Pretirane zahteve vojnega ministra je takole označil poslanec g. Pušenjak v svojcm govoru o naknadnih kreditih: Iznenadila nas je velika zahteva ministrstva rojne in mornarice. Že v budgetu se določa za minislrstvo voj ne in mornarice 1 milijarda 127 milijonoT dinarjev. Sedaj se pa zahtevajo §e naknadni krediti v znesku 363 milijonov dinarjev. Pri razpravah ob priliki sestave •LOVENSKl GOSMbMIL Iradgeta smo slišali,da se je število stalnega kadra zman fcalo od 131.416 vojakov na 109.000 vojakov. Oslali pa «o vsi kredili, ki se tičejo prehrane vojske, preskrbe s senam itd. Za hrano rojske je v budgctu predvideno 280 anilijonov dinarjev, sedaj se pa zahleva še 83 milijonov dinarjev, lorcj za 30% vcč. Za knno je v budgeiu predvideno 86 milijonov dinarjcv, scdaj se pa zahteva še •145 milijonov dinaijev, torej za 150% več. Tent pretiranini zahlevam se ne čudimo, ako vemo, fcakšn© je gospodarslvo pri vojaštvu. Vojaška uprara dela dolgove i» ko dobi proračun, plača šele dolgove za picjšaej let«. če se tako gospodari, |x>lem ni čudno, da zmanjka sredstev, ki so potrebna za prehiano vojske in za diuge potrebščin«. Mi vemo, da ima naša vojska preveč konj iako pii posameznih baterijah, kakor tudi oficirsldh konj. V tem oziru je tudi treba precejšnje redakcije in potrebno ie, da se izdatki za vojsko spravijo t sklad z uašimi 1'iiiančniini razmerami. Čndinio se zahtevi upostavitve pograničnc trupe, sa katero se zahteva 25 in pol milijona dinarjev. Lansko ieto so se te pogranične Irupe ukinile na zahtevo g.vojnega tuinistra in je za likvidacijo določen znesek 27 mil. din. Sedaj se pa ponovno zahteva upostavitev teh pograničnih Irup. Pogranična četa, ki je obstojala »ekaj časa na meji v Sloveniji, je bila sestavljena po ¦večini iz ruskih begimeev-Vranglovcev. V Sloveniji je ta. pogranična četa delala tako, da je ostala v najslabšem spominu vsem prebivalcem. Če bo ludi na južiii meji delala lako, kakor pri nas, poteiu ona ne bo ščitila naših meja, ampak bo strah in trepet lastnim državljanom. Zato smo nasprotni temu, da bi se dovolil tako velik znesek za uposlavitev pograniene trupe. V budgelu vidimo, da se zahteva za nove vojne abJekte v Maccdoniji 10 milijcmov dinarjev. Ker je gosp. tninister vojne in mornarice povdaijal, da je nemogoče uporabljati redno vojsko za slražo na meji, je tudi nepotrebno zidati nove objekte ob meji. Mi imamo mno go vojnih objekiov v Bosni in Sloveniji, ki se danes ne nporabljajo tako, kskor I:i bilo potrebno ea \ojne na¦noene in ki bi se dali ;¦: sualinii stroAki popraviti, da ne M bilo treba izdajati tako veliklh zneskov za nove vojne objekte. ftli siho odločr.o proti Tsakim naknadnim kreditom za Hiinistrslvo vojn* in morcarice, ker vidimo, da so ti krediti mnogo pievisoki. V libijski puščavi. Roman. Angleški spisal A. Conan Doyle. (Dalje). 2enske so se utaborile pod gosto, obširno senco velike akacijc, moški pa so legli pod palme. Rahlo so šepetali in se majali palmovi listi nad njihovimi glavami, pridušeni glasovi beduinov so prihajali sem od studencev in med nje se je pomešavalo zamollilo hrustanje prežvekujočih kamel —. In na krilih blagodejnega dobrotnega sena so odplule njihove duše v daljno domovino, v plodovito dolino zelene Irske, v ravne ulice obljudenega Bostona, v udobno kavarno londonsko, kjer so se ob vročih popoldnevih zbirali člani častniškega kluba —. Njihove duše so hodile po potih nekdanjih prijetnih spominov, njihova trudna, izmučena telesa pa so brezčutna počivala pod šepctajočimi palmami oaze Selima v libijski puščari —. VII. Polkovnik Gocluane se je zbudil. Nekdo ga je rahlo tresel za ramo. Ko je odprl oči, je zagledal poleg sebe obraz Tippy Tillyja, nekdanjega topničarja. Prst si je držal na ustnice in mu kazal, naj bo tiho, njegove velike čnie oči pa so z nemirno čuječnostjo begale na vse strani in opazovale, ali ga kdo ne vidi. «Tiho ležite! Ne genite se!« je šepetal arabski. «Legel bom poleg vas, da me ne opazijo. Ali razumete, kaj pravim?« «Da, — pa govorite počasi!« «Dobro! — Tistemu črnemu človeku, ki mu pravite Mansur, — ne zaupam mu mnogo. Rajši bom sam govoril z miralajem.*« «Kaj mi hočete povedati?« «Dolgo sem čakal, da so vsi zaspali, in firez uro nas pokličejo k večerni molitvi. — Najprvo, tule vzemite saniokres, da ne bodete brez orožja.« * Turški, Bomeni: polkovnik. Okorno, staro orodje je bilo, kar mu jc dal, pa bakrena kapica se je bleščala na užigalniku, — samokres je bil nabit. Polkovnik ga je vtaknil v notranji žep. «Hvala!« je dejal. «Pa počasi govorite, da vas bom mogel razumeti!« «Osem nas je vseh, ki bi se radi vrnili v Egipt. In vi ste štiri nioški, j€ vsega dvaiiajst oseb. — Eden naših, Mehmed Ali, je povezal dvanajst najhitrejših kamel v eno grueo, najboljše so, izvzemši tiste, ki jih jezdita poveljnika. Straže so sicer postavljene, pa so raztepene po puščavi. Kamele so trdo tule blizu naju, — tisle tam za akacijo. Ako le pridemo do njih in jih spravimo na noge, pa nas nihče ne dohiti, vse druge živali so slabe in počasne. Po\Th imamo puške. Posamezne straže nas ne bodo zadrževale. Mehovi z vodo so pripravljeni in jutri zvečer smo pri Nilu.« Polkoviiik seve ni popolnoma razumel črnčeve arabščine, pa razumel je dovolj, da se mu je zasvetila lučica upaiija v temi brezupnega položaja. Trpljenje pravkar prebilih ur je zarisalo SArojo zgodbo v ostrih črtah na njegovo bledo lice in njegovi lasje — čudno! — so siveli in se belili od ure do ure čezdalje huje. Laliko bi se reklo, da je postarni človek, ki je ležal pod palmo zelene oaze, oče tistega čilega, dobro ohranjenega vojščaka, ki je pred par dnevi z ravnim. hrbtora in vojaškim korakom slopal gorindol po krovu «Kleopatre.« »Izvrstno!« je odgovoril. «Toda — kaj naj počnemo z ženskami? Njih nisle vzeli v račun, če sem prav razumel!« Crni topničar je skomignil z ramami. «Mefiš —!* Ena izraed njih je slara — in žensk bodete imeli na izbiro, ko pridete v Egiptl Temle tukaj se ne bo zgodilo nič hudega. Djali j;h bodo v harem** kalifov.« . Tstopiti. «Kar pravite, je nezmisel!« je dejal polkovnik strogo. «Ženske vzamemo seboj, ali pa vobče ne gremo!« • Arabski, pomeai: cT« ai nič!< ** Zeaske sobc, kamor je k-il« moškim preporedaB« «Meni pa se zdi, da je to nezmisel, kar Ti pravile!« je odgovoril črnec nevoljno. «Kako morate zabtevati od mene in od mojih tovarišev, naj storimo, kar bi se neizbežno ponesrečilo! Leta in leta smo čakali na ugodno priliko in sedaj ko je prišla, — pa bi jo nam naj pokvarila neiimnost s temile ženskami —?« «Koliko sem vam obljubil, ako nam pomagate, da se rešimo in vrnemo v Egipt?« «Dvesto egiptovskih funtov vsakemu in poTišanje v armadi, — vse to na častno besedo Angleža.« «Jako dobrol — Torej pa me poslušajte! Vsak dobi tristo funtov, ako izprcmcnile načrt tako, da more-mo vzeti tudi ženske seboj.« Tippy Tilly se je v globoki zadregi praskal po go-< stih črnih kodrih. «Utegnili bi že še spraviti tri izmed boljših kamel k onim, ki so pripravljene za nas. Res so še Iri jako dobre med tistimi tam pri ognju —. Ampak, kako naj dobimo ženske na sedla —? Počasne so, vajenc niso, mi pa moramo naglo opraviti, na mah se mora vse zgoditi, sicer nas prehitljo še preden smo zunaj v puščavi —. In če jih tudi spravimo na kamele, kako naj jiK obdržimo na njih, ko bodo začele dirjati —? Bojim se celo za vas moške, da bodete zdrknili iz sedla, kajti jezditi kamelo, ko je v najhujšem diru, to je težka reč! Za žcnske sploh nemogoča! — Ne, ženske pustimo tu, in če jih vi nočete pustiti, jih bomo pustili mi in i njimi tudi vas, p.a bomo sami pobegnili!«  «Jako dobro! Le pobegnite!« je dejal polkovniK suho in legel spat. Poznal je orienlalce in dobro je ve-< del, da pri njih le tisti kaj opravi, ki malo goTori, pa tisto odločno pove. Črnec se je obrnil in zlezel k svojemu tovarišu Mehmedu, ki je stražil1 kamele.  Prcrekala sta se nekaj časa, pa tristo egiptovskiH funtov se ne da odkloniti tako izlahka in zato jc Tippj Tilly kmalu spet prilezel nazaj k polkovniku. «Mehmed Ali«, je pripovedoval, je pripravljen. «Šel je in bo prignal še tri kamele. — Pa stvar je ne- unma, ^im rečem. in vsi Ivegamo živfjenje! — KeduJ pa poidite, da Kbudimo ženske!« Cocbraae |e zbudil svoje tri lovariše in jiaa p«lepelal, kaj se je dommil s irnccm. Bdmoat in Fardet sta bila koj vncla za vsak Šc tako nevaien poskus. Dmgače pa je hil Stephens. Sprijazntf se jc ee z mislijo, da jc rse izgubljeiio. Smrt je lala zanj neizogibna in raTnodu§no jo je hotel pričakorati. Ko pa je zvedel, da bo inoral poskusiti neyarni beg in tvegati pri tem morebiti tudi življenje, ga je pograbil strah in tresel se |« na vseh udih svojega dolgega sahega živola. In potegnil je rdeče vezanega Bacdekerja in je začel pisati oporoko na prazni, Kadnji list knjige. Pa pisti so niu tako hudo dregetali, da !asfnega pisanja ni mogel brati. Čuden je bil ta mož, vajcn reda in neuklonljivosti poslavc. Smrt, ki se ji ni mogel izogniti, je bila zanj, se mu je zclela popolnonia v redu, pray zato ker je biU •tusizogibna ih vsled tega po njegoyem naziranju nekako določ«ia in predpisana po usodi. Gledal jo je pred seboj in miren je bil. — Umrcti pa na dirjajoči kameli, v drvjem bcgu, ne da bi vcdcl, kcdaj ga zadene smrt, to je bilo zanj skrajno vznemirjajoče, »nercdno«, in polnilo ga je z ncznaaim slrahom. Ni se bal sinrti, pa bal se je nepredvidenih slučajev, bal se je vsega, kar je motilo »urejeno« ravnolcžje njegove duš^, vsega, kar ni ilo po redu in postavi —. Poikovnik in Tippy Tilly sta zlezla y senco akacije, kjcr so počivale ženske. Sadie in njcua teta sla dretnali, tesno sla se držali druga druge krog vralu in dekIt je slonelo svoji teli na prsih. Gospa Belmont je bedela. Takoj je razumela položaj, vse bo slorila, je poguinno dcjala, da se beg posreči. «Ampak mene pustite tukaj!« je agovarjala gospodična Adains čisto resno. «Slara sem, čemu bi vaiia de,Jala nadlego in yas inučila —?« «Ne, ne, tetica!« je zajokala Sadie. «Brtz vas se ue ganem! Nikar ner mislite, da bi pobegnila brez vas! Z nanii morate, ali pa ostaneva obe tukaj!« «Kaj bi se prepirali in obotavljali!« se je kiegal polkovnik osorno. «Scdaj t\i časa za to! Pogun« in potra- dite se! Ži-vljenje nas vsefc sttVbi o4 teja! Tnkaj yafi ae Hjoremo pustiti!« «Pa padla bom s kamele!« <tPrivežcui yaŁ na sedlo! Da bi še imel svof» i4&&o rnto, ki sem jo dal Stuart»! — Torej Tillj, miallm, da labko poskusimo!« Pa črni topničar je strmei v puščavo a obupniiBi ebrazom in na polkovnikoye besed« se j« obrnil taa pc^i ter aaklel. «Tule poglejtef« je je&no vzklikatl. «Se<Iaj pa vldilej kako korist iinamo od yašega neumncjja čenSenj«? Vse stc »ničilil Beg je nemogoi —!« Sest dertišev ua kamelak se je kipoma prikaeaie aa robu kotline. Ostro se je očrtavala gruča jezdecev mm temnomi^drem yečemem nebu. Naglo :so jezdili m s pnfekami so niahali po zraku, ko so prišli bližje. Trenutek pozneje je aapel roj in po taboriščn je zašumelo kakor v prevrnjeiiem čebelnein panj«. Polkovnik je pohitel k tovarišem, dmec pa k svoji kameU. Stephens si je olajšano oddahnil, Belmont je teMii« gledal, Fardet pa je bcsnel in krilil « »dravo roke p« zrakn. «Proklelo!« je vpil. «Ali že ne bo kmalu konec tei dcrviških čelV Koliko jih bo pa se .prišlo? Kot da jik je vsa puščava polna!« «0 — ftli mislite, da *o to res derviši, kaj? jc dejal polkovnik z ledeno hladnim glasom. «Zdi se, da sle izpremenili svoje mnenje! Mislil sem, da so derviši izmišljotina angleške vlade —.« Ubogi polkovnik je izgubljal 2sadnjc ostauke poguraa in potrpežljivosti —. Njegove zbadljive besede so bile kakor iskra v sod smodnika —. V hipu je planil Francoz nadenj in cela ploha jjtanih, pretrganih bescd se mu usula preko dihtečik ustnic. Pograbil je polkovnika za yrat, še preden st« »« mogla Belmont in Stephens abraniti. «Da ni zavoljo vaše osivel« glaye —U je vpU. «Predizna n«sramnostl« jc vzkliknil Cocbrame. «Gospoda!« je miril BeLmout, «ako moramo i»reti, amriaio kakor iHožjf uc p* kakor eestni pobaliaSt« «Dejal sem Ic, da me yeseli, ker ee j« gospod Faii*l vsaj nečesa caačil t iibijski puSA»yi!« je nnitiljPr« r»kel Coch!raii&. «Molčite —t Kag aiu pa kolete aeltati?« j« 4pi4e) yj)iti tudi Belmoni. «Pri moji časli, Belmoiit, — im poziAite, s S^B govorite! Z menoj se tako ne gorori —U «Torej pa pazite na lastne beaedet« «Gospodje —, kaj takega vprico žodL —!« j» yjfkliknil Slephens. Iq razsrjeni, do skrajnosti razdraženi »c*je so= makama utihnili. V mračnem molku so stopali gor ui 3» pod drevjem in jezno je ylačil ysak za svoje bcLe. Zla volja je nalezljiya. Cclo hladni, reda ia uncfM' jenosti yajeni Stephens se je razburjal in razdraženo j aabavljal, kadar mu je kateri tovariš prišel preblizu. NjihoTa usodo sc je bližala rrhuncu, saartna sencJ se je zagriiijala nad njiini — pa ykljub tema so se zba dali in prepirali in niso mogli pozabiti na malcnkostn oscbne žalitve, tako mftleukostne, da jik je bilo težko: besedah povedati. Pa čudno ni bilo pray nič, da so se ti sicer olikao in vljudni možje tako grdo sporekli. Izmučeni so bili il izdelani, njihovi živci so bili napeti do skrajnosti, late yal se jih je po tolikih razočaranjih in prevarab brea up — Ireba je bilo le malenkosti in živčna prenapeto« se jc izprenienila v razdraženost in te je buknila v pr« pir. Kdove kako dolgo bi bili ti gospodje še kuhali je» — pa njihovo pozornost so kmalu obrnili nase važneji dogodki. Derviši so se zbrali k bojnemu posvetu pri studeD cih in poveljnika sta t strogi, resnobni nq)remično* poslušala gostobesedno poročilo derviša, ki je pripeljl poizredovalno četo. Ujetniki so opazili, da je sicer stari, ponosni el3fli stal mirno kakor iz kamna izklesan, niti z očcsom B trenil, niti z roko ni mignil k poro&lu, da pa si je mla| 81 parkrat z ncniirno kretnjo pogladil brado iii da i »jegovi siibl, rja-ri prsti nerrozno frabili po doljij 6rnik lascte. (Daljc fiihočmjti.)