2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. julija 2011  Leto XXI, št. 29 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 21. julija 2011 Porabje, 21. julija 2011 AVGUST PAVEL PA MONOŠTER STR. 4 DVA LEJPA DNEVA V ROJSTNOJ KRAJINI STR. 6 SONCE, MORJE IN MNOGO SLOVENSKIH BESED Tako bi na kratko lahko označili jezikovne počitnice za porabske učence in dijake, ki so se letos odvijale že petič, od 7. do 14. julija, na OŠ Cirila Kosmača v Piranu. Udeležilo se jih je 33 učencev in dijakov iz porabskih narodnostnih šol, seniški in števanovski osnovnošolci ter dijaki gimnazije in srednje strokovne šole. Osnovni cilj programa je vsako leto enak: na počitniški način učencem ponuditi morske aktivnosti, jih motivirati še za različne druge dejavnosti, športne, likovne, glasbene, gledališke, vse pa s pomočjo slovenskega jezika. Tudi učitelje spremljevalce smo opozorili, naj bo jezik komunikacije med njimi in učenci samo slovenščina. Med potjo v Piran smo se najprej ustavili v Postojni in si ogledali Postojnsko jamo, pozno popoldne pa prispeli na cilj. Sprehod po večernem Piranu je bil osvežujoč, vonj morja pa je napovedal lep in bogat teden. Vse dopoldneve so se udeleženci kopali v Fiesi, dva učitelja plavanja sta izvajala intenziven tečaj plavanja za neplavalce, plavalci pa so uživali v toplem morju in soncu. Popoldanske in večerne dejavnosti so bile raznolike in pestre: učiteljica Renata s piranske šole je izvajala ure slovenščine in zelo pohvalila učence in dijake, da so pridno sodelovali. Na jezikovnih počitnicah tudi ne gre brez glasbe – za učenje slovenskih pesmi je skrbela glasbenica Marjetka. Obisk piranskega akvarija je prav tako stalnica, letos pa smo dodali še Sečoveljske soline, kamor smo se odpravili v hudi sončni pripeki predzadnji dan in podoživljali življenje solinarjev. V večernih urah pa sta se poleg športnih aktivnosti izvajali še gledališka in likovna dejavnost. Prvo je vodila profesorica Metka, ki je za potrebe letošnjega tabora uspešno in domiselno dramatizirala pravljico Zrcalce. Kar 11 učencev in dijakov se je odločilo za sodelovanje v gledališki predstavi. Sočasno je potekala še likovna delavnica, sodelujoči so ustvarjali risbe z različnimi morskimi motivi. V sredo zvečer je bila zamišljena zaključna prireditev, na kateri bi del tega, kar se je dogajalo predvsem v popoldanskih in večernih urah, predstavili vsem, povabilu nanjo pa sta se odzvala tudi državna sekretarka na šolskem ministrstvu Alenka Kovšca in vodja jezikovnih šol, tudi naše, na piranski šoli Dominko Krt. Program je bil res pester, zabaven in poln presenečenj: Monika je igrala na klavir, prisrčno nas je pozdravila gospa Alenka, osrednja točka je bila gledališka predstava. Gledalci skoraj nismo mogli verjeti, kakšni igralski talenti so med nami in koliko se da z učenci – tudi brez prevajanja – narediti v samo enem tednu, če je volja na obeh straneh. Predstava je bila krasna, vzdušje pa se je stopnjevalo, najprej z združenim pevskim zborom vseh udeležencev, potem pa z dvema plesnima skupinama, dekliško, kjer so se ob koncu pridružili tudi fantje, presenečenje večera pa je bil ples štirih fantov, ki so jih dekleta nagradila z burnim aplavzom. Učitelji so izbrali tudi 6 najlepših morskih risb, prvo mesto so prisodili risbi seniškega petošolca Gergelya, naši gostji gospe Alenki pa je bila vsebinsko najbolj všeč risba delfina, ob njem še zgodbica, ki jo je ustvaril Samuel (tudi sama je »posvojila« enega izmed delfinov v Piranskem zalivu). Ja, še učitelju Laciju smo podelili naziv najlepšega učitelja spremljevalca! Vsi so bili nagrajeni z večno lepimi školjkami in prireditev se je veselo zaključila. Še zadnji večerni sprehod, urejanje vtisov in v četrtkovem popoldnevu so udeleženci vzeli slovo od prijaznega Pirana. Bilo je lepo, poučno in prisrčno, z veliko slovenščine v besedah in stavkih. Tako, kot bi vedno moralo biti. Vsem od srca želim lepe počitnice! VALERIJA Naša skupina na plaži v Fiesi Prizor gledališke predstave na zaključni prireditvi Telko lidi v Andovcaj ešče nigdar nej bilau (O Porabskom dnevi v kejpaj in rejči) Na Porabski den je v Andovce prišlo kakšni 500 lidi, tau je surok desetkrat telko, kelko ji živi v toj maloj vesi. Gda so lidgé prihajali, so je čakali organizatorge pa so je ponidili s požirkom domanje palinke pa s pogači. Kak vse vekši programi v Porabji se je letošnji Porabski den tö začno s sv. mešov, stero sta darüvala dolenski župnik Vili Hribernik pa gospaud Ferenc Merkli. Pri meši je spejvo Mejšani pevski zbor ZS Avgust Pavel. Priznanje »Za Porabje« so dobile (z lejve) Marijana (Babi) Fodor za delo pri ljudski pevkaj, v gledališki skupinaj pa v drüštvi Za lepšo ves, Micka Ropoš za njene lejpe cejkere pa dober domanji krü i Magda Bartakovič za ustanovitev in vodenje ljudski pevk. Duet Tamara in Bojan je prišo iz sausedne vesi, iz Büdinec, s sterov ma Andovsko kulturno in turistično društvo dosti programov vküper. Dva mladiva pevca sta s svojim nastopom očarala gledalce. Sakalovska folklorna skupina ZS je od tistoga mau, ka go vodi pa vči Dragica Kolarič iz Beltinec, trno velkoga staupila naprej. Mladi so trno lepau plesali, zbrano pa gnako, v svojom svetašnjom gvanti so lepau kazali na odri. Bilau je dosta programov, med tejmi dva pohoda (gyalogtúra). Kakoli ka je na te den trno vrauče bilau, se je preci lidi podalo do Črne mlake pa do bunkera. Es ji je vodo Karči Holec, steri njim je med potjov zagrabo vodau iz vretine žitka. V delavnicaj ljudske obrti so obiskovalci leko sami tö kaj napravili. Lončarskomi majstri Zelkoni je pomago njegov »pomočnik« Laci Kovač. Z ridjajcov so se vküpnamazali ešče malo bole starejši tö, nej samo deca. Tak pravijo, ka Porabci radi plešejo, zatok si vekše prireditve ne znajo zamisliti brezi veselice. Za dobro muziko je skrbo Slovenskogoriški kvintet, na plesišči so se vrteli stari pa mladi v paraj pa v kraugi. Zahvala pa pohvala za pomauč pri Porabskom dnevi Slovenska zveza se s svojga tala želi posaba zavaliti vsejm lidam i organizacijam (szervezeteknek), steri so bili na pomauč pri pripravlanji Porabskoga dneva ali so pa té den z delom svetili zatok, aj se vsi drügi lepau pa dobro leko mamo. Najprvin smo se doužni zavaliti vsejm lidam, steri so prišli na našo pozvanje, ejkstra, steri so se potröjdili zglasiti naprej. Pri tejm so lidam dosta pomagali aktivisti Dröjštva porabski slovenski penzionistov (Vera Gašpar, Gabor Lazar, Klara Rogan, Kata Nemet, Iluš Bartakovič, Aranka Schwarcz, Marijana Kovač, Margita Kukor, Ani Makoš, Aniko Kovač pa Magda Zadori), v Szomboteli predsednica Slovenske samouprave Marija Kozar Mukič, v Budimpešti predsednica Slovenskoga dröjštva Irena Pavlič, v Mosonmagyaróvári predsednik Slovenskoga dröjštva Vendel Bočkor. Zavalimo se, ka se je vsakši lepau ponašo, (zvön enoga konflikta) nikša vekša baja nej bila. En tau cejlodnevnoga programa, ka je bijo nabola fontoški letošnjoga srečanja, je pripravila Razvojna agencija Slovenska krajina, zakoj se ji lepau zavalimo. Letošnji Porabski den je ranč zavolo prejkdavanje nauve Iže rokodelstva bijo v najmenšoj, depa v enoj najbola aktivnoj porabskoj vesi, gde de pomalek več za gledanje valaun vrejdnosti kak v cejlom Porabji. Hvala lejpa za darüvanje svete meše gospaudi Vilini Hriberniki iz Dolejnec pa porabskomi gospaudi Ferini Merklini (na žalost oni več ne slöjžijo na porabski fari), za spejvanje slovenske liturgije Mejšanomi pevskomi zbori Avgust Pavel z Gorenjoga Senika pa dirigenti, kantori Cirili Kozari iz Martinja. Za lejpi pa karažen kulturni program se zavalimo Korpičovi bandi, posaba Lacini Korpiči pa njijvomi menedžeri kak predsedniki Porabskoga kulturnoga in turističnoga dröjštva Andovci, Karčini Holeci, števanovskim pevkam pod vodstvom Marije Rituper pa sakalauskoj folklornoj skupini pod vodstvom Dragice Kolarič, v spremljavi na fudaj Borisa Velnera, Dueti Tamara pa Bojan iz Büdinec pa mladomi seničkomi dueti Beni pa Patrik, steroga smo zaprosili igrati za Razvojno agencijo pri prejkdavanji iže. Za dobro muziko na veselici se zavalimo muzikantom Slovenskogoriškoga kvinteta iz Slovenije. Restavraciji Lipa smo zavüpali, aj poskrbi za pogostitev, tak küjarge kak kölnarce so se fejs potröjdili s svojima prejdnjima vred, aj se vse lepau leko rejši. Med dnevom so nam menja ali več na pomauč bili nisterni člani predsedstva tü, kak Valika Rogan, Lali Hanžek, Ildi Windisch, pa kulturne aktivistke Marijana Fodor, Ani Nyírő. Z delom je svetilo tisti deset moškov pa pojbov od civilne straže (pogárőrség) tü, steri so cejli den ravnali, gde leko vozijo pa parkirajo avtonge, avtobusi brezi nesreče. Najvekšo delo má za seov Porabsko kulturno in turistično dröjštvo Andovci pod vodstvom predsednika Karčina Holeca. Za peldo se leko postavi, kak primejo vküper vsi člani, mladi pa starejši, domanji pa zvönašnji, če je od dela gonč. Pri tašnom tali ne poznajo nej dneva, nej nauči, nej svetka, nej petka, najbola pa nej tröjda. Oni so djali vred pred lejti tisti džumbuj, tazanjano kučo i grönt, gde smo mi zdaj leko svetili, gde je mesto dobila ta lejpa nauva iža. Pred svetkom so kosili, pucali sonžet za parkirišče, vred so dejvali staro kučo, vse stolice, stole so vküp zvozili, dola zaprali, šator so nota spakivali. Pripravili so se posaba za küjanje (zakoj so redno gora plačali). Gda bi pa zazranka po dougoj nauči najbaugše bilau spati, so že na pau naspano mogli vöpakivati šatore, vred dejvati vse, staro kučo pa cejli dvor. Za tau velko delo se posaba zavalimo vsejm članom dröjštva. Če se je že tau melo zgoditi, ka se taum na svetki njiva velka pomauč nin nej dala na znanje, ranč tak v vogrski novinaj tü nej, si želim, aj njijvo delo bau znano pa priznano pred vsejmi, steri smo té den vküper leko svetili v Andovci. Pa eške tau, ka bi se ta lejpa nauva kuča nikdar nej mogla zozidati v Andovci brezi toga dröjštva. Zatok mi pa nikak néde v glavau eške do gnesden nej, kak je njegvi predsednik Karči Holec nej bijo pauleg, gda so prejkvrezali šaupo pa prejkdali ižo. Doužni smo se zavaliti za finančno pomauč Uradi za Slovence zvöjn mejé Slovenije pa Skladi Wekerle Sándor na Vogrskom. Klara Fodor sekretarka ZS ČIST MORAŠ S TEGA SVETA V Pokrajinskem muzeju Do konca septembra bo v treh prostorih Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti na ogled razstava, ki sta jo etnologinji Jelka Pšajd in Mateja Huber poimenovali Čist moraš s tega sveta. Že otvoritev je pritegnila množico obiskovalcev in tako bo, smo prepričani, vse dokler posebnih eksponatov ne pospravijo. Razstava prikazuje spodnje perilo, higieno in lepotni ideal Pomurja od 19. stoletja do 80. let dvajsetega stoletja, s poudarkom na obdobju med letoma 1940 – 1960. Avtorici sta pripravili tudi publikacijo, kjer razkrivata podrobnosti o temi in dejstvih, ki jih nismo poznali. Direktorica Pokrajinskega muzeja Metka Fujs je ob otvoritvi razstave poudarila, da sta avtorici razstave, etnologinji Jelka Pšajd in Mateja Huber, zbrali tisto, kar je ponudilo pomursko okolje, ki običajno za več let zaostaja za sodobnimi trendi, pozna se podeželski in mestni način bivanja, ki se dopolnjujeta z vplivi iz sveta, zlasti po zaslugi bogatejših ljudi, izseljencev in sezonskih delavcev. Mateja Huber, recimo meni, da je spodnje perilo bilo prikrito in so ga ženske odkrile le ob prazničnih dneh. Spodnje perilo je v kmečkem okolju sorazmerno mlad pojav z izjemo spodnjega krila, ko se v prvi polovici 19. stoletja omenjata kikla in janka, medtem ko se spodnje perilo uveljavlja na začetku 20. stoletja. Znano je, da ženske – tudi babica avtorja članka – dolgo niso nosile spodnjih hlač, ki so se začele uveljavljati po prvi svetovni vojni, ponekod pa še mnogo kasneje. Sprva so spodnje hlače imele razporek, da jih ni bilo treba slačiti, rekli so jim počene ali srat lače. Jelka Pšajd ocenjuje, da je imela pomembno kulturno vlogo pri uveljavljanju spodnjega perila tovarna Mura, še prej pa domače šivilje. Tretji del razstave je namenjen higieni, kar je bil vedno intimni dogodek. Kot tema, o kateri se ni govorilo, je dolgo časa bila menstruacija, kar je hkrati povezano z duhovnim življenjem, šegami, navadami in vražami. Etnologinja Mateja Huber se je ukvarjala tudi z vprašanjem, kakšno žensko so smatrali za lepo žensko. Ugotovila je, da pri pridobitvi statusa lepe ženske ni bila pomembna le zunanja, fizična lepota, ampak tudi njen družbeni položaj in materialne dobrine. Razstava Čist moraš s tega sveta je že med nastajanjem, predvsem ob povabilu, naj lastniki prispevajo spodnje perilo za razstavo, zbudila veliko zanimanja. Verjamemo lahko, da bo enako do konca septembra, ko bodo izposojeno vrnili in razstavo zaprli. Ob domiselni postavitvi, od na vrv obešenega perila na grajskem dvorišču do treh razstavnih prostorov, je razstava popestrena z domiselnimi teksti, povezanimi s spodnjim perilom. Razstava, ki nas sprošča, o marsičem pouči in ponudi nastavke za razmislek o tistih kosih oblačil, o katerih se naše ravnanje iz obdobja v obdobje močno spreminja. ER Veliko predmetov so prinesli ljudje na povabilo Pokrajinskega muzeja, zdaj privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Že otvoritev razstave je bila nadpovprečno obiskana. Otvoritev spominske razstave OD SLOVENIJE… AVGUST PAVEL PA MONOŠTER 8. juliuša so v Monoštri odprli razstavo o Avgusti Pavli, stero sta pripravili etnologinja Marija Kozar pa Pavlova hči Judita. Tau razstavo, stera notapokaže živlenje pa delo Avgusta Pavla, so najprva pokazali v Somboteli, pred našim Varašom je bila v Potrni v Avstriji, iz Monoštra do go pelali v Mursko Soboto, geseni do go pa leko vidli v Budimpešti tö. Zbrane lidi (na žalost ji nej bilau trno dosta) je po spejvanji ljudski pevcov z Gorenjoga Senika pozdravo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök, po uvodnom razmišlanji je avtorica razstave Marija Kozar rejč prejkdala Juditi Pavel. Hči Avgusta Pavla Judita Pavel na vsakšoj otvoritvi tapovej, ka je njenoga očo vezalo na tisti kraj, na tisti varaš ali ves, gde je ranč ta razstava. V Varaši je etak gunčala: »Rojstna ves mojga očo Avgusta Pavla, Cankova, je bila leta 1897 daleč od Monoštra kakši 34 ali 36 kilomejterov. Tauga leta se zato spominam, ka je on tau djesen zapüsto svojo ves, gda je zgotauvo pet klasov osnovne šole pa je prišo v te lejpi mali varaš, da bi leko grato gimnazijec. Dobromi župniki Borovnjaki se je zošikalo nanjé vzeti njegve stariše, naj ga pistijo se tadala včiti, ka je trno čeden. Stariške so tistoga ipa najstarejšo dejte nej radi pistili kraj od iže. Kak se je znoso v Varaš, kak je slobaud jemau od žitka mlajšov na vesi, o tom je ešče v zadnji lejtaj svojga žitka tö napiso pesem, ka se ma je trno taužilo po daumi. Te dogodek (esemény) je bijo rejsan usoden (sorsfordító) v žitki Avgusta Pavla, steri je bijo tistoga ipa ešče mali Gusti. Doma pa v veškoj šauli so vsigdar gučali pa se včili slovenski. V varaško gimnazijo, stera je bila prva državna gimnazija v Železni županiji, je moj oče prišo, ka je trno malo znau vogrski. Njegvi stariške pa gospaud župnik Borovnjak so gvüšno zatok vöodebrali varaško gimnazijo, ka je bijo moj oče registrirani kak evangeličan, ka je tau bijo njegvi oče tö, dapa njegva mati je bila goreča katoličanka pa je njega tö tak pa na tau vöro včila. Vüpali so, ka do ga na varaškoj gimnaziji, na steroj so tistoga ipa včili baratke cistercijanci, tadale tak vzgajali (nevelik), kak se šika. Pa tak se je zgodilo. V Varaša se je držo pa gesti emo pri sabauli Szabóni, steri je bijo kak šaugor žlata njegvoj držini. Na gimnaziji se je trno flajsno včijo, ojdo je k katoliškomi veronavuki. Gda so ga najprva vöpitali, bi mogo tapovedati eno slovnično pravilo (nyelvtani szabály), steroga je nej trno razmo, zato se ga je na pamet navčo od rejči do rejči. Na konci je pa ešče vcüjpravo, ka »pont (pika)«. Njegvi školnicke so ga radi meli, ka se je rad včiu, pa se je vse navčo. Evangeličanski pastir pa katoliški katehet sta se tö zgučala med sebov, kak naj bau z njim. Pa gde je te ešče biu ekumenizem 20. stoletja! 1895. leta je varaška gimnazija dobila lejpo nauvo zidino, dapa potejm je tö ostala samo nižja gimnazija (algimnázium), zatok so mogli titi tisti mlajši, steri so se trno dobro včili, v drugi varaš tadale se včiti. Dapa moj oče je noso v srci lejpe spomine iz Varaša. Ešče lepše pa te, gda se je 1909. leta na Cankovi spozno z mojo materjov, stera je tö iz Varaša bila doma. Par lejt sta si pisala pisma, se spoznavala, se vzlübila, potistim sta se zdala v prelejpoj varaš-koj cerkvi. Gda je moj oče že delo v Somboteli, je vsikšo priliko vöponüco, ka bi leko prišo nazaj v varaš svoji mladi lejt, steroga je tak rad emo. Pa moja mati tö. Ešče te, gda je že skurok 80 lejt stara bila, je vsakšo leto gnauk prišla v Varaš. Istina, ka tü več nej mejla nikše žlate pa nej spoznance iz mladosti, dapa prišla je pa pobaužala zidine, med sterimi je preživela svoja mlada lejta. Zdaj je tauma že skurok 100 lejt, na te dogodke se spominamo več samo mi, mlajši pa vnuki, če iščemo pa štemo stare papire ali se spominamo kak na prpovejst naši starišov. Zatau smo pripravili tau razstavo tö. Poglednite si go, preštite go s takšo lübeznijo, kak če bi šteli o živlenji vašoga očo. O živlenji ftiča, steri se je odneso, steri je odleto iz skupne gomejzde.« Razstavo si leko v Slovenskom kulturnom in informativnom centri poglednete do začetka augusta. M.S. Rebalans državnega proračuna Vlada je pred dnevi sprejela okvirni rebalans državnega proračuna za leto 2011. Ta predvideva odhodke v višini 9,65 milijarde evrov, kar je 360 milijonov manj kot v veljavnem proračunu. Prihodki proračuna naj bi znašali 7,95 milijarde evrov. »Rebalans sprejemamo v dokaj zapletenih mednarodnih finančnih razmerah, ko je Slovenija zaradi padca pokojninske reforme zašla med države, ki se omenjajo kot tiste, ki ne obvladujejo stroškov. Zato je rebalans bolj varčevalno naravnan, z njim pa dajemo signal trgom, da obvladujemo stroške,« je poudaril finančni minister Franc Križanič. Znotraj posameznih politik se z rebalansom najbolj povečujejo sredstva za namen socialnega varstva, kamor so vključeni tako transferji posameznikom kot dodatna in tekoča obveznost proračuna do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede na leto 2010 se z rebalansom znižujejo sredstva za nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, promet in prometno infrastrukturo, upravljanje sistemov javne uprave in tudi politika zdravstvenega varstva. Neurja s točo Neurja s točo so v minulih dneh kar nekajkrat prizadela tudi Slovenijo, največ škode pa so povzročila na Kozjanskem in v Obsotelju, kjer je prizadetih več kot 1200 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar veliko škode pa je tudi na stanovanjskih in infrastrukturnih objektih ter na avtomobilih. Vlada se je odločila, da bo najbolj prizadetim občinam iz proračunske rezerve zagotovila 250.000 evrov. Znani rezultati mature K spomladanskemu roku splošne mature se je na 86 šolah prijavilo skupno 9615 kandidatov, izpitov pa se je udeležilo 8336 kandidatov. Od 7138 dijakov, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije, jih je izpite uspešno opravilo 6572 ali 92,07 odstotka, kar je primerljivo z lani. Šolski minister Igor Lukšič je dejal, da letošnja matura ni pokazala velikih odklonov glede na prejšnja leta tako po številu super odličnjakov kot po povprečni oceni splošnega uspeha. Judita Pavel je kumik nazajdržala skunzé, gda je gunčala o svojom oči. Paulek njé predsednik ZS Jože Hirnök Avgust Pavel: Elsodort sorsok (részlet) „Gyermekeim és unokáim! Minden bimbózó minden csirázó életek! Bocsássatok meg a tékozló ősnek, ki az igéret kalászos földjéről könnyelműn kivonultam véletek. Virágszegélyes, pallótlan mederben tiz évig csacskán csörgedeztek gömbölyded, csitri napjaim. De egy nyárvégi felhőszakadás beiszapolta a virágmesét kizaklatott az ősmederből, s egy augusztusi délután a sorsom és a sorsotok tornácos udvarunkból örökre kikanyarodott. A kis szekérre feltették ládánkat. /Egy barna, hasas, ócska láda volt/ S én a tetején, véletek, megilletődött gyermeteg önérzettel megtelepedtem… Aztán elnyelt az iskola, A város és a nagyvilág.” Avgust Pavel: Odslavljene usode (odlomek) »Moji otroci in vnuki! Vsa brsteča in kaleča življenja! Odpustite zapravljajočemu predniku, ki sem z obljubljene zemlje z zorečimi klasi nepremišljeno odkorakal z vami. V strugi brez brvi, obdani s cvetjem so deset let nagajivo žuboreli moji debelušni, nedorasli dnevi. Vendar je ujma na koncu poletja oblatila rožnato pravljico, me iztrgala iz prastruge, in nekega avgustovskega popoldneva je moja in vaša usoda z našega dvorišča s preddverjem za vekomaj odvijugala. Na majhen voz so postavili našo skrinjo. (Bila je rjava, globoka in zanikrna skrinja.) In jaz sem se na njej, z vami, namestil s preplašenim, otročjim samoljubjem... Nato so me pogoltnili šola, mesto in vesoljni svet.« (rokopis, last družine Pavel, prevod: Dušan Mukič) … DO MADŽARSKE Ka vse pripovejdajo stari papéri Lani je Mednarodni arhivski raziskovalni tabor (Nemzetközi Levéltári Kutatótábor) svetiu veuko oblejtnico, dijaki so djenau pred dvajstimi lejtami začnili ojti po vesnicaj pri slovensko-vogrskoj grajnci, ka bi zberali stare dokumente, papére pa kejpe. Letos na konci junija so pá vküperpozvali deset šaularov z Vogrske pa deset s Slovenije, ka bi v ednom kedni pá iskali od iže do iže dokumente pa se z lidami pogučavali od toga, kak je inda bilau. Letos so dijaki, med šterimi so študenti zgodovine pa etnologije tö bili, začnili delo na farofi v vesnici Nedelica nej daleč od prekmurske Tišine. Arhivistka (levéltáros) v Pokrajinskom arhivi Maribor Gordana Šövegeš Lipovšek je povödala, ka so leko šaularge letos edno nauvo delo tö spoznali: »Plebanoš v Nedelici Robert Brest má bogato knjižnico, v njej gestejo edne knige iz 1680 tö. Dosta knig smo z dijakami vküpspisali: ka je naslov, gde so je vödali pa što je napiso. Vekši tau knig je biu v prekmurskoj rejči ali dijački (latinski), ništerne pa so bile napisane s starimi gotskimi literami.« Letos so spremljevalci več nej stejli ojti od rama do rama, depa dijacke so tau trnok želeli. »Pri ižaj se najde dosta stari kejpov, šteri pa vsikši ejkstra pripovejst majo. Zbéramo kejpe pa papére do konca drüge bojne, najšli smo pa molitvenike in učbenike za vöronávuk tö. Lidgé po vesnicaj ranč ne poznajo razloček med muzejom pa arhivom, depa dostakrat dijaki tö nej. Mlajši leko med taborom spoznajo zgodovino vesnic, v praksi leko vidijo tau, ka se na šauli včijo« - je povödala arhivistka iz Maribora. Na vogrskoj strani so v drügoj polovici kedna šaularge preojdli tri vesnice kauli Varaša: Magyarlak, Csörötnek pa Rábagyarmat. »Tau so nej porabske vesnice, ka smo v dvajseti lejtaj gorpoiskali že vsikšo ves. Za dvej leti mo pá šli v Porabje pa probali najti takše papére, ka smo do tega mau nej« – je raztomačo organizator tabora, sodelavec Arhiva Železne županije Róbert Bartos pa cüjdau: »V trej vogrski vesnicaj so iskale tri ejkstra skupine, ka tabor organizirajo trgé arhivi: s Sombotela, Zalaegerszega pa Maribora. Tista skupina je gvinila, štera je več pa večvrejdne papére najšla.« Kejpe pa dokumente dá lüstvo na pausado pa je po vküpni razstavi povrnéjo lidám. »Gospaud László Ács, šteri dosta piše o zgodovini Rábagyarmata, nam je dau sploj dosta dokumentov. Nej je emo kama djati pa je raj podaro našomi arhivi. Med njimi so kupoprodajni kontraktuš, teštament, cajgnis iz šaule pa obšit s prve bojne. Gos-paud nam je lepau gučo o svojoj vesnici tö« - je tapravo Róbert Bartos. Pred taborom so župani vesi povödali lidam vu vesnicaj, ka mladi raziskovalci pridejo. Tak so šaularge ležejše delo meli. Dijaki z bejdvej strani grajnce so se dostakrat engleški pa nemški pogučavali, ništerni pa so badva gezika znali. »Leranca madžarskoga gezika je povödala za tabor, pa sve se s padaškinjov odlaučile, ka prideve. Tabor je zanimiv, ka odimo od iže do iže, pa lidgé pripovejdajo, kak so živeli, küjali ali prali. Vsikši den je nika posabnoga, najbaukše je bilau, gda so edna strina v škatüli stari puder pa šminko pokazali« - je povödala dijakinja Dvojezične srednje šole Lendava Tjaša Banfi. Mladi arhivisti pa so v Magyarlaki srečali edno gospau, štera se je v ves oženila s Števanovec. S porabskov Slovenkov so se leko v bejdvej gezikaj pogučavali. Vu vogrskoj skupini je bila edna študentka, štera je nej davnik diplomérala iz zgodovine. Renáta Szép je prišla iz Őriszentpétra pa je v diplomi pisala od zdravstva v Varaši: »Tau je lejpo pa korisno delo, ka zberémo dokumente za arhive pa tak ležej spoznamo zgodovino. V tabori smo mladi gratali prava ekipa, ka je nas tau delo trnok zbližalo.« Vse dokumente so vöpostavili 2. julija v Csörötneki, po dvej kednaj pa do je pelali v Slovenijo. Tabor drügo leto pelajo v Županijo Zala, za dvej leti pa do mladi znauvič v Porabji iskali pa vüpajmo, ka do najšli stare papernate svedoke pripovejsti naše krajine. -dm- Zakon o statusu cerkva Madžarski parlament je na zadnjem zasedanju pred poletnimi počitnicami sprejel zakon o statusu cerkva. Po novem zakonu ima status cerkva 14 verskih skupnosti, ostale verske skupnosti bodo delovale kot društva. Med verskimi skupnostmi s pravnim statusom cerkve so t. i. zgodovinske verske skupnosti (katoliška, evangeličanska, reformatorska, kalvinistična, judovska itd.) Med novimi cerkvami je tudi t. i. »Skupnost vere« (Hit Gyülekezete). Status cerkve po novem zakonu lahko dobi neka verska skupnost le pod pogojem, da ima zgodovinsko tradicijo ali ima najmanj 1000 registriranih članov. Podpredsednik vlade Zsolt Semlyén je zavrnil očitke, češ da je to kršitev verske svobode. Kot je povedal, na Madžarskem se lahko vsakdo svobodno odloči, kateri verski skupnosti pripada, le da vsaka verska skupnost ne bo imela pravnega statusa cerkve, kajti le-ta pomeni določene prednosti pri finansiranju in tudi olajšave. Poudaril je, da bo država z verskimi skupnostmi brez statusa, ki skrbijo za delovanje določenih institucij ali opravljajo socialne naloge, podpisala posebno pogodbo o finansiranju. Ocena šolskega leta Državna sekretarka za šolstvo Rózsa Hoffman je delo šolskega ministrstva v prejšnjem šolskem letu ocenila kot uspešno. Odločitev vlade, da dobi razne družinske podpore le tista družina, ki svoje otroke redno pošilja v šolo, je rodila sadove. Medtem ko je bilo leta 2009 40 tisoč otrok, ki več kot 50 ur niso prisostvovali pouku, se je njihovo število v letu 2010 znižalo na 8 tisoč. Povedala je, da so se prav odločili, ko so ponovno uvedli številčne ocene v nižjih razredih, in ukinili pisno ocenjevanje. Ni pa bila uspešna ponovna oživitev že zaprtih malih vaških šol, na razpis so prispeli le štirje uspešni projekti, denar, ki je ostal iz tega naslova, bodo porabili za pomoč malim šolam v težkem položaju. Dijaki na tabori gledajo stare kejpe pri ednoj iži Študentski fond sedaj že tudi za nas Klub prekmurskih študentov je skupaj s Pomursko izobraževalno fundacijo - PIF in Pomursko gospodarsko zbornico - PGZ ustanovil Študentski fond z namenom pomoči študentom, ki težko premagujejo stroške študija. To pomeni, da Klub prekmurskih študentov vsako leto razdeli enkratne štipendije v višini 300 evrov. To je postalo tradicionalno. To leto pa so dodali, da vlogo za štipendijo lahko oddajo tudi dijaki in študenti iz Porabja, ki so slovenske narodnosti. S tem želijo povezati Prekmurce in Porabske Slovence ter zagotoviti boljše sodelovanje gospodarstva in raziskovalnega dela v prihodnje. Klub vsako leto poišče sponzorje, ki pomagajo pri tem, da dobi čim več dijakov in študentov štipendijo. Razen tega pa so letos na Bujti repi v Ljubljani, ki jo organizirajo in je njihova tradicionalna kulinarično-glasbena prireditev, prodajali tudi srečke in ta denar namenili za Študentski fond. Kot vodjo Sekcije mladih Porabcev me je najprej poiskala predsednica Kluba prekmurskih študentov Mihaela Kalamar in me obvestila, da imajo možnost oddati vlogo tudi naši člani. Vse informacije sem poslala dalje tistim, ki so prišli v poštev. Res, da je bilo treba izpolniti nekaj obrazcev in poskrbeti za nekaj dokazil, ampak je bila to dobra priložnost za nas. Vse vloge, ki jih pošljejo klubu, pregleda komisija in jih nato točkuje. Potem se na podlagi vnaprej določenih kriterijev odločijo, kdo je upravičen do enkratne štipendije. Iz Porabja so prispele tri vloge in vse tri so bile upravičene do omenjene štipendije. Mislim, da smo lahko hvaležni našim prijateljem in upamo, da se bo naše sodelovanje v prihodnje nadaljevalo. V imenu dobitnikov se zahvaljujem Klubu prekmurskih študentov, da v svoje projekte vključuje tudi nas. Martina Zakoč vodja Sekcije mladih Porabcev Dva lejpa dneva v rojstnoj krajini Slovensko drüštvo v Budimpešti vsakšo leto potuje domau v rojstni kraj, v Porabje na različne prireditve. Vsikdar smo bili pozvani, tak zdaj tö na Porabski den, steroga so pripravili Zveza Slovencev na Madžarskem, Razvojna agencija Slovenska krajina pa Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Te Porabski den je bijo v soboto, 9. juliuša. Vsevküper nas je na tom svetki bilau s Pešta 33 članov. Fejs je že vročina bila, ali zatok smo se napautili koražno že v šestoj vöri, ka se je prireditev, stera je bila v Andovci, začnila v 11. vöri. Lejpi den nas je čako. Slovenska meša, lejpi kulturni program, srečanje z domanjim lüstvom, z žlato, s padaši, nova prijateljstva. Najvekšo je pa bilau, da so v Andovcaj gora posvečali Hišo rokodelstva. Zadvečerkoma je dosta vse bilau. Vsakši je emo priliko iti k žlati, na cintor k preminauči svojim. Najbogše je pa bilau, da smo se tam cejli zadvečerak pa večer leko pogovarjali z znanci, vej so bili s cejlega Porabja, iz vsakše vesi, Somotela, Mosonmagyaróvára. Prauti večeri se je pa začno ples takšne, ka so tej eni tak plesali, ka se je prašilo. Spali smo pa na Gorenjom Seniki v enom panzoni, v takšnom lejpom kraji, v gaušči. Že v štrtoj vöri so f’üčkali črni kosi. Do toga cajta, če smo se pelali domau v Porabje, smo se na drugi den srečali, obiskali kulturne skupine, samouprave v šteroj od naši vesnic. Zdaj 10. juliuša smo velki stopaj napravili pa smo šli prek meje v Slovenijo na Goričko, k sausedom. Večkrat smo se že srečali pa se že dobro poznamo z Büdinčani, z Vendelom Židojem, ki je koordinator za Porabje, s predsednico njinoga drüštva s Suzano Škodnik i drugimi. Tak je bilo, da bi oni že tö radi prišli k nam v Budimpešto, zdaj pa te smo si zgučali, če smo že tam pri meji, je mi obiščemo prvin. Najšli smo se z Vendelom Židojem v Monoštri, steri je nam vküppostavo zelo lejpi program. V nedelo, 10. juliuša, je Vendel prišo po nas v Monošter in smo se napotili proti Verici, gde smo šli prek meje v Slovenijo. Najprvin smo se pelali v Dolence k slovenski sv. meši. Splo lepau nas je pozdravo župnik Vili Hribernik. Somaševau pa je z njim eden mladi dühovnik iz Lendave, Aleš Kalamar, zdaj de on išo za slovenskoga dühovnika v Stuttgart v Nemčijo. Po meši je bila na fari mala pogostitev, smo pili medeno palinko in liker iz borovnic. Potejm smo se pelali v Büdince v Vaški dom. Tü smo se pá okrepčali, če so nej pet-šest féle pokarajov büdinske ženske spekle, te nikanej. Trno fajnske orejove kifline, piškote, kokosovo pecivo so pripravile. Odtec smo se pelali gledat Grad v vesi Grad. Tü nas je pozdravo direktor Krajinskoga parka Goričko dr. Bernard Goršak. V gradi nam je vse lepo notri pokazala gospodična Marina. Te grad so že prej začnili zidati v 11. stoletji. Pa steri grofi so ga meli za svojoga, so vsigdar vcuj zozidali, to so bili vogrski grofi med njimi Szécsi, Szapáry pa Nádasdy grofi. V gradi so zdaj različne delavnice, nota je pokazano, kak so žgali palinko, tkali platno, delali iz ridjajce posaudo. Seveda majo vinsko klejt tö, v steroj je vsigdar 9 stopinj. Pripravlajo razstave, v gradi pa ma pisarne Javni zavod Krajinski park Goričko tö. Ga še dale obnavlajo, dosti dela je ešče. Od tü smo se pelali v Šalovce-Šulince Tam smo si ogledali zgodovinsko točko »Balon«. Tü sta leta 1934 dva Belgijca z balonom dola sela, tau je tistoga ipa bilau nika zanimivoga, zato so tü naredli spomenik. Za obed, steroga so nam pripravili v Büdincaj, smo dobili domanjo gesti, in tau grajovo kapüsto s klobaso. Prvin smo doma v Porabji tö jedli take obede. Splo je fajnsko bilau, tak ka naši tej edni so dvakrat jedli. Büdinci je mala ves. Prajli so nam, da ima samo 130 prebivalcev. Moramo priznati, ka na prijateljskom srečanji zadvečerkoma je tam bilau več kak pau vesi, mladi, starejši. Notri so nam pokazali skeč z naslovom Büdinčani se včijo plesati. Vesela igra je bila, tak vejte, kak smo se nasmejali. Splo dober ansambel majo s pevko. Čudovito je bilau! Ena mala ves, pa vsi špilajo, spejvajo, igrajo. Šče fudaša majo, steri nas je, gda smo se vozili po Goričkom, sprvajo na avtobusi, spejvali smo, veseli smo bili. Te fudaš je bijo Jože Tibola. No, v programi je nastopo naš »Zborček« tö, Hugo Čerpnjak je igro s harmoniko, v cuj nam pa je pomago spejvati z Gorenjoga Senika Laci Bajzek. Po programi se je pa začno takšen ples, ka smo skoraj v Büdinci ostali. V šestoj vöri smo se mujs mogli napotiti, ka je Budimpešta daleč bila, 300 kilomejterov smo šče meli pred sebov. Takšna dva lejpa dneva smo meli za sebov, enoga v Andovci, drugoga na Goričkom. Takšna gostoljubnost, kak so nas gori prijeli v Büdincaj! Kak če bi se že sto lejt poznali. Gospaud Vendel Žido je pa cejli den bijo z nami, tak ka smo ma splo hvaležni. Mislim, ka smo z Büdinčani postali prijatelji in ostanemo za sigdar. Notra smo njim pokazali delo našoga drüštva tö. Pa smo Büdinčane pozvali v Budimpešto na našo eno prireditev naslednjo leto. Trüdni, a veseli z lejpimi spomini smo sedli na avtobus in se napotili nazaj v Budimpešto. Iz srca se zavalimo za te lejpa dneva, organizacijam, ki so priredile Porabski den v Porabji in so nas pozvale na tau prireditev. Zavalim se Büdinčanom za drugi lejpi den, steri nam dugo bo ostau v lejpom spomini. Irena Pavlič Fotografije: Jože Šlemer Naša skupina v dolejnskoj cerkvi z gospaudom Vilinom Hribernikom, kaplanom Alešom Kalamarom pa z našim dobrim vodnikom Vendelom Ansambel pa pevke njinoga drüštva Büdinčarge so pripravili kulturni program za nas, zašpilali so nam skeč, kak so se včili plesati »Aj lidgé na prekmurskoj grüdi čütijo, ka so doma« »Lejtale do črne vrane, pa de spadno prvi snejg. Komi de ravnica bejla? Čina de ostala slejd?« - so leko navzauči čüli v prvoj pesmi na koncerti prekmursko-ciganjskoga Halgato Banda, šteroga so za svetek 20. oblejtnice samostojne Slovenije v Monošter pozvali sodelavci Zveze Slovencev na Madžarskem. »Ta pesem je skoro že ljudska pesem gratala v Prekmurji, kama koli pridemo, komaj go začnemo špilati, lüstvo že začne popejvat« - je povödo pevec skupine Jože Kovač – Uri, šteri v bandi zvekšoga na gosli pa včási na gitaro igra. Reči za nauto Komi de ravnica bejla je napiso prekmurski pisateu Feri Lainšček, šteri je avtor dosta tekstov Halgato Banda, tak v prekmurskoj kak v knjižnoj slovenskoj rejči. »S Ferinom se poznava že od mladi, rosni lejt, že s šaulski dni, pozno sem ga kak mladoga pisatela. Našo sodelovanje se je začnilo tak, ka smo mi steli biti nikši ansambel, pa je un tau ime dau, ka ’Halgato’. Tak se zové film, šteroga so napravili iz njegvi knig ‚Namesto koga roža cveti’, je pa vogrska rejč, vogrska fajta ciganjske muzike« - je povödo Jože Kovač, njegvi kolejgar na fudaj Saša Ostojić pa je cüjdau: »Z bandov smo začnili ge, moj oča Milan pa Jože Kovač. Feri Lainšček je nüco muzikante z akustičnimi inštrumenti in je naš pevec pito mené pa očo, če bi mela volau gorstaupiti s Ferinom. Un je te čüu, kak dobro vküper štimamo, pa pravo, ka moremo dale igrati. Tak smo gorvzeli prvi CD, na šterom spejvamo prekmurski pa romski. Lüstvo ga je gorprijalo strašno lepau. Gda smo prvi nastop meli s Ferinom, smo nej znali, kak aj igramo, vej smo pa inštrumente komaj pet dni prva v roké vzeli. Smo pa bili telko batrivni pa koražni, ka smo staupili na oder pa odšpilali koncert« - se je spomino Saša Ostojić, šteri je z rovačke Dalmacije prišo v Prekmurje v devetdeseti lejtaj. »Bili so nesrečni cajti, na Rovačkom je bila divdja bojna. Meli smo žlato v Sloveniji, šteri so nas pozvali k sebi, aj počakamo, kak de se bitje končalo. Minaula sta dva mejseca, edno leto, pa smo ostali v Sloveniji. Tü sem se oženo pa deco tö mam« - je tapravo fudaš, šteri je rejsan Dalmatinec, depa korenjé má na veuki ravenaj. »Mama mojoga očo je iz Ukrajine, tak sem v sebi najšo ravensko, panonsko düšo.« »Prekmurske sentimente smo vam pripelali. Vüpam, ka de lidam srcé zaigralo pa do začütili, ka je tau naša vküpna muzika« - je povödo Jože Kovač – Uri pa od svoje muzike tak dale gučo: »Prekmurje seže daleč v Panonijo. Tá se držijo madžarske pa slavonske ravéni ranč tak. Mi ne igramo balkanske glasbe, pri nas se čüjejo gosli, violina, ka je domanji inštrument nas Prekmurcov pa Romov tö. Čütimo, ka je tau naša erba, tau spejvamo. Tau je panonska muzika tiste raveni, štera nas veže.« Skupino že dvej leti na bajsi sprevaja bratranec pevca Jožef Kovač – Toni, šteri je tak premišlavo o svojoj muziki: »Po pravici je tau vogrska, prekmurska pa ciganjska glasba - tau trauje zapakerano. Leko povejm, ka je tau dostakrat žalostna muzika s temperamentom.« Halgato Band spejva dosta pesmi v ciganjskom geziki tö, ka je veuka posebnost v Sloveniji. »Romske rejči nam sta napisala zvekšoga predsednik Romov v Sloveniji Jože Horvat – Muc pa Romeo Horvat – Popo. V etom našom deli nam pomaga Ministrstvo za kulturo, tak smo leko vödali svoj nau-vi CD z imenom ’Romano drom’ (Ciganjska paut)« - je tapravo voditel skupine, šteri je eške cüjdau, ka najvekši tau njini rejči eške itak piše Feri Lainšček. »Njegva besedila so trnok glopka, sploj žmetna. Vsikšo je eden lejpi tau njegove poezije, štero mi prejknapelamo v našo ljudsko muzično erbo. Ge tak mislim, ka je un sploj veuki človek, celau drügi slovenski France Prešeren.« V Porabji je Halgato Band tisti večer oprvin gorstaupo. Z vogrskimi skupinami pa so že igrali vküper, je povödo Jože Kovač: »Poznamo Stau ciganjski violin (Száztagú Cigányzenekar), leko smo z njimi igrali v Celji. Tau je bila veuka čest, ka smo leko s tak veukimi goslari bili vküper na odri. Radi bi pa večkrat prišli na Vogrsko, ka je v etom ’elektronskom cajti’ več nej tak žmetno.« Največ uspehov je skupina dosegnila na takzvani festivalaj Narečne popevke (naute v domanji gezikaj). »Začnilo se je leta 2003, gda smo v Ljubljani oprvin gvinili. Pobrali smo strokovne nagrade, rejči je napiso seveda Feri Lainšček. Leta 2004 smo s pesmov Violina pá najbaukši gratali, 2005 pa djenau tak s pesmov Ravnica. Letos 11. septembra mo eške gnauk probali ponau-viti, ka nam je gratalo v trej lejtaj.« Harmonikar Saša se je smedjau pa cüjdau: »Pravli so nam, ka nam je štrto paut sfalilo penez, pa smo nej mogli plačati žiriji.« Skupina Halgato Band je do tega mau vödala tri CD-ne, zadnjoga lani decembra. »Naša najvekša želja je, ka bi leko vküper špilali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. Pred dvöma letovma smo 8. aprila, na Svetovnom dnevi Romov, igrali z Orkestrom Slovenske policije, smo pa od tistoga mau vödali svoje pesmi pa rejči v nautaj, ka do je ležej igrale sodačke ali policijske godbe na pihala.« Halgato Band igra v Sloveniji nika takšoga, ka se tam indri dosta ne čüje. Zatok so vsikder bole popularni po cejlom rosagi, svoje prekmurske korenjé pa bi nikdar nej zatagili, je na konci intervjuna eške za gvüšno pravo Jože Kovač – Uri: »Mamo zelo konkretne pa zdrave cile. Simfonični orkester je važen zatau, ka bi lidgé spoznali našo prek-mursko rejč pa ka bi go mi nej pozabili. Aj Baug dá, ka bi milijaun lejt ta rejč eške živela, pa ka bi lidgé na toj prekmurskoj ravnici, na toj prekmurskoj grüdi, čütili, ka so tü doma, ka je tau vse naše.« -dm- Jože Kovač – Uri Saša Ostojić Halgato Band PETEK, 22.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.25 ŠPORT ŠPAS, 8.50 PODSTREŠJE: LIČILA, 9.05 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.15 ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 9.50 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.00 VOJNA VSE SPREMENI, DOK. FILM, 10.15 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.30 ENAJSTA ŠOLA, 10.55 CIAK JUNIOR: ADIJO, OTR. FILM, 11.10 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.00 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 APNENICA NA PRELOKI, DOK. FILM, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: PISANI TRAVNIKI, 16.20 HABIB: REAL MADRID - ATVIDABERG, DAN. NAD., 17.00 NOVICE, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.20 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.35 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA: HOČEM GUGALNICO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKO UTRINKI, 20.00 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 20.30 ŠTEVERJAN 2011, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 22.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 12.05 EVROPSKI MAGAZIN, 12.35 ČRNO-BELI ČASI, 12.55 IMPRO TV, 13.25 OPERNE ARIJE, 13.30 OB 90-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA RAMOVŠA, PORTRET, 14.25 PRIMORSKI MOZAIK, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 19. ETAPA, 17.50 MED VALOVI, 18.20 PODOBE SLOVENIJE: KOSTEL, DOK. SER., 18.50 HIC ET NUNC, POSNETEK KONCERTA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 AMERIŠKI FILM: VESTERN, DOK. ODD., 21.30 RESTAVRACIJA RAW (II.), IR. NAD., 22.25 OBREDJA: SEVERNA AMERIKA, DOK. SER., 23.15 LJUBEZEN IN CIGARETE, AM. FILM, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 23.07.2011, I. SPORED TVS 6.00 POLETNA SCENA, 6.30 ODMEVI, 7.15 IZ POPOTNE TORBE: PISANI TRAVNIKI, 7.35 TRNULJČICA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.15 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 8.45 POD KLOBUKOM: JEZA KOT ODGOVOR?, 9.30 RAPER RISTO, FINSKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: VSE JE KEMIJA, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 ZVEZDE NAD LEDOM, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16:10 SOBOTNO POPOLDNE: GOST DR. KLEMEN JELINČIČ BOETA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNO POPOLDNE: GOST VILI RESNIK, 17.55 Z DAMIJANOM, 18:20 SOBOTNO POPOLDNE: GOST VILI RESNIK, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE: TAT BISEROV, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 TO JE LJUBEZEN, POSNETEK KONCERTA NUŠE DERENDA, 21.45 OKUS PO CVETJU: CVETOČE PREPROGE, DOK. ODD., 22.20 POROČILA, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 SUNNY, NEMŠ. FILM, 1.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.30 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 23.07.2011, II. SPORED TVS 10.00 SKOZI ČAS, 10.25 PRIMORSKI MOZAIK, 10.55 POSEBNA PONUDBA, 11.25 EKO UTRINKI, 11.55 AMERIŠKI FILM: VESTERN, DOK. ODD., 13.25 PLANET ŠPORT, 13.55 FORMULA 1: VN NEMČIJE - KVALIFIKACIJE, 15.05 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 17.15 ŠPORTNI MAGAZIN, 17.45 PARADIŽ: DREVO, TV-TRILOGIJA, 19.50 KOŠARKA (M): SLOVENIJA - MAKEDONIJA, PRIJATELJSKA TEKMA, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 GANDŽA (IV.), AM. NAD., 22.50 GANDŽA (IV.), AM. NAD., 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 24.07.2011, I. SPORED TVS 6.20 POLETNA SCENA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 7.25 PUJSA PEPA, RIS., 7.30 ANČINE NOGICE, RIS., 7.40 MOJSTER MIHA, RIS., 7.50 PENELOPA, RIS., 8.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 8.20 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.30 TIMI GRE, RIS., 8.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.45 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 9.05 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 9.10 TONI IN BONI, RIS., 9.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.40 ŽAMETEK, RIS., 10.15 MAKS, DAN. NAD., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ŠTEVERJAN 2011, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.55 OKUS PO CVETJU, DOK. ODD., 15.25 GOSPODIČNA MARPLE, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, 17.15 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOJENČEK PRI HIŠI, FR. FILM, 21.30 VEČERNI GOST, 22.30 POROČILA, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 KRAJ ZLOČINA, AVST. NAN., 0.55 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 24.07.2011, II. SPORED TVS 9.15 SKOZI ČAS, 9.20 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 10.55 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 11.30 POMAGAJMO SI, 12.00 APNENICA NA PRELOKI, DOK. FILM, 12.55 ČLOVEK IN ZVER, 13.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA NEMČIJE, 16.15 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 17.15 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO, 19.35 ŽREBANJE LOTA, 19.50 KOŠARKA (M): SLOVENIJA : MAKEDONIJA - PRIJATELJSKA TEKMA, 21.50 K2, DOK. FILM, 22.35 LJUBICE (II.), ANG. NAD., 23.30 DARKO SINKO: ANGORAANGORA, KRATKI FILM, 23.50 VETER V MENI, KRATKI FILM, 0.05 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA NEMČIJE, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 25.07.2011, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 PODSTREŠJE: ŠPORT, 9.05 PRIHAJA NODI, RIS., 9.15 FIFI IN CVETLIČNIKI, 9.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POTOK PRENAŠALEC, POUČNA NANIZANKA, 9.35 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.45 DAJ, DOMEN, DAJ!: BETKIN IZPUH, RIS., 9.55 TAEKWONDO IN LJUBEZEN, DOK. FILM, 10.10 (NE)POMEMBNE STVARI: DVOJNOST, 11.00 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POLNOČNI KLUB, 14.30 GOZDOVI SLOVENIJE: SMREKOVJE, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 NOTKOTI, LUTK. NAN., 16.25 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 17.00 NOVICE, 17.30 ŽIVLJENJE: BITJA V GLOBINAH, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.45 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 25.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.55 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO, 14.30 SOBOTNO POPOLDNE, 16.45 STARŠI V MANJŠINI (II.), ANG. NAD., 17.30 PLAVANJE: SVETOVNO PRVENSTVO, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: CARSKI LOV, RUS. NAD., 20.50 POGLED Z NEBA: SKRITI OBRAZ POTROŠNIŠTVA, DOK. SER., 21.45 OPERNE ARIJE: SOPRANISTKA SIMONA RAFFANELLI KRAJNC, A. DVORAK: RUSALKA, 21.55 TERRAFOLK, GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA: IGMAR BERGMAN: LATERNA MAGICA, 23.10 PISAVE: STEFAN ZWEIG: VČERAJŠNJI SVET, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 26.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.25 ŠPORT ŠPAS, 8.50 PODSTREŠJE: GATE, 9.05 PRAVLJICE IZ MAVRICE, 9.25 NOTKOTI, LUTK. NAN., 9.40 RIBIČ PEPE: ŽIVAHNA TANZANIJA, 10.00 NANDO, DOK. FILM, 10.15 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.50 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.15 SINJE NEBO, NORV. NAD., 12.00 VEČERNI GOST: PROF.DDR. NATAŠA GOLOB, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 VIETNAM: PASTIRJI NEBEŠKIH OBLAKOV, DOK. ODD., 14.20 OBZORJA DUHA: STRASTNO LJUBITI SVET, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SLAVNA PETERICA: RENČEČI STVOR, RIS. NAN., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: HENK, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: MALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ČEZ PLANKE: JUŽNA TIROLSKA, 21.05 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PRAVA IDEJA!, 0.00 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, DOK. SER., 0.25 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL TOREK, 26.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.55 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO, 15.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.00 MED VALOVI, 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO, 20.00 ZGUBLJENI SVET KOMUNIZMA: SOCIALISTIČNI RAJ, DOK. ODD., 21.00 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 21.20 POSEBNA PONUDBA, 21.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.40 CELICA, DOK. FELJTON, 0.10 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, DOK. SER., 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 27.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 PODSTREŠJE: GLASBILA, 9.05 ZLATKO ZAKLADKO: OMLETE PRI ŠUMNIKU, 9.20 KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.40 KLIP, KLOP, GLASBENA PRAVLJICA, 10.15 PRIPRAVLJENA ALI NE, DOK. FILM, 10.30 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.10 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: PANDA, RIS., 15.55 PUJSA PEPA, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 AMBASADORJI ČRNE GORE, DOK. FILM, 18.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.30 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 ROLI POLI OLI: HIŠNA DETEKTIVA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SISI, AVSTR.-NEM.-ITAL. SER., 21.40 DOKUMENTARNI PORTRET, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 AMBASADORJI ČRNE GORE, DOK. FILM, 0.20 TRIKOTNIK: BESEDE TUDI UBIJAJO, 0.50 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SREDA, 27.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.25 BLEŠČICA, 11.55 PLAVANJE: SVETOVNO PRVENSTVO, 14.45 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 15.15 SLOVENSKI VODNI KROG: MIRNA, DOK. ODD., 15.45 ŽIVLJENJE: BITJA V GLOBINAH, ANG. SER., 16.35 ČRNO-BELI ČASI, 16.50 EKO UTRINKI, 17.30 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BILO JE ..., 21.00 OBRAZI DRUGAČNOSTI: OTROCI Z VESOLJEM V OČEH, DOK. ODD., 21.25 TEMNA SNOV, AM. FILM, 22.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ROMSKA GLASBA IN BIG BAND, 23.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 28.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŠPORT ŠPAS, 8.50 PODSTREŠJE: TELEFON, 9.05 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.15 SEJALCI SVETLOBE: RAZLITO SONCE, OTR. NAN., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 KANE IN ALLU, DOK. FILM, 10.35 SPREHODI V NARAVO, 10.50 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 SANJE ZA JUTRI, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: BLOK, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 OBREDJA: INDIJSKA PODCELINA, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 KRAVICA KATKA: KAJ DELAJO ŽIVALI?, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SISI, AVSTR.-NEM.-ITAL. SER., 21.35 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 BENEČANKA, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SSG TRST, 0.25 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 28.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.30 MAHLER V LJUBLJANI, GODALNI KVARTET TARTINI IN ERWIN KROPFITSCH, 11.55 PLAVANJE: SV. PRVENSTVO, 14.45 UGRIZNIMO ZNANOST: BIOLOŠKA ZDRAVILA – ZDRAVILA PRIHODNOSTI, 15.10 EVROPSKI MAGAZIN, 15.45 VELIKANI NAŠEGA ČASA: VIKTOR PARMA, GLASBENIK NA PRELOMU STOLETJA, 16.20 ČEZ PLANKE: JUŽNA TIROLSKA, 17.30 PLAVANJE: SVETOVNO PRVENSTVO, 20.00 POLETJE Z GLASBO IN BALETOM, 21.30 KOMISAR LAURENTI: VSAKEMU SVOJO SMRT, NEMŠ. FILM, 22.55 KRALJICA IN KARDINAL, FR. SER., 0.40 ZABAVNI INFOKANAL KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu