PF PODJ BiJ E ZA PTT PROMET oj Unica KOPER RSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 184 (6768) TRST, sobota, 5. avgusta 1967 KONFERENCA V KARTUMU Sporazum arabskih zunanjih ministrov o sklicanju konference na vrhu Magub je izjavil, da so na konferenci «zelo napredovali» Danes bodo objavili uradno sporočilo - Nadaljujejo se ameriške spletke proti naprednim režimom na Srednjem vzhodu KARTUM, 4. — Arabski zunanji ministri so se danes sporazumeli, da bodo priporočali sklicanje arabske konference na vrhu. Sudanski ministrski predsednik in zunanji minister Magub je to sporočil ob koncu današnje seje, ki je trajala tri ure in pol in je bila do sedaj najdaljša. Magub pa ni povedal, kdaj se bo začela konferenca. V poučenih krogih pravijo, da se bo verjetno začela konec tega meseca. Ze prej se je govorilo, da Sudan upa, da se bo konferenca lahko začela pred 25. avgustom v Kartumu. Magub je nato izjavil, da so na konferenci «zelo napredovali)) ter da se bo konferenca zaključila Jutri. ob zaključku bodo objavili uradno sporočilo. Kar se tiče Jemena, je Magub izjavil, da delegacija Saudove Arabije čaka odgovor svoje vlade. S tem v zvezi pravijo v poučenih krogih, da bodo ustanovili odbor treh članov, v katerem bodo predstavniki treh arabskih držav, k! bodo skušali dokončno rešiti spor o-koii Jemena. Magub je nato sporočil, da so na konferenci razpravljali o izraelskem napadu ter pripravili nekaka priporočila, ki jih bodo pred-iožill konferenci najvišjih predstavnikov. Zunanji ministri so odobrili tudi sklicanje konference arabskih ministrov za finance in petrolej. Med delegati konference se zanikuje možnost, da bi arabske države priznale Izrael, kakor piše danes neki sudanski list. Predsednik jordanske vlade Juma pravi s tem v zveza: ((Jordanija ne bo začela nobene ločene akcije, da bi dosegla umik izraelskih čet z zahodnega brega reke Jordan. Temeljna politika naše države v odnosih z arabskimi državami Je, da je treba u-stvariti enotnost ter združiti vsa sredstva in vse bogastvo arabskih držav. To je treba doseči s prostovoljnim sodelovanjem arabskih držav in ne s silo.* Na koncu je izrekel priznanje junaškemu ravnanju prebivalcev zahodnega brega Jordana, ki odklanjajo vsako sodelovanje z izraelskim okupatorjem. Kakor poroča kairski tisk, sta prišli na konferenci do izraza dve težnji. Eno je zagovarjal tunizijski delegat Mongl Slim, ki se je zavzemal za to, da bi razpravljali o vseh vzrokih arabskega neuspeha, drugo pa sirski zunanji minister Mahos, ki je zahteval, da je treba takoj ""iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, im, iiiiniii, m, m, mmjiiiiiiiiiiiiiiiiim lini, um, ii„n„i, m m iii,hi„iiiiiiiiiiiiii,i 2j»SK VODITELJEV KP IZRAELA V MOSKVI Izraelski komunisti obsojajo napad na arabske države «Pravda» o izraelskih «kmetijskili» ukrepih na jordanskem ozemlju MOSKVA, 4. — Agencija «Tass» poroča, da so se 1. avgusta sestali v Moskvi voditelji KP SZ in izra-elske komunistične stranke. O pogovorih so objavili uradno sporo-o*'o, ki pravi, da so predstavniki ot)eh strank obsodili napad, ki so ** izvršili izraelski voditelji ob Podpori imperialističnih sil in pred-s®m ameriških imperialistov proti rabskim državam. . Sporočilo dodaja: ((Predstavniki Jraelske komunistične stranke so *reku vso podporo politiki sovjet-komunistične stranke in sovjet-vlade za okrepitev miru in ®dnarodne varnosti na Srednjem ’du m za obrambo pravične Vari arabskih držav. Udeleženci Stanka so izrazili mnenje, da se °raio izraelske sile umakniti z Zemija, kj so ga zasedle po 5. J^iu 1967.,, Moskovska «Pravda» piše v zvezi trpi lakoto, vsaj polovica Je na podlagi poročila FAO nezadostno hranjena. S tem v zvezi so soglasno sprejeli nekaj resolucij za razvoj kmetijstva v deželah v razvoju. Druge resolucije se tičejo pomoči otrokom, demografskih vprašanj, gospodarskega načrtovanja, gospodarskega razvoja itd.. Volitve v Iranu Pr°grami, ki jih je izraelska u- v *Va napovedala glede kmetijstva f , ansj°rdaniji, da se morajo iz-eK'ki napadalci in tisti, ki jim žagajo, zavedati, da se igrajo z ^njem. «Ti ((kmetijski ukrepi«, ki dozdevno nedolžni, piše list, * edsti 1'osti tavljajo izzivanje svetovne jav- in OZN, ker gre za dejanje, kj er° teži po priključitvi ozemlja, t>oiPripada Jordaniji. Sedaj je po-recinorna jasno, da so ZDA na iz-s tnem zasedanju skupščine OZN, lUc.e|ri da so glasovale proti reso-fljf" > ki je zahtevala umik izra-čet, cinično upale, da bo Sed U usPel° zasidrati se na začnem ozemlju.« „0va koncu pravi list, da se bo Znkf: tzraelska avantura sramotno ličila za tiste, ki so jo orga-flr,‘a'j' ter zemlja Jordanije in Pjih • arabsfcih držav bo vrnjena °vim zakonitim lastnikom. ^ntano zasedanje ECOSOC 4. — S sprejemom čilo resolucij se je nocoj zaklju-SosPori Zenevi delo 43. zasedanja OZjj Qarskega in socialnega sveta 8ospQriv glavnem so razpravljali o lu n(v,.arskem in socialnem razvo-aekat azv'tih dežel. Načeli so tudi 2 ra vprašanja, ki so poveza-tlasti mednarodnim stanjem in ŠJern g°vorili o vojni na Sred- X61' da _ _______________ _____ gube aržavam za gospodarske iz-waradi izraelskega napada. ?^tslceo države so po izjavah so-‘50 j®®- delegata utrpele škodo u 'jctipl Qnov dolarjev zaradi pre-fQPu Plovbe po Sueškem presta L radi manjše prodaje petro-!v°io »zaradi upada turizma. To ^Uejeahtevo je Vjet^iodu. Kakor je znano, je *-■ ska zveza zahtevala, naj __ ukrepe, da prisilijo s!ytnl'Jda P*ača odškodnino arab- Sovjetska zveza zalo" .Umaknila, ker se je po- Gor ’ a 'SDnrt" ne m°re z njo prodreti, riei ?arslcI in socialni svet je , Poipolfi reaoiucije, Id se tiče- « ‘0Ci V Živim, tiar l,6reie‘l f Potuar-M živllib državam, kjer i|,anjkanje. Okoli 440 milijo-^tablvajp od skupnih 2 milijard ev v deželah v razvoju TEHERAN. 4. — Iranski volivci so danes izvolili predstavnike spodnje zbornice ter polovico članov zgornje zbornice. Volitve so se začele ob 6. zjutraj in so se končale ob 19. uri po krajevnem času; potekale so mirno. Vpisana sta bila 2 milijona volivcev. Dokončen izid bo znan Jutri zjutraj. Ne pričakuje se nobena sprememba v notranji in zunanji politiki, ker so vse tri stranke, ki so se udeležile volitev, poudarile vso podporo šahovl politiki. proučiti ukrepe za odpravo posledic napada. Na koncu pa so soglasno sklenili, da bodo dali prednost razpravi o poteh in načinih, kako odstraniti posledice izraelskega napada. Tunizijska delegacija je ugovarjala tudi navzočnosti voditelja organizacije za osvoboditev Palestine Sukeirija. Tunizijska delegacija pravi, da so konferenco sklicali z namenom, da na njej sodelujejo samo arabski zunanji ministri. Pri tem pa dodaja, da na vsak način podpira palestinsko ljudstvo. Kakor piše kairski «AI Ahram», bi zadostovali trije meseci za ponovno usposobitev Sueškega prekopa za plovbo. Toda tu ne gre za tehnično, temveč za politično vprašanje. Prekop se bo znova odprl, če bodo odstranjene vse posledice napada. «A1 Ahram» piše, da so sedaj v prekopu tri egiptovske potopljene ladje in ena tuja trgovska ladja ter več majhnih čolnov egiptovske ustanove za prekop. List poudarja nevarnost, ki bi nastala, če bi prekop ostal predolgo časa zaprt, zaradi usedlin peska in drugih težav, ki bi mogle preprečiti redno plovbo. Globočina prekopa, ki je sedaj globok približno 12 metrov in pol, bi se vsako leto zmanjšala za 30 centimetrov. Leta 1956 so potrebovali 12 mesecev za čiščenje dna prekopa, preden so po njem lahko začele pluti velike ladje. Nocoj je prišel v Kairo jemenski ministrski podpredsednik na pogovore s tamkajšnjimi voditelji, potem ko je ZAR sporočila, da želi rešiti spor o Jemenu s Saudovo Arabijo. Zvedelo se je, da je jemenski ministrski predsednik sklenil odložiti svoj napovedani obisk v Sovjetski zvezi. Sinoči je bila v Kairu seja izvršnega odbora arabske socialistične zveze pod Naserjevim predsedstvom. Razpravljali so o ustanovitvi osrednjega odbora zveze, glede katerega je Naser pripravil že svoj načrt. Ravnatelj lista «A1 Ahram» piše, da so si ZDA postavile sedaj tri smotre proti Arabcem: 1. Uničiti arabske revolucionarne režime, začenši z egiptovskim. 2. Odpraviti arabski nacionalizem izkoriščajoč socialna nasprotja med nekaterimi arabskimi državami. 3. Povzročiti spore med SZ in njenimi arabskimi prijatelji. List piše, da ima Wa-shington v načrtu dve razdobji. V prvem razdobju bodo skušale ZDA doseči zrušitev arabskih naprednih režimov in likvidirati arabski nacionalizem. Sele če bi Jim to uspelo, bi pritisnile na Izrael, naj u-makne svoje čete. V podkrepitev tega omenja list nedavno Johnsonovo pismo voditelju neke arabske države, ki pravi: ((Izraelske čete se bodo umaknile s sedanjih položajev. To vam jamčim. Toda potrebno je nekaj potrpljenja in to potrpljenje bo omogočilo uresničenje številnih interesov, ki so skupni našima dvema državama.* List pravi, da so za preprečitev teh načrtov diplomatski odnosi z ZDA bistvene važnosti za uravno-vešenje mednarodne politike ZAR. Čelni spopad z ZDA je po mnenju lista napaka, ki si ga ZAR ne more privoščiti. Pri tem dodaja, da se je tudi Sovjetska zveza, ki je stokrat močnejša od ZAR, izognila takemu spopadu z ZDA. Prav tako se Kitajska izogiba odkriti intervenciji v Vietnamu kljub ameriškemu izzivanju. ZAR bi morala opustiti sedanji čelni spopad z ZDA in začeti taktiko španskih bikoborcev: «če bikoborec zadene ob bika, ga ta ubije, ker je žival močnejša. Toda s pogumom, inteligenco in naglimi gibi bikoborec na koncu ubije bika.* Predstavnik Bele hiše Je zanikal trditve «A1 Ahrama*, da je Johnson poslal pismo nekemu arabskemu voditelju in mu zagotovil, da se bodo izraelske sile umaknile z arabskega ozemlja. Etiopski cesar na obisku v Jugoslaviji Na vabilo predsednika SFRJ je danes prispel v Jugoslavijo s posebnim letalom etiopski cesar Hai-le Selasie. Na letališču v Pulju so ga pričakali predsednik republike Josip Broz Tito, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov, generalni sekretar predsednika republike Vladimir Popovič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavičevič in druge visoke osebnosti. V spremstvu etiopskega cesarja so Ras Imru Haile Selasie, komo-dor Eskender Torta, princ Teseri Makoma, princezinja Baide Mariam Makoma, zunanji minister Ato Ketema Ifru, minister za informacije dr. Menasie Heile, etiopski veleposlanik v Jugoslaviji Ato Tekle in drugi. Pričakujejo, da bosta predsednik Tito in cesar Haile Selasie v svojih razgovorih na Brionih izmenjala razne misli o perečih mednarodnih vprašanjih kakor tudi o vprašanjih medsebojnega sodelovanja obeh prijateljskih držav. To je deveto srečanje predsednika Tita in cesarja Haile Se-lasija. Izmenjava informacij med obema voditeljema je že postala tradicija, ki še bolj utrjuje prijateljstvo med obema državama. Tudi to srečanje je dokaz dobrih odnosov med obema deželama in dobrih osebnih zvez najvišjih predstavnikov Etiopije in Jugoslavije. KINSASA, 4. — Kongoški zunanji minister Bomboko Je izjavil, da bo konferenca najvišjih predstavnikov organizacije afriške enotnosti septembra v Kinšasi. Dodal je, da so države članice že sporočile | svojo udeležbo. POROČILO KOMISIJE 0 POSLEDICAH LANSKIH POVODNJI Minister Andreotti je obiskal industrijska podjetja v Bocnn Solidarnost z grškim ljudstvom - Ustanovitev tehniško-znanstve-ne komisije za načrtovanje - Od 12. do 16. avgusta stavka avtobusnih uslužbencev * Izboljšanje zdravstvenih storitev INAM RIM, 4. — Minister za industrijo in trgovino Giulio Andreotti je danes v Bocnu obiskal tovarno «Lancia» in jeklarne ((Falk*, pri čemer so ga spremljali voditelji teh podjetij dr. Spada, inž. Pesenti in inž. Falk. --------------- Minister je spregovoril delav- cem in rekel, da je hotel obiskati v tem trenutku dve največji bocenski podjetji, da bi poudaril s tem zaupanje v prihodnost te pokrajine, o kateri se često govori preveč na splošno in v duhu političnih špekulacij. Andreotti je dejal, da se ne smejo mešati teroristi z nemškim prebivalstvom. Redki nepopustljivi fanatiki, ki verujejo v dinamit, so hkrati sovražniki prebivalstva italijanskega in nemškega jezika v tej pokrajini. Vlada je uporabila vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, za zaščito javnega reda, in končno se zdi, da je tudi Avstrija pripravljena sodelovati pri tem. Bolje pozno kot nikoli. Toda mirna prihodnost področja je odvisna tudi od gospodarskega razvoja in od tega, da nemške družine premagajo nezaupanje nasproti industrijskim dejavnostim. Zatem je minister pozdravil 200 nemških delavcev, ki da so predhodni- IIIIIIIMIIIMnilllllMIIMIIimiimilllllllHIIIIlIlliiiiiinuniiiiiuiiiiiHUHiniiiHiiniiuHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHIlllllllllllMllllllllimiilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllll KER SE ZDA NE OZIRAJO NA NJEGOVE NASVETE U Tant opustil poskuse za pogajanja o Vietnamu ZDA «ob/.alujejo», ker U Tant ne bo poslal opazovalcev OZN na volitve v Sajgon - Včeraj 197 bombnih napadov na Severni Vietnam NEW YORK, 4. — Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da je tajnik U Tant prekfhil vsak poizkus, da bi se začela pogajanja za konec vojne v Vietnamu, ker se ZDA ne ozirajo na njegove pozive in nasvete ter nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. Kakor je znano, poudarja U Tant, bi ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama lahko ustvarila politične in psihološke pogoje za začetek mirovnih pogajanj. Poleg tega je U Tant obvestil južnovietnamsko vlado, da ne bo poslal opazovalcev Združenih narodov v Saj gon ob predsedniških volitvah, ki bodo septembra. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ameriška vlada obžaluje, čeprav razume sklep glavnega tajnika OZN, da ne pošlje opazovalcev v Vietnam ob predsedniških volitvah, ki bodo septembra. Dodal je, da je Washlngton z veseljem pozdravil vabilo, ki ga je sajgonska vlada poslala Združenim narodom. Sajgonska vlada je povabila tudi države, s katerimi ima diplomatske odnose, naj pošljejo opazovalce. Včeraj so ameriška letala izvedla nad Severnim Vietnamom številne napade. Bombardirala so železnice m. področju Hanoja. Po ameriških sporočilih je bilo sestreljeno eno ameriško letalo. Skupno so ameriška le aU izvršila 197 bombnih napadov na Severni Vietnam. Gre za največje število napadov v enem samem dnevu. Pri napadih sodelovali od 800 do 900 bombnikov. V Južnem Vietnamu so ameriška letala v prvih jutranjih urah izvršila pet bombnih napadov n-, postojanke osvobodilne vojske. znižanih cenah. Cene nekaterih vrst blaga so znižali za celih 30 odst. Občinska skupščina v Kranju Je znižala za časa sejma davek na promet. V desetih dneh sejma bodo v Kranju tudi razne kulturne in zabavne prireditve. Arabski begunci V PRIČAKOVANJU DE GAULLOVIH IZJAV 10. AVGUSTA «Kanadska afera» in gospodarski ukrepi sprožili razgibano politično dejavnost Medtem ko vsa opozicija obsoja gospodarske ukrepe, so mnenja o vladni zunanji politiki deljena PARIZ, 4. — Za razliko z Italijo, kjer je politično življenje zaradi poletnih počitnic skoraj zamrlo, se zaznamuje v Franciji zelo močna politična dejavnost, čeprav je tudi v tej deželi že odšlo veliko število prebivalstva na dopust. V osredju političnega dogajanja so ((kanadska afera*, kar se mednarodne politike tiče, ter notranji ukrepi gospodarske reforme, kar vse je sprožilo v političnih krogih živo razpravo in polemiko. Pri tem se razlikujejo zlasti stališče nasproti de Gaullu in njegovi vladi. Gospodarska politika vlade Je namreč naletela na odločno kritiko m nasprotovanje vse opozicije, od skrajne desnice do skrajne levice. Precej bolj nejasna pa so stališča do de Gaullove zunanje politike, tako n. pr. komunisti odločno napadajo generala de Gaulla zaradi napovedanih gospodarskih ukrepov (reforma socialnega zavarovanja in uvedba sistema soudeležbe delavcev pri dobičkih podjetij). Francoski komunisti pa ne zavzemajo proti de Gaullu in njegovi vladi ostrih polemičnih stališč glede politike na Srednjem vzhodu in glede pole mike okrog kanadskega vprašanja. Tako n. pr. niso v poročilu o sestanku med delegati zveze socialistične levice in KP Francije niti omenili de Gaullove izjave o Kanadi. Kot je znano, skuša socialistična levica doseči s komunisti enotno stališče vsaj glede nekaterih vprašanj, tako da bi utr- dili levo opozicijo proti vladi na bližnjih volitvah. Socialiste in komuniste veže stališče do gospodarskih vprašanj, njih pota pa se razhajajo glede zunanje politike generala de Gaulla. Ta stališča se izražajo tudi v tisku. Tako na pr. desničarski dnevnik «L’Aurore» odločno obsoja zunanjo politiko de Gaulla in pravi, da je usoda 50 milijonov Francozov popolnoma odvisna od muh e-nega samega človeka, ki si prilašča pravico odločati o vsem. Po drugi strani pa napada glasilo KPF «L’Humanitč» de Gaullovo gospodarsko politiko. Med drugim pravi, da hoče de Gaulle s svojimi odloki omogočiti vladi, da zviša v katerem koli trenutku prispevke za socialno zavarovanje, medtem pa da lahko kadarkoli skrči storitve. Gre za takšen sistem, po katerem bi sčasoma izginila vsa socialna zaščita, saj bi se morali delavci popolnoma predati v roke zavaroval-nnih družb. V Franciji tudi pričakujejo izjave, ki jih bo podal de Gaulle 10. avgusta po televiziji. Pričakujejo, da bodo tudi te izjave naletele na ostre odgovore. Predsednik demokratične socialistične levice Fran-cois Mitterand je že napovedal, da bo odgovoril de Gaullu 16. avgusta. Po drugi strani pa se bodo pristaši Giscarda d'Estainga, voditelja neodvisnih republikancev, ki sedaj .sicer podpirajo de Gaulla, sestali 17. t.m. in proučili razvoj francoske politike, ižato pričakujejo, da bo tudi v drugi polovici avgusta politično življenje zelo razgibano ter da se bo ta razgibanost še bolj stopnjevala v septembru. Izmed članov vlade se je v o-brambo de Gaulla spričo kritik njegovih izjav v Kanadi prvi oglasil minister za gospodarstvo in finance Michel Debre. Napisal je članek, ki ga bo objavil jutri tednik «L'Echo de la Tourraine*, v katerem pravi med drugim, da je de Gaulle v Kanadi le ugotovil «fran-cosko stvarnost*. S svojimi govori je hotel de Gaulle pokazati kanadskim Francozom, da jih matična država ni pozabila. Člankar pravi, da ti govori niso veljali le za kanadske Francoze, marveč tudi za Kanadčane angleškega jezika ali celo za manjšine v drugih državah. De Gaulle je hotel predvsem naglasiti, pravi Debre, da se je treba upreti hegemoniji ZDA, ki skušajo prikazati svoje interese kot interese drugih. Proti temu pačenju se je treba boriti, tako da se ustvarijo pogoji, ki bodo omogočili svetu, da končno najde stalen mir. Minister Debre obsoja v svojem članku ludi komentatorje francoskega tiska, češ da so se postavili na isto stališče kot tuji tisk, kateremu je narekovalo pisanje sovraštvo. Toda zlobno veselje na-sprotnikonv de Gaulla bo kratko, pravi Debre. V vročih razdobjih, kot je to, ki ga preživljamo, se namreč bistvo stvari prav kmalu pokaže, zaključuje Debre svoj članek. Manesco in Brandt o pozitivnosti odnosov med Bukarešto in Bonnom BUKAREŠTA, 5. — Romunski zunanji minister Manesco je izjavil, da »pozitivna usmeritev odnosov med Romunijo in Nemško zvezno republiko, ki sta državi z različnim socialnim režimom, ne temelji samo na vzajemni koristi obeh držav, temveč je po mnenju romunske vlade tudi v skladu z nujnostjo mednarodne stvarnosti ter prispeva k evropski varnosti, k miru in sodelovanju med narodi*. »Po našem mnenju, je dodal Manesco, so za rešitev vprašanja evropske varnosti potrebni obširni medevrop-ski stiki, ki naj pomagajo k po-mirjenju in sodelovanju.* Kakor poroča romunska tiskovna agencija, je zahodnonemški zunanji minister Brandt izjavil na sinočnji večerji med drugim: »Odnosi dobrega sosedstva med Nemško zvezno republiko in Romunijo dajejo velike možnosti našima državama. Prvi koraki so storjeni in nas spodbujajo, da nadaljujemo po tej poti. Konstruktivni duh, v katerem so se začeli nemško-romun-ski pogovori, služi koristim obeh držav in je nov prispevek k pomir-jenju in miru. Nemška zvezna republika izpolnjuje nekatere obveznosti v okviru atlantskega zavezništva in evropske skupnosti, toda naša država, prav tako kakor vaša, želi večstransko sodelovanje ter teži po širokem sodelovanju predvsem v Evropi.* Nocoj je Brandt priredil večerjo na čast romunskemu zunanjemu ministru. Na današnjem kosilu se je Brandt pogovarjal dve uri s predsednikom romunske vlade Maurerjem. Jutri se bo sestal s prvim tajnikom KP Romunije Ceausescom. V Kranju so odprli Gorenjski sejem KRANJ, 4. — V Kranju so danes odprli tradicionalni Gorenjski sejem blaga za široko potrošnjo. Sejem je odprl podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner. Na sejmu razstavlja 270 podjetij, ki so pretrežno jugoslovanska. Med njimi je tudi 21 razstavljavcev iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije in Švedske. Vsi razstuvljalci prodajajo blago po ŽENEVA, 4. — Bivši jordanski minister za zdravstvo je na sedežu arabske zveze v Ženevi govoril na tiskovni konferenci o arabskih beguncih v Jordaniji. Bivši minister je sedaj predsednik jordanskega Rdečega polmeseca. V Ženevi se Je posvetoval s predstavniki mednarodnega Rdečega križa. Izjavil Je, da je okoli 260.000 Arabcev zapustilo ozemlje na levem bregu reke Jordan zaradi izraelske zasedbe, ter so zbežali v Transjordanijo, kjer je že živelo 900.000 oseb. Ta dotok se vsak dan veča kljub izraelskem obljubam, da bodo onemogočile beg s pravilnim ravnanjem z arabskim prebivalstvom. Vsak dan pribeži od 500 do 1.000 oseb. Predsednik Rdečega polmeseca Je izjavil, da postaja vprašanje beguncev vedno težavnejše in v nekaterih primerih je stanje dramatično. Od 260.000 beguncev, med katerimi je mnogo žensk, starcev, bolnih in ranjenih, je približno 100 U00 otrok od enega do 14 let starosti, ki potrebujejo nego in hrano. Pripomnil je, da do sedaj niso dosegli nobene rešitve in tudi nobenega izboljšanja usode beguncev. ki nove vrste sožitja. Bocenska pokrajina — je nadaljeval Andreotti — n> potrebuje besed, marveč mora imeti občutek, da vsa Italija razume njene probleme ter da se l zadolži, da ji bo pomagala premagati vse težave. Ob koncu svojega obiska je minister sprejel poslanstvo kmetovalcev, ki mu ga je predstavil predsednik trgovinske zbornice odv. von Walther. Poslanstvo je seznanilo ministra s krajevnimi kmetijskimi vprašanji. Glasilo SVP »Dolomiten* je danes objavilo vest, da pride konec prihodnjega tedna v Gornje Poadiž-je inž. Massak, ki je najbolj spreten avstrijski strokovnjak za razstrelivo. Sodeloval bo z italijanskimi oblastmi pri raziskavah na miniranih področjih ob italijansko-avstrijski meji. Italijanske oblasti so potrdile to vest. Ena izmed prvih nalog, ki jo bo inženir Massak opravil bo ta, da bo ugotovil, ali Je neka planinska koča vzhodno od Brenerja minirana ali ne. Inž. Massak je že sodeloval z italijanskimi oblastmi pri preiskavah v zvezi z znanim atentatom na Cima Vallona. Podpredsednik komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice poslanec Vedovato je dal novinarjem izjavo, v kateri je omenil razpravo v poslanski zbornici o Srednjem vzhodu in o Zgornjem Poadižju ter rekel, da se je pri tem mnogo govorilo o Združenih narodih, češ da so edini sposobni reševati vprašanje miru z razgovorom med vsemi državami. Po mnenju Vedovata naj ne bi bilo takšno gledanje stvarno, češ da Združeni narodi niso znali rešiti spora med Židi in Arabci. Vedovato je izrekel svoje dvome v zvezi z OZN tudi glede vprašanja Gornjega Poadižja. Vsekakor pa so takšna skeptična stališča glede OZN nevarna. Odbor za pomoč grškemu ljudstvu, ki mu predseduje senator Parri, je včeraj razširil sporočilo, v katerem je rekel, da zaradi resnih in važnih dogodkov v svetu ne smemo pozabiti na resni položaj v Grčiji, saj je groba vojaška diktatura v tej državi nevarna za demokracijo v Evropi sploh. Odbor se ne sme zanimati le za pomoč političnim preganjancem v Grčiji ter grškim beguncem v Italiji, marveč mora tudi jasno spregovoriti o tem, da je grški režim v nasprotju z raznimi evropskimi organizacijami. Zato se je odbor že obrnil na razne stranke in na njih parlamentarne skupine. Ministrska komisija za proučevanje posledic lanske novembrske povodnji, ki ji predseduje prof. Giulio De Marchi, je izročila ministru javnih del Manciniju popolno poročilo o dosedanji dejavnosti. Naloga komisije Je bila predvsem v tem, da predloži spremembe orien-tativnega načrta iz leta 1952 za ureditev vodnih tokov ter za razna dela v zaščito zemljišč sploh. Zaradi številnih vprašanj in kratkega časa ni mogla priti komisija do dokončnih zaključkov. Proučila pa je glavne značilnosti lanskih poplav in vprašanje zaščite zemljišč. Predvsem je komisija proučila vprašanje v zvezi z obrambo padske delte in Florence. Za padsko delto je komisija predlagala razna nulna dela. Prav tako je dala predloge glede zaščite Florence ter glede nujnih del ob strugi Arna proti njegovemu izviru. Minister Mancini se je članom komisije zahvalil za njih uspešno delo. Uradni list je objavil odlok predsednika ministrskega sveta od 17. julija 1967, s katerim se ustanavlja tehniško - znanstven; svet za gospodarsko načrtovanje. Svet bo imel nalogo, da bo dajal nasvete, za katere ga bo naprosilo ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje. V njem so razni strokovnjaki in univerzitetni profesorji. Družba «Esso Standard Italiana* je v prvih šestih mesecih letos prodala za 242 milijard lir svojih proizvodov To Je 9 odst. več kakor v istem mesecu lani Polovica proizvodnje je bila namenjena za izvoz. Junija meseca se je Izvoz zaradi krize na Srednjem vzhodu sicer skrčil, toda položaj se sedaj lzooij-šuje. Začela je delovati tudi naprava za katalltični «cracking», za katero so investirali 18 milijard iir. S to napravo proizvajajo bencin za letala, ki so ga začeli sedaj prvič izvažati. V zvezi s sporazumom za obnovitev vsedržavne pogodbe za uslužbence zasebnih železnic, trolejbusov, žičnic, avtobusnih prog in rečne plovbe je izdal sindikat te stroke CGIL poročilo, v katerem ugotavlja, da so uslužbenci teh podjetij dosegli enake pogoje kakor u-službene! prevoznih sredstev mestnih podjetij. Sindikat pa hkrati poudarja, da je treba še rešiti spor med uslužbenci in lastniki zasebnih medkrajevnih avtobusnih podjetij, ki nočejo skleniti splošne pogodbe, razen če jim država ne prizna nekaterih ugodnosti in olajšav. Vsi trije sindikati pa so potrdili petdnevno stavko teh uslužbencev od 12. do 16. avgusta v podjetju SITA ter v vseh drugih avtobusnih podjetjih, ki se še niso sporazumela z uslužbenci o izboljšanju njihovih plač. Ravnateljstvo INAM je sprejelo sklep, po katerem bo razširilo zdravstvene storitve v korist zavarovancev. Tako bo prevzelo nase zdravstveno oskrbo v zvezi z zgodnjo diagnozo raka na ženskih spolnih organih in zdravstveno oskrbo za otroke, ki bolujejo za sladkorno boleznijo. Poskrbelo bo za uporabo umetnih ledvic za čiščenje krvi za tiste, ki bolujejo na ledvicah; za zdravljenje otrok od rojstva dalje, ki zbolijo za boleznijo, ki se imenuje «oligofrenla fenilpiruvica*. ki povzroča umsko zaostalost in ki terja posebna zdravila ter končno za preskrbo bolnikov, ki bolujejo za tako imenovanim ((srčnim blokom* s posebnimi električnim; a-parati, ki stimulirajo srce («pace makers*) V tem primeru bo izdal INAM za posamezne bolnike samo za ta aparat do 700.000 lir. Sukamo pod nadzorstvom DŽAKARTA, 4 — Bivši predsednik Sukamo bo moral odslej imeti dovoljenje vojaških oblasti, ce bo hotel zapustiti svojo palačo v Bogom, kjer živi, odkar je bil odstavljen. Poleg tega rje bo mogel dobivati obiskov brez poprejšnjega dovoljenja. Sporočili so tudi, da bo moral imeti dovoljenje vojaških oblasti, če se bo hotel 17. avgusta u-deležiti proslave ob dnevu Indonezijske neodvisnosti. Arabski zunanji ministri na konferenci v Kartumu smrt Ljubitelje kolesarskega športa, ki so sledili poročilom o poteku 13. etape poleg italijanskega «Gira» najpopularnejše dirke profesionalcev «Tour de France«, je presenetila tragična vest, da se je na vzpetinah gore Ventoux (912 metrov nad m.) zgrudil na cestišče zaradi sončarice zelo priljubljen devetindvajsetletni angleški dirkač Tom Simpson. Tisti dan Je bila izredna vročina in na vzpetinah «kamnite puščave« so bili dirkači podvrženi izrednemu naporu. Uradni zdravnik, ki je takoj pritekel na pomoč nezavestnemu kolesarju, je Izrekel diagnozo: omagal zaradi sončarice. Toda obdukcija je pokazala drugačen izvid; tudi dejstvo, da so v kolesarjevi obleki našli dve napol prazni dozi tablet «per-vitln«, Je takoj zbudilo sum, da Je bil pri Simpsonu vmes doping. Niti se niso polegli komentarji o tem dogodku, ko Je nova vest presenetila športni svet, še posebej pa naš, in sicer da Je nadzorstvena komisija «Malega Toura« (Tour de l’Avenir za a-materje) ugotovila doping pri popularnem Jugoslovanskem kolesarju Cvetku Biliču, in ga takoj izključila od nadaljnjega tekmovanja, potem ko se Je solidno držal na osmem mestu v splošni lestvici skoro do konca dirke. Jugoslovanska kolesarska zveza Je zahtevala pojasnila o tem dogodku. Ko Je francoska nadzorstvena komisija neizpodbitno dokazala Biličev doping, je izključila kolesarja od vseh tekmovanj ln mu ukazala, da se takoj preda disciplinski komisiji, ki bo določila ustrezno kazen. Tako je 1. avgusta startala elita evropskih amaterjev lz Niša na 1230 km dolgo pot 23. Izvedbe mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji brez Biliča, ki Je veljal za favorita. Primer Biliča se ne bo zaključil tako tragično kot za u-bogega Simpsona, toda kljub te- pri sebi praške in tablete, ki naj bi mu pomagale ostati v formi, in ki gredo od nedolžnih vitaminov do zelo škodljivih in nevarnih arzenikovih preparatov. Pokojni Simpson je pred leti izjavil športnemu novinarju: »Samo nadpovprečni šampion iah-ko prenaša hude napore kolesarskega športa brez pomoči kemičnih preparatov. Jaz tega ne zmorem.« Vsi poizkusi, da bi pregnali doping iz vrst tekmovalcev, so bili do sedaj kaplja v morje. Prepovedi o uživanju, ki so Jih izdale posamezne državne športne zveze, niso dosegle zaželenih rezultatov. Predvsem si niso zdravniki in izvedenci edini, kje naj bi bila meja med dovoljenimi in nedovoljenimi pripomočki. Tako na primer zveza nemških športnih zdravnikov dovoljuje določena krepila, kot so sladkor, kalcij in fosfati. Po mnenju te zveze spadajo med strupene doping pripomočke kokain, morfij in razni derivati opija, sporni pa so ka-fein, razna pomirjevalna sredstva, vitamini in pa hormorski preparati. Dokaz, da so lahko nevarna tudi taka na videz neškodljiva sredstva, je primer danskega amaterskega kolesarja Knu-da Jensena, ki se je na olimpijskem tekmovanju v Rimu leta 1960 zgrudil mrtev, potem ko je zaužil le nekaj dozdevno neškodljivih vitaminov. Dunajski univerzitetni profesor Ludwig Prokop je odgrnil zagrinjalo pred neredom, ki vlada v vrstah športnikov. Zaključki njegovih raziskav so sledeči: — morfij in kokain uporabljajo v glavnem gojitelji težkih športov in kolesarji za večanje mišične moči in vztrajnosti poleg drugih opojil; toda opojila privedejo kmalu človeka do telesnega in duševnega zloma; — poživila jemljejo predvsem tekmovalci, ki potrebujejo vztrajnosti. Med poživila spada tuci mu bo zasenčil športnikov ugled. Jugoslovanska kolesarska zveza je izjavila, da je Biličevo vprašanje zadelo v živo jugoslovansko športno Javnost ter da bo v bodoče vodila ostro borbo proti vsem, ki se bodo še posluževali takih nešportnih sredstev. Kaj pa je pravzaprav doping? Beseda izhaja iz angleškega izraza dope — mamilo, torej uživanje mamil, poživil, ki naj bi pomagala telesu prenašati nadpovprečne napore. Toda to uživanje ni brez posledic in te posledice so lahko posebno hude kljub majhnim dozam, če Jih Angleški kolesar Tom Simpson na vzpetinah »kamnite puščave* Ventoux (19X2 m), nekaj trenutkov preden se je zgrudil kot zadnja žrtev dopinga. Nekaj tablet pervitina, sončna pripeka in izreden napor so bili zanj usodni. Kot profesionalec je po zmagi na svetovnem prvenstvu v San Se-bastianu leta 1965 zaslužil letno okrog 64 milijonov lir (športnik« zaužije v toplih poletnih dnevih. Seveda tekmovalec, ki se poslužuje takih sredstev, I ne zasluži več naziva športnik. | Vsak profesionalni kolesar ima pervitin, ki ga je zaužil pokojni Simpson. Le s težavo si lahko predstavljamo tekmovalca na šest. dnevni kolesarski dirki ali pa dolgoprogaša, ki ne bi zaužil poživila. Občutek utrujenosti se tako nasilno zmanjšuje, toda navadno sledijo težke zdravstvene komplikacije; — strihnina se poslužujejo predvsem sprinterji in vzdigovale! uteži, kajti istotako kot atropin in ledrin utrjuje mišice in živčno nitje; — uživanje hormonskih preparatov v večjih količinah je nevarno. Po mnenju dr. Prokopa spada med doping tudi umetno spreminjanje dnevov mensturacije pri ženskah; — končno spada v to žalostno sliko uporabljanje arzenikovih in fosfornih preparatov, istotako kot poživila za srce in pa intenzivno jemanje vitaminov v velikih količinah. Nogometaši uporabljajo kisikove prhe. Pred tekmo in v odmoru jih umetno »okopljejo v kisiku«. V normalnih atmosferskih pogojih pride dovolj kisika v kri, zato se dodatek čistega kisika raztopi v sokrvici in lahko privede do omotice, nezavesti in krvavitve iz pljuč. Mnogi tekmovalci, ko se predajo dopingu, ne morejo več odnehati. Z njimi se dogaja isto kot z morfinisti in le s težavo se lahko odpovejo poživilom, tudi ko se ne ukvarjajo več z aktivnim športom. Kaj privede športnika do tega, da se odpove tistemu idealu, ki je pred tremi tisočletji navduševal grške olimpijce, da so tekmovali le za slavo in lovorov venec? Ali Je morda le želja po športni uveljavitvi, slavi ter izrednih rezultatih, ali pa pohlepnost po materialni «slavl», ki je posebno v zapadnih deželah tako tesno povezana s »športnimi« rezultati? I. M. Od 5. avgusta PRODAJA OB KONCU SEZONE Je velik plen, ki ga je treba ugrabiti takoj, s tem da se izkoristi ta prodaja ob koncu sezone po ne-prekosljivih cenah. Coin prodaja poletje 67 z veliko serijo ponudb pri vseh kolekcijah za moške> ženske in otroke. Samo en nasvet: Po-hi-ti-te! Saj je še toliko sonca, morja, počitnic, toda malo je priložnosti, kot je tale. TRST - Corso Italia O coin .V Beneški Sloveniji novo turistično cestno omrežje VELIKANSKI ROP V INDIJI Cest v Beneški Sloveniji je zelo mnogo, cestna mreža je gosta. Do prve svetovne vojne Beneška Slovenija tako rekoč ni poznala ceat, ampak samo kolovoze in steze. V treh letih soške fronte Je bila Beneška Slovenija velikansko zaledje in skladišče italijanskih armad v soški dolini. Fašizem Je ceste po Beneški Sloveniji zanemaril. Po drugi svetovni vojni so spet prišle ceste do veljave. Najprej je priganjal k sistematiziranju cest strateški moment v okviru NATO in nato še turistični vidiki. Končno so pa prevladovali še razlogi, da je treba hribovskim emigrantskim vasem dati vsaj ceste In avtobusne zveze, ko že ni bilo mogoče ustvariti drugih delovnih mest v teh hribovskih krajih. Cest Je sicer mnogo in skoraj do vseh vasi peljejo že asfaltne poti. So pa te ceste ozke, vijugaste, ovinkaste, nepregledne, samo za promet v domačem krajevnem okviru. Se zdaleč pa te ceste ne morejo zato privabiti številnih motoriziranih turistov, že večkrat Je bilo javljeno, kako bo dežela zgradila turistične ceste ln dostikrat so deželni informacijski u-radl javili, koliko bo investiranega v turistične ceste. Konkretno pa se Je doslej v okviru deželnih zmogljivosti le malo napravilo za turistične ceste v naših krajih. Nekaj Je temu kriv tudi strašno dolgi «iter» sleherne gradbene realizacije, ki strahovito podaljšuje sleherni dejanski začetek del na cestah. Tik pred letošnjimi počitnicami so Javili, katere ceste v celotni deželi bodo korenito popravili in priredili za sodobni turizem. Gre za številne že obstoječe ceste, ki so sicer večinoma že asfaltirane, niso pa primerne za količkaj gostejši turistični promet. V videmski pokrajini bo teh cest 53, ln precej Jih je prav v slovenskih krajih Furlanije: 1. Od razpotja pri čeplesiščih do vasi Matajur. 2. Od razpotja v dolini Aborne pri čeplesiščih pa do državne meje pri Livku. 3. Od križišča v Prapotnem do cestnega priključka za Tarbij v okolišu Stare gore. 4. Dolina Zajzere: od križišča pontebanske ceste 13 pri Ukvaii do železniške postaje Ovčja ves. 5. Od Tarčenta do Sv. Ivana v čelah (Landarške jame) s priključkom na cesto št. 54 na mostu pri Lipi. 6. Od Njivice do Debeležev v območju Viskorše. 7. Pri Podklapu v občini Foj-da: od križišča na cesti št. 356 pri Fojdl pa do priključka na goro Ivanac. 8. Pri Tarblju od Stare gore pa do cestnega priključka v dolini Kosiče. 9. Od vasi Sol biče v Reziji pa do cestnega priključka na glavno cesto v Reziji. 10. Pri obmejnem prehodu Solarje od cestnega križišča za dolino Kosiče do vasi Kraj na ju-goslovansko-italijanski drž. meji. 11. Pri Tarčentu od križišča na cesti št. 54 pa do priključka na cesto za vas črni vrh v občini Podbonesec. 12. Od križišča na cesti št. 356 pri Ahtnu pa do Prosnida. 13. Od priključka na cesto št. 54 v dolini Nadiže pa do vasi črni vrh. 14. Od Tarčenta pa do cestnega priključka za dolino Tera do čižerij. 15. Od vasi Ukve pa do planinske koče Nordio. 16. Od gore Ivanac, in sicer od Subida do Tavorjane. To so številne kratke ceste, dostikrat le povezave, da je možno krožno potovanje z avtomobili po gorskih grebenih in dolinah, ne da bj se bilo treba vračati po isti poti. Gre predvsem za'hribovske ceste in kraje, ker se pač turizem najbolj razvija v gorskih krajih z lepimi razgledi, gozdovi, tišino in zelenilom pobočij. Nekaj teh cest Je v območju gore Matajur, nekaj okoli romantičnih pejsažev Stare gore, nekaj v zahodni Beneški Sloveniji o-koll završke Jame in v okolici Tarčenta in seveda v Reziji, kjer naj bi vas Solbico povezali z glavno dolinsko cesto. V Kanalski dolini pa je že tako vse sam turizem ln Je treba tam prav vse poti spremeniti v prave sodobne turistične ceste. Za turizem so seveda pomembni obmejni prehodi in zato so v deželnem načrtu predvidene turistične ceste do jugoslovanske državne ceste pri Solarjih, novem obmejnem prehodu prve kategorije pri Livku in v občini Prapotno pri Do-legnanu za Brda. Samo v nekaterih primerih gre za navadna pota, ki Jih Je treba popolnoma predelati, nekje samo makadamsko cesto spremeniti v asfaltno, v večini primerov pa samo izboljšati že obstoječe ceste. Ne upamo si postaviti vprašanja, kdaj bo dežela uresničila vso to svojo lepo cestno zamisel, ker Je že bilo doslej toliko mučnega čakanja in razočaranja od veselih oznanil do — čakanja, ki je marsikje pri deželnih Javnih delih še zmerom čakanje brez varnega datuma. Nekemu podeželskemu trgovcu so odnesli milijon dol ur je v Roparji so trgovca ubili ■ Policija je aretirala dve sumljivi osebi V Sloveniji še dovolj prostih mest za turiste LJUBLJANA, 4. — Po podatkih Turistične zveze Slovenije je po vsej Sloveniji še dovolj prostih mest za turiste. V Kopru, Piranu in Portorožu so še na razpolago mesta v hotelih in zasebnih sobah, v Izoli pa so na razpolago zasebne sobe in prostori v kam-pingu na Belvederu. Prosta mesta so še v Novi Gorici, Bovcu, Trenti, Kobaridu, Tolminu in drugih krajih v gornji Soški dolini. V turističnih krajih Gorenjske, na Bledu, Bohinju, v Kranjski gori, na Vršiču, na Jesenicah in drugod se lahko z rezervacijo dobijo zasebne sobe in tudi postelje v nekaterih hotelih. Tudi v nekaterih toplicah Je še precej prostora, kot na primer v Rogaški Slatini, v Laškem in Dobrni. NEW DELHI, 4. - V neki indijski vasi v pokrajini Patna je napravilo 20 roparjev na konjih nezaslišan np. Polastili so se denarja in dragih predmetov nekega trgovca za milijon dolarjev (okrog 620 milijonov lir). Po ropu so banditi trgovca ubili. Kmetje so se najprej upirali vdoru v vas. Tedaj pa je voditelj roparjev naslovil na prebivalce cel govor ter izjavil, da z ropom o-pravljajo on in njegovi pajdaši dobro delo, ker je bil trgovec oderuh, ki je izkoriščal uboge. Ko so tako kmete prepričali, so roparji štiri ure plenili po trgovčevi hiši. Iz bojazni, da ne bi policiji dal take podatke, da bi ta lahko ugotovila, kdo so bili roparji, so pred odhodom s plenom trgovca ubili. Policija je doslej aretirala dve sumljivi osebi. Huda cestna nesreča FANO, 4. — Na jadranski cesti blizu vasi Metaurilia pri Fanu je prišlo ponoči do hude nesreče, pri kateri so izgubile življenje štiri o-sebe: dva pripadnika cestne policije in dve osebi iz Cesagattija (Pescara). V bolnišnici pa je še šest ranjencev. Okrog ene ponoči sta polioljska agenta kontrolirala neki tovornjak. Tedaj je privozil drugi tovornjak S turbinsko ladjo Leonardo da Vinci' še je pred dnevi pripeljala v Genovo Antonella Lualdi ter se potem z možem Francom Inter-lenghijem in hčerkama Stello in Antonello odpeljala v Palermo in Neapelj. Antonella Lualdi je bila na kratkih počitnicah v New Yor-ku, kamor se je peljala z ladjo Michelangelo. V prihodnjih dneh jo že čaka v Rimu delo, predvsem s televizijo. V kratkem razgovoru s časnikarji je igralka povedala, da je v zadnjem času sodelovala pri filmu «Bel Arni 70», ki so ga snemali na Japonskem in ki ga bodo kazali prihodnjo sezono. Sedaj pa bo delala z En-ricom Mario Salernom pri televizijski oddaji, ki bo trajala šest nadaljevanj in ki se imenuje »Dru- žina Benvenuti«. Delo^ ki se bo pričelo septembra ali oktobra, bo trajalo približno tri mesece. Sicer pa bo Antonella Lualdi sodelovala še pri nekih drugih televizijskih oddajah, kjer bo sodeloval tudi njen mož. Vendar pa igralka, kot je poudarila, le najraje dela pri filmu in se bo čez kak mesec vrnila k snemanju. Verjetno bo odšla spet v tujino, kjer je v zadnjih letih delala več kot v Italiji. Na transatlantiku plovne družbe »Italia« je bila med številnimi potniki tudi filmska igralka Sylva Ko-sclna, ki se Je vrnila iz ZDA, potem ko je snemala nekaj filmov v Hollywoodu. (Na sliki sta Antonella Lualdi ln njen mož Franco Interlenghi.) •fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiMimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii s prikolico, ki se je zaletel v'prvega. Pri tem je oba agenta povozilo, od vozačev v drugem tovornjaku pa je eden takoj umrl, drugi' pa čez nekaj časa v bolnišnici. Neki «500» se ni mogel izogniti trčenju v prikolico in pri tem je bilo več oseb ranjenih. Nagrade na puljskem festivalu Predsednik razsodišča je bil režiser Jože Babič Havana HAVANA, 4. — V Havani se je začela tajna debata v štirih komisijah konference latinsko ameriške solidarnosti. Najvažnejša od štirih komisij, v katerih se spopadajo različne tendence, bo morala odločati, ali sta oborožena borba in gverila, kakršno so vodili na Kubi, edini način borbe za revolucijo. Druge tri komisije razpravljajo o ameriški politični in vojaški intervenciji v Latinski Ameriki, o protiimperialistični solidarnosti in o statutu organizacije, ki jo bodo ustanovili na tej konferenci. Napetost v Braziliji RIO DE JANEIRO, 4. - Politična policija je aretirala deset dominikancev samostana v Sao Paulu pod obtožbo, da so dovolili v svojem samostanu kongres državne zveze študentov, ki ga je vlada prepovedala. Dominikanci samostana v Sao Paulu so organizirali pred palačo, kjer zaslišujejo aretirane, mirno protestno demonstracijo proti aretacijam. V Belo Horizonte je prior dominikancev ostro obsodil u-krepe oblasti in je dejal, da so ti ukrepi nov dokaz nasilnih sistemov, ki jih uporablja diktatura. V zadnjem času se je napetost v Braziliji povečala in ponekod so se pojavile tudi manjše skupine gverilcev. Na puljskem filmskem festivalu je razsodišče, /ci mu je predsedoval Joče Babič in v katerem so bili člani Dragoslav A-damovič, Zvonimir Berlcovič, Vuk Krnjevič, Meša Selimovič in Dušan Stojanovič (pisatelj Kola Cašule je malo prej podal ostavko) z večino glasov odločilo: Kot najboljši film festivala dobi veliko zlato areno «Zbiral-ci perja» režiserja Aleksandra Petroviča. Drugo nagrado, veliko srebrno areno, dobi film rekiserja Puriše Djordjeviča «Jutro». Tretje mesto in srebrno areno si delita filma režiserjev Anteja Babaje in Matjaža Klopčiča, «Breza» in «Na papirnatih avionih». Enakovredno si delita najvišjo nagrado za režijo, zlato areno, rekiserja ((Zbiralcev perja» in Jutra». Aleksander Petrovič in Pu-riša Djordjevič. Srebrna arena za režijski dosežek je bila prisojena Živojinu Pavloviču, režiserju «Prebujanja podgan)). Za pogumen raziskovalni pristop k filmu prejme posebno priznanje Dušan Makavejev, avtor «Ljubezenskega primera«. Najboljši scenarist letošnjega festivala je po sklepu žirije Pu-riša Djordevič, ki je tudi avtor scenarija za «Jutro». Zlate arene za žensko vlogo žirija letos ni podelila, pač pa je podelila srebrno areno dvema i-gralkama — Mileni Dravič za vlogi v filmih «Nemirni« in «Jutro« ter Snežani Nikšič za njen nastop v Klopčičevem filmu «Na papirnatih avionih«. Z zlato areno je za vlogi v filmih «Zbiralci perja« in «Breza» nagrajen Bata živojinovič, s srebrno pa Bekim Fehmiu za vlogi v filn ih »Zbiralci perja« in «Protest». Tri denarne nagrade za lepe igralske stvaritve je žirija podelila igralcem Jovanu Janičijeviču («Diverzanti«, »Praznik). Slobodanu Peroviču («Prebujanje podgan«) in Ljubišu Samardžiču (»Jutro«). Za snemalno delo v filmih «Breza» in «Zbiralci perja je do- bil nagrado Tomislav Pinter. Za glasbo v filmu «Hasanaginica» je dobil priznanje Zoran Hristič. Za scenografijo v filmu »Prebujanje podgan./ pa Dragoljub Ivkov. žirija je podelila tudi pet diplom, ki jih predvidevajo festivalski predpisi. Prejeli so jih režiser filma «Diverzanti«, Hajru-din Krvavac, za uspešno ekrani-zacijo resničnega dogodka iz NOB s sredstvi akcijskega filma, Djordje Kadijevič za uspešen režijski d.-but v »Prazniku«, Ante Babaja in Božidar Violič za scenarijsko adaptacijo Kolarjeve novele za film »Breza«, Lojze Rozman za glavno vlogo v Klopčičevem filmu «Zgodba, ki je ni» in Rudi Vavpotič za snemanje filma »Na papirnatih avionih«. žirija CADILC je enoglasno nagradila Hadžičev «Protest», predsednik te organizacije pa je za zasluge širjenju filmske kulture odlikoval z zlato medaljo direktorja festivala jugoslovanskega filma Dejana Kosanoviča. žirija filmskih kritikov je izrekla z večino glasov priznanje »Ljubezenskemu primeru,« Žirija revije Ekran pa »Prebujanju podgan«. Celovški madrigalisti so nastopili v Ljubljani LJUBLJANA, 4. — V Križankah je sinoči v polnem avditoriju nastopil zbor celovških madrigalistov. Umetniki iz Celovca, ki so prejeli že mnogo nagrad na mednarodnih tekmovanjih, so včeraj drugič nastopili na ljubljanskih letnih igrah. Ljubljanskemu občinstvu je ostal v dobrem spominu že prvi nastop te skupine leta 1958. Včeraj so bili na sporedu najbolj znani skladatelji srednjeveške madrigalske glasbe iz raznih dežel, Slovenec Jakobus Gallus in drugi skladatelji. Umetnostni tedni v Berlinu BERLIN, 4. — Na sporedu U-metnostih tednov (24.IX. do U.X.) v Berlinu so letos med drugim navedeni razni tuji gledališki ansambli. Tako bosta na- stopila »Le Thčdtre de VOdion« in »Le Thčdtre de poche Mont Parnasse« iz Pariza, gledališče iz Stockholma in indijski ansambel «Kathakali» iz države Kerala. Piccolo Teatro iz Milana bo tri večere — 28., 29. in 30. septembra — igral Pirandellove »Gorske orjake« (I Giganti della Mcm-tagna). Za 85-letnico Igorja Stravinskega bo rimska Accademia Filarmonica izvedla »Vojaško zgodbo« in »Lisico« rusko-pari-škega skladatelja. Koncert pa bo bodo imeli še orkester icmdon-ske BBC pod vodstvom CoHna Davisa in Pierra Bouleza, nato National Sgmphonie Orchestra iz Washingtona pod vodstvom Ho-varda Mitchella, filharmonični orkester iz Los Angelesa pod vodstvom Zubina Mehte. Nastopila bosta tudi največja berlinska orkestra, filharmonični in radiosimfonični, ki bosta izvajala predvsem dela avtorjev iz vzhodne Evrope. »Novi glasovi« v Gessu pri Messini MESSINA, 4. — Kot že več let zaporedoma bo tudi letos u-stanova «Rassegna Voci Nuove« priredila v Gessu pri Messini v dneh od 8. do 10. septembra nekak festival novih glasov na Jugu, ki je letos že deseti po vrsti. «Siidwestfunk» snema na »Michelangelu« GENOVA, 4. — Pred dnevi je skupina nemške televizije »Sud-ivestfunk« iz Baden Badna na turbinski ladji Michelangelo napravila več filmskih posnetkov, pri katerih je sodelovala igralka Ketty Bertola Fusco ter mali Graziano Meli. Nemška televizija dela televizijski dolgometraž-ni film po danski knjigi za otroke »Grisella», ki je imela precej uspeha po vsej Evropi. Zgodba nekega dečka z otoka Elba se dogaja v Italiji in v Ameriki in mnogo scen so posneli na velikem transatlantiku družbe »Ita-lia». Film, ki ga režira Heribert GrUber, bodo proti koncu leta prenašali po televizijskem omrežju vse zahodne Nemčije. v ELUC «\t VtJ Doping pomaga atletu na cilj požene pa ga lahko tudi v PRIMORSKI DNEVNIK — 4 - 5. avgusta 196’ Vreme včeraj: najvišja temperatura 31.2, najnižja 24.1, ob 19, uri 30.2; vlaga 50 odst., zračni tlak 1010.6 pada, veter 4 km sever, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 5. avgusta Marinka Sonce vzide ob 5.52 tn zatone o 20.30. Dolžina dneva 14.38. Luna v* S de ob 5.45 in zatone ob 21.11. Jutri. NEDELJA, 6. avgusta Vlasta DUŠLJIVA VROČINA, DEŽJA PA OD NIKODER i poziv vrtnarjem 1 včeraj zvečer na gradu j Q3S332nHHHH Podjetje Acegat je bilo prisiljeno omejiti potrošnikom dobavo vode Dokler bo potrošnja presegala 145.000 kub. metrov dnevno bo podjetje redno dobavilo vodo od 6.30 do 10. ure in od 10. do 21. ure - Omejitve ne prizadevajo vsa mestna področja Vročina, vročina, vročina. Sonce že nekaj tednov neusmiljeno pripeka, dežja pa noče biti. Suša vedno bolj pritiska in je doslej povzročila kmetom že precejšnjo škodo. Tudi zalivanje ne koristi mnogo, če ni od časa do časa nekaj dežja. In še voda na domu je ponovno začela primanjkovati. Zaradi velike vročine se je poraba vode v tem tednu znatno povečala od običajnega poletnega povprečja, tako da je prišlo predvčerajšnjim in včeraj in za gotovo lahko rečemo tudi za danes do prekinitve dobave vode v določenih dnevnih urah. V po- Trsta, ki bo od ribiškega naselja do Barkovelj položena na morsko dno. Za sedaj pa nam ne preostaja drugega, kot da upoštevamo nasvete podjetja Acegat in da potrpimo še nekaj let v upanju, da bodo napovedani načrti uresničeni v napovedanem času. ki je nedeljek je mesto z okolico porabilo 149.000 kub. m vode, v torek 150.000, v sredo zopet 149.000. U-radna zmogljivost tržaškega vodovoda pa doseže sedaj 145.000 kub. m dnevno. Lansko leto smo imeli uradno na razpolago le 125.000 kub. m vode in je prišlo v vročih poletnih dneh do še hujšega pomanjkanja. Kot torej vidimo, se je letos potrošnja vode znatno povečala, čeprav je podjetje Acegat zgradilo novo dvigalno postajo, ki omogoča letos dobavo 20.000 kub. m več vode dnevno. Že pred dobrimi desetimi dnevi je podjetje Acegat izdalo poročilo, v katerem je poudarilo, da bodo možne dnevne prekinitve vode zaradi prevelike potrošnje, da se ne izpraznijo rezervoarji. Podjetje je tedaj sporočilo, da bo dobava vode Potrošnikom redna od 6.30 do 10. Ure in od 18. do 21. ure. V ostalih urah, zlasti ponoči, pa da so predvidene omejitve, ki bodo prizadele predvsem stanovanja v višjih nadstropjih ter nekatere višje predele v mestu in okolici. Ob tisti priložnosti je počHetje A-cegat tudi povabilo potrošnike, naj ne uporabi'ajo vode po nepotrebnem in naj se v glavnem omejijo na najnujnejšo porabo, da se omi-liio težave prebivalstva prizadetih Področij. Poziv je veljal predvsem tistim potrošnikom, ki stanujejo v nižjih predelih mesta odnosno v nižjih nadstropjih in ki jih omejitev vode ne prizadene. Omenjene omejitve je Acegat u-veljavil tudi v preteklih dneh in bodo v veljavi, dokler se ne bo poraba vode znižala, odnosno kot pravijo strokovnjaki podjetja, dokler ne bo deževalo in nekoliko ohladilo ozračja. Razumljivo je torej, da je težko zvračati knvdo na dobavitelja, ki nam da lahko toliko vode, kolikor zmorejo vodovodi. Edina rešitev, da v poletnih mesecih ne bo primanjkovalo vode, je v gradnji novih vodovodnih naprav, se pra- vi v okrepitvi sedanjega vodovoda Prav pred nekaj dnevi pa smo pi- sali, da bodo to vprašanje baje rešili do leta 1970 s postavitvijo 1300 milimetrske cevi od Štivana do Do konca leta telex služba Trst-Rim Agencija Giulia poroča, da bo do konca leta vzpostavljena telex služba med Trstom in Rimom. Poleg tega pa pravi, da bo polagoma tržaško telefonsko območje zajelo vso deželo Furlanljo-.Tulijsko krajino in da bodo morali baje zaradi tega zgraditi v Trstu novo zgradbo in nove telefonske naprave. Kot pravi agencija, je to sporočil minister za telekomunikacije senator Spagnolli poslancu Belci-ju, ki je z njim obširno razpravljal o okrepitvi telefonskega omrežja na tržaškem področju. Minister Spagnolli je poslancu tudi pripomnil, da so za letos predvidevali vzpostavitev telex službe med Trstom, Rimom, Bologno, Genovo, Turinom, Firencami in Neapljem. Toda razne tehnične težave, ki so nastale, so povzročile zakasnitev tega obširnega načrta in bo leto, kot smo omenili, vzpostavljena telex službe le z Rimom. Poleg tega se je poslanec Belci razgovarjal z i fnistrom tudi o telefonskih zvezah iz Trsta z inozemstvom, zlasti v pogledu novih industrijskih pobud v našem mestu. Minister je poslancu izjavil, da za sedaj zadostujejo telefon ske zveze s Celovcem in z Luga-nom, da pa bodo sedaj predlagali telefonski upravi Zvezne nemške republike, naj okrepi telefonsko zvezo med Trstom in Munchnom. Glede telefonskih zvez med Italijo in Jugoslavijo pa da je bilo ugotovljeno, da primanjkuje učinkovita zveza. Cc bi bila ta vzpostavljena bi prinesla izredne koristi Trstu, kot prometnem središču za in iz Jugoslavije. Zato je minister Spagnolli obvestil poslanca Belcija, da si italijanska uprava prizadeva, da bi Jugoslavija sprejela v tem pogledu zadevne ukrepe in je izjavil, da se bo še nadalje zanimal za pozitivno rešitev tega vprašanja. Zaradi nameravane odprave izenačene šole pri Sv. Roku Zaskrbljenost miljskega občinskega odbora Predvčerajšnjim zvečer se Je v Miljah pod predsedstvom župana IZ POROČILA DEŽELNEGA 0DB0RNIŠTVA ZA DELO Nad 300 milijonov lir za 50 strokovnih tečajev Od 604 prijavljenih kandidatov jih je na zaključnih izpitih izdelalo 567 Deželno odborništvo za delo, sojino skrbstvo in obrtništvo, ki ga v°dl odbornik Dal Mas, je včeraj - ač. ‘ “ 8Poročilo, da so se zaključili konč J11 izpiti na tečajih za strokovno izobrazbo, katere je finansirala ae-j«la v skladu z deželnim zakonom ®t. 35 z dne 31. decembra 1965. „ Vseh tečajev Je bilo 50, in sicer * v goriški pokrajini, 10 v Porde-n°nu, 19 v Trstu ter 14 v videmski Pokrajini. Izpitne komisije so se-»tavljali predstavniki dežele, ministrstva za delo in socialno skrbstvo, ministrstva za javno vzgojo, stanovskih organizacij delodajalcev ‘h delojemalcev ter deželnega cen-lra za strokovno izobraževanje. Iz- ga sodelovanja, je včeraj prišlo v Trst na povabilo deželne uprave avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Klasifikacija hotelov v Furlaniji-J. krajini PJti so trajali vsega skupaj 104 dni. Slo.pr I« no n Uh JzdelflH -. sicer je na njih izdelalo 567 od ?u4 prijavljenih kandidatov. Oseb-t® deželnega odborništva za delo. J1 Je imelo polne roke dela najprej ? organizacijo tečajev, nato pa še ?.jzpiti, ki so se vrstili v maju, ju-in juliju, bo zdaj pregledalo pljučne obračune stroškov za na-*®dene dejavnosti ter izplačalo prijetim ustanovam morebitne raz-,;xe. Pristojni deželni organi so da- ]„.v ta namen na razpolago vsoto J," milijonov lir, in sicer od tega - ‘-5 milijona lir za same tečaje, _____ za 27,5 milijona lir kot pomoč 'JJnovim obiskovalcem. K tem sred-?tv°m je treba dodati še 177 milijonov Ur, ki jih Je v isti smoter dei na razpolago ministrstvo za J!10 in socialno skrbstvo, tako da vsega skupaj namenili tehnični - 1 - nad 302 iobrazbl delavčev nekaj ,’lJona lir. 3,' okviru zakona št. 35 z dne ►.j. decembra 1965 predvidevajo za £r'h°dnje še širši nastop deželnih ,.,«anov v pomoč ustanovam, ki se ^rjaio s’ strokovnim izobraževali)?11 delavstva; znatna sredstva dali na razpolago za opremo taiii 111 za odkup odnosno adap-v y° nepremičnin, ki naj služijo Jkobraževalne namene. Dežela lo i!reii meni, da le zadostno števi-kvalificiranih mladih moči mo-ln *a8°tovlti nemoten gospodarski sijgk^šjni razvoj Furlanije - Julij- v ■ ■— okviru mednarodnih izmenjav ^ tujih mladincev v {osteh delnega odbora F.-J. k. _ mlademčev, ki ^prišli satha (An- Predvčerajšnjim je bil objavljen odlok predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, ki vsebuje popolno klasifikacijo hotelov, penzionov in prenočišč v deželi Furlani-" " ' bil ob-uradne- ga Odlok je pripravil deželni odbornik za prevoze in turizem Giaco-metti na podlagi seznamov, ki so jih sestavile pokrajinske turistične ustanove v Gorici, Trstu in Vidmu. Iz objavljenega seznama je razvidno, da je v dežeh Furlanija Ju- lijska krajina 5 hotelov prve kategorije (v Trstu in v Gradežu), 41 hotelov druge kategorije (v Arta-terme, Devinu, Gradežu, Lignanu, Tolmeču, Trstu in Vidmu) ter okoli sto hotelov tretje kategorije. Pri tem ne pridejo v poštev penzioni vseh treh kategorij in razna prenočišča. Milla sestal občinski odbor, poleg drugih vprašanj razpravljal tudi o zelo perečem vprašanju Izenačene šole pri Sv. Roku. Vprašanje je toliko bolj pereče, kajti učitelji, ki poučujejo na omenjeni šoli in ki jih je štipendirala CRDA, bodo od 1. oktobra dalje razrešeni svojih funkcij. Da bi lahko zadostili šolskim potrebam številnih otrok iz Sv. Roka in Zindlsa in da bi se novo šolsko leto 1967-68 nemoteno odvijalo na omenjenem zavodu, je občinski odbor sklenil, da se bo pozanimal pri vodstvu CRDA, če bi bilo pripravljeno darovati ali prodati stavbo občini ali jo vsaj dati v najem. Na koncu je občinski odbor sklenil, da bo vprašal pri deželi Furlaniji - Julijski krajini za denarni prispevek, ki je zajamčen v deželnem zakonu št. 2, z dne 14. junija 1967 za gradnjo novih ljudskih hiš. Razstavite pridelke na Kmečkem taboru! Kdor je obiskal letošnjo razstavo cvetlic in zelenjave, ki jo je priredila Ustanova za preporod kmetijstva, ali je samo prebral članke, izjave in razprave v časopisih, posebno v Primorskem dnevniku, ve, da Je bilo krajevno vrtnarstvo izredno slabo predstavljeno, kar je pustilo zelo slab vtis pri pristojnih oblasteh, ki so sl razstavo ogledale. Potrebno je, da se to slabo mnenje popravi in da se naše vrtnarstvo prikaže v pravi luči, ker bi se drugače lahko zgodilo, da ga bodo pristojne oblasti, predvsem deželne, podcenjevale in bi se znalo to odražati tudi pri dodeljevanju pri-spevkov tej važni panogi kmetijstva. Zato ima še poseben pomen letošnja razstava vrtnarskih pridelkov, v okviru Kmečkega tabora, ki jo priredi Kmetijska zadruga 12., 13., 14. in 15. tega meseca v Ljudskem domu na Opčinah. Vrtnarstvo je v naši pokrajini v razvoju in tudi to mora priti do izraza. Poleg tradicionalnih vrtnarskih področij na Kolonkovcu in pri Miljah se je razširilo tudi na Kras, v dolinsko, zgoniško in nabrežin-sko občino. Zato vabita Kmečka zveza in Zve- za malih posestnikov vse člane In vse vrtnarje naše pokrajine, da razstavijo svoj pridelek. Pripeljati ga Je treba do 15. ure v soboto, 12. avgusta v Ljudski dom na Opčinah, da se pod strokovnim vodstvom primemo razstavi. Kmečka sveža in Zveza malih posestnikov Sestanek izvršnega odbora sekcije PSI-PSDI Rocol - Kjadin Na začasnem sedežu na Trgu sv. Ivana 2 se je sestal novi izvršni odbor sekcije PSI-PSDI Rocol-Kja-din. Na sestanku so za političnega tajnika sekcije izvolili Arlstlda Rob. bo, za namestnika tajnika Bruna Petracca, za organizacijsko delo Fasquala Visentina, za upravitelja pa Fulvia Del Tutta. Ostali člani izvršnega odbora sekcije so: Sabina Benedetti, Tulilo Doronzo, Marco Gallina, Roberto Kervin, Giuseppe Perini, Attilio PIson in Lucijan Volk. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllMlllllllllllllllllllllliillIllilMlllinilMIIIIMrmillllilllMUlllinilllllllllllliiiMiiiiiiiiiiiiriiiiMiiiMMiliiiMiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiB KRIŽIŠČE UL. F LAV IR IN CAB0T0 PRIZORIŠČE PRETRESLJIVE NESREČE Z lambreto v tragično smrt pod kolesa težke prikolice Oba, fant iz Mili in dekle iz Ricmanj, na mestu mrtva Smrt 14-Ietnega dijaka, ki je s kolosom treščil v zid Križišče Ul. Flavia, Caboto in ceste proti Dolini je bilo včeraj popoldne ob 15.45 prizorišče strašne žumim zdravnikom dr. Cocianijem, | dne pri kopanju zadela srčna kap. toda njihova pomoč je bila zaman. Zdravniku ni preostajalo drugega in pretresljive prometne nesreče, kot izpolniti potrdili o smrti. Med-pri kateri sta izgubila življenje 24- tem so karabinjerji že zasliševali letni prodajalec Angelo Murador iz Milj, Ul. Strafortezza 21 in 16-letna dijakinja Ernidia Schioz iz Ricmanj 74. Dva mlada človeka sta mrtva obležala na oestlšču v mlaki krvi skoraj objeta, potem ko so po njunih glavah zavozila kolesa težke prikolice tovornjaka GE 201837, ki ga je iz središča po Ul. Flavia in namenjen v Ul. Caboto vozil 48-letni šofer Romeo Milanese iz San-pierdarena pri Genovi, Ul. Carlo Rota 6. Kako se, je pripetila strašna ne- sr< mo eča je še vprašanje, ki ga bodo orali rešiti karabinjerji s pre- iskavo. Dejstvo je, da je Murador vozil lambreto TS 35136, na kateri se je peljala tudi Schiozova in se zaletel v težko vozilo med zadnjim delom tovornjaka in prednjim delom prikolice. Premikajoče težko vozilo je nato oba nesrečnika po- vleklo nekaj metrov naprej, kolesa prikolice pa so zapeljala nanju in ju zmečkala. Kot rečeno Je preiskava o pretresljivi nesreči še vedno v teku. Karabinjerji bodo danes na kraju nesreče napravili meritve in skušali ugotoviti kako je prišlo do tragedije. Milanese in drugi šofer sta izjavila, da nista videla lambreti-sta in njegove sopotnice hi tudi ne vesta povedati odkod sta privozila. Samo policijska preiskava bo lahko rešila to uganko, ko bodo karabinjerji zaslišali šoferja in redke priče. Tu lahko samo ugibamo, kako je prišlo do tako strasne nesreče. Ena možnost je ta, da je tovornjak začel prehitevati lambre-tista in mu nato presekal pot, ko je začel obračati proti Ul. Caboto na desni. Druga možnost pa je, da je Murador hotel tovornjak prehiteti na desni ne da bi se zavedel, da ta obrača proti omenjeni ulici. Ovinek je tam ozek in šofer je verjetno zavil nekoliko na levo, da bi potem začel zavijati na desno ter na tak način premotil Mu-radorja. Fant je morda mislil, da je tovornjak namenjen v Dolino, da se je zato začel premikati na levo, sam pa je hotel prehitevati na desni, ker je nameraval ubrati pot v Ricmanje, ali morda tudi v Milje. Ko pa se je znašel precej naprej, je tovornjak začel zavijati na desno, ga presenetil, da ni mogel ničesar več storiti, niti zavreti ne. Nekateri so včeraj v Ricmanjih pravili, da sta se Murador in Schiozova vračala domov s kopanja ter da je fant peljal dekle domov. Ni izključeno, da se nista med potjo .............................ila še dogovorila, da se bosta ustavila kje po poti, ali pa sta nameravala na fantov dom v Milje. Kaj sta mlada človeka mislila in nameravala, bo vedno ostalo tajnost. Niju ni več in tudi ne moreta več go- voriti. Kolesje težke prikolice ju je zmečkalo, da sta bila na mestu mrtva zaradi zmečkanih lobanj in hudih notranjih poškodb. Prihiteli so bolničarji RK z de- Milaneseja in njegovega tovariša, obadva sta povedala, da se nista zavedla ničesar, le da sta slišala močan udarec zadaj pri tovornjaku in začutila nekakšen preskok koles. Ustavila sta vozilo nekakšnih deset metrov od ovinka in izstopila. Njunim očem in očem redkih očividcev se je nudil grozljiv prizor. Dva ali tri metre za zadnjim delom prikolice sta ležali zmečkani trupli, glava pri glavi, kot bi bila objeta, razbita lambreta pa Je ležala na nasprotnem robu ceste. Sele pozno popoldne so s predhodnim dovoljenjem namestnika državnega pravdništva dr. Brencija odstranili trupli ter ju odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Murador je živel sam z materjo, Schiozova pa je bila hčerka podčastnika gozdarske policije, ki se je poročil v Ricmanjih z domačinko Cecilijo Petaros. Družina Schioz je v Ricmanjih zelo priljubljena in v vasi je včeraj vest o smrti mlade Emidie vse globoko pretresla. Mladi kolesar Je včeraj popoldne na Šalita Madonna di Greita s kolesom zaDeljal v zid ob robu ceste, se hudo ponesrečil in zvečer v bolnišnici podlegel poškodbam. Huda nesreča se je pripetila ob 14.30, ko se je 14-letni dijak Pier-paolo Goitan iz Ul. dello Scogiio 14 s svojim kolesom spustil navzdol po zelo strmi Šaliti Madonna di Gretta. Goitan Je mislil zavoziti v Miramarski drevored in morda je bil namenjen na kopanje. Z vso brzino je pridrvel navzdol po cesti, ko se mu je nenadoma pokvarila edina zavora na prednjem kolesu. Kolo je začelo še bolj drveti, dokler ni Goitan privozil na ovinek, ki obrača proti levi, približno trideset ali štirideset metrov nad Miramarskim drevoredom. Tam je izgubil oblast nad kolesom in se z vso silo zaletel v nizek zid ob cesti ter hudo ranjen obležal na cestišču. Nekaj minut kasneje so pridrveli bolničarji z RK, pobrali mladega ponesrečenca in z vso naglico odpeljali v bolnišnico. Goitana so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi predsmrtne nezavesti, udarcev po glavi, ran po čelu in obrazu, zlomov desne podlakti in desne steg. nenice ter ran po levem kolenu z verjetnimi kostnimi poškodbami že od vsega začetka so bili zdravniki zelo zaskrbljeni in vse njihove nege so bile zaman Goitan Je ob 20.45 podlegel hudim poškodbam, ne da bi prišel k zavesti. Njegovo truplo je sedaj v mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem. da se je mrtev zgrudil na školjlh barkovljanskega portiča. Presničar je že navsezgodaj odšel na kopanje v Barkovije in se ustavil na školjlh na zunanji strani portiča. Bil je tam nekaj časa, nekajkrat zaplaval, potem pa se dvignil na školje. Nenadoma ga je zadelo, da se je zgrudil brez krika. Prihiteli so sodni zdravnik dr. Nicollni, agenti s komisariata v Barkovljah in namestnik republiškega prokuratorstva dr. Brenči. Po opravljenih pregledih, so nesrečnikovo truplo prepeljali v mrtvašnico, kjer Je na razpolago sodnim oblastem. Včeraj ponoči se je v remizi lokomotiv in električnih vlakov na glavni postaji ponesrečil 52-letni strojnik Giovanni Verdi iz Ul. Pi-soni 14, ki je tam bil v jarku in pregledoval podvozje električnega vlaka. Bil je sklonjen, ko pa se je dvignil, je z glavo butnil v u-pornik vlaka in se hudo pobil po glavi, si povzročil rano na levem sencu in zadobil lažji možganski pretres. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Krasna predstava klasičnega baleta Balet dunajske državne Opere, ki je včeraj nastopil pred zelo številnim občinstvom, ponovi predstavo danes zvečer Na gradu je bilo včeraj zopet mnogo občinstva, seveda nekoliko različnega od tistega na prejšnjih prireditvah. (In kolikor je tisto občinstvo že kar preveč živahno, toliko je bilo včerajšnje premalo živahno; trajalo je precej časa. da se je toliko ogrelo, da je že pri prvem baletu začelo ploskati posameznim solistom.) Spored se je pričel s Silfidami na prelepo Chopinovo glasbo v Fo-kinovi koreografiji. Mogoče spočetka plesalci niso bili povsem v skladu z orkestrom, vendar se je gledalcem nudil redek užitek čistega plesa. Poleg dvajsetih plesalk so kot solisti nastopili Susanne Kimbauer, Lisi Maar ter Lilly Scheuermann in Michael Birkme-yer. (Pri današnji predstavi bodo plesali drugi solisti.) Sledeča dva pas de deux — Skrjabnova Etude Pathetique ter Rahmaninova Springs Waters — sta dala obema paroma — Gisela Cech in Ger-hardt Dirtl ter Dietlinde Klemisch in Paul Vondrak — priložnost, da se izkažeta s svojo že akrobatsko sposobnostjo v koreografiji Aleia Ursulaka, ki je sicer plesni mojster v tej baletni skupini. (Tudi včerajšnja para bosta danes zamenjala druga dva para; vendar je spored tako sestavljen, da gledalci spoznajo vse soliste, ker si ti med seboj točke programa zamenjavajo.) Drugi del večera je izpolnil balet Trnuljčica po glasbi Čajkovske- ga ter v koreografiji Vaclava Orli- h ~ nwskega. V tem plesu se je kot solistka lepo uveljavila Susanne Kimbauer in poleg nje v gran pas de deux Karl Musil. Zelo efektna je bila poloneza v lepih kostimih s solistoma Gerlindo Dill In Petrom Kastelikom. Posebnega priznanja je bila deležna tudi Gisc la Cech s Framom Wilhelmom kot modri ptič. Uršula Lasser in Peter Mellek sta bila mačka in maček. «T IvanU so se zdeli kot trije pravi Rusi, toda imena za nikogar tega ,1° izpričujejo (Herbert Nitsch, Ferry Liederer, Wilhelm Honn). Ves tretji del — sicer ne dolg — je bil posvečen Johannu Straussu. Najprej je lila na vrsti Schuster-polka kjer je bila Dietlinde Kle-miz.'; kot čevljarček zelo prikupna. Sest plesalcev je potem nastopilo v drugi točki Gigerln; poleg njih pa še Sissy Frbnzl. Za sklev večera je skoraj ves ansambel nastopil v slavnem Straussovem Do-naumalzer. Lepe plašne figure v ko-r ografiji Orlikomskega so navdušile občinstvo; ki je z očitnim Zadovoljstvom sprejelo tudi to točko h i 's ostali spored. Prav gotovo bo tudi današnja predstava privabila vse, ki žele dve uri uživati ob lepem klasičnem baletu. Prihodnji teden na gradu Madžarska opereta ponovno v gosteh Po dveh letih odsotnosti se nam bo prihodnji teden na tržaškem gradu ponovno predstavil mogočni in ugledni ansambel madžar- llltMllimilllMHIIMIIIIttlllllllllllllimilllllHumillMIimtltmilllMIilllllllllIflllllllMHIIIHIIIIimtllllllllllll SEJA POKRAJINSKE KOMISIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE Zdravstveno - pedagoški zavod bo stal 1500 milijonov lir Iz sklada za Trst so že nakazali 800 milijonov Vladni komisar dr. Cappelllni Je sporočil pokrajinski upravi, da je komisija za Trst nakazala 800 mi- lijonov lir za gradnjo pokrajinskega zdravstveno - pedagoškega zavo- da. To je povedal predsednik po- krajine dr. Savona na zadnji seji ....................Ji ■ Srčna kap med sončenjem Dvainšestdesetletnega pristanišč-nika Eugenla Presničarja iz Ul. Tor San Plero 20 je včeraj dopol- 1? P ‘»“aurauvcv, jv. Vi„„ sllngena (Zahodna gliiu?6- (Francija) in Neatha cine ln so gostje videmske ob-hjav V ^viru mednarodnih izme- furlans^o mesto^v ^dhu^evropske” * Zdravnik RK In karabinjerji na kraju strašne nesreče, kjer sta izgubila življenje Murador in Schiozova prve stalne komisije pokrajinskega sveta za splošne zadeve ln osebje. Kot smo že svoj čas pisali, bo nova vzgojno-zdravstvena ustanova zgrajena v «Vllla Giulla», kjer je pokrajinska uprava že leta 1963 kupila 32.000 kv. m zemljišča. V novem zavodu bo mesta za 100 nerazvitih in 50 značajsko nedozorelih otrok ter 150 otrok iz posebne šole. Po ocenah splošnega predračuna, ki ga je sestavil pokrajinski oddelek za javna dela, naj bi vsa gradbena dela novega zavoda stala o-krog 1,5 milijarde lir. Nato je predsednik dr. Savona obvestil člane komisije, da je poslal ministru za zdravstvo poslancu Ma-riottiju brzojavko, v kateri mu izraža zadovoljstvo tržaške pokrajinske uprave, da je vlada odobrila zakonski osnutek ministra Mariot-tija o reformi psihiatričnih bolnišnic. Dr. Savona je poudaril veliko važnost tega novega zakona, ki bo prinesel mnogo dobrega tudi naši pokrajini. Zato Je pokrajinska uprava zaprosila ministrstvo za Izvod zakona, da ga bo lahko pro- učila in da bodo o njem temeljito >1 razpravljali tudi v komisiji za splošne zadeve in osebje. Zatem Je komisija dala svoje u-godno mnenje o sklepu, ki vsebuje nekatere popravke sedanji konven- ciji z redom sester sv. Milosti iz Vicenze za opravljanje pomožne službe v pokrajinski umobolnici in v bolnišnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu. Z Mladeniči, ki so rojeni v tretjem štlrimesečju leta 1947 so vpoklicani pod orožje. Prizadeti se morajo javiti pod orožje v sledečem razporedu: za vojsko od 6. do 12. oktobra, mladeniči, ki jih bodo poslali v središča za urjenje novincev od 12. do 13. oktobra pa tisti mladeniči, ki bodo obiskovali XVII. tečaj za poveljnike čete. Za letalstvo pa se morajo javiti 5. in 6. novembra tisti mladeniči, ki so namenjeni prvemu roku tečajev letalske šole VAM, 15. in 16. d( bra pa tisti središča ... v»ecem- ki so namenjeni v za urjenje vojaških novincev. Kdor bi hotel biti iz raznih vzrokov oproščen vojaške službe, mora predložiti na okrožni naborni urad prošnjo z vsemi predpisanimi podatki najt najkasneje do 2. septembra. Z Včeraj ob 11. uri Je vladni komisar dr. Cappelllni sprejel konzula Kameruna gospoda Hesseja. Ob 17.30 pa se Je dr. Cappelllni sestal z ravnateljem tržaške podružnice Banco di Sicilia, ki odhaja na novo službeno mesto. e V ponedeljek 21. t.m. se bo na tržaški univerzi pričel Vili. mednarodni študijski tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki bo trajal do 8. septembra. Otvoritveni govor oo Imel ambasador Lambert Schaus. Poravnajte naročnine za radio in TV aparate 31. julija je potekel rok za pla-arocnin za radijske in televi- čilo nar zijske aparate. Fi ‘ i, i laja trimesečni obrok pa 650 lir. inančna uprava opozarja občinstvo, da znaša drugi polletni obrok abonmaja za radio 1250 lir, tretji Odgovarjajoči zneski za televizij ske aparate so: 2. pol :cni illetni obrol obrok 3190 6126 lir in 3. trimesei lir. To velja za redne abonmaje. Za izredne pa morajo abonenti. poskrbeti s preluknjanimi obrazci, s katerimi razpolaga vsak abonent. skega državnega gledališča iz Budimpešte z dvema znanima in priljubljenima operetama. Tržaško občinstvo in številni turisti v našem mestu so imeli priložnost prisostvovati leta 1962 in 1965 nastopu tega očarljivega operetnega ansambla. Letos pa je Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova organizirala dva operet na večera. Tako bomo v sredo, 9 in v četrtek, 10. avgusta z začet kom ob 21. uri lahko prisostvo vali znani opereti «Cardaška kne ginja«, v petek 11. in v soboto, 12. avgusta ob isti uri pa opereti rGrofica Marica». Prodaja vstopnic vsak dan od 8.30 dalje v osrednji blagajni v pasaži Protti. Slovenska prosvetna zveza vabi na večerni izlet v Ljubljano, in sicer v sredo, 9. t.m. ob gostovanju slavnega sovjetskega ansambla ljudskih plesov Mojsejev ZSSR Edinstvena prilika, da sl ogledate 140 nastopajočih ruskih umetnikov - folkloristov Katerih veščine mejijo že na akrobacijo! Odhod avtobusa točno ob 18.30. Cena vožnji in vstopnici (parter) 3.000 lir. Vpisovanje sprejema potovalni ursa Aurora v Ul. Cice-rone 4 — tel. 29-243. V ZGONIKU Danes začetek festivala «DcIa» Danes, 5. avgusta se bo začel v Zgoniku festival lista «Delo», ki se bo zaključil v ponedeljek ponoči. Program festivala je naslednji: Danes — začetek ob 19. uri z nastopom orkestra lahke glasbe «The Lords» in plesom: jutri — začetek ob 15. url. Ob 17. uri bo nastopila godba iz Trebč, nato pa pevski zbor iz Križa. Ob 20. uri bosta govorila zbranemu občinstvu deželni svetovalec dr Karel Aiško-vič in miljskl župan Gastone Mil-lo. Poleg tega bosta na festivalu nastopila ansambel itStari znanci« in kvartet «Zvonček» iz Ljubljane. Zvečer ples; v ponedeljek — od 19. ure dalje ples z orkestrom «The Lords« Udeleženci bodo imeli na razpolago dobro in pristno jedačo in pijačo. Na festive j bodo tudi razstave knjig, o Vietnamu in manifestov oktobrske revolucije. Festivala se bo udeležil tudi sovjetski partizan Seidov Mirdanam-Ivan Ruski, ki se je udeležil nedeljskega mednarodnega partizanskega shoda v Bazovici. Ivan Ruski je dobro poznan v okolici, kjer se je udeležil partizanske borbe skupno z domačimi borci. V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom »Dan narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane. Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go-riški pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 40 noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer. Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne tn skupine, predvsem vozove In jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto. Društvom, ki želijo ns ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SP DT priredi od 13 do 15. avgusta tridnevni izlet na Triglavsko pogorje z avtobusom, ki bo napravil krožno pot: Trst, Bovec, Trenta, Vršič, Bled, Bohinj, Slap Savice. Povratek skozi Ljubljano v Trst. Ena skupina se bo iz Trente preko Doliča povzpela na Triglav in čez Hribarice prešla v Dolino sedmih jezer (vzpon na Tlčarico), od koder se bo spustila po Komarči k Slapu Sa- vice. Druga skupina sl bo prvi dan ogledala zanimivosti in lepote Trentarske doline Drugi dan bo preživela na Vršiču (sprehod na Sleme za nepla-nince. Vzpon na Mojstrovko ali na Prisojnik za planince). Tretji dan bo nadaljevala izlet skozi Bled v Bohinj in do Slapa Savice. Prenočevanje v novem Tičarjevem domu na Vršiču. Vpisovanje v Tržaški knjigami od 18.30 do 19.30. N» znanstvenem liceju * sloveniklr učnim Jezikom v Trstu, ki ima pole: razredov z znanstvenim učnim načt tom tudi razrede klasične gimnazij in liceja, Je vpisovanje za Šolsko le to 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ur-v tajništvu zavoda. Strada di Guai dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 2£ septembra 1967 Vpisovanje zn Šolsko leto 1967-6 1 v Državni trgovski tehnični zavo H «Ziga Zois* s slovenskim učnim Jez ji’ kom, Trst. Vrdelska cesta 13-1 j |j vsak dan od 10. do 12. ure. Prosvetno društvo v Skednju orgs;,, , nizira 20. avgusta 1967 izlet v Nov- :i Mesto in na Otočec. Vpisovanje vsalljj: dan, razen v sobotah in nedeljah, o,1; 20.30 do 21.40 na sedežu društva, Sk« denjska ulica 124. Prosvetno društvo Andrej Cok ob vešča izletnike v Kamniško Bistrico da bo odhod v nedeljo, 6. t.m. oi' 5.30 izpred prosvetnega doma. Izletij. nlki naj poravnajo voznino In dvig', , nejo sedežne listke. •ril’ Razna obvestila I ! Krožek absolventov slovenske tr govske akademije organizira v sobott 5. avgusta nočno kopanje ob luninen svitu. Odhod s Trga Oberdan (TEL VE) ob 20.30 z osebnimi avtomobili 'j}j Vabljeni člani in prijatelji. Poletne prireditve 1 H Miramarski park. Predstave »Luči 'ra|| zvoki*. Danes ob 21.30 »Der Kal- -i sertraum von Miramare* v nem-I; ščini, ob 22.45 »Masslmlllano e Car- ji lotta* v italijanščini Avtobus »M« z zvezo v Barkov-lj IJah s tramvajem St. «6». S Grad Sv. Justa. Danes in Jutri . zvečer bo gledališče Verdi predstavi-jj! lo balet dunajske državne opere. Ba. | leti bodo na glasbo Chopina. Rahma- • ninova, Skrjabina, Čajkovskega in hanna Straussa. Orkester gledališča *. Verdi. Prodaja vstopnic v pasaži Prot- 1 ti. Nazlonale Počitek. Exceisior 16.30 «DueHo al mondo* — I Technicolor. Fenice 16.30 «11 magnifico Texano» ; Eastmancolor. Glenn Saxon, John i Baracuda, Barbara Loy. * Eden 16.00 »La dolce vita* Cmobell film. Mareello Mastroianni, Anita ’■ Ekberg. Prepovedano mladini pod I? 18. letom. Grattacielo 16.00 »Una spla dl troppo* !: Technicolor. David McCallon, Do-rothy Provinc. Ritz (Ulica San Franceaco štev. 10): 16.00 »La fuga dl Marek* Technico-lor. Maximilian Sehelil, Raf Vallo-H ne. ' Alabarda 16.30 »Come le foglie al Rock Hudson. vento* Technicolor Dorothy Malone. Filodrammatico 16.30 »Zorro, M ribal. le* Technicolor. Hovvard Ross. Moderno 16.00 »La capanna dello zio Tom* O. Fisher, E. R. Drago, M. iS| Demongeot. Cristallo Počitek. Capitol 16.30 «Un dollaro trn I den-tl* Technicolor. Tony Anthony. Pre-povedano mladini pod 18. letom. Aurora 16 00 »I concj.uistatori degli a- ' bissi» Technicolor. Garibaldi Počitek Impero Počitek. Vlttorio Veneto 17.00 «Vanny, la go-vernante* Crnobeii film. Beppe Da- ; vis Prepovedano mladini pod 18, letom. Ideale 16.30 »Svegliatl e uccldi* Tech. nlcolor. Robert Hoffman, Gian Ma. ria Volonte, Prepovedano mladini Ja pod 18. letom. Astra Počitek Abbazia 16.30 «Per pocbl dollarl an-cora* Technicolor. Western. Astoria (Ponzlana) Otvoritev v soboto z velikanskim Universal filmom «11 Principe guerrlero* Technicolor. i Charlton Heston. Rand Boone. I.KTNl kinu Satellite (Borgo S. Sergio. avt. 21, fll 19 -20) Blagalna ob 20 15 začetek ob 21.00 »Fantomas mlnaccla H mondo* Jean Maral«, Jack Simmon* Milene Demongeot. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI. POROKE Dne 4. avgusta 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 80-letm Augusto Bello-mo, 86-letnt Giovanni Bartole, 65-let-ni Luigi Agosttni, 83-letni Matteo Co-renica, 61-letni Enrico Rerecich, 62-letni Massimiliano Praše!, 89-letna A-mella Lanza vd. Donagglo, 61-letni Enrico Vittorelli, 66-letna Cecilia Cre. vatln por. Umek, 53-letnl Giuseppe Zlatic, 85-letna Maria Ruzzler vd. O-korn, 83-letna Maria Eberl vd. Pri-mosi, 79-letna Maria Gtasche vd. Ga-sperini, 58-letna Nives Fain, 61-letni Mario Clocchi, 93-letna Francesca Ko. jec vd. Fradel, 80-letna Gemma Co- V v*. nauči, oiricuid GCIliilid LeO- '■] razzi por. Gionchettl, 63-letna Maria ji Glrometta vd. VVelss, 85-letna Angela Dentesani vd. Caissut. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) Biasoletto. Ul Roma 16: Centauro. Ul Kossetti 33: Alla Madonna del Mare. I.argo Plave 2: Sant Anna. Erta di S Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 1« 30 do I Jt) Davanzo. Ul Berruni 4: Godina. AIUIGEA. III Glnnastica 6: Al Llovd, Ul Orologlo 6-1M Dlaz 2; Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan), Darovi in prispevki Valerija Lenardon daruje 2000 lir za Dijaško matico. OBIŠČITE XVII. TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ::i::a;>::::i:!i::iiii:::aa:ia:Buil8IEt!: OD 4 DO 15 AVGUSTA 1967 NA TKEM RAZSTAVIŠČIH SODELUJEJO DOMAČA l.V TUJA PODJETJA - PESTRA IZBIRA ULAGA ŠIROKE POTROŠNJE - KETJISKI STROJI ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI - MODNA REVIJA DVAKRAT DNEVNO NA R—II V POPOLDANSKEM ČASU - Pe’ STER ZABAVNI PROGRAM VSAK VEČER OD 20. DO 24. URE V SOBOTO IN NEDELJO PA DO 2 URE ZJUTRAJ ! OBLETNICA BRITANSKEGA GOSPODARSKEGA ZMRZNJENJA Nekateri govore o dolgi in ostri letošnji zimi Za kakšno gospodarsko strategijo pravzaprav gre, to menda ni nikomur razumljivo • Protislovja med načeli In prakso - Jubilej, ki ga v Britaniji, razumljivo, ni nihče slavil I LONDON, avgusta. — Britanci >o te dni praznovali neobičajno 5bletnico. Pred letom dni je premier Wilson, namreč, objavil absolutno zmrznjenje cen in plač. Ti ekonomski ukrepi laburistične •'lade so v teku preteklega fiskal-lega leta imeli urediti stanje v plačilni bilanci, stabilizirati funt n ustvariti solidne osnove za pospešitev ritma nacionalne proizvodnje. Njihovo delovanje je bilo omejeno na eno leto. Zdaj, ko gre to i koncu, se ureja bilanca ter postavlja vprašanje, kaj je bilo doseženega. Če gre smatrati število brezposelnih oziroma onih, ki brez uspela iščejo zaposlitev, za pomemb-lega pokazatelja uspeha oziroma leuspeha nacionalne ekonomije, ootem se sedanji britanski vladi le bo lahko braniti. Julija letos je lilo brez posla okrog pol milijona ljudi, kar predstavlja rekord v irimerjavi z ostalimi povojnimi leti. Zdi se, da se bo to število še povečalo, pri čemer — kot je nekdo zapisal — bi se Whitehall nujno moral zavedati nastopa »dolge ostre zime*. Na javnem prizorišču se zdaj pojavljajo vsi oni, ki so se upirali ukrepom zmrznjenja ali pa so jih samo pogojno sprejeli in tako nudili vladi priložnost, da z nepopularnimi ukrepi v teku leta dni prikaže, kakšni so njeni stvarni nameni v ekonomski strategiji. Opozicijska konservativna stran-i«»l«|l»»l»«milHII»||i||||itl||i|»,lH|»|„|||»®|»n1|,t|,|i,,|llllt»IIIIIIIII|l|||||||||(1|||fl||||(f|||||||J|1||||||||(|||)|||)||i||||1|||(tt|||1|wl|||1|f#|((||i|i#|1||MiB|B-ffBMi##iB#i#ifftfi#iifMii##ii|1#iBii|#ii|ti|i#i(|BW KAKO JE BIL POSNET REDEK_ IN ZANIMIV^ FILM Iz oči v oči z morskim psom strašnim gospodarjem globin Nova zapažanja o življenju in navadah morskih krvolokov - Najstrašnejši je beli morski pes-ljudožerec - Kako so morski psi dopuščali, da jih je Jimmbel posnel z na j več je bližine - Kratka, a napeta zgodba o udarcih repa kot z jekleno palico bi se s telesom in dušo zaril vanjo. Kolikor bi si jo izboljšal, bi bilo v mojo korist in veselje. In zdravje, ki diha iz nje! Žal, imam le nekaj žlic zemlje!’* — je zaključil drugi sosed. «Jaz bi mu rekel, naj mu ne bo žal,* je dejal hišni gospodar. Na zemlji bi živel, seveda, a dobro bi moral v delo vpreči roke, noge in glavo. Mogoče nekaj napredujemo, a še to se nekje ustavi. Konč no ne gre samo za večjo proizvodnjo, ampak tudi za ceno blaga. Ceno pa nam odmerjajo trg, ob last, slučaj in vsi vragi. Dokler ne bodo te reči bolj pošteno urejene, ne bo nič z nami. Pa je še ta zadeva, ki je zelo važna in po moji sodbi ter sodbi vseh kmetov poglavitna točka: ves svet je socialno zavarovan in tako za stare dni bolje ali slabše zaščiten, mi pa dobimo nekaj odpadkov. Dokler ne bomo tudi kmetje za stare dni tako preskrbljeni kot drugi delavni ljudje, je zaman vabiti mladino na zemljo.* »Te so vse pametne,* se je ogla- razlagati. Omenili ste glavna vprašanja, ki vas tarejo. Kakor delavci drugih poklicev, bo moral biti socialno zavarovan tudi kmet. Vprašanje pridobivanja hrane s površine in iz globin morja, iz rastlinskega tkiva ipd., prepustimo bolj oddaljeni bodočnosti, človeštvo se je rodilo, razmnožilo in živi na suhem in zemlja mu je doslej dajala, kar je vsakokrat potrebovalo, in mu v glavnem še daje. Svet pa se množi. Hrane je malo. Pa je bo še manj, če bodo mesta in velemesta rastla, ker ta hrane ne proizvajajo, ampak jo le trošijo. Kdo nosi za to krivdo? In kdo je kriv, da je tretiina zemljanov premalo hranjena? Zemlja ali človek? Zpmlja že ne in delovni človek tudi ne. Nenasitna so grla vojsk in vojn. A lačni vpijejo po kruhu. Boj, ki ga delovno ljudstvo vodi proti krivicam na gospodarskem .socialnem in drugih področjih, pomeni napredek in pot k njegovi večji sreči. A med delovne ljudi spadate tudi kmetje. Vi lahko iz navidez nepomembnih drob- ^uiuvvuc.# ac j c ugm- — iic^Jiiicinuniu umu- sil prvi sosed. «Praviš, da se nas i cev napravite močno armado. Ob-gospodarski napredek nekje usta- lik za to je več, a za vse velja Preden se je snemanje začelo, Je Jimmbel opazoval in proučeval morske pse s kopna. Ugotovil .je, da so številne t^pflje o njih povsem napačne. Opazil je n. pr., da se morskemu psu ni potrebno obrniti na hrbet ali na bok, kadar popade svoj plen. To lahko on stori v katerem si bodi položaju. V teku priprav za snemanje Je bila, zaradi bolj varnega opazovanja, iz aluminijeve legure izdelana posebna kletka, odporna proti koroziji. Zelo težko je bilo posneti morskega psa v večjem merilu ali v trenutku srečanja s človekom, ne da bi ljudje bili izpostavljeni nevarnosti. «Posebno nevaren je,* Jih Je opozarjal kapitan ladje, s katere so se spuščali na snemanje, izkušen lovec na morske pse, «beli morski pes, ljudožerec, ki je lahko celo do 2250 kilogramov težak*. Konec julija 1. 1966 Je prišlo do zelo tveganega podviga. V aluminijasti kletki so bili režiser-snemalec, še en snemalec in en podvodni športni lovec, člani skupine so s sabo vzeli precejšnje količine vabe, s katero so se namenili priklicati morske pse. In res so se kmalu prikazali. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Orkestri lahke glasbe - 12.10 Alpska jezera: »Gardsko jezero* - 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Semenj plošče - 14.45 Pojeta Gaby Novak in Johnny Do-relli - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Oddaja za avtomobiliste - 16.20 V tričetrtinskem taktu 16.40 Glasovi in zvoki -17.20 Melodični orkestri - 17.50 Ne vse, toda o vsem 18.00 Ljudske pesmi iz Gorenjske - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve -18.30 V svetu jazza - 19.00 Počitniška srečanja - 19.15 Igra pianist Carmen Cavallaro - 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.50 Guy Lombardo in njegovi «Royal Canadians* - 21.00 Aleksander Marodič: Dogodivščine in spomini tajne vojne 21.25 Vaški ansambli • 22.15 Heitor Villa-Lobos: Bachianas brasileiras N. 4 - 22.40 Za prijeten konec tedna. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.15 Popevke - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Ce-lentanov klan - 11.00 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 13.05 Glasba po željah - 13.45 Od melodije do melodije - 14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Popevke v soboto • 16.00 Mali koncert lahke glasbe • 16.45 Pojeta Majda Sepe in Ivica Šerfezi - 17.00 Razigrani ritmi -17.15 Izbrali ste - 18.00 Plošče Pho-nogram - 19.00 in 20.30 Prenos RL 20.00 Poje Joao Gilberto - 23.15 Plesna glasba. SOBOTA, 5. AVGUSTA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranja glasba - 9.05 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.50 Sobotne radijske kronike -15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.22 Tenorist Aureliano Pertile - 18.05 Znanstvena oddaja - 19.50 Luna-park - 20.20 Oddajali smo - 22.20 Današnji ital. skladatelji. H. program 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.35 Glasbeni variete - 11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Beat glasba - 13.00 Sammy Davis 14.00 Juke-box -14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Dirigent Victor De Sabata - 16.38 S transistorjem na peščini - 17.40 Plošče za mladino - 18.50 Glasbeni aperitiv - 20.00 Jazz - 21.00 Plesna glasba. lil. program 10.00 Campra in Poulenc 11.00 Antologija interpretov 12.20 Bu-soni in Casella 13.00 Skladbe Fe-lixa Mendelssohn - Bartholdyja • 14.30 Pianistka Fliana Marzeddu - 15.20 Geminianijev koncert - 15.30 Opera: «L’amore delle tre mela-rance* • 17.20 Skladatelja Beethoven in Roussel 18.30 Lahka glasba - 18.45 Tednik o gledališču in kinu - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Simfonični koncert - 22.30 Enodejanka. Slovenijo 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.15 — Poročila • 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Marjan Marinc: Dideldu - 10.15 Iz albuma skladb za mladino - 10.30 Revija zabavnih ansamblov - 11.15 Odmevi iz slovanskih dežel - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Slovenske narodno-zabavne melodije - 13.00 Na današnji dan -13.10 Pianist Aci Bertoncelj - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Operetni zvoki - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Od melodije do melodije - 16.20 Glasbeni intermezzo - 16.40 Massenet: Seminarska scena iz opere »Manon* - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Gremo v kino -18.35 Igramo beat! - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Godci in pevci - 19.50 S knjižnega trga - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Izbrali smo vam 21.30 Zabavna radijska igra - 22.15 »Pokaži, kaj znaš* - 23.10 Oddaja za naše izseljence - 24.05 Zaplešite z nami. Ital. televizijo 18.15 Program za mladino - 19.40 Izžrebanje loterije - 19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 »Eccetera, eccetera...*, zabavni program - 22.10 Tednik mode, gastronomije itd. - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Dokumentarni film: »La terra* 22.30 Komisar Maigret. Jug. televizija 20.00 in 21.50 Poročila - 19-15 Mladinska igra 20.0r Vsako soboto 20.15 Sprehod skozi čas 20.40 Obzornik - 21.38 Nekaj sta rega, nekaj novega 22.00 Jugoslavija olese in poje — folklorni festival v Kopru - 23.00 Golo mesto — film. bili so lačni in zelo vznemirjeni. Zaradi uspešnješega snemanja, je režiser zlezel ven iz kletke. Kmalu je ugotovil, da se morski pes, ki navidez plava brez določene smeri, vsak trenutek lahko zažene vanj. Objektiv kamere jih Je še povečal in Jimmbelu so se zdeli ogromni. Na srečo je med morskimi psi in njim bila kamera. Oni so se vztrajno zaganjali proti njej in »širokosrčno* dopuščali, da jih snema z največje bližine. Ko je morski pes po udarcu zaplaval proti površini, je Jimmbelu uspelo napraviti izredno uspešne posnetke njegovega belega trebuha. Ce pa je zaplaval proti dnu, je bilo treba bliskovito reagirati. Brž ko Je začutil, da se je morski pes z gobcem dotaknil njegove noge, ga Je Jimmbel takoj z isto nogo lahno udaril. Tako je postavil hipotezo, da morski psi poizkušajo, ali bo njihov dotik naletel na odpor. Ce odpora ni, pomeni, da lahko ugriznejo. Vendar ni te hipoteze nikoli preveril. Jimmbel priznava, da ga Je marsikdaj popadel silen strah, vendar pa so njegovi »izleti* zunaj kletke bili nadvse uspešni in so se zaključili brez težkih posledic. Vsakokrat je bil obkrožen od najmanj desetih modrih, sivih in rjavih morskih psov, dolgih od 2,5 do 3 metre, ki Jih je bila pritegnila vaba. Tjavdan in brez načrta Je obračal kamero in posnel vse, kar je utegnil. Nekoč, ko Je že bil končal snemanje, je nenadoma, pogle-davši okrog sebe, postal ves trd od strahu. Bil je povsem na dnu in spomnil se Je kapitanovih besed: «Ko se pojavi »beli*, plavi in ostali morski psi izginejo.* Kot v nekakšni nejasni megli je Jimmbel opazil motno silhueto... Kretnje belega morskega psa med plavanjem so se razlikovale od kretenj drugih morskih psov. Udarci repa so bili kratki in odločni, v njih je bilo čutiti ogromno moč. Kot da bi udarjal z jekleno palico. Jimmbel Je vedel, da se mu je približala zverina iz rodu velikih belih morskih psov. Vendar je strah izginil pred dejstvom in možnostjo, ki se mu je nudila, da bi lahko iz najmanjše razdalje posnel predstavnika bliskovito naglih, strašnih in odlično oboroženih ljudožercev. Toda Iznenada se je bela zverina prevrnila na levi bok ter izginila v motni megli proti dnu. da bi se jim, ko so prišli na po-vršnje morski psi ne približali preveč. Vedno je imel v rokah puško in streljal z njo, da bi jih oplašil. Pod vodo pa so snemalci imeli dva »zastraševalca* — enega v kletki, drugi je bil privezan za režiserjevo roko. «Zastraševaleč« je pol metra dolga cev, nekakšna puška, ki se sproži brž, ko se je morski pes dotakne. Skupina snemalcev se je po krajšem času na morske pse docela privadila in se jih sploh ni bala. Dogajalo se je celo, da so pogosto pozabili zapreti vrata kletke. Posneli pa so ogromno število morskih psov. Ves ta posel je nekako spominjal na razburljivo cirkuško zgodbo. Sele pozneje, ko je bilo vse končano, so se zavedli, da so v svojem delovnem zanosu povsem pozabili na previdnost, ki je mati razuma. Sreča pa je bila v tem, da jim je filmskega traku zmanjkalo še preden jim je sreča obrnila hrbet. Film, ki so ga bili takrat posneli, se imenuje »V svetu morskih psov*. ■ lllllllllllltllllllllllllllllllllllHIIIIHtllllllllllinillimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllll NOVA ZNANSTVENA TEORIJA Ali se Jupiter res manjša? Največji planet našega sončnega sistema, katerega premer znaša 130 tisoč km, je astronome postavil pred novo zagonetko. Kot da Jupiter seva s trikrat večjo energijo od one, ki jo prejema od Sončevega žarčenja) je vendarle . , - —------------- — i dobila ustrezno pojasnitev: dr. je znano, je Jupiter edini planet, Smoluhovski, astrofizik in sode- ki seva v vesolje energijo iz ra- lavec princetonskega vseučilišča, Hinnlrflimin umni- TA.. „1. _1 LII_ • t v . dioaktivnih virov. Doslej ni bilo moč ugotoviti, od kod izhaja to radioaktivno sevanje. Namreč, čeprav je podobno radioaktivnemu sevanju Sonca, pa njegove značilnosti nimajo nič skupnega s spektrom Sončevega sevanja. Nepojmljivo je, da bi se v Jupitrovem jedru lahko odvijali isti procesi ustvarjanja energije, kot v središču Sonca, ker bi se visoka temperatura, do katere prihaja pri podobnih procesih, morala odraziti v izjemno povečani temperaturi zunanjih plasti tega planeta. Malo verjetna je tudi predpostavka, da bi ta energija bila proizvod razpadanja radioaktivnih delcev, čeprav menijo geofiziki, da toplota, ki jo naša Zemlja oddaja v vesolje, prav tako izhaja iz energije, ki se u-stvarja na osnovi radioaktivnega razpadanja. Vendar je Jupiter zelo »lahek* planet, tako da njegova nenavadno majhna specifična teža že v naprej izpodbija predpostavko, da bi nekje v njegovi notranjosti mogla obstajati koncentracija odgovarjajočih količin težkih radioaktivnih elementov, ki bi bili v stanju, da se »cepijo*. Ta svojevrstna energetska bilanca (katere bistvo sestoji v tem, je končno odkril to tajno. Omenjeni učenjak je mnenja, da Jupiter dobiva to energijo na o-snovi zmanjševanja lastnega obsega. Del njegove materije naj bi se polagoma pomikal proti lastnemu središču. S tem pa se osvobaja takšna količina gravitacijske energije, ki zadostuje za nepretrgano radioaktivno sevanje. Ta proces je istoveten s spremembami, do katerih prihaja tudi na zelo majhnih planetih izredno goste specifične teže. Pri tem se sprošča radioaktivna energija neverjetno visoke stopnje. Tudi viri energije predstavljajo tajno, katere razrešitev bi bilo treba poiskati v podobnem ali še hitrejšem zgoščanju omenjenih planetov. Po mnenju, ki ga je bil prikazal dr. Smoluhovski, pa bo do podobnega pojava na Jupitru prišlo zelo počasi, saj zmanjšanje njegovega premera v teku leta dni ne znaša več od pol milimetra. Dr. Smoluhovski je prepričan, da je s svojo hipotezo dokončno razrešil Jupitrovo zagonetko. Morda se ne moti, čeprav bo potrebno njegovo teorijo podkrepiti še z novimi dejstvi. Kapitan Je vsak dan pazil, _ _ ...... .......Hlinili.mm.....................................................ni........................................iiiimmu OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite ________ 1 kratkem dosežete. Bodite v oporo najmlajšim. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes se boste udeležili sestanka, kjer se bo razpravljalo o nekaterih IlaaiK h'nn nrmik VT ___J HOROSKOP previdni v svojih odnosih s tujci. Zadovoljivo vzdušje v prijateljskem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite ujci »e uv razpravljam o neicaierin “ SP!^„ rodnika boste prejeli nasvet, ki ga. ^ših finančnih predlogih Ne pri- ------------se upošteyati s k™ajte_vedno svojih napak. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uporabite sleherno priložnost, da bi ne žele nič dobrega. Skušajte se približati naravi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite bolj realistični v zvezi z neko odgovorno nalogo. Pristno čustvovanje predstavlja največjo dragocenost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes boste tako umsko kot fizično odlično pripravljeni. Kar najhitreje odpravite spor, ki vas loči od iskrenega prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Na delovnem mestu bo prišlo do ostrega spopada. Od nekega bližnjega so- utrdili svojo poslovno organizacijo Skušajte cimprej uresničiti neko prav dobro zamisel. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pustite trenutno ob strani vsa večja vprašanja, ki jih ni moč z lahkoto rešiti. Skušajte se otresti svoje otožnosti ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Imejte vedno pred očmi svoj osnov* ni smoter in storite vse, da ga v KOZOROG (od "21.12? do 20.1.) Nemudoma izkoristite ponudbo, ki jo boste prejeli od nekega tekmeca. Deležni boste izrednega čustvenega zadoščenja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zdi se, da bo spor med vami in sodelavci že v kratkem poravnan. Kratkotrajna napetost v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Utegnilo bi se zgoditi, da si s svojo neprevidnostjo zapravite vse, kar ste si bili s svojo potrpežljivostjo ustvarili. Okrepili boste družinske vezi. vi. In je tako. Zakaj pa ne moremo naprej? To je tisti vozel ali pa ga ni. Samo pomislimo, v kakšnih okoliščinah gospodarimo: naše njive, vinogradi, senožeti, gozdne parcele in pašniki — eno tukaj, drugo tam, vse nam krade čas. Ali je to za današnje razmere, ko je čas tako drag? V takih razmerah lahko imaš še toliko zemlje, pa nisi prav nič na boljšem. To je težka zadeva, ki ovira napredek. Drugo oviro smo že omenili in se tiče poklicne sposobnosti. Kot z bobom, ki odskoči od stene, tako je z našimi prošnjami za usposabljanje. Ni predavanj, ni večernih tečajev niti ene ali druge možnosti za obravnavanje vrste naših zadev. Za ustanovitev kmetijske šole nas je pokrajina vlekla za nos nekaj let. Če podprejo kakšnega živinorejca pri zgraditvi hleva ali kakega kur-nika, že imajo to za uspešno pospeševanje kmetijstva. Namesto pri glavi nas rešujejo pri repu. Pa napreduj, če moreš.* Povedal sem, kako se je o tem izrazil neki polkmet. Dejal je, da so tržaški kmetje kljub svojemu težkemu položaju ponekod precej napravili in so vredni tem večjega priznanja. A vse to je po njegovem zrastlo pretežno iz njihovih lastnih moči, ker so slovenske drobne kmetije pristojnim oblastem deveta briga. Tako bo ostalo, dokler stvar ne bo dozorela. Že same razmere bodo državno in deželno upravo prisilile, da zravnajo velike razlike med gospodarskimi panogami. Znano je, kako proizvodnja^ kmetijskih pridelkov pada, potrošnja hrane pa raste. To in monopol veleposestnikov pa vodita k višanju cen, kar je v socialnem pogledu nevarna zadeva. Mož, ki se za te stvari zelo zanima, pravi, da ga zanimajo napovedi o bodoči prehrani. A naj to študirajo od leve in desne, znanost ne bo zlepa izvlekla iz morja potrebne hrane. Zemlja bo še vedno ostala naša poglavitna rednica. On tudi meni, da je naša dežela že pokazala razumevanje za kmetijstvo. Drugo pa je vprašanje, kako bo deželna uprava upoštevala naše kmetijske razmere. Dvajsetletno zapostavljanje, ki je povsod vidno in otipljivo, pomeni dovolj navrha-no mero visokega davka. Upamo, da mu bo končno sledilo pravičnejše spoznanje. To naš kmet pričakuje. A riaj na tem mestu ponovimo, da brez boja samih naših kmetov ni pričakovati napredka. Tako meni polkmet, ki mu zemljišče služi za pomožni dohodek. »Kdor se je udeležil zadnjega občnega zbora Kmečke zveze v Kulturnem domu v Trstu, je mo gel slišati precej tega, o čemer danes govorimo,* je spet povzel besedo prvi sosed. «Zdelo se mi je, da se je tudi v tej organizaciji, rekel bi med člani, premaknilo na bolje in da imajo ti v to organizacijo več zaupanja. To je razveseljiva reč. A pravim še enkrat, da nobena organizacija ni uvaževana, če ni med člani potrebnega razumevanja, stanovske zavesti, sode lovanja. Samo to zaleže, v tem je sila, ki nam more rezati pravico. Prav zares je bilo mnogim žal, da se ni zborovanja udeležilo še več članov.* »Prav praviš,* se je oglasil drugi sosed. »Zelo bi nam teknilo, če bi se jni kmetje večkrat sestajali na širšem zboru. To bi res nekaj veljalo, ampak jaz, in skoro bi rekel, večina kmetov je na svoje posle vezana in se ne more udeleževati sestankov ter zborovanj ko ličkaj daleč od doma. To naj bi naša organizacija upoštevala in poskrbela, da bi se večkrat sestali v domači vasi. Tukaj bi se porazgovorili o naših zadevah Ne gre drugače.* Ko so videli, da se pripravljam na odhod, me je gospodar vprašal za mnenje o tem pomenku. Ni mi bilo treba kaj pristavljati, ko je bil pomenek tako umesten in v smislu naših skupnih potreb. «Kar ste obravnavali, se ne tiče samo vaših gospodarskih vprašanj; gre za naš obstoj in napredek. Najbolj pa me veseli, ko razberem iz va ših besed, kako sledite dogodkom po svetu in jih znate tudi pravilno ena resnica: brez organiziranega boja in dela ni nikjer uspeha.* JANKO FURLAN (Nadaljevanje sledi) immiumimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitf IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava karikatur v Piranu V teku letošnjih prireditev se je v tej galeriji tokrat izvedla temeljita sprememba. Pospravljeni so namreč vsi eksponati likovne Ur metnosti stalne in občasnih razstav resnega značaja. 'Namesto njih so razstavne dvorane polne karikatur s tematiko morja in vsega, kar se ob in na njem dogaja. Gledalcu se odpira vizija duhovitega izražanja različnih upodobitev, ki so pripravne za lajšanje in olajšanje težkega soparnega ozračja pasjih dni. V torek, dne 1. avgusta se je ob 19. uri odprla razstava karikatur avtorjev, udeležencev «/. jugoslo-v®llJ*ke9a festivala humorja Piran {,* -,.ki bo trajala do 13. t.m. Našteli smo 70 karikatur, ki jih je ocenjevalni odbor pripustil k tekmovanju. Predsednik žirije, ljubljanski kipar Batič, je pred 150 navzočimi predstavniki javnosti in umetniških krogov razglasil, da se prva nagrada «zlati morski konjiček* ni prisodila nobenemu izdelku, le po drugi in tretji denarni nagradi in ena posebna nagrada. 7 emu je sledilo živahno komentiranje do pozno v noč. Naslednji dan se je ob 20. uri v istih prostorih okoli 60 udeležencev in delegacij zbralo za nokro-glo mizo» za obravnavo sedanjega položaja in bodočih usmeritev. Sestanek je pričel znani humorist Žarko Petan kot pobudnik in pro-pagator prireditve. Po uvodnem Mikelnovem referatu o teoretični podlagi humorja in satire, pri čemer je citiral nekoliko domačih in tujih pisateljev, filozofov in satirikov da bi prikazal čim popolnejše bistvo humorja in satire ter odnos avtorjev do družbenega dogajanja z določeno moralno osnovo v okviru časovnih sprememb namembnega delovanja v smeri izboljšanja človeške družbe, se ie razpredla živahna diskusija o zgodovinskih ugotovitvah, kakor tudi o tem, kako naj se razvije sama prireditev v bodoče. Pri tem j« bilo zanimivo dognanje, da se je ze. I-* }et skušalo v 5 raznih mestih širom Jugoslavije organizirati nekaj podobnega, vendar pa je to šele zdaj uspelo v Piranu po za; slugi Zaroda za pospeševanje turizma Piran-Portorož in mestnega sveta zveze prnsvelno-kulturnih organizacij v Piranu. Zato je tudi poleg ugotovljenih začetnih po-mafijki ji vosti izražena splošna tja za vsestransko podporo te akcije, s pritegnitvijo čim širšega kroga udeležencev in čim boljšim kontaktom z občinstvom. Že za naslednji dan so bile določene skupine za_ delne prireditve v Fiesi. Portorožu in Rovinju. Na podoben način se bo tudi v naslednjih dneh propagiral ta prvi festival humorja- Njegova zaključna letošnja prireditev bo pa zabavni večer v soboto, dne 5. avgusta ob 20. uri v Tartinijevem gledališču v Piranu. Na’ stopili bodo najuglednejši jugoslovanski humoristi in karikaturisti. ki obetajo duhovito vdušje in vedro razpoloženje. Vstopnice P° Ndin 5,00 so v predprodaji v Zavodu za pospeševanje turizma v recepciji v Piranu (pritličje beneške hiše), v recepciji v Portorožu (nasproti hotela Central) in 1 ?r0 pred pričetkom zabavnega večera pri gledališki blagajni. Razstava karikatur, kakor ** zgoraj omenjeno, pa bo trajala st do 13. avgusta. A. L. IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Razmeroma nizka zaporna kazen za prilastitev dragega prstana Pomifoščena kazen zlatarju, ki je zabredel v finančne težave POLOŽAJ INDUSTRIJE V MESECU JUNIJU . .Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Giannuzzi, tožilec Ballarini, zapisničarka L. Sferco, obramba Sferco) se je moral zago-Varjati 27-letni Lucio Baldin, po Poklicu mehanik, iz Ul. Foscolo 6. Baldina, ki je bil tedaj praktično brezposeln ter se je ukvarjal s posredništvom za prodajo in nakup bakita, dragocenih predmetov itd., so obtožili, da si je nezakonito prisvojil dragocen prstan z žlahtnimi karani, ki je bil vreden več kot en radijon lir in pol. Baldin je opravljal svoje posred-bisko delo na račun Antonia Periz-?rja iz Drevoreda 20. septembra, ki le solastnik zlatarne v Ul. Roma 19. Med drugim je nosil razne predmete v javno zastavljalnico in iskal kup-fe (posebno med jugoslovanskimi turisti). Nekega dne je Baldin prišel v 2|atarno ter opazil, da ima Perizzi ba prstu dragocen prstan. Silno mu Je bil všeč ter je zato vprašal gospodarja, koliko je vreden. «Dva bilijona lir,* mu je odvrnil Perizzi, *toda jaz ga bom prodal za 1 mili J^b in 700.000 lir in sicer v Franciji.* Baldin pa je moledoval: «Pustite mi ga do jutri, do 10 ure, morda 8a bom prodal po ugodnejših pogojih.* Perizzi mu je verjel posebno še Jato, ker je bil Baldin dokazal do leoaj, da je pošten. To pot pa so se kolesa trgovskih poslov med obe-!Ja partnerjema drugače zavrtela. Baldin je šel v Benetke in že na-s.ednji dan je telefoniral zaprepadenemu Perizziju, da je kupčija Popadla, da je zastavil prstan v Javni zastavljalnici za 600.000 lir, ba je pri neki kupčiji izgubil še j^ojih lastnih 400.000 lir in da mu bp nekdo v kratkem prinesel zastavno polico. Naslednji dan je res prišel iz Be-betk neki Giorgio Mattia, ki je iz-b°cil lastniku polico. Perizzi se ni bvakrat pomišljal, temveč je takoj basel v Benetke, kjer je odkupil Pfstan za 607.000 lir. Baldin mu je nato sporočil, da Jba bo čez teden dni plačal 100.000 'r ter podpisal menice za preostalo vsoto. Prosil je še lastnika, naj ga P® Prijavi, ker bi tak korak zelo JtVarno vplival na ženino zdravje, Kl je bila tedaj noseča. , Perizzi je nekaj časa čakal, a j?r o Baldinu ni bilo več glasu, je .:1 .raaja letos prijavil zadevo karakterjem. Agenti so Baldina dolgo pasa iskali. Aretirali so ga šele JjJbia. letos ob 10. uri na Trgu Gol- Na včerajšnji obravnavi je javni ■bjilec zahteval, naj sodniki obso-'Jo obtoženca na 6 mesecev zapo-* in 90.000 lir globe, in sicer z verna obtežilnima okoliščinama: L azrneroma visoka vrednost prilašče-'ega predmeta in 2. izkoriščanje aeiovnega razmerja. Sodniki so sicer sprejeli te zahte-toda menili so, da je treba obroču priznati pravico do splošna olajševalnih okoliščin, ki sp po Jihovem mnenju enakovredne obte-j bim ter so obsodili Baldina na Tresete zapora in 40.000 lir globe, davili Pa so obsojenčevo prošnjo, bi ga izpustili na začasno svo- stečaja svojega trgovskega podjetja. Konkretno je obtožnica trdila, da je Fonda, potem, ko je že vedel, da je popolnoma zabredel v dolgove, prikril razno blago v vrednosti najmanj 4 milijonov lir. Nadalje so ga dolžili, da je izdal potrdila o neresničnih dolgovih ter s tem prikrajšal resnične dolžnike. Nadalje je uničil tudi razne listine. Meriggi ni bil sicer glavni obtoženec, toda njegov lik je, sodeč po obtožnici, še slabši. Moški je bil namreč obtožen, da je izkoriščal Fondovo finančno zagato ter mu posojal denar po oderuških obrestih (čez 100 odst. na leto). Fonda se je zatekal k njemu, ker je bil v brezupnem položaju. Da bi dobil posojila, je podpisal 48 menic, vsako po 100.000 lir. Fabian je bil obtožen manjših prekrškov. Sodniki so spoznali prva dva za kriva ter so obsodili Fonda na 2 leti zapora, Meriggija pa na 1 leto in 115.000 lir globe. Kazni pa nobeden ne bo prestal, ker je popolnoma pomiloščena. Fabiana so sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Smrtne posledice sobotne prometne nesreče na obalni cesti Prometna nesreča, ki se je pripetila prejšnjo soboto na obalni cesti pri lokalu «Tenda rossa», je žal imela smrtne posledice za 62-letnega upokojenca Enrica Rereci-cha iz Ul. Galleria 3. Predvčerajšnjim opoldne je nesrečnik na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, kamor so ga premestili z ortopedskega, izdihnil za posledicami hudih poškodb, ki jih je zadobil pri omenjeni nesreči. Tistega dne je Rerecich pri lokalu prečkal cesto v trenutku, ko je z avtom ford cortina TS 93203 privozil 25 letni trgovski zastopnik Luciano Dotto iz Ul. Toti 3. Šofer je pešca opazil v zadnjem trenutku, zavrl je, vendar se ni mogel izogniti trčenju. Sunek je bil tako močan, da je Rerecicha vrglo najprej na prednji del avta, nato pa nekaj metrov stran na cestišče. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenje zaradi udarcev po glavi, več zlomov leve noge in še drugih poškodb. Vse zdravniške nege so bile zaman in predvčerajšnjim je Rerecich izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Električni kabel plen tatov Drzni tatovi so v noči med sredo in četrtkom naredili veliko luknjo v mrežasti ograji tovarne «Italce-menti» v Ul. Caboto 17, prišli na dvorišče pred tovarno in tam ukrad li 100 metrov električnega kabla, ki je bil navit na tuljavi in pripravljen za uporabo. Ukradeni kabel je bil vreden približno 150.00(1 lir. Tatvino je na komisariatu pri Sv. Soboti prijavil ravnatelj tovarne «Italcementi» 43-letni Armando Giovanetti iz Ul. Matteucci 5. Preiskava je v teku. Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči 47-letnemu mehaniku Eugeniu Bartoliju odpeljali vespet-to 50 ccm, ki jo je bil pustil v bližini svojega stanovanja v Ulici . Colombo 12. Motorček je bil vre-I den 100.000 lir. Poletna sezona in zapora Sueškega prekopa Drevi v Štandrežu vplivata na proizvodnjo v nekaterih obratih nastop godbe na pihala Prizadete so slaščičarska in likerska industrija ter tovarna za konzerviranje rib Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za letošnji junij, je industrijska proizvodnja ostala na nivoju prejšnjega meseca ter ni bila podvržena sindikalnim motnjam. Trpeli so nekateri obrati, ki so podvrženi sezonskim vplivom, in drugi, na katere je vplival mednarodni položaj. Na metalurškem odseku je docela normalno stanje v ladjedelnici, elektromehaničnem oddelku in manjših obratih, obratovati pa je pričela nova naprava v podjetju za industrijske hladilnike, ki ima dobre perspektive ter odpira boljše čase kovinarski stroki. Redno deluje tekstilni obrat, ki Je ohranil proizvodnjo na višini prejšnjega meseca. Tudi v tovarnah lesa, papirja in kemičnih izdelkov ni bilo nikakršnih sprememb ne na dobro in ne na slabo. Poletna sezona je slabo vplivala — kot se to vedno dogaja — na proizvodnjo v podjetjih za izdelovanje slaščic in li-kerjev, zaradi zapore Sueškega prekopa pa se Je zmanjšala proizvodnja v tovarni ribjih konzerv v Gradežu. Predvidevajo, da se bodo razmere v tem obratu normalizirale v kratkem. Gradbena dejavnost, kl še ni docela dosegla tistega ritma, ki ga iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin VESTI IZ NOVE GORICE Razprava o kulture, prihodnjem razvoju šolstva in zdravstva Do leta 1970 bo bolnišnica v Šempetru imela skupno 630 bolniških postelj in 43 zdravnikov z vsemi potrebnimi oddelki Novogoriška občinska skupščina je nedavno podrobno obravnavala perspektivni razvoj kulture, šolstva in zdravstva v občini. Odborniki so imeli pred sabo obsežno gradivo, ki prikazuje dosežke in probleme na teh področjih in jim je slu^Hp kot osnova za odločitev o tem, katerim .dejavnostim in ustanovam dajati prednost pri nadaljnjem programiranju. Vsekakor je iz gradiva moč ugotoviti, da Je občina na teh področjih zadnja leta veliko napredovala, kar jo obvezuje k še večjim prizadevanjem za v prihodnje. Sedaj je v občini vrsta kulturnih inštitucij, ki je vsaka zase popolnoma opravičila svoj obstoj in jih je treba po mnenju odbornikov tudi naprej vzdrževati. K tem Je treba pritegniti še nove dejavnosti. Tako predvideva načrt ureditev muzeja o prvi svetovni vojni, ki bo na Sveti gori, dalje so se odborniki zavzeli tudi za ustanovitev posebnega tednika za ožje goriško področje v Novi Gorici, za kar bo treba še dalje usposabljati istimi sodniki so se morali agovarjatj tudi 44-letni Fonda Ulia. hriLi, Vigevana di Pavia, zlatar po (Tl ,U’ 52-letni Mario Meriggi iz fr ‘ dei Mirti 6 in 40-letni Fabian ®Jruccio iz Šalita Zugnano 4-2. tujajtežje obtožbe so bremenile Buo. Tega so obtožili namernega ">|»iiiilllllll)IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlnlll)ltftlllIlll,l|imllll,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„|MI|ll|„„ Prezračevalne naprave v predoru pri Senenem trgu Začetek del verjetno septembra meseca letos 100 milijonov lir vladnega komisariata - Vabi. lu na natečaj se je odzvalo le pet podjetij ha^!la za izgradnjo prezračevalnih 8b predora pri Senenem trgu hfu i ° verjetno začela v septem-k0n Jetos ter se bodo zaključila nuiu0 maja ali pa v začetku ju-t?,Prihodnjega leta. tiuipjačani, posebno tisti, ki sta-aVf’J° onstran predora, pa tudi Jo ^obilisti nestrpno pričakuje-4&'n?a bi bilo končno rešeno vpra-v ti® neznosnega stanja, ki vlada riUšnri} dolgem predoru zaradi lz-‘“J plinov. Večkrat se je nam-ornnif6 zgodilo, da je kak pešec florn« na tla- ker mu Je nena‘ tip8: Postalo slabo. ff>lUJaU smo, da se bodo dela zate V,vw septembru, toda za sedaj siti ra bil sprejet noben dokončen v'adm 11,16 31- decembra lani je Jo , komisar za deželo Furlanijo** .JhUjsko krajino podpisal od-lij0’n® katerim je nakazal 100 mi-hitj Ur za ureditev ■ prezračeval- na h^aprav. v odloku je rečeno, uo t* ..... Vla ačaiaPbBarskega in tehničnega rž,avja:- Kar se tiče gospodarskih hVbštalo! 0 znafilln° dejstvo, da U)4jo inJa a ve'ika razlika med naj-‘bilijon” baJvlšjo ponudbo (kar 25 Tej‘ov Ur). 5? PreoL* tehničnega področja pa J.9e .Uffra zadevale različne r.a-*** sUti lfZ*a4evanJa predora. Fo- J® treba namreč, da je ta tržaški predor zelo dolg (okoli 750 metrov) ter bo zato ustrezna rešitev vprašanja predstavljala na tem področju najvažnejši poskus v Italiji in enega med najvažnejšimi v Evropi. Zato komisija še ni sprejela nobenega sklepa ter je zahtevala dodatno dokumentacijo, šele potem bo predložila vladnemu komisarju svoje zaključke. Po odobritvi bo mogoče dokončno podpisati pogodbo z Izbranim podjetjem in nato začeti dela. Ta bodo pod tehničnim nadzorstvom tržaške občine. tiskarno v Šempetru, ki je predvi-1 Adelina Calllgaris, Donatella Ca- dela precejšnja sredstva za nabavo novih strojev. Predvidena je tudi izgradnja nove kino dvorane v Novi Gorici ter usposobitev vrste knjižnic na podeželju. „ Glede šolstva, l^da.^aj že dokaj urejeno, so se odborniki zavzeli za izgradnjo še ene, osnovne šole, in sicer med Novo Gorico In Solkanom. Ta je zlasti potrebna zaradi naglega naraščanja mesta in s tem hitrega večanja števila šoloobveznih otrok. Do 1970. leta naj bi zgradili tudi še en otroški vrtec v Novi Gorici ter obnovili vrtca v Šempetru in Kanalu. Kar se zdravstva tiče, pa bodo v novogoriški občini posvetili prihodnja leta vso skrb nadaljevanju gradnje bolnišnice v Šempetru. Kot je znano, so pred časom prekinili dela na njej zaradi pomanjkanja denarja. Na skeletu pa sedaj nastaja precejšnja škoda, ker Je izpostavljen vremenskim neprlllkam. Po dograditvi leta 1970 naj bi nova bolnišnica v Šempetru skupaj z njenim starim delom imela 630 postelj in 43 zdravnikov. Imela naj bi tudi vse potrebne oddelke, tako da bi samo v težjih primerih hodili občani na zdravljene v Ljubljano. Nagrajeni učenci osnovnih šol v Nadiški dolini Državni zavarovalni zavod je razpisal nagrade za najboljše naloge s torišča varčevanja in zavarovanja. Deležni so jih bili tudi slovenski dijaki osnovnih šol. Na območju didaktičnega ravnateljstva Sv. Lenart so bili nagrajeni naslednji učenci: Patricija Rutar z Oblice, Darija Bukovac iz Grmeka, Vanja Cicigoj iz Dreke, Vivijana Rukin in Albina Hvalica iz Srednjega, Jola Cicigoj in Daniela Tršnjak iz Ta-morja, Valentin Hvalica in Julijana Hvalica iz Srednjega, Pavel Gar-jup, Gracijela Filip, Julijana Ruk-11 in Jurij Garjup iz Srednjega, kini} na tn&tna a-1 predvaja samo danes, 5. t. m. Cinemascope barvni film: IL NOSTRO AGENTE FUNT Igrajo: JAMES COBURN — LEE J. COBB — GILA GOLAN EDWARD MULHARE ■il\Q «1K1S» PROSEK predvaja danes, 5. t. m. ob 19.30 Cinemascope Technicolor briljantni film: Le spie vengono dal semifreddo Igrajo: FRANCO FRANCHI — CICCIO INGRASSIA — VINCENT PRIČE — FABIAN — LAURA ANTONELLI pra in Ana Višin tudi iz Srednjega, Jordan Ciuch in Hugo Bukovac iz Grmeka, Marino Dreščik in Renata Simoneli iz Trinkov, Gar-zella Bergnach in Reno Rukli iz Dreke, Ivana Floreanclg, Natalino Bordon, Rozana Saligoj z Oblice, dalje Gabrijela Slmac, Gianni Tluš-njak ln Lucijana Jelina tudi z Oblice. Nagrajeni so tudi bili za naloge o varčevanju nekateri učenci iz Mažerol: Ada Comugnaro, Adrija-na Gujon, Nada Cassina. Aurora Macorig in Giancarlo Fuda. Prijatelj‘a je oropal Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim prijavili sodišču 20-letnega elektrovarilca En-nia Grattagliana iz Ul. Trissino 27, ki se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi ropa v škodo 53-let-nega čevljarja Sergia Skodlarja iz Ul. San Pelagio 27. Policisti so Grattagliana prijeli v prvih dneh junija, ker so zasumili. da je oropal neko žensko. Pri zaslišanju je Grattagliano vse za nikal, vendar je izpovedal, da je v prvih dneh maja oropal nekega Scordo, ki ga je le na videz poznal. Pospremil ga je domov in ko je oni vtikal ključ v ključavnico, mu je iz zadnjega hlačnega žepa izmaknil listnico. Po dolgem iskanju so agenti končno izsledili tudi dozdevnega Scordo, ki je v resnici bil Skodlar. Ta je povedal, da je v prvih dneh maja slučajno srečal Grattagliana v Drevoredu 20. septembra, ki ga je povabil na kavo. Nekaj časa sta bila skupaj, nakar se je Grattagliano ponudil, da bo Skodlarja spremil domov. Ko sta prišla k Sv. Ivanu do Skodlarjevega doma, je Grattagliano izkoristil priliko in prijatelju izmaknil listnico. Skodlar je listnico z vsemi dokumenti, vendar brez denarja, našel dva dni kasneje v poštni skrinjici v veži stavbe, v kateri stanuje! Ko so mu agenti pokazali Grattaglianovo sliko, je Skodlar takoj spoznal tedanjega spremljevalca. Grattagliana so policisti pustili na začasni svobodi. Tatovi ukradli kovčke jugoslovanom Na komisariatu na Trgu Dalma-zia je predvčerajšnjim 26-letni Ju-goslovan Radivoje Stojanovič pri-javil, da so neznanci ponoči s silo odprli deflektor in nato vrata njegovega avta hillmann 547.JF-63 (F) ter odnesli dva kovčka last njegovih rojakov 30-letnega Rajka Šariva in 31-letnega Rajka Cvet-koviča, v katerih je bilo nekaj o-sebnh stvari, oblek in drobnarij v vrednosti 230.000 lir. Agenti so' u-vedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove. je zabeležila pred krizo, je lepo oživela, zlasti na Tržiškem, kar pa zadeva Gradež, naj omenimo zelo živahno dejavnost pri gradnji turističnih objektov. Tudi proizvodnja gradbenega materiala je zadovoljila, zlasti zavoljo zadovoljivega izvoza v sosednje pokrajine. Ugodno je delovanje podjetij za cestni prevoz, medtem ko je trži-ško pristanišče zabeležilo večji promet. Kakor doslej je bilo več prometa pri raztovarjanju. Kar se tiče pristanišča naj omenimo še nove investicije v izgradnji pristaniških naprav. Zadovoljiv je promet na julijskem letališču v Ronkah, kjer je zlasti veliko charterskih poletov, ki se jih poslužjujejo turisti. Sestanek županov (niškega območja V občinski palači se je s profesorjem na tržaškem vseučilišču dr. Ercolom Calcaterro sestalo osem županov s tržiškega območja, med katerimi je bil tudi župan občine Doberdob Andrej Jarc. Pogovorili So se o pripravah za sklicanje gospodarske konference. Sestanek so želeli župani tržiškega območja, da bi se seznanili z dosedaj opravljenim delom in da bi mogli nakazati smernice bodočega razvoja. Sestanek so predlagali na zadnjem sestankil, na katerem so sklenili prispevati finančna sredstva za sklicanje konference. Prisotni so zlasti govorili o razvoju podjetij z državno udeležbo, kmetijstva in obrti. Pri tem so se ravnali po splošnih smernicah, ki jih deželni načrt za razvoj predvideva za Tržič in njegovo okolico, kakor tudi regulacijski načrt. Na predloge posameznih županov je odgovoril prof. Calcaterra, ki je dejal, da bodo morali do sedaj zbrane podatke izpopolniti s prispevki ustanov gospodarskih operaterjev zavodov, itd. na osnovi katerih bo mogoče potem sestaviti dokumentiran elaborat, ki ga v bistvu ne bo mogoče kritizirati. Ob koncu je naglasil, da bodo konferenco sklicali v času šestih mesecev, kakor Je bilo dogovorjeno morda pa še celo poprej. Stališče profesionalnih zbornic o natečaju IACP Predsednika inženirske in odvetniške zbornice inž. Sergio Fornasir in odv. Eno Pascoli, sta objavila skupno stališče obeh zbornic glede sestave natečaja za predsednika ustanove za ljudske hiše IACP v Gorici. V svojem pismu ugotavljata, da točka «d» natečaja vsebuje diskriminacije med ekonomisti na eni strani ter inženirji in pravniki na drugi ter da naj se za ekonomiste uvedejo enaki pogoji kot veljajo za pravnike in inženirje. Nadalje naj se tudi arhitektom dovoli udeležba na natečaju, pri izpitih pa naj se da prednost tehnično-pravnim predmetom. Ustanova ima svoje tehnično in upravno vodstvo: direktorske posle je doslej z uspehom opravljal geometer, zato naj bi bil direktor raje bolje podkovan v tehničnih in pravnih kot v ekonomskih vprašanjih. Podpisnika pisma sodita, da bi se moralo spremeniti besedilo natečaja, ki preveč očitno favorizira eno kategorijo diplomirancev. Izplačevanje pokojnin na pošti v Doberdobu Poštni urad v Doberdobu sporoča, da bo izplačeval avgustove pokojnine INPS po naslednjem razporedu: Dne 7. avgusta kategorija SO (vdove), dne 8. avgusta kategorije IO (invalidi), SR, IR in VO. stvu mestnih stražnikov v Mazzinijevi ulici 7. Poslovanje trgovin na veliki šmaren Zveza trgovcev goriške pokrajine objavlja urnik, veljaven za trgovine na veliki šmaren v gorlškem in tržiškem območju ter v Krmlnu. Ponedeljek 14. avgusta: Vse trgovine se lahko zapirajo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa bodo prodajale blago tudi za naslednji dan. Torek. 15. avgusta (veliki šmaren) : Vse trgovine bodo ves dan zaprte, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Sreda, 16. avgusta: Zaprte bodo vse trgovine, v dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne ln pekarne. Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30. 20-LETNICA JUVENTINE Doberdobske muzikante botlo pričakali na Pilošču Danes zvečer bo doberdobska godba na pihala «Kras» slovesno vkorakala v Standrež. Domačini so godbo povabili, naj sodeluje na njihovi veselici, ki se že ves teden odvija z velikim uspehom na nogometnem igrišču Juventlne. Predstavniki Juventlne in prosvetnega društva «Oton Zupančič« bodo danes zvečer ob 20. url pričakali doberdobsko godbo na Pilošču, kjer bo časten sprejem. Godba do nato korakala skozi vas. ustavila se bo na glavnem štand težkem trgu, ob 21. uri pa bo šla na igrišče, kjer bo izvedla koncert. Razumljivo, da bo tudi danes zvečer ples. Prireditev Se bo zaključila jutri z večernim plesom in z izvolitvijo zvezdice Juventlne. Tri dni veselice v umobolnici V gorlški umobolnici so že pred leti uvedli nove zdravstvene n:e. tode, na podlagi katerih se bolniki čutijo danes prostejšl in vključeni v normalno življenje. V umobolnici skuša zdravniška ekipa pod vodstvom ravnatelja prof. Basaglie u-stvaritl normalne pogoje življenja. V ta okvir spada tudi vsakoletni poletni praznik, na katerem sodelujejo v glavnem bolniki. Letošnja šagra goriške umobolnice se prične danes ln bo trajala tri dni. Danes ob 10. uri bo sestanek terapevtične skupnosti, na kateri bodo en bolnik, en bolničar in en zdravnik podali poročilo o enoletnem delovanju skupnosti. Sledilo bo razdeljevanje diplom bolni-kom, ki so se v tem letu najbolje izkazali. Popoldne bodo razne humoristične in športne tekme, zvečer pa bodo predvajali film. V nedeljo popoldne bo cela vrsta športnih prireditev, med katerimi turnir v odbojki med ekipami raznih paviljonov, zvečer ob 21. uri bo ples s tekmo v valčku. Tudi za ponedeljek obetajo bogat program, ki se bo zvečer zaključil z večerjo na prostem ter z godbenim koncertom. Nov hotel v Čedadu Občinska gradbena komisija * Čedadu je na svoji zadnji seji odobrila načrt neke družbe, ki namerava v Čedadu zgraditi moderen hotel s številnimi ležišči, če se bo namera uresničila, bo dobil Čedad zares potreben objekt. (niiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiM KOT DA NAŠA OZEMELJSKA PE1UFERIČNOST ŽE NE BI BILA DOVOLJ! Vojaške služnosti v goriški pokrajini resno ovirajo hitrejši gospodarski razvoj Vojaške oblasti doslej še niso izplačale prizadetim osebam nobe. ne odškodnine za razvrednotenje zemljišč in drugih nepremičnin Najdeni predmeti Na poveljstvu mestnih stražnikov hranijo naslednje najdene predmete: žensko torbico, tri moška kolesa, pet ženskih koles, dve denarnici, dve ženski denarnici (obe z denarnima zneskoma), dva ciklomo-torja, tri očala, otroški pulover, zavojček zdravil in kuhinjske vilice. Lastniki naj se zglasijo na poveij- ..."""""............................... Slovenska ansambla na prireditvi v Foljanu V Foljanu se pod okriljem Pro Loco prične drevi srečolov s 5000 nagradami. Ob 21. uri bo rudarska godba iz Idrije imela koncert. Jutri bodo izvolili najlepšo mladenko Posočja. Prihodnjo soboto se bo zabava nadaljevala s tekmovanjem v brišlcoli. V nedeljo bo tekmovanje v valčku ob zvokih orkestra Galeb. V ponedeljek, dan pred velikim šmarnom, bo Arturo Testa pel z ansamblom The Lo-vers, 15. avgusta zvečer pa bo koncert Galeba in De Salvadora. Zve-čr.- pa tombola z bogatimi nagradami. V preteklih dneh smo v našem listu objavili nekaj podatkov v zvezi z gospodarsko obnovo goriške pokrajine, s posebnim poudarkom na podporo, ki so jo bili deležni gospodarstveniki z nizkoobrestnimi posojili rotacijskega sklada. Mnenja smo, da Je treba Istočasno prikazati tudi senčne strani medalje, ki včasih popolnoma ali delno onemogočajo gospodarski razvoj. Naš današnji namen je govoriti o vojaških služnostih, o katerih se hudujejo naši ljudje, zlasti kmetje, pa ne samo naši ljudje. Vojaške služnosti so široko razpredene v gorlški ln videmski pokrajini in vse stranke, od vladnih do opozicijskih — z izjemo fašistov ln monarhistov seveda — so večkrat, zlasti v zadnjem času ostro nastopile proti sedanjemu pojmovanju vojaških služnosti. Naj razložimo, za kaj gre. Temeljna zakona, kl se ju vojaška oblast poslužuje, sta tako Imenovani zakon Dl Napol! iz leta 1865, št. 2359, kl določa prisilni odkup zemlje s strani Javne uprave, če gre za javno korist, in zakon St. 1849, z dne 20. 12. 1932, kl dovoljuje vojaške služnosti. Na podlagi teh dveh zakonov je vojaška oblast v nekaterih primerih zasilno odkupila zemljo od lastnikov, v večinil primerov pa prepovedala na zemlji kl Je podvržena vojaški služnosti, izvršiti vsakršno spremembo. Naj omenimo le glavne spremembe: gradnja ali rušenje hiš, gospodarskih poslopij, zidov, cest, kopanje Jarkov in kanalov, saditi drevesa Itd. Lastnik zemljišča lahko zaprosi vojaško oblast za Izjemno dovoljenje, npr. za gradnjo gospodarskega poslopja; dobi to dovoljenje, mora pa se obvezati, da bo na zahtevo vojaške oblasti stavbo takoj porušil. Kdo naj torej gradi hiše pod takimi pogoji, kdo naj gradi tovarne ali delavnice? Naj omenimo en primer, ki se Je dogodil pred kratkim. Neki indu-strijec iz Vidma Je hotel v Villes-sah zgraditi tovarno rolet, v kateri bi bilo prostora za približno sto delavcev. Izbral Je lokacijo v Vil-lessah, ker bi tu dobil delovno siio in vhod na avtocesto. Dobil je zadevno dovoljenje vojaške oblasti, ker bi morala tovarna stati na zemljišču, ki je podvrženo vojaškim služnostim: nato Je zaprosil goriško sekcijo rotacijskega sklada, da bi dobil posojilo za grodnjo nove tovarne. Upravni odbor rotacijske ga sklada je prošnjo za posojilo zavrnil, ker nima zadostne garancije, da bi tovarna tam lahko tudi ostala; vojaška oblast namreč v vsakem trenutku lahko zahteva, naj se tovarna podre. Industrijec bo zato postavil tovarna kje drugje, kjer ni takih omejitev. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiif milili Takih primerov Je na desetine, škoda za goriško ln tudi za videmsko pokrajino Je zelo velika. Od časa do časa zasledimo na oglasnih deskah občin lepake vojaške oblasti, ki opozarjajo prebivalstvo, da Je bil ta in ta teren postavljen pod vojaško služnost.■Koncem leta 1963 so bile vojaške služnosti v šestnajstih občinah na Goriškem; zaseženega je bilo nekaj nad 40 odstotkov kmetijske površine. Po nepopolnih podatkih se je od takrat vojaška služnost razširila tudi na nekatere druge občine, zasegla je druga zemljišča, na splošno pa se je precej zmanjšala, tako da danes ne dosega 30 odstotkov kmetijskega zemljišča. Kljub znižanju pa je ta odstotek zelo velik. Tovarnarji iz Milana ali lz drugih krajev nočejo na Goriško zaradi teh ovir. Niti zeleni načrt ne more najti pri nas popolne aplikacije. Imamo primere, da so morali kmetje, ki so zgradili gospodarska poslopja z denarjem zelenega načrta, podreti ta poslopja, ki so bila navzkriž z vojaško služnostjo. Dosedaj ni vojaška oblast plačevala odškodnine kmetom za to služnost. V pokrajini Verona se je našel kmet-posestnik, ki je vojaško oblast tožil. Pravda se vleče že nekaj let in lani, 20. januarja, je u-stavno sodišče razsodilo, da bo morala vojaška oblast, ki ima pravico postavljati vojaške služnosti, plačati primerno odškodnino prizadetim lastnikom. Na podlagi tega sklepa Je 15. aprila 1966 kasacijsko sodišče zadostilo zahtevi prizadetega lastnika, sedaj bo pravda na prizivnem sodišču v Bolognji, kjtr čaka dokončnega sklepa. Upamo, da bo vsem prizadetim, v prvi vrsti našim kmetom, kmalu zadoščeno. Prav tako smo mnenja — in to je mnenje političnih in gospodarskih krogov — da bi morala težo tega gospodarskega u-darca nositi vsa država in ne samo prizadeto prebivalstvo. Pobalinstvo Naše mesto se lahko ponaša z najbolje urejeno prometno segna-letiko. Občinska uprava Je v tem letu namestila po mestu celo vrsto svetlobnih prometnih znakov, ki nakazujejo voznikom smer proti •sosednim mestom in na mejo, vzdolž Korza Je namestila narobe obrnjene trikotnike, ki označujejo prednost, pri cestnem podvozu v Ulici Aqulleia pa svetlobni napis z oznako višine podvoza. Ta napis Je Se j prav posebno pomemben, ker Je podvoz v Ul. Aquileia precej nizek •in se Je vanj zaletel že marsikateri previsoko naložen tovornjak. No, ta svetlobni napis Je neki pobalin tfjr&zbU, Poklicni provokatorji Prejšnji dan je neka iredentistična organizacija, za katero se prav gotovo skrivajo določeni desničarski šovinistični krogi, razmetala po Gorici in tudi onstran meje v Novi Gorici letake, v katerih opozarja turiste, ki potujejo v Jugoslavijo, da s tem nehote pomagajo komunizmu. Iredentistična organizacija še prav posebej poudarja, da je Istra in Dalmacija italijansko o-zemlje... Dasiravno je vroče in ljudje niso pripravljeni resno upoštevati takšnih šovinističnih izbruhov, je vendarle tudi res, da se ti krogi nikakor nočejo sprijazniti s stanjem na naši meji in kar naprej včasih manj — letos pa kar nekam zelo očitno — ocejajo sline po tujih ozemljih. Radi verjamemo, da ljudem takšne sorte po raznih delih sveta izraelski napad in osvajanje tujih ozemelj obuja spomine na osvajanja izpred 25 let, ko se je s silo skušala uveljaviti pravica nekega *višjega» in «boljšega» reda. Toda naj se ti ljudje obenem tudi spomnijo vseh posledic, ki jih je takrat prinesla takšna politika, spomnijo naj se jih v vsej svoji razsežnosti, pa bodo videli, da se jim taksna avantura ne izplača. Tukajšnje obmejno prebivalstvo, M j« za ceno hudih žrtev doživelo mir, skuša to najvišjo blaginjo čuvati do kraja in se ne pustiti provocirati od poklicnih hujskačev. Preveč dnwb mčMvsfe »jvmua ga muči, da bi se moglo ogreti za preživela gesla in morilske pobur de. Smo za sodelovanje in mir, smo za ljubezen in proti vojni. Demokratične organizacije beguncev v Gorici so nam sporočile, da nimajo nikakršne zveze z metanjem letakov iredentistične organizacije «Asso^iazione delfarcange-lo». Kratki Iz bolnišnice Med priklapljanjem prikolice se je ranil šofer 31-letni Sergio Guar-giato iz Ul. Corsica 10 v Gorici. Nesreča se mu je pripetila v. četrtek zvečer v S. Giovanniju ob Nadiži. Včeraj se Je zatekel v bolnišni-co, kjer so mu obvezali rano na desni roki; okreval bo v 7 dneh. Transmisijski jermen, ki se je razširil Je skočil s stroja in udaril v brado 43-letnega Maria Visin-tina iz Ul. Cipriani 25. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh, nesreča pa se Je pripetila v podgorski tekstilni tovarni. Gorica VERDI. Zaprto zaradi počitnic. CORSO. 17.00: «La fuga dl Mareka, Maximilian Schell in I. Papas, italijanski barvni film; zadnja ob 22. MODERNISSIMO. 17.15-22: «Chl ha rubato il presidente?*, Luis De Funes in Maria Rosa Rodriguez, francoski barvni film. CENTRALE. 17—21.30: #Stalingrad», J. Hansen in V. Preiss, nemški črnobeli film. Tržič AZZIK RO. 18—22: «Django non perdona«, J. Clark ln E. Tehens. EXChLSIOK. 17.30—22: «Judith», S. Loren in P. Finch, v barvah in kir.emaskopu. PRINCIPE. 18—22: *A Berlino al-1’apocalisse«, R. Hanin in M. Lee, v kinemaskopu in barvah S. MICHELE. 19.30—22.30: «La tua pelle e ia mia«, P. Sinatra in C. Walker, v kinemaskopu in barvah. «Ranchio bravo«, J. Ronke RIO. 20—22: Stewart. EXCELSIOR. 20—22: «Anime spor-che«. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI, Ul. Carduc-ci 38, telefon 22-68. RONKE Ves dan ln ponoči je dežurna lekarna «All'Angelo» dr. Olivetti, Ul Roma 22, tel. 72393. TR2IC Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Alla Salu-te« od dr. Fabrisa, Ul. Cosulich 103, tel. 72480, DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 6. avgusta bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN Korzo Italija št. 34, telefon 53-71 Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 13. ln 14. avgusta dvodnevni avtobusni Izlet na Pohorje. Prijave sprejema Artur Košuta, Ul. Mamelll 8, najkasneje do 10. «10. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE* Nadaljujejo se vpisovanja za nogometni turnir SŠI 5. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO JUGOSLAVIJI V izredni vročini prvi na cilju Valenčič Škerlj ohranil rumeno majico - Santan-tonio tudi tokrat najboljši med Italijani Več ekip, ki se bodo udeležile nogometnega turnirja «10. jubilejnih Športnih iger«, ki se bo začel 20. avgusta, si je že zagotovilo vpisne pole. Med najbudnejiimi so bili Breg, Cankar, Kontovel, Škamperle in Repen. Vsekakor prireditelji nogometnega turnirja so sporočili, da ne bodo upoštevali nikake zamude. V ponedeljek, 7. avgusta se bo vpisovanje zaključilo in po 22. uri ne bodo organizatorji sprejeli več vpisnih pol. Nadalje bodo morale ekipe preskrbeti, da bodo izročile skupno z vpisnimi polami tudi članarino. NOGOMET SZ 2 Poljska 1 MOSKVA, 4. — Sovjetska nogo-metna reprezentanca je v kvalifikacijskem turnirju za »Olimpijske igre* v Mehiki premagala poljsko reprezentanco z rezultatom 2:1. Prvi polčas se je zaključil z 1:0 v korist sovjetskih nogometašev. 8 to zmago so si Sovjeti pribo-rili pravico, kajti tudi v prvem srečanju so premagali Poljake, da se pomerijo s čehoslovaško reprezentanco. PLAVANJE SABADELL (Barcellona), 4. — V plavalnem troboju med Španijo, Italijo ln Finsko je Španska reprezentanca premagala tako Italijo (65:60) kot budi Finsko (81:44). V zadnjem dnevu tekmovanja je MIIIIIMIMMIIMIIMMIIHIIIIIMIIIIIIIIIIlUIKHUmilllllll OBVESTILA ::::::::::: ŠZ B O R KOŠARKA obvešča vse mlade, ki nameravajo gojiti košarko, da' šo treningi: v ponedeljek, od 9. do 11. ure; v sredo, od 17. do 19. ure; v petek, od 17. do 19. ure. Iste dni in ob istih urah so tre ningi tudi prve ekipe ŠD BREG NOGOMET opozarja vse mladince od 11. do 15. leta, ki se zanimajo za nogomet, da se javijo na igrišču pri šoli v Dolini v nedeljo, 6. avgusta, ob 9. uri zjutraj. ŠZ GAJA (s Padfič in iz Gropade) priredi v soboto, ob 19. uri in v nedeljo, ob 18. uri ples na prostem na Padričah. Za pijačo in jedačo preskrbljeno. Vabljeni vsi — posebno športniki. ŠK KRAS obvešča, da Je vpisovanje za eno dnevni izlet v Kočevje, ki bo v nedeljo, 6. avgusta, v gostilni Guštin. Zgonik 3. Izlet bo v okviru prijateljske tek me med odbojkarji Krasa in tamkajšnjo šesterko. Vpisnina: 1.500 lir. Nadalje obvešča udeležence izleta v Kočevje, da odpotuje avtobus v nedeljo: iz uabrovca ob 5.20 iz Saleža ob 5.30 iz Zgonika ob 5.30 iz Repnica ob 5.40 med drugimi rezultati italijanska štafeta 4x100 m mešano postavila nov državni rekord s časom 4’08". štafeto so sestavljali naslednji plavalci: Del Čampo, Glovannini, Fos-sabi in Boscaini. Prejšnji rekord je Ml 4'08”3. TENIS RICCIONE, 4. — V petem dnevu mednarodnega teniškega turnirja v Riccioneju je poskrbel za veliko presenečenje Romun Ilije Nastase, ki je izločil enega favoritov tega turnirja Italijana Pietrangelija, in to v samih dveh setih. Tudi jugoslovanski predstavnik Jovanovič je moral kloniti proti odličnemu čilskemu igralcu Cor-neyu. Izidi: Aleandeg (VB) - Andersen (Šved.) 2:0 (6:2, 9:7) Comeyo (Čile) . Jovanovič (Jug.) 2:0 (6:4, 6:4) Tirjak (Rom.) - Maioli 2:0 (6:4, 6:4) Nastase (Rom.) - Pietrangeli (It.) 2:0 (6:3, 6:2) imiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiimuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiMiimiiiHnitmiiiiiinimimiiiiMia PRED EDINSTVENIM SREČANJEM V LAHKI ATLETIKI 39 atletov za dvoboj Evropa - Amerika Winnipeg, 4. — V okviru atletskega srečanja med reprezentancama Amerike in Evrope je Daniel Ferris, predsednik A. A. U. (amaterske zveze ZDA v lahki atletiki) in selekcijske komisije za dvoboj z Evropo, določil prvih 39 atletov, ki se bodo spoprijeli v Evropejci. Tem se bodo pridružili še številni drugi (skupno bo štela ameriška reprezentanca 70-80 atletov). A. A. U. je seveda za izbiro upoštevala rezultate, ki so Jih atleti dosegli na «Panameriških igrah«, vsekakor pa se ni togo držala tega kriterija in uvrstila tudi nekatere druge atlete, ki niso nastopili na «Panameri-ških igrah«. Teh 39 ljudi pripada naslednjim državam: ZDA 18, Kanada 5, Kuba 2, Portoriko, Peru, Brazilija, Mehika 1. Atleti pa so naslednji: MOŠKI 100 m: Jerome (Kanada), Turner (ZDA). 200 m: Carlos in Brigdt (ZDA). 400 m: Evans in Mathews (ZDA). 800 m: Crothers in Mc Claren (Kanada). 5.000 m: Lindgren in Scott (ZDA). 10.000 m: Clark (ZDA), Martinez (Mehika). 3.000 m ovire: McCubbins in Nlgh-tingale (ZDA). višina: Burrel (ZDA), Abugattas (Peru). troskok: Craig (ZDA), Prudenclo (Brazilija), Hemandez (Kuba) krogla: Matson in Steinhauer (ZDA), disk: Carlsen (ZDA), Pice (Kanada). kopje: Covelli in Stenlud (ZDA). 4x100 m: na izbiro so: Evans, Ma- SARAJEVO, 4. — Ljubljančan Valenčič je tudi v Sarajevu osvojil prvo mesto in tako dokazal, da je bil včerajšnji spodrsljaj (ki ga je stal rumeno majico) le trenutna kriza, ki pa označuje vse močne kolesarje. Valenčič je torej zmagal. In zmagal je v etapi, ki bo morda prisilila marsikaterega kolesarja, da bo že jutri dal forfait. Danes so namreč kolesarji vozili pod izredno vročino, ki je poleg fizične moči odvzela kolesarjem tudi reflekse. Torej Valenčičeva zmaga je tem pomembnejša. Ljubljančan je tudi solidno napredoval v lestvici, saj je še do včeraj imel 11’ zamude, danes pa je nadoknadil kar 2’. Tudi slovenski predstavnik Škerlj se je solidno izkazal. Z avtoriteto je vodil dirko in tako ohranil rumeno majico. Med italijanskimi kolesarji se vedno bolj uveljavlja Santantonio, ki je prispel na cilj v Sarajevo takoj za zmagovalcem. Ekipno Je še vedno prva jugoslovanska postava pred Italijo in drugo reprezentanco Jugoslavije. Jutri je na sporedu najdaljša etapa jugoslovanske dirke, in sicer Sarajevo - Banjaluka 223 km. Vrstni red po 5. etapi Tuzla -Sarajevo (130 km): thews (oba ZDA), Domaski (Kanada), Franceschi (Portoriko), Carlos in Whitney (ZDA). ZENSKE 100 m: Farrell (ZDA), Cobian (Kuba). 200 m: Tyus in Farrell (ZDA). daljina: Martinez (Kuba), Barret-to (Venezuela). disk: Noseke (ZDA), Martin (Kanada). kopje: Friedrich in Bait (ZDA). 4x100 m: Farrell in Tyus (ZDA), Cobian (Kuba), Piotrowski (Kanada). linillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimviMlllllllllltllllllllllMIIIinillllllllllHIIIIIIHIIMKIlUllllllllillM JUTRI NA IGRIŠČU «PRVI MAJ» 1. Valenčič (Jug. A) 3.40’01” (bonifikacija 20”) 2. Santantonio (It.) 3.41’27” (bonifikacija 10”) 3. Cubrič (Jug. A) 3.42’00” (bonifikacija 5”) 4. Božičnik (Jug.) 3.42T2” 5. Boltežar (Jug.) 3.42T7” 6. Kudra (Polj.) 3.42’20” 7. Škerlj (Jug.) 3.42’26” 8. De Gobbi (It.) 3.42’56” 9. Canlijev (Bolg.) 3.43’10” 10. Mandič (Jug.) 3.43’20” 15. Kuvelja (Jug.) 3.48’48” 16. Španinger (Jug.) 3.48’49” 18. Pocrnja (Jug.) 3.49’23” 22. Del Bianco (It.) 3.50’23” 24. Pavlik (Jug.) 3.50’49” 28. Damjanič (Jug.) 3.52'40” 29. Mandič (Jug.) 3.52’44” 32. Marc (Jug.) 3.53’52” 34. Vidotto (It.) 3.58’40” 41. Kunaver (Jug.) 4.05’36” 43. Piccoli (It.) 4.07’46” Lestvica po 5. etapi 1. Škerl (Jug.) 15.11T6" Švica. _ . ■ —- 1 1 iTfl j * 1 1. — prvi 1 x“ drugi 2 X 1 2. — prvi 1 drugi 2 3. — prvi 1 1 drugi t X 1 4. — prvi 1 2 drugi 1 X 5. — prvi 1 drugi 2 6. — prvi 2 1 drugi 2 1 Union-Zarja Primorec - Manzano Naše ©kipe se vestno pripravljajo za bližnje «športne igre«. Zarja bo namreč morala braniti lanski naslov in zato Je njena naloga tem težja: vsi se bodo namreč z vsem naporom borili proti bazoviškim nogometašem — zakon favoritov pač! Tudi Union, ki se na lanskih športnih igrah ni ravno najbolje izkazal, se pridno pripravlja. Letos se je podlonjersko moštvo znatno o-krepilo in predvsem v napadu U-nion obeta precej dobrega. Bomo videli. Zarja in Union se bosta torej ju- ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER« sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri. Vpisovanje pa bo na stadionu »Prvi maj»: v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure. Članarina: za posameznika 200 lir. tri, v nedeljo srečali v prijateljski tekmi, ki obeta precej «nogomet-ne zabave« m privlačnosti. Pristna tehnika proti moški, odločni igri. To Je skratka fiziognomija Jutrišnjega srečanja, ki bo pokazalo trenutno formo obeh enajsteric. Tekma bo ob 8. uri na stadionu «Prvi maj«. svetolvansko igrišče pa bo jutri tudi prizorišče zanimivega srečanja za «Prijateljski pokal« med e-najstericama Primorca in Manza-na. Tudi trebenski fantje se odločno pripravljajo za Sšl. Marsikdo je navedel Primorca kot favorita turnirja, ker Je morda edino moštvo, ki lahko računa na homogeno ekipo (postava bo namreč sko-ro ista, ki je nastopila na prvenstvu). Trebensko moštvo nima izrednih nogometašev, vsi pa so solidni, kar je morda še važnejše. Za prihodnjo sezono pa si je treDan-ska ekipa zagotovila oba brata Ra-ceta, ki bosta nedvomno dala moštvu večjo odločnost in moč. Tekma Primorec — Manzano pa bo tudi na stadionu «Prvi maj«, in sicer ob 18.30. 2. Cubrič (Jug.) 15.14’05” 3. Santantonio (It.) 15.15’22” 4. Boltežar 15.16’07” 5. Božičnik 15.17’00” 6. De Gobbi 15.18T0” 7. Deelen (Niz.) 15.19’10” 8. Valenčič 15.19’38” 9. Pavlik 15.23’01” 10. Pocrnja 15.23’46” 15. Kuvleja 15.31’59” 19. Marc 15’35’18” 21. Španinger 15.35’40” 27. Mandič 15.46’59” Ekipna lestvica 1. Jugoslavija A 45.35’40”; 2. Italija 45.58’27”; 3. Jugoslavija B 46.05’32”; 4. Poljska; 5. Bolgarija; 6 Tunizija; 7. Nizozemska; 8. PO IZREDNIH USPEHIH NA «PANAMER1ŠKIH IGRAH» Winnipeg - kje so meje zmogljivosti v plavanju? Don Schollander, »plavolasi kralj ameriškega plavanja«, je tudi na »Panameriških igrah« pokazal svojo moč V okviru «PanameriSkih iger« se je zaključilo tekmovanje v plavanju, ki je dalo kar enajst novih svetovnih rekordov. Po olimpijskih igrah v Tokiu je bila ta brez dvoma najkvalitetnejša plavalna prireditev. Glavna zasluga gre predvsem plavalkam in plavalcem ZDA, ki IIIIIIIIIIIIIMIIMIIIII 1*1 IIIIIMII II lili MIIIIIIIIMHIIIIIIH HMIIIIIMUIIIIIIIUIIIMIIIIIMIMIIIIII IIMIIIIIIMI111111111111 Triestina brez upov za napredovanje Tržaško moštvo mora kot vedno rešiti številne finančne probleme Tudi Trlest%r je začela z delom, ronnctim ip vrati. Torei vsa- Prvenstvo je p>J vrati. Torej vsa ko odlašanje s treningi bi lahko imelo hude posledice v prvenstvu. Tržaški nogometaši se niso poseD-no izkazali v prejšnjem prvenstvu, nasprotno bili so na robti prepada Ekipa Je bila izredno pomanjkljiva v napadu, kjer prisotnost tržiškp-ga srednjega napadalca Iveja ni dala pričakovanih rezultatov. Tudi v obrambi ni šlo ravno najbolje, morda se je le sredina igrišča izkazala nekoliko bolj solidno, kjer sta mlada Beorchia in Scala s pristno, bogato tehniko delno nadoknadila atletske pomanjkljivosti. Triestina Je lani začela s trenerjem Caciaglijem, priznanim teoretikom iz Firenc, ki pa se ni znašel z «(«*wbo» tehniko Tržačanov. Skratka, bil je polom. Triestina, ki je upala v napredovanje, se je moraia boriti pred nevarnostjo izpada, ln če gre v nogometu vse narobe, je to trenerjeva krivda Voditelj* e-kip takoj poskrbijo za ((likvidacijo«. Pred tem zakonom se ni rešil niti Caciagli. Moral je odpotovati. Namestil ga Je Radio, ki gotovo ni našel idealnega ambienta. Lotil pa se je z vnemo dela in rešil moštvo izpada. Res mila uteha za tržaške navijače, ki so prej od nedelje do nedelje zašli v nova razočaranja. Z Radion je vsaj kak neodločen izid le zbežal. V tem psihološkem vzdušju je Triestina zaključila svoje prvenstvo. Pripravlja se za prihodnje, ki nikakor ne zgleda rožnato Vodstvo ekipe mora rešiti precej finančnih vprašanj in zato gotovo ne bo var čevalo z igralci. V «nevarnosti» so tudi nekateri mladi in zelo nadobudni nogometaši Govorilo se je, da bosta med drugimi zapustila moštvo dva med najboljšimi igralci: D’Eri in Martinelli. Seveda te novice so zelo presenetile in tudi zaskrbele tržaške navijače, kajti moštvo bi se tako precej oslabilo. Podrobneje d tčm pa smo vpra šali samega branilca Triestlne Darija, ki je gotovo največja nada tržaškega občinstva. D’eri: «Radio? Res odličen trener» Glede vašega odhoda? D’Eri: «Ne vem nič o tem.« Kakšna se vam zdi letošnja Triestina? ((Mislim, da z novimi nakupi, ki jih je izvedla, bo gotovo lepa ekipa. Nedvomno se bo solidno izkaza'a. Vsekakor bolje od lanskega prvenstva.« Vzroki lanskega spodrsljaja? ((Pokvarile so nas prve tekme, prvih deset tekem. Izgubljali smo Moštvo je gotovo moralno občutilo ta spodrsljaj. In ko Igralec nezaupljiv stopi na igrišče, se gotovo ne izkaže.« Ima možnosti Triestina, da se lahko poteguje za prvo mesto? ((Dvornim, kajti letos bosta nastopili v C ligi poleg običajnih močnih nasprotnikov kot Udinese 1'd. tudi Savona ln Alessandria. Naloga bo izredno težka Vsekakor upa mo, da bomo dobro zaigrali.« Mnenje o trenerju Radiu? «Res odličen trener, zelo delaven Mislim, da bo sestavil «lepo moštvo, ki bo opravilo svoje delo.« Kako bo igral D ‘Eri v bližnjem prvenstvu? «Mislim, da dobro.« —edson— so odnesli levji delež zmag in rekordov, a tudi druge države kot Kanada ln še nekatere druge so se častno odrezale. Morda najbolj pomembna je bila vrnitev večkratnega olimpijskega prvaka iz Tokia Don Schollander-ja ne samo k zmagi, ampak tudi k novemu svetovnemu rekordu. Najpriljubljenejšo progo (200 m prosto) je Schollander preplaval v izrednem času 1’56” in tako popravil prejšnji svetovni rekord za dve desetinki sekunde, čas 1’56”2 je bil že prej njegov, a skupaj z drugim Severnoameričanom Lincolnom. Največje presenečenje je brez dvoma Ken Walsh. 22-letni plavalec iz ZDA je na najkrajši progi 100 m prosto postavil senzacionalni čas 52”6 in tako popravil prejšnji svetovni rekord za tri desetinke sekunde. Nad takim izrednim časom je bil najbolj presenečen sam Walsh, ki je nato izjavil, da se bo po teh Panameriških igrah odpovedal nadaljnjemu tekmovanju in se posvetil vlogi trenerja. Kmalu pa se je premislil in rekel, da namerava še tekmovati. Doseči tak čas tik pred Olimpijskimi igrami mu je dalo misliti na zlato kolajno, za katero se bo tako potegoval v Mehiki. Najboljša plavalka za dolge in srednje proge je Debbie Meyer. Od 400 m do 1500 m v prostem slogu je letos najboljša na svetu. Izboljšala je vse rekorde, tako da je sedaj edina pred vsemi. Tudi na ((Panameriških igrah« je še enkrat dokazala svojo moč. Izboljšala je lastni rekord na progi 800 m prosto za celih 12”9 v času 9'22”9. Poleg že omenjenega rekorda je bila najboljša tudi na progi 400 m prosto, saj je izboljšala prejšnji rekord, ki je pripadal Pameli Kruss (ZDA) s časom 4’36"4, za 3”7 (torej 4’32”7). Njen najbolj prestižen rekord pa je gotovo 18’11”1 na 1500 m prosto, ki ga je dosegla pred kratkim. Do sedaj najboljša na tej progi je bila Patty Caretto, 17-letna plavalka ZDA. Novo ime prvenstva pa Je Kanadčanka Elaine Tanner. še pred dobrim letom je bila skoro neznana. Letos se je uveljavila kar z dvema svetovnima rekordoma. Na 100 m hrbtno Je zmagala s časom 1'07”3 (nov svetovni rekord), na 200 m hrbtno je bila prav tako prva s časom 2’24”4, ki je za celi dve sekundi boljši od prejšnjega rekorda Južnoafričanke Čaren Mu-ir. Vse to Tannerjevi še ni zadostovalo. V prvi progi štafete 4x100 m mešano je drugič na tem prvenstvu Izboljšala svetovni rekord na 100 m hrbtno za nadaljnji dve desetinki sekunde (1’07’T). Naj omenimo še eno predstavnico ZDA Ka-thy Bali, svetovno rekorderko na 100 m in na 200 m prsno. Na letošnjih ((Panameriških igrah« je bila nepremagljiva in dosegla Izreden čas na krajši progi. Prejšnji rekord je kratkomalo osmešila s časom 1’14"8. Ta čas je za celih devet desetink sekunde boljši in je za tako kratko progo res izreden napredek. Oglejmo si sedaj nove svetovne rekorde, ki so jih plavalci izboljšali na letošnjih Panameriških igrah. MOŠKI 100 m prosto Ken Walsh (ZDA) 52”6 prejšnji rekord Gottvalles (Francija) in Clark (ZDA) 52”9 leta 1964. 200 m prosto Don Schollander (ZDA) 1’66” prejšnji rekord Don Schollander (ZDA) ln Lincoln (ZDA) 1’56’2 leta 1966. 100 m metuljček Mark Spitz (ZDA) 56”3 Izenačen rekord istega atleta iz leta 1967. Cathie Bali med ženskami praktit-no nima nasprotnic 200 m metuljček Mark Spitz (ZDA) 2’06”4 prejšnji rekord Berry (Avstralija) 2’06”6 leta 1964. ŽENSKE 400 m prosto Debbie Meyer (ZDA) 4’32”7 prejšnji rekord Pam Kruse (ZDA) 4'36”4 leta 1967. 800 m prosto Debbie Meyer (ZDA) 9'22"9 prejšnji rekord Debbie Meyer (Z DA) 9’35”8 leta 1967. 100 m hrbtno Elaine Tanner (Kanada) 1’07”1 prejšnji rekord Elaine Tanner (Kanada) 1'07”3 leta 1967. 200 m hrbtno Elaine Tanner (Kanada) 2'24"< prejšnji rekord Čaren Muir (J-Afrika) 2'26"4 leta 1966. 100 m prsno Kathy Bali (ZDA) 1’14”8 prejšnji rekord Kathy Bali (ZDA) 1T5"7 leta 1967. 200 m mešano Claudla Kolb (ZDA) 2’26’T prejšnji rekord Claudla Kolb DA) 2’27”5 leta 1967. 400 m mešano Claudia Kolb (ZDA) 5’09”7 prejšnji rekord Claudia Kolb (* DA) 5’11”7 leta 1967. štafeta 4x100 m mešano ZDA 4’30” prejšnji rekord ZDA 4’33’9 let* 1964. T—ar ŠAH BRZOTURNIR PRI «TRIESTlNl* Prvi Ierco Pred dnevi je bil tradicionalni šahovski brzoturnir, katerega se ip udeležilo devet igralcev, med k.ste' rimi dva državna reprezentanta' Prvo mesto je osvojil glavni fa««’ rit turnirja Alberto Ierco, ki J* dosegel 11 točk od skupnih *- častno drugo mesto pa Je odnese* državni reprezentant Jasnig 8,5® točke. Za njima pa so se ostali tak« uvrstili: Dovigo 6.50 točk Tosco 5,50 ločk Dekleva 4.50 točk Hrvatin 3,50 točk Cola 2,50 točk Toda glavni brzoturnir t?o n* sporedu 21 avgusta, katerega vodil podpredsednik kap. Vanzel*« in katerega se bodo udeležili V«1 najboljši mojstri Med temi bost* tudi dva državna prvaka. ...........................................................III...................................................................................................... m........Hlinili.mit*..um...... ---------- 11 ■ 'i « — Jaz... Dotlel pa le obmolknil. ZASLEDOVANJE ŽENE John Creassy 48 LOBOV PEGAT Zaradi njenega obnašanja sem bil bolan. Ker sem hotel jomiriti svoje živce, sem začel jemati tablete... Margaret pa e trošila vedno več in več, naravnost fantastične vsote. Nekaj-crat mi Je ukradla dragulje, ki sem jih imel v predalu, ali )a celo v svojih žepih. Prodajala jih je tihotapcem, ki jih e spoznala v nočnih lokalih. Za vse to sem kriv. Ce ne bi lil tako strog in tako skop... — Prepričan sem, da vam Je Helene svetovala to, da ste jili skopi in da je bila Margaret brez denarja. — Ja. ja. Zaupal sem Heleni. Vedno sem poslušal njene lasvete. Veste, ona mi je nabavljala tablete, ki so mi bile selo potrebne. Brez tega zdravila ne morem živeti. Tega ne morete razumeti, West. — Nasprotno. Zelo dobro razumem. Roger se je obrnil k Heleni Wolff. — Vzorna tajnica, je rekel. Tale zgodba bo napravila Izreden vtis na poroto. — Kaj, gospod West vi upate, da me boste pripeljali pred poroto To so prazne iluzije. — Helene Wolff si ni več prizadevala, da bi bila ironična. Zdaj se je predstavila kot prava furija. Paterson je stopil proti njej. — Jaz... potlej pa Je obmolknil. Ni mogel reči besede več. Razširil je oči od groze, stegnil roke, kot bi se hotel ubraniti, napravil dva koraka nazaj in se zvalil v naslonjač. Helene Wolff se Je zlobno smejala. Roger je hitro pogledal nazaj in opazil človeka z revolverjem. To je bil droben mož, oblečen v sivo. Spodnji del obraza je imel pokrit z robcem. — Ne, je kriknil Paterson. Roger je skočil vstran in izvlekel revolver. Mož v sivem je ustrelil. Paterson se Je prijel za srce in se zgrudil. Odjeknil je drugi strel. Krogla je zažvižgala poleg Rogerjevega ušesa. Roger se je vrgel pod naslonjač. Helene Wolff je pohitela proti vratom in pahnila vstran moža v sivem. Za seboj je zaloputnila vrata in sicer v trenutku, ko je jel Roger streljati. Mlečno steklo se Je razletelo na tisoč koscev. V trenutku ko je bil Roger spet na nogah, in je hotel za obema beguncema, je odjeknila nova detonacija in še ena krogla je prižvižgala. Paterson je ležal na tleh. V sosednji sobi je telefonistka kričala od groze. Roger je pohitel proti vratom, ki so vodila na hodnik in Jih odprl. Odjeknil je strel in znova se Je moral vreči vstran. Videl pa je Helene, kako je stopila v dvigalo, medtem ko je mož v sivem ščitil njen beg. Inšpektor Je drugič ustrelil, vendar se je krogla odbila od železne rešetke dvigala. Vrata dvigala so se zaprla. Dvigalo se je začelo počasi spuščati. Na hodniku poleg dvigala Je agent v clvilu ležal onesveščen. V vratarjevi loži je zazvonil telefon. Mož v uniformi je dvignil slušalko. — Halo, je rekel moški glas. — Z dvigalom bosta prispela doli neki moški in ženska. Moški je morilec in je oborožen. Izpraznite preddverje in zaprite vhodna vrata ter pokličite policijo. Ali ste razumeli? Vratar je skočil iz lože. Dva mladeniča in dekle so čakali na dvigalo. Mladenič je rekel: — Glej, že gre. — Dolgo smo čakali, Je reklo dekle; Vratar je pohitel proti njim. — Odidite, odidite takoj. V dvigalu je oborožen bandit. Pohitel je proti izhodnim vratom. Na ulici je bila neprekinjena reka avtomobilov, pešcev in velikih rdečih avtobusov. Sicer pa do ulice sploh ni prišel. Nenadoma mu je izza nekega stebra človek v sivi obleki podstavil nogo. V istem trenutku so se odprla vrata dvigala. Izstopil je drug mož v sivem z revolverjem v rokah in z robcem na obrazu. Za njim je stopala ženska. — Stojte, je zavpil eden od prisotnih. Stojte. Pohitel Je, da bi jima preprečil pot. Mož v sivem Je ustrelil. Človek, ki Jima Je hotel preprečiti pot, se je zgudil, kot bi ga pokosil. Poleg izhodnih vrat je mož v sivem z udarcem onesvestil, vratarja, ki je skušal vstati. Na ulici so mimoidoči videli, kako so ženska in dva moška stekla iz poslopja, skočili v avto, ki je bil parkiran ob pločniku. šofer je pognal in avtomobil je odbrzel z vso hitrostjo. — Umor! Ustavite Jih. Policaja, ki sta se sprehajala tod v bližini, sta pritekla. Avto pa je bil že daleč. Utonil Je v reki prometa. Neke priče so trdile, da Je zavil v desno; druge, da Je šel v levo. Kolporter je pomiril ene in druge, češ da je avt° odhitel naravnost. Ljudje so se začeli zbirati okrog žrtev, ko se je na stop" nicah pojavil Roger. * * * Scotland Yard je vse svoje ljudi poslal za Heleno WoI#-Morali so jo najti. Napetost je rasla iz ure v uro Izdali so tudi ukaz za aretacijo doktorja Sorensena, ki se ni vrnil v svoje stanovanje v Welthamu. Paterson je bil mrtev. * * * Ko Je Roger West prišel v pisarno komisarja Cartland9, Je srečal tam Taggarta, inšpektorja, ki je nadziral penzi°® matere Dingle. Cortland, ki je pravkar telefoniral, ni niti dvignil g>ave' — Kaj je novega Taggart je vprašal Roger. . — Nič, gospod West. Tista dva tipa sta še vedno tarcika*' — Kdo pa ju zdaj kontrolira? — Inšpektor 0’Brien. , — Dobro. Pojdite k njemu in mu recite, da bomo n°c0l vdrli v penzion, uro potem, ko se zmrači. Naloga: nihc ne sme zapustiti hiše. Komisar okrožja je obveščen. Na vS,| strateške točke je postavil svoje ljudi. Ne bi smeli irr,e; nekakršnih težav. Oh, mimogrede, naročite prosim v kanti11 > naj mi pošljejo kaj za pod zob. — Prav, gospod West! — V redu, hitro! — Gospod West, superintendant je rekel... — Bom že jaz uredil...! Roger je potisnil Taggarta proti vratom. Cortland je še vedno govoril. Videti je bil, da sploh opazil, kaj se dogaja v njegovi okolici. (Nadaljevanje sledi) gnr*4kp pokraine sp lam^m