Leto 1906. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXIV. — Izdan in razposlan dne 30. decembra 1906. Vsebina : Št. 255. Razglas o krajevni poizvedbi, zaukazani v oddelku II ukaza finančnega ministrstva z dne 27. novembra 1901.1., ter o meroskusu kontrolnih merskih aparatov za pivno začimbo patent Erhard-Schau. 855. Razglas finančnega ministrstva z dne 24. novembra 1906.1. o krajevni poizvedbi, zaukazani v oddelku II ukaza finančnega ministrstva z dne 27. novembra 1901.1. (drž. zak. št. 197), ter o meroskusu kontrolnih merskih aparatov za pivno začimbo patent Erhard-Schau. V porazumu s trgovinskim ministrstvom se v nastopnem objavlja predpis za izvršitev v oddelku II ukaza finančnega ministrstva z dne 27. novembra 1901. 1. (drž. zak. št. 197) zaukazane krajevne poizvedbe ter meroskusa kontrolnih merskih aparatov za pivno začimbo patent Erhard-Schau. I. Krajevna poizvedba. 1. Namen krajevne poizvedbe je: a) da se določi mesto, na katerem se postavi aparat, b) relativna lega aparata k ponvi, c) navrtano mesto za vslop zvezne cevi v ponev, d) da se določi mesto, na katerem se napravi troje hamovih znamenj, in vodstvo hamovke, e) da se pove prostor, na katerem se pritrdi stenska miza za tehtnico, f) da se preračunijo dimenzije cevi stalnice in g) da se ukrenejo vse za montažo aparata morda sicer še potrebna določila oziraje se na razmere obrata in prostora. Za opravo krajevne poizvedbe potrebni tehniški pripomočki so zaznamovani v prilogi a. 2. Vsak aparat se naredi krajevnim razmeram primerno za določeno ponev in za določeno množino pivne začimbe (odločilna množina) in se mora postaviti tako, a) da pride gornji rob njegovega vrtilnega zapaha kar se dd blizu v vodoravno ravnico, določeno po točki 3, b) da je vsestransko zavarovan dohod ter uporabljanje vsake posamezne aparalove sestavine, c) da se zvezna cev med aparatom in ponvijo omeji na najkrajšo mero in da se ob njeni namestitvi opusti, da se ne prodro kite pri ponvah z neposrednjo kurjavo, oziroma prostor za paro pri ponvah s posrednjo kurjavo. Kjer to absolutno ni mogoče, se mora zvezna cev zavarovati z dvojno cevjo z vsaj 100 mm notranjega premera, ki je narejena iz nepregorne tva-v rine in se tesno pritisne zunanje ponvine stene. 3. Za izhodišče za določitev lege gornjega roba vrtilnega zapaha še vzame prizma, koje gornja (Slovenlsch.) 234 temeljna ploskev je površina poprečne odločilne množine in koje prostornina je poprečna množina pivne začimbe, ki se izbije. S pripomočjo teh dveh podatkov, ki jih je ove-deti na licu mesta, je preračunih višino vzete prizme, to je navpično razdaljo gornjega roba vrtilnega zapaha od ravnice odločilne površine. Poprečno odločilno množino je določiti vedno v porazumu z varilno stranko. Da se poizve, je uporabiti praviloma uspehe predpoizvedeb v ponvi, če se more odločilna množina z gotovostjo spoznati iz dotičnih zapisov. Ako bi tega ne bilo, je ponev v porazumu s pivovarniškim podjetjem s tem, da se vliva voda v njo s predpisu primerno preskušeno mersko konvo, do višine poprečne odločilne površine predpreskusiti in o tem sestaviti zapisnik, v katerem je treba z največjo natančnostjo povedati lego poprečne odločilne površine. Ako se rabi ista ponev za izdelovanje varov različne velikosti, se je primerno ozirati na lego odločilne površine vsakega posameznega stopnjevanja 1er razliko višine posebej zaznamovati. Lega gornjega roba vrtilnega zapaha se pre-V računi po formuli 11 — — ; pri tem pomenja V poizvedeno poprečno odločilno množino in F v ponvi z neposrednjim merjenjem poizvedeno ploščino poprečne odločilne površine. 4. Iztok zvezne cevi v ponev naj iz teoretskih razlogov leži v isti vodoravni ravnici kakor gornji rob vrtilnega zapaha, na drugi strani pa se zopet ne sme namestiti nižje nego 100 mm nad najnižjo točko ponve. Ako se stavi izpolnitvi te zahteve iz krajevnih razlogov težave v bran, ki se ne dado odstraniti, tedaj je najnižjo pripustilo točko ponve smatrati za izločišče zvezne cevi in, da se zabranijo viri večjih pogreškov, lego gornjega roba vrtilnega zapaha popraviti v tem zmislu, da se spravi v tisto ravnico, ki je sredina med vznožjem preračunjene višine H in navrtanega mesta ponve. Središče navrtanega mesta je označiti s tem, da se na ponvini steni nabije znamka. 5. V notranjem prostoru ponve je mesta, kjer se namesti troje hamovih znamenj, ki se enakomerno porazdelč na obseg ponve, označiti in jih namestiti kolikor moči oziraje se na svobodni razgled na hame. Hami so narejeni iz sterokovine in tvorijo vijak, čigar glava ima obliko štiristranske piramide s kvadratno ploskvo. Najvišje hamovo znamenje je praviloma z njegovo ostjo postaviti nad poprečno odločilno površino, srednji ham v ravnico te površine in tretji ham 10 mm pod omenjeno odločilno površino. Hame daje finančna uprava brezplačno na razpolaganje. 6. Po rešitvi spredaj stoječih točk je na nepremičnem mestu trajno zaznamovati lego poprečne odločilne površine izven ponve. 7. Vodstvo hamovke je namestiti na lahko dostopnem mestu ponve, praviloma v eni izmed obstoječih vstopnih odprtin. Pri tem se je primerno ozirati na kolikor moči vodoravno naložno ploskev za hamovko ter na neovirano manipulacijo v ponvi. 8. Ob izbiranju prostora za namestitev stenske mize za tehtnico je gledati na to, da ostane tehtnica zavarovana zoper pretresanja in škodljivi vpliv hlapa. Več v isti varilnici postavljenih aparatov dobi praviloma samo eno tehtnico. Število za pivovarno potrebnih tehtnic je treba naznaniti c. kr. komisiji za postavljanje kontrolnih merskih aparatov za pivno začimbo na Dunaju (II., Kaiser Josefstraße 34). 9. Nadalje je potem ovedeti dimenzije cevi stalnice, pridejane aparatu. Za njih določitev je merodajna a) razlika višine „hu med gornjim robom vrtilnega zapaha in najvišjo odločilno površino, ki ustreza višini največje poskusne množine v cevi stalnici, in b) prostornina poskusa „t>“, ki se naj doseže. iz teh veličin se preračuni premer „d“ cevi d• jr stalnice z uporabo formule v = ——. A ; pri tem je 4 za v vpostaviti 3-7 l, to je največjo dopustno izmero poskusa (3'5 V) plus doklado 02 I. Ta doklada 02 / je potrebna zaradi koničnega izreza na okrovu vrtilnega zapaha pod mestom, na katerem je pritrjena cev stalnica, in naj se ne zanemarja za dosego kolikor moči velikih poskusov. Da se zagotovi potrebni prostor za naraščanje začimbe in da ostane praznega nekaj prostora za narejo, je določiti dolžino cevi stalnice z {h -+- 2815) do (7i -+- 315) izraženo v milimetrih. Prostornina tako, kakor je povedano, dimenzijonirane cevi stalnice ne sme presegati prostornine posode za poskus navadne kontrole, to je 5-2 /. Ako pride v poštev več stopnjevanj valk, je preračuniti poskusno množino za vsako odločilno površino in določujč dimenzije cevi stalnice paziti na to. da poskus najmanjše odločilne množine ne sega pod najmanjšo mero 2 l. Dimenzije cevi stalnice je naznaniti c. kr. finančnemu ministrstvu po c. kr. komisiji za postavljanje kontrolnih merskih aparatov za pivno začimbo na Dunaju. 10. O uspehih krajevne poizvedbe je sestaviti zapisnik v trojni izdaji, ki obsegaj zlasti vse podatke. ki jih je .poizvedela in preračunila komisija za krajevno poizvedbo, ter zahteve, ki se stavijo gledé postavljanja aparata. Dva izvoda tega zapisnika je izročiti, prilo-živši po en pojasnilen obris, finančnemu oblastvu I. stopnje, ki naj eno izdajo izroči podjetju. Tretji izvod pridrži komisija za krajevno poizvedbo za nadaljnje uradovanje. 11. Ali se je aparat postavil-natančno tako, kakor se je določilo ob krajevni poizvedbi, naj se poistini ob zapisovanju izvida. II. Meroskus. A. Obča določila. 1. Meroskus je opraviti z vodo privzemši vedno pivovarniško stranko ali pooblaščenega zastopnika te stranke, in ga dovršiti brez prenehanja ali vendar pripustivši le majhne odmore. V teh odmorih mora ostati ponev pod uradnim nadzorom. Za pripomaganje mora skrbeti podjetništvo. 2. V teku meroskusa poizvedene podatke je po njihovem časovnem redu s svinčnikom vpisovati v priročno knjigo (manuale), urejeno po priloženem vzorcu 1. Uradniki, katerim je poverjena izvršitev meroskusa. morajo pisati ločene zapiske in se morajo zapiski primerjati po vsakem vpisu. Priročno knjigo je po končanem ineroskusu vposlati c. kr. komisiji za postavljanje kontrolnih merskih aparatov za pivno začimbo, ki naj na podstavi podatkov v priročni knjigi pod nadzorom c. kr. komisije za pravilni meroskus preračuni in izda pomožne table za posamezne aparate. 3. Uteži, ki se rabijo, se smejo nalagati le popolnoma suhe in osnažene. 4. Načelno je treba vsak meroskus dvakrat ponoviti. Le če se prva dva meroskusa povsem ujemata, se sme opustiti oprava tretjega meroskusa. 5. Po dovršitvi v nastopnem zaukazanih ovedb je spisati po vzorcu 2. sestavljeni zapisnik, ki gaje treba vsestransko podpisati, v treh izvodih in ga vposlati finančnemu oblastvu I. stopnje kakor prilogo k trem izvodom zapisnika o izvidu. 6. Meroskusnim zapisnikom je kakor priloge 1 in 2 priložiti pod točko 2 omenjene pomožne table. Za uradno rabo je prirediti prepise teh tabel, in načelnik finančnega oblastva I. stopnje naj potrdi. da se ujemajo z izvirniki. 7. Za meroskus potrebni tehniški pripomočki so zaznamovani v prilogi a k temu predpisu. B. Določila ponvinega faktorja. 1. Za določitev ponvinega faktorja potrebni podatki se poizvedo takö, da se ové tako teža pon-vine polnitve kakor tudi teža pripadajočih poskusov, če je ponev napolnjena različno visoko. V ta namen je v bližini dotične ponve v prej omenjeni prilogi a popisano decimalno tehtnico postaviti tako, da more za meroskus služeča voda, ko se odpre petelin za odtok pivne začimbe, odtekati naravnost v reservoar, postavljen na tehtnico, oziroma da se more prenesti vanj, ne da bi se razpršila, če je zaradi krajevnih razmer ni moči naravnost potočiti. 3. Pred vsako rabo je postaviti tehtnico natančno vodoravno in določiti prestavno razmerje, ko se je iztaroval reservoar. Prestavno razmerje se določi s tem, da se naloži nosilnosti tehtnice primerno število uteži tako, da se 250 kg preskušenih uteži enakomerno porazdeli na robu reservoarja in se potem tehtnica spravi v ravnotežje s tem, da se položijo uteži na skledico. Nato se odstranijo na reservoarju ležeče uteži in se nadomestijo z vodo enake teže, uteži se zopet položijo na reservoar in se doseže ravnotežje s tem. da se naložijo uteži. To ravnanje je nadaljevati dotlej, da doseže obremenitev mosta težo 1000 kg. Delitev številke 1000 z mersko številko na skledici ležeče, v kilogramih izražene obremenitve daje prestavno razmerje, na katero se je treba ozirati ob redukciji opazovanj o priliki preračuna vrednosti tabel. 3. Za tehtanje poskusnih posod služi tehtnica, ki je aparatu pridejana z utežmi vred. 4. Preden se ponev napolni z vodo, se mora meroskusna komisija prepričati, da ni nobenega tujega predmeta v njej. Nadalje je vse v ponev se stekajoče cevi trdno zapreti in ukreniti, kar je pripravno, da se za meroskus služeča voda ne more neupravičeno jemati iz ponve. Gostost vode, ki se rabi, je ob temperaturi 14° R. ovedeti s posebnim areometrom in napoved tega instrumenta sme biti le med 1-000 in 1 002. 5. Teža ponvine polnitve se poizve tako, da se po partijah izprazni okoli 200 mm nad najvišjo odločilno površino z vodo napolnjena ponev v reser-voar, ki stoji na mostu tehtnice, dotlej dokler je kaj vode v ponvi. 6. Izmero teh delnih izpraznitev je po obliki in velikosti ponve z ozirom na zanesljiv preračun ponvinega faktorja določiti od primera do primera. Praviloma zadošča 1000 kg. Ob meroskusu ponev za var pod 100 hi in ponev z neredno obliko naj bodo delne izpraznitve primerno manjše. Razlika od izmere teh enakih izpraznilnih množin naj nastopi gledé tistih količin, ki jih je po lit. C tega predpisa odtočiti, da se vodna površina vstavi na tri hamova znamenja. 7. Taro reservoarja je popraviti pred vsako delno izpraznitvijo ponve. Pred vsako delno izpraznitvijo je vzeti z aparatom dotični ponvini polnitvi ustrezajoče poskuse in je določiti težo teh poskusov in sicer tako težo navadne kontrole kakor tudi težo superkontrole. Vsebino predtočne posode je izprazniti v že tarovani reservoar takoj, vsebino obeh drugih posod pa, ko sta se iztehtali. 8. Vselej preden se vzame poskus, je ovedeti višino vode, ki je v ponvi, uporabljajo hamovko, ki jo je pripravila finančna uprava. 9. Temperaturo vode je tekom meroskusa ovedeti vsaj štirikrat v prilično enakih dobah in jo zaznamovati v priročni knjigi. C. Določitev ponvine prostornine do treh hamovih znamenj. Vstavljanje vodne površine na tri hamova znamenja,' ki naj se zgodi tekom meroskusa, je izvršiti s posebno pozornostjo in skrbnostjo. Uspehi teh opazovanj so podlaga za presojo popreskušnje pravilnosti aparatovega merjenja, ki jo naj opravijo superkontrolni uradniki po oddelku III, lit. B. ukaza z dne 27. novembra 1901.1. (drž. zak. št. 197). To vstavljanje naj se vrši krepko razsvetljuje hame s tem, da se odtoči primerna množina vode. kadar je petelin za odlok pivne začimbe malo odprt. Vodo je pustiti tako dolgo odtekati, da doseže vodna površina ost najvišjega hama, kar se more s pomočjo daljnogleda najvarneje opazovati. Čim više se dviga bliščeča hamova plošča iz vode. tem bolj počasi je odtakati vodo. Za vstavitev na hamovo ost je opazovanje zrcalne podobe hama važno oporišče. Vstavljanje se more smatrati za končano, čim se nad vodo se nahajajoče hamove plošče s svojimi zrcalnimi podobami režejo v eni točki. Ako se je pomotoma spustilo preveč vode, potem je primerno množino že spuščene vode skrbno vzeti iz reservoarja in jo vliti nazaj v ponev, ne da bi se razpršila. Vstavljanje je potem ponoviti z vnovičnim odtakanjem. Enako je ravnati ob vstavljanju na druga dva hama. Na te poizvedbe (vstavljanja) nanašajoča se tehtanja in odvzemanja poskusov je posebej zabeležiti v priročni knjigi. D. Določitev teže za polno polnitev cev} stalnice porabljene množine vode. Ko so končane spredaj stoječe ovedbe, je določiti prostornino cevi stalnice s tem, da se petkrat zapored napolni z vodo slično predpisu, obseženemu v ukazu z dne 27. novembra 1901.1. (drž. zak. št. 197), oddelek III, lit. B. Po lit. C in Z) tega predpisa ovedeni podatki služijo za preračun v navedenem ukazu, oddelek III, lit. B, omenjenih tabel, ki dajejo z argumentom temperature težo poskusov. Korytowski s. r. Priloga a. Tehniška oprema. I. Za komisijo za krajevno poizvedbo. 1. Dve členkoviti merili po dva metra in mera za presojo posebne cevi iz medi 4 mm dolga, 2. grezilo, 3. tehtnica vodoravnosti, 4. tehtnica na cevi, 5. šablona aparata, 6. luknjak, 7. kladivo, 8. oljnata barva in čopič. II. Za komisijo, kateri je poverjen meroskus. 1. Pod 1, 1 do 4 imenovani predmeti, 2. jako občutljiva, za ta namen posebej sestavljena, povsem iz železa in jekla delana, preskušena decimalna tehtnica s 1500 kg nosilnosti, 3. prilično 1100 l držeč reservoar iz železa z dvema železnima ročajema in na dnu nameščenima zaklopnicama s 100 mm notranjega premera, 4. 250 kg preskušenih železnih uteži za določitev prestavnega razmerja, 5. 110 kg preskušenih precizijskih uteži (5 uteži po 20 kg in popolna garnitura od 10 leg do 1 g) s pinceto, 6. dva specijalna areometra za gostosti vode od 1 -000 do 1 -002, ki jih je popreskusila c. kr. komisija za pravilni meroskus, 7. dva po c. kr. komisiji za pravilni meroskus popreskušena toplomera z obsegom lestvice 0 do 80° R., pri katerem znaša razdalja črtic 0 do 80 300 do 320 mm in ki dajeta na 0'5° R. natančne podatke, 8. pravkar obrušena steklena ploča s prilično 100 mm premera, 9. plombene klešče za superkontrolne uradnike z zapornim gradivom vred, 10. dalnjgled, 11. gostilo. . Vzorec 1. Ročna knjiga (manuale) št.... ki se rabi za meroskus kontrolnih merskih aparatov za pivno začimbo. Obratna doba Podpis: Parafirano po 84 pol. Strogo zaračunljivo. Mala osmerka. Določitev ponvi- Dan Te- koča štev. Štelovo naznanilo Teža iz ponve izpuščene vode Kosmate teže poskusov'za Merjenja s hamovko v mm superkontrolo navadno kontrolo kg 9 v gramih — ; — nega faktorja. Ovedena Polnitev cevi stalnice Pivovarna: tempera- j tura ° R ■ gostost kosmata teža poskusa vode vode Ponev št Kontrolni merski aparat št ♦ Tara valjarja superkontrole: ob začetku g „ koncu « v sredini g navadne kontrole: ob začetku g , koncu . . v sredini g Areometer št Toplomer št • 1 ' ~ (Slovenisch.) Določitev prestavnega Decimalna tehtnica. Dan Tekoča štev. Ko se je posoda iztarovala se je tehtnica enakomerno obremenila s Da se je doseglo ravnotežje, je bilo treba kg preskušenimi v letu kg 9 j preskušenih v letu Pivovarna: Ponev št • razmerja tehtnic. Tehtnica na skledice. Dan Tekoča štev. Tehtnica se je obremenila s Da se je doseglo ravnotežje, je bilo treba kg precizijskimi utežimi. preskušenimi v letu kg g precizijske uteži, preskušene v letu Kontrolni merski aparat št Tehtnica na skledice št — n 9 * Vzorec 2. Dežela: . . . , Finančni okraj : Meroskusni zapisnik sestavljen v pivovarni p. št. dne v navzočnosti podpisancev. Predmet je dne.............................19.. opravljen- meroskus -v valilnici št. . dodatni meroskus gorenjega varišča s kontrolnim merskim aparatom za pivno začimbo št. . . . zvezane ponve št.............. 1. Ko se je ustreglo vsem dolžnostim, navedenim v razpisu c. kr................................... ...............................z dne...............................19 . . št.................. ki se tičejo postavljanja aparata, in ko se je dobilo prepričanje, da ni nobenega tujega predmeta v ponvi, so se dobro zaprle vse v ponev stekajoče se cevi in se dale pod varno uradno zaporo in se je z ... y .. . ukrenilo, da se za meroskus služeča voda ne more neupravičeno vzeti iz ponve. 2. Ponev se je napolnila z vodo do višine prilično . . mm nad najvišjo odločilno površino (primerno priglašeni množini...............hi), njena temperatura v teku uradnega opravila uporabljaje toplomer št. . . . ovedela štirikrat ter določila specifična teža s specialnim areometrom za gostosti vode št. . . . 3. Za tehtanje vode, ki služi za meroskus, določena tehtnica št. . . • z meroskusnim kolkom se je postavila po predpisu, gosto zgrajeni reservoar se je postavil in iztaroval in potem se je določilo, da tehtnica ni presegla meje pogreškov, dopustne za opravo tehtanj. 4. Na to se je ovedela teža delnih izpraznitev ponve, ki se izvršč, da sc preračunijo table, ter pripadajočih poskusov polnitev cevi stalnice natančno ravnaje se po zadevnih določilih meroskusnega predpisa. Mali koncept. 5. Prostornina cevi stalnice se je ovedela tako, da se je za to uporabljena voda počasi spuščala skozi umivalno pripravo aparata dotlej, da je tekla čez. S pravkar obrušeno pločo se je potegnilo čez tako napolnjeno cev stalnico, zračni mehurčki, kar jih je bilo, so se pognali v višino s tem, da se je rahlo potrkalo na cev stalnico, in so se odstranili s tem. da se je dolilo vode. Nadalje se je zunanja okolica mesta, kjer se je položila ploča, skrbno posušila in vsebina cevi stalnice izpraznila v podstavljeni, osna-ženi, povsem suhi in brez pokrova poprej tarovani valjar, čakaje tako dolgo, kakor je predpisano, in tehtala na tehtnici s skledicama št.........ki je pridejana aparatu. To se je petkrat ponovilo. Temperatura in specifična teža vode se je ovedela s pomočjo toplomera št. . . . , oziroma areometra za gostosti vode št.......Podatki, ki so se ovedeli tako, kakor je spredaj navedeno, so se vpisali v ročno knjigo (ma- nuale) št. . . . (vzorec 1), predpisano z meroskusnim predpisom, in služijo za podlago za preračun prilog 1 in 2, ki pripadajo temu zapisniku. 6. Na koncu se je pivovarniški podjetnik, oziroma obratni voditelj opomnil, da je dolžen vsako na-merjano izpremembo v pivovarniški uredbi, zlasti tekočinskih vodov do ponve in od nje, ter vsako popravilo na njej ali njeni podstavi, oziroma podzidku ali na podstavi kontrolnega merskega aparata za [livno začimbo, preden opravi popravilo, pismeno naznaniti pristojnemu finančnemu oblastvu I. stopnje ter povedati čas. kdaj bo popravilo, ki se izvrši, najbrže končano. Nadalje mora poprej naznaniti prej imenovanemu oblastvu. če bi bilo treba popravila na pipi za dotok ali odtok pivne začimbe, ki zahteva zračenje pipine kljuke, in se ozirati na uradno nadeta oznamenila. En izvod tega zapisnika se izroči, ko je potrjen, podjetniku in ta je dolžen skrbno hraniti ta izvod in ga na zahtevanje vsakikrat pokazati finančnim organom. Podpisi: sè strani podjetništva: sè strani organov finančne uprave: 236 iSIovenisch.) Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi y letu 1907. t nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samb, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevat' po c. kr pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1S49. za . . . . 4 K 20 h Letnik 1868. za . 4 K — h Letnik 1887. za . . 5 K — h , 1850. . . 10, 50 „ 1869. . 6 — , 1888. . 8 , 40 , 1851. • • 2, 60 , 1870. * . 2 80 , 1889. . 6 „ , 1852. • ■ 5 , 20 , 1871. . 4 — , 1890. . 5 , 40 , 1853. . . 6, 30 . 1872. » . 6 40 , 1891. . 6 , 1854. . . 8, 40 „ 1873. . 6 60 , 1892. . 10 , 1855. • • 4, 70 , 1874. 60 , 1893. . 6 , 1856. . . 4. 90 „ 1875. . 4 — 1894. . 6 , 1857. . . 5, 70 . 1876. . 3 • — , 1895. 7 , 1858. 80 . 1877. * . 2 s — , 1896. 7 , 1859. • - 4, 1878. s . 4 » 60 , 1897. . 15 , 1860. • • 3, 40 , 1879. . 4 60 „ 1898. 6 Ji , 1861. 1880. . 4 40 , 1899. . 10 , 1862. • . 2. 80 , 1881. 40 , 1900. . 7 , 1863. • • 2, 80 , 1882. . 6 — , 1901. . 6 , 1864. . . 2, 80 , 1883. — , 1902. . 7 , 50 , 1865. . . 4, 1884- T . 5 — . 1903. » • . 9 , 1866. ■ . 4. 40 , 1885. . 3 60 , 1904. * • . 5 » , 1867. T • ‘ • • 4, n 1886. r • 4 60 „ 1905. n • . 6 * ' Prodajna cena za letnik 1906 se naznani začetkom januarja 1907. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celé niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih' po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (Va pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, L, Singerstraße št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini. Leto 1906 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXV. — Izdan in razposlan dne 30. decembra 1906. Vsebina: (Št. 256 in 257.) 256. Razglas o določitvi barve za znamenja istosti, ki jih je napravljati na tkaninah v prometu za plemenitenje vezenja. — 257. Zakon o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 31. dne julija 1907. 1., potem o sestavi osrednjega računskega sklepa za državno gospodarstvo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel za leto 1906. 350. Razglas finančnega ministrstva z dne 21. decembra 1906.1. o določitvi barve za znamenja istosti, ki jih je napravljati na tkaninah v prometu za plemeničenje vezenja. Z ozirom na ininistrstveni ukaz z dne 27. marca 1890. 1. (drž. zak. št. 56) o carinskouradnem ravnanju s prometom za plemeničenje vezenja, se zaukazuje, da je v času od 1. dne januarja do konca decembra 1907. 1. napravljati na tkaninah, ki se uvažajo v prometu za plemeničenje vezenja, kolke istosti v črni barvi. Korytowski s. r. I 359. Zakon z dne 28. decembra 1906.1. o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 31. dne julija 1907. I., potem o sestavi osrednjega računskega sklepa za državno gospo- darstvo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel za leto 1906. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Vlada se pooblašča, nadalje pobirati nepo-srednje davke in posrednje davščine po obstoječih pravilih v dobi od 1. dne jaftuarja do 31. dne julija 1907. 1. § 2. Stroške, ki se uaberô v času od 1. dne januarja do 31. dne julija 1907. 1., je zalagati po potrebi za račun kreditov, ki se ustanové z zakonom za leto 1907. § 3. Za glavnice občega državnega dolga, ki dote-čejo tekom leta 1907. v povračilo, se lahko izvr-šujč § 2 zakona z dne 24. decembra 1867^ 1. (drž. zak. št. 3 iz 1. 1868'.), izdajo obligacije z zakonom z dne 16. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 37) ustanovljenega, s štirimi odstotki davka prosto obrestu-jočega, na kronsko vrednoto slovočega rentnega dolga in to v tistem znesku, ki je po državnem proračupu še potreben za povračilo tistih glavnic. (ttlovenitoh.) 5237 § 4. Finančni minister se pooblašča, v letu 1907. predmete nepremične državne lastnine, katerim cenilna vrednost za vsak posamezni predmet ne seza nad 50.000 K, brez poprejšnje posebne pritrditve državnega zbora prodati do skupnega zneska 600.000 K, samo da se pozneje opraviči. Isto tako je finančni minister, samo da se pozneje opraviči, pooblaščen, v letu 1907. dovoliti obremenitev predmetov nepremične državne lastnine s služnostmi, če zmanjšanje vrednosti predmeta, ki naj se obremeni, ali vrednost pravice, ki se pripušča, v vsakem posameznem primeru ne preseza 50.000 K. Skupna vrednost služnosti, ki se tako pripuščajo, ne sme presezati 400.000 K. Dalje je finančni minister proti poznejšemu opravičenju pooblaščen, v letu 1907. družbam, ki uživajo rabo državnih železnic, dovoliti, da prodadö nepotrebovane zemljiške kose državnih železnic proti primernemu odškodovanju državnega zaklada, da popusti lastninsko pravico, in to tudi v tistih primerih, v katerih cenilna vrednost posameznega prodajnega predmeta preseza 50.000 K. § 5. Vlada se pooblašča iz upravnih prebitkov leta 1905. porabiti za izredno dotacijo izboljševalnega zaklada 3,000.000 K, za pospeševanje zadružništva 6.000. 000 K, za namene pospeševanja izvoza 1.000. 000 K, za pomnožitev in popolnitev vozil državnih železnic 31,500.000 K, za poravnalno odplačilo odračunjenih stavbnih stroškov za gališko transverzalno železnico 3,551.000 K, za pospešitev naprave in priredbe kliniških oddelkov na bolnicah 5.000. 000K in za zatirahje tuberkuloze2,000.000K. § 6. Za podstavo osrednjemu računskemu sklepu o državnem gospodarstvu kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru za leto 1906., ki se sestavi po cesarskem ukazu z dne 21. novembra 1866. 1. (drž. zak. št. 140), naj služi namesto finančnega zakona postavek izdatkov in prejemkov, ki je obsežen v načrtih finančnega zakona in dodatne predloge k državnemu proračunu za leto 1906., predloženih na podstavi Najvišega sklepa poslanski zbornici državnega zbora, in temu primerno je v račun postaviti na podstavi zakonov z dne 21. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 196) in z dne 30. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 126) založene izdatke in uresničene prejemke. § 7. Tisti zneski, za katere je v načrtu finančnega zakona z dodatno predlogo vred, omenjenem v § 6, oznamenjena več nego enoletna doba uporabe, se smejo, kolikor se ne porabijo do konca leta 1906., porabljati še do konca leta 1907., in je dotične stroške zaračuniti za službo leta 1907. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 163) za leto 1904. v poglavju 10, naslovu 6, poglavju 33, naslovu 2, točka a) in poglavju 35, naslovu 3 dovoljene in s koncem leta 1905. neporabljene ostale zneske je, ne gledé na prvotno posebno namembo, prenesti na poglavje 10, naslov 5, oziroma na poglavje 25, naslov 9, § 1, oziroma na poglavje 23, naslov 3, § 3 načrta finančnega zakona za leto 1906. in zaračuniti za tam omenjene izdatke. Prav tako je v načrtu, finančnega zakona za leto 1905. v poglavju 10, naslov 3, poglavju 10, naslov 6, poglavju 20 in 22, poglavju 33, naslov 1 b), poglavju 33, naslov 2 A in D, oziroma v poglavju 35, naslov 3 preračunjene kredite prenesti na poglavje 10, naslov 2, poglavje 10, naslov 5, poglavje 10, naslov 11, poglavje 24, naslov 9, § 1, poglavje 25, naslov 9, §§ 1 in 2, oziroma na poglavje 10, naslov 11 in jih zaračunati. § 8. V nastopnem navedeni krediti (zneski) se smejo uporabiti še do 31. dne julija 1907. 1., in s temi krediti (zneski), kolikor se niso porabili do konca leta 1906., je ravnati tako, kakor da bi se bili dovolili v proračunu za leto 1907. A. V proračunu ministrstva za notranjo stvari. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 163) za leto 1904. dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 126) (točka G) do konca decembra 1906. 1. podaljšani zneski, in sicer: 1. Naslov 3, § 3, št. 4 kakor kvota stroškov za novo zgradbo in notranjo opravo uradnega poslopja v XV. okraju na Dunaju (2. obrok) 140.000 K ; 2. naslov 6, S 5, točka 2 kakor državni prispevek za uravnavo Savinje blizu Celja (2. obrok) 17.600 K; 3. naslov 6, § 13, točka 15 za nabavo parnega trebilnika za namene uravnave Visle (3. obrok) 40.000 K; 4. naslov 7, § (3, točka 4 za nakup stavišča za gradnjo uradnega poslopja v Polznju . 232.677 K. B. V proračunu ministrstva za bogočastje in nauk. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 163) za leto 1904. dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 126) (točka G) do konca decembra 1906.1. podaljšani zneski, in sicer: 1. Naslov 8, § 8 za podpore in dotacije na Primorskem........................... 22.400 K; 2. naslov 8, § 9 za stavbe in nakupe zemljišč v Dalmaciji za novo zgradbo arheološkega muzeja v Spljetu (4. obrok)................. 10.000 K; 3. naslov 13, § 4 za stavbe in nakupe zemljišč, da se nastani fiziološki zavod nemškega vseučilišča v Pragi (4. in zadnji obrok) . 100.000 K; 4. naslov 13, § 4 za stavbe in nakupe zemljišč, da se nastani kemijski zavod češkega vseučilišča v Pragi (4. in zadnji obrok) . . 300.000 K. C. V proračunu ministrstva z.i železnice. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 163) za leto 1904. pod naslovom 6, § 10 za investicije in druge izredne potroške zaradi prevzetja obratovaja lokalne železnice Celje—Velenje dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 126) (točka G) do konca decembra 1906. 1. podaljšani znesek 375.000 K. I). Y proračunu pravosodnega ministrstva. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 163) za leto 1904. pod naslovom 4, § 29 za stavbo poslopja kazenskega sodišča v Pragi (10. obrok) dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1906.1. (drž. zak. št. 126) (točka G) do konca decembra 1906. 1. podaljšani znesek 156.000 K. E. V § 7 zakona z dne 21. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 196) omenjeni zneski. Nadalje se lahko porabljajo do 31. dne julija 1907. 1. nastopni z zakonom z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) dovoljeni krediti, namreč za leti 1901 in 1902 pod št. 10 dovoljena kredita po 2.102.000 K in 540.000 K, potem za leto 1903. pod št. 7 dovoljeni kredit za 2,000.000 K, končno za leto 1904. pod št. 7, 11, 12, 13, 14, 17 in 19 dovoljeni krediti po 3,000 000 K, 2,800.000 K, 11.474.000 K, 2,578 000 K, 19,554.000 K, 2.078.000 K in 1,550.000 K. Za leto 1907. se dovoljuje, da se med krediti, dovoljenimi v številkah 11 do 20 z zakonom z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) odobrenega stavbnega in investicijskega načrta uprave državnih železnic, gledé še ne porabljenih ostankov zgodi virement. § 4. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem razglasitve, se naroča Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 28. dne decembra 1906. k Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi v letu 1907. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevat' po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za 4 K 20 h Letnik 1868. za . . 4 K — h Letnik 1887. za . . 5 K — h , 1850. 10, 50 , • 1869. . 6 — , 1888. . 8 , 40 , , 1851. 2, 60 . 1870. . 2 80 , 1889. . 6 , 1852. 5, 20 , 1871. . 4 — , 1890. . 5 . 40 , , 1853. 6, 30 . 1872. . 6 40 , 1891. . 6 , 1854. 8, 40 , 1873. . 6 60 , 1892. . 10 , 1855. 4. 70 , 1874. . 4 60 , 1893. . 6 , 1856. 4, 90 , 1875. . 4 — . 1894. . 6 , 1857. 5, 70 , 1876. . 3 • — , 1895. . 7 , 1858. 4, 80 , 1877. ■ . 2 » — , 1896. . 7 , 1859. 4, 1878 9 . 4 » 60 , 1897. . 15 9 9 , 1860. • 3, 40, 1879. . 4 60 , 1898. . 6 9 9 , 1861. • 3, 1880. . 4 40 , 1899. . 10 9 9 , 1862. 2, 80 , 1881. . 4 40 , 1900. . 7 , 1863. 2. 80 , 1882. . 6 — , 1901. . 6 , 1864. 2, 80 , 1883. . 5 — , 1902. . 7 , 50 r , 1865. 4, 1884. — , 1903. . 9 9 " , 1866. % 40 , 1885. . 3 60 , 1904. 9 • . 5 9 9 , 1867. 9 % « • 1886. 9 .4 n 60 , 1905. 9 • . 6 1» 9 Prodajna cena za letnik 1906 se naznani začetkom januarja 1907. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1.1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celé niso došii ali pa so mu došli nedostatlii, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I., Singerstraße št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini. Leto 1906, 1191 Državni zakonik *» za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXVI. — Izdan in razposlan dne 30. decembra 1906. Vsebina: (St. 258—260.) 258. Zakon, s katerim se podaljšuje doba veljavnosti zakona z dne 27. decembra 1893. 1. o podpiranju trgovinskega pomorstva. — 259. Zakon, s katerim se vlada pooblašča začasno urediti trgovinske razmere z inozemstvom za čas od 1. dne januarja do 31. dne decembra 1907. 1. — 360. Zakon o začasni uravnavi dalmatinskega, braziljskega in vzhodnoafriškega plovstvenega prometa. 35S. Zakon z dne 28. decembra 1906. L, s katerim se podaljšuje doba veljavnosti zakona z dne 27. decembra 1893. I. (drž. zak. št. 189) o podpiranju trgovinskega pomorstva. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Doba veljavnosti zakona z dne 27. decembra 1-893. 1. (drž. zak. št. 189) o podpiranju trgovinskega pomorstva, ki se je nazadnje ohranil v moči z zakonom z dne 21. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 201), se podaljšuje, izvzemši njegova določila, nanašajoča se na dovolitev obratnega doplačila, ter z izpremembami, 'bseženimi v naslednjih §§ 2 in 3 dotlej, da se izda nov zakon o podpiranju trgovinskega pomorstva, toda najdalje do 31. dne decembra 1907. 1. § 2. Obratno doplačilo se v dobi veljavnosti tega zakona ne dovoljuje. Doslej zakonito pridobljene pravice ostanejo tudi nadalje v moči. § 3. Člen IX zakona z dne 27. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 189) naj se glasi tako: V avstrijskem ladijskem vpisniku vpisane po-morsko-trgovinske ladje so počenši od 1. dne januarja 1907. 1., dokler velja ta zakon, oproščene plačevati pridobnino. Nadalje se dovoljuje vsem pomorsko-trgovin-skim ladjam, ki se zgradé v domačih ladjedelnicah v času, dokler velja ta zakon, za dobo petih let, računaje od dneva izdaje vpisnice dotične ladje, oprostitev od pridobnine. Ako so davka proste in davku zavezane ladje v posesti istega podjetja, je prirejati občo pridobnino po srednji donosnosti samo davku Zavezanih ladij. Ob priredbi pridobnine podjetij, ki so podvržena javnemu obračunu, pa je čisti donos, ki se doseže iz uporabe davka prostih ladij (odštevši na te ladje pripadajočo kvoto skupnih stroškov), izločiti iz davčne podstave; ako pa ni moči neposrednje ove-deti čistega donosa, naj se preračuni iz skupnega čistega donosa v razmerju bečevskih milj, ki jih prevozijo davka proste ladje nasproti miljam, ki jih prevozijo vse ladje, in s tem zneskom izloči iz davčne podstave. (JSlovoulsch.) 238 Ako uporablja končno kako podjetje ob sebi davka prosto ladjo hkrätu na davka prostih in davku zavezanih vožnjah, se je ob priredbi pridobnine ozirati samo na davku zavezane vožnje in temu primemo prirediti pridobnino, oziraje se na vse vladajoče razmere, po pravični presoji primerno nižje, nego ako bi bilo podjetju docela naložiti pridobnino. § 4. Izvršiti ta zakon, ki zadobi moč s 1. dnem januarja 1907. 1., je naročeno Mojima ministroma za trgovino in finance. Izvršiti ta zakon, ki stopi v moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno vsemu Mojemu ministrstvu. Na Dunaju, 28. dne decembra 1906. Franc Jožef s. r. Klein s. r. Bienerth s. r. Fort s. r. Derschatta s. r. 1’acak s. r. Latscher s. r. Na Dunaju, 28. dne decembra 1906. Beck s. r. Korytowski s. r. Auersperg s. r. Marchet s. r. Dzieduszycki s. r. Prade s. r. Franc Jožef s. r. «00. Beck s. r. Korytowski s. r. Fort s. r. «59. Zakon z dne 28. decembra 1906.1., s katerim se vlada pooblašča začasno urediti trgovinske razmere z inozemstvom za čas od 1. dne januarja do 31. dne decembra 1907. I. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Vlada se pooblašča trgovinske in prometne razmere s tistimi zunanjimi državami, gledé katerih se kaže potreba podaljšati obstoječe dogovore ali skleniti nove dogovore, urediti docela ali deloma na dosedanji podlagi ali namesto doslej ukrenjenih dogovorov postaviti nova določila, toda tako, da bo treba, ako in kolikor bi ta podaljšba, oziroma nov odgovor svoj vpliv raztezal čez 31. dan decembra 1907. 1., ga prej vsekakor ustavno obravnavati. Ako in kolikor bi ne bilo take podaljšbe ali bi se ne ukrenil drug dogovor, je vlada pooblaščena do 31. dne decembra 1907. 1. ukazoma ukreniti namenu primerne odredbe, da se uravnajo dotične prometne razmere. Zakon z dne 28. decembra 1906.1. o začasni uravnavi dalmatinskega, braziljskega in vzhodnoafriškega plovstvenega prometa. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen 1. Vlada se pooblašča za namen vzdrževanja rednega plovstvenega prometa z Dalmacijo in ob vzhodnem obrežju jadranskega morja južno od Dalmacije in do Preveze vsaj v dosedanjem obsegu in dotlej, da se zakonito nanovo uredi ta parni plovstveni promet, za kolikor moči kratek čas in najdalje za dobo enega leta od 1. dne januarja 1907. 1. naprej začasno ukreniti potrebne odredbe s primernimi dogovori s plovstveno družbo Avstrijskega Lloyda in z drugimi udeleženimi podjetji. V ta namen se vlada pooblašča porabiti znesek 1,500.000 K za eno leto v razmerju k dobi provi-zorija za podporo tako, da se izplača razlika te podpore nasproti doslej plačani državni podpori za vzdrževanje tega prometa le za dokazane izboljšave v razvoju tega prometa. Člen II. Vlada se pooblašča potom dogovora s parno-plovstveno družbo Avstrijskega Lloyda vzdržati v moči plovstveno in poštno pogodbo med c. kr. državno upravo in imenovano družbo, odobreno z zakonom z dne 25. julija 1891. 1. (drž. zak. št. 106), kolikor se njena določila nanašajo na promet z Brazilijo. Člen III. Vlada se nadalje pooblašča potom dogovora s parnoplovttveno družbo Avstrijskega Lloyda ali s kakim drugim avstrijskim plovstvenim podjetjem urediti redno progo v Vzhodno Afriko dotaknivši se pristanišč Rdečega morja proti dovolitvi letnega povračila v najvišjem znesku 600.000 K. Člen IV. Na podstavi tega zakona sklenjeni dogovori se smejo skleniti za dobo dotlej, da se doseže dokončna uredba oznamenjenih služb, nikakor pa ne na daljšo dobo nego do 31. dne decembra 1907. 1. Člen V. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojima ministroma za trgovino in finance. Na Dunaju, 28. dne decembra 1906. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r. Fort s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi v letu 1907. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rnmunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrafte št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samô, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevat1 po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemško izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1868. za . . 4 K — h Letnik 1887. za . . 5 K — 1' , 1850. . 10, 50, 1869. . 6 — , 1888. . 8 40 , 1851. • 2, 60 , 1870. » • . 2 8Q , 1889. . 6 — , 1852. • 5, 20 , 1871. » . 4 — , 1890. . 5 40 , 1853. . 6, 30 . 1872. . 6 40 , 1891. . 6 — , 1854. • ». 40 , 1873. . 6 60 , 1892. . 10 — , 1855. • 4, 70 , 1874. . 4 60 , 1893. . 6 — , 1856. ■ 4, 90 , t 1875. . 4 — , 1894. . 6 — , 1857. . 5, 70, * 1876. JI • . 3 1 — , 1895. . 7 — , 1858. • 4, 80 , 1877. . 2 — , 1896. — , 1859. • 4, » s 1878. 11 . 4 * 60 , 1897. . 15 1 — , 1860. ■ 3, 40. 1879. . 4 60 , 1898. . 6 II — , 1861. . 3, 1880. . 4 40 , 1899. . 10 JI — , 1862. • 2, 80 , 1881. . 4 40 , 1900. , 7 11 — , 1863. • 2, 80 , 1882. . 6 — , 1901. . 6 — , 1864. • 2, 80 , 1883. . 5 — , 1902. » • . 7 50 , ,1865. • *, 1884. . 5 — , 1903. » • . 9 H — , 1866. • 4, 40 , 1885. . 3 60 , 1904. n • . 5 » — , 1867. » . 4, JI s 1886. JI • • 4 n 60 JI , 1905. ji • . 6 s — Prodajna cena za letnik 1906 se naznani začetkom januarja 1907. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu dosli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V* P°le = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (l/4 pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, L, Singerstrafte št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.