15. december 2010 številka 95 4 6 7 Novi sveti krajevnih skupnosti in mestnih četrti Odprtje doma starejših v Murski Soboti Murska Sobota med najbolj zelenimi občinami 9 17 18 Najstarejša Sobočanka dopolnila 100 let 50 let Ljudske univerze Murska Sobota Četrti Festival računalništva in sodobnih komunikacij 23 26 35 Odprt 17. evropski trienale male plastike Prekmurska godba Bakovci z Alfijem Nipičem Tomo Kološa evropski podprvak v kickboxingu Leto 2010 v Murski Soboti Umestitev novega škofa dr. Petra Štumpfa Novi podjetji v SOIC-u WoIford in Xal Vlado Sagadin, prejemnik kulturne nagrade 2010 Slovenska ulica dobila novo podobo Evgen Titan, prejemnik Bloudkove nagrade Poplave v središču mesta Občinski nagrajenci 2010 Novo krožišče Noršinska - Markišavska Leto obljub, spoznanj in odločitev Ko se ob iztekajočem letu ozremo nazaj, nas pri tem vodi skrb, ali smo vse, kar smo si zastavili, tudi naredili in ali smo izpolnili pričakovanja vas, občank in občanov. O tem, kako dobro smo izpolnjevali svoje naloge in odgovornosti, ne le v letošnjem letu, temveč v preteklih štirih letih, ste v mesecu oktobru odločali tudi vi, ko ste odšli na volišča in izrazili svojo voljo. Rad bi se vam še enkrat zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga namenili že v prvem krogu, in mi z njim omogočili, da v naslednjih štirih letih dokončam ter uresničim vse stvari, ki sem jih skupaj s sodelavci začrtal. Vendar, kot pogosto slišimo: »Je čas volitev in je čas praznovanj.« Slednje so za nami, pred nami pa veseli prazniki. Čas pred božičem in novim letom se bo vsa-kega od nas dotaknil na poseben način. December bi bil pust mesec, če ga ne bi razsvetljevale praznične lučke in grele tople želje. Tudi mi želimo, kakor vsako leto, pristaviti kamenček v mozaik vaših predprazničnih dni. Mestna občina Murska Sobota je tako tudi letos pripravila program prireditev »Praznični december«, ki so se pričele 6. decembra z »Mikloševin senjon« in se bodo končale z že tradicional-nim silvestrovanjem v središču mesta. Za dobro razpoloženje bosta letos poskrbeli glasbeni skupini Blue planet in Sončna uprava. Ob polnoči bosta sledila nagovor in že tradicionalni ognjemet. Kljub temu da nas zaradi finančne krize, ki jo bomo v prihodnjem leto verjetno še vedno občutili, čakajo negotovi časi, ostanimo optimistični in upajmo, da nam bo cilje, ki smo si jih zadali, uspelo uresničiti. Vi, drage občanke in občani, pa si ustvarite praznični čas, ki bo poln lepih doživetij, zabave, druženja in daril. Vendar pri tem ne pozabite, da materialne dobrine nikoli ne morejo nadomestiti družinske sreče in topline. Vsako leto ob času prihajajočih praznikov voščimo veliko želja in besed tistim, ki živijo v miru in toplih domovih. Letos naj se najprej uresničijo tistim, ki teh osnov človeka vrednega življenja nimajo. S to mislijo zaključujem zadnji županov kotiček v iztekajočem letu. Vaš župan Drage občanke, dragi občani Mestne občine Murska Sobota! Spoštovani poslovni partnerji in prijatelji! Želimo vam blagoslovljene božične praznike, v letu 2011 pa veliko pozitivne energije, sreče, zdravja in zadovoljstva! Župan Anton Štihec z mestno upravo in svetniki 3 AKTUALNO Nova vodstva in člani svetov mestnih četrti Murska Sobota Na letošnjih lokalnih volitvah so bili izvoljeni novi člani svetov mestnih četrti Murska Sobota za mandatno obdobje 2010 —2014. Posamezni sveti mestnih četrti Murska Sobota so se že konstituirali, prav tako pa so bile izpeljane že prve delovne seje svetov, kjer so se sprejemali proračuni in program dela za leto 2011. V posamezne svete mestnih četrti so bili izvoljeni naslednji člani: Mestna četrt CENTER Iztok ZRINSKI - predsednik Ernest EBENŠPANGER - podpredsednik Člani: Angela NOVAK, Štefan OBAL, Daniela MÖREČ, Jože STVARNIK, Evgen TITAN Mestna četrt PARK Zoran HOBLAJ - predsednik Nikolaj HOCHSTETTER -podpredsednik Člani: Jožefa FIŠER, Klaudija ZVER, mag. Borut KLEPEC, Igor VITEZ, Alenka GLAVAČ GERŠANOV Mestna četrt LEDAVA Lea FRIŠKIČ - predsednica Milan SEČKO - podpredsednik Člani: Štefan BOŽANOVIČ, Jožef KUHAR, Zlata FICKO, Danijela CUG, Tatjana MAJERIČ MAČEK Mestna četrt PARTIZAN Marija BAČIČ - predsednica mag. Marjan GUJT - podpredsednik Člani: Marjan MAČEK, Jasenka KEREC, Olga BELEC, Katja TOTH, Jožef OBAL Mestna četrt TUROPOLJE Jasna LOVRENČIČ - predsednica Andrej KUHAR - podpredsednik Člani: Helena NEMEC, Rudolf HORVAT, Vlasta JEVŠEK, Alenka KUKEL, Ana SAPAČ Nova vodstva in člani svetov krajevnih skupnosti Na letošnjih lokalnih volitvah so bili izvoljeni tudi novi člani svetov krajevnih skupnosti za obdobje 2010 —2014. Posamezni sveti kra-jevnih skupnosti so se že konstituirali in izvolili svoje predsednike in podpredsednike. Kot smo poročali v prejšnji številki Soboških novin je v krajevni skupnosti Bakovci po konstituiranju novega sveta šest Predstavljamo vam nove predsednike svetov krajevnih skupnosti ter njihove člane Krajevna skupnost ČERNELAVCI Miran FORJANIČ - predsednik Andrej VIDONJA - podpredsednik Člani: Nada KUM IN, Roland ČONTALA, Darja MEOLIC, Sandi FARTEK, Štefan ŠANTAVEC članov podalo odstopno izjavo, zato bodo v tej krajevni skupnosti 9. januarja 2011 potekale predčasne volitve. Rok za oddajo kandidatur poteče, 15. decembra 2010 ob 19. uri, zato vas bomo o kandidaturah obvestili v prihodnji številki Soboških novin. Krajevna skupnost KROG Erika VOGRINČIČ BARBARIČ - predsednica ANITA KOVAČIČ - podpredsednica Člani: Benjamin SAKAČ, Jožica HODŽAR, Jožef ŽITEK, Olga FLISAR HOLCMAN, Anton ŠKRABAN Krajevna skupnost KUPŠINCI Jožef RECEK - predsednik Tomaž ŠIFTAR - podpredsednik Člani: Andreja ŠIFTAR, Mitja KOVAČIČ, Ana-Marija BANFI Krajevna skupnost NEMČAVCI Štefan BARBARIČ - predsednik Dejan BURNIK - podpredsednik Člani: Silvo ŠNEPF, Srečko HORVAT, Karel FUJS Krajevna skupnost PUŠČA Ignac HORVAT - predsednik Aleš MULLER - podpredsednik Člani: Dejvid HORVAT, Vladimir HORVAT, Mišel HORVAT Krajevna skupnost SATAHOVCI Jože ERJAVEC - predsednik Alenka KARLOVČEC - podpredsednica Člani: Igor ERJAVEC, Franc BORIŠ, Marjan MARTINEC Krajevna skupnost MARKIŠAVCI Milan HORVAT - predsednik Vladimir SAPAČ - podpredsednik Člani: Kristina DOVIDIJA, Mira FRIDRICH, Andrej BARBER Krajevna skupnost POLANA Karel GJERGEK - predsednik Karel ZELKO - podpredsednik Člani: Edita CAR, Karel OUČEK, Andrej CIPOT Krajevna skupnost RAKIČAN Silvo JAKOB - predsednik Štefan RAJNAR - podpredsednik Člani: Marjan ŠERNEK, Janez VLAJ, Barbara ŽEKŠ, Tomaž STROPNIK Krajevna skupnost VEŠČICA pri Murski Soboti Dezider ŠOOŠ - predsednik Damir BANFI - podpredsednik Člani: Jožef DRASKOVIČ, Karel KOSEDNAR, Martina FELKAR Zimske radosti v Murski Soboti Geza Grabar Čeprav je bil začetek letošnje zime, ki se po koledarju še sploh ni začela, obetaven in z veliko snega, so ga bili najbolj veseli otroci. Na najbolj priljubljeni lokaciji, na razbremenilnem kanalu, se je kar trlo sankanja in dričanja želnih otrok, podobno pa je bilo tudi na manjših vzpetinicah, ki so nastale nad zaklonišči med stano-vanjskimi bloki. Otroci, ustvarjalni in inovativni kakor zmeraj, si pač zimsko veselje na snegu znajo vselej pripraviti v polni meri. Veliko težje je, ko ni snega in tega veselja ne morejo nadomestiti s kakšno drugo obliko zabave. 5 AKTUALNO Enota doma starejših občanov v Murski Soboti prejela uradni krst Smiljan Kuhar V sredo, 24. novembra, je na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti svoja vrata odprla enota doma sta-rejših občanov. V sklopu objekta z 21 oskrbo-vanimi najemnimi stanovanji, otvoritev katerega je poteka-la letos avgusta, je novembra uradno otvoritev dočakala tudi enota doma starejših občanov, ki vključuje 66 postelj in dnevni center za petnajst oseb. Center za starejše Murska Sobota si-cer deluje pod okriljem Doma starejših Rakičan, kjer med drugim zbirajo prošnje za spre-jem. Nepremičninski sklad Pokojninskega in invalidskega zavarovanja je tako na dan otvo-ritve objekt predal v najem ome-njeni ustanovi, ki bo odgovorna za upravljanje in dobro počutje stanovalcev. Celotna gradnja centra je trajala štirinajst mese-cev, pogodbena vrednost objek-ta pa znaša 2.670.000 evrov. Stanovalci bodo v objektu, ki se razprostira na 2358 kvadratnih metrih neto površine, razdeljeni po 45 sobah, od katerih je 24 enoposteljnih in 18 dvopostelj-nih, v sklopu objekta pa so tudi trije apartmaji. »Mestna občina Murska Sobota je za projekt usta-novila neodplačno stavbno pra-vico v korist Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalid-skega zavarovanja, prav tako pa je investitorja oprostila plačila ko-munalnega prispevka,« je pove-dal župan Anton Stihec in dodal, da je občina v takšni obliki za center prispevala 432 tisoč evrov. Mestno občino obiskala delegacija Sveta Evrope Vida Lukač V okviru pripravljanja rednih poro-čil o stanju lokalne in regionalne demokracije ter izvajanju Evropske listine lokalne samouprave v državah članicah je delegacija kongresa lo-kalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope obiskala tudi našo občino. Delegacija, ki sta jo sestavljala poročevalca iz Nizozemske in Turčije, svetovalka iz skupine neodvisnih strokovnjakov za iz-vajanje Evropske listine lokalne samouprave iz Latvije ter sode-lavka odbora kongresa, je z župa-nom in delegacijo mestne občine opravila razgovor in se seznanila z delovanjem same mestne uprave ter sodelovanjem na ravni Sveta pomurske regije ter prednost-mi in pomanjkljivostmi, ki jih prinaša razdrobljenost pokraji-ne na 27 samostojnih občin. Z županom Stihcem so se strinjali, da je kljub vsem težavam proces nastajanja pokrajin nujen in ga je treba uresničiti. Spregovorili so o (ne)združljivosti županske in poslanske funkcije, kjer lahko prihaja do navzkrižja interesov zaradi prepletenosti različnih vej oblasti. V nadaljevanju sta po-ročevalce zanimala sodelovanje in zadovoljstvo s komunikacijo med vladnimi službami in lokal-no skupnostjo, dotaknili pa so se tudi tematike financiranja občin, še posebej ob upoštevanju pre-dlaganega davka na nepremični- ne. Z zanimanjem so prisluhnili odgovorom na vprašanja o etnič-ni manjšini Romov v naši občini, saj so v sklepu menili, da je reše-vanje romske problematike, kot jim je bila predstavljena, lahko vzor večini evropskih lokalnih in regionalnih oblasti. V sklopu priprave poročila je delegacija opravila razgovore tudi v Mestni občini Ljubljana in Občini Benedikt, obiskali pa so še nekaj državnih institucij, da bi si lahko ustvarili čim celovitej-šo podobo o izvajanju Evropske listine lokalne samouprave v Sloveniji. 6 AKTUALNO Natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji Nada Cvetko Török Tudi v Mestni občini Murska Sobota smo pristopili k prijavi na natečaj za najbolj zeleno občino, ki je potekal v okviru projekta »Zelena občina«. Natečaj je organizirala FIT MEDIA skupaj s sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor, Združenja ob-čin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Mestna občina Murska Sobota se je uvrstila med tri finaliste v kategoriji mestnih občin. Zaključna prireditev je bila 17. novembra 2010. Kot so zapisali pripravljavci natečaja, »odgovorno ravnanje do okolja, v katerem živimo, postaja ključni dejavnik traj-nostnega razvoja na svetovni, državni in krajevni ravni«. Tudi Slovenija se vedno bolj zaveda nalog, ki jih zahteva koncept trajnostnega razvoja in kako-vosti bivanja, kar naj bi se še posebej pokazalo v lokalnih skupnostih. Zato so v okviru projekta po-vabili k prijavi na prvi sloven-ski razpis vse slovenske občine. Namen natečaja je bilo občine spodbuditi k temu, da z izpol-nitvijo anketnega vprašalnika predstavijo svoja prizadevanja na področju varovanja oko-lja in trajnostnega razvoja. Vrednotenje je potekalo za po-dročja odpadkov, vode, ener-getike, trajnostne mobilnosti, prostorskega načrtovanja in zelenih površin. Na natečaj se je prijavila tudi Mestna obči-na Murska Sobota ter z dobro uvrstitvijo dokazala, da nam ni vseeno za okolje, da s svojimi prizadevanji in projekti varstva okolja postopoma uresničuje-mo cilje, ki smo si jih zastavili v strateških dokumentih, v ob-činskem programu varstva oko-lja, energetske zasnove občine in načrta trajnostne mobilnosti. V Mestni občini Murska Sobota si namreč že več let prizadeva-mo za izboljšanje stanja okolja in dvig kakovosti bivanja, in sicer s celostnim pristopom k okoljskemu načrtovanju, varo-vanju okolja in trajnostnemu razvoju. Tako smo v zadnjih letih naj-več naporov in sredstev vložili v urejanje celotne komunalne infrastrukture (na področju vo-dooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, urejenega ravnanja z odpadki, s spodbujanjem učinkovite rabe energije izvajamo projekt varč-nega sistema javne razsvetljave), v uporabo obnovljivih virov energije (geotermija), uvedbo trajnostnih oblik prevoza, kot so uvedba brezplačnega me-stnega avtobusa Sobočanec za občane, s spodbujanjem kole-sarjenja z izgradnjo kolesarskih poti po mestu in do vseh pri-mestnih naseljih, kolesarskih počivališč in sprehajalnih poti ter osveščanjem občanov. Pravkar izvajamo tudi projekt 3 Parki, s katerim želimo ohraniti in revitalizirati enega najlepših parkov v evropskem prostoru ter z revitalizacijo in širjenjem zelenih površin po celotni ob-čini še bolj dvigniti kakovost bivanja v občini. Vodilo pri našem delu je: oko-lje čim bolj prijazno naravi in ljudem. Foto: Tadej Kirinčič 7 AKTUALNO Fazanerija bogatejša za obnovljeno trim stezo s 14 orodji Špela Horvat V gozdnem kompleksu Fazanerija so odslej na voljo trim steza, kar dve učilnici na prostem, utrjene poti, zasajenih pa je tudi 33 mladih hra-stov. Fazanerija s svojo od mestnega središča odmaknjeno lego predsta-vlja mnogim prebivalcem Murske Sobote primeren kraj za rekreacijo ali sprehod, v družbi starih dreves pa svoj dom najdejo tudi različne ži-valske vrste. Prav boljša dostopnost gozda v vseh vremenskih pogojih in letnih časih ter prijaznejši odnos do rastlinskega in živalskega sveta sta bila glavna namena revitalizacije, ki jo je nedavno v okviru projekta 3 Parki izvedla Mestna občina Murska Sobota. Fazanerija bo odslej s svojo boga-to rastlinsko in živalsko dedišči-no ponujala tudi možnost pouka za najmlajše. V ta namen so na dveh mestih oblikovali učilnice v naravi. Postavili so klade iz po-drtih debel, ki bodo služile kot klopi za učenje na prostem, ki so toliko oddaljene, da bosta pouk lahko nemoteno izvajala dva ra-zreda hkrati. Že obstoječe, a nezadostno utr-jene poti v gozdu so dodatno utrdili, steze pa posuli z lesnimi sekanci. Včasih enoten gozd je presekal razbremenilni kanal, ki je v zadnjih letih postal prilju-bljeno sprehajališče. V mestni občini so ocenili, da je neposre-den dostop ali sestop z nasipa lahko za obiskovalce nevaren, zato so za varnejše prečkanje nasipa v ta namen postavili sto-pnice. »Stopnice so vkopane v nasip in narejene iz lesa, tako da kar najmanj motijo okolje in iz naravnega okolja ne izstopajo,« je povedala Nada Cvetko Torok iz murskosoboške občine. Na novo urejeni trim stezi je za-snovanih 18 postaj, od tega so na 14 postavljena različna orod-ja za rekreativce. Na preostalih štirih so samo table z vadbenimi navodili. Pri revitalizaciji gozda so ohra-nili vsa drevesa z dupli ter suha drevesa, ki ne ogrožajo varnosti obiskovalcev, odstranili pa so kar nekaj bršljana, ki je ogrožal mlada vitalna drevesa. Ob raz- bremenilnem kanalu je posajen nov drevored s trinajstimi hrasti, gozd pa je bogatejši za še 20 no-vih hrastov. V okviru projekta so izvedli tudi sanacijo oz. profilira-nje ustja vodotoka z vodotokom Ledave na Kopališki ulici. Pogodbena vrednost projekta revitalizacije gozda Fazanerija v okviru projekta 3 Parki znašala 75 tisoč evrov, pri čemer je me-stna občina iz svojega proračuna namenila slabih štiri tisoč evrov, preostala sredstva v obsegu 85 odstotkov pa so bila zagotovljena iz evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega financiranja v višini desetih odstotkov. Foto: Sonja Vrataric 8 AKTUALNO Najstarejša Sobočanka dopolnila 100 let, najstarejši Sobočan jih šteje 95 Vida Lukač Župan Anton Štihec je kot vsako leto že tradicionalno obiskal najstarejše-ga Sobočana in Sobočanko. Letos je bil obisk pri najstarejši Sobočanki še posebej slovesen, saj se je Karolina Čarni v krogu svojih najbližjih ve-selila praznovanja okroglega, 100. rojstnega dne. Krhka ženica je župana skupaj s predsednikom Mestne četrti Park Zoranom Hoblajem in tajnikom mestnih četrti Božom Boharjem pričakala med svojim naj ljubšim opravilom - spremljanjem po-poldanskih nadaljevank v družbi svoje nečakinje. Karolini zdravje pri visoki starosti sicer še dobro služi, žal pa je skoraj popolnoma izgubila sluh in je sporazumeva-nje z njo dokaj težavno, pogo-vor pa dodatno otežuje starostna demenca. Kljub temu Karolina svojega smisla za humor ni izgu-bila in zna po večkratnem glasno izgovorjenem vprašanju na vsako stvar odgovoriti s hudomušnim odgovorom. Med drugim je de-jala, da je sedaj Bog verjetno že kar pozabil nanjo in da bi bil čas, da se poslovi, pa vendar bo to pustila čisto za konec. V njenem iskrivem pogledu je zmeraj priso-tna dobra volja, ki je prav gotovo botrovala častitljivi starosti. Karolina Čarni je do svojega 96. leta živela na Ciril Metodovi ulici 5, od leta 1993, ko ji umrla se-stra, s katero sta živeli skupaj, je v hiši z velikim in zmeraj vzorno urejenim vrtom živela sama. V mladosti je bila zaposlena kot gospodinja pri evangeličanskem duhovniku Kovaču, po zlomu kolka pred štirimi leti pa se je preselila na Kobilje k družini svo-je nečakinje Zdenke Uljančič, ki z vso ljubeznijo in toplino skrbi za svojo stoletno teto. 95-letni Franc Madjar je najsta-rejši prebivalec Murske Sobote. Zupan ga je skupaj s predsedni-co Mestne četrti Partizan Marijo Bačič in tajnikom Mestnih četr-ti obiskal na njegovem domu v Ulici Otona Zupančiča 9, kjer živi s soprogo ter hčerkino in vnukinjino družino - štiri gene-racije torej, v toplem sožitju. Franc Madjar je bil rojen leta 1913 v Noršincih, leta 1929 pa je prišel v Mursko Soboto, kjer se je kot vajenec pri Benku izučil za odličnega krojača in leta 1932 odprl majhno krojaško delavnico na Lendavski ulici. Kasneje je za-posloval tri pomočnike in postal ugleden krojač, ki je šival obleke za gospode in veljake iz celotnega Pomurja. Leta 1960 se je zaposlil v Muri in bil med tistimi, ki so z natančnim delom in odlično-stjo prispevali, da je Mura postala ena najbolj cenjenih in najka-kovostnejših blagovnih znamk takratnega časa. Leta 1978 se je upokojil in sedaj sadove svoje-ga dolgoletnega marljivega dela uživa v krogu svojih najdražjih. V veliko veselje mu je pravnuk, rad se sprehodi po svojem ro- dovitnem sadovnjaku, poleti z veseljem goji bujno cvetoče ole-andre, ženske pri hiši pa z odlič-nim spominom preseneča tudi ob pisanju nakupovalnih lističev, saj si zmeraj najbolje zapomni, ko kakšne stvari zmanjka pri hiši. Franc Madjar je pri svoji starosti odlično poučen o vseh aktualnih dogodkih na področjih politike in gospodarstva. Izrazil je zaskr-bljenost nad visoko brezposelno-stjo med mladimi, seznanjen pa je tudi z aktualnimi družabnimi dogodki v lokalnem okolju. In kakšen je njegov recept za dolgo, zdravo in zadovoljno življenje, po katerem ga je spraševal žu-pan? Franc Madjar mu tega ni znal povedati, povedal je le, da v mladosti prav gotovo ni živel v izobilju, kot se živi danes. Kot pri najstarejši Sobočanki pa je tudi pri Francu Madjaru slutiti, da sta bila optimizem in dobra vo-lja njegova zaveznika v življenju. Zlatoporočenca Buzeti iz Bakovcev Geza Grabar Ni jih veliko, ki jim je dano brez težav z zdravjem dočakati časti-tljivo starost, še manj je takih, ki so v zakonu že pol stoletja. Med njimi sta tudi Viktorija in Leopold Buzeti. Poročila sta se daljnega leta 1960 v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, kjer ju je poročil sedanji pomožni škof mariborske nad-škofije dr. Jožef Smej. Cerkveni obred zlate poroke je potekal v cerkvi sv. Ane v Bakovcih, kjer sta obnovo zakona opravila pred domačim župnikom Francem Zorcem. Leopold je upokojitev dočakal kot vzdrževalec v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, Viktorija pa je delala v tovarni Mura. V zakonu so se jima rodili trije otroci - Majda, Lidija in Dušan. Danes stara 74 oziroma 71 let sta ponosna na prehojeno življenjsko pot in uspešno reševanje vseh tegob, ki jih je prinašalo življenje. Poleg dela na vrtu in okrog hiše jima je v veliko veselje tudi sedem vnukov. 9 AKTUALNO Pol stoletja izobraževanja na Ljudski univerzi Murska Sobota Špela Horvat Ljudska univerza Murska Sobota 29. decembra obeležuje 50-letnico de-lovanja. Ob tem visokem jubileju ene prvih in sedaj tudi največjih ljudskih univerz v vsej Sloveniji so pripravili slovesnost. Med 32 ljudskimi univerzami, kolikor jih deluje v Sloveniji, ima murskosoboška še poseb-no dolgo zgodovino. Medtem ko je bila prva ljudska uni-verza v Sloveniji ustanovljena leta 1921, se ji je 39 let po-zneje pridružila tudi takratna delavska univerza. »Včasih je bilo znanje namenjeno peščici ljudi — za poklic si se izobra-zil za vse življenje, danes pa je termin vseživljenjsko učenje postal nujnost in resničnost,« je v uvodnem nagovoru pove-dala Vesna Laissani, direkto-rica Ljudske univerze Murska Sobota, ki skozi polstoletno zgodovino ni le zamenjala še-stih različnih lokacij, osmih direktorjev in celo imena, ampak je skladno z zahtevami ljudi bila primorana spremeniti tudi koncepte in vsebino dela. Njihovi začetni programi so obsegali izobraževanje kmeč-ke mladine in šole za starše, v 80. letih so sledili prva iz-obraževanja Romov in tečaji računalništva. »Naš zavod spoštljivo gleda na dosežke prednikov, saj so v zgodovino vtkali svoje znanje, izkušnje in dobre pogoje za pri-hodnost. Prispevek vseh gradi trdnost in stalnost organizacije, ki se odziva na potrebe okolja, v katerem deluje. Tako vsak od nas zaposlenih, učiteljev, partnerjev prispeva kamenček k napredku inštitucije, ki je fleksibilna in naklonjena lju-dem,« pravi direktorica, ki se pri svojem delu zavzema pred-vsem za pomoč ljudem pri is-kanju njihovega sekundarnega izobraževanja in dodatnih za-poslitvenih možnosti ter »da skupaj z nami poiščejo svoje izobraževalne cilje in odkri-jejo talente v sebi, premagajo strah pred učenjem in novimi priložnostmi«. Ljudski univerzi, ki trenutno izvaja več kot 350 različnih iz-obraževalnih oblik na leto in skozi sito katere gre letno več kot deset tisoč udeležencev, je ob 50-letnici delovanja čestital tudi direktor občinske uprave mestne občine Bojan Petrijan: »Bogastvo naroda lahko meri-mo v statističnih podatkih, naj-pomembnejše pa je tisto, kar je vsak dan med nami, to je zna-nje.« Poudaril je pomembnost tako formalnega kot nefor-malnega znanja, ki vse pogo-steje postaja ključno za razvoj in prihodnost posameznika. Velik pomen murskosoboški ljudski univerzi je pripisala tudi predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport Ema Perme iz oddelka za izobraževanje odraslih: »Ljudska univerza v Murski Soboti pripada družini 32 ljudskih univerz v Sloveniji, ki širijo filozofijo izobraževa-nja odraslih in vseživljenjskega učenja, ter je pri tem močno povezana z evropskimi trendi.« Na prireditvi, na kateri so bili poleg kulturnega programa v kratek filmček strnjeni časov-ni razvoj institucije in njegovi prelomni trenutki, je sprego-voril tudi Andrej Sotošek iz Andragoškega centra Slovenije, s katerim je ljudska univer-za sodelovala pri vzpostavi-tvi Centra za vseživljenjsko učenje. Ta je po Sotoškovem mnenju primer dobrega par-tnerskega sodelovanja: »V povezavi z ostalimi partnerji v okolju je Ljudska univerza Murska Sobota, vzpostavila omrežje, ki omogoča in ponu-ja celostno ponudbo tako sve-tovanja, informiranja kot tudi programsko ponudbo ljudem, ki jo potrebujejo.« Na Ljudski univerzi Murska Sobota je trenutno 15 redno zaposlenih, ki se za razliko od svojih začetkov, ko so večino časa posvečali izobraževanju zaposlenih, sedaj soočajo s predvsem brezposelno popu-lacijo. Njihov cilj je postati najpomembnejša izobraževalna institucija na področju izobra-ževanja odraslih v severovzho-dnem delu Slovenije. 10 AKTUALNO 10 let Višje strokovne šole Murska Sobota Anita Gaber Deseto obletnico Višje strokovne šole Murska Sobota so zaznamovali s slovesnostjo in podelitvijo diplom 88 novim diplomantom višješolskega študija. Višja strokovna šola Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Ekonomske šole, praznuje v tem letu deseto obletnico delovanja. Prve študente so leta 2000 spre-jeli v program za komercialista, pred petimi leti pa so paleto izo-braževalnih programov dopolnili ter dodali še študij za računovod-je in poslovne sekretarje, že tretje leto pa izvajajo tudi prenovljen višješolski študijski program za ekonomiste. Kot je na slovesnosti dejal direktor Ekonomske šole in ravnatelj Višje strokovne šole mag. Beno Klemenčič, ponuja prenovljeni program študentom pestro izbiro, saj se lahko usmeri-jo v komercialo, računovodstvo, turizem ali podjetništvo. »Veseli smo, da se je slovesnosti udeležilo toliko gostov, predvsem gospodarstvenikov, pri katerih naši študentje tudi delajo in tako uresničujejo kompetence, ki jih pridobivajo v naši instituciji,« je dejal mag. Klemenčič. Doslej je na Višji strokovni šoli diplomiralo 400 komercialistov, 60 računovodij, 15 jih je končalo šolanje v programu za poslovnega sekretarja in 26 v prenovljenem programu za ekonomista. Skupaj je študij torej zaključil 501 di-plomant, ob deseti obletnici pa so slovesno predali diplome 88 novim diplomatom ter obenem izbrali tudi najuspešnejše di-plomante rednega in izrednega izobraževanja. Najuspešnejša diplomantka re- dnega študijskega programa za ekonomista je postala Klaudija Ferencek, ki se je ob tej prilo-žnosti zahvalila vsem predavate-ljem, profesorjem, svojemu fantu in staršem. Klaudija Ferencek bo z izobraževanjem na omenjeni šoli seveda nadaljevala. »Ne bi mi uspelo, če ne bi imela takšne podpore ter če predavatelji in profesorji ne bi tako dobro pre-našali znanja. Presrečna sem, da sem končala študij!« Najuspešnejša diplomantka iz-rednega študijskega programa za ekonomiste pa je postala Vida Modlic, ki priznanja ni pričako-vala, je pa presrečna, da ji je v življenju uspelo diplomirati in s tem doseči enega življenjskih ci-ljev. »Šola ima dušo, in ta duša so ljudje, ki so nas učili ter usmer-jali. Brez njih nam ne bi uspelo.« Priznanje za dobro in uspešno delo je s sabo prinesel župan mestne občine Anton Štihec, ki je čestital vsem diplomantom in tudi profesorskemu zboru. Slovesnosti se je udeležila Zdenka Steblovnik Župan, predsednica Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije, ki je reprezentativno združenje višjega strokovnega šolstva Slovenije. Izpostavila je, da je omenjena šola veliko pri-spevala k razvoju višjega strokov-nega šolstva v Sloveniji. Trenutno se na šoli izobražuje 410 izrednih in rednih študen-tov, povečuje se tudi vpis izre-dnih študentov, letos jih je v prvi letnik vpisanih 63. Višja strokov-na šola Murska Sobota pa ima zastavljene smele načrte tudi za prihodnost. Izdelan imajo ela-borat za pridobitev višješolskega programa informatika in organi-zator socialne mreže, prizadevali pa si bodo pridobiti tudi kakšen visokošolski program. 11 AKTUALNO Na festivalu računalništva in sodobnih komunikacij so šli med oblake Špela Horvat Dvodnevni festival, ki ga je že če-trto leto gostila Murska Sobota in ga je lani obiskalo več kot 2000 obiskovalcev, je tudi letos ponudil široko paleto izobraževanj, preda-vanj in okroglih miz. Udeležili so se ga predstavniki nekaterih največjih IKT-podjetij, kot so IBM, Microsoft, Virtu in Oracle. Na otvoritvi osrednjega infor-macijsko-komunikacijskega dogodka v državi, ki je letos potekal 11. in 12. novembra, je murskosoboški župan Anton Stihec izrazil zadovoljstvo, da lahko Murska Sobota gosti ta-kšen festival, ki odraža pred-vsem sodobnost in prihodnost: »Težko je slediti napredku, če o njem ne razpravljamo. Festival je zato priložnost, da se z njim se-znanimo. Na ta način v Mursko Soboto pridejo tudi eminentni gostje, po drugi strani pa lahko ostali Sloveniji pokažemo svoje lastno znanje.« Ob otvoritveni slovesnosti že četrtega festivala FRiSK je spregovoril tudi vodja organizacijskega odbora Tadej Kirinčič: »Računalniki, telefoni in druge mobilne naprave posta-jajo vedno manjši. Na ta način imamo skorajda vsi možnost po-stati državljanski novinarji. Prav tako se podatki selijo v oblake. O obeh temah, ki sta tesno poveza-ni, bomo govorili na letošnjem festivalu.« »Festival je namenjen praktično vsem, saj pokriva dejavnosti za najmlajše in tiste starejše, ki in-formacijsko-komunikacijske teh-nologije uporabljajo kot dostop do informacij, ciljno občinstvo pa so tisti, ki na veliko požirajo novo tehnologijo, to so predvsem 'geeki', srednješolci in študenti,« je povedal član organizacijskega odbora Renato Lukač, ki se mu festival zdi pomemben zaradi prinašanja najnovejših IKT-trendov v domače okolje. Prvi festivalski dan je bil posvečen eni najbolj vročih tem na podro-čju informacijsko-komunikacij-skih tehnologij, tj. računalništvu v oblakih. V sklopu predavanj so se predstavili priznani sloven-ski predavatelji in predstavniki podjetij, ki razvijajo svoje reši-tve za delo v oblakih ali pa jih zgolj implementirajo, sledila je okrogla miza »Računalništvo v oblaku — zidanje gradov v obla-kih ali prihodnost informatike«, ki jo je vodil Zvone Štor. V po-poldanskih urah so na Forumu informacijsko-komunikacijskih tehnologij podjetja s področja IKT predstavila svoje izdelke, storitve in rešitve. »Glavni na-men dogodka je na enem mestu zbrati podjetja in posameznike z različnih področij IKT, da bi izmenjali izkušnje, navezali in poglobili poslovne stike ter nena-zadnje tudi zaradi prijetnega dru-ženja,« so povedali prireditelji. Petkovo dogajanje se je pričelo s predavanjem »Gremo se sple-tno novinarstvo«, ki ga je vodil Matej Ficko, sociolog, novinar Fickopisa in dolgoletni urednik Sobotainfo.com. Kot je povedal Ficko, je bilo predavanje na-menjeno vsem, ki jih zanimajo novinarstvo, mediji in nove teh-nologije, ter tudi vsem tistim, ki jim ni vseeno, kakšne novi-ce prebirajo vsak dan. Sledilo je predavanje Tadeja Kirinčiča, soustanovitelja Sobotainfo.com, o razvoju tega najbolj branega regionalnega spletnega portala v Sloveniji. Predavanje z naslovom »Model konvergence televizije in svetovnega spleta v slovenskem okolju« je vodil Uroš Maučec, pri čemer je izpostavil predvsem spremenjene načine dela in me-dijskega poročanja, ki zahtevajo uvedbo novih oz. spremembo obstoječih delovnih procesov. Največ pozornosti je pritegnila okrogla miza »Vpliv digitalne revolucije na kakovost novi-narstva«, na kateri so sodelovali Bojan Požar (Požareport), Borut Godec (Finance), Suzana Fišer Žilič (Inštitut za medijske ko-munikacije FERI), Matej Ficko (Sobotainfo.com), kot modera-tor pa je nastopil Jernej Sobočan. Udeleženci so se osredotočili predvsem na težavo zagotavljanja kakovosti ob vse hitrejšem tempu spletnega novinarstva. Nevarnost spleta sta v predavanju srednje-šolcem ter njihovim staršem in učiteljem predstavila Domen Božeglav in Benjamin Lesjak iz mreže ARNES in programa Safe. si. Sledilo je predavanje Mateja Breznika iz centra SI-CERT, ki je predstavil nekatere najpogostej-še napake, ki jih delajo razvijalci spletnih aplikacij. Vrhunec dvo-dnevnega festivala je predstavlja-lo snemanje Intervjuja 2.0 v živo z Bojanom Požarom. 12 AKTUALNO Klub prekmurskih študentov v študijsko leto zakorakal s polno paro Tadej Kirinčič Novo šolsko in študijsko leto pome-nita tudi začetek aktivnosti Kluba prekmurskih študentov, enega najstarejših študentskih klubov v Sloveniji. Ta je v preteklih letih ob-čutno povečal svoj obseg dela ter število projektov. Izvedene projekte, seveda pa tudi načrte za prihodnost, so predsta-vili na občnem zboru, ki je v za-četku decembra potekal v Murski Soboti. V minulem študijskem letu so v Klubu prekmurskih študentov izvedli čez štirideset projektov, med katerimi jih je precej rednih in tradicionalnih. Med take sodi tradicionalni za-bavi Prekmurska gibanica, ki je v letošnjem študijskem letu bila 14. decembra, kar je nekoliko prej kot običajno. Nekoliko je zamaknjen termin Bujte repe, s katero bodo počakali do konca februarskega izpitnega obdobja. Uspešno so v Murski Soboti izve-dli še Brucovanje, ki ravno tako postaja tradicionalna klubska prireditev. Klub prekmurskih študentov pa ni aktiven samo na področju zabav, temveč tudi na mnogih drugih področjih. Tako je štu-dentom tudi letos na voljo eden najbolj priljubljenih načinov prevoza na študij v Ljubljano, KPS-jev Unibus. Trenutno za prevoz študentov v Ljubljano vsako nedeljo skrbijo kar trije avtobusi, kmalu pa bodo najver-jetneje subvencioniran prevoz iz Murske Sobote omogočili tudi študentom, ki študirajo v Kopru oziroma na Primorskem. Takih študentov, ki bi jih tovrstna obli-ka prevoza na Primorsko zanima-la, je trenutno že 43, kar potrjuje upravičenost razširitve projekta. V klubu razmišljajo tudi o uved-bi linije, ki bi vozila iz Monoštra. Med zelo uspešne projekte štejejo še krvodajalsko akcijo, ki so jo letos v murskosoboški bolnišnici pripravili že peto leto zapored, letos pa se je je udeležilo rekor-dno število krvodajalcev. Teh je bilo kar 85, študentom pa so se pri darovanju krvi pridružili tudi dijaki in ostali prostovoljci. Nadaljevali bodo s projektom »Mamice — študentke«, s katerim želijo mladim študentskim dru-žinam olajšati prihod naraščaja. Do sedaj so finančno pomoč na-menili že devetnajstim mamicam študentkam. Zaradi precej povečanega ob-sega dela si v klubu želijo tudi kadrovskih okrepitev. Zato vse študente in dijake, ki imajo željo po delu pri projektih Kluba prek-murskih študentov, ali pa imajo v mislih kakšen nov projekt, vabijo k sodelovanju. Za več informa-cij obiščite njihovo spletno stran www.kps.si, kjer lahko najdete tudi kontaktne informacije. Dobrodelni akciji slovenskih čebelarjev se je pridružil tudi župan Anton Štihec Sabina Gutalj Župan Anton Stihec se je tudi letos pridružil medenemu zaj-trku z otroki, akciji, ki jo že četrto leto zapored organizira Čebelarska zveza Slovenije. Tokrat je obiskal vrtec Urška na Prešernovi ulici, kjer sta otroke o koristih medu v vsakda-nji prehrani seznanila novi predsednik Čebelarskega društva Murska Sobota Franc Hauko in čebelarka Marija Sapač, ki sta otrokom na slikovit način predstavila, kako nastane med. Po skupnem zajtrku so otroci z županom tudi poklepetali in mu izročili risbico z motivom čebelic. Pri Čebelarski zvezi Slovenije s sloganom »En dan med slo-venskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih« otrokom v vrtcih podarijo slovenski med, saj se osveščenost o zdravem načinu življenja začne že v otroštvu. Z akcijo želijo med približati otrokom in jih poučiti o skrbi za zdravo prehranjevanje, isto-časno pa želijo obenem o koristih medu v vsakdanji prehra-ni seznaniti tudi starše. Ob tem želijo pri otrocih in starših poudariti skrb za čebelo in okolje. Tako so vsi otroci prejeli zgibanko, ki v sliki za otroke in v besedi za starše poučuje o pomenu čebele za okolje in o uporabnosti čebeljih pridelkov. Zgibanko so razdelili tudi vsem otrokom v osnovnih šolah. Tudi letos je bila izobraževalna akcija »En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih« v vrtcih in šolah nadvse pozitivno sprejeta. 13 AKTUALNO Slavnostna obeležitev 20-letnice Lions kluba Murska Sobota Špela Horvat Člani in povabljeni so konec novem-bra počastili 20-letnico delovanja Lions kluba Murska Sobota, ki je eden 45 klubov v Sloveniji, ki se po-vezujejo v mednarodno organizacijo Lions Clubs International. Obeležitve 20-letnice delovanja Lions kluba Murska Sobota, ki je potekala 20. novembra v pro-storih hotela Diana, se je ude-ležilo več kot 130 povabljenih. Na osrednjem delu dogodka so zbrane nagovorili Jože Magdič, Anton Camplin, Andrej Gerenčer, Franc Stanjko, Jožef Kavaš in Vlado Sagadin, usta-novni člani kluba. Z zbranimi so delili misli o začetkih lio-nizma pri nas, hkrati pa klubu zaželeli veliko uspeha tudi v prihodnje. »Lions klub je realnost. V to sem bil prepričan tudi prej dvajsetimi leti. Osnovna pred-stava začetka našega kluba je bila 'Libertas' Slovenije. Gotovo smo bili eno najja-snejših civilnih društev, ki so se trudila za samostojno in svobodno Slovenijo,« je pove-dal Jože Magdič, medtem ko je Jože Kavaš izpostavil huma-nitarnost kluba v času vojne: »Ko je izbruhnila vojna, smo v sodelovanju z Župnijsko karitas Beltinci zbirali in pošiljali na Hrvaško in v Bosno pomoč v oblekah, denarju, hrani, zdra-vilih ter pomagali beguncem v Pomurju.« Kavaš je povedal še, da jim je takrat v veliko po-moč bil lions klub iz avstrijske Radgone. Na prireditvi so podelili pri-znanja ustanovnim članom, ki so še vedno aktivni v klu-bu, to so Anton Camplin, Andrej Gerenčer, Jože Kavaš, Jože Magdič in Franc Stajnko. Posebno priznanje za dobrodel-nost sta prejela Stanko Polanič in Jože Toplak, priznanja za dobro izvedene akcije in delo na področjih, ki so prispeva-la k razvoju humanitarnosti v okolju, pa so prejeli Alojz Režonja, Leon Novak, Ernest Ebenšpanger, Rajko Stupar, Cvetka Sreš in Tatjana Buzeti, medtem ko je osebno priznanje za delo na razpoznavnosti Lions kluba Murska Sobota v okolju in na odnosih z mediji prejela Irma Benko. Dogodek je bil tudi priložnost za sprejem novih članov, v Leo klub so bile sprejete Monika Sobočan, Vida Žnidarič in Jasmina Opec, v Lions klub pa Dejan Fujs, Ignac Rajh, Urška Vouri in Robert Žižek. Obeležitev 20-letnice delova- nja kluba je povezovala Urška Horvat Ritlop, za glasbeni re-pertoar pa je poskrbel Roman Sarjaš z ekipo. Dogodka so se med drugim udeležili tudi gu-verner distrikta Tone Fiorvatič, minister za kmetijstvo in član Lions kluba Murska Sobota Dejan Židan s soprogo Tatjano, predsednica Lions kluba Lendava Marija Unger, pred-sednik Lions kluba Ljutomer Boris Šunko, predsednik Rotary kluba Martjanci Iztok Zrinski, številni bivši guvernerji distrik-ta in člani kabineta distrikta ter predstavniki botrskega kluba iz Bad Radkersburga in Lions klu-ba Peč z Madžarskega. 14 TPJ, proizvodnja in prodaja tehničnih plinov d.o.o. AKTUALNO 25 let poslanstva Društva vinogradnikov Goričko Geza Grabar Društvo so ustanovili tudi v želji, da dokažejo, da je bilo vinogradništvo na Goričkem in tudi v Prekmurju celo stoletje v neenakopravnem položa-ju z drugimi vinorodnimi območji. Društvo vinogradnikov Goričko ni samo najstarejše, pač pa z več kot 200 člani tudi najštevilčnejše tovr-stno društvo v Prekmurju. V tem (prekmurskem) vinoro-dnem okolišu, ki so si ga tukaj-šnji vinogradniki težko izborili, namreč danes deluje kar trinajst tovrstnih društev z več kot tisoč člani. Po uradnih podatkih ob-delujejo okrog 600 hektarov vi-nogradov. Slaba polovica površin odpade na podokoliš Goričko. Ernest Novak, pobudnik za usta-novitev takrat DV Prekmurskih goric Goričko in vse od začetka njegov predsednik, natančno po-streže z vrsto dejstev, ki govorijo o tem, da je društvo v četrt sto-letja odigralo neprecenljivo vlogo na področju strokovnega izobra-ževanja in praktičnega usposa-bljanja članov, prepoznavnosti goričkih vin, dviga kakovosti, razvoja dejavnosti, družabnih in tekmovalnih prireditev itn. Društvo s sedežem na KGZ Murska Sobota je v 25 letih izpe-ljalo 140 strokovnih predavanj, 77 praktičnih prikazov, tečaj za kletarja je opravilo 230 njihovih članov. Za večjo prepoznavnost goričkih vin so odmevne tudi številne promocijske aktivnosti. Odlično žlahtno kapljico so začeli ponuja-ti pod sloganom »Gorička vina, nova doživetja«, od leta 2001 pa jih tržijo pod krovno blagovno znamko kmečkih dobrot »Diši po Prekmurju«. Z namenom ve-čje oskrbe gostinskih lokalov v regiji z domačim vinom in toče-nja vina za brizganec so leta 2008 začeli tudi s projektom »Tü toči- mo prekmurski špricer«. Na jubileju je v murskosoboški Diani, ki je že od nekdaj njihovo zbirališče za številne prireditve, zapel društveni moški pevski zbor, ki pod vodilom »Vino je sonce v kozarcu, pesem pa sonce v srcu« deluje že 15 let, večer pa je z aforizmi, tudi o vinu, pope-stril Rudi Ringbauer. Častna priznanja ob srebrnem jubileju so prejeli Jože Ošlaj in Jože Malačič (oba iz Murske Sobote), Jože Novak (Krog) in Jožef Slaviček (Šalovci), spomin-ska priznanja pa vinotoča Mirana in Marije Erniša ter Janija Erniša (oba Suhi Vrh), Stanka Dešnik (KP Goričko), Jožef Poredoš in Ludvik Novak (župana), DV Kobilje in Silva Eory (novinar-ka). Dobitnikom priznanj druž-bo dela že sedma prekmurska vinska kraljica Valentina Houbar. Pomurci v pričakovanju naprave za milijon evrov Karlo Vratarič V murskosoboški bolnišnici potekajo priprave na vzpostavitev naprave za magnetno resonanco po načrtu. Že v kratkem bodo izvedli montažo, prve preiskave pa načrtujejo že po novem letu. Prostor za montažo, ki je razlog, da obljubljene magnetne resonance v bolnišnici še ni, bi moral biti pripravljen prav v teh dneh. Več kot milijon evrov vredno napravo naj bi že takoj po novem letu tudi prvič uporabili. V bolnišnici predvidevajo, da bo zaradi velikih potreb po pregledih s to sodobno napravo, za katero je bolnišnica zbi-rala sredstva tudi avgusta na humanitarnem koncertu na ra-kičanskem letališču, kmalu nastala čakalna vrsta. »Nimamo natančnega števila, saj nimamo čakalnih knjig. Sele z začet-kom rutinskih preiskav bomo vpeljali naročanje s čakalnimi knjigami,« pravi predstojnica rentgenološkega oddelka Marija Šantl Letonja. Na magnetni resonanci je možna cela vrsta različnih preiskav, ki trajajo različno dolgo, zato po mnenju Šantl Letonjeve ni možno predvideti, koliko preiskav bi lahko opravili na dan. »Posamezna preiskava z magnetno resonanco je odvisna od področja, ki ga pregledujemo, ter od bolezenskih sprememb, ki jih hočemo s preiskavo prikazati. Tako so protokoli za raz-lične bolezenske procese, ki imajo različno časovno trajanje, različni in odvisni od aplikacije intravenskega kadolinijevega kontrastnega sredstva ter sekvenc. Bistveno pa je, da bo delo organizirano tako, da bo odvisno od čakajočih bolnikov. Če bo potrebno, bomo delali tudi v več izmenah,« pravi Šantl Letonjeva. 15 AKTUALNO Priprava novih standardov ravnanja z odpadki v Mestni občini Murska Sobota Barbara Flisar V Mestni občini Murska Sobota s sodelovanjem Javnega podje-tja Komunala, d. o. o., in podjetja Saubermacher& Komunala Murska Sobota, d. o. o., intenzivno pripra-vljamo nove standarde ravnanja z odpadki, ki jih želimo vpeljati z no-vim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota. 1. julija 2010 smo v mestni ob-čini na podlagi sklepa mestne-ga sveta z dne 3. junija 2010 pristopili k izvedbi poskusnega pilotnega projekta zbiranja od-padnih embalažnih materialov po sistemu t. i. rumene vreče za obdobje štirih mesecev oz. do sprejetja novega standarda. Vsako gospodinjstvo je tako junija letos prejelo navodila za zbiranje odpadne embalaže, ur-nik odvoza in dvanajst rumenih vreč, ki zadostujejo za šest me-secev uporabe, torej do konca decembra letos. Namen projekta je zmanjšati ko-ličine preostankov mešanih ko-munalnih odpadkov na odlagali-šču in povečati izvorno ločevanje odpadkov ter ločevanje približati uporabnikom. Ločeno zbrani odpadki, kot so odpadna emba-laža, biološki odpadki, steklo in papir, se za razliko od mešanih odpadkov (ki jih zbiramo v črne oz. sive zabojnike) ne odlagajo na odlagališču, zato so stroški nižji oz. računi za ravnanje z odpadki manjši. Z ločenim zbi-ranjem odpadne embalaže smo uspeli nekoliko zmanjšati količi-no odpadkov na zbirnih mestih oz. ekoloških otokih, zato so ti čistejši in manj obremenjeni, kar priča, da je projekt dobro zasta-vljen in da daje dobre rezultate. Praksa kaže, da se ob doslednem ločevanju odpadkov količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjša za polovico, kar so lahko ugotovili tudi vsi tisti občani, ki so pridno in v skladu z navodili ločevali odpadno embalažo v ru-mene vreče. Zato je pomembno, da vsako gospodinjstvo razmisli, kakšen zabojnik dejansko potre-buje, saj je od tega odvisen stro-šek odlaganja ter tudi prevoza mešanih komunalnih odpadkov. Zato želimo, da bi se projekt na-daljeval in postal nov standard ravnanja z odpadki. To nam na-laga tudi zakonodaja, saj je s 1. novembrom 2010 začela velja-ti Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi od-laganja odpadkov na odlagališčih (Ur. 1. RS št. 70/2010 z dne 4. 9. 2010), ki uvaja nov način obra-čunavanja in plačevanja okoljske dajatve za odpadke, odložene na odlagališčih. Uredba pravi, da je nujno vzpostaviti sistem, ki bo na območju posamezne občine omogočal zbiranje in dostavo odpadkov ločeno po strukturi odpadkov, kar bo osnova za iz-račun deleža okoljske dajatve, ki jo vsi uporabniki plačujemo za odložene odpadke. Z uvedbo novega standarda rav-nanja z odpadki želimo reorga-nizirati zbiranje mešanih komu-nalnih odpadkov s pogostostjo odvoza in določitvijo prostornine zabojnikov za mešane komunal-ne odpadke (ponuditi 80-, 120-, 240- in 1100-litrske zabojnike), preurediti obstoječi zbirni center in urediti problematiko na zbir-nih mestih oz. ekoloških otokih z reorganizacijo postavitve eko-loških otokov in zabojnikov na njih ter jih enotno opremiti. Kot nov standard ravnanja z od-padki bo tudi obvezno ločeno ravnanje bioloških odpadkov za vsako gospodinjstvo, kot nam nalaga nova zakonodaja. Uredba o ravnanju z biološko razgradlji-vimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. 1. RS št. 39/2010 z dne 17. 5. 2010) namreč obvezuje vsa go-spodinjstva, da najpozneje do 30. junija 2011 ločeno zbirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v za to namenjenem posebnem zabojniku (rjavi zabojnik) ali v hišnem kompostniku. Vsi ti omenjeni novi standardi so vključeni v predlog novega Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbi-ranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota, ki bo v kratkem obravnavan na seji me-stnega sveta. V želji, da bi vas, občanke in ob-čane, vključili v pripravo novih standardov na področju ravnanja z odpadki, smo za vas pripravili obvestilo o ravnanju z odpadki, s katerim vas na kratko obvešča-mo o novostih na tem področju in uvajanju novih standardov. Ob obvestilu je pripravljen tudi vprašalnik o zadovoljstvu obča-nov glede ravnanja z odpadki, s katerim želimo zbrati dragoce-ne povratne informacije s strani občanov o uspešnosti in zado-voljstvu izvedbe rumene vreče, poznavanju ravnanja in odlaga-nja mešanih komunalnih odpad-kov in uporabi ter zadovoljstvu z ekološkimi otoki in zbirnim centrom v Mestni občini Murska Sobota. V skladu z novo veljavno zakonodajo o obveznem ločenem zbiranju bioloških odpadkov v vsakem gospodinjstvu je podje-tje Saubermacher & Komunala Murska Sobota, d. o. o., pripravi-lo izjavo, kjer se izjavite o upora-bi zabojnika za biološke odpadke ali uporabi kompostnika. Ker le z vašo pomočjo lahko za-dovoljimo željam in pričakova-njem občanov, vas naprošamo, da nam izpolnjen vprašalnik in izjavo čim prej vrnete na način, kot je opisan v obvestilu, ki ste ga prejeli. Za sodelovanje se vam zahvalju-jemo in vas vabimo, da nas tudi v prihodnje obveščate o morebi-tnih nepravilnostih, ki se doga-jajo na terenu, ter nam sporoči-te svoje predloge za ureditev in rešitve morebitne problematike v zvezi z ravnanjem z odpadki. Le vsi skupaj lahko poskrbimo, da bomo živeli v čistem in življe-nja vrednem okolju! 16 AKTUALNO Evropski teden zmanjševanja odpadkov v Pomurju za srednješolce Anita Gaber Na Ekonomski šoli Murska Sobota so dijaki treh srednjih šol v petih mešanih skupinah ugotavljali, kako zmanjšati količino odpadkov. Od 20. do 28. novembra je v Sloveniji prvič potekal evropski teden zmanjševa-nja odpadkov. Namen evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki se mu je letos pridružila tudi Slovenija, je ozaveščanje o zmanjševanju od-padkov in sodelovanje pri zmanj-šanju količine odpadkov po vsej Evropi. Letos je v Sloveniji svoje akcije prijavilo dvajset organizator-jev, aktivnosti pa so potekale tudi na Ekonomski šoli Murska Sobota, kjer je potekala delavnica z naslovom »Zmanjševanje odpadkov ni enako ločevanju odpadkov«. Aktivnosti je za pomurske srednješolce organiziral Pomurski ekološki center v sode-lovanju s podjetjem Saubermacher & Komunala. Direktor podjetja Saubermacher & Komunala Drago Dervarič je povedal, da je zmanjševanje ko-ličine odpadkov glavna prioriteta Evropske unije in tudi Slovenije. »Govorimo o tem, kako spreme-niti vedenjske navade državlja-nov, da bodo ustvarjali manj odpadkov, kako vplivati na pro-izvodnjo, da bo proizvajala manj odpadkov, in kako vplivati na tr-govce, da bodo dajali na trgovske police izdelke z manj embalaže.« Na delavnicah so sodelovali di-jaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Murska Sobota in Ekonomske šole Murska Sobota. Organizatorji so se odločili, da bodo tokrat pripravili delavnice, na katerih so dijaki ugotavljali in predlagali rešitve, kako zmanjšati količino odpadkov, vse zbrane in zapi-sane predloge za preprečevanje nastajanja in zmanjševanje od-padkov pa so nato posredovali vsem pomurskih osnovnošolcem in srednješolcem. Dijaki treh srednjih šol so bili razdeljeni v pet mešanih skupin. V prvi skupini, ki so jo sesta-vljali Tina Horvat, Jernej Sadi, Uroš Gašpar ter Sara Papič, so ugotavljali, kako zmanjšati koli-čino odpadkov. Med rešitvami so predlagali, da bi za branje knjig, revij in časopisov uporabljali bralnike, v šolo pa bi namesto učbenikov in delovnih zvezkov nosili le prenosne računalnike. Mihael Pojbič, Tina Hozjan, Jure Škof in Katja Weingler so se v drugi skupini ukvarjali s proble-matiko boljše proizvodnje in iz-postavili večjo uporabo ekološke in doma pridelane hrane. Boljša potrošnja je bil tematski sklop tretje skupine, ki so jo sesta-vljali Anja Heric, Mendi Kočiš, Tina Sraka in Alen Bačič. Tudi v tej skupini je bil izpostavljen pomen domače proizvodnje. Četrta skupina srednješolcev je razpravljala o daljši življenjski dobi proizvodov. Katja Pucko, Timotej Jagodič, Petra Cesarec in Evelina Olaj so dali na zna-nje, da je danes nakup novega izdelka cenejši kot popravilo, v peti skupini pa so dijaki govorili o problemu prevelike količine odvrženih odpadkov. V skupini so sodelovali Jasmina Železen, Sonja Neger, Tilen Sapač, in Matej Vohar. Skupna rešitev vseh petih sku-pin dijakov je bila, da lahko vsako posamezno gospodinjstvo zmanjša količino odpadkov s povsem preprostimi ukrepi, npr. pri nakupu pazimo na rok upora-be, izbiramo izdelke za večkratno uporabo ali z dolgo življenjsko dobo, brez nepotrebne ali s po-vratno embalažo, ne kupujemo vsakič novih modelov, ampak premislimo o uporabni vrednosti izdelkov, ki jih že imamo doma. Direktor Pomurskega ekološkega centra Milan Bogataj je izrazil za-dovoljstvo ob tako aktivnem so-delovanju dijakov. »Do sedaj smo se osredotočali zgolj na ločevanje odpadkov, treba pa je premisliti, kako zmanjšati količino odpad-kov, kako ukrepati, da odpadek sploh ne nastane. Upam, da bo ta teden zmanjševanja odpadkov zaživel tudi v naslednjih letih.« Recikliranje za nasmehe otrok Špela Horvat Klub prekmurskih študentov se je pridružil zbiranju odpadnih kartuš, s katerim pomagajo društvu Rdeči noski. Klub prekmurskih študentov se je priključil projektu »Recikliranje za nasmeh«, v katerem z zbiranjem odpadnih kartuš in tonerjev pomagajo društvu Rdeči noski. Kartuše in tonerje tiskalnikov, kopirnih strojev in faksov, ki jih uporablja-mo vsak dan, lahko sedaj namesto v smetnjak oddate Rdečim noskom, ki v zameno za vsako prazno kartušo prejmejo evro. Kartuše nato pošljejo podjetju, ki je specializirano za reci- kliranje in proizvodnjo tonerjev in kartuš. Škatle za oddajo odpadnih kartuš so postavljene na treh lokacijah, in sicer pred pisarno Kluba prekmurskih študentov, v MIKK-ovi kavarni in na Pomurskem mladinskem servisu, vedno v času uradnih ur. Rdeči noski so humanitarna in nepridobitna organizacija, v okviru katere klovni zdravniki obiskujejo bolne in jim s hu-morjem, ki ga premorejo le klovni, v tragično realnost bolezni vnašajo upanje in pozitivno energijo. Predvsem pa so njihovih obiskov veseli bolni otroci. 17 AKTUALNO V spomin na žrtve prometnih nesreč so zagorele tudi svečke na Trgu kulture Špela Horvat Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki po vsem svetu poteka tretjo nedeljo v no-vembru, je obeležitev potekala tudi v Murski Soboti. Avto moto društvo Štefan Kovač, Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu MOMS, Zveza združenj šoferjev in avtomehani-kov ter murskosoboška policijska uprava so se pridružili obeležitvi svetovnega dneva spomina na žrtve v prometnih nesrečah, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2007. Z različnimi aktivnostmi in pri- žiganjem svečk po številnih kra-jih in domovih v Sloveniji želijo opozoriti na številne poškodo-vane in umrle v prometnih ne-srečah ter na vse posameznike in družine, ki jih je prometna nesre-ča zaznamovala za vse življenje. Aktivnosti v letošnjem letu so potekale pod sloganom »Dobre želje uresničujmo z dejanji«. Leta 2007 je Svetovna zdravstve-na organizacija (WHO) imeno-vala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Vrsta nevla-dnih organizacij, ki združujejo žrtve prometnih nesreč, že več let zapored po številnih državah sveta organizira aktivnosti, ki so jih podprle tako vladne kot ne-vladne organizacije. Namen obe-ležitve svetovnega dneva spomi-na na žrtve prometnih nesreč je poudariti velik pomen varnosti v prometu in posledice, do katerih lahko pride v primeru nepazlji-vega ravnanja v prometu. Srečko Steiner iz PU Murska Sobota je spregovoril o vse večji prometni varnosti, število smr-tnih žrtev v zadnjih treh letih pa se je na pomurskih cestah zmanj-šalo za tri četrtine. V letu 2007 je bilo v Pomurju 28 smrtnih žrtev, v letu 2008 jih je bilo 16, lani šest, medtem ko so v letošnjem letu do danes zabeležili sedem žrtev prometnih nesreč. SILVESTROVANJE v HOTELU DIANA NOVOLETNI PLES V HOTELU DIANA 01.01.2011 od 19.00 ure naprej 31.12.2010 od 19.00 ure naprej 18 AKTUALNO Otroci za varnost v prometu Anita Gaber Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je skupaj z mur-skosoboško policijsko postajo, Pomurskim društvom za boj proti raku ter pomurskimi osnovnimi šo-lami in vrtci v novembru končal že osmo preventivno akcijo »Otroci za varnost v prometu«. V letošnji akciji je sodelovalo 31 pomurskih osnovnih šol in 29 vrtcev. Akcija je namreč namenjena mlajšim otrokom v osnovnih šolah in starejšim otrokom v vrtcih, je povedala vodja akcije Anica Fujs iz mur-skosoboškega zavoda za zdra-vstveno varstvo. »Osnovni na-men akcije 'Otroci za varnost v prometu' je, da se poučijo o nevarnostih alkohola v prome-tu,« dodaja Fujsova. Dober mesec so se otroci v šolah in vrtcih pogovarjali o nevarnostih, ki jih lahko pov-zročijo alkoholizirani vozniki, nastali pa so tudi obrisi njiho-vih dlani, na katerih so zapisa-na poučna sporočila. Skupno so na zavodu prejeli več kot 1850 izrezanih dlani. Ob mar-tinovem, 11. novembra 2010, pa so učenci Osnovne šole II iz Murske Sobote s policisti zloženke in izrezane dlani vo-znikom tudi razdelili. Osnovno vodilo vseh aktivno-sti znotraj te akcije je predvsem v tem, da na prisotnost alko-hola za krmilom opozarjajo najmlajši. »Srečno vožnjo, brez alkohola,« je bilo moč slišati, ko so otroci voznikom delili zloženke in porisane dlani. S takšnimi aktivnostmi v pre-ventivni akciji so zadovoljni tudi policisti. Tomaž Trajbarič, vodja policijskega okoliša Murska Sobota, je povedal, da so v istem obdobju lanskega leta policisti skupno obravna-vali slabih dvajset odstotkov alkoholiziranih povzročiteljev nesreč, letos se je ta številka znižala na dobrih dvanajst odstotkov. Vzroki nesreč, ki se zgodijo na naših cestah, so različni, naj-večkrat do nesreče pride zaradi neupoštevanja prednosti, takoj zatem sledi neprilagojena hi-trost. Manj je tudi poškodo- vanih v prometnih nesrečah, vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom pa še vedno povzroči vinjen voznik. Prvošolci na OŠ II prejeli odsevne brezrokavnike Podjetje Sava Tires je v okviru projekta »Za varnost otrok« podelilo odsevne brezrokavnike 55 prvošolcem OS II Murska Sobota. Z mednarodnim projektom so opozorili na izposta-vljenost otrok v cestnem prometu in pomen ustreznega izo-braževanja o varnosti na cesti. Na slovenskih cestah je preveč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi tudi otroci. Nevarnost je še toliko večja ob prihodu zime, ko so dnevi krajši, s tem pa so najmlajši še manj opazni na poti v šolo ali domov. Srečanju se je pridružila tudi televizijska in radijska voditeljica Saša Einsiedler, ki redno podpira in sodeluje pri tovrstnih projektih. Za malčke je pripravila krajši zabavni program, hkrati pa s predstavniki podjetja Save Tires otroke opomnila, da so odsevni brezrokavniki ključni element zagotavljanja varnosti. Za popestritev druženja so poskrbeli tudi otroci, ki so skupaj s pomočnico ravnateljice in učiteljicami pozdravili obisk podjetja in pripravili krajši nastop. 19 AKTUALNO Donacija Evangeličanske cerkve Splošni bolnišnici Murska Sobota Geza Grabar Črni oblaki, ki so v najslabšem celo napovedovali zaprtje otroškega od-delka, so se razkadili, saj je bolnišni-ca pridobila prepotrebne pediatre. Po odhodu dveh ključnih zdrav-nikov z oddelka, kjer so ostali le trije, od tega dve specializantki, so uspeli pridobiti dva nova — enega iz Makedonije, dvakrat na teden pa bo v Rakičan pri-hajal tudi specialist pediater iz Ormoža. Ker naj bi specializant-ki zaključili specializacijo ter ostali na oddelku, bo kadrovski primanjkljaj vendarle postopo- ma odpravljen. Za čas do mar-ca se z Ministrstvom za zdravje dogovarjajo, da bi jim z enim pediatrom priskočila na pomoč jeseniška bolnišnica. Za ohranitev delovanja oddelka je vodstvo bolnišnice, ki si je na vse pretege prizadevalo, da otroškega oddelka znotraj bol-nišnice ne bi zaprli, pritegnilo tudi upokojene zdravnike in pe-diatre koncesionarje ter pediatre iz zdravstvenih domov, ki so ra-zumeli težavne razmere in želeli pomagati. Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota je oddelku po predstavitvi novih kadrovskih okrepitev predala ček v višini 3000 evrov, ki so jih verniki in drugi obiskovalci zbrali na maj-skem binkoštnem pikniku in jih bodo po besedah direktorja bol-nišnice Bojana Korošca namenili za nakup opreme. Kot je povedal duhovnik mag. Leon Novak, je murskosoboška cerkev v desetih letih, odkar na dobrodelnih in drugih prireditvah zbira namen-ska sredstva, bolnišnici donirala 26.704 evre, od tega dobrih 20 tisoč evrov otroškemu oddelku. Kot so sporočili iz bolnišnice, zahvala za to gesto gre predvsem mag. Leonu Novaku, ki je po-budnik in glavni koordinator zbiranja sredstev za bolnišnico, in mag. Robertu Celcu, ki v or-ganizacijo piknika vložita veliko energije. Organizatorji se vsako leto zelo potrudijo, da pripravijo pester in raznovrsten program, saj z večjo udeležbo zberejo tudi več dobrodelnih sredstev, ki jih že vse od leta 2000 namenja-jo Splošni bolnišnici Murska Sobota. www.vss-ms.si www.ekonomskasolams.si 20 AKTUALNO Modernizacij a pokojninskega sistema Brigita Bavčar Minulo sredo zvečer je v grajski dvorani minister za delo, družino in socialne zadeve s podsekretarjem ter svetovalcem iz vladnega Urada za komuniciranje opravil predstavi-tev in obravnavo modernizacije po-kojninskega sistema v Sloveniji. Kot ministra z najtežjim resorjem je dr. Ivana Svetlika uvodoma napovedal in pozdravil župan mestne občine Anton Štihec. »Ne dogaja se drama, ampak želi-mo slovenski pokojninski sistem samo prilagoditi, da bi lahko nudili varno starost vsem,«je pri-sotnim dejal minister Svetlik in navedel tri poglavitne cilje pre-dlaganega pokojninskega sistema. Prvi je zagotoviti redna izplačila pokojnin sedanjim upokojencem in delavcem, ki se bodo upoko-jevali v naslednjih desetletjih. Drugi je zaustaviti zniževanje začetnih pokojnin glede na plače ter zagotoviti povečevanje njihove realne vrednosti glede na življenj-ske stroške, s čimer bi sedanjim in prihodnjim generacijam omo-gočili dostojne pokojnine, ki jim bodo zagotovile varno starost. Tretji cilj je povečati pravičnost pokojninskega sistema s poudar-kom na prispevkih posamezni-kov v pokojninsko blagajno, na enakomerni obremenitvi mlade, srednje in starejše generacije, na položaju delavcev, ki so začeli de-lati v zgodnji mladosti in delajo v težkih delovnih razmerah, ter na postopnosti uvajanja sprememb. Pojasnil je tudi, da je pokojnin-ski sistem treba spremeniti zaradi neugodnih demografskih razmer, prezgodnjega upokojevanja, po-znega vstopa mladih na trg dela, slabitve pokojninske blagajne, zniževanja vrednosti začetne po-kojnine, nepreglednosti sedanjega sistema ter povečevanja javnega dolga. Podrobno je razčlenil in tudi s številkami podkrepil, da se razmerje med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom iz leta v leto slabša. Lani je bilo razmerje en upokojenec na 1,67 zaposlenega, v letu 2025 pa bo razmerje 1 proti 1,3 in čez trideset let ena proti ena. V razpravi se je izkazalo, da nas bolj kot razmerje v prihodnosti skrbi, kako bo v letu, v katerega vstopamo z nelagodnostjo, in do leta 2015. Predstavnico generaci-je, ki je vplačevala za svojo pokoj-nino tretjino osebnega dohodka, je zanimalo, kam je poniknil ta denar, če je pokojninska blagaj-na prazna. Pa tudi, čemu izčrpa-vati izgorele starejše v časih, ko mladi in izobraženi ter energije polni ljudje nimajo zaposlitev. Predlagana denarna nadomestila prvim iskalcem zaposlitve goto-vo niso rešitev - kakor tudi ne sistemsko neusklajena delovanja posameznih pristojnih ministr-stev, na katera je opozoril dober poznavalec zakonodaje in razmer. Sledljivost invalidske upokojitve bo v bodoče preprečila, da bi in-validsko upokojeni voznik lahko še naprej s kombijem prevažal šolske otroke ali bi aktivnemu zaposlenemu z osebnim prevo-zom bil konkurenčen upokojeni voznik, je bilo med drugim sli-šati v pogovoru z ministrom. Ta se je nasmehnil ob večkratnem omenjanju pokopališča kot naj-ustreznejšega mesta za preštevilne upokojence, predvsem invalidske in kmetijske, ki so se vključevali z neposrednimi vprašanji. Dr. Ivan Svetlik se je trudil z od-govori, pri tistih, ki so bila oseb-na in s podatki, pa je priskočil na pomoč podsekretar Mitja Ziher. Podrobneje je o pokojninskem sistemu zapisano v publikaciji z naslovom »Varna starost za vse generacije«, po kateri smo lahko posegli udeleženci in ji pripisali spremembe prvotnega vladnega predloga ZPIS-2 v zakonodajnem postopku. Moški, ki se je zgodaj zaposlil, se bo lahko starostno upokojil pri 60 letih starosti in 43 letih pokojninske dobe, ženska pa pri 58 letih starosti in 41 letih delov-ne dobe. Upokojitvena starost in pokojninska doba bosta naraščali postopno, in sicer štiri mesece na leto. Za vsakega otroka se lahko starostni pogoj zniža za osem mesecev. Moškemu, ki je služil obvezni vojaški rok, se starostna meja 65 let zniža za čas služenja, možen pa je tudi dokup pokoj-ninske dobe pod ugodnejšimi pogoji ter priznane dodane dobe. Za izračun pokojninske osnove starostne in predčasne pokojnine se upošteva obdobje 30 najugo-dnejših zaporednih let z izloči-tvijo treh najslabših, kar pomeni, da se dejansko upošteva 27 let. Pokojnine se bodo letno usklaje-vale z rastjo plač in življenjskih stroškov (inflacijo) po formuli 60 proti 40 do leta 2015, dalje pa v razmerju 70 proti 30. Nekaj bonusov bodo, da bi spod-budili delodajalce pri zaposlova-nju starejših delavcev, deležni delodajalci v obliki 50-odstotno znižanih prispevkov, za zaposlo-vanje mladih do 26. leta za ne-določen čas pa s subvencijami. Brezposelni, ki jim do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkajo manj kot tri leta pokojninske dobe ali starosti in so na dan 31. 12. 2010 ter celotno obdobje do upokojitve prejemniki denarnega nadomestila ali pa jih prispevke plačuje Zavod RS za zaposlova-nje, se bodo lahko upokojili po ZBIZ-1. Seveda pa bodo vse zapisane spremembe veljale le, če bo vla-dni predlog v parlamentu sploh izglasovan. 21 AKTUALNO Varuhinja človekovih pravic na obisku v prvi medgeneracijski hiši Aleksandra Grah Hišo Sadeži družbe, ki je letos praznovala prvo leto delovanja, je obiskala varuhinja človekovih pra-vic Zdenka Čebašek Travnik, ki si je ogledala rezultate dela mnogih prostovoljcev. Prva medgeneracijska hiša v Sloveniji po dobrem letu delo-vanja širi in skrbi za promocijo prostovoljskega dela, mnogi jo postavljajo celo kot primer do-bre prakse, s čimer se strinja tudi Čebašek Travnikova, ki je ob obi-sku povedala: »Primer dobre pra-kse, ki bi ga v Sloveniji bilo treba posnemati vsaj na stotih koncih, saj je v časih, ko primanjkuje za-poslitev, to odlična priložnost, odličen model za prostovoljce, in to ne samo za tiste, ki bi radi de-lali z rokami, ampak tudi za tiste, ki lahko ponudijo svoje znanje, izkušnje, ob tem pa se počutijo koristne, ko pomagajo in učijo druge ljudi.« Tudi koordinatorka projekta Nataša Vršič si želi, da bi hiša postala prepoznavna tudi zunaj Prekmurja, poleg tega pa si želijo, da bi model medgenera-cijskih hiš oblikovali še drugod po Sloveniji. Čebašek Travnikova meni, da je življenje v hiši dokaz, da jo Prekmurje potrebuje, a tudi ostala Slovenija. »Vsaj sto takšnih hiš bi potrebovali, da bi ljudje, ki so osamljeni in ne znajo osmisliti svojega vsak dana, poskušali najti nek nov, drugačen smisel življe-nja,« še pripomni varuhinja. Po njenih besedah je prostovoljstvo v Sloveniji še vedno premalo živo. V hišo so vključeni tudi mladi prostovoljci iz Osnovne šole I, doslej jih je 31. »Mislim, da je pametno vključevati mlade, saj na ta način pridobivajo na svoji samopodobi, se učijo novih spre-tnosti, veščin in prenašajo znanje na starejše. Učijo se strpnosti, ki je pozitivna vrlina,« je povedala mentorica mladih Tatjana Fras. Adventna delavnica v pokrajinskem muzeju Geza Grabar Čas bližajočih se praznikov so po zaslugi Tamare Andrejek, v muze-ju kustodinje pedagoginje, zaznamovali zelo ustvarjalno. Že drugo leto zapored so adventne venčke pletli in druge božične dekoracije izdelovali iz naravnih materialov. V ospredju so bili pušpan, jelka, bor, bršljan, pa različne veje in storži, materiali, ki so jih skupaj z naravnim okrasjem udeleženci dobili v muzeju, skoraj vsak od natanko 26, kolikor jih je prišlo na delavnico, pa je s sabo prinesel še svečke in drugo dekoracijo, ki jih je potem namestil na lasten adventni venček. Zelo pohvalno je, da so ob 14 otrocih pri delavnicah aktivno sodelovali tudi njihovi starši, kot pomočnici pa sta sodelovali tudi mlada etnologinja Mateja Huber in volunterka Marjeta Andrejek. Podobno prijetno predpraznično vzdušje bodo v muzeju spet sku-šali pričarati to soboto, 18. decembra, ko bodo pripravili še božično delavnico. Tudi takrat pričakujejo dobro udeležbo, predhodna najava pa ni potrebna. 22 WWW.MOBITEL.SI 23 JAVNE OBJAVE Mestna občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Uradni list RS, št. 1/96 in 137/2006) objavlja RAZPIS za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku Mestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem prazniku. Nagrade se podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, li-kovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Skladno z odlokom se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev naslednjih nagrade: - denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture - plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture - priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture - priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture. DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2011. Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite v roku do srede, 5. JANURJA 2010 s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota oziroma jih vložite v vložišče mestne občine. SVETOVALNICA V naši kulturi je pitje alkoholnih pijač pogosto, ob najrazličnejših priložnostih, od rojstva do smrti... Ko človek sliši besedo alkohol, ta beseda ni nevtralna kakor druge. Eden ob njej pomisli: »Vsi ljudje pijejo in pitje je nekaj normalnega.« Drugi pa začuti stisko: »Alkohol prinaša nesrečo v življenje naše družine.« Človek si lahko zelo hitro pridobi izkušnjo, da napetost, težave ter nerešena vprašanja iz-ginejo, če se opije. Alkohol pa je omamno sredstvo, ki lahko po rednem (kar ne pomeni nujno vsak dan) in prekomernem uživanju pripelje do zasvojenosti. Problemi alkoholizma so pri vsakem drugačni, nekatere temeljne značilnosti zasvojenosti z alkoholom, ki jih lahko opazimo pri človeku, pa so, da ne vzdrži daljše časovno obdobje brez alkohola, da ga »pijača vleče«, da se rad pogovarja o pijači in pitju s svojimi »prijatelji«, da poskuša opravičiti pitje in spremenjeno vedenje pred seboj in pri domačih, da se počuti nelagodno in ga je sram zaradi opijanja pred ljudmi, ki so mu blizu, da je poskušal kontrolirati svoje pitje, pa ni šlo. Vedenje človeka, ki pije, se spremeni. Spremenijo pa se tudi njegovi najbližji. Zasvojenost povzroči spremembe v vedenju pri vseh članih družine. Zasvojeni človek niha v razpoloženju, otroci pa so ob takem očetu ali materi razdvojeni in nemirni. Zasvojeni človek ne upošteva meja drugih, zato se njegovi najbližji počutijo ogoljufane in razvrednotene. Posledice pri svojcih so lahko celo hujše kot pri alkoholikih. Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi lastnih težav v zvezi z uživanjem alkohola ali svojcev in prijateljev, Društva socialni forum za zasvojenosti in omame, iz Ljubljane, nudi: pogovore ljudem, ki dvomijo o svojem odnosu do alkohola ali so v stiski zaradi pitja koga od svojcev ali prijateljev; informacije o preprečevanju zasvojenosti pri mladih; informacije o oblikah pomoči in samopomoči zasvojenim; partnerske in družinske svetovalne pogovore; pripravo in pomoč pri vključitvi v psihosocialne programe za zdravljene alkoholike in njihove svojce; psihosocialno urejanje v terapevtskih skupinah; rehabilitacijo v klubih zdravljenih alkoholikov in Prijateljskih skupinah. V svetovalnici so na voljo izkušeni strokovnjaki. Temeljni pristop izhaja iz celostnega pogleda na človeka in njegovo okolje. Za pogovor v svetovalnici se je treba dogovoriti osebno ali po telefonu 01 438 68 00 ali 01 438 68 05. Svetovalnica je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro. Najave pogovorov sprejemamo tudi vsak ponedeljek od 17. do 20. ure v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka, na Resljevi 11, v Ljubljani. Možno seje na svetovalnico obrniti tudi po spletni pošti socialni.forum@gmail.com ali si več prebrati na spletnem naslo-vu http://drustvo-socialni-forum.blogspot.com/. Svetovanje je anonimno in brezplačno, saj program sofinancirata MOL in MDDSZ. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MURSKA SOBOTA SILVESTROVANJE MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC DECEMBER 24 brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: www.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. koimuialna taksa Že nekaj časa se pripravljam na gradnjo nove stanovanjske hiše, Imam parcelo v k. o. Krog, za ka-tero sem pred dvema letoma plačal komunalno takso. Zanima me, ali je se ta taksa veljavna in če je ali še treba kaj doplačat? Zanima me še ali je še vedno potrebna Lokacijska informacija? Najlepša hvala za vaše odgovore. Odgovor mestne uprave Spoštovani, v nadaljevanju vam po-sredujemo odgovor na vaše vprašanje, ki sta ga pripravila Lea Beguš Barbir, višja svetovalka za prostorsko in ur-banistično načrtovanje ter Drage Ružič, vodja režijskega obrata. Navajamor:» Lokacijska informaci-ja po veljavni zakonodaji ni obvezen sestavni del projekta, vsebuje pa ko-ristne podatke v zvezi z veljavnimi prostorskimi akti. Je vir podatkov za investitorja ali projektanta v prime-ru, da ta ne pozna občinskih prostor-skih aktov. V lokacijski informaciji so navedeni prostorski akti, ki veljajo na določenem zemljišču. Glede na izražen namen vsebuje lokacijska informacija podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, kot jih določajo občinski iz-vedbeni prostorski akti ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju. Pri namenski rabi zemljišča je navedeno, ali je zemljišče opredeljeno kot stavbno, kmetijsko, gozd, vodna površina itd. V lokacijski informaciji so navede-ne tudi vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov gle-de na namen, merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del. Del lokacijske informacije so tudi navedeni prostorski ukrepi, ki veljajo na obravnavanem področju (npr.: zakonita predkupna pravica občine) ter podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih (npr.: varstvo kulturne dediščine, varstvo narave, vodovarstvena ob-močja ipd.) Če se za območje oziro-ma zemljišče, na katerega se nanaša lokacijska informacija, pripravlja sprememba prostorskega akta, je v lokacijski informaciji to treba posebej navesti. Lokacijska informacija velja do uveljavitve sprememb prostorske-ga akta. Lokacijsko informacijo na zahtevo vlagatelja izda občina, na območju katere je zemljišče. Glede vprašanje, ki se nanaša na plačilo komunalne takse predvidevamo, da imate v mislih komunalni prispevek, ki ste ga plačali Krajevni skupnosti Krog, po tedaj veljavnem sklepu KS Krog in sicer pred 30. 4. 2008, ko je stopil v veljavo odlok, ki je eno-tno uredil komunalni prispevek na celotnem območju Mestne občine Murska Sobota. V tem primeru boste Upravni enoti Murska Sobota v po-stopku izdaje gradbenega dovoljenja predložili potrdilo KS Krog, da ste v celoti poravnali obveznosti iz naslova komunalnega prispevka, v skladu s tedaj veljavnim sklepom KS Krog.« Zlomljeno steklo Nepridipravi so zlomili steklo na obvestilni omarici za vozni red SOBOCANCA na ulici Mikloša Kuzmiča. Ker je steklo polomljeno že debel mesec, me zanima, kdo je dolžan (pred zimo) nadomestiti steklo s celim. Hvala za odgovor. Odgovor mestne uprave Pozdravljeni, odgovor vam je pripra-vil Bogomir Rola, svetovalec za ko-munalne dejavnosti mestne občine. Navajamo: »Z odgovorom sicer malo zamujamo, vendar je steklo, kot ste verjetno že sami opazili, bilo že zdavnaj zamenjano. Vitrine voznih redov namreč za Mestno občino M. Sobota vzdržuje Podjetje Komunala, ki je steklo zamenjalo takoj po Vašem »opominu«. Zanj se Vam zahvaljuje-mo in se Vam istočasno opravičujemo za zamudo.« Čiščenje cest Prosimo vas, če obvestite Komunalo, naj spluži tudi pove-zovalno cesto iz Malih Bakovec preko nadvoza ter cesto, ki gre iz Kroga proti brodu. Že lansko leto ste nam pomagali, za kar se vam lepo zahvaljujemo, zato verjame-mo, da boste tudi letos lahko pri Komunali uredili čiščenje cest. Odgovor mestne uprave: Pozdravljeni, odgovor vam je pripra-vil svetovalec za komunalne dejav-nosti mestne občine Bogomir Rola. Navajamo: »Navedenapovezovalna cesta med Malimi Bakovci in lokal-no cesto Krog - brod na Muri nima funkcije dostopnosti do naselja ali skupine hiš, zato je po planu zimske službe uvrščena med ceste, na kate-rih se zimska služba ne izvaja. Res je sicer, da ta cesta služi nekaterim občanom (zlasti občanom Malih Bakovec) kot bližnja povezava s sosednjim naseljem Krog in preko njega tudi z občinskim središčem, vendar prvenstveno temu ni name-njena. Njen osnovni namen je zago-tavljanje dostopnosti do kmetijskih zemljišč, zato jo Mestna občim M. Sobota, preko vzdrževalca Javnega podjetja Komunala, temu primemo tudi vzdržuje in zagotavlja prevo-znost le v času, ko je potreben dostop do kmetijskih zemljišč. Za vse ostale uporabnike pa velja, da v zimskem času koristijo cestne povezave, ki so namenjene prometu vozil med na-selji ter medposameznimi naselji in občinskim središčem, za kar je m njih na ustreznem nivoju (v skladu s prioritetami) tudi organizirana zimska služba.« 25 KULTURA Murska Sobota gosti 17. evropski trienale male plastike Špela Horvat Vsaka tri leta Murska Sobota gosti mednarodni umetniški dogodek. Letos pod naslovom »Deljene identi-tete: objekti na meji med umetnostjo in dizajnom«. Med izobiljem bienalov in tri-enalov po svetu ima evropski trienale male plastike v Murski Soboti zgodovinski in edinstve-ni položaj. Od začetkov leta 1973, takrat kot jugoslovanski bienale, od leta 1999 naprej pa kot trienale, se je namreč od-vilo 16 razstav. Murskosoboški trienale je znan kot eden dveh osrednjih dogodkov, posveče-nih mali plastiki — drugi, morda bolj poznan »zahodnoevropske-mu občinstvu«, se od leta 1980 odvija v Fellbachu v Nemčiji. Slovenski trienale se odlikuje po izključno evropski naravnanosti, saj povezuje nekdanjo Vzhodno in Srednjo Evropo z Zahodno Evropo. Kot umetniško vodjo 17. trienala je Galerija Murska Sobota k so-delovanju povabila francosko ku-ratorko Katio Baudin, sicer delu-jočo v Nemčiji. Vodenje trienala zanjo predstavlja številne izzive. Njen cilj je bil, da za trienale iz-bere temo, ki se neločljivo nave-zuje na lokalni kontekst: mejno geografsko lego Murske Sobote in njeno oscilacijsko identiteto madžarskega, jugoslovanskega in zdaj slovenskega mesta ter tradi-cionalne ekonomske značilnosti - od lončarskih vasi do vzpona in padca tekstilne industrije. Razstava je naravnava tudi na lokalno prebivalstvo, ki je »rela-tivno izolirano od večjih mest in manj seznanjeno z najsodobnej-šim razvojem umetnosti«. Trienale se osredotoča na neka-tere najpomembnejše vezi med ustvarjalci in rokodelci oziroma tradicionalnimi industrijami v Evropi, pri čemer bodo predsta-vljeni unikatni izdelki, predvsem s področja stekla in porcelana. Razstavo sestavljajo štiri eno-te. Uvodnemu Big bangu, ki poudarja izvor teme, sledijo tri enote, imenovane Konstelacije. Slednje so razdeljene na teme oz. Satelite, ki jih ponazarjajo posa-mezne mize. Skozi razstavo, ki je na ogled do 24. marca priho-dnje leto, vas bo vodil natisnjen prospekt. Prekmurska godba Bakovci na svojem tradicionalnem koncertu gostila Alfija Nipiča Špela Horvat Prekmurska godba Bakovci je na letošnjem tradicionalnem koncertu gostila legendo slovenske zabavne glasbe Alfija Nipiča. V do zadnjega kotička napolnjeni športni dvorani Ekonomske šole je bilo poleg skladb iz repertoarja godbe moč slišati tudi nekatere največje Nipičeve hite. Kot gosta večera sta nastopili skupina mažoretk iz Bakovcev in vokalistka Ingrid Müller. Začetki Prekmurske godbe Bakovci se-žejo v leto 1928, ko je dvajset glasbenikov prvič zaigralo v okviru takratne gasilske godbe. Njen ustanovitelj je bil Milan Deškovič, dirigentsko palico je kasneje prevzel Anton Buzeti -Anti, za njim pa Stjepan Marušič - Stevo. Prekmursko godbo od leta 1999 vodi Željko Ritlop. Z vedno zahtevnejšim programom so začeli večati svoj obseg instru-mentov in število članov se je v manj kot desetih letih podvojilo. Naslednji koncert 50-članske godbe pod dirigentsko taktir-ko Željka Ritlopa se bo odvil v decembru, godba se bo namreč ponovno predstavila na tradici-onalnem božično-novoletnem koncert v Bakovcih. 26 KULTURA Nova dvorana gostila prvo predstavo Špela Horvat Gledališka in večnamenska dvora-na, katere prenova se je pričela lani avgusta, je 6. decembra ponovno odprla svoja vrata. Predstava »Ko sem bil mrtev« je bila murskoso-boškemu občinstvu zaigrana na povsem novem odrskem parketu. Prva predstava v prenovljeni gle-dališki in večnamenski dvorani se je zvrstila 6. decembra, kar je 19 mesecev po začetku del in dobre tri mesece kasneje od načrtova-nega zaključka vseh del. Veselje kulturnih sladokuscev je bilo zato toliko večje. Komedija »Ko sem bil mrtev« je nastala po prvem celovečernem igranem filmu znamenitega nem-škega režiserja Ernsta Lubitscha. Film je dolgo veljal za izgublje-nega, a so ga leta 1994 našli na Goriškem. Zgodba predstave režiserja Diega de Bree v izvedbi ljubljanske Drame se vrti okoli motiva moža, ki uprizori svojo smrt in iznajde novo identiteto, da bi se znebil nadzora zoprne tašče. Igralska zasedba je v celoti moška, saj nastopajo Alojz Svete, Janez Škof, Boris Mihalj in Jernej Šugman, ki je za vlogo tašče pre-jel Borštnikovo nagrado za igro. Murska Sobota praznovala Prešernov rojstni dan Aleksandra Grah Na ta veseli dan kulture je bilo ži-vahno tudi v Murski Soboti, kjer so različne kulturne ustanove odprle svoja vrata in pripravile pester pro-gram za vse obiskovalce. 3. decembra, ko obeležuje-mo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, mnogi kul-turni hrami na široko odprejo svoja vrata in pestre kulturne dogodke ponudijoo brezplač-no. Kakor vsako leto doslej so tudi v Galeriji Murska Sobota sodelovali pri vseslovenskem odpiranju vrat v kulturne hra-me. Fetos so se preselili kar na Trg kulture, kjer je potekal se-jem muzejskih publikacij. Na stojnici so se predstavili skupaj s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota ter Pokrajinsko in študij-sko knjižnico Murska Sobota. Po besedah muzejske vodnice Jelke Geder Kosi sta takšno povezo-vanje in medsebojno obveščanje zelo pomembna, saj se tako izo-gnejo morebitnim prekrivanjem terminov. Pokrajinska in študij-ska knjižnica je ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture ponudila tudi voden ogled po knjižnici, potekal pa je še brezplačen vpis novih članov. Prav tako so si obiskovalci lahko ogledali prilo-žnostno razstavo ob 210. oble-tnici rojstva Franceta Prešerna. Svoja vrata so na široko odprli tudi v Mladinskem informativ- nem in kulturnem klubu Murska Sobota, kjer je bila za vse obisko-valce na ogled razstava fotografij iz MIKK-ovega mednarodnega natečaja digitalne fotografije »Digitalna abstrakcija 2010«. 27 FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER www.gfm-ljutomer.si KULTURA Koncert glasbenih učiteljev Aleksandra Grah V dvorani Glasbene šole Murska Sobota je 2. decembra potekal tradi-cionalni koncert glasbenih učiteljev. Učiteljski koncert so v mursko-soboški glasbeni šoli uvedli pred 14 leti. Na koncertu so se tako predstavili učitelji, ki se že tra-dicionalno enkrat letno postavi-jo v vloge svojih učencev. Eden razlogov uvedbe učiteljskega koncerta je bil učencem in star-šem predstaviti zahtevnejši pro-gram, s katerim se bodo učenci v prihodnosti srečali tudi sami. »Mnogi med njimi ne obiskujejo klasičnih koncertov, saj v našem mestu nimajo zadostne ponud-be, zato je koncert priložnost, da obiščejo tovrsten dogodek. Veseli smo, da imamo toliko dobrih, sposobnih in motiviranih uči-teljev, da koncert izpeljemo v takšnem obsegu in kakovostno. Predstavili so se skoraj vsi učitelji in instrumenti, le pevka, zaradi bolniške odsotnosti, ni nastopila. Ponosni smo, da imamo v ko-lektivu tudi skladatelje, katerih aranžmaji in skladbe so bili prav tako predstavljeni,« je povedala ravnateljica Erna Lukač. Na kon-certu je tako bila krstno izvedena tudi skladba »Skrivnostna noč« skladateljice Tjaše Žalik, ki po-učuje nauk o glasbi. »Učiteljski kader je torej zelo strokovno usposobljen tudi za glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje, je v dobri kondiciji in pripravljen delati. Ker so v povprečju zelo mladi, polni zagona in idej, nam predlogi za dodatne aktiv-nosti kar dežujejo. Za njih tako rekoč ovir,« še dodaja Lukačeva. Koncert so pripravili in izvedli učitelji Marko Slavič, Olga Palič, Edita Žalik, Damjan Stanišič, Nenad Mihajlovič, Samir Azzeh, Yuliya Kunova, Eszter Meljkuti, Julija Furek, Ana Sarkanj, Saša Bastalec, Ernest Lukač, Polona Žohar, Predrag Santek, Danijel Matkovič, Jasmina Dajčman, Boštjan Lašič, Marija Ignjatovič, Dominik Cvitanič, Snežana Mitič, Željko Ritlop, Sanjin Kipič in Matej Petanjek. triglav 28 KULTURA Upokojenci predstavili nov zbornik »Shojene poti 6« Aleksandra Grah V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je potekala presta-vitev novega zbornika »Shojene poti 6«, kjer so zbrana literarna dela iz vrst ustvarjalnih upokojencev. V najnovejšem zborniku so poleg literarnih prispevkov zbrana tudi dela likovnikov, ki delujejo pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Tako zbornik vsebuje tudi kreativne likovne prispev-ke, poleg domačih avtorjev pa v zborniku objavljajo tudi upo-kojenci iz drugih društev, tudi z drugega brega reke Mure. Člani uredniškega odbora so imeli kar precej dela z zbiranjem prispev-kov, saj je v uredništvo prispelo ogromno gradiva. Vso gradivo je zbrala in lektorirala glavna urednica, pisateljica Karolina Kolmanič, ki je pohvalila kako-vostne prispevke upokojencev. »Zbrani literarni prispevki so iz-redno bogati in lepo berljivi. Ko sem jih prebirala, sem spoznavala njihove duše in s tem tudi njihov način razmišljanja, nekateri piše-jo tudi o doživetjih v mladostnih letih, kar je prav tako zanimivo brati,« je ob izidu zbornika po-vedala predsednica DU Murska Sobota Angela Novak. Nov zbornik priča, da je tudi tretje življenjsko obdobje lahko ustvar-jalno in da jesen življenja lahko preživimo zelo kakovostno. V Pokrajinski in študijski knjižnici na ogled žlahtni izbor sodobne madžarske književnosti Špela Horvat Razstava nekaterih najkakovostnej-ših del madžarske književnosti bo na ogled do konca decembra. V mur-skosoboški pokrajinski in študijski knjižnici so 19. novembra odprli razstavo knjig sodobne madžarske umetnosti. Letošnja razstava je ne-koliko drugačna od preteklih, saj so predstavili najopaznejša dela sodob-ne madžarske književnosti zadnjih desetih oz. petnajstih let. Najprej je zbrane nagovoril di-rektor knjižnice Jože Vugrinec, ki je zbranim prenesel pozdra-ve ministrice za kulturo Majde Širca. Ob odprtju razstave več kot 70 knjig v slovenskem in madžarskem jeziku je sprego-voril tudi njen avtor dr. Jozsef Papp: »Želimo, da ljubitelji so-dobne književnosti najnovejša dela spoznajo v originalni izdaji ah v slovenskih prevodih,« je povedal bibliotekar, ki je priznal tudi, da pri izbiri knjig niso imeli lahke naloge, saj so morali med deset tisoč knjižnimi enotami, kolikor jih vsako leto izide na Madžarskem, izbrati najdrago-cenejšo leksiko. »Ob soočenju s tako velikim številom knjig je težko stremeti k popolnosti in ni mogoče predstaviti vseh,« je še povedal Papp, katerega besede je v slovenskem jeziku prebrala Vesna Radovanovič. Za glasbe-no spremljavo dogodka je poskr-bel Andi Sobočan na cimbalah, razstava pa bo na ogled do 11. decembra. Ob dnevu splošnih knjižnic so v pokrajinski in študijski knjižnici odprli tudi novo časopisno čital-nico, ki se nahaja takoj pri vhodu na desni strani. Tako bodo obi-skovalci knjižnice nemoteno vsak dan od devete do 15. ure lahko brali aktualne številke časopi-sov. Zaenkrat imajo na voljo le Delo, Večer, Vestnik, Porabje in Slovenske novice. 29 ŠPORT Pet uvrstitev med deset najboljših za mlade plesalke Smiljan Kuhar V Ukrajini je potekalo svetovno prvenstvu v Street show danceu. Enajstega in dvanajstega novembra je v ukrajinskem Ternopilu potekalo svetovno prvenstvo v Street show danceu. Tekmovanja, ki je potekalo v sklopu plesne olimpijade, se je udeležilo več kot pet tisoč ple-salcev s celega sveta, ki so se pomerili v 37 plesih. Članice Plesnega kluba Zeko so dobro zastopale barve murskosoboške občine, saj so uspele doseči kar pet uvrstitev med najboljših de-set. Med pionirkami je izstopala Janja Gomboc, ki ji je s četrtim mestom uspel najboljši posami-čen rezultat. Dobro so se odre-zale tudi ostale plesalke. Tako je Anja Kerčmar le za las zgrešila uvrstitev v veliki finale članske konkurence in na koncu osvojila šesto mesto. Trije plesni pari, ki so jih sestavljale Danaja Kuhanec in Neža Orešnik v članski kon-kurenci, Neja Drožina Romin in Laura Broder ter Meta Štuhec in Medeja Kuhanec v pionirski konkurenci, so vsi osvojili konč-no deveto mesto. Dejan Zečevič iz Plesnega kluba Zeko je po koncu tekmovanja povedal: »Za nami je naslednje dobro tekmovanje. Upal sem sicer, da nam bo uspelo osvoji-ti vsaj eno medaljo, a se tokrat žal ni izšlo. Kljub temu sem zelo zadovoljen, saj nisem pričakoval, da se bodo na svetovnem prven-stvu vse plesne točke uvrstile med prvih deset.« Sobočan Tomo Kološa evropski podprvak v kickboxingu Smiljan Kuhar V grškem Loutrakiju je od 21. do 28. novembra potekalo evropsko prvenstvo v kickboxingu, ki se ga je udeležil 501 tekmovalec. Na tekmovanju je sodeloval tudi Tomo Kološa iz Murske Sobote, družbo pa mu je delal soborec David Žibrat iz Ljutomera, oba pa sta člana murskosoboškega kickboxing kluba Power Kick Murska Sobota. Tomo se je na prvenstvo pripravljal dalj časa, pozornost pa je v času pred prvenstvom posvetil predvsem fizični in kondicijski pripravi. »Del priprav sem opravil v klubu s trenerjem Milanom Korotajem in v sodelovanju s sotekmoval-cem Davidom, medtem ko sem drugi del priprav, ki je bil name-njen predvsem kondiciji, opra-vil doma. Čas za počitek sem si privoščil le v nedeljo,« je o pri-pravah na tekmovanje povedal Tomo. V Grčiji je najprej uspešno pre-stal tehtanje, žreb pa je odločil, da bo murskosoboški kickboxer v prvem krogu tekmovanja prost, tako da mu je ostalo več časa za pripravo na prvo borbo. Četrti dan prvenstva je sledila polfinal-na borba proti domačinu Kesisu Nikolausu, ki Kološi ni bil kos. Tomo se je tako uvrstil v veliki finale, kjer mu je nasproti stal Poljak Michal Maczka. Finalna borba je pripadla poljskemu tek-movalcu, naš pa je osvojil naziv podprvaka Evrope v kategoriji do 84 kilogramov. »Občutki ob osvojitvi srebrne medalje so bili fantastični, še posebej zato, ker sem s ponosom predstavljal barve Slovenije. V trenutku sem pozabil na vse napore, ki so bili vloženi v trening, saj se je z osvo-jitvijo medalje izkazalo, da je bilo vredno garati,« je povedal novi celinski podprvak in nadaljeval: »Po koncu borbe je bilo ob vsem veselju čutiti tudi kanček razo-čaranja, saj sem se kljub vsemu boril za naslov prvaka. A ko se je glava ohladila, sem se še toli-ko bolj zavedel, da je tudi drugo mesto na evropskem prvenstvu lep uspeh.« Omeniti velja, da je tudi drugi tekmovalec murskosoboškega kluba David Žibrat podobno kot Kološa postal podprvak Evrope, in sicer v kategoriji do 89 kilogramov, oba tekmovalca pa sta nastopila v disciplini kick light. Nastope obeh članov klu-ba je pokomentiral njun trener Milan Korotaj: »Z rezultati obeh tekmovalcev sem zelo zadovo-ljen, saj sta z drugima mestoma osvojila odlična rezultata. Tomo je v finalu naletel na močnega nasprotnika iz Poljske, ki je bil premočan zalogaj. Prav tako v finalu ni uspelo priti do zmage Davidu, ki si je v začetku zadnje borbe resneje poškodoval zape-stje, kar ga je oviralo v nadaljeva-nju. Kljub temu sta oba dosegla odličen rezultat.« 30 — ŠPORT Košarkarji in odbojkarji v zmagovalnem ritmu Smiljan Kuhar Radenska Creativ še ne pozna poraza, Panvita Galex do šestih zaporednih zmag. Murskosoboški košarkarji so še zmeraj na pravi poti k osvojitvi prvega mesta v drugi ligi. V zadnjem mesecu so namreč premagali neposredne tekmece za prvo mesto, košarkarje klu-ba Terme Olimia. V koraku s Sobočani so bili do nedavnega igralci Bistrice, ki pa so v osmem krogu prvič klonili, kar je pome-nilo, da je Radenska Creativ z de-vetimi zmagami na prav toliko tekmah ostala sama na prvem mestu. Odbojkarji Panvite Galexa so letos v pokalnem tekmovanju že zaključili z nastopi, saj so na povratni tekmi klonili proti Salonitu, ki je napredoval za-radi boljše razlike v doseženih točkah. Varovanci trenerja Fujsa se tako posvečajo le prvenstve-nemu tekmovanju, kjer jim gre odlično od rok. V zadnjem času so namreč nanizali kar šest zapo-rednih zmag, ki so jim prinesle zanesljivo tretje mesto na lestvi-ci, s katerim so še korak bliže zastavljenemu cilju - uvrstitvi v modro skupino, kjer se ekipe borijo za naslov prvaka. Očitno so murskosoboški odbojkarji v pravem času ujeli dober ritem; v kolikor jim ne bodo ponagajale poškodbe, bi lahko ob koncu pr-venstva posegli tudi po najvišjih mestih. V spomladanski del prvenstva s petega mesta Smiljan Kuhar Črno-beli so v zadnjih dveh krogih osvojili vseh šest točk in se po le-stvici povzpeli za tri mesta. Mura je jesenski del prvenstva končala na petem mestu in bo spomladanski del prvenstva pričakala v zgornjem delu lestvice. V prejšnji številki Novin smo na-mreč poročali, da bodo Muraši prezimili v spodnjem delu raz-predelnice, a so jim vsi rezultati zadnjega kroga šli na roko, kar je pomenilo uvrstitev v zgornjo polovico. Trenutno mesto pome-ni dobro izhodišče pred nadalje-vanjem prvenstva, saj zaostanek za vodilnim Interblockom zna-ša devet točk, medtem ko ima drugouvrščena Bela krajina »le« šest točk naskoka. črno-beli so v jesenskem delu prvenstva od-igrali petnajst tekem, na katerih so zbrali šest zmag, dva remija in sedem porazov; osvojili so to-rej dvajset točk, kar zadostuje za trenutno peto mesto. »Sam sem z uvrstitvijo zadovo-ljen, saj nam je še krog ali dva pred koncem jesenskega dela kazalo, da bomo ostali pri repu prvenstvene razpredelnice. V kolikor bi imeli v začetku jesen-skega dela nekoliko več sreče, bi lahko končali tudi med prvimi tremi, ki niso daleč pred nami,« je svoje mnenje podal kapetan ekipe Milko Kovač, ki optimi-stično pričakuje spomladanski del prvenstva. Murina igra je pešala predvsem v obrambi, o čemer nazorno priča tudi poda-tek, da so Muraši na petnajstih prvenstvenih srečanjih prejeli 22 zadetkov, torej v povprečju zadetek in pol na tekmo, med-tem ko so mrežo gostov zatresli dvajsetkrat, večino teh zadetkov pa so dosegli v drugi polovici je-senskega dela. Največji skok po lestvici je Murašem uspel ravno v zadnjih dveh krogih, ko so se s šestimi osvojenimi točkami pov- zpeli na peto mesto, kar je njiho-va najboljša uvrstitev na lestvici v tekoči sezoni. Crno-beli so trenutno na zaslu-ženem počitku, saj je na spore-du zimski premor. Drugoligaški nogometni ples bodo nadaljevali čez slabe tri mesece, ko bodo tri-najstega marca gostovali pri de-vetouvrščenem moštvu Roltek Dob. V kolikor bodo takrat nadaljevali z igro, ki so jo pri-kazali na zadnjih dveh jesenskih srečanjih, se navijači v Murski Soboti morda lahko nadejajo tudi vidnejše uvrstitve. Omeniti velja, da se za priho-dnost nogometa v Murski Soboti ni bati, saj Murin podmladek uspešno zastopa klubske barve na različnih turnirjih. Tako je selekcija U-7 na nedavnem tur-nirju v avstrijski Lipnici osvojila drugo mesto, še uspešnejši pa so bili leto starejši dečki, ki so s prvim mestom osvojili že tretji turnir zapored. 31 ŠPORT Balonarski festival nad Mursko Soboto Geza Grabar Po nekaj letih premora so trije domači balonarski klubi - Roto balon team, Balonarski klub Bakovci in Balonarski klub Berta - skupaj z Balonarsko akademijo Ptuj in Lovenjakovim dvorom iz Polane oživeli nekoč zelo pozna-ni balonarski festival. Skoraj desetletje je ta sprva pote-kal v Moravskih Toplicah, zatem pa se je preselil v Mursko Soboto. Ponovnih poletov toplozračnih balonov v različnih disciplinah ali pa kar nočnega žarenja, ko so baloni prizemljeni, se je v dveh dneh okrog miklavževega ude-ležilo 17 balonov iz domovine in tujine. Glavna pobudnika za oživitev ba-lonarskih festivalov, ki je zaradi termina dobil ime Miklavžev ba-lonarski festival, Stefan Pavlinjek in Stefan Bertalanič, pravita, da bodo poslej festivali nad prek-mursko ravnico ponovno tradi-cionalni, v prvi vrsti pa pomenijo privlačno obogatitev turistične ponudbe. Miklošov pohod Ludvik Zelko Planinski društvi Matica in Mura iz Murske Sobota ter Športna zveza Murska Sobota so pri-pravili in izvedli tradicionalni Miklošov pohod od zbirnega me-sta v Murski Soboti do kroške-ga broda in nazaj. Pohoda se je udeležilo 80 občanov in občank različnih starostnih kategorij. Vsi, ki so se odpravili na pohod, so prejeli majice, kroški športni delavci Kajak kanu kluba Mura pa so pri klubskih prostorih po- stregli z malico. S to akcijo so ljubitelji hoje, po-hodništva, nordijske hoje ter bolj ali manj zahtevnega planinstva zaokrožili bogat program predvi-denih 55-ih aktivnosti iz svojega letnega koledarja. Ob zaključku leta vsem izvajal-cem športnih programov na tem področju lahko izrečemo zasluže-no priznanje za bogato ponud-bo in uresničitev zastavljenih programov. Bakovski tek Janko Rožman Partizan Bakovci, društvo za telesno vzgojo, že več let izvaja športno-rekreativne dejavno-sti, v katere se vključujejo vse starostne skupine. Izvedli so že tradicionalni Bakovski tek 2010, kjer je sodelovalo čez 300 tekačev in pohodnikov, od otrok v vrtcu do osnovno-šolcev ter upokojencev. Izvedbo programa je s sofinanciranjem omogočila Fundacija za šport. Tekaške prireditve v Bakovcih se ponašajo z dolgo tradicijo, saj so se začele že pred skoraj 30 leti z znanim tekom parov in štafetnim tekom v mesecu maju. 32 GASILCI Nova gasilska avtolestev bi bila regijskega pomena Geza Grabar Že nekaj let si gasilci Gasilskega društva Murska Sobota prizadevajo za zamenjavo več kot 30 let stare avtolestve, ki ji bodo prihodnje leto potekla vsa jamstva serviserja za njeno varno obratovanje. Ker je tudi Murska Sobota postala sodobno me-sto z visokimi zgradbami, obstoječa avtolestev ne zadošča več potrebam reševanja z višin. Prav to je bil tudi razlog, da so se že drugič prijavili na razpis EU za sofinanciranje nakupa. Ker prvič niso bili uspešni, so v drugo v partnerstvo v okviru 1,7 milijonov evrov vrednega čezmejnega projekta »Rešujmo skupaj« pritegnili tudi kolege iz sosednje Madžarske, točneje iz Szombathelyja, partnerji v pro-jektu pa so tudi gasilska društva na madžarski (Gornji Senik, Monošter, Oriszentpeter) in slo-venski strani (Hodoš, Moravske Toplice). Ker so v proračunu mestne ob-čine že zagotovljena sredstva za pokritje nakupa okrog 950 tisoč evrov vredne avtolestve - more-bitna odobrena evropska sredstva se lahko črpajo na podlagi reali-zirane investicije, bi bilo škoda, da na razpisu tudi v drugo ne bi bili uspešni. V upanju, da bodo naposled le uspeli pri pridobivanju evropskih sredstev za menjavo dotrajane av-tolestve, je v organizaciji tamkaj-šnjega društva in gasilske zveze mestne občine pred gasilskim domom v Murski Soboti že pote-kala prva praktična predstavitev morebitnega kupljenega mode-la. Iz avstrijskega mesta Wiener Neustadt so namreč tamkajšnji gasilci pripeljali 42-metrsko av-tolestev Bronto Sky Lift s pregib-no roko in pregibnim lestveni-kom znamke Volvo. Omenjena avtolestev sodi v krog tehnično najbolj dovršenih oziroma je zadnji dosežek tehnike, saj je primer integracije mehanike in elektronike. Številni obiskovalci in gostje so imeli možnost, da so se v poseb-nem košu dvignili v višave. Kot je povedal vodja projekta Stanislav Wolf, sicer poveljnik štaba Civilne zaščite MO Murska Sobota, glavnina od 1,7 milijona evrov vrednega projekta odpade na okrog 950 tisoč evrov vredno avtolestev, ki bi omogočila re- ševanje z višine vsaj 40 metrov, ostalo pa bi namenili za nakup posebnega gasilskega vozila za cestno reševanje in opreme za potapljače, oboje na madžarski strani, nemajhen del te pogače pa bo namenjen za izobraževa-nje oziroma usposabljanje z novo opremo. Iz evropskih sredstev naj bi pokrili kar 95-odstotkov vre-dnosti kupnine. Glede na močno lobiranje v Bruslju so murskosoboški gasil-ci prepričani, da bodo v drugo uspešni. V tem primeru se lah-ko nadejamo nove pridobitve za reševanje z višin za društvo, vso mestno občino in tudi regijo v začetku leta 2014. 33 NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovan Naslovnica: TADEJ KIRINČIČ Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d, o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 1619 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. decembra 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Valerija Koltaj, Vrtna ulica 2, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 34 Leto 2010 v Murski Soboti Svetovno prvenstvo v nogometu na Trgu kulture 50 let Srednje zdravstvene šole Murska Sobota Anton Štihec ostaja župan naše občine Odprtje nove enote doma starejših Prenovljen nekdanji Kino Park Odprt objekt z oskrbovanimi stanovanji Podvoz na Lendavski dokončan po 10 letih Novi fosili na Festivalu Soboški dnevi 2010 17.12.2010 od 10.00 do 13.00 Predbožična zabava za srednje šole in predmetno stopnjo osnovnih šol Trg kulture Murska Sobota 18.12.2010 ob 20.00■■■ Premierna predstavitev Shajba BMX videa MIND THE GAP Mikk Murska Sobota 20.12.-23.12.2010 10.00-18.00 Božični sejem Trg kulture Murska Sobota 20.12.2010 ob 17.00 Glasbena predstava: Zimska pravljica z Claudio Pohod vrtca Ringa raja z lučkami Trg kulture Murska Sobota 21.12.2010 od 10.00 do 18.00 Predstavitev humanitarnih organizacij Trg kulture Murska Sobota 21. in 22.12.2010 ob 16.00-18.00 Otroške božične delavnice Trg kulture Murska Sobota 21.12. 2010 ob 16.00 in 17.00 Mešani pevski zbor ECO MS Trg kulture Murska Sobota 22.12.2010 ob 16.00 in 17.00 Pevski zbor Binkoštne cerkve MS Trg kulture Murska Sobota 23.12.2010 ob 17.00 Predstava Teater Cizamo: Božični pridnometer in Božiček na hoduljah Obdarovanje predšolskih otrok Trg kulture Murska Sobota 31.12.2010 ob 22.00 TRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PROSTEM s skupinama Sončna uprava in Blue planet in polnočnim ognjemetom Mestno središče, Murska Sobota 31.12.2010 ob 23.00 PARTY ROCK BAND MODRA CONA GRAND OPEN SILVESTER PART Partymax Murska Sobota 17.12.2010 ob 21.30 KONCERT: NO RULES + MUŠKAT HAMBURG Mikk Murska Sobota 18.12.2010 ob 19.00 ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Nova dvorana Murska Sobota 18.12.2010 ob 20.00 SKUPINA HORIZONT Kegl City Murska Sobota 20.12.2010 ob 19.00 BEE GEESUS - slovenski a cappella gospel zbor & gostje 4Given Nova dvorana Murska Sobota 22.12.2010 ob 19.00 SAŠO ZVER & gost Žiga Golob Grajska dvorana Murska Sobota 23.12.2010 ob 19.00 Božično-novoletni koncert PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA Nova dvorana Murska Sobota 25.12.2010 ob 20:00 SKUPINA PLAMEN Kegl City Murska Sobota 25.12.2010 ob 21.00 EDO MAAJKA & BAND Mikk Murska Sobota do 24.03.2011 EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE z naslovom Deljene identitete, objekti Galerija na meji med umetnostjo in dizainom Murska Sobota 16.12.2010 ob 19.00 Tadej Toš v ŽIVO Cena vstopnice je 15 € Partymax Murska Sobota 20.12.2010 Lutkovna predstava KJE JE MAMA? Grajska dvorana ob 17.00 (lutkovno gledališče FRU-FRU Ljubljana) Lutkovni abonma in izven Murska Sobota 22.12.2010 ob 11.00 gledališka predstava A. Lindgren, A. Rozman: PIKA Nova dvorana 23.12.2010 ob 10.30 Gledališko-lutkovni abonma in izven Murska Sobota 23.12.2010 Monokomedija Mikk ob 19.00 »ČEFURJI RAUS!« Murska Sobota 26.12.2010 ob 18.00 Plesna produkcija »URŠKA« 2010 Osnovna šola I. Murska Sobota 10.1.2011 Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ gledališka predstava za otroke od 3 do 6, Nova dvorana ob 17.00 let, Mestno gledališče Ptuj (lutkovni abonma in izven) Murska Sobota 12. in 13.1.2011 Stone, Styne, Merrill: SUGAR - Nekateri so za vroče, muzikal, Mestno Nova dvorana ob 19.00 gledališče ljubljansko, (abonma komedija in izven) Murska Sobota