Več slepih je med tistimi, ki imajo zdrave oči, kot med tistimi, ki ne vidijo.
Nizozemski
pregovor
naš tednik
Številka 24 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
16. junij 1995
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
ZADNJA VEST
Slovenska gimnazija
vabi v nedeljo, 18. junija, ob 14.30 na šolsko akademijo.
Posebna točka sporeda: glasbena predstava „Prižgimo luč“ v letu miru, ki jo izvaja z mešanim mladinskim zborom glasbeni pedagog Roman Verdel.
V nedeljo se začne drugi krog volitev novega NSKS!
POLITIKA
Razprava na
celovški univerzi z dr. Apovnikom in dr. Sturmom
Strani 2/3
REPORTAŽA
Mladinski dan 1995: skupno praznovanje slovenske in nemške mladine.
Strani 10/11
KULTURA
Odprtje k & k centra v Št. Janžu - kraj interetničnega srečanja
Stran 15
ŠPORT
SAK se bo na odločilno tekmo v Traun Peljal s podporo 4 avtobusov .
Stran 19
Prutejevi v Večni vasi se veselijo na-	nekaj samoumevnega. Kot strokovnjak se je pri
raščaja v hlevu. Posebno srečo v hlevu so imeli	tem izkazal sosed Peter Hutter,	pd. Jenšac, ki se
pred kratkim na Prutejevi kmetiji, kjer je krava	je prav tako kot Prutej začudil,	ko seje naznanil
povrgla kar tri zdrave in lepe teličke. Pomagačev	še tretji teliček. Vsekakor je to	bil v Podjuni en-
pri težkem porodu je bilo hvala Bogu dovolj, kajti kraten dogodek, kakršnega se sosedje ne spomi-v Večni vasi je sosedska pomoč tudi danes še njajo.
2
Politika
Politika
3
Heidi Stingler
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Volitve bi bile farsa...
S pričetkom drugega kroga volitev novega Narodnega sveta se začenjajo intenzivne špekulacije, kdo od predsedniških kandidatov bo zmagal tekmo in kakšne spremembe je pričakovati po izvolitvi novega predsednika.
Kaj se bo dejansko spremenilo v narodnostni politiki, pa seveda ne bo odvisno le od ene osebe, v glavnem bo nova politika odvisna od sestava zbora narodnih predstavnikov. Nič manj kot predsedniške volitve torej niso zanimive volitve kandidatov za zbor narodnih predstavnikov. 160 kandidatov in kandidatk iz vseh volilnih okolišev je sprejelo izziv, 39 od njih, ki bodo dobili največ glasov, bo izvoljenih v ta gremij.
Ste že kaj razmišljali, komu od teh kandidatov boste dali svoj glas? Vsi si želimo, da bi bil ta zbor čim širše zasnovan in da bi se znašli pri skupni mizi ljudje, ki znajo samostojno in kritično razmišljati in bi v konstruktivnih pogajanjih našli skupni jezik. Če se bomo ravnali po načelu, da stara metla bolje pometa, prav gotovo ne bo zapihal nov veter in bomo zacementirali trenutne pozicije. V primeru, da pa dejansko hočemo kdaj doseči skupno organizacijo, pa bo potrebno, da bomo dali glas tudi tistim, ki doslej niso nosili zastave Narodnega sveta, a so s sprejemom kandidature sprejeli izziv in s tem dokumentirali pripravljenost za sodelovanje. Vsekakor bo ta zbor narodnih predstavnikov preizkusni kamen, saj bo treba usklajevati raznolikost mnenj in v stalnem dialogu iskati skupno pot in rešitve, ki bodo koristile narodni skupnosti in se bo z njimi lahko identificiral čim širši krog ljudi. Najbolj enostavno bi seveda bilo delo z ljudmi, o katerih vemo, da so pridni in pohlevni in pri
„Volitve bi bila farsa, če bi morali ugotoviti, da ima Zilja v ZNP le enega zastopnika, v Rožu pa vsaka druga občina ne bi imela človeka v tem g remiju, ki bi lahko posredoval predsedstvu želje in težave Slovencev iz svoje občine.”
glasovanju brez ugovora dvignejo roko, kadar jim pač predsednik pove, da je to potrebno. Ubrati pot najmanjšega odpora pa vsekakor ne bi koristilo stvari in bi bila zapravljena priložnost čim širše zasnovati organizacijo, v kateri bi bili zastopani prizadevni ljudje iz gospodarstva, politike, športa, kulture itd. Prizadevni ljudje pa so po navadi neudobni in nadležni, ker jim ni možno predpisovati, kako naj mislijo. Ali smo pripravljeni sprejeti ta izziv?
Eden bistvenih kriterijev pa je gotovo ta, da bodo v tem gremiju zastopani kandidati iz Roža, Podjune in Zilje, da bodo posredovali predsedstvu in zboru narodnih predstavnikov želje in težave, ki jih ima narodna skupnost v njih občini. Volitve bi se izkazale kot farsa, če bi morali ugotoviti, da bi vo-lilci dali glas le ljudem iz svojega volilnega okoliša in bi bilo v zbor narodnih predstavnikov izvoljenih tri četrtine kandidatov iz Podjune, kjer je pač jedro narodne skupnosti hvala Bogu še bistveno močnejše kakor v Rožu, da ne govorimo o Zilji. Bila bi farsa, če bi morali ugotoviti, da ima Podjuna 30 kandidatov, Zilja pa morda samo enega, v Rožu pa vsaka druga občina ne bi imela svojega zastopnika v tem gremiju.
Vsekakor je pravilno, da vsak volilec da svoj glas kandidatom svojega zaupanja, ki prihajajo iz njegove bližnje okolice. Ce pa dejansko hočemo uresničiti zastavljeni cilj -namreč, da bo to zastopstvo vseh koroških Slovencev - bo po-trebna solidarnost do manjšine v manjšini. Zato preostane le želja, da vsak volilec iz Podjune da svoj glas poleg domačim kandidatom vsaj tudi enemu kandidatu iz vsake rožanske in ziljske občine, saj jih lahko načrta 39.
Sožitje na rači narodne identitete?
Hvale vredna pobuda prof. dr. Roberta Saxerja: ker je prepričan, da večinski narod premalo ve o notranjih zadevah koroških Slovencev, je povabil predsednika NSKS in ZSO na razpravo o zastopstvenih modelih koroških Slovencev. Dr. Grilca, ki je kratkoročno zbolel, je zastopal dr. Apovnik.
Prof. Robert Saxer je zelo stvarno vodil razpravo z dr. Apovnikom in dr. Sturmom
Razprava, ki je bila prejšnji petek na celovški univerzi (prireditelj:	Avstrijska visokošolska
zveza), je ponovno pokazala osnovne razlike med politiko NSKS in sedanjega vodstva ZSO. Medtem ko je dr. Apovnik jasno poudaril, da imamo koroški Slovenci kot narodna skupnost svoje interese in da smo del slovenskega naroda, je dr. Sturm slej ko prej proti „narodnostnemu konceptu".
Po njegovem mnenju narod-
nostni pluralizem na Koroškem ne more funkcionirati, ker koroški Slovenci niso enako močni kakor npr. Južni Tirolci. Zanj koroški Slovenci kot „politična skupnost" ne pridejo v poštev; prednost daje narodnostni politiki, ki ne gradi na političnem priznavanju k slovenskemu narodu, „temveč na mešanici slovensko-nemških elementov".
Narodnost je treba „relativira-ti", na vprašanje, kako definira pojem narodnostna identiteta
Tanjšine (katero želi po njegovih besedah pospeševati tudi Svet Evrope), pa je odgovoril zelo restriktivno: omejil jo je samo na doživetja v času nacizma in v tej Zvezi konkretno omenil pregnanstvo njegovih domačih. Sicer pa se je ponovno vprašal, kje so
bistvene razlike med slovensko in nemško kulturo na Koroškem in označil zavzemanje za lastno (slovensko) kulturo kot „Besitzlandsdenken“ oz. „konservativno narodnostno politiko“. Njegova alternativa je združitev elementov večine in manjšine.
Dr. Apovnik je temu dosledno ugovarjal. Po njegovem se slovenska kultura vsekakor razlikuje od nemške. Opozoril je tudi na potrebo po integraciji koroških Slovencev, vendar kot organizirane skupnosti. Kut uspešen primer takega integrativnega dela je omenil delovanje slovenskih občinskih frakcij. Prav tako se je jasno izrekel za sožitje, „ki ga pa ni mogoče doseči tako, da se od-rečeš narodni pripadnosti“. Skratka: vse lepe besede o multikulturnosti ne prinesejo ničesar, če večina ni pripravljena enakopravno upoštevati Slovencev in njihovega jezika.
Naj zaključimo razpravo z oceno nekega mladega udeleženca: „Apovnik je bil zame bolj prepričljiv kakor Sturm. Ima realne predstave o položaju koroških Slovencev, medtem ko po Sturmu nismo ne krop ne voda."
—Kuj—
Neumarkt: Srečanje z „novimi“ in „starimi“ manjšinami
Letošnji binkoštni seminar v štajerskem Neumarktu se je spoprijel s tremi kočljivimi vprašanji, ki zrcalijo trenutno živahno razpravo o sodobni manjšinski zaščiti: tuji delavci, Madžari na Slovaškem ter staroavstrijci. Nadvse vznemirljiv razvoj na Balkanu, usoda Bosne in njenih prebivalcev ter pereč položaj turških delojemalcev na evropskem zapadu so dali zanimiv vsebinski okvir temu trodnevnemu srečanju.
Tako je bivši zunanji minister Fahr kritično ocenil avstrijsko prakso pri reševanju migracijskih oz. integracijskih problemov in zahteval, da se prizna pravica vsakega tujega delojemalca do varnega bivanja, primernega stanovanja, čimprejšnjega državljanstva in združitve z ostalimi družinskimi člani.
Koroškim Slovencem precej bliže pa so bili prispevki zastopnikov madžarske narodne skupnosti na Slovaškem. Madžarska manjšina na Slovaškem je nastala — podobno kakor pri nas — ob razpadu monarhije, ko je mirovna konferenca na novo nastali državi dodelila obmejni pas z nad 1 milijonov prebivalcev. Podobno kakor Slovenci so tudi Madžari trpeli pod sistematičnim raznarodovanjem in političnim pritiskom, tako da šteje manjšina danes le še ok. milijon članov. Neznosne politične razmere so namreč Madžare privedle do odločnejšega nastopanja nasproti nacionalističnemu taboru Mečiarjeve vlade. Madžari skušajo izboljšati svoj položaj tako, da nastopajo strnjeno in samozavestno v novem demokratičnem sistemu. Koalicija treh samostojnih madžarskih strank je izborila nad 10% glasov in ima 17 poslancev v parlamentu, nad stoti) županov in večtisoč občinskih mandatarjev. Zelo nevarno situacijo, ki lahko postane izpitni kamen tudi za evropsko integracijo, je mogoče omiliti samo z izpolnjevanjem manjšinskih pravic ter z uresničitvijo „osnovne pogodbe“ med Bratislavo in Budimpešto.
Na deloma nerešen položaj tako imenovanih „staroavstrijcev" mdr. v Kanalski dolini, Južni Štajerski, Mežiški dolini, v Kočevju in Ljubljani je opozoril predsednik „Gotscheer Landsmannschaft“, Celovčan dr. Herbert Krausland. V posebni resoluciji apelirajo na avstrijsko vlado, da upošteva v svoji zunanji politiki „obstoj staroavstrijskih manjšin v državah nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije".
Herbert Seher
„Ne moremo več molčati o Ljubelju“
Odkritje dveh informacijskih plošč, udeležba avstrijskega notranjega rninistra in koroškega deželnega glavarja ter resna stvarnost v javnih izjavah so dali avstrijski svečanosti na Ljubelju, 50 let po osvoboditvi koncentracijskega taborišča „Loibl-Nord“, poseben pečat. Na slovenski strani je bila spominska slovesnost ponovitev znanih zmagoslavnih proslav Zveze združenj borcev NOB.
Seveda je tudi hladno in deževno vreme vplivalo na razpoloženje udeležencev, ki so se v soboto, 10. junija, množično zbrali ns avstrijski strani Ljubeljskega Podora, da bi počastili spomin na trpljenje tisočih ujetnikov zlo-Qlasnega taborišča Mauthausen Pri prisilnem delu v letih 1943—1945. Mesto Borovlje je žastopal župan Krainer, spremili so ga vod carinikov, mestna Sodba na pihala in Moški pevski žbor SRD Borovlje. Med udeleženci je bilo predvsem veliko iroških Slovencev (med drugim i P. Apovnik, dr. Feinig in Nante iip). Za koroško deželno vlado s° prišli dež. gl. dr. Christof Zer-Patto in njegova namestnika dr. ji- Ausserwinkler in mag. H. Srasser, avstrijsko vlado je zakopal notranji minister Caspar Einem. Prireditev je organiziral 'n skupaj s predsednikom ZSO, ar M. Sturmom, trojezično moderiral vodja koroške iniciative "Mauthausen aktiv“, prof. dr. P. Estettner.
Med ujetniki je bilo največ Francozov. Zato je zastopnik Zveze bivših taboriščnikov J. B. Mathieu s pretresljivimi besedami obujal spomine na trpljenje neštetih žrtev pri gradnji ljubeljskega predora. Medtem ko je boroveljski župan Krainer spomnil
na morečo vojno (........naj živijo
danes vsi narodi v prijateljstvu!“) je Ch. Zernatto kritično omenil našo soodgovornost („Čeprav odklanjamo kolektivno krivdo, ne smemo reči, da smo bili vsi nedolžni. Klanjamo se z vso odgovornostjo žrtvam nacističnega režima na naših tleh.“). Minister Einem je v osrednjem govoru še bolj neposredno nagovoril vse navzoče: „ . . . Kakor so ljudje takrat vedeli za vse, kar se dogaja, in bolj ali manj sodelovali, molčali ali se uprli, tako je treba danes gledati na politično dogajanje okoli nas. Ukrepati je treba vedno, preden pride do usodnih dogodkov, ne smemo se zanašati na upor, ko že vlada nasilje. Tudi danes je nevarno, da molči-
mo, ne vidimo ali ne vpijemo, ko nas ogrožajo z bombami v pismih. Ne dajmo strahu možnosti, da nas ohromi, zaslepi!“
Na Slovenski strani je bila raven proslave znatno nižja. Na čelu nepregledne množice, ki je vztrajala kljub neprestanemu dežju in občasnim ploham, je bilo morje rdečih praporov, zastopnikov Zveze borcev in udeležencev NOB. Zveza združenj borcev je v začetku proslave podelila vsem občinam spominske trakove v znamenje povezanosti vse Slovenije v borbi proti nacizmu in fašizmul Dejanska polarizacije današnje Slovenije se je na neprijeten način pokazala, ko so roteče molitve predstavnikov katoliške in protestantske Cerkve, žal z neprimernimi izrazi („veličastna Cerkev . . . moč vere . . . umreti za vero in domovino“) izzvale tuljenje in prostest-no vpitje, ki je onemogočilo celo skupni očenaš.
(Dalje na strani 4)
OB ROBU
Identiteta in etnostres
Človek ima mnogo identitet. Predsednik ZSO to rad daje kot odgovor na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju identiteta. Seveda ima človek mnogo identitet, med glavne, ki človeka spremljajo celo življenje, pa gotovo šteje narodna identiteta. Sploh med narodno manjšino, kjer pojem včasih dobi grenek priokus. Ta identiteta je lahko celo smrtonosna, je Sturm na diskusiji z vso resnostjo zatrjeval. Mogoče je res že kdo zaradi prisilnega priznavanja oz. et-nostresa zatisnil oči? Morda Sturm pozna primere za to tudi med koroškimi Slovenci. Jaz dvomim, da je med Slovenci veliko medicinsko dokazljivih primerov etnostresa s posledico smrti. Razlogi za umiranje Slovencev so gotovo drugi. Etnostres si danes v teh okoliščinah najprej ustvari vsak sam, ko namreč opusti izvirno narodno identiteto in skuša vsrkniti drugo, a mu ne uspe, ker je to (brez genske manipulacije) nemogoče. Zato pride v etnostres. Ne pa zaradi tega, ker se za tajneti!) volitve (volilne prisile ni) avtomatično uvrsti: jaz sem po rodu te in te narodnosti.
Adke
Glas iz domače vasi
FRLOŽEV LUKA
Mi jo je pa začinil Varuh Resnice in Predstojnik verniške zaveze svetega Vestnika. Povzpel se je spet na prižnico, pardon, na kancelj in mene nepoboljšljivega grobijana obsodil na večno pogubljenje. Vseeno, sem Mu hvaležen za to javno obsodbo; zdaj me poznajo vsi in predvsem vse.
4
Št. Peter
Zaključna prireditev Višje šole v Št. Petru
Ali sme biti mladina drugačna?
Da so šolarke Višje šole za gospodarske šole v Št. Petru zelo kreativne in svobodoljubne, ter mišljenja ne prepuščajo odraslim, so na primeren in simpatičen način dokazale z izvrstnim sporedom na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Dolge recitacije so obujale spomine na krvavo bratsko obračunavanje v zadnji vojni v Sloveniji in na odprte rane nesrečnih dogodkov tudi na območju Ljubelja. Oba slovenska govornika sta poskušala umiriti razburkano vzdušje, ko sta poudarila pomen spominske slovesnosti za nas in današnji čas. Tržiški župan: „Danes si želimo, da bi znali reči oprosti in oprostim; spomnimo se, da smo bratje, in poskusimo živeti v miru!“ Predsednik RS Milan Kučan: „Prepozen je samo spomin na upor, čeprav smo hvaležni vsem Slovencem, ki so odklanjali nasilje . . . Iste grozote se ponavljajo danes v Bosni. Obljube evropskih državnikov niso resne, dokler ne uspejo ustaviti mučenja in ubijanja med jugoslovanskimi narodi“.
Alojz Angerer
Pozabljeno taborišče na Ljubelju?
Ob odkritju dveh informacijskih plošč na koroški in nekoliko čudni proslavi na slovenski strani Ljubelja se zdaj mnogo piše o pozabljenem koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Kakor večino stvari v našem življenju je tudi to trditev treba sprejeti relativno. Kajti to taborišče za mnoge deželane nikakor ni bilo pozabljeno in o sebi lahko rečem, da sem se na vožnjah proti jugu mnogokrat ustavil ob spomeniku, ker me je vedno znova prevzelo pretresljivo umetniško delo k roparskega kovača Bertonclja.
Vendar ni mi za osebne občutke; opozoriti želim le na dejstvo, da učitelji zgodovine tako na Slovenski girrmaziji kakor tudi na Višji šoli v Št. Petru od nekdaj ne organizirajo le ekskurzij v Mauthausen, temveč smo vsaj iz Št. Petra šli tudi na Ljubelj in mladino na kraj um samem seznanili z nečloveškimi grozodejstvi nacizma.
Tudi na drugi ravni ni manjkalo prizadevanj za obujanje spomina na ljubeljski KZ. Tako je npr. bila v spominskem letu 1988 na pobudo sveške Kočne v okviru 13. Božanskega izobraževalnega tedna spominska proslava na Ljubelju, pri kateri so sodelovali rožanski združeni moški zbori, govoril pa je mdr. boroveljski župan dv. sv. Helmut Krainer.
Tako pozabljen torej ta KZ gotovo ni, kakor se zdaj prikazuje.
Dr. Janko Zerzer
Pripravila Heidi St ingier
Ni čuda, da je vsakoletna zaključna prireditev v šentpetrski šoli tako dobro obiskana, saj vodstvo šole s prizadevnim učiteljskim zborom zna privabiti ne le starše šolark in šolarjev, ampak tudi številne prijatelje ustanove z raznolikim in pestrim sporedom. Tako je tudi letos razveselil številne goste pevski zbor pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza, za vse, ki se želijo ob takih družabnih srečanjih tudi nasmejati, pa so učenke in učenci naštudirali komedijo, v kateri so se na hudomušen način lotili ženskega vprašanja. Osrednja točka sporeda, ki zasluži še posebno priznanje, pa je bila modna revija Višje šole za gospodarske poklice in enoletne gospodinjske šole. Primerna kulisa in spretna povezava Daniele Pečnik sta dali celotnemu sporedu še poseben pečat. Modne revije so že pretekla leta navduševale predvsem ženske, ki imajo smisel za vse, kar je na trgu novega - letos pa so učenke tej reviji dale še posebno vsebino. Namreč razvoj mladostnikov, ki si pač želijo, da bi odrasli vzeli na znanje, da so pač drugačni. „Kreativnost, ustvarjalnost, dobro vzdušje, volja za dobro, vse to je že v nas. Samo pač drugače. Mladi živimo danes, po navadi ne mislimo na jutri,” je
uvodoma povedala Daniela Pečnik, ki je spraševala, ali mladina sme biti drugačna. Biti drugačen od odraslih se pri mladostnikih izraža po navadi tudi v njihovi obleki. Torej so učenke in učenci prikazali prvi del modne revije v plastičnih oblekah in jeans-obleki. Mladostnik pa v svojem razvoju dozoreva, kar se izraža tudi pri oblačenju. Po dolgi poti in z raznimi ovirami človek dospe do stopnje dozorelosti. Da je ta pot pogostokrat trnjeva, je jasno. Vsekakor pa je to največkrat tudi tista doba človeka, ko je najbolj nemiren, a tudi najbolj ustvarjalen. Želeti je mladim, da ta ustvarjalnost v njih ne bi za-
mrla v trenutku, ko je dosežen tisti „ideal”, ki je bil prikazan ob koncu modne revije - namreč s poroko in družinsko srečo. Družba potrebuje mlade, ki ne prepuščajo mišljenja drugim, saj imamo že vse preveč papig, ki se oglašajo le takrat, kadar je po volji tistim, ki si lastijo pravico do varuštvav mladine. Dekleta in fantje v Št. Petru so dokazali, da s pomočjo odraslih hočejo dozorevati, a kljub temu hoditi svojo pot. Učiteljski zbor šole pa je dokazal, da je pripravljen spremljati mladino na tej poti kot dober prijatelj, ki jemlje doraščajoče resno in jim na njihovo pot ne postavlja nepotrebne ovire.
V nedeljo se začne 2. krog volitev
V nedeljo, 18. junija, se prične 2. krog volitev za predsednika Narodnega sveta in zbor narodnih predstavnikov. Volitve bodo trajale do srede, 28. junija. 20 predstavnikov je bilo izvoljenih že v 1. krogu, nadaljnjih 39 lahko izberejo volililci izmed 151 kandidatov, ki jih objavljamo na posebnem mestu.
Volilci v 2. krogu niso omejeni samo na kandidate iz domače občine ali lastnega volilnega okoliša. Rožan lahko voli Podjunčana ali Ziljana, in narobe. Tistih 39 kandidatov, ki bo dobilo največ glasov, je potem izvoljenih v zbor narodnih predstavnikov, ki bi ga lahko imenovali tudi parlament koroških Slovencev.
Ker v 1. krogu volitev nihče od petih predsedniških kandidatov ni dobil absolutne večine, volilci v 2. krogu izbirajo med dr. Pavlom Apovnikov in Nantijem Olipom. Kandidat, ki bo dobil večje število glasov, bo novi predsednik Narodnega sveta, oba kandidata pa bosta tudi člana zbora narodnih predstavnikov.
Dr. Pave! Apovnik
Nanti Olip
naš tednik
vabi na
DISKUSIJO
s predsedniškima kandidatoma novega NSKS
Kaj se bo spremenilo z novim predsednikom?“
v ponedeljek, 19. junija 1995, ob 20.30 v gostišču KOREN v Bilčovsu
Diskusijo vodi dr. Reginald Vospernik
Kandidati - kandidatke za zb<
O
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
ADLASSNIG Stanko, 1954, kmet, Kotmara vas
AMRUŠ Michael st., 1933, upokojenec, Št. Jakob v Rožu
BAUMGARTNER Alojz, 1940, kmet, Št. Jakob v Rožu
BLAŽEJ Jozej, 1957, stavec, Bistrica-Šmihel
BRUMNIK Danijel, 1954, kmet, Železna Kapla
BUCH Pavel, 1947, kmet, Velikovec
BUDIN Lenčka, 1950, učiteljica, Bistrica-Šmihel
ČEBUL Betina, 1968, učiteljica na ljudski šoli, Bistrica-Šmihel
ČERTOV Hanzi dipl.inž., 1960, poslovodja/kmet, Sele
ČIK Alojz st. ek.sv., 1939, kmet, Škocijan
DOLINŠEK Miha, 1962, snemalec, Celovec
DOLINŠEK Pavli, 1951, kmet, Železna Kapla
DOMEJ Štefan dipl.inž., 1958, kmet, Pliberk
DUMPELNIK Hubert, 1956, kmet, Globasnica
FANTUR Peter dr., 1961, veroučitelj, Bekštanj
GOTTHARDT Vincenc ml., 1964, urednik, Šmohor
GREGORIČ Marko, 1961, inštalater, Globasnica
GREGORIČ Štefan st., 1937, upokojenec, Globasnica
GRIL Karl, 1947, učitelj, Bistrica-Šmihel
GRILC Matevž dr., 1946, odvetnik, Celovec
GRILC Roland dr., 1958, odvetnik, Celovec
GRILC Franc, 1934, upokojenec, Pliberk
HAFNER Marko, 1938, tehn. asistent, Bistrica v Rožu
HAFNER Rozi, 1963, kmetica, Grebinj
HAJNŽIČ Lado, 1940, nemeščenec, Železna Kapla
HASCHEJ Jozej, 1961, kmet, Dobrla vas
HREN Karl st., 1944, delavec-kmet, Žitara vas
HRIBAR-MARKO Sonja, 1969, fizioterapevtka, Železna Kapla
HRIBERNIK Peter ml., 1953, nameščenec, Žihpolje
HUDL Janez, 1937, poslovodja, Globasnica
HUDL Štefan, 1953, nameščenec, Podklošter
HUDL Luka st., 1950, nameščenec, Globasnica
ISOPP Mirko, 1971, nameščenec, Št. Jakob v Rožu
JANEŽIČ Franc, 1956, kmet, Št. Jakob v Rožu
JELEN Štefan dr., 1947, zdravnik, Železna Kapla
JELEN Franc st., 1942, delavec, Pliberk
KANZIAN Adolf, 1930, upokojenec, Galicija
KARNER Hanzej, 1960, nameščenec, Djekše
KASSL Franc ml., 1962, kmet, Djekše
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
KATTNIG Franc dipl.inž., 1945, direktor založbe, Rožek
KATZ Lenart, 1946, ravnatelj, Suha
KELIH Ivan, 1977, študent, Sele
KELIH Franc ml., 1961, poslovodja, Sele
KERT Adrian, 1970, študent, Pliberk
KERT Katja, 1961, kmetica, Bistrica-Šmihel
KERT Mirko, 1941, učitelj na glav. šoli, Pliberk
KERT Nežka, 1937, upokojenka, Pliberk
KOMAR Josef, 1955, zidar, Dobrla vas
KOMAR Martin, 1923, upokojenec, Dobrla vas
KONZILIA Milica, 1946, nameščenka, Škocijan
KORDEŽ Hubert, 1960, kmet, Globasnica
KORDESCH Blaž, 1951, uradnik, Pliberk
KORPITSCH Peter, 1961, nameščenec, Žitara vas
KOSCHAT Florijan, 1926, upokojenec, Št. Jakob v Rožu
KOSCHUTNIK Ivanka, 1925, gospodinja, Borovlje
KRAMER Štefan mag., 1954, psihoterapevt, Dobrla vas
KRASNIK Maria, 1951, šivilja, Žitara vas
KREUTZ Sonja, 1964, učiteljica, Pliberk
KRIVOGRAD Adolf, 1936, trgovec, Bistrica-Šmihel
KROP Pepej, 1958, učitelj, Suha
KRUŠIC Franci, 1964, kmet, Bilčovs
KRUŠIC Krista, 1962, dipl. del. terapevtka, Kotmara vas
KUCHLING Martin, 1970, študent, Velikovec
KUNČIČ Marjan, 1967, nameščenec, Bistrica v Rožu
LAMPICHLER Andrej, 1963, nameščenec, Žrelec
LAUSEGGER Vili, 1967, kmet, Borovlje
LEPUSCHITZ Joško, 1961, nameščenec, Rožek
LESJAK Štefan mag., 1963, nameščenec, Vrba
LIPUSCH Traudi ml., 1974, študentka, Globasnica
LOMŠEK Janez ml., 1972, študent, Žitara vas
MAK Mici, 1961, nameščenka, Sele
MANDL Jurij, 1957, poslovodja, Pliberk
MIKL Hanzi dipl.inž., 1960, kmet, Podklošter
MIKL Jakob, 1933, lesni trgovec, Bekštanj
MIKL Tomaž ml., 1974, veletrgovec, Št. Jakob v Rožu
MILLONIG Tomo, 1967, učitelj, Straja vas
MLINAR HELKA, 1946, učiteljica, Škocijan
MOCHAR Milan. 1967, kmet, Škocijan
)
0
)
D
D
b
P
P
p
p
p
p
p
)
j
j
)
p
:>
b
)
3
)
)
)
:>
:>
i narodnih predstavnikov NSKS
MÜLLER Iva, 1953, kmetica, Pliberk ^ NACHBAR Joško, 1955, poslovodja, Pliberk ^ NACHBAR Matevž, 1947, nameščenec, Pliberk NOVAK Gabriela, 1953, sekretarka, Železna Kapla NOVAK Gustav, 1933, uradnik v pokoju, Bekštanj OGRIS Hanzi, 1955, orodjar, Sele ^ OGRIS Hubert, 1931, upokojenec, Šmarjeta v Rožu ^ OLIP Marjan, 1954, kmet, Sele
OPETNIK Franc, 1957, nameščenec, Bistrica-Šmihel OPETNIK Marija, 1959, nameščenka, Bistrica-Šmihel ^ ORAŽE Mirko, 1927, kmet, Sele ^ ORAŽE Werner, 1964, nameščenec, Borovlje ^ OŠINA Andrej, 1955, kmet, Železna Kapla J PACK Joško, 1966, študent, Kotmara vas ' PANDEL Martin, 1958, nameščenec, Škocijan ^ PASTERK Danijel, 1966, kmet, Železna Kapla ^ PAVLIČ Polti, 1966, delavec, Železna Kapla ^ PERČ Jurij, 1960, urednik, Celovec ^ PERDACHER Jože, 1940, kmet, Škofiče ^ PETEK Tomaž, 1930, mizar-upokojenec, Žitara vas PICHLER Rudi st., 1932, upokojenec, Podklošter j PIKO Anton, 1970, nameščenec, Pliberk PIKO Milan, 1968, nameščenec, Pliberk ^ PIPP Marjan mag., 1962, nameščenec, Bistrica na Zilji J PITSCHEK Ernst, 1936, kmet, Škofiče ^ PODBREGAR Stanko, 1951, kmet, Železna Kapla ^ RECKAR-KRIŠTOF Dragica, 1956, gospodinja, Bistrica-Šmihel ^ RESSMANN Stefan, 1966. kmet, Bekštanj
RIEGELNIK Štefan st., 1949, nameščenec, Št. Jakob v Rožu ^ ROBLEK Franc, 1936, kmet, Sele ^ ROSENZOPF Stefan, 1973, nameščenec, Ruda ^ RUTAR Franc kom.sv., 1922, podjetnik, Dobrla vas ^ SCHASCHL Johannes, 1958, podjetnik, Borovlje ^ SCHELLANDER Štefan mag., 1958, učitelj-BHS, Bilčovs ^ BEREINIG Ludvik, 1947, nameščenec, Št. Jakob v Rožu ^ SIENČNIK Matjaž dr., 1946, otroški zdravnik, Žihpolje ^ SLUGOVC-STERNAD Gregor ml., 1963, kmetijski mojster, Škocijan ^ SMOLLE Karel, 1944, zasebnik, Bistrica v Rožu ^ SMREČNIK Janez, 1937, upokojenec, Globasnica
O SMREČNIK Mirko, 1956, nameščenec, Globasnica O SMRTNIK Vladimir, mag, 1967, pravnik, Železna Kapla O SMRTNIK Valentin, 1960, šofer, Železna Kapla O SPIELER Marija dr., 1935, gimn. profesor, Celovec O STICKER Hanzi, 1967, kmet, Št. Jakob v Rožu O STINGLER Heidi, 1963, žurnalistka, Bilčovs O STROPNIK Sigi, 1945, uradnik, Pliberk O SUKALIA Rudi, 1958, orodjar, Borovlje O ŠIMENC Aleš, 1954, poslovodja, Vernberk O TISCHLER Marija, 1928, gospodinja, Celovec O TOLMAJER Nužej, 1942, nameščenec, Žrelec O TRAMPUSCH Peter, 1964, nameščenec, Suha O TRAMPUSCH Marko ml., 1963, kmet, Pliberk O TRAP Franc, 1942, zidar, Bistrica-Šmihel O TSCHERTOU Lorenz, 1937, upokojenec, Borovlje O URSCHITZ Traudi, 1953, kuharica, Železna Kapla O VALEŠKO Franc, 1955, kmet, Pliberk O VOSPERNIK Reginald dr., 1937, ravnatelj, Vernberk O VOUK Rudi mag., 1965, odvetniški pripravnik, Dobrla vas O WAKOUNIG Matevž, 1942, nameščenec, Bistrica v Rožu O WAKOUNIG Stanko, 1946, učitelj, Škocijan O WALDHAUSER Peter mag., 1951, pravnik, Borovlje O WALDHAUSER Valentin, 1950, kmet, Borovlje O WARASCH Anton, 1933, upokojenec, Djekše O WARASCH Filip mag., 1945, nameščenec, Djekše O WASTL Ivanka, 1972, nameščenka, Dobrla vas O WEDENIG Franc, 1943, nameščenec, Celovec O WERNIG Rozina, 1936, nameščenka, Šmarjeta v Rožu O WIEGELE Franc vi. svetnik, 1929, š. nadzornik v pok., Bistrica na Zilji O WROLICH Erika, 1955, učiteljica na Ij. šoli, Bekštanj O ZABLATNIK Ingrid, 1955, nameščenka, Bilčovs O ZABLATNIK Pavel, 1960, nameščenec, Galicija O ZERZER Janko dr., 1935, ravnatelj, Celovec O ŽUPANC Breda, 1943, podjetnica, Železna Kapla
8
Iz naših občin
Aktualni I n t e r v j u
Dr. Karl-Heinz Grasser (F)
Namestnik deželnega glavarja in referent za promet in turizem
Rožanom želim vzeti strah pred železnico
Naš tednik: So načrtovalna dela za jugovzhodno železnico skozi Rož že tako daleč, da pridete pomirjevat prebivalstvo?
Mao. Karl-Heinz Grasser: To gotovo ni tako. Zastopniki ljudske iniciative SOS in rožanski župani so me med drugim tudi v deželnem zboru z demonstracijo in v osebnem pogovoru opozorili na to, da se prebivalstvo Roža čuti ogroženo. Prišel sem, da bi vzel prebivalstvu strah pred takim projektom, ker še nikakor ni določeno, da naj bi trasa peljala skozi Rož.
Ali hodite pomirjevat tudi prebivalstvo ob Vrbskem ali Osojskem jezeru?
Ne, ker je doslej izrazilo strah pred železnico le prebivalstvo Roža.
Dejstvo je, da študija o možnosti realizacije jasno predvideva obvoznico za tovorni promet skozi Rož.
Ta študija verjetno ni več in nič manj kakor papir. Kje bo potekala trasa bo možno povedati šele po raziskavi vseh možnih variant.
Kje bo torej potekala trasa?
Preden strokovnjaki niso raziskali vseh možnih variant je zame vse odprto. Povedati pa je treba, da bo varianto določilo ministrstvo, ne pa referent za promet.
Ni prepoceni, da odrinete odgovornost na Dunaj?
Ko bo čas zrel, bom zavzel na osnovi poizve-deniških mnenj tudi jasno stališče in se bom zavzel za interese prebivalstva.
Mislite, da vam je uspelo prebivalstvu vzeti strah s predstavitvijo idealiziranega filma o železnicah, ki je bil žalitev za vsakega povprečno inteligentnega človeka?
Bil je ljub film, ki so ga izbrali kolegi deželne vlade.
Kakšne gospodarske prednosti bi imel Rož pri realizaciji železnice poleg tega, da bi imeli zdravniki na oskrbi več živčno bolnih?
Regija sama ne bi imela prednosti, treba pa je gledati, kaj to prinese za celotno Koroško.
Načrti, da bi napeljali skozi Rož tudi še 380 KV- žico za tok, so medtem več ali manj na mizi.
To je možno, vendar osebno ne poznam načrtov in ne vem, da se o tem diskutira.
Heidi Stingler
Panične reakcije na delovanje ljudske iniciative
Med zastopniki deželnih strank je po ustanovitvi iniciativne skupine SOS Rettet das Rosental/Rož očitno izbruhnila popolna panika.
Namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser je brez vsakršnega povabila prišel v Rož, da bi pomiril prebivalstvo.
Informacijski večer na Bistrici v Rožu referenta Karl-Heinz Grasserja in strokovnjaka deželne vlade Dl Langa vsekakor ni prinesel, kar so Rožani pričakovali. Okorni poskusi prepričevanja, da je vsakršen strah pred železniškim tovornim prometom neupravičen, so izzvale med zastopniki ljudske iniciative in predstavniki občin nevoljo in nezaupanje. Višek nesramnosti sta si referenta Grasser in Lang dovolila s predvajanjem idealiziranega filma o železnici.
Zastopnik ljudske iniciative SOS mag. Peter Waldhauser je ocenil film kot „tendenciozni klamavk” in je ostro kritiziral politične stranke, ki se očividno na hrbtu Rožanov vežbajo v svojih političnih igrah. „Rožani pričakujemo jasne izjave od zastopnikov vseh treh deželnih strank. Prepoceni bi bilo odriniti odgovornost na Dunaj v vednosti, da bo uničila železniška proga eno najlepših dolin Koroške. Ljudska iniciativa ne bo dopustila, da se bodo deželni politiki izognili svoji odgovornosti, in za dan X so že pripravljeni načrti, s katerimi bomo vedeli zabraniti železniško progo skozi Rož,” tako Waldhauser.
Prošnjo, da zastopniki ljudske iniciative ne bi pozabili na Žrelec in Grabštanj, je na informacijskem večeru na Bistrici izrekel tudi župan Žrelca Woschitz, ki je očitno spoznal, da je to prvo gibanje, katerega politične stranke na deželni ravno jemljejo resno, kar dokazujejo panične izjave zastopnikov vseh strank kakor tudi zastopnikov združenja koroških industrialcev. Željo po sodelovanju z ljudsko iniciativo SOS je izrazil tudi celovški mestni svetnik Ebner, ki hoče pospeševati rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za Rožane kakor tudi za prebivalce ob Vrbskem jezeru.
Zastopniki ljudske iniciative SOS so namestniku deželnega glavarja Grasserju jasno povedali, da ne bodo odobravali političnih iger na hrbtu Rožanov.
V sredo gre na javni diskusiji za novo ime Železne Kaple
V sred, 21. junija, bo ob 18. uri v ljudski šoli v Železni Kapli javna razprava o novem imenu kraja. Prebivalstvo naj pride in pove svoje mnenje.
Občina je javno razpravo sklicala na osnovi splošnega občinskega reda, po katerem imajo občani v takih zadevah možnost soodločanja. Gre za bodoče ime Železne
Kaple, ki se naj bi, če gre po volji SP,VP in FP, spremenilo v Bad Eisenkappel. Enotna lista pa je vložila predlog, naj bi se kraj v bodoče imenoval Bad Ei-senkappel - Železna Ka-
pla. Razlog za preimenovanje je, da od tega pričakujejo v Kapli dodatno reklamo za turizem, ki se je v zadnjih letih razcvetel predvsem okrog zdravilišča v Beli.
Iz naših občin
Starši, vzgojiteljice in otroci „otroške skupine Palčki /Kindergruppe Zwerge“ so bili pretekli ponedeljek pri pliberškem županu mag. Raimundu Grilcu (na sliki s predsednico Palčkov Marijo Toljič), ki želi pomagati. Potrebno pa bo, da bosta pomagala tudi deželna in zvezna vlada.	Foto. Fera
Otroške skupine na Koroškem v težavah - tudi Palčki kličejo SOS
Brez podpor bo na Koroškem moralo zapreti vseh 28 otroških skupin, ki imajo v svojem varstvu 380 otrok, vse mlajše od štirih let. Tudi edina dvojezična skupina Palčki iz Pliberka je v finančnih težavah.
Pretekli ponedeljek je vseh 28 koroških otroških skupin protestiralo na svojih občinah, kjer so s pristojnimi politiki razpravljali o bodočnosti teh skupin. V Celovcu bo občina svojim šestim skupinam verjetno pomagala s sub-venciojo v višini 1,2 mio. šilingov. Podobne pomoči si želi tudi edina dvojezična skupina „Palčki-/Zwerge“ iz Pliberka.
Pretekli ponedeljek je predsednico Palčkov Marijo Toljič, vzgojiteljice, starše in otroke sprejel pli-berški župan in deželni poslanec mag. Raimund Grilc, ki je že v Preteklosti bil odprt za rešitve s Pomočjo občine. Predsednica Toljič je županu predložila katalog največjih problemov, ki so trenutno za Plačke še nerešeljivi. Tako potrebuje skupina pomoč Ph morebitnem iskanju novih prostorov, ker obstoječi v Nonči vasi ne ustrezajo zakonskim predpisom glede zakona o kanalizaciji. Naj večji probleme pa imajo Palčki na finančnem področju, ker je v Proračunu spet velik primanjkljaj.
Zato Palčki pričakujejo od občine Pliberk, da bo skupno z deželno vlado leta 1996 prevzela polovico personalnih stroškov. Župan mag. Grilc je zelo pozitivno sprejel želje, za uresničitev katerih se želi zavzeti tudi v Celovcu na
deželni vladi. Vsaj eno veselo novico so dobili Palčki pred kratkim. Narodni sosvet za koroške Slovence je Palčkom za leto 1995 namenil podporo v višini 200.00 šilingov.
Silvo Kumer
STROKOVNA EKSKURZIJA
Naši kmetje se peljejo v Wels
Koroška. SJK in Krožek za vzrejo pujskov vabita kmete, da se udeležijo strokovne ekskursije v Wels. Na programu je ogled prašičjeresjkih kmetij z najboljšimi tehnologijami vhlevljanja. Ogledali si bodov tudi podjetje Brunntah-ler. Čas: V četrtek, 22. junija 1995. Odhod: 5.00 Pliberk, 5.05 Šmihel. 5.10 Juenna, 5.15 Dobrla vas, 5.20 Škoci-jan, 5.45 Celovec/Mohorjeva.
OBČINSKA SEJA
Trg pred sejmiščem dobi novo ime
Celovec Celovški občinski svet bo naslednji torek preimenoval prostor pred vhodom sejmišča v „Messeplatz“. Na dnevnem redu seje je tudi letni obračun za 1994.
REKORDNE PRIJAVE
V obeh vrtcih je že premalo prostorov
Pliberk. Otroški vrtec I (enojezičen) in otroški vrtec II (dvojezičen) v Pliberku sta spet nabito polna. Celodnevna in poldnevna enojezična skupina je s 50 otroki polna, na čakalni listi je še več kot pet otrok. Tudi dvojezični vrtec ima čakalno listo, ker je vseh 20 prostorov za jeseni že zasedenih. 7 otroki, ki niso dobili mesta, mora čakati, da postane to ali drugo mesto prosto.
Ambružev križ v Konovecah so obnovili
V Konovecah v občini Bistrica nad Pliberkom so preteklo nedeljo slavnostno blagoslovili obnovljeni Ambružev križ, ki predvsem v zimskem času zelo trpi na posledicami avtomobilskega prometa. Križ je blagoslovil dekan ms-gr. Kristo Srienc. Po slavnosti, na kateri sta za občino spregovorila župan Janko Pajank in podžupan Andrej Wakounig, so pri Am-bružu pripravili pijačo in jedačo, tako da so vaščani lahko kljub slabemu vremenu primerno veselo praznovali ta dan.
10
Reportaža
Idilični ambient Plešivca je bil letos izbran kot zbirališče in kraj srečanja koroške mladine obeh narodnih skupnosti od Melske do Labotske doline. Kakor že pred dvema letoma, ko je bil podoben praznik v Beljaku, sta se Katoliška mladina (KM) in ARGE katholische Jugend, ki je obenem strešna organizacija KM, odločili za skupno praznovanje mladinskega dneva.
Odpravljati
predsodke
Slika spodaj: Brezposelnost je predvsem za mladino velik problem, pravo poklicno odločitev je težko najti. - Ob igranju je laže odpravljati morebitne predsodke.
Piše Adrian Kert
Medtem ko je med slovensko govorečo mladino in pri organizatorju KM takšen dan postal že debelo podčrtan v koledarju in ga je nedvomno lahko videti kot tradicionalni mladinski praznik, ga med nemško govorečo ne prirejajo v letnem ciklu.
Gonilna sila pri KM je že poltretje leto Nadja Baumgartner, 20-letna Rožanka iz Šentjakoba. 1993 je prevzela mesto tajnice KM in se do danes ne kesa tega koraka. „Delo me zelo veseli, ker lahko delam za ljudi in se iz tega poraja veliko spoznanj,“ pripoveduje komunikativna tajnica o svoji motivaciji in obenem maksimi. V šentjakobškem farovžu se počuti že kakor doma, saj je že nekako od 7. leta aktivna za KM. Logično, da s tolikšnim angažmajem plezaš tudi po „karierski lestvici“ stopnjo za stopnjo više. Tako je po zaključku na Trgovski akademiji dobila ponudbo prevzeti glav-nopoklicno tajništvo katoliške mladinske organizacije in jo „po kratkem oklevanju“ sprejela. „Zame je to bil nov odziv, čeprav konkretno nisem vedela, kaj me pričakuje.“ Kakor vsaka organizacija, ima tudi KM težave pri nagovarjanju novih članov, Nadja je kljub temu zadovoljna s številom rednih in manj rednih obiskovalcev posameznih krožkov.
Največji projekt v letu je prav mladinski dan. „Organizacija prinaša s seboj dosti težav in terja veliko živcev,” pripoveduje iz izkušenj, saj je bil to že tretji mladinski dan, kjer je bila aktivno vključena v celotno organizacij-
sko delo. Letargičnost pri delovanju krožkov čez leto jo malo moti, vendar je zelo zadovoljna s prizadevnostjo ob neposrednih pripravah. Šmihelskega mladinskega dneva na primer se še danes z navdušenjem spominja. „Letos,” pravi, „je bilo pripravljanje nekoliko lažje, ker ni vsa odgovornost ležala na mojih ramenih, ampak smo v skupinskem delu pripravili potek dneva. Pri delu potrebuješ ljudi, ki te podpirajo in nosijo ideje s teboj,” je Nadja prepričana.
Namen mladinskega dneva ni servirati mladini senzacionalnosti, ampak preprosto srečanje, spoznavanje in navezovanje stikov. Tako letošnji praznik tudi ni bil pod posebnim geslom. Zamisel organizatorjev pa je kljub temu imela posebno intencijo:
„Vedno
potrebuješ
ljudi,
ki nosijo idejo s teboj.”
(Nadja Baumgartner)
11
petek,
16. junij 1995
Reportaža
spoznavanje, zbliževanje in zlasti odpravljanje predsodkov med pripadniki slovenske in nemške narodne skupnosti, kar je pri evharistiji poudaril tudi duhovnik Martin Wedenig. Iz lastnih doživetij je Nadja spoznala, da je med samo nemško govorečo mladino na žalost še dosti predsodkov do slovenščine in koroških Slovencev.
Spored praznika je v toku let dobil svojo shemo. Oficialnemu pozdravu sledi še dopoldne evharistija, ki jo pretežno oblikuje mladina, popoldan pa je v glavnem rezerviran za sprehod po
„Koroški ulici”, kjer so razporejeni delovni krožki. V ospredju je seveda zabava. In te prav gotovo ni manjkalo, kajti ponudba je bila pestra (paleta krožkov je segala od ižživljanja kreativnosti, skupinskih iger in govorniške četrti do partnerske masaže in spoznavanja razvojne politike). Organizatorji so zares skušali ugoditi kar se da mnogim okusom in mladini pripraviti lep dan. Nadja je bila na splošno zadovoljna s potekom dneva, čeprav je računala z nekoliko več slovensko govoreče mladine.
Letos so na Plešivcu pozdravili tudi odlične goste škofa Egona Kapellarija, Petra Ouendlerja (Caritas) in Augusta Janischa, župnika v štajerskem Hartbergu, ki je eden izmed žrtev terorja s pisemskimi bombami. Petru Ouendlerju, predstojniku avstrijske Caritas, je bila ob tej priložnosti predana vsota v višini 339.000 šilingov, ki jo je zbrala katoliška mladina na Koroškem v okviru akcije „Hrana na kolesih za Sarajevo”.
- Vbi partrer/thf ParlrleF-

' 'j n
K n?
■	E ^
yH pj)	HJ
■	= op.^eiy.föboN$, j
I
VAWetiScv INMiNnoF
holU>1ijt5V£
y(o.oKTB60^niAiSE ze-
KUWeNVUIU'/ CGLßVEC

<
Mi smo tu!
Desna slika: Pripadnik Romov Harry Stojka je napenja! strune do ekstaze. Levo: „Misliš, da je ostal še kakšen kruh, ” klubaš sprašuje klubaša. Spodaj: Slastni kruhi so skrbeli za dobro voljo
Slovenski praznik Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu (KSŠŠG) je bil letos v znamenju multikulturnosti. Medtem ko je bila lanska Graz-zia ob 20-letnici Kluba v klubskih prostorih, zato v manjšem krogu, so se klubaši letos spet ugnezdili na univerzi Karl Franzens, kjer so razglasili svoj: Mi smo tul. Deishowida in Harry Stojka so bučeče, kričeče in cvileče, z nogami in rokami na instrumentih izživljali svojo glasbeno virtuoznost in neznansko zabavljali številno publiko. Zaradi hladne noči pivo v tem norem vzdušju ni teklo ravno v potokih, zato pa so okusno pripravljeni, dišeči kruhi iz domače (namreč večinoma iz koroške slovenske) kuhinje trebuščkom in trebuhom izvrstno teknili. Tako se tudi želodci na tej fešti nikakor niso dolgočasili,
saj so se ob obilni konzumaciji slastnih namazanih kruhov pošteno morali pretegovati zdaj zaradi nenehnega dovajanja ogromnih kruhov zdaj zaradi odvajanja na nadaljnjo pot prebavljanja. Za lažjo prebavo in oddajanje užitih kalorij so nekateri poskakovali ob teški glasbi, drugi stegovali roke, noge in vratove, vse to s ciljem najti pravi ritem. Glasba ga ni zlahka dopuščala in le tisti z največjim darom gibanja so se približali usklajenosti plesa in glasbe, ostali pa se niso živcirali, ker so ugotovili, da gre ples prav mnogim težko od rok in nog in se raje stegnili za še kakšnim kruhom. Vzdušja to ni motilo, ker so kljub težavam vsi lahko izživeli svojo potrebo po gibanju. Prvič v klubski zgodovini je bil soorganizator koroški študentski klub (KSŠŠK).
12
Rož — Podjuna — Zilja
OGLASA
POSOJILNICA-BANK
ŽILA
nudi
službeno mesto
Znanje obeh deželnih jezikov je potrebno! Pričakujemo angažiranost in veselje do kontaktiranja z ljudmi.
Ponudbe z življenjepisom naslovite na: Posojilnica-Bank Žila Kaiser-Josef-Platz 6 9500 Beljak / Villach
GRADNJA BREZ KRIVE HRBTENICE:
MONTAŽNA HIŠA
INNTAL FERTIGHAUS
Npr. tip ISAR (Kniestock)
bivalna površina 126,97mz cena od kletnega stropa (ab Kelleroberkante)
ATS 1,150.000,-
inkl. 20 % davka (brez strešne opeke, estrihov in inštalacije)
PRODAJA IN INFORMACIJE
žSis! intrade

ga. Schaunig
Tel. (0463) 57088-37 A-9013 Klagenfurt- Paradeisergasse 9/11
ČESTITAMO
V	Žitari vasi je obhajal rojstni dan in god Hanzej Glinik. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in sreče polna leta!
Okrogel življenjski jubilej je slavila Ana Kropivnik iz Bilčovsa. Slavljenki prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in Božjega varstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
Manueli in Horstu Krei-derits se je rodil drugi otrok, Thomas. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mlademu Thomasu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Še posebej je vesela rojstva brata sestrica Ana.
V	Železni Kapli obhaja rojstni dan Cita Smrtnik,
za kar ji prisrčno čestitamo. Vse najboljše!
Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Pauli Potočnik in Gusti Stornig. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo ter kličejo
na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Rojstni dan in god je obhajala Antonija Kosmač iz Globasnice. Ob tem lepem dvojnem prazniku vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
V sredo je v Šmihelu praznoval svojo 77. življenjsko pomlad Alojz Krištof. Po tej poti mu želijo vse najboljše ter predvsem trdnega zdravja žena Zora, otroka Breda in Niko, vnuka Selina in Jani pa pošiljata dragemu dedu 77 poljubčkov. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Prihodnjo soboto si bosta na Humcu obljubila večno zvestobo Veronika Kraj-ger iz Vidre vasi pri Pliberku ter njen izvoljenec Erich. Obema že zdaj iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše na skupni življenjski poti, predvsem mnogo medsebojnega razumevanja!
V	Žamanjah je slavil 70. rojstni dan Adolf Picej. Ob tem lepem okroglem osebnem jubileju prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče!
V	Selah obhajata osebni praznik Toni Pegrin s Kota in Lojzej Kelih, doma pri Cerkvi. Obema iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše!
Naslednje voščilo je namenjeno Wilhelmu Kraj-gerju za 60. rojstni dan. Prisrčnim čestitkam domačih se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljencu še na mnoga zdrava in vesela leta!
Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Amaliji Vavti iz Repelj, Alojzu Krištofu in Mariji Nachbar iz Vidre vasi ter Luku Kordeschu iz Podjune. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Lukas Kordesch st. 60-letnik
V nedeljo, 18. junija, bo slavil 60. rojstni dan Lukas Kordesch st. iz Podjune pri Globasnici. Že v četrtek se je na svojem domu, pri Zideju v Podjuni, zbral širok krog prijateljev, ki so mu prisrčno čestitali ter z njim do jutranjih ur slavili življenjski jubilej. Poznamo ga kot zelo prijaznega domačina, ki je vedno pripravljen prijeti za delo, kjer je potreba. Slavljencu ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo ter mu želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači, znanci, prijatelji ter domače kulturno društvo.
Na binkoštno soboto sta si v vogrški farni cerkvi obljubila večno zvestobo nameščenka Verena Zidej iz Vogrč in tesar Gerald Plösch iz Ettendorfa. Cerkveno opravilo je vodil župnik Florjan Zergoi, domači cerkveni zbor pa je svoji članici zapel kar v treh'jezikih. Po poročnem obredu so se številni svatje do zgodnjih jutranjih ur veselili z mladima poročence-ma pri Florijanu.
Novoporočencema ob tem lepem življenjskem dogodku iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro na skupni življenjski poti, predvsem mnogo medsebojnega razumevanja!
V	sredo, 14. junija, je obhajala 92. rojstni dan Marija Bučovnik iz Železne Kaple. Ob tem redkem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo slavljenki vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in tihe osebne sreče! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi otroci z družinami.
V	Encelni vasi je pred nedavnim slavila 40. rojstni dan Ana Mak. Vse najboljše in vse lepo in dobro tudi v prihodnje!
60. rojstni dan je slavil Anton Pucelj. Slavljencu prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
Te dni je praznovala svoj rojstni dan Bernardka Sadovnik iz Pod roj pri Globasnici. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v osebnem življenju želijo mama, brat in sestre z družinami ter vsi dobri prijatelji in sodelavci.
13
Rož — Podjuna — Zilja
33. matura na Slovenski gimnaziji
Med 7. in 9. junijem je nastopilo 30 maturantov in maturantk iz obeh razredov k zrelostnemu izpitu.
Izpiti so potekali pod vodstvom nadz. dv. sv. dr. Antona Feiniga, razredničarki osmih razredov pa sta prof. Kerna Cesnovar (8. A) in prof. dr. Maria Niemetz (8. B).
V 8. A razredu (gimnazijska smer z latinščino) je vseh 19 osmošolcev opravilo maturo uspešno. Med njimi so bile tri odlike (Tanja Domej s samimi prav dobrimi ocenami in dobitnica prehodnega Tischlerjevega pokala, Janko Partl in Tamara Wo-schitz), sedem kandidatov oz.
kandidatinj pa je opravilo maturo z dobrim uspehom, in sicer Natalija Friedauer, Magdalena Kul-nik, Katja Malle, Nataša Oraže, Štefan Sima, Nada Ulbing in Mirjam Wrolich.
V 8. B razredu (mešana gimnazijska in realno-gimnazijska smer) je od 11 osmošolcev opravilo maturo uspešno deset. Od teh je z dobrim uspehom maturiral Rok Kokol
Skupno je doslej zapustilo Slo-
vensko gimnazijo 1247 maturantov in maturantk.
Po opravljeni maturi sta vabili v petek, 9. 6. 1995, obe osrednji organizaciji maturante na sprejem v Mohorjevo. V imenu NSKS je maturantom čestital podpredsednik dr. Pavle Apovnik in jih povabil k sodelovanju v naših narodnih organizacijah. Vabilu dr. Apovnika sta se pridružila tudi podpredsednica ZSO Sonja Wa-kounig in tajnik K KZ Nužej Tol-majer.
Umetniški užitek za naše mlade
Koncert mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija v ORF-teatru
Minuli petek se je v javnem studiu Koroškega radia zbral živžav, ki ga tam le redko vidiš. Krščanska kulturna zveza je nagradila naše najmlajše kulturne delavce in jih povabila na koncert. Mlade pevke in pevci iz Ljubljane so pod umetniškim vodstvom Matevža Fabijana in ob klavirski spremljavi Hermine Jerman pokazali, kako zveni slovenska pesem v matični deželi. Opevali so lastovko, zelenega Jurija in pomlad, pusta, polža, dečka in siničko, skratka vse, kar naše mlade poslušalce zanima. Najbolj všeč jim je bila pesem o mačku, ki je šel namesto miši lovit ptice, pa so ga z glasnim šššc spodili otroci in je le še prestrašeno zamijavkal. Precizno in umetniško dovršeno petje, slovenski skladatelji, npr. Marij Kogoj, Jakob Jež in Vladimir Hrovat, in pesniki, npr. Gitica Jakopin in Tone Pavček, ki so ustvarili besedilo za kar nekaj pesmi, šo omogočili izredni uspeh tega koncerta.
Po koncertu je peščica otrok imela srečo, da je spoznala studio, kjer nastaja med drugim tudi slovenska televizijska oddaja Dober dan, Koroška. Kar strmeli so, ko so zvedeli, da bi videli na ekranu samo roke in obraz, če bi napovedovalci nosili v „modrem studiu" tudi modro obleko. Vsekakor jim bo ta popoldan ostal še dolgo v spominu.
Ivana Kampuš
SPODNJE LIBUCE
Slovo od Snedečevega očeta
Pred nedavnim smo pospremili na domače pokopališče Frica Snedeca iz Spodnjih Libuč. Rajni je dosegel visoko starost - umrl je tik pred svojim 91. rojstnim dnevom. Poznali smo ga kot nadvse veščega krojaškega mojstra, zavednega pripadnika naše narodne skupnosti, vernega člana Cerkve, bil pa je tudi navdušen sodelavec li-buškega gasilskega društva.
Življenje rajnega Frica Snedeca pa ni bilo samo izraz delavnosti in zvestobe narodu in Cerkvi. Poznalo je tudi tragične dogodke. Še zlasti v petdesetih letih, ko je nagrobni kamen končal življenje mladoletne posvojene hčerke Micke. Kljub temu Snedečevi niso obupali; posvojili so si drugo dekle - Slavko iz Slovenije. Danes
Slavka in njen mož Sigej pridno gospodarita na Snedečevem posestvu, je njuna družina aktiven član naše narodne skupnosti in jo - po zgledu prednikov - odlikuje poštenost, zvestoba, dobrodelnost.
Pogrebno svečanost je vodil domači župnik mag. Ivan Olip, ki se je v pretresljivih besedah zahvalil Snedečevemu očetu za vse njegove dobrote. S pesmijo so se od rajnega poslovili Matjaževci, saj Snedečevi od vsega začetka zvesto sodelujejo pri domačem društvu.
Naj se Snedečev oče mirno odpočije v domači zemlji. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje.
-Kuj-
14
Gospodarstvo
PISMA BRALCEV
PRISTOP AVSTRIJE K EZ:
Spoštovani!
Slovenija si zelo prizadeva izboljšati odnose s sosednjimi državami, med drugim tudi z Avstrijo in deželo Koroško. Eden od pogojev izboljšanja celovitih odnosov je dobra medsebojna informiranost (tudi javnosti). Zato zelo cenimo prizadevanja uredništev, ki si prizadevajo za celovito in objektivno informiranje svojih bralcev o dogodkih v Sloveniji.
V	tem smislu želimo obvestiti cenjene bralce Našega tednika, da je sicer kvalitetni prispevek mag. Rudija Urbana potrebno dopolniti s sledečim:
Gospodarski dosežki Slovenije so ne samo nekaj boljši od držav Višjegrajske skupine, temveč bistveno boljši, kar dokazujejo objavljene statistike (tudi avstrijske).
Proces privatizacije bivše družbene imo-vine poteka v Sloveniji počasneje kot v nekaterih državah v tranziciji predvsem zato, ker Slovenija ni želela ponoviti napak, ki so se pojavile ob privatizaciji in tranziciji v teh državah. Vendar proces privatizacije teče in to brez velikih gospodarskih pretresov. Razumljivo pa je, da bi si države EZ želele hitrejšo lastninsko preobrazbo v Sloveniji tudi zaradi lastnih interesov (npr. Italija).
Država ne kontrolira vseh cen, temveč le tiste, ki so odločilne za usklajeni razvoj in bi njihova hitra rast povzročila inflacijske učinke, to so: goriva, električna energija, nekatere komunalne storitve, moka, mleko in olje.
Ena od najtežjih trenutnih nalog slovenske vlade je zmanjšanje splošne porabe (državnega proračuna) in s tem razbremenitev gospodarstva kot tudi stimulacije izvoznikov za večji izvoz in to ob isti tečajni politiki tolarja (kot je že omenjeno v članku).
V	pričakovanju, da bo v Vašem listu še več tako kvalitetnih člankov o Sloveniji, Vas lepo pozdravljamo!
Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije
Štrikati ali kva(č)kati - je to res vprašanje?
Spet enkrat se je vnel spor v družini Wa-kounig in spet enkrat, ob vseh splošnih napadih, so akterji in akterke tega spora priza-deli(e) tudi druge. Na eni strani ženske, ki so politično aktivne, na drugi strani tiste, ki vidijo in dajo novemu Narodnemu svetu smisel.
Komentar Sonje Wakounig (SV, štev. 12) ni višjega nivoja kakor prvi del Frloževega Lukana, je samo daljši.
Drugi del Frložovega besedila, ko piše o štedilnikih in ženskah, ki branijo svoj „revir“ ob njem, pa tembolj prizadene. Saj ga baje niti sam ni skvamfal, temveč neka tretja Frloževa Mojcka.
Nočeva biti statistki v teh komedijah, bodisi naštrikanih ali nakva(č)kanih. Zato bi rade s strani Politične upravne akademije prd-lagale izvedbo seminarja, na katerem bi lahko čisto odprto govorili o ženskah in moških, o politični moči in nemoči in še o čem.
Sonja Sturm in Milka Hudobnik
Rekordna blagovna izmenjava med Avstrijo in Slovenijo
Avstrijski izvoz v Slovenijo je bil v prvih treh mesecih letos za 41,2%, uvoz iz Slovenije pa za 56,5 % večji kot v istem obdobju lani. To pa predvsem zaradi tega, ker v Avstriji za Slovenijo veljajo carinski in drugi predpisi Evropske zveze in ne več prejšnji, za Slovenijo dosti manj ugodni predpisi Avstrije.
Za letos je pričakovati obojestransko blagovno menjavo v znesku 14 milijard šilingov, torej toliko, kot je bila pred leti menjava med vso Jugoslavijo in Avstrijo.
To je izjavil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster na tiskovni konferenci ta teden v Celovcu, potem ko se je na Koroški trgovinski zbornici pogovarjal s predsednikom Avstrijske gospodarske zbornice dr. Maderthaner-jem in s predsednikom Koroške gospodarske zbornice K. Kofflerjem. Oba predsednika sta mu zagotovila pomoč pri vključevanju Slovenije v EZ predvsem v izmenjavi izkušenj, da na primer Slovenija pri vključevano ne bi naredila istih napak kot jih je Avstrija.
Problem pri blagovni menjavi je že kroničen. Slovenija za zdaj uspe, da pokrije samo okoli 55% avstrijskega uvoza s svojim izvozom v Avstrijo. Ta deficit bi rada odpravila, toda to bo mogoče narediti samo dolgoročno, ob boljšem marketingu in ob boljši ponudbi slovenskega blaga na avstrijskem tržišču. Splošno
gledano pa Slovenija nima problemov z izenačitvijo svoje blagovne menjave. Ustvarja celo manjši suficit. S svojo storitveno dejavnostjo pa ustvarja dober devizni presežek, tako da so-se njene skupne devizne rezerve že povečale na okoli 30 milijard šilingov.
Predsednik Šuster je naznanil, da bo zaradi problemov, ki jih imajo slovensko-avstrijska podjetja na Koroškem, v kratkem prišlo do pogovorov na zbornici v Ljubljani, kjer naj bi se dogovorili o konkretni pomoči ali pa urejenem umiku. Do pogovorov naj bi prišlo tudi med avstrijskimi podjetji, ki imajo svoje udeležbe in probleme v Sloveniji.
Septembra letos bo na Dunaju tudi prišlo do velike predstavitve slovenskega gospodarstva avstrijskemu gospodarstvu. Na vprašanje žurnalistov je predsednik Šuster izjavil, da Slovenija striktno spoštuje embargo Združenih narodov proti Srbiji, a v druge države, ki so nastale iz prejšnje Jugoslavije, izvozi letno za okoli 13 milijard šilingov blaga.
Slovenija se je obvezala, da bo do leta 1998 preučila
možnost zaprtja prosto-carinskih trgovin na mejnih prehodih. Po mnenju predsednika cena bencina v Sloveniji ni tako nizka zato, ker Slovenija ne bi potrebovala denarja za ceste in drugo, ampak zato, ker je treba upoštevati precej nižji življenjski standard v Sloveniji in ker bi večja podražitev bencina lahko bila povod za večjo inflacijo, proti kateri se zdaj Slovenija prav uspešno bori. Na izvoz hlodovine je Slovenija uvedla 10% izvozne carine, ker izvoz ni v njenem interesu.
Zaradi spodbudnih deviznih rezerv je treba tudi, da Slovenija pomisli na investicije v sosednih državah, ker se mora tudi njeno gospodarstvo internacionalizirati. Tu bi seveda bile zopet mogoče investicije slovenskega gospodarstva na Koroškem.
V Sloveniji se demokratizira tudi Gospodarska zbornica. Zato bodo gospodarstveniki v naslednjih tednih neposredno volili novo vodstvo zbornice. Stari predsednik ima pri tem dva tekmeca. Njegove obljube je treba torej videti tudi v tej luči.
GOSPODARSKA ZBORNICA KOROŠKE
Karl Koffler soglasno izvoljen za predsednika za nadaljnjih pet let
Prejšnji ponedeljek je skupščina Koroške zbornice za nadaljnjo periodo soglasno izvolila Karla Kofflerja za predsednika Gospodarske zbornice Koroške. Njegova namestnika so izvolili tudi soglasno. Prvi podpredsednik je postal Matthias Krenn od FPÖ, drugi podpredsednik pa
Hermann Hirsch od ÖVP. Kot gratulanta sta bila navzoča predsednik Avstrijske gospodarske zbornice Leopold Maderthaner in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster.
V deželnih gremijih zbornice so tudi naši rojaki zasedli pomembna mesta. Ta-
ko je bil Marko Sommereg-ger izvoljen za predsednika gremija turističnih agencij in Bogdan Kosta za podpredsednika gremija za kramarje. V gremiju za zunanjo trgovino pa sta zasedla mesto predsednika in podpredsednika dipl. trg. Joža Nabernik ter Matevž Wakounig.
Kultura
15
% M	soboto,	10. junija,	je Slo-
\/	venska	prosvetna	zveza
w	povabila	na odprtje K&K
centra in v nedeljo je bil v novem kulturnem centru dan odprtih vrat. Na odprtju je dež. poslanec D. Wedenig kot zastopnik referenta za kulturo dr. Ausserwinklerja potrdil namen koroške deželne vlade, da podpre tudi kulturo slovenske narodne skupnosti. „Wir sind stolz, in einem Land beheimatet zu sein, wo man zwei Sprachen spricht!”	je izjavil.	Gustav
Brumnik, predsednik SPZ, je razložil, kako so zaman iskali prostor za etnološko zbirko pri Deželnem muzeju; zato so se odločili kupiti to staro šolo in jo po načrtih arhitektov Veronike Grilc-Rutar in Janeza Bizjaka predelati v ustrezen kulturni center. Pritličje je namenjeno domačemu društvu in dejavnostim mladine. Predsednik kulturnega društva Št. Janž Martin Moschitz je tudi govoril o „našem domu: zakaj bi šli drugam, ko se lahko dobimo tukaj!“ V drugem nadstropju je našla zatočišče etnološka zbirka, ki naj bi zaradi posebne raz-stavljavske metode privabila staro in mlado, kakor pravi tajnik SPZ, dr. Janko Malle: „Kultura mora živeti in ohranjanje kulturnih dobrin je po-
^ kultur
KÜ
komunikacija v stari šoli v Št. Janžu
Ob sredah in petkih
dopoldne (9.-12.), v torek, četrtek in soboto zvečer (18.-20.) je stara šola v Šentjanžu v Rožu odprta za vsakogar, ker hoče biti novi rožanski kulturni center kraj srečanja vseh, starih in mladih, nemško in slovensko govorečih.
memben dejavnik napredka.“ Prof. Janez Bogataj, ki je s svojimi študenti glavni znanstveni podpornik, je s preprostimi, a sočnimi besedani začrtal smernice etnologije za današnjega človeka: „Vsak predmet ja znak živete kulturne dediščine, ki nas obogati.“ Prostorna dvorana na podstrešju je že pri igrah in koncertih dokazala, daje funkcionalna.
Obnova kulturnega doma je stala 4,5 milijona; od tega sta največ prispevali Slovenija (ministrstvi za kulturo in za zunanje zadeve) in Avstrija (urad zveznega kanclerja, koroška deželna vlada). Dr. J. Osterman je v imenu ministrstva za kulturo tudi obljubil nadaljnjo pomoč in dr. P. Vencelj, sekretar za Slovence po svetu, je posebej poudaril, da mora biti kulturni dom slovenskih Korošcev kraj srečanja obeh kultur v deželi v duhu evropske solidarnosti.
Za odličen kulturni spored so poskrbeli šentjanški tamburaži ter Ch. Filipič (prečna flavta) in M. Šparovec (kitara). Domača umetnica Zorka Loiskandl-Weiss razstavlja v pritličnih prostorih kot oris svojega življenjskega dela „svetle, harmonične slike, ki so na prvi pogled abstraktne, vendar polne življenja, podobe in vtisi doživetega trenutka“, kot jo je predstavil Cene Avguštin.
35 let -„Jakob Petelin Gallus“
Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallus" je ustanovil leta 1960 dr. France Cigan z namenom, da se v njem zberejo pevci iz Roža, Podjune in Zilje. Kasneje so zbor vodili še prof. Silvo Mihelič, prof. Jožko Kovačič, prof. Janez Kampuš, ravnatelj Urhej Kassl ter kaplan Janez Tratar, dokler ni prevzel zbora pred desetimi leti znani in marljivi cerkveni glasbenik prof. Jože Ropitz. Slednji je z zborom sodeloval pri kar nekaj zanimivih projektih, med njimi dve praizvedbi - krstna izvedba „Reke mojega življenja“, (skladatelj Jože Ropitz) in krstna izvedba dela „Maša o Božjem usmiljenju“ tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja. Poleg tega je zbor pod vodstvom prof. Ropitza opravil tudi tri večje turneje med tam živeče Slovence v Severno Ameriko, v Argentino in v Avstralijo.
Svojo 35. obletnico je
Neumorni zborovodja Jože Ropitz
„Gallus“ praznoval 1. junija v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu. Na svoj jubilejni koncert je povabil tudi „stare znance“ iz Slovenije, kvartet trobil „Gallus“ iz Ljubljane, s katerim je sodeloval že pri krstni
izvedbi skladbe „Reke mojega življenja“ leta 1993 in ki je prispeval k obletnici številne, izredno lepe skladbe.
Po programski zasnovi ta večer, skozi katerega je vodil dr. Miha Vrbinc, še ni tako izstopal. Segal je od Gallusa prek slovenskih umetnih in narodnih do zanimive „Du edle Musiča“ sodobnega avstrijskega skladatelja in organista Hansa Haselböcka.
Edino zadnja točka programa je izstopala: praizvedba skladbe „Koroški Capriccio 1995“ (sklad. Jože Ropitz) za zbor (ad. lib.), dve trobenti, rog in pozavno. To delo (sliši se precej disonantno) je temeljito obdelano in je prispevek zborovodje k raznoraznim obletnicam, katerih se spominjamo v tem letu.
Zboru in zborovodji želimo še mnogo uspehov!
mag. Andrej Feinig
PRIREDITVE
SREČANJE MATURANTOV
razredov 8a/8b - leta 1975 od 1. 7. do 2.7.1995 s pričetkom ob 18. uri
Kraj: Pension KRONA, Zgornja Lipnica pri Radovljici
OBIRSKO Koncert in ples
Čas: sobota, 17. junija 1995, 20.00 Kraj: Gostilna Kovač na Obirskem Nastopajoči: MoPZ Valentin Polanšek, Smrtnikovi fantje z Jezerskega.
Za ples igra ansambel Obzorje Prireditelj: Moški zbor SPD Valentin Polanšek
NASTOPI GLASBENE ŠOLE Ponedeljek, 19. junija 1995 ob 18.30 v Borovljah, pri Cingelcu Torek, 20. junija 1995: ob 17.30 v Selah, farni dom ob 19.30 v Šmihelu, farni dom Petek, 23. junija 1995 ob 19.00 v Dobri! vasi, nad Posojilnico ob 19.00 v Modestovem domu v Celovcu
VEČJI ZAKLJUČNI NASTOPI:
Klavirski večer:
v petek, 16. junija 1995, ob 19. uri v Modestovem domu - učenci bodo igrali skladbe pretežno slovenskih skladateljev
Večer pihal in trobil: v sredo, 21. junija 1995, ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu
Zaključni letni koncert glasbene šole: v četrtek, 22. junija 1995, ob 19. uri v kulturnem domu v Št. Primožu. Soprireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu
T	PETEK, 16. junij Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 17. junij Od pesmi do pesmi -od srca do srca
T E D	NEDELJA, 18. junij 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Florian Zergoi) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi
E N	PONED., 19. junij Glej na Gurah ena Zvezda sveti ... Neposredni prenos iz Hodiš
V	TOREK, 20. junij Partnerski magacin
R A	SREDA, 21. junij Društva se predstavljajo Večerna 21.05-22.00: Srednjeevropski obzornik
D 1	ČETRTEK, 22. junij Rož - Podjuna - Žila
U	PETEK, 23. junij Kulturna obzorja
5)©B@a ©AK),
NEDELJA	@9*
18. junija '95, 13.30
PONEDELJEK, 19. junija 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
•	Pevsko prijateljstvo in skupna želja po boljšem sosedstvu botrujeta tudi tretjemu koncertu pod geslom „Zbori pojo za živeto sosedstvo“; tokrat v Velikovcu
•	„Zvezda“ na zatemnujočem se nebu: slovensko prosvetno delo v Hodišah nanovo brsti
•	Trije likovniki v treh ambientih: Benetik v Spittalu ob Dravi, Prančič v Rožeku, Kuhar pri Jo-klnu v Celovcu
•	Model narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani sedaj tudi v „malem svetu ob Vrbskem jeze-
■ ru"
•	Človek je, kar je - alcat test razkriva hranila, na katera človek reagira alergično. - Nova shujševalna metoda je predmet nagradnega žrebanja „Tour kviz 95“
•	Vseodločujoča tekma za Slovenski atletski klub v regionalni ligi. - Bo uspelo napredovanje v II. zvezno ligo?
Sobota, 17. junija
SUHA
3. mednarodno srečanje oktetov
Kraj: na suškem gradu Čas: ob 20.30 Nastopajo: Doppelquartett Maltschachersee (A), Slovenski oktet (SLO), Ženski oktet Brestanica (SLO), Oktet Hermann (I), Oktet Suha (A)
Za pozdrav bo oktetom zapela pevska skupina VOX iz Pliberka.
Povezava: Mira Grčtsch-nig-Einspieler Prireditelji: KPD Drava, Oktet Suha, KKZ
ŠT. PRIMOŽ
Ribiški ples s keglanjem Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni pri Voglu v Št. Primožu
ROŽEK
Oblikovanje gline Tečaj vodi: Nežika Novak Čas: od 13. do 17. ure Kraj: pri Rodarču (Valenti-nič) na Ravnah pri Rožeku Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“
Prijava potrebna!
(tel.: 042 74/43 73, L. Oraže)
ŠMIHEL
Bistriški kulturni dnevi Kraj: v LŠ Šmihel Čas: ob 20. uri Nastopajo: MePZ „Goro-tan“, Vokalensemble Ca-rinthia iz Celovca, Trio Wo-schitz
RADIŠE
Igra: Je zemlja naša last?
(režija Marjan Bevk)
Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Čas: ob 20. uri Gostuje: Mladinska gledališka skupina KPD Šmihel Prireditelj: SPD „Radiše“
Nedelja, 18. junija
DOBRLA VAS
Musik des Mittelalters -srednjeveška glasba Nastopa: Ensemble „Hor-t_us Musicus“
Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Prireditelji: SPD „Srce“, farni svet, Singgemein-schaft Dobrla vas
SELE - KOT
Dan odprtih vrat/Tag der offenen Tür (ob priložnosti obnovljene šole)
Kraj: v ljudski šoli Sele-Kot
Spored:
ob 11. uri sv. maša, ob 12. uri kulturni spored in pozdravne besede častnih gostov,
ob 13. uri srečanje ob jedi in pijači
Sodelujejo: šolarji in šolarke šole Sele-Kot, Mladinska skupina SPD „Herman Velik“ Prireditelja: občina Sele, ljudska šola Sele-Kot
CELOVEC
Šolska akademija (50 let po osvoboditvi in 40 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe)
Kraj: v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu Čas: ob 14.30 Prireditelj: Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu
Nastopajo: poleg pevskih zborov, instrumentalnih in recitatorskih skupin ter in-strumentalnovokalne skupine profesorjev sodelujejo kot gostje kulturni ustvarjalci Slovenskega prosvetnega društva Bilka iz Bilčovsa. S tem društvom je Slovenska gimnazija letos pobratena.
Po možnosti naj kupijo starši vstopnice že v pisarni Slovenske gimnazije.
ŠT. JAKOB
Kulturna prireditev z družabnim srečanjem Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu
Čas: ob 14. uri Nastopajo: otroški zbor „Živ-žav“ iz Globasnice (vodi Traudi Lipusch), kvartet A Capella iz Dobrle vasi (vodi Peter Grilliz) Prireditelj: Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu
Torek, 20. junija
VETRINJ
Spominska svečanost Kraj: v župnijski cerkvi v Vetrinju Čas: ob 17. uri Sv. mašo bo daroval škof dr. Egon Kapellari ob sodelovanju slov. metropolita dr. Alojzija Šuštarja in škofa Kvasa.
Poje: MePZ „Jakob Petelin-Gallus“ iz Celovca Prireditelj: Slovenski spominski odbor iz Ljubljane Soprireditelja: Krščanska kulturna zveza in Družba sv. Mohorja
RAZNO
Gasilsko društvo Globasnica vabi na
Ples v šotoru
ORF - DISCO
Dopoldanski ples
Dobiček je namenjen gradnji gasilske hiše!
Teden
mladih
umetnikov
v mladinskem centru na Rebrci
Čas: od ponedeljka, 24. julija 95, do sobote, 29. julija 95 Starost: od 6. do 12. leta
Prijave sprejemata:
KKZ,
tel.: 0463/516243 in Mladinski center na Rebrci
Club tre popoli
Jezikovne počitnice v Portorožu/ Piranu
Tečaj italijanščine, nemščine in slovenščine z udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije
Prijave in informacije: pri Milki Hu-dobnik, tel.:
0463/51 2528-28, od 8.30 do 17.00
Zveza slovenskih žena sporoča, da bo tudi letos organizirala
Letovanje otrok v Poreču
Kdaj: od 20. do 31. julija 1995 Cena: letovanje vključno s prevozom stane 3.000-šilingov
Prijave sprejema ZSŽ (Milka Kokot), tel.:
0463/514300-40
Društvo „Glasbena šola“ vabi ob zaključku šolskega leta na dva zaključna nastopa
„Klavirski večer“ in „Letni koncert“
1.	v petek, 16. junija 1995, bo ob 19. uri v Modestovem domu v Celovcu „Klavirski koncert“ skladb slovenskih skladateljev. Gost bo skladatelj Primož Ramovš.
2.	v četrtek, 22. junija 1995, ob 19. uri, bo v Kulturnem domu Danica v Št. Primožu „Letni koncert“ učencev iz vseh oddelkov glasbene šole. Predstavili se bodo učenci od Zilje do Pliberka. Na koncu bo podelitev priznanj učencem,
ki so tekmovali v Celovcu in v Ljubljani.
Slovensko planinsko društvo Celovec in Planinska sekcija Avto Celje vabita na potovanje (s sodobnim turističnim avtobusom) na
ŠKOTSKO
Kdaj: od 14. do 20. julija
Cena potovanja:
680 nemških mark. V ceno je vključena vožnja, trajekt, polpenzion v dvoposteljnih sobah, vstopnine, degustacija viskija, vodič.
Prijave sprejema (do 16. junija 1995) Brumnik, tel.: 0463-514300-14
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu vabi na
sklepno prireditev in ogled šolskih izdelkov
Ogled razstave:
v soboto, 24. junija 1995, od 15. ure, do nedelje, 25. junija 1995, do 17. ure
Kulturni program:
Petje, pozdrav in igra „Magnetni deček“ (režija dekan Peter Sticker)
Začetek prireditve:
v soboto in v nedeljo ob 15. uri
Sobota, 24. junija
BEKŠTANJ
Koncert
Kraj: stari grad Bekštanj (Burgarena Finkenstein) Čas: ob 20. uri Sodelujejo: Coro Arturo Zardini (Pontebba), Ca-rinthia Oktett - Sepp Kol-bitsch, Oktet Suha, Polizeichor Villach Prireditelj: Polizeichor Vil lach
Nedelja, 25. junija
BOROVLJE
Slavnostna prireditev (ob 90-letnici SPD Borovlje in ob 125-letnici ustanovitve Slovenskega katoliškega konstitucional-nega društva v Borovljah) Kraj: v Mestni hiši v Borov-liah
Cas: ob 15. uri
Nastopajo: skupine domačega društva: Ansambel „Drava", MoPZ Borovlje, sekstet Borovlje, otroška skupina SPD Borovlje, Stadtchor Ferlach, kvintet „Pueri Cantorum'1 iz Tržiča
ŽELEZNA KAPLA
Tovariško srečanje demokratov in antifašistov Kraj: pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli Čas: ob 14. uri Prireditelj: Zveza koroških partizanov
Letošnje srečanje bo v znamenju 50-letnice zmage nad fašizmom. Spomnili pa se bomo tudi zločina, ki so ga nacisti pred 50 leti, le nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne, zagrešili tudi pri Peršmanu. Poleg polaganja vencev so predvideni še nagovori, nastopi recitatorjev in pevski vložki.
RAZSTAVI
ROŽEK
Razstava del Iva Prančiča
Kraj: v galeriji Šikoro-nja v Rožeku
■	Razstava je odprta do 2. julija 1995
(od srede do nedelje, od 15. do 18. ure).
■	V soboto, 24. junija 1995, ob 20. uri: prvi večer v ciklu „Približevanja“
CELOVEC
„Mesečen“ Razstavlja Karel Kuhar
Karel Kuhar razstavlja slike in objekte na temo „mesečen“
Kraj: v galeriji „pri Jo-klnu"
■ Razstava je na ogled do 30. junija 1995
JEZIKOVNE POČITNICE 1995
Od nedelje, 2. julija, do sobote, 22. julija 1995, v osnovni šoli Grm v Novem mestu
Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do
16. leta
Cena: 4500,- šilingov
V ceno je vključeno:
*	tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo)
*	skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok
*	polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti
*	ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca
*	spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih
*	možnost za šport in razvedrilo, srečanja z mladimi
*	prevoz v Novo mesto in nazaj
Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Straße 25/III, tel.: 0463/516243
Kmečka izobraževalna skupnost vabi na
Poljedelstvo brez kemije?
(koruza, žito, alternative)
•	Plevel, škodljivci - kaj narediti proti temu?
•	Plodnost tal, kolovrat, vmesni posevki - kaj je treba upoštevati?
•	Stroški, pridelki, dohodek: ali se ÖPUL izplača?
Termin: Obhod njiv na dveh kmetijah v okolici Velikovca v začetku julija (predvidoma v soboto, 8. julija, popoldne) Pozor: Število udeležencev je omejeno. Potrebna je prijava najkasneje do ponedeljka, 26. junija 95, na KIS (tel.: 0463/54864)
Po prijavi bomo naznanili točen kraj in čas.
Spoštovani društveniki!
Čimbolj brezhibnemu objavljanju društvenih prireditev v NAŠEM TEDNIKU pripisujemo veliko pomembnost - tako v interesu bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA kakor predvsem tudi v interesu društev samih. Zato Vas prisrčno prosimo, da posredujete Vaše prireditvene termine neposredno na naslov:
NAŠ TEDNIK v r. Marjanu Feri
10.-Oktober-Straße 25/III	Tel.: 0463/512528-27
9020 Celovec	Faks: 0463/512528-22.
Zadnji rok je torek (do 12. ure).
V želji po plodnem sodelovanju Vas pozdravlja uredništvo NAŠEGA TEDNIKA!
Podatki za napoved
naše prireditve v NAŠEM TEDNIKU
EKSBi] W UQGWCa
od sobote, 17. junija, od 14.30 do nedelje, 18. junija, do 16.30 Priprava na zakon, nem. Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
v sredo, 21. junija, ob 19.30
Predavanje: Igra z ognjem -uvod v problematiko uničenja okolja
Predavatelj: dr. Plubert Požarnik, član društva za varstvo okolja v Ljubljani
v četrtek, 22. junija, ob 19.30
Nas tretji svet še potrebuje? Predavatelj: dr. Gerhard Bittner
v ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri
Niz predavanj Evropska zveza in mi
EU - podpore za koroške občine - možnosti in težave Predavatelj: dr. Johannes Maier, koroška deželna vlada
v torek, 27. junija, ob 19.30
Posledice spremembe podnebja v srednji Evropi Predavatelj: dr. Franz Stockin-ger, Celovec
v sredo, 28. junija, ob 19.30
Ozonska luknja in ultraviolet-no sevanje v Alpah Predavatelj: dr. Franz Stockin-ger, Celovec
v petek, 30. junija, od 9. do 17. ure
Simpozij:
„Pričevanja medvojnih in povojnih žrtev komunistične revolucije“
v soboto, 1. julija, od 9. do 17. ure
Tečaj: Ikebana - poletje Voditeljica: Flerta Deutsch
od nedelje, 2. julija, od 18. ure do srede, 5. julija, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike „Pot duhovnika z evangelijem po Mateju“
Voditelj: nadškof dr. Alojzij Ambrožič, Toronto
IMPRESUM
Dan:
Datum:
Čas:
Kraj:
Naslov prireditve: Nastopajoči: Prireditelj:
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Šadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-Straße 25/MI.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Moho/ja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT.
18
Sport
PODLIGA VZHOD:
Bilčovs - Velikovec 1:3 (1:1)
BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovič 3, Paril 4, Li-pusch 4, Kuess 3, Schaunig 2, Andrejčič 2, Gartner 3, Durnig 2, Smeraldo 2, Schriefl 2;
Kotmara vas: 100 gledalcev Sodnik: Jaklitsch (povprečen)
Strelci: Schriefl (40./11-m.), oz. Appe (25.), A. Par (57., 86.)
Globasnica ■ Mostič 3:6 (0:4) GLOBASNICA: Preitenegger 3, Dlopst 3, G. Sadjak 3, Tratar 3, P. Sadjak 3, Buchwald 2, Hren 3, Kert 3, Silan 3, Pasterk2, Szabo 2 (46. Ilič 4);
Ruda: 50 gledalcev Sodnik: Mitterbčck (povprečen)
Strelci: Ilič (65., 71.), Silan (70.) oz. W. Reich-mann (3.), Kuester (15., 27., 43., 51.), Waitscha-cher(85.)
Sele - Vovbre	2:5 (1:3)
SELE: S. Užnik 2, A. Mak 4, D. Oraže 3, Božič 3, Z. Oraže 3 (83. H. Olip 0), K. Hribernik 3 (75. I. Kelih 0), Radosavljevič 3, M. Dovjak 3, Travnik 3, GorenschekS, Maver 3;
Sele: 150 gledalcev Sodnik: Schmid (dober)
Strelca: Z. Oraže (18.), A. Mak (73.)
Šmihel - Dobrla vas 6:0 (0:0)
ŠMIHEL: Leitgeb 4, Janet 4, H. Motschilnik 3, Žohar 3, Lutnik 4, Grobeinig 3, Goričan 3, Buchwald 3, A. Gros 3, W. Motschilnik 4, H. Berchtold 3 (70. T. Wriesnig 0);
DOBRLA VAS: Rigo 3, Grubelnig 3, Rogar 3, Kastrun 3, Z. Muharemovič 3, Jörg 2, Ch. Lesjak 3 (70. Blajs 0), Zunder 3, Hudi 3, V. Muharemovič 2, Sienčnik2(70. Petz 0)
Šmihel: 50 gledalcev Sodnik: Kraxner (dober)
Strelci: W. Motschilnik (68., 74., 77., 84.), Goričan (70.), T. Wriesnig (89.)
Šmihelčan Walter Motschilnik je na tekmi proti Dobrli vasi t/ času 16 minut zadel štiri gole. Nedvomno rekord v tej sezoni.
PODLIGA VZHOD
1.	Šmihel/L.	26	17	7 2	74:16	41
2.	Velikovec	26	14	6 6	50:30	34
3.	ASK	26	12	7 7	34:25	31
4.	Bilčovs	26	10	9 7	45:37	29
5.	Mostič	26	10	8 8	40:36	28
6.	Ruda	26	812 6		27:27	28
7.	Metlova	26	8	9 9	29:35	25
8.	Št. Lenart	26	612 8		18:23	24
9. Vetrinj		26	513 8		28:35	23
10.	Liebenfels	26	9	512	28:39	23
11.	Pokrče	26	61010		36:41	22
12.	Klopinj	26	7	712	24:38	21
13.	Globasnica	26	5	912	23:45	19
14.	Žitara vas	26	6	416	28:57	16
1.	RAZRED D					
1.	Podkrnos	26	16	7 3	58:29	39
2.	Vovbre	26	17	5 4	49:23	39
3.	Grebin)	26	13	5 8	42:28	31
4.	Št. Pavel	26	11	8 7	56:32	30
5. Sele		26	13	4 9	55:48	30
6. Železna Kapla		26	11	510	43:42	27
7.	Labot	26	12	3 11	48:53	27
8.	Eitweg	26	8	9 9	46:40	25
9.	Št. Andraž	26	6 13 7		38:34	25
10.	Frantschach	26	9	7 10	36:34	25
11.	Šmarjeta	26	6 10 10		41:41	22
12.	Šmihel	26	8	513	38:45	21
13. Galicija		26	5	4 17	29:64	14
14.	Dobrla vas	26	3	3 20	16:82	9
(d
KOLESARJENJE
Relegacija: Globasnica proti Baldramsdorfu za obstoj
Relegacija se glasi zadnja priložnost Globašanov, da le še obstanejo v podligi. Jutri (ob 17. uri) druga in odločilna tekma.
Globasnica - Mostič 3:6 - Globašani so se šele takrat ujeli, ko so gostje po jasnem vodstvu (5:0) očividno popustili. V najkrajšem času so Globašani zadeli tri zadetke, toda za točko ni zadostovalo. Gledalci so kljub temu zadovoljni zapustili igrišče, kajti videli so kar devet zadetkov.
Bilčovs - Velikovec 1:3 - Prav napadalno so igrali Bilčovščani le ob začetku 2. polčasa, toda v tem času so po hitrem protinapadu prejeli drugi gol, ki je bil hkrati tudi odločilen za izid tekme. Velikovec pa je bil tokrat za malenkost boljši.
V lanski sezoni so igrali Globašani kvalifikacijske tekme za povzdig, letos proti izpadu. Nasprotnik prihaja iz podlige zahod (Baldramsdorf) in je nadvse mlada ekipa. Prvo tekmo so igrali Globašani že v sredo zvečer, druga in odločilna bo v soboto (ob 17. uri) v Globasnici. Vsekakor bodo Globašani dali vse, le da ne bodo morali zopet v 1. razred. Po dolgem je ekipi zopet na voljo Christian Mi-cheu, ki je bil poškodovan skorajda celo vigredno sezono. Micheu: „Popolnoma sicer še nisem prebolel poškodbe, toda v tem odločilnem trenutku moram stati ekipi ob strani - vsaj kot rezervni igralec na klopi!"
Igralci Bilčovsa uživajo že zaslužen odmor, njihov trener Hobel pa gradi novo ekipo. Hobel: „Sicer se bomo okrepili, toda le z igralci, ki so že igrali v Bil-čovsu ali pa prihajajo iz bližne okolice. Tujih igralcev vsekakor nočemo pridobiti!“
Slika iz boljših časov - Globašani v slavju po povzdig u vpodligo. Ali se bodo veselili tudi v soboto?
Trener Bošnjak podpisal za Železno Kaplo
Branko Bošnjak, trener Dobrle vasi (prej Žitare vasi) je podpisal za Železno Kaplo.
S tem bo v prihodnji sezoni nadomestil Bena Germad-nika, ki je pozimi kratkoročno prevzel mesto trenerja ter svojo nalogo odlično opravljal.
Šmihel - Dobrla vas 6:0 - V 1. polčasu je bila tekma izenačena s priložnostmi na obeh straneh. Po 70. minutah, ko je Dobrolčanom pešala moč, pa so Šmi-helčani zadel gol za golom. Izgledalo je, kakor da so se gostje predčasno popolnoma vdali, saj se niti več borili niso. 4 gole je zadel W. Motschilnik.
Sele - Vovbre 2:5 - Gostje so silovito pričeli tekmo, saj so za 1. mesto potrebovali visoko zmago. Nasprotno Selani, katerim je manjkala prava motivacija. Kljub temu so si v zadnjih 20. minutah priigrali terensko premoč, toda za več, kakor gol A. Maka, ni zadostovalo.
Železna Kapla - V prihodnji sezoni želijo Kapelčani tekmovati čisto na vrhu lestvice. Prvi korak k temu namenu so storili odgovorni, saj so pridobili izkušenega in uspešnega trenerja Branka Bošnjaka. Bošnjak je zapustil Dobrlo vas, ker ima v Železni Kapli „100 % druge ambicije“! Vsekakor želijo igrati Kapelčani v prihodnji sezoni (z načrtnim trenerskim delom) zopet pomembno vlogo v 1. razredu.
Dobrla vas - Izpadli so iz 1. razreda, izgubili so trenerja in tudi nekateri mladi igralci želijo zapustiti klub, tako da se klubu ne obeta nič dobrega. Tre-nutno še ni jasno, ali bo nogometna sekcija sploh še nadaljevala svoje delo. Odločitev o tej zadevi pričakujemo v naslednjih dneh.
Šmihel - Moštvo bo ostalo v prihodnji sezoni nespremenjeno, tudi trener Horvatič bo ostal. Dodatno pa želijo Šmihelčani pridobiti še napadalca in sredinskega igralca.
Sele - Svojo dolgoletno nogometno pot bo zaključil legionar Radosavljevič, drugače pa še ni nič novega v Selah. Vsekakor pa naj bi ostali vsi igralci, tudi Werner Gorenschek, ki je vigredi navdušil Selane.
Nesrečen Wrolich
Letošnja kolesarska dirka po Avstriji žal Wrolichu še ni prinesla sreče. Tako na primer na 4. etapi (Gröbming - Zell am Zillertal (209 km), ko je s tremi kolesarji kmalu pobegnil ter vozil 160 km na vrhu, žal pa jih je polje le še „požrlo“, tako daje ob koncu zaostajal za 8 minut. Ta dirka ga je predvsem duševno zelo oslabila, tako da je dolgo potreboval, preden se je zopet ujel. Na zadnjih etapah pa želi „Raco" polno napadati ter si uresničiti še željo -vsaj na eni etapi med prvo trojico.
ŠAH/OBČNI ZBOR KSV
SŠZ še naprej zastopana v deželnem predsedstvu
Koroška šahovska zveza je v Trgu organizirala svoj 34. redni občni zbor, katerega glavna točka je bila volitev novega predsedstva. Za predsednika je bil ponovno potrjen inž. Herald Piber iz Trga (podpredsednik je mdr. tudi Seppi Gal-lob - Bekštanj. Interese slovenskih šahistov sekcijski pa bo v prihodnjih dveh letih zastopal vodja Slovenske športne zveze Ivan Lukan.
Na Koroškem je trenutno registriranih 56 šahovskih društev ali klubov z nad 150 moštvi in 1500 aktivnih igralcev. V relaciji s prebivalstvom je s tem - po Štajerski in Gornji Avstriji - tretja najmočnejša šahovska zvezna dežela v Avstriji.
Naraščaj SAK

ž-S
Germovi fantje so letos zelo napredovali
Druga ekipa SAK pod 10 let (trener Robert Germ) je dokazala, kaj se je letos naučila. Proti celovški Au stri ji I so fantje dosegli remi in le za las zgrešili zmago. SAK pod 10 I iz Vidre vasi pa igra to soboto v Vernbergu za naslov koroškega prvaka.
SAK U 16 - Velikovec 4:3 (Oraže 3, Kesselbacher): Šmihel U 14 - SAK 0:3 (Kojič, Nachbar, Zechner); SAK U 12 - Globasnica 3:3 (Krajger 2, Zidej); DSG Borovlje U 12 -SAK II 0:0: SAK U101 - Ruda 8:0 (Kreutz 3, Prutej 2, Olip, Buchwald, Paril); SAK U 10 -Tinje 1:0 (Buchwald): Austira U 101 - SAK II 3:3 (Romano 2, Krabath); SAK U 8 Celovec je na turnirju v Welzeneggu dosegla 2. mesto, ostali obe U 8 ekipi tokrat nista imeli tekme.
Naraščaj SAK tudi v lahki atletiki najboljši
Na letošnjih okrajnih prvenstvih ljudskih šol v lahki atletiki so nogometaši SAK spredaj. Tako so v okraju Velikovec odnesli v teku vse kolajne: 1. Tomi Riedl (LŠ Božji grob/SAK U 10), 2. Rene Parti (LS Smihel/SAKU 10), 3. Saša Kuežnik (LŠ Božji grob/SAK U 12), 7. Marko Kordesch (LŠ Božji grob/SAK U 12). Ljudska šola Božji grob je v skupnem seštevku dosegla srebrno kolajno. Pri glavnih šolah je Alfons Krajger (SAK U 12 I) na deželnem prvenstvu v šesteroboju dosegel srebrno kolajno.
19
Sport
29-letni legionar Valdi Sumberac je v 79. minuti zadel odločilni gol proti l/S V ter tako sprožil nepopisno veselje pri številnih navijačih SAK. Po tekmi so srečni igralci dvignili trenerja Ramšaka ter z njim pozno v noč slavili pomembno zmago. slike NT/Fera
Fantje, obdržite živce -vsi vas podpiramo!
tremi avtobusi in neštetimi zasebni-mi avtomobili bodo navijači v so-^Jboto spremljali ekipo v Traun, kjer bi SAK lahko dosegel največji uspeh v zgodovini kluba. Ta veliki uspeh je tako blizu, daje živčnost med igralci, trenerji, odborniki in navijači izredna. Dvakrat (1992 in 1993) le za las ni uspel povzdig v II. ligo, v tretjem poizkusu naj bi končno uspelo. Povzdig v II. ligo bi veliko pomenil za SAK in koroški nogomet, še več pa za slovensko narodno skupnost.
Vse to vedo tudi igralci in odgovorni okoli ekipe in se zdaj zelo trudijo, da bi Poslali na igrišče ekipo, ki bo lahko mirno igrala in kljub temu dala vse od sebe. Izredno pomembni v tej tekmi bodo gotovo navijači, ki so vsekakor moralna opora za naše nogometaše. Pred velikim številom domačih navijačev bodo gotovo igrali še bolj korajžno in samozavestno. V primeru, da bi uspeli, bo veselje gotovo nepopisno in to ne samo na igrišču vTraunu. ORF-RADIO bo tekmo namreč direktno prenašal na Koroško, tako da bodo doma vsi v živo informirani, kako se godi našim fantom.
Mnenja pred tekmo:
Ali bo SAK prvak?
Tonči Dolinšek, jubilant (70-letnik):
„No, eno točko bomo pa ja še naredili. “ Dr. Pavle Apovnik, predsedniški kandidat: „Sem optimističen, kar zadeva zadnjo tekmo proti Traunu. Povzdig bi bil velik uspeh za celo narodno skupnost. “
Nanti Olip, predsedniški kandidat:
„Po zmagi proti VSV sem prepričan o povzdigu SAK, kajti prav ta tekma je bila odločilnega pomena in sem seje tudi najbolj bal. “
Florijan Zergoi, kazaški župnik:
„Prepričan sem. da bo SAK tudi zadnjo oviro uspešno prekoračil. Zmagal bo, ker mora. “
Dr. Roland Grilc, predsednik SAK:
„Naši fantje bodo v Traunu obdržali živce ter zadeli med 2 in 5 golov. “ Joško Wrolich, ustanovni član SAK: „Pravim da, ker je nasprotnik slab. Toda opozarjam, podcenjevati tudi Trauna ne smemo. “
SAKTrauna še ni premagal, zato pozor!
SAK na zadnji prvenstveni tekmi proti Traunu zadostuje sicer že točka, toda trenerja in igralci so prepričani, da jih pričakuje nadvse napornih 90 minut. Nasprotnik iz Trauna je sicer skorajda vse vigredne tekme jasno podlegel, kljub temu bo tokrat nevaren, kakor v tej sezoni še ni bil. Največji nasprotnik SAK v boju za povzdig mu je namreč za zmago obljubil nekaj tisočakov, ki seveda pri nogometaših zbudijo vso moč.
SAK bo nastopil skorajda v popolni postavi, manjkal pa bo legionar Sumberac, ki si je na tekmi proti VSV natrgal mišične celice. Manjkal bo tudi napadalec Paulitsch. Le-ta je namreč predčasno prijel za svoje stvari, ter se poslovil od SAK. Javni razlog: Službeno neizogiben...
Praznik SAK
V nedeljo (18. junija 1995) od 11. ure naprej na igrišču v Vidri vasi pri Pliberku.
Na programu so ves popoldan tekme ekip SAK, pripravljen je tudi velik šotor z jedačo, pijačo in domačo glasbo. V primeru povzdiga bo prišla prva ekipa z avtobusom direktno iz Trauna na igrišče!
Traun ■ SAK
v soboto, 17. junija '95. vTraunu
SAKU
Ekipa trenerja Kreutza ostala vigredi neporažena
Čestitamo! Druga ekipa SAK je tudi na zadnji vigredni tekmi ostala neporažena ter si zagotovila odlično 2. mesto na tabeli. Poleg tega je moštvo trenerja Kreutza zbralo vigredi največ točk v 2. razredu E, celo več, kakor vodeča ekipa iz Borovelj.
Tekma proti Žihpoljam je bila izenačena, saj sta si bili ekipi v polju enakovredni. Kljub temu so imeli boljše priložnosti igralci SAK, a so jih zapravili.
SAK II • Žihpolje	0:0
SAK II: Smrečnik 4,Tolmajer 3, M. Blajs 3, D. Mesner 3. Razdevšek 3, Senčnik 3. M. Nachbar 3, S. Sadjak 4, Kor-desch 3, A. Mandl 3 (80. Kreutz 0), Hermansky 3;
Igrišče ASV: 50 gledalcev Sodnik: Skubl (dober)
2. RAZRED E:
1.	DSG Borovlje
2.	SAK II
3.	' Ochsendorf
4.	Hodiše
5.	KAC
6.	Grabšlanj
7.	HSV
8.	Donau
9.	Žihpolje
10.	Kriva Vrba
11.	Pošta
12.	Poreče
22	16	4	2	62:12	36
22	15	3	4	45:22	33
22	13	5	4	43:15	31
22	13	3	6	58:25	29
22	10	7	5	34:25	27
22	9	4	9	40:33	22
22	8	6	8	34:40	22
22	6	5	10	32:40	17
22	6	5	11	20:30	17
22	6	2	14	29:63	14
22	3	4	15	19:54	10
22	1	2	18	7:64	4
27. KROG-SAKI_______________
Legionar Valdi Sumberac odrešil, tokrat srečen, SAK
Izhodišče pred tekmo: za obe ekipi je bila upoštevanja vredna le zmaga. Tekma sama je bila, kakor po navadi med tem dvema ekipama, zelo borbena in hitra, kjer ni primanjkovalo tudi številnih priložnosti - na obeh straneh. Najlepše so tokrat zapravili gostje (Mehinagič, Vasilijevič, Gilgenreiner), hvala Bogu so jih klavrno zapravili. Igralec tekme pa je bil legionar SAK Sumberac. Sredi 2. polčasa seje poškodoval (natrgal si je mišične celice v stegnu), kljub temu je igral naprej (SAK je med tem časom že izkoristil dve zamenjavi) ter zadel celo zmagoviti gol, s katerim je tokrat odrešil, nadvse srečni, SAK.
SAK-VSV	1:0 (0:0)
SAK: Preschern 5, Savič 5 (46. Pihorner 3J, A. Sadjak 5, Zanki 5, M. Sadjak 3, Sumberac 5, Šmid 5, Wölbl 4, Blajs 3 (54. Eberhard 3). Petschenig 5, Lippusch 4;
Igrišče ASV: 800 gledalcev Sodnik: Simader (brez napake)
Strelci: Sumberac (79.)
Regionalna liga - sredina
1.	SAK	27	15	5	7	52:33 (+19)	35
2.	WAC	27	12	9	6	58:26 (+32)	33
3.	Voitsberg 27	14	5	8	54:41 (+13)	33
4.	VSV	27	13	5	9	39:32 (+7)	31
5.	LUVGraz	27	11	3	13	38:50(-12)	25
6.	Marchtrenk	27	8	8	11	35:35 (+0)	24
7.	Traun	27	5	9	13	27:56{-29)	19
8.	Donau Unz	27	6	4	17	30:60 (-30)	16
■	Rezultati 27. kroga: SAK - VSV 1:0, Donau Linz -Traun 5:1, LUV Graz - Voitsberg 1:3, Marchtrenk -WAC 0:0;
■	28. krog (17. junij): Traun - SAK, WAC - Donau Linz, Voitsberg - Marchtrenk, VSV - LUV G raz;
■	Lista	strelcev SAK:
16	Wolfgang Eberhard
12	Mario Pihorner
9	Hermann Lippusch
4	Christian Wöfbl
3	Marjan Sadjak, Valdi Sumberac
1	Christian Petschenig, Robert Škof,
Marjan Šmid, Alois Sadjak, Anton Blajs
HOROSKOP
TEDNA
Prekmurke na Koroškem
Otroški pevski zbor Mohorjeve ljudske šole je pozdravi! pedagoginje iz Lendave. Srečanje s Prekmurkami je iniciiral konzul Milan Jazbec (zadnja vrsta drugi z desne).
F^red nedavnim so se na strokovnem obis-ku na Koroškem mudile vzgojiteljice in I učiteljice iz Slovenije, in sicer iz Prekmurja. Prišlo jih je 47, vse pa delajo v dvojezičnih vrtcih v občini Lendava.
V okviru svojega programa so obiskale dvojezično privatno šolo Mohorjeve in privatni dvojezični vrtec Naš otrok.
Sprejeli sta jih ravnateljica šole Marica Hart-
man in voditeljica vrtca Irena Brežjak, jim predstavili delovanje obeh institucij ter odgovorili na številna vprašanja.
Gostje, ki so bile prijetno presenečene nad vsem, kar so videle in slišale, posebej pa še nad prijetnim in vzpodbudnim vzdušjem tako na šoli kot v vrtcu, je posebej pozdravil tudi otroški pevski zbor ljudske šole.
Franc Wutte (dvojčka)
roj. 14. junija 1959
Kreposti: skrb za družino, pridne roke, prizadevnost Slabosti: kritičnost, nečimrnost, trma
Vaši stari prijatelji se še danes radi spominjajo na čase, ko ste z njimi še v prijetni družbi sedeli ure in ure in vam za čas ni bilo žal. Četudi ste z vašo mlado družino naredili šestico v lotu, vam priporočamo, da vaših starih prijateljev preveč ne zanemarjate. Človek ne živi samo od dela, ampak potrebuje kdaj tudi odpočitek in prijateljsko družbo, ki bo vstopnico prav gotovo dala tudi vaši družici. Življenje je sicer treba jemati resno - toda ne preveč. Vsaj toliko sta potrebna tudi humor in dobra volja.
Regina Smrtnik, Železna Kapla:
Sama imam dosti lovcev okoli sebe, o katerih lahko rečem, da so lovci z dušo in srcem in jemljejo svojo nalogo resno. Čeprav sama ne bi mogla vzeti puške v roke, vem, da so lovci potrebni. Da pa se v druščini znajo bahati, je jasno. Takrat znajo povedati, kako je kihnil in pihnil medved -z eno besedo: iz muhe naredijo slona.
Hanzi Mlečnik, Sele-Kot:
Sam imam vtis, da lovci razen redkih izjem sploh ne ljubijo živali. Gre jim le za to, kdo bo ustrelil večjega poka in kdo si bo obesil v dnevno sobo večjo trofejo, s katero se bo lahko bahal. Da so lovci nesposobni, potrjuje dejstvo, da na Kotu vsak pozna najmanj enega divjega jagra, le lovci ga ne dobijo.
Fric Kumer, Pliberk:
Gotovo ni tako, da so lovci tako kot duhovniki poklicani za svoje delo. Sam imam že od rojstva žilico za lov in čeprav sem star lisjak, v naravi še vedno odkrijem kaj novega in to me navdušuje. Javnost ocenjuje lovce zelo kritično, vendar večina lovcev jemlje delo resno. Ljudi, ki se delajo važne, pa najdemo povsod.
Gledajo lovci samo za pokom in za jankami?
Pripravila Heidi Stingler
Mihi Antonič, Reka:
Da imajo nekateri lovci v glavi samo to, kako bi prišli do plena, drži. Zaradi takih posameznikov trpi ugled vseh lovcev, ki pa so zelo povezani z naravo in se dejansko trudijo, da skrbijo za divjad. Za lovce je značilno, da so družabni, če pa pri pripovedovanjih pretiravajo, jih v to prisilijo ljudje, saj to od njih pričakujejo.
Fini Kraut, Škocijan:
V naši družini je skoraj vsak moški lovec in lahko rečem, da jim nikakor ni važna le trofeja, ampak res ščitijo in krmijo divjad. Včasih se celo jaz razjezim, če slišim, kako slabo mnenje imajo ljudje o lovcih. Gotovo drži, da so med njimi tudi „črne ovce”, ki jim je važno le streljanje, vendar mislim, da so taki lovci v manjšini.
Folti Waldhauser, Poden:
Osebno lovcev ne morem jemati resno, ker v gozdu ne vidijo ničesar drugega kot poka (plen), nato pa se v gostilni bahajo in gledajo za jankami. Čeprav sem sam svoj čas „črno” lovil ribe, me lov nikoli ni fasciniral, ker je to konjiček, ki je predrag. Raje uživam pogled na srne in zajce, ki jih lahko vidim skozi okno svoje spalnice.