogo. Nikar se ne smetje, ni tako lahka ta stvar. Kar priznam vam; pravljic in lepih povesti vsem bolj malo, tudi križank ne znam sestavljati. Če ste vsi tako vneti križankarji, kot oni fantiček, potem res ne vem, kako se bo nehalo naše prijateljstvo. Za danes sem sicer zbral nekaj, toda resno me skrbi, če boste zadovoljni. Predlagam pa nekaj: pišite še sami kaj! Tako bo najbolje. Med' vami je mnogo bistrih glav in star pregovor pravi, da več glav več ve. Pišite, kaj bi radi brali v našem pionirskem kotičku, potem se bom pač moral potruditi, da vam ugodim. Pišite mi pa tudi o življenju in delu vašega pionirskega odreda, o dogodkih v šoli in podobno. Čim več boste pisali — tem boljši bo pionirski kotiček v »Obmurskem tedniku«. Dragi pionirji! Za danes sem vam pripravil dve kratki zgodbici o pametnih Butalcih, zgodbo o neumnem volku, šahovskega konjička in za križankarje — križanko. Povem pa v naprej, da je zelo lahka in sem prepričan, da jo boste vsi rešili brez moje pomoči ali pomoči očkov in mamic. Rešitve pa pošljite najkasneje do 20. novembra na naslov »Obmurski tednik«, za pionirski kotiček, Murska Sobota, Trg zmage št. 5. 11. nadstropje. še nekaj: do 20. novembra imate čas. napišite za pionirski ko- tiček pismo in opišite v njem jesenski čas, tako, kot je pač pri vas v teh jesenskih dnevih. Tri najboljše opise jeseni bom objavil v pionirskem kotičku, najboljši dopisnik pa prejme lepo knjižno nagrado. Dragi pionirji, ne pozabite torej: pišite! Lepo vas pozdravlja urednik pionirskega kotička OTROCI, UGANITE! 1. Kjer je prvi, tam ni drugi, vendar sta oba v zadrugi. Eden bel je, drugi črn, dirkata čez drn in strn. 2. Bela je njiva, semena črna; modra glavica seje ta zrna. 3. Celo leto senco krade, na jesen z drevesa pade. Ježek majhen je, ha, ha! Vsak otrok ga rad ima. 4. Muca ni, a vendar je, mačka je, a vendar ni! Miši nam pa le lovi to se mi pa čudo zdi! Zgodba o neumnem volku Živel je volk, ki je bil najbolj neumen svojega rodu. Česar koli se je lotil, vse mu je spodletelo. Nekoč je postal lačen in je šel na lov. V gozdu je srečal kozo, ji želel dober dan, nato pa ji kar naravnost povedal, da jo misli pojesti za kosilo. »Mene misliš pojesti?« se je začudila koza. »Če boš to storil, se boš še kesal, saj vidiš, da so me same kosti. Bolje narediš, če me pustiš domov, da tl prinesem kozliča, ki je mlad in debel ter kakor nalašč za sestradan želodec.« Volku je bil kozin nasvet slino všeč. Pustil jo je domov, sem pa je legel za grm in čakal, da mu koza prinese mladiča. Te pa ni bilo več od nikoder, čeprav se je volku kar temnilo pred očmi od lakote. Spoznal je, da ga je koza potegnila, in je bil silno jezen. Prišel je do potoka in srečal ovco, ki je šla od vode. Povedal ji je, da ga je koza potegnila in da je zato sklenil njo pojesti za kosilo. »Mene bi pa bilo res škoda,« je dejala ovca. »Menda še ne veš, da sem najboljša plesalka svojega rodu?« »Plesati znaš« Daj, pokaži, kako se pleše!« Ovca si ni dala dvakrat reči. odplesala tako daleč stran od Plesala je in plesala in tudi volka, da se je ta moral obrisati za kosilo. Volk je šel naprej po gozdu in zagledal konja. Stopil je k njemu in mu povedal kar naravnost: »Konj, pojedel te bom. Dva sta me že potegnila, ti pa me ne boš.« »Tega pa ne boš kar tako,« mu odgovori konj. »Mi konji imamo v repu pritrjen listek, na katerem piše, če se nas sme po jesti ali ne. Pojdi pogledat, kaj piše na mojem listku!« Nič hudega sluteč se je volk približal njegovemu repu in začel iskati listek, konj pa, ki je bil pametnejši od volka, ga je z vso močjo brcnil v glavo, da je obležal. Neumni volk je bil takoj mrtev. Dve o butalcih Ali poznate Butale in njih prebivalce, Butalce? Nekje za deveto deželo blizu zelene gore je stala svojčas njihova vas. Bili so zelo pametni, tako pametni, da so se celo bali, da ne bi njihova modrost prišla tudi na ostale ljudi, zato so svojo vas ogradili z visokim plotom iz desk. Nihče ni videl, kaj se dogaja onstran plotu, Butalci pa tudi niso marali, če Je kdo škilil skozi deske v njihovo vas. Zato so postali Butalci še pametnejši, modrost je kar silila iz njih. Sčasoma so postali preveč pametni, tako da so vedno storili vse narobe. Potem so se jezili sami s seboj, ostali ljudje pa so se jim posmehovali. Danes jih ni več toliko, kot v onih časih. Tudi svoje vasi nimajo več. Najde se pa še vedno kak potomec Butalcev tu pa tam. Kar preberite naslednji dve zgodbi o Butalcih, pa se boste sami prepričali, kaka je butalska pamet. Kje je peti? Pet butalskih fantov se je odpravilo nekoč na pol Hodijo, hodijo, pa se eden med njimi domisli in vpraša tovariše, ali so še vsi in ali niso koga izgubili. Na mestu so se ustavili. Najstarejši jih je začel šteti. »To sem jaz, eden, dva, tri, štiri!« Vsi so se grozno prestrašili, ker je naštel samo štiri. Enega ni bilo! Drug za drugim so šteli, pa so vselej našteli samo štiri. Tisti, ki je štel, je tebe vedno preskočil. Pa pride mimo tulec in jih vpraša, kaj se je zgodilo. Povedali so mu in ga naprosili, da jim pomaga iskati izgubljenega petega tovariša. Možak pa jim reče: »Kar vsak naj vtakne svoj nos v krtino, potem pa preštejejo luknje.« In res, poiskali so na travniku krtino, lepo pokleknili okoli nje in po vrsti vtaknili svoje nosove v mehko zemljo. Ko so luknje prešteli jih je bilo pet. Tujcu so se prav lepo zahvalili za njegovo pomoč in brezskrbno odšli naprej. Butalec na semnju Imel je butalec osla, ki se je rad upiral delu. Pa je sklenil gospodar, da ga proda in ga je postavil na semenj. Pride mimo sejmar. Otiplje osla spred in zad in pravi: »Sivec je pripraven, ne bodi uro- »Plesati znaš?« Daj, pokaži, malo krajši!« Sejmar stopi po semnju. Butalec pa ne bodi len, seže po nožu in odreže oslu repa za dobro dlan. češ. zdajle rep ne bo predolg, zdajle bo sivec kmalu našel kupca! Res ni trajalo kaj časa, te ustavi drug sejmar, tudi njemu je osel všeč — noge. vrat, vse mu ugaja, samo ne rep — in ZA MALE REŠEVALCE KRIŽANK Vodoravno: 1, ptica roparica, 6. veznic; 6. oblika pomožnega glagola; 7. števnik; 8. majhen polotok; 10. veže kraj s krajem. Navpično: 1. naziv za osla; 2. osebni zaimek; 3. prislov kraja; 4. žoga (v srbohrvaščini); 8. nikalnica; 9. majhen polotok. PIONIRJI, ŠAHISTI! Tole je pa za vas. Pi- -lo- spro- -ti- pri- -ti vse -dno na- in u- -o- -gel -ra -di- do- na- se -ti -če -nir -ći- -ma- -re- mo- Zvežite posamezne zloge v kvadratih po takem vrstnem redu, kot skače konj na šahovnici. Ako boste pravilno povezali vse skoke, boste dobili stavek, ki vam pove, kakšen Je dober pionir in kaj najprej naredi. Torej, šahisti, na delo! Začetek konjičevega skoka vam označi velika začetnica, konec je pa v okencu s klicajem. pravi: »Kupil bi, žival ni napačna! Škoda je, da nima repa!« »O,« pravi Butalec, »če vam je sicer po volji, zaradi repa se kupčija ne bo razdrla, rep Je tu!« In segel je v torbo in sejmarju pod nos pomolil odrezani rep. M. Sobota, 31. oktobra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 7 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Kako dolgo bo rasla cena krompirju Letos je zaradi suše bil pridelek krompirja nekaj slabši, kakor je ob povprečni letini. To so hoteli izkoristiti nekateri pridelovalci in navijati cene. Te pa so pretirano dvigali tudi nakupovalci, ker so se zbali, da ne bi mogli nabaviti dovoljne količine. Zraven so prišli še potrošniki, ki so tudi hoteli čimprej se oskrbeti s krompirjem, ker so se bali, da bo cena še porasla. Tako je cena hitro rasla in je po nekaterih naših krajih dosegla že 20 din. Vsaka stvar ima svojo mejo, tako tudi cena krompirja. Kdo bo tako drago plačal krompir, če bodo ostala živila cenejša. Čeprav zaradi različnosti hrane, pa tudi drugače naše gospodinje ne znajo pripravljati hrane brez krompirja, se bodo privadile, da ga bodo uporabljale čim manj, če bo imel tako visoko ceno. Enako verjetno tudi menze in gostinska podjetja. Vsi ti bodo spoznali to, s čimer so se nekateri kmetje že hvalili: »Prodal bom krompir, ker ima visoko ceno, pa kupil moko, makarone...« Pa so se zmotili, kajti tudi potrošniki, ki kupujejo krompir, znajo računati. Letošnji krompir je zelo slab. Ko so se gomolji malo razvili, je nastopila poletna suša, ki je zavrla nadaljnjo rast. Ob jesenskem deževju pa je začel spet rasti in novi gomolj se je zarasel s starim v celoto. Sicer ne vsak, vendar je precej takih. Mladi gomolji pa niso dovolj dozoreli. Vsled tega je kakovost krompirja slaba in ga pri kuhanju gre mnogo v izgubo, ker je neužiten. Letošnja cena krompirja pa bi bila za zdrav in kakovosten pridelek dovolj visoka. Zato je bilo nujno ne same kot nek administrativni postopek, temveč predvsem zaradi potrošnikov, ki ne bi hoteli plačevati neomejeno ceno za krompir, da so se sestali trgovski predstavniki odkupnih podjetij Slovenije in se zmenili, da ne bodo plačevali krompirja draže kot 17 din za kg. Oni se morajo ozirati na želje in potrebe potrošnikov, drugače bi jim krompir lahko obležal v ■ skladiščih. V nekaterih naših kmetijskih zadrugah pa tega niso vnaprej preračunavali. Mislili so, čim draže bodo kupili krompir, tem draže ga bodo prodali naprej. Tako so ga plačevali tudi po 18 din. A kaj z njim sedaj, ko jim nihče noče plačati zanj več kot 17 din? Nekatere zadruge so hotele čakati, morda bo cena spet porasla; prav tako, kakor čakajo nekateri pridelovalci. Kakor kažejo poročila iz naših mest, industrijskih centrov, pa ni upanja na večji porast cen. Tudi cena krompirja ima svojo mejo. Čeprav je manj krompirja, potrošniki nočejo plačevati neomejeno ceno. To nam dokazuje tudi ljubljanski trg. Ta borba za zmerno ceno krompirja pa ni nikakršen ukrep ljudske oblasti zoper pridelovalce; niti najmanj. To je le borba potrošnikov za primerno, znosno ceno. To pa je treba upoštevati, kajti drugače krompir ne bo šel v prodajo. Težnje potrošnikov pa so upravičene, saj tudi kmet in pridelovalec krompirja želi, da bi stvari, ki jih rabi, dobil v trgovini čim ceneje. Če pa se mu blago zdi predrago, pa pravi, da do skrajne sile ne bo kupil. Zato mora vedeti, da tudi prebivalci v mestu računajo in mislijo podobno. To pa je dovolj, da cena krompirju ne more rasti v nedogled. Lendavska kronika Na zasedanju delavskega sveta Proizvodnje nafte pretekli petek so izvolili šest delegatov za okrajno skupščino Zavoda za socialno zavarovanje. Poleg pet ljudi iz svojega podjetja so izbrali tudi tov. Kamnika, tajnika Republiškega odbora rudarjev, da bodo imeli povezavo tudi z Ljubljano. Tov. Kamnik je dobil izmed vseh kandidatov največ glasov, i nsicer 31. * Delovni kolektiv Proizvodnje nafte se je odzval vabilu na prostovoljno delo za zbiranje starega železa. Zavedajoč se; kake važnosti je, da se pred nastopom zime zbere staro in odpadlo železo, ki je razmetano po deloviščih, je odziv bil zelo dober. Delali so v nedeljo dopoldne. Najbolje so se odrezali vrtalci, delalo je 57°/o vseh zaposlenih; najslabša udeležba pa je bila iz delavnic. Opravili so nad 2000 delovnih ur v vrednosti 40.000 din. Zbrali pa so okrog 300 metrskih stotov starega železa v vrednosti 400.000 din, ki ga bodo uporabile naše železarne za novo proizvodnjo. Poleg tega so zbrali še okrog 200 metrskih stotov odpadlega železa, ki ga bodo še uporabili v podjetju. • Cena jajc na lendavskem trgu se suče okrog 12 din. Čudno pa je to, da kmetice prinesejo jajca tudi na dom, kjer jih prodajajo ceneje, včasih kar 2 din, to je po 10 din. Je pač tako, da kmetica noče nesti jajc nazaj, ko jih enkrat prinese na trg; lendavska gospodinja pa noče čakati doma, kadar rabi jajca, ker bi lahko ostala brez njih. Zato je cena jajc tako spremenljiva. Lendavski godbeniki so že začeli z vajami in sicer pretekli petek. Od 50 prijavljenih jih je na prvo vajo prišlo kar 31. Dober začetek, s katerim je bil zadovoljen celo njihov učitelj-dirigent. Gotovo bo zanimanje godbenikov še poraslo in ne upadlo, kakor se je zgodilo včasih. Instrumente je plačal delovni kolektiv Proizvodnje nafte, o lastništvu se bodo pa še pomenili. Sklenili so, da bodo imeli le eno godbo. Potrošniki so se jezili, ko so zvedeli, kako skrbi za njih poslovanje v trgovini Kmetijske zadruge Lendava tov. Horvat. Kljub sklepom trgovskih podjetij v Lendavi, da bodo moko prodajali le tistim potrošnikom, ki so se pri njih oskrbovali tudi doslej, in to v omejenih količinah, da si ne bi kdo ustvarjal prevelikih zalog, je navedeni poslovodja prodal pretekli teden blizu 2000 kg moke nekim ljudem iz Medžimurja. Na srečo so to še pravočasno opazili Lendavčani in preprečili odvoz moke. Ali ta mož ne misli, kaj bi rekli lendavski potrošniki, če bi zaradi takega njegovega trgovanja zmanjkalo moke? * Z vinom pa so Lendavčani dobro preskrbljeni. Marsikdo jim lahko zavida, ker se v njihovih gostilnah toči domači pridelek iz lanskega leta po 120, pa tudi po 110 din. Vinogradniki so dolgo čakali, da bi cena vinu še bolj porasla. Ker pa le ni hotela, sedaj prodajajo lanski pridelek po ceni, kakršna je. Zato gostilničarji lahko postrežejo gostom s cenenim vinom. Ob 95-letnici gasilskega društva v Veržeju Pred tremi tedni so Veržejski gasilci slavili 95-letnico obstoja svojega društva. Tega — v Obmurju redkega Jubileja — pa niso dočakali njegovi ustanovitelji in pionirji gasilstva v tem kraju. Zato bo prav, če se bežno ozremo v preteklost, v kateri je imel Veržej nadvse važno in zgodovinsko mesto, saj je uporno kljuboval navalom potujčevalcev in osvajalcev naše zemlje ter ima nemalo zaslug v boju za slovenstvo. Sledovi novokamenih naselbin pričajo, da je Veržej dokaj stara naselbina. Po prihodu Slo- vencev v novo domovino, je bilo ozemlje med Dravo in Muro izpostavljeno neprestanim napadom zakletega sovražnika. Na Murskem polju so zrastli dvorci — eno ali več hiš so za silo utrdili in jih obdali z jarkom — kamor so se vaščani zatekli v času nevarnosti. Tak strelski dvorec so imeli Veržejci že v 13. stoletju za obrambo proti. Madžarom in Turkom, v 17. stoletju pa proti roparski drhali Krucov iz Ogrske. Kakor so Veržejci znali braniti skupne interese slovenskih vasi pred sovražniki taka so se, v sredini 19 stoletja začeli ogrevati za gasilstvo, ki ne pozna sebičnih namenov, marveč le koristi bližnjega in skupnosti. Ustanovili so gasilsko društvo, ki je dobilo od graščine v Lukavcih (Veržejčani so bili takrat podložniki Lukavškega grofa), prevozno ročno brizgalno. Na tej napravi, ki je še vedno dobro ohranjena, je še danes mogoče razbrati rimsko letnico 1854 To je preprosta tlačilka, v katero je treba pri gašenju sproti nositi vodo. Notranjo organizacijo so v veržejskem društvu zgodaj izpopolnili. Slovenci so bili takrat zapostavljeni. tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. Tudi gasilcem so poveljevali v nemškem jeziku. Nekatera društva se tega poveljevanja niso mogla otresti vse do konca prve svetovne vojne, toda Veržejci so se odločno postavili na stran slovenskega gibanja in zahtevali, da se prizna slovenski jezik kot uradni jezik v gasilstvu. Že 27. marca 1892 so na prvem občnem zboru ustanovili slovensko društvo pod imenom »Ognjegasno društvo v Veržeju«. Takrat je bil za načelnika izvoljen Anton Osterc. Ovrgli so nemško povečevanje in ga zamenjali s slovenskim. Kupili so tudi prevozno ročno brizgalno ki jim je olajšala naporno delo na pogoriščih. Leta 1900 so postavili gasilski dom, 37 let pozneje pa kupili prvo motorno brizgalno. Veržejski gasilci so bili ves čas zelo požrtvovalni, saj so v nesreči vedno prihiteli na pomoč, Na klic gasilske trombe so takoj stopili v boj proti ognju. Pogasili so nad 210 požarov v bližnji in daljni okolici. Samo v Iljaševcih so v letih od 1872 do 1877 pogasili 11 požarov. Leta 1900 se je pri velikem požaru v Banovcih smrtno ponesrečil član Andrej Gaberc. Tudi leta 1912 so se spoprijeli z ognjenimi zublji, ki so hoteli upepeliti Staronovo vas. V sosednjih Bunčanih je leta 1917 izbruhnilo več požarov, ki so uničili pol vasi. Kar je ostalo, pa je uničil požar v letu 1926, ko je vas docela pogorela. Iz društvene kronike lahko razberemo, da so ta veliki požar gasili z 22 ročnimi in 1 motorno brizgalno. Tudi na levem bregu Mure so se pojavili, če je klicala gasilska tromba. Tako so v Dokležovju pomagali reševati ljudi in premoženje, ko je gorelo 12 poslopij. V domači vasi so zabeležili 42 požarov. Zgodovinski zapiski pa govore, da so se že v prejšnjem stoletju tudi kulturno izobraževali Od časa do časa so imeli gledališke predstave, pa tudi sloven- ska pesem je imela v Veržeju mnogo iskrenih prijateljev, ki so jo gojili in posredovali mladini. Po osvoboditvi je društvo znova ' zaživelo. Mladi gasilci nadaljujejo delo svojih dedov in uče gasilskih veščin od veteranov kot je Martin Kupljen, ki že 62 let službuje v prostovoljnem gasilstvu. Čeprav se mu leta že poznajo, je še vedno veder in gibčen ko je treba stopiti v gasilske vrste. Na njegovih prsih se svetlika značka, ki jo je dobil v priznanje za 50 letno požrtvovalno delo v dru- štvu. Ko je v soboto 11. oktobra legel mrak na Mursko polje, so Veržejski gasilci začeli slaviti svoj praznik že v povorki so dali duška veselju. Gorele so baklje. Naslednje jutro pa so se v povorki uvrstili stari veterani in mladi gasilci, ki so družno z gosti iz sosednjih dru- štev in Murske Sobote odkorakali pred okrašeno tribuno, na Kateri so se zbrali zastopniki republiške in okrajne gasilske zveze ter množičnih organizacij. Po svečanih govorih so se pomerili v tekmovanju pri »gorečem« poslopju. Veterani z zlatimi značkami na prsih so nastopili z, najstarejšo brizgalno in v neenakem boju premagali mladince, ki so jim bili z motorno brizgalno stalno za petami. Ob proslavi 95-letnice društva je domača moška desetina prinesla svojim starejšim jubilantom najlepše darilo — pohvalno diplomo, ki si jo je priborila kot zmagovalec okrajnega gasilskega tekmovanja. Tako so mladi Veržejski gasilci dokazali, da krepko stopajo po sledovih svojih dedov. Pionirjem gasilstva in mlajšim članom pa čestitajo vsi delovni ljudje naše Prlekije in jim žele še mnogo uspehov v gasilski službi. V Križevcih pri Ljutomeru bodo postavili spomenik padlim borcem Organizacija Zveze borcev v Križevcih pri Ljutomeru je letos precej napredovala. Združili so vse vaške odbore s področja občine in izvolili nov odbor, ki je že upravičil zaupanje vaščanov. Poleti so priredili veliko tombolo, ki jim je vrgla precej dobička. Tudi v Zvezo so sprejeli več novih članov, tako da šteje organizacija blizu 150 članov, ki so več ali manj že pokazali dobro voljo pri uresničevanju svojih dolžnosti. Čeprav je večina članov svojo pripadnost organizaciji že pokazala, pa še vedno imajo nekaj članov, ki se ne zmenijo za svoje dolžnosti, temveč so se v Zvezo včlanili zgolj zaradi tega, da bi se ponašali z imenom borca naše revolucije. Take neresne člane bodo slej ko prej izključili Hvaležno poslanstvo je opravila Zveza tudi s tem, da je zaposlila partizanske otroke, popisala žrtve okupatorja ter zbrala zgodovinske dokumente in spomine za muzej narodnoosvobodilne borbe. V kratkem bodo priredili tudi dramsko predstavo. Glavna naloga jih še čaka. Postavili bodo spomenik padlim borcem in žrtvam, ki jih v križevskem okolišu ni malo. Srečali pa so se tudi s težavami, ki jih bo z malo več dobre volje mogoče premostiti. Če ne bi ljudje v križevskem okolišu tako naglo pozabili, koliko gorja jim je prinesel okupator, bi prav gotovo našli primeren prostor za spomenik, s katerim se bodo najlepše oddolžili padlim borcem za svobodo. Spomenik pa bo vzpodbujal tudi pozne rodove, da se bodo spominjali na junaška dejanja malega naroda, sovražnike napredka pa bo opominjal, da naj ne segajo po naši zemlji. Za to hotenje pa je vredno žrtvovati več dobre volje -in naporov. Upajmo, da nam bodo Križevčani prihodnjič sporočili, da so že našli prostor za spomenik. -j Most v Martjancih Že od konca vojne je na cesti čez potok v Martjancih bila pregrada, ker je bil most porušen. Zasilni most so postavili ob strani ceste, da je ta delala čez potok velik ovinek. Pa tudi ta most je že odslužil. Zato so sedaj začeli postavljati novega na mestu nekdanjega, da se bo cesta spet izravnala. Da bi le kmalu bil gotovi Ne pozabite! Kjerkoli ste, povsod povejte ljudem o našem domačem časopisu. Dober naročnik skuša vedno pridobiti novega naročnika za svoj list! Velikega soma je ujel Ni dolgo tega, odkar se je v pisarni ribarske zadruge v Ljutomeru oglasil član Jože Kupljen iz Križevec pri Ljutomeru. Zadovoljen je pokazal sotovarišem svojo lovsko trofejo — osem in pol kg težkega soma, ki ga je ujel v rokavu Mure pri Dolnji Bistrici. Poštenega ribiča je naš dopisnik takoj ujel v kamero. Somi so redkost v obmurskih vodah. Ribičem včasih uspe, da ujamejo takega velikana, vendar pa svojo lovsko srečo zamolče in jo skrivajo pred svojimi sotovariši. Edino Kupljen se je ojunačil in z ulovljenim somom stopil pred zadružno vodstvo, ki je bilo tega dogodka zelo veselo. Posnemanja vreden ribič! Še enkrat: KDAJ BO PORAVNAN NAŠ RAČUN? V 39. številki našega tednika smo pod gornjim naslovom objavili članek, ki so ga napisali noršinski zadružniki. Tovariš F. L. iz Noršinec pa nam je poslal drugi dopis, ki ga prav tako objavljamo, in želimo, da bi pošteni zadružniki, ki najbolj poznajo razmere v svoji zadrugi, nepristransko presodili, kdo izmed avtorjev ima prav. Zadružnik F. L. med drugim sporoča: Neutemeljen in neresničen je članek, ki obtožuje predsednika noršinske zadruge tovariša Magdiča, da ne privošči brezzemljašem letošnjega pridelka žita. Vsakomur plačilo po njegovem delu — to je pravica, ki jo je tudi Magdič upošteval, ko se je trudil, da so dobili žito vsi viničar ji in brezzemljaži. Naj bi tovariši rajši povedali, kdo je še namlatil 4341 kg žita. Menda nihče razen Magdiča, ki je ves pridelek — razen semena in določene količine za prehrano njegove družine razdelil med viničarje in brezzemljaše. Na svoji zemlji, je pridelal rekordno količino žita in bi zato zaslužil pohvalo, ne pa grajo! Pri njem so dobili žito zadružniki Jesenik, Hujsjak, Kosej, Brunčič, Rožman itd., ki lahko vsak čas ovržejo trditev, da si je Magdič pridržal večjo zalogo zrnja. Tudi očitek, da je pred poletno vročino pobegnil v senco košatih radenskih borov, je naravnost smešen, saj vsa okolica pozna njegovo bolezen. Pobiranje želoda po gozdovih je dovoljeno. Magdič ni tega nikomur prepovedal, temveč je ljudi celo opozarjal na hranilno vrednost želoda. Tega je letos dovolj in ga naj nihče ne pusti trohneti v gozdovih. V odgovor lahko Magdič mirno pove, da naj si avtorji tega članka iščejo pravico pri tistih dvajsetih kmetih, ki niso dali brezzemljašem niti kg zrnja, ki so po evidenci vedno malo namlatili. Naj jih vprašajo, zakaj se niso hoteli pokazati z večjimi količinami pridelkov, ko je bilo treba pomagati brezzemljašem in omiliti njihovo pomanjkanje. Ko so oni skrivali pridelke, pa je Magdič igral z odprtimi kartami. Zato ni zaslužil tako ostre graje v našem domačem časopisu. F. L., Noršinci. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 31. oktobra — Gorazd, Krištof. Sobota, 1. novembra — Vsi sveti Nedelja, 2. novembra — Dušanka, Viktorin. Ponedeljek, 3. novembra — Silva, Spomin v. d. Torek, 4. novembra — Drago, Karel. Sreda, 5. novembra — Savina, Zaharija. Četrtek, 6. novembra — Lenart Petek, 7. novembra — Zdenka, Engelbert. Sobota, 8. novembra — Bogomir. Nedelja, 9. novembra — Nevenka, Božidar. Gibanje sonca: v petek, dne 31. oktobra vzide ob 6,42, zaide ob 16,49, dolžina dneva 10,07; v četrtek, dne 6. novembra vzide ob 6,50, zaide ob 16,41, dolžina dneva 9,51. Gibanje lune: polna luna dne 2. novembra ob 0,10, zadnji krajec dne 9. novembra ob 16,43. Spominski dnevi: 31. oktobra 1941. leta je bil konstruiran SNOO —. Slovenski narodnoosvobodilni odbor. — 4. novembra 1944. leta so partizanske sile osvobodile Zader, ki je trpel 24 let pod italijanskim jarmom. — 7. novembra 1942. leta je več tisoč Nemcev napadlo Savinjski bataljon pri Sv. Joštu nad Dobrovljami. Bataljon se je prebil skozi nemško obkolitev. — 7. novembra 1917. leta se je pričela v Rusiji velika Oktobrska socialistična revolucija. KINO Kino Sobota predvaja od 31. oktobra do 2, novembra ameriški film »Težka pot«. Za mladino ni primeren! Kino Ljutomer predvaja 31 oktobra do 2. novembra francoski film »Pastoralna simfonija«. Kino Lendava predvaja 1. in 2. novembra angleški film »Dolina orlov«. — 4. novembra angleški film »Ljubavna zgodba« Kino Grad predvaja 1. in 2. novembra »Zaklad Sierre Madre« MALI OGLASI NAKUP IN PRODAJA POSESTEV, zemljišč, parcel, vil in stanovanjskih hiš (tudi deljeno po stanovanjskih enotah), kakor tudi zamenjave, kulantno posredujemo. Pisanje pogodb in postopek prenosa pa opravljamo brezplačno. Obiščite nas ali pošljite pismene ponudbe in vprašanja. — Realitetna agencija Maribor, Slovenska 13 — Sprejemamo okrajne terenske zastopnike! PREKLICUJEM žaljivke, izrečene na razstavnem prostoru Prekmurskega tedna tov. Janezu Ritoperu iz Kuštanovec ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe Stane Iigo iz Polane. KLAVIR, izvrsten, zelo dobro ohranjen, znamke Czapka-Stutzflügel, rjav, Harfenpedal, ugodno prodam. Informacije: Sobota, Gregorčičeva 9 (Cvetko) Ogleda se lahko v Mariboru, Trubarjeva 11. ENEGA VAJENCA ali vajenko sprejmemo v trgovino z mešanim blagom. Imeti mora nižjo gimnazijo z malo maturo. Reflektanti naj se obrnejo pismeno ali osebno na Kmetijsko zadrugo Gornji Petrovci. KINOOPERATERJA, ki bi bil obenem vešč knjigovodstva občinskih podjetij išče Kmetijska zadruga Grad Rok za prijavo do 10. novembra 1952. Priložiti je treba kratko karakteristiko MESTO HIŠNIKA, ki bi bil obenem kurir in sluga, razpisuje Okrajna obrtna zbornica v Soboti. V poštev pridejo reflektanti iz mesta Sobote in obrtniki, ki ne opravljajo samostojne obrti Pl dogovoru. Pismene prijave sprejema odbor Zbornice Vsa ostala navodila se dobe v pisarni na Titovi ulici. Družinsko stanovanje je preskrbljeno. VELETRGOVINA Z GALANTERIJO MARIBOR, CAFOVA ULICA 1 NUDI VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM VSE GALANTERIJSKO BLAGO PO NAJNIŽJIH CENAH OGLEJTE SI NAS VELIKI IZBOR V NAŠEM VZORČNEM ODDELKU SE PRIPOROČA KOLEKTIV Vaški odbori OF, kaj ste storili za razširitev ,,Obmurskega tednika“ v vaši vasi? Zdaj je čas, zbirajte nove naročnike! OBJAVA Upravni odbor Tovarne perila »Mura« v Soboti sporoča, da bo v bodoče sprejemal delavke in uslužbence izključno preko posredovalnice za delo OLO Mur. Sobota Zato je vsakršno posredovanje ali vlaganje prošen na upravo podjetja brezpredmetno. — Podjetje sedaj ne potrebuje nobene delovne sile. Stran 8 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 31. oktobra 1952 Janez Švajncer: (5) STRELI NA MEJI (Nadaljevanje) Vinko je nosil trpežen dežni površnik. Na nogah je imel lepe rjave škornje Samozavestno je hodil pred hlapcema in kočarjem, ki so sedeli na spodnji, iz desk zbiti postelji, v kateri je spal Pepe; Anzevo ležišče je bilo nad njegovim; najstarejši hlapec Jirga je spal v kolarnici. Vinko je imel glavno besedo: »Fantje, glejte, da se boste dobro postavili. Delo bo naporno. Toda, kaj bi vam to pripovedoval. Sami veste najbolje, kako nam je že večkrat bilo in kako nam bo noso. Pridno ste mi pomagali doslej. Le glejte, da se ne boste spremenili. Bom že vsakemu malo primaknil, čeprav vam ne plačujem slabo. Saj vidite to.« Polglasno jim je govoril, preden so se odpravili na pot, da bi odgnali živino čez mejo. Leščerba na stropu ga je z rahlo svetlobo od časa do časa oplazila v obraz. Po barvi na licih se mu je poznalo, da je rad pil. »Če le ne bo živina muhasta,« je pripomnil Anza. »Živina mora ostati skupaj. Ne sme zaostajati ali zahajati s poti. Če bomo previdni, bo vse dobro izpadlo. Z živalmi je marsikdaj laže kakor z ljudmi. Razdelili se bomo kot vedno.« Vinko je prenehal in se zamislil. Gledal je na konico svojega škornja in računal, koliko mu bo vrgla pot. V vlažnem prostoru je puhtela sopara. Krave so ležale na slami in prežvekovale. Vinko, ki sam ni kadil, je ponudil cigarete. Za svoje pomočnike jih je imel vedno. Da so ga rajši ubogali. Hlapca in kočar Miha so prižgali cigarete z vžigalniki, nabavljenimi v Avstriji. Skrbno so jih skrivali pred financarji. Vžigalnikov ni bilo dovoljeno imeti. To je bil državni monopol. Kolobarji modrikastega dima so se dvigali proti leščerbi. »Nikogar se ne bojim,« je Pepe pretrgal nastalo tišino in močneje vdihnil dim vase »Navajen sem ponoči hoditi okrog V temi je človek najbolj varen. Vidi samo za dolžino roke daleč. Če ga hoče kdo napasti, ga ne bo tako hitro zagledal.« »Malo drugače je le ko podnevi,« je menil Miha, »nič ne veš, kje se ti lahko kaj pripeti.« »Mirno kri moraš ohraniti « se je vmešal Anza. »Domačini smo, pa ne bi upali ponoči iz hiše? Vsako stezo poznamo bolje kakor graničarji na meji. Sem že hujše doživel in se mi ni nič zgodilo. Nekoč sem za stavo šel na pokopališče. Pri Mačku smo se zbrali. Ko se me je vino prijemalo, sem v šali rekel, da se živega vraga ne bojim, če mi pride pred oči. Cestar Majerič me je dregnil med rebra in me vprašal, ako sem pripravljen iti na pokopališče in prinesti desko, naslonjeno na mrtvašnico. Vsi so se krohotali, misleč, da mi bo srce padlo v hlače. Čeprav je ura šla že čez polnoč, sem stavil za Štefan najboljšega vina —«. »To si si gotovo izmislil,« je podvomil Miha in se plašno ozrl po hlevu. Vinko je porinil roke v žepe jahalnih hlač. Pepe si je brezbrižno zvijal cigareto iz ogorkov. »Zato mi ne verjamete, ker sami niste kaj takega doživeli,« je vzkliknil Anza in nadaljeval: »Sprejel sem stavo in odhitel po hribu navzgor. Saj veste, da je pokopališče blizu gostilne. Že zaradi jezikov sem moral dobiti stavo. Nisem bojazljivec. Pokopališče je le pokopališče. Neznan strah prevzame človeka med grobovi. Skoraj mi je bilo žal, vendar sem sklenil dokazati svoj pogum. Ne vem, koliko časa je preteklo da sem našel tisti kos deske. Povem vam le to, da sem nato dirjal kot splašen konj.« »Kdaj, praviš si hodil na pokopališče, da zdaj prvič slišim?« ga je prekinil Miha »I, kdaj. Takrat ko je bilo na vasi proščenje Ne verjameš? Vprašaj Majeriča.« »Njega?« »Zakaj ne?« »Majerič tako laže. da njegovo laž lahko otiplješ,« je pribil Miha in pogledal po ostalih. »S teboj ni mogoče govoriti.« je odsekal Anza in gromko kihnil, ko da bi hotel s tem podkrepiti svojo zgodbo. Najbližja krava je nategnila verigo, s katero je bila privezana k jaslim. Anza je stopil k njej in jo pomiril Vinko Vem da si korenjak čeprav marsikdaj rad malo po svoje zaviješ. Sicer na pokopališču ni nevarno. Tam so najbolj mirni ljudje. Le živih se je treba dostikrat bati.« Skozi lino je zavel veter. Leščerba na stropu se je zmajala. Pozibavala se je in risala po hlevu svetle trakove. Nekje v temi je zavijal pes. Vsi so se plašno spogledali. Cvileči glas ne pomeni nič dobrega. Pes vidi smrt, pravijo. V hiši bo kmalu mrlič. Včasih se res zgodi tako, še večkrat človek tudi sicer umre. Začelo je deževati. Miha se je stresel, ko je pomislil na dež Segel je po čutari z žganjem in napravil nekaj požirkov. »Cmagerja dolgo ni,« je menil Anza. »Najbrže ga žena ne pusti z doma,« je pripomnil Miha in si z rokavom obrisal usta. »Toliko pameti ima. da ji ne bo povedal kam gre.« Pepe je zazehal in si prižgal novo cigareto. Nenadoma so se odprla vrata. V hlev je vstopil Vinkov oče. Z roko je zasenčil oči in rekel: »Vinko, zunaj lije ko Iz škafa. Najbolje bi bilo, da se v tem vremenu ne bi spuščali na pot. Vsi boste mokri.« »Oče, naj vas ne skrbi preveč Mi smo dobro oblečeni, za živino pa je vseeno, če se zmoči. Samo da jo spravimo čez mejo. Tam bodo že drugi skrbeli zanjo. Predolgo je pa ne moremo rediti zastonj. Škoda za krmo in za delo. Čim prej je vstran, tem bolje za nas.« »Zakaj še čakate, če nameravate iti na pot? Jutri bo zgodaj dan. Delo nas čaka. Hlapca ne bosta spala. Ha, ponoči bi rada pohajala podnevi pa lenuharila!« Gospodar je zamahnil z mokrim klobukom in ga otresel dežja. Ni nasprotoval Vinku, da je kupčeval z Avstrijci. Dovolil mu je celo. da je za nekaj dni spravil živino pod streho. Tako mu vsaj ob nedeljah ni bilo treba dajati denarja, ko je Vinko šel v vas. Vedel je tudi. da hlapci zaradi postranskega zaslužka ne bodo silili od hiše. Postavljal in repenčil se je največ zato, da bi hlapci čimbolj občutili njegovo oblast. Nato je Rojs pogledal h kravam. Z nogo je popravil razmetano steljo. S palico, vedno jo je imel v rokah, je grebel slamo iz odvodnega jarka Gledaje v tla je počasi odšel. Rojs še ni prišel do gospodarskega poslopja, ko je trikrat Vstopila sta dekla Kata in Cmager. Oba sta bila zelo mokra. (Nadaljevanje sledi) PISMA VŰJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Ali ste že gda čüli, ka kozli f šolo hodijo? — Vičitel nan je včasik resen prava, ks smo fsi fküper kozli no koze — ka pa bi priša gda pravi, živi kozel na Štirih nogah no z rogli f šolo — toga te še itak ali ne je bio. Zgodlo pa se je to ovi den v Lotmerki. Deca tan v Nünski grabi so zmiron dražili nekšega domačega kozla. Ovi den se je toga enok navola pa jih je tira tijanta v Lotmerk no gor na brek do šole. Najprle je na dvorišči dela svoje cirkuške špajse pa so jega fsi, deca no vučitelice, glejale no se jemi smijale. Dere pa se je zagna met jé, so ble f se dveri prevoske. Potlan je klamotera še gor po štengah pa se šprancira po gajnki kak kakšni ravnatel — samo šibe ne je meja, ka bi deci packe dava. Nazadjo se je najša nekši korajžni Čeh pa ga je za rogle odégna doj v mesto. Tan sen ga Vida, kak se je po placih no vulicah šprancira pa si lidí no štacüne oglejüva. Najprle je dugo sta pret nekšin plakaton za stare glaže. Stepalo ga je, kak či bi trešliko meja, pa skimava si je no neka mrča. Nájbržé je jemi naškodila tista lepa slovenščina na plakati no telegentna pisava. Toti kozel naj bo rat, ka ne živi v Lotmerki, pač pa tan negi v Nünski grabi, fsen pisatelon plakatof za hrpton, inači bi ga stepalo noč no den, dere bi moga šteti, kaj ti fse znajo lidjé napisati pa kak, posebno Či pride sveta Inventura k nan vojs. Potlan si je oglejüva tiste papire no podobe, kere ma okrajna knižnica f svojen okni tak fajn rastavlene, no jeno malo, ponižno tablco. Tudi pret kinon je sta no preštimava grozovitno lepe podobe z nekše asfaltne džungle. Misla si sen, ka de si küpa kinsko karto, dere pa je čüja, ka si naj prnese marelo sobon, či neče, ka bi ga f kini deš zmoča, te je vdrapna naravnost na Miklošičof trk. Tan se je najbržé najprle čüda tistemi šeregi gosk, kere ti fsakši den gredo pret Miklošičovin spomenikon v ret spravlajo no gnojijo. Potlan je ša za žrbeton, kero je kak skorok fsakši den prcvrlo doj z brega za cirkvijo pa se je jegove brade no roglof tak prestrašilo, ka je taki otklopotalo nazaj dumu. Nazajgredečki je povohna tisti kup ovejenih žegnanih roš, kere ti že cele mesce ležijo pot drevon polek cirkve pa jih je fsakši tjeden več. Nazadjo sen ga Vida pret štacünon zadrüžne zveze. Preštimava je v okni rastavljeno, še f čista malo gnilo sadje no lük pot cestnin prahon pa še celo f štacün je polükna. Dere pa je Vida, ka nemrejo spraviti skorok nič zelejave no sadja fküper kak samo nekšo božno zelje no grintave jaboke, se je obrna no pomiga prta štacüni s svojin kratkin repon, kak či bi hteja reči: Adijo mare! — Malo je še poslüša, kaj si gučita dve ženski tan pret zmiron praznin apotekarovin oknon te pa se je, kak či bi ga Sršen piča, zágna po cesti prta zeleni domači grabi. Kumaj dere sen čüja, kak se je ena tistih žensk čüdila, ka nega y nigi v nibenen štacüni soli dobiti, te se mi je zasvetilo v glavi: Kozel je beža dumu pravit svojemi prijateli gujdeki, ka de še duho živeja, ven je pre okrajno trgofsko potjetje fčista pozabilo, ka de treba zaj za koline dosta več soli kak inači. Škoda, ka mi je tak hitro vujša! Šteja sen, ka bi Šla pitat, kak so etan po štacünih no oštarijah odavali ceglce za rdeči kriš. Te bi čüja, ka jih je kelnarca v jeruzalenskem hoteli fse platna no nič odavala, ka ji ne bi pifci vujšli, ka jih je restaracija pr kolodvori spravla fse f peneze, ka pa je precednik rdečega križa pr šoljih no tobaki doba fse ceglce lepo nazaj no še malo šnofeca polek. — Pokaza bi jemi tudi cesto po šarjakih prta Cezaj o f c o n, kak tan kola do osi v nezgrüntano blato kaplejo, no brf prek Ščavnice, ot kere je ostalo resen samo eno bogo. brvno pa se nibeni oblasti ne smili. Potlan bi še poglednola ta f Cerovec, ge je nekši sürmak 42 jezerakof rajši f peč skrija, kak či bi jih da v banko na intereš. Te pa je etan enok jegovega sina zazeblo pa si je f tisti nesrečni peči malo zaküra... Morti bi ga samega posla ta v V e r ž i pitat, kak je te ali to, ka so pret neštrnimi leti slavili 65-letnico verženskih požarnikof, etan pa že 95-letnico. Tan bi najbrže tüdi čüja, ka hodi zaj lotmerški veseli terjater na vesnice igrat. Tak je tüdi fčista praf, lidjé pa pravijo, ka bi si naj zmišlavali bole žmahne špajse, ne pa ka se norčüvlejo s kakše glistave neveste no nezakonske ali snehine materé. Potlan naj bi ša prta Križofcon glejat, kak se kosmati dedi sami pr frizeri brijejo, či ma tov. poslovodja glih puno trunfof f šaki. Tan pre tudi dimnikar tak dobro dela, ka se Potlan, dere odide, s peči bole kadi kak prle. Zmiron pa je še bolši kak tisti črni lerpajbi, keri so tan na Cveni podrli kmečko peč ali bika, dere so se spravili nájega, ka bi f koti püstli nekaj svoje dlake. Nazadjo bi ga posla v Apače, ka bi Vida, kak tan ženske po voži gor na zadružni dum vlačijo, doli pa se dedi temi smejejo. Morti bi kozel celo tan osta, ka bi jih blo za enega več... Zaj pa naj bo tote kozlofske štorije že enok kunec! Vüjec Balaš. ŠPORT Železničar—nafta 3:0 (0:0) Enajstorica Nafte je v nedeljo pustila obe točki v Mariboru. Železničarji so bili vseskozi gospodarji na igrišču in bi lahko dosegli še višji rezultat. KOVINAR (Maribor)—MURA 1:1 (1:1) Neodločen rezultat Mure proti Kovinarju, ki do tekme z Muro ni osvojil niti ene točke, nikakor ne moremo smatrati za viden uspeh, kljub eni dobljeni točki. Mura stoji trenutno na 4. mestu prvenstvene lestvice, s točko manj je za njo Nafta. LJUTOMER—»FUŽIN AR« (Guštanj) 1:2 V dvajsetih minutah nogometne tekme, ki so jo Ljutomerčani začeli igrati v Guštanju proti domačemu »Fužinarju«, se je sreča nasmehnila gostom, ki so bili tokrat izredno borbeni. Tekmo je prekinilo neurje. ,,Debeli“ Ljutomerčani — »Suhi" Ljutomerčani in nogometna žoga Po napornem in vztrajnem »treningu« ter običajnem utrjevanju športnih veščin so se v nedeljo srečali na ljutomerskem igrišču »Debeli kanoni« in »Suhe nogometne zvezde«. Razlika v teži: občutna. Vreme: lilo kot iz škafa. Teren: razmočen in zelo prikladen za smele podvige debeluharjev. Kljub hidrometereološkim neprilikam se je zbralo na »stadionu« rekordno število gledalcev, ki so s ploskanjem pozdravili stare rivale. Srečanje na igrišču je bilo zelo prisrčno, debeli so presenetili suhe z lepim šopkom rožic, suhi pa so v zadregi hoteli skočiti v bližnje grmičevje, toda ... Sodnik Sandi Pevec, ki ni imel lahkega psla, je z avtomobilsko hupo dal znak za začetni udarec. Nadvse plemenita tekma za prestiž se je začela. Debeluharji so bliskovito tekali sem in tja in se lovili za žogo. Nadebudni suhači jim niso mogli do živega. Vratar Janez, ki je nekaj časa branil pod »marelo«, je moral večkrat glasno priznati, da je žoga zelo muhasta. V neki težki »situaciji« jo je celo ujel, pa se mu je izmuznila, in prisebni Škrobar jo je spravil v mrežo. Njegov sovrstnik dr. Kaukler, ki je branil debele, je bil za razred boljši od njega. Ubranil je kar 2 enajstmetrovki. Ko je po »naključju« skočila žoga v mrežo, je pred, vrati pokazal edinstveno praado: bliskovito se je, zakotalil po tleh in pri tem pomolil vse štiri v zrak. Ko mu je ob drugi priliki trdi predla, je »precizno« ustavil žogo in sedel nanjo. Nihče mu je ni mogel okupirati. Debeli so imeli v naj obilnejšem Zavratniku zvestega zaveznika, pa tudi Srdič se je ofenzivno poganjal za žogo. Dr. Bezjak je kot ukopan stal na mestu in se zganil šele, takrat, ko je žoga prifrčala pred njegova vrata. Že je bil pri njej, a ona na nasprotnikovem terenu. Dr. Škrobar je bil pravd junak, trikrat je nagnal žogo mimo nemočnega Žagarja v gol. Tudi dr. Horvat ji ni prizanesel. Najbolj »junaški« podvig je storil v drugem polčasu, ko se je kot predstavnik debelih sam pojavil pred nasprotnikovimi vrati, pa vendar ni streljal. Suhači so bili dokaj gibčni toda premalo iznajdljivi. Njihova zvezda je bil Glavnik, ki je z mojstrskimi driblingi ukanil marsikaterega debelina. Le kolektivni igri svojih nasprotni- kov se ima zahvaliti, da ni večkrat potresel mrežo. Publika je bila disciplinirana. Izjema so bili redki posamezniki, ki so se pozabili smejati. Podžigali so zlasti obilne nogmetaše, ki kljub plohi niso klonili. Suhači se jim niso dati in so do zadnjega vzdržali. Strokovna ocena igre: igralci so se odlikovali po vzdržljivosti, kondiciji, tovarištvu in boksarskih poizkusih. Debeli so nastopili v sledeči postavi: dr. Kaukler, dr. Bezjak, dr. Janc (ofenzivni igralec) dr. Škrobar, dr. Horvat, Rajh, Srdič, Tarča, Zavratnik, Masten in Podlesek. Iz tehničnih razlogov ne moremo objaviti imen suhih igralcev. To bomo storili v eni izmed prihodnjih številk, ko bomo poročali o revanžnem srečanju. Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da bo to srečanje prihodnjo nedeljo. Do takrat pa: suhi, zberite svoje moči in pokažite nasprotniku, da ste vendarle zaslužili javno pohvalo. Torej, pogum velja! Sodnik je dobro opravil svoj posel. Sodil je nepristransko z manjšimi napakami, ki so jih opazili le nekoliko naglušni igralci. Vsakemu in vsem pač ni mogel ustreči! KMETIJSKI svetovalec Tone Škvarc — Kapela Kako uporabljamo krepka krmila (Nadaljevanje in konec) Letos nam bo prišlo prav tudi posneto mleko, ki je cenena in odlična hrana za teleta in pujske. Naši kmetje prodajajo večinoma polnomastno mleko. Zato bi bilo prav, če bi kmetijske zadruge organizirale zbiranje mleka, posnele mast in ostalo tekočino vrnile živinorejcem. Ker ima smetana zelo dobro ceno, zato velja liter posnetega mleka le 2 do 4 din. Zdaj pa si oglejmo spodnjo tabelo, ki nam prikazuje hranilno vrednost posameznih krmil. S primerjavo bomo lahko ugomeznih krepkih krmil lahko natovili, s kolikšno količino posadomestimo ostalo krmo. Prebav ŠkrobVrsta krm ljlvih na vred- beljakovin nost seno — srednje 3,6 29 slama — pšenična 0,5 11 lucerna 12 40 silaža 0,4 13 oves 8 60 ječmen 9,1 73 koruza 7,3 78 otrobi 10,2 46 olj. pogače 27 67 mesna moka 23—50 64 krvna moka 75 72 ribja moka 45 46 posneto mleko 3,9 9 soja 26,4 83 Rudninske snovi so živini prav tako potrebne kot ostala krmila. Že v normalnih letinah primanjkuje teh snovi v krmi, odnosno jih je premalo v dnevnem obroku hrane. Mladim živalim so potrebne za rast kosti, molznicam pri tvorbi, mleka, brejim kravam pa za tvorbo kosti v zarodku. Kaj pa odraslim živalim? Pa še kako! Če bi jim pokladali najboljšo krmo, ki pa ne bi imela v sebi potrebnih rudninskih snovi, bi prav gotovo poginile. Te snovi oprav- ljajo važno poslanstvo pri prebavi hrane, saj ustvarjajo v želodcu kisline, ki razkrajajo beljakovine, v črevesju pa lužine za razkroj maščob. Skratka: če teh snovi v hrani ni ali pa jih primanjkuje, živali slabo prebavljajo hrano, hirajo, so nervozne. mlečnost je čedalje manjša, kosti oslabe, pojavi se kostolomnica itd. Živali potrebujejo največ apna, fosforja in soli, manj pa železa. Apno dajemo živini v obliki klajnega apna ali krede. Oba nadomestka morata biti čista in dobro semleta. Odraslim živalim pokladamo dnevno po 3 do 5 dkg, teletom po 1 do 2 dkg, svinjam po 2 do 4 dkg, pujskom pa po 1 dkg. Rastočim telicam in svinjam lahko damo še večje količine te dodatne hrane. Fosfor dodajamo hrani v obliki kostne moke, ki jo dobimo iz posušenih zmletih kosti. Vsebuje nekaj več apna kot fosforja. Dodajamo ga navadno v krepkih krmilih v trikrat večji količini kot klajno apno. Živinsko sol raztopimo v vodi in s tekočino poškropimo slamo ali seno. Živalim dajemo tudi suho sol za lizanje. Mlekarice potrebujejo dnevno od 2 do 5 dkg, konji od 2 do 4 dkg, svinje pa od 1 do 3 dkg živinske soli. Količina je seveda odvisna od mlečnosti ali brejosti. Mladim pujskom (od enega tedna naprej) dajemo rdečo zemljo, v kateri najdemo potrebno železo. Pomanjkanje te snovi in beljakovin povzroča pri pujskih znano sajavost in krastavost na koži. »Vetserum« že prodaja rudninski koncentrat »Kostan«, ki vsebuje vse potrebne soli. je enostavno uporabno sredstvo, ki je zelo poceni. En kg »Kostana« velja le 32 din. Dajemo ga odraslim konjem in živalim, starejšim po 3 žlice, mladim po 2 žlici, teletom in žrebetom pa po 1 žlico na dan. Tudi svinjam ga pokladamo v enakih količinah Hrani za pujske dodajamo le pol žlice tega preparata. Kot vsako drugo rudninska krmilo, moramo tudi »Kostan« hraniti na hladnem in suhem prostoru. Vitamini ali Poživila so bitni pogoj za normalno življenje. Poznamo več vrst vinaminov.. Dokler imamo dovolj paše, silaže, dobrega sena, korenja in pese, se nam ni treba bati, da živina ne bo dobila dovolj vitaminov. Kaj pa letos, ko nam krme primanjkuje? Kakor smo že ugotovili, bo marsikje slama nadomestila sočno krmo. Zato bomo morali kakovostnejšo krmo v zadostni količini privoščiti mlajšim živalim. Komur ni predrago ribje olje, bi priporočali, da ga kupi in dodaja pesi ter krepkim krmilom. Zadostuje 2 do 3 žlice dnevno na žival. Vsebuje namreč važna vitamina A in D, ki pospešujeta izmenjavo apnenih in fosforjevih soli. Brez njih tudi klajno apno, kostna moka in »Kostan«, ničesar ne koristijo. »Vetserum« prodaja tudi vitaminski koncentrat »Vitosan«, ki je zmes različnih vitaminov. Odraslim živalim ga dajemo po eno veliko žlico, teletom, žrebetom in svinjam pa po 1 malo žlico. Pujskom zadostuje samo pol male žlice. Polovico te količine damo živalim zjutraj, drugo polovico pa zvečer. Kg »Vitosana« stane 45 din. Hranimo ga na suhem mestu. Če nam je pri srcu, da se bodo živali pravilno razvijale, da bodo lahko prebavljale važne rudninske snovi, da ne bomo imeli v hlevih rahitičnih živali, hrane, ki naj bi imela dovolj marveč zdravo, odporno, plodno in razvijajočo se živino, potem moramo skrbeti za pravilno izbiro hrane, ki naj bi imela dovolj vitaminov drugih snovi. Če teh v hrani primanjkuje, jih bomo dodali z nadomestnimi krmili. Prav danes, ko rešujemo živinorejo po suši opustošenega Obmurja, ko vsak živinorejec razmišlja o tem, kako se bo dokopal do slame, plev in pesnih rezancev, bo prav, če se zamislimo tudi nad tem, kako bo izgledala naša živina ob zelenem Juriju, če ne bomo ničesar drugega privoščili. Zato se držimo navodil, ki sem jih nanizal v tem članku, in bodimo prepričani, da se nam bo ves trud deseterokrat poplačal. (Konec) Beograd dobiva čedalje lepše lice Glavno mesto nove Jugoslavije Beograd si je od vojnega pustošenja že opomoglo. Po vojni je investiralo za obnovo in graditev več milijard. Zgradili so več sto stanovanjskih hiš, v katerih je nad 3000 stanovanj. Samo letos so porabili za preureditev ulic in stanovanjskih hiš kakih 450 milijonov din. Zdaj se pripravljajo na graditev novega mostu in nove železniške postaje. Zagrebški vinogradi Na področju Zagreba je 760 ha vinogradov. Kakih 20°/o jih je starih 60 do 80 let in treba bi jih bilo pomladiti. Od 15 do 30 let starih vinogradov pa je kakih 60°/o. Suša je tudi v teh vinogradih napravila občutno škodo. Letošnji pridelek na oral računajo 10 hl, medtem ko znaša v normalnih letih najmanj 20 hl. Kako pometamo Pred pometanjem ne smemo poda nikoli poškropiti, ker z metlo poškropljeni pod lepše bolj zamažemo in moker prah razdrgnemo. Ko bi se tak pod posušil, bi se posušil tudi prah in se ob najmanjšem gibanju zraka vzdigoval in okuževal zrak. Zato pometajmo tako, da v vedru ali v tekoči vodi metlo večkrat med pometanjem izperemo in vodo dobro otresemo. Pri pometanju smeti narahlo porivajmo pred seboj. Z metlo sezimo v vse kote in pod vse pohištvo. Sobo, v kateri smo ves dan, moramo večkrat pomesti. Po pometanju jo tudi vselej prezračimo. Vsak teden ena Soboška uganka. — Kaj so pozabili: ali posaditi rože ali odstraniti tablo z napisom »Ne trgaj cvetlic!«? ,,OBMURSKI TEDNIK“ — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vild. — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52. Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota št. 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek — Tiska Mariborska tiskarna. M. Sobota, 31. oktobra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 9 V ljutomerskem okraju bodo volili 329 ljudskih odbornikov Po podatkih okrajne volilne komisije v Ljutomeru, bodo volivci 7. decembra volili 329 ljudskih odbornikov. Od tega števila odpade 267 odbornikov na občinske ljudske odbore, 41 odbornikov na okrajni zbor in 21 odbornikov na svet proizvajalcev. Bodoči okrajni ljudski odbor bo imel dva doma: okrajni zbor in svet proizvajalcev. V slednjem organu bodo zastopani neposredni proizvajalci iz podjetij in zadrug. Število odbornikov za ta svet je odvisno od tega, koliko dohodka ustvarjajo neposredni proizvajalci Z največjim številom zastopnikov bo v svetu udeleženo kmetijstvo; kmetijske zadruge bodo poslale 11, kmečko delovne zadruge 3 in državna kmetijska gospodarstva 1 za- stopnika. Po dva zastopnika bodo imeli v Svetu trgovci in gostinci, obrtniki in kolektivi industrijskih podjetij. Tako bodo neposredni proizvajalci soodločali pri delitvi ustvarjega dohodka. Občinske odbornike bodo volili po vaseh. Vsaka vas je samostojna volilna enota. Poleg tega pa je področje okraja razdeljeno na 39 okrajnih volilnih enot, kjer bodo volivci glasovali za odbornike okrajnega ljudskega odbora. Odbornike za Svet proizvajalcev bodo volili izvoljeni delegati podjetij in zadrug. Te volitve bodo v času od 23. novembra do 6. decembra. Zadnji rok za izročitev kandidatnih list je 16. november. Kdo naj bi prejemal otroške doklade (Pismo našega naročnika iz Ljutomera) V zadnjem času se naše žene in matere pogovarjajo o novi uredbi, ki naj bi bolj pravično uredila vprašanje otroških doklad. Tu in tam se celo pojavljajo govorice, da bo ljudska oblast te prejemke znižala in jih posameznikom celo črtala. Širijo jih večinoma naši sovražniki, ki slepomišijo, kjerkoli so, samo da bi zmedli naše ljudi in v njihovih očeh zmanjšali ugled države, ki s svojo pravično socialno zakonodajo vzoruje vsemu svetu. Naše poštene matere ne nasedajo tem lažem, saj prav dobro vedo, da gre zgolj za pravično razdelitev sredstev, ki jih daje družba za mladi naraščaj — materi in otroku. V razpravi, ki se suče okrog tega vprašanja, so tudi ljutomerske žene dale nekaj predlogov. Kaj vse so povedale? Po njihovem mnenju naj bi bili ti prejemki odvisni od starosti otrok, katerim so namenjeni. Praksa iz družinskega življenja namreč kaže, da starši potrošijo manj sredstev za nego in oskrbo dojenčkov kot pa to zahtevajo šoloobvezni otroci. Razmeroma najtežje vzdržujejo otroke, ki se izobražujejo v višjih šolskih ustanovah in zavodih. saj so te ustanove odmaknjene od podeželja. Zato se mo« rajo podeželski dijaki in visokošolci posluževati internatov in dijaških domov, v katerih je oskrba precej draga, da ne računamo kopice drugih izdatkov za oblačilne predmete, ki jih zahteva življenje v teh zavodih. Če upoštevamo vse te okolnosti, bi kazalo upravičence podeliti v tri starostne skupine: dojenčki, šoloobvezni otroci ter dijaki in visokošolci. Razlika v prejemkih med posameznimi skupinami naj ne bi bila prevelika, saj bi to neugodno vplivalo na starše malčkov in šoloobveznih otrok. Prilagoditi bi jo bilo treba stvarnim razmeram v družini. Tudi anketa, ki bi jo izvršili v ženskih organizacijah, bi prav gotovo dala več koristnih pobud. Popolnoma prav je , da se v zadnjem času mnogo govori o štednji sredstev iz socialnega zavarovanja, saj bi storili veliko napako, če bi ta sredstva dajali ljudem, ki nanje niso upra- vičeni. Prav štednja pa zahteva temeljito revizijo pri izdajanju otroških doklad. Četudi obstoje predpisi o tem, da so na te prejemke upravičeni je starši, ki sc v delovnem razmerju in njihov postranski dohodki ne presega jo vsote 3 tisočake na družin skega člana, pa vendarle ni vseeno, če imajo zemljo ali ne Družina, ki na svoji krpici zemlje pridela najnujnejša sredstv za prehrano in celo redi kravo se bo laže preživljala kot pa družina, ki teh ugodnosti nima Prav tako bi bilo treba bolj življensko reševati vprašanje otroških doklad v družinah, ki po dosedanjih predpisih nimajo pravice do teh prejemkov, dasiravno bi jih potrebovale. V bližini Ljutomera stanujeta dve delavski družini. Vsaka ima letno po 15 tisoč din postranskih dohodkov s posestva. Prva družina, v kateri so trije otroci, ni deležna otroških doklad medtem ko dobi druga sedem članska družina na račun teh prejemkov nad 100 tisoč din. Tu nastaja vprašanje, ali more prva družina s 15 tisočaki tako dostojno živeti kot druga, ki prejema pomoč od družbe. Od govor je preprost: razlika v dohodkih obeh družin se mora prav gotovo odražati v življenju njunih članov, to je otrok in staršev. Zato naj bi bili bodoči zakonski predpisi v tem pogledu bolj giblivi in življenski. Morda bi se dale takim družinam, ki imajo nekaj več dohodkov kot določa maksimum, pomagati z delnim izplačilom otroških doklad; Organi socialnega zavarovanja naj bi proučili dejanske razmere v takih družinah in presodili, ali jim je potrebna pomoč pri preskrbovanju otrok. Najčešče pa so pritožbe ma ter nezakonskih otrok. Moški ki sicer pred organi priznajo očetovstvo, kaj radi pozabijo na svoje dolžnosti do otroka. Če prav dobivajo v svojih podjetjih otroške doklade morajo matere same skrbeti za svoje otroke, oni pa te prejemke zapravijo ali pa vržejo le nekaj stotakov, ki ne pomenijo ničesar za otrokovo življenje. Tudi med zakonskimi možmi je ne kaj takih zapravljivcev. Neka ženica iz Lahonec je morala kot viničarka opravljati naporno delo v gospodarjevem vinogradu, če je hotela preživljati petero otrok. Ko se je pehala po goricah, je njen mož zapravil tistih 40 tisočakov, ki jih je prejela otroke v nekem mariborskem podjetju Vsi ti pojavi, a teh je na žalost precej, naravnost kriče po zakonskih predpisih, ki naj zaščitijo otroka in mater pred obubožan jem po krivdi zanikrnih očetov Materi je treba zagotoviti pravico do otroških doklad, saj vendar one vzgajajo svoje otroke in so jim prvi skrbnik. Le tako bodo svoje zahteve lahko uveljavile, če bo morda zaradi zrahljanega družinskega sožitja ali moževe zapravljivosti v nevarnosti življenje otroka. Kdo drugi se bo bolj zavzel za otroka kot malti, ki mu je dala kri in življenje? Odprto pa ostane vprašanje, ki ga tudi novi zakonski predpisi ne bodo mogli rešiti. To so kričeče razmere v družinah, kjer zapravljata oba — oče in mati, ki pijančujeta in zanemarjata vzgojo svojih otrok. V takih primerih je lahko učinkovit samo vpliv okolice, v kateri družina živi. Prav na tem področju pa lahko mnogo napravijo naše množične organizacije, ki naj bi prevzele varstvo nad ogroženimi otroci in izkoristile ves svoj vpliv za prevzgojo staršev. ZVEZNI TELOVADNI NASTOP JUNIJA 1953 V BEOGRADU! Širše diskusije okrog simboličnega praznika »Partizana« so zaključene. Zdaj bo treba vložiti vse svoje sile v to, da bo zvezni telovadni zlet res manifestacija dela nove telesno-vzgojne organizacije »Partizan«. Zato vsi, ki Želite telovaditi in se aktivno vključiti v vrste članov »Partizana«, storite to takoj ! Nastop članstva in mladine bo 26., 27. in 28. junija 1953 v Beogradu, nastop pionirjev pa 14. junija, prav tako v Beogradu. Društva in čete »Partizana« ter mladinske organizacije, storite vse, da bo vaše članstvo sodelovalo v tej največji manifestaciji moči, zdravja in radosti naše mladine. Pritegnite vse strokovno osebje az pomoč in čimprej dopolnite vrste vaših telovadcev. Kdo lahko nastopi na tem zletu? Odgovor je kratek: vsak, ki se bo najpozneje do 15. oktobra vključil v redno vadbo in učenje zletnih vaj in ki bo obvladal vseh 6 disciplin iz zletnega mnogoboja, v katerem mora vsak udeleženec tekmovati. Nastop bo na novem največjem stadionu v Beogradu, ki Je že v gradnji in bo na njem lahko nastopilo do 12.000 telovadcev in gledalo 100.000 gledalcev Strokovnjaki menijo, da bo ta zlet večji od vseh dosedanjih podobnih nastopov pri nas. O tem bomo še poročali. DELOVNI KOLEKTIVI POZDRAVLJAJO VI. KONGRES KPJ DELOVNI KOLEKTIV ,,MLEKOPROMETA“ SOBOTA Osnovna partijska organizacija splošnega gradbenega podjetja ,,Konstruktor”, gradbišče Lendava Sindikalna podružnica Zdravstvenih delavcev Sobota DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ,,PANONIJA“ - Lendava OKRAJNI SINDIKALNI SVET SOBOTA De ovn kolek iv »CENTRALNE LEKARNE" SOBOTA Sindikalna podružnica ,,KOLONIALE - TEKSTIL" SOBOTA Sindikalna podružnica »OGRAD« SOBOTA Delovni kolektiv Kamnoseštvo - cementnine Sboa GOSTINSKA ZBORNICA Sobota Delovni kolektiv TOVARNE MESNIH IZDELKOV v Murski Soboti pozdravlja VI. kongres KPJ ter obljublja Titu, Partiji in domovini, da bo verno izpolnjeval njegove sklepe za izgraditev naše lepše bodočnosti Naš borbeni pozdrav VI. kongresu KPJ in tovarišu Titu Sindikalna podružnica KMETIJSKIH DELAVGEV DRŽ. POSESTVA RAKIČAN Delovni kolektiv BOLNICE v M Soboti pozdravlja VI. kongres KPJ in njegovo delo za ohranitev miru. DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA >OGRAD<- SOBOTA Stran 10 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 31. oktobra 1952 NAŠ BORBENI POZDRAV VI. KONGRESU KPJ stvarnemu prikazu naše dosedanje in bodoče poti! DELOVNI KOLEKTIV DEŽNIKARNE »HEROJ STEFAN KOVAC« - LENDAVA Sindikalna podružnica PR0IZV0DNJE NAFTE LENDAVA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR mesta Lendave Občinski odbor OSVOBODILNE FRONTE mesta Lendave DELOVNI KOKEKTIV PROIZVODNJE NAFTE LENDAVA Naš visoki delovni polet je dokaz naše vdanosti naši Partiji in spoštovanja do našega velikega učitelja Tita; zato prisrčno pozdravljamo VI. kongres KPJ! Delovni kolektiv TRGOVSKIH PODJETIJ KMETIJSKIH ZADRUG Lendava, Cankarjeva 1. Sindikalna podružnica dežnikarne ,,Heroj Štefan Kovač“ Lendava Sindikalna podružnica trgovskega podjetja ,,IZBIRA“ Lendava Sindikalna podružnica splošnega gradbenega podjetja ,,Konstruktor“, gradbišče Lendava Sindikalna podružnica MIZARSTVO IN ŽAGA Lendava Delovni kolektiv OKRAJNEGA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA LENDAVA Sindikalna podružnica gostiosko-turistične stroke Lendava Delovni kolektiv splošnega gradbenega podjetja »KONSTRUKTOR« gradbišče LENDAVA Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »izbira« LENDAVA Sindikalna podružnica delavcev in nameščencev Okrajnega kmetijskega gospodarstva - Lendava Delovn kolektiv trgovskega podjetja »Železnina" Sobota M. Sobota. 31. oktobra 1952 »OBMURSKl TEDNIK« Stran 11 Naš borbeni pozdrav VI. kongresu KPJ in maršalu Titu, s katerim na čelu gradimo čvrste temelje socializma in lepše bodočnosti delovnih množic. MESTNI ODBOR OF-FRONTOVCI MURSKA SOBOTA Pozdravljamo VI. kongres KPJ in njegovo delo v težkem boju za srečo, delovnega ljudstva Jugoslavije! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA Naš pozdrav VI. kongresu KPJ, ki bo še bolj strnil delovne množice Jugoslavije v borbi za mir in graditev socializma pri nas. OKRAJNI SINDIKALNI SVET Murska Sobota Naj živi VI. kongres KPJ! OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA Murska Sobota OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA v Murski Soboti pošilja borbene pozdrave herojski KPJ in VI. kongresu! Naš plamteči pozdrav VI. kongresu KPJ, ki nam bo še jasneje začrtal našo lastno pot revolucionarnega boja za lepšo bodočnost vseh delovnih ljudi. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE Murska Sobota Naj živi VI. kongres KPJ! ELEKTRO -MARIBOR obrat RADGONA Clani sindikalne podružnice Splošnega trgovskega podjetja v Ljutomeru pozdravljamo Vl: kongres KPJ! Delovni kolektiv Mestnega Remontnega podjetja v Ljutomeru pozdravlja vse delegate VI. kongresa KPJ in jim želi obilo uspeha pri njihovem delni Pozdravljamo VI. kongres KPJ in tovariša Tita! Člani sindikalne podružnice Zdravstvenih delavcev Ljutomer OBČINSKI ODBOR OF In OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KRIŽEVCI pri LJUTOMERU pozdravljata VI. kongres KPJ! LJUTOMERSKE OPEKARNE z obrati Boreci, Radgona Lukavci, Puconci VI kongresu — naš borbeni pozdrav! Vroči, delavski pozdravi VI. kongresu KPJ! Clani sindikalne podružnice opekarniških delavcev obrata Boreci Naj živi VI. kongres KPJ! KMETIJSKA ZADRUGA z. o. j. RADGONA Nameščenci državnega trgovskega podjetja Radgona pozdravljamo VI. kongres KPJ! Pod vodstvom Partije — v nove delovne zmage! Delovni kolektiv LESN0-INDUSTRIJSKEGA OBRATA Radgona Naj živi VI kongres KPJ — dokaz politične moči naše Partije! Delovni kolektiv Rentnega podjetja Radgona Živel VI. kongres KPJ — usmerjevalec v naši zavestni in vztrajni borbi za izgraditev socializma! KRAJEVNI SINDIKALNI SVET LJUTOMER Delovni kolektiv Državne založbe Slovenije podružnica Sobota Komunisti in člani sindikalne podružnice pri OLO v Ljutomera pošiljamo borbene pozdrave VI. kongresa KPJ! Živela her jska KPJ, ki nas je rešila izkoriščanja! Člani sindikalne podružnice INVALIDSKIH PODJETIJ v Ljutomeru Pod vodstvom Partije v nove delovne zmage! Delovni kolektiv ,,SLATINA RADENCI“ Slatina Radenci Stran 12 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 31. oktobra 1952 VI. kongres naše Partije pričakujemo z novimi delovnimi uspehi DELOVNI KOLKTIV LESNO-INDUSTRIJSKEGA PODJETJA MARIBOR, obrat LJUTOMER Frontovci ljutomerskega okraja pošiljamo plamteče pozdrave VI. kongresu KPJ. Obljubljamo, da bomo uresničili vse svoje obveznosti v dobrobit delovnega ljudstva naše domovine. Okrajni odbor OF za okraj Ljutomer Pozdravljamo VI. kongres KPJ z željo, da bi nam dal mnogo koristnih pobud in novih napotkov za plodno delo pri socialistični graditvi. Okrajni odbor OF Murska Sobota S Partijo do novih zmag v socializaciji našega podeželja! OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA LJUTOMER Naš pozdrav VI. kongresu KPJ! Člani sindikalne podružnice ,,ŽIVINOPROMET“ LJUTOMER Okrajni odbor LJUDSKE PROSVETE za okraj LJUTOMER pozdravlja VI. kongres KPJ. Naše delo za izobrazbo ljudstva hočemo nadaljevati z uspehom. Vso skrb bomo vložili v izobrazbo, politično in kulturno rast delovnih Ijudi Prekmurja. Naj živi VI. kongres KPJ! Okrajni odbor LJUDSKE PROSVETE MURSKA SOBOTA Pod vodstvom KPJ vodi naša pot v socializem Vinarska Radgona Naj živi Komunistična partija Jugoslavije! OKRAJNO MIZARSKO PODJETJE LJUTOMER Volivci naše občine pozdravljajo VI. kongres KPJ LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE LJUTOMER Naj živi CK KPJ! Delovni kolektiv podjetja „ŽIVINOPROMET" LJUTOMER Delegati! Ponesite naš pozdrav tovarišu Titu! Podjetje »SLIKOPLESK« LJUTOMER Naš borbeni pozdrav VI. kongresu KPJ! gradbeno podjetje ooz LJUTOMER Naj živi VI. kongres naše Partije!. Delovni kolektiv podjetja ,,MLEKOPROMET“ LIUTOMER Pozdravljamo VI. kongres naše Partije! VINARSKA ZADRUGA LJUTOMER Od naše Partije in tovariša Tita nas nihče ne loči! Trgovsko podjetje „ZADRUŽNIK" Ljutomer Pozdravljamo VI. kongres KPJ! TRGOVINSK0-GOSTINSKA ZBORNICA za okraj LJUTOMER Nikomur ne bomo dovolili omalovaževati pridobitev naše ljudske revolucije! OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV za okraj LJUTOMER LJUTOMERSKI USNJARJI plameneče pozdravljajo VI. kongres KPJ! Za vzgojo in zdravje delovnih ljudi! OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE za okraj LJUTOMER Boj za socializem je naš življenjski program! OBRTNA ZBORNICA za okraj LJUT OMER Pozdravljamo VI. kongres KPJ! Zagotavljamo, da bomo še izboljšali svoje delo v političnem in proizvodnem smislu. Delovni kolektiv Tovarne perila ,,MURA“ Murska Sobota Kolektiv trgovskega podjetja »POTROŠNIK« V MURSKI SOBOTI navdušeno pozdravlja VI. kongres KPJ, vse delegate, posebno pa našega ljubljenega maršala Tita! Pridružujemo se pozdravom Člani sindikata GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH PODJETIJ V LJUTOMERU Pozdravljamo VI. kongres KPJ! OKRAJNA GASILSKA ZVEZA za okraj Ljutomer VI. kongresu obilo uspehov pri njegovem delu! Delovni kolektiv MESTNE PARNE PEKARNE MURSKA SOBOTA