Leto VIL, štev. 16 („jut«>« st. 89 a> Ljubljana, torefc 18. aprila 1933
"^a t Mu
bpravnistvo. t-juDijaiia. tvnafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, delen-burgova ui. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št- 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeijsfeb uuajn >juua. -.....j-
vsak ponedeljek zjutraj. — rofta se posebej tn velja po poeti prejemana Din i-, po raznaAai-Ctb dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St_ 3122, 3123. 3124. 3125 tn 312«.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL L Tel. OS.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
NEMŠKI PROTEST V LONDONU
Ogorčenje angleške javnosti proti vmešavanju Hitlerjeve vlade v
suverene pravice angleškega parlamenta
Povratek dr. DollSussa
Avstrija vidi v Italiji resnega prijateja, s čegar podporo more računati vsak čas
Berlin, 17. aprila, d. Nemški odpravnik poslov v Londonu, poslaniški svetnik Bernstorit je v soboto v zunanjnem uradu izročil protest nemške vlade proti izjavam, ki so padle pretekli četrtek v spodnji zbornici proti Nemčiji. Ker ie zunanji minister John Simon za velikonočne praznike odpotoval iz Londona, ie protest sprejel službujoči uradnik. Angleška vlada bo odgovorila na nemško demaršo po povratku zunanjega ministra.
V berlinskih političnih kro-gih so rnne-*»a, da je bvla vsa debata v angleški spodnja zbornici pretekli četrtek, čeprav .ie imela zunanje politični povod, namreč razpravo o paktu štirih, vendarle naperjena v glavnem s svojimi napadi proti nemški notranji politiki, t-r. .c.n poudarjajo berlinski listi, da je sicer angleški zunanji minister John Simon formalno govorili o ne vmešavanju v nemške notranje razmere, da pa se ni opredelil od izjav ostalih govornikov v spodnji zbornici, temveč je celo izjavil, da ne zanimajo dogodki v Nemčiji samo angleških Židov, temveč ves angleški narod. S tem je po mnenju berlinskih političnih krogov angleški zunanji mini-_ »ter ne samo do-pustil napade v spodriji zbornici proti nemški vlaki, temveč jih .ft celo sam odobril.
London, 17. aprila, d. Glasilo delavske iptranke »Daily Herald« piše glede na protest nemške vlade zaradi protineroških izjav v angleški spodnji zbornici, da bi bilo treba odgovoriti nemškemu poslaniku, da je spodnja zbornica suverena korporacija in da nima angleška vlada nobene možnosti preprečiti v njej kritike o inozemskih državah.
Debata v angleški spodnji zbornici preteklega četrtka opravičuje po mnenju »Timesa« zaključek, da je Nemčija v zadnjih tednih izgubila precejšen del simpatije, ki jo ie pridobila v zadnjih 10 ali 12 letih. To se opaža zlasti v delavski stranki. Govor Austena Cham-berlaina je zelo dobro označil razpoloženje v angleškem parlamentu. Angleži sovražijo vsakršna preganjanja in na-rodno-socia li silčni režim v Nemčiji je zatiral svoje politične nasprotnike in Žide s tako obzirnostjo, da je moral zbuditi ogorčenje vseh, ki smatrajo osebno svobodo za najvišjo ustavno pravico.
Ta nasUiscva tudi seda i še niso ponehala. List ugotavilia, da pozna tesno srčni nemški narodni socializem samo svoje lastno stališče. Macdonald je pred mesecem d,ni v Ženevi poudarjal, da more vsak narod prispevati k razorožitvi. ako dela za varnost, medsebojno spor a ziu mevanje in mednarodno zaupanje vsakega naroda. Nemški narodni socialisti delajo ravno nasprotno. Njim tudi velja Macdonaildova izjava preteklega četrtka, da je potrebno precej izkušnje da se more zaupati človeku, s katerim se vodijo pogajanja. Če je debata v spodnji zbornici pokazala, da se je to zaupanje v Angliji bolj omajalo, kakor pa ojačilo, potem se mora reči, da se je to dejstvo v drugih državah še mnoeo bolj pokazalo.
Pariz, 17. aprila, d. Vest, da je Nemčija p odvzel a oficielno protestno demaršo v Londonu, ie izzvala v Parizu veliko senzacijo. »Fi^aro« piše o neznosnosti nem. nestrpnosti, ki hoče starodavni angleški parlament prav tako komandir..ti kakor berHnski Reichstag. List »Ordre« poudarja, da obstoja v Angliji še vedno parlamentarna svoboda in da se angleška vlada ne more klicati na odgovor, tem mani, ker gre pri nemškem protestu predvsem za izjave opozicije. »Ere NouveiMe« izraža Upanje, da bo nemška protestna demarša vplivala na angleško javnost, da se bo še bolj približala francoski demokraciji in da bodo postale zveze med Anglijo in Francijo še tesnejše. Obenem izraža mnenje, da je bil s tem korakom defitii-tivno pokopan tudi načrt o naktu štirih. Po zaslugi naše razsorlnostti in daljnovidnosti smo prekrižali italijan;/o-nemške intrige, ugotavlja ob koncu svojih izvajani omenieni list.
Protiiremški bojkot v Angliji in Ameriki
London, 17. aprila. A A. Zunanji minister sir Simon bo po povratku v London proučil nemški protest, ki ga je predvčerainjim izročil v zunanjem ministrstvu grof Bernstorff.
Po poročilih iz Belina, je nemška vlada protestirala predvsem proti dejstvu. da zunanji minister ni ugovarjal govorom sira Chamberiama in izjavam Churchilla in da je ta dva govora s tem nekaka not rdi1 in iim ori trdil.
»Manchester Guardian« priobčuie v tej zvezi nov govor ztmaniega ministra Simona, ki v imenu lavnega mnenja An-
glije tn vsega sveta ostro obsoja proti-židovsko agitacijo v Nemčiji. Glede tega, da se »Deutsche AHgemeine Zei-tung« čudi, ker speaker v spodnji zbornici ni protestiral proti gorovom Cham-berlaina in Churchilla, pravi list, da ni naloga s.peakerja v zbornici nastopati proti govornikom in da bi bila njegova intervencija dopustna le, če bi govornik žalil tuje vladarje, kar pa se tu ni zgodilo.
Angleški židije bodo izročili nemškemu poslaniku Hoesohiu spomenico, v ka-te i bodo zahtevali za svo.ie sovernike v Nemčiji, naj ji mnemške oblasti vrnejo vse dosedajve civilne pravice.
»Dai3y Heradd« piše, da bo ta spomenica ultimativnega značaja. Če nemške oblasti te zahteve ne izpolnijo v treh dneh, bodo pred trgovinami nemških pročzvodbv postavljene straže. Ta
ukrep naj poostri ie sedanji bojkot nemškega blaga.
Newyork, 17. aprila. AA. Predsednik ameriške židovske zveze Samuel Un-termayer je po radiju pozval Američane, naj izvajajo strog bojkot vsega nemškega blaga, nemških ladij in proizvodov nemške industrije. V svojem govoru je Untermayer izjavil, da je hifcler-jev režim ubil pakt štirih in onemogočil pravično revizijo versaiieske mirovne pogodbe. Nobena vlada ne more verjeti miroljubnim Izjavam vlade, ki ji je vsaka beseda in vsako dejanje usmerjeno k volni. Untermayer je pozval žide, ki so doslej bili Nemčiji naklonjeni, naj podipirajo 'e države, ki priznavajo Židom njihove pravice. Čestital je Židom iz Nemčije, da so se zatekli v Palestino in Ukrajino, kjer bodo ameriški kapita-li blagodejno naloženi
Macdonald in Herriot na poti v Ameriko
Sodelovanje Amerike, Anglije in Francije za smotreno rešitev gospodarskih vprašanj
London, 17. aprila, d. Ministrski predsednik Macdonald je v soboto odpotoval s svojo hčerjo in tremi strokovnjaki na parniku »Berengaria« iz Southamptona v Zedinjene države, da poseti v Was>hing-tonu predsednika Roosevelta in s« z njim razgovori o pripravah za svetovno gospodarsko konferenco. Zastopnikom tiska je izjavil pred svojim odhodom, da ne bo v Washingtonu sklenil nobene pogodbe, pač pa si bo prizadeval skupno z Rooseveltom, da se olajša delo prihodnje svetovne gospodarske konference. Tik, preden je od-plul parnik »Berengaria«, je Macdonald sprejel dve brzojavki. V prvi mu želi kralj Jurij najboljši uspeh ter »rečen povratek, v drugi pa mu želi predsednik Roosevelt srečno potovanje.
Pariz, 17. aprila. Za časa kratkega postanka »Berengarije« v pristanišču v Gher_ bourg-u je angleški ministrski predsednik MaodianaM francoskim novinarjem izrazil svoje zadovoljstvo, da se bo v Ameriki srečal s svojim prijateljem Herriotom. Upa, da bodo washnjrag,t«nski razgovori odipomo-gli zhi, zaradi katerega trpi Evropa, to da se bo tamikaj izdelal načrt za bodočo svetovno gospodarsko konferenco, od katere bo ocfcvism omiljenje odinošajev med posameznimi državami in rešitev miru.
Le Havre, 17. aprila. A A. Na banketu, ki mu ga je »noči priredil župan Le Havra, je Herriot imel velik govor. V uvodu je navedel besede ameriškega gospodarstvenika Walterja Lippmanna, da je naloga washingtonskih razgovorov obnoviti gospodarsko delovanje izčrpanih narodov s proučitvijo njihovih težkoč. Herriot je nato pojasnil, kako so gospodarske stiske posledica svetovnih političnih nesporazumov. Upa, da bo prišlo v Washingtonu do zveze med Anglijo Ameriko in Francijo o metodičnem sodelovanju, ki bo olajšalo rešitev sedanjih težavnih vprašanj. Herriot je svečano izjavil, da bo pri tem delu iskreno sodeloval. Svoj govor je končal z zagotovilom, da misli vsa Francija kakor Roosevelt, ki je francoskemu poslaniku izjavil, da so odnošaji med obema državama naj-
večjega pomena. Po Rooseveltu je treba vse storiti, da »e omogoči človeštvu delo v miru in v svobodi.
Ko je dopoldne Herriot stopil na krov prekooceanskega parnika »Ile de France«, s katerim potuje v Zedinjene države, so mu izročili pismo predsednika francoske republike Lebruna, ki pravi: »Beseda je pretesna za moje pozdrave in moje želje, ko zapuščate vrata preko Oceana. Želim vam prijetno potovanje, uspešno delo in srečen povratek.«
Rim, 17. aprila, d. Italijanski delegat za washingtonske razgovore finančni minister Jung se bo ukreni 38. t. m. v Genovi za pot v Ameriko, kamor bo prispel 2. maja.
Newyork, 17. aprila. AA. Demokratski senator iz Louisiane Long je izjavil, da pozdravlja gospodarske razgovore v Wa-shingtonu, ker bo s tom ameriški vladi dana prilika, da se seznani z razmerami in stremljenji evropskih vlad. Mnoge evropske države so zapustile zlato podlago, obnovile vrednost srebra in razvrednotile devize, da so znižale stroške proizvodnje in mogle preplaviti svetovna tržišča s svojimi cenenimi proizvodi. Zanimivo je, da žele vse te države samo to, naj bi Zedinjene države nikakor ne zapustile zlate podlage. Dočim se mi ravnamo proti tej želji, je nadaljeval Long, pa »e te države čimdalje boli polaščajo ameriške zunanje trgovine. Zedinjene države morajo to početje plačevati z zlatom, da lahko ohranijo vrednost ameriške valute na inozemskih tržiščih. Long je izjavil, da bo zahteval r senatu, naj se v zakon o pomoči kmetovalcem »prejme člen o povečanju obtoka denarja. Nadalje bo predlagal, naj ameriška vlada nakupi srebra za 100 milijonov dolarjev, kakor je že predlagal senator Whee-ler. Srebro naj bo proti zlatu ▼ odnosu 16 : 1.
Demokratski voditelji smatrajo, da bo senat odklonil ta dva predlog, ker je treba o načrtu o pomoči farmarjem razpravljati ločeno od vprašanj ameriškega denar-stva.
Rim, 17. aprila AA. Avstrijski zvezni kancelar Dollfuss je davi ob 10. zapustil Rim z avstrijskim civilnim letalom.
Pred odhodom na Dunaj so se od njega poslovili šef generalnega štaba italijanskega letalstva general Valle, več generalov m avstrijski poslanik.
Dunaj, 17. aprila č. Ob 15.30 popoldne se je vrnil na Dunaj zvezni kancelar dr. Dollfuss. Davi je bil še v Benetkah, odkoder je odpotoval ob 13.50 z letalom in je prispel ob 15. na letališče v Aspernu, kjer ga je sprejela velika množica z več ministri, ki so ga navdušeno pozdravili. Kancelar dr. Dollfuss je takoj po izstopu iz letala stopil k mikrofonu, pred katerim je izjavil, da je bil pri papežu, ki je podelil blagoslov njemu in vsej Avstriji. S papežem se je razgovarjal 45 mirnit ter mu opisal vse skrbi, ki tlačijo Avstrijo. Papež se je za avstrijske razmere zelo zanimal. Naravno je, da se je sestal v Riimu tudi z Mussolinijem, ki ga je ob tej priliki prvič spoznal in ki je napravil nanj izreden vtis. V političnem pogledu ni prazna formalnost prijateljski pakt, ki ga je Avstrija sklenila z Italijo že pod dr. Schobrom. 1. 1930. Dr. Dollfuss je prepričan, da ima Avstrija na jugu Evrope resnega prijatelja, na katerega more v vsakem času računati. S svojimi političnimi razgovori v Rimu, je izjavil nadalje dr. Dollfuss, sem več kakor zadovoljen in morem reči, da gleda lahko republika Avstrija mirno v svojo bodočnost. O kakih razgovorih z nemškim podkancelarjem Pa-penom in ministrom Gorkigom ni dr. Dollfuss ničesar omenil. Ob koncu svojih izvajanj je dr. Dollfuss pozdravil vse Avstrijce, ki žele v bodoče z njim sodelovati za dobro in neodvisnost Avstrije.
Dunaj, 17. aprila d. Državni podkan-celar dr. Winkler je za velikonočne praznike podal zastopnikom listov izjavo, v kateri se bavi s političnim položajem v Avstriji in tudi s potovanjem dr. Doll-fussa v Rim. O tem potovanju pravi, da do njega nikakor ni prišlo preko noči, ker je imel dr. Dollfuss že dolgo časa namen potovati zaradi svetega leta v Rim. Povsem jasno je, da se tamkaj spričo političnega položaja v Evropi ni posvetil samo svojim katoliškim dolžnostim, temveč je tudi porabil priliko za razgovore z italijanskim ministrskima predsednikom ki nemškim podkancelar-jem, toda vse kombinacije o kaki zunanje politični novi orientaciji ali osnovanju nove politične tvorle so neutemeljene. Avstrijski odnosa ji do Avstrije so iz-
redno konsolidirani, pred vsem tudi T gospodarskem pogledu. Pogajanja o za-ključitvi konkordata bo nadaljeval v Rimu pravosodni minister dr. Schuschnigg, ki je včeraj prispel v Rim.
Km, 17. aprila d. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss je pred svojim odhodom izrazil izredno zadovoljstvo nad sprejemom pri Mussoliniju in italijanskih političnih čimiteljih, kakor tudi v Vatikanu. Med drugim je poudarjal, da so njegovi razgovori z Mussolinijem in italijanskimi državniki dovedli do popolnega soglasja. Tudi v Vatikanu je našel polno razumevanje za položaj v Avstriji. Njegovi razgovori v Vatikanu so dovedli do tega, da se bodo že te dni pričeli ustni razgovori o zaključitvi novega konkordata. Pogajanja bodo trajala bržkone dalje časa. V ugodnih razmerah mu je bila dana prilika tudi za razgovore z italijanskimi državniki. Avstrija, ki goji veliko miroljubnost, posveča glavno pozornost gospodarskim vprašanjem. Čeprav je majhna država, vendar po številu svojega prebivalstva in po obsegu svojega ozemlja ni najmanjša država v Evropi ter ima posebno misijo za posredovanje med večjimi evropskimi ozemlji. S predsednikom itaEjanske vlade in državnim tajnikom Suvichem se je razgovarjal pred vsem o avstrijskih težavah in nalogah. Razen pripravam je bil njegov poset posvečen izpopolnitvi politike že davno obstoječe prijateljske pogodbe z Italijo. Dr. Dollfuss je nadalje poudarjal, da Avstrija ni prijateljica avtarkije. Stremljenja Avstrije kot slabotne in zato občutljive države so usmerjena k gospodarski izravnavi z inozemstvom na podlagi zdrave trgovinske bilance. Pred vsem skuša toliko izvažati, kolikor izvaža iz posameznih držav. Zato avstrijska politika ni za uvozne prepovedi, temveč se resno prizadeva, da bi odpravila trgovinske ovire. Rimski razgovori so se vršili na podlagi obojestranskega razumevanja v lojalni prisrčnosti, ki bo gotovo rodila na obeh straneh dobre sadove.
Pariz, 17. aprfla AA. Politični krogi smatrajo, da so bili rimski razgovori velikega pomena. Vprašujejo se tudi. ali niso ti razgovori posledica odklonitve pakta štirih. Londonski krogi smatrajo, da je bil položaj v Avstriji glavna točka rimskih razgovorov, ker je razpust republikanskega »Schutzbunda« močno vznemirila rimsko vlado. »Manchester Guardian« smatra, da je skušal Dollfuss z »Anschlussom« pridobiti finančno pomoč Italije.
Madžarski legitimisti proti zvezi z Nemčijo
Madžarski načrt o združitvi z Avstrijo v carinsko unijo
Stahlhelm pod Hitlerjevim vodstvom
Pogajanja Hlitlerja in Seldteja - Preosnova nemške znanosti v hitlerjevskem duhu
treba proučiti, če ee n-' morda f lozofija
Berlin, 17. aprSla, d. Vodlja »Stahlhelm«« državni minister Seldte 6e je za velikonočne praznike sestal na Bavarskem v Berch-tesgadnu z državnim kancelarjem Hitlerjem k razgovoru o bodočem razmerju med vlado in »Stahlhemom«. V zivezj s prej-šnj mi pogajanji v tej zadevi so se pojavile govorice, po katerih je Seldte vstop i v narodno socialistično stranko ter bo prevzel državni kancelar H tler vrhovno vodstvo »Stahlbeliri««. Vest o prestopu Seldteja v Hitlerjevo stTanko se označuje kot neresn;čna. Pogajanja so se vršila z namenom, d« bi državni kancelar Hitler kot vodja celotne državne polit ke v got«v: meri prevzel vrhovno vodnifvo vseh nacionalnih obrambnih organizacij. Vsekakor je pričakovati, da bo v tem pogledu prišlo do sporazuma, kakor ie že prišlo v posameznih nemških deželah. Po končanih po- • gflijanirh bo bržkone zdana skupna rzjava narodne socialist čne stranic* iti »Stahthel-ma«. Hitler in Seldte sta rezip-«v!iala tudi o vprašanju snreiemanja novih Slanov v n a rodn o-soci al ;«ti«i e napadalne oddelke in v »Stahlhelm«.
Državni komisar za prusko prosvetno ministrstvo Bernhard Rufit je izjavil zastopniku »Dsuitsche AMgeme:ne Ze tung«, da mora priti revolucionarna preosnova duhovnega živi jen ia nemškega naroda do zraza tudi v znanosti. Zato je treba pro-uSiti, ali se niso preveč upoštevala gotova znanstvena področja, katerih rainošajih do kulturne volje naroda so b 1; sploh problematični. dočim so se druga zanemarjala Na nemških visokfh šola.h ie treba uvesti tud stolice za obrembno znanost, inozemsko nemštvo in carodosdovje, pri čemer je
pre
kot taka učila v pretirani različnosti, zJa-sti, kar se tiče psiholog .je. Odipust malega števila umiverzitetn h profesorjev ne odgovarja semo želj; nemškega dijaštve, temveč volji širokih nacionalnih plasti. Svoboda zn?«if>9t; ne bo okrnjena, toda nacionalna vlada bi «trna sebi Škodovala, fe b še nadalje dopuščala, da bi marksizem še naprej zastrupljal akademski naraščaj.
Einstein povabSJen tudi v London
Pariz, 17. apriJa AA. Imenovanje Ein_ steioa na vseučilišču v Painzu je napravilo v Angfli^ g-lobok vtis. Angleški znanstveni in politični krop! smatrajo, da je bistvena naroga demokratičnih " narodov, obraniti duhovno deetiščino človeštva. Veri jetno je, da bodo profesorja Elnetetaa po-vaJbdli na predavanja tudi v Oxfordu.
Most med Jugoslavijo in Rutminija
Bukarešta, 17. aprila p. Vlada je sklenila, da se čim prej prično dela za zgraditev mosta preko Durava med Rumunijo in Jugoslavijo. Kraj, kjer se bo gradil, še ni do. ločen. Gradil se bo na podlagi soorazuma. sklenjenega nedavno med zunanjima ministroma Titulescom ta Jevti6e<m. Vlada je oooVastlla prometnega ministra, naj se o podrobnostih sporazume z jugoslovensko vlado.
Amerika bo priznala Sovjetsko unijo
Wash«ngtOn, 17. aprila d Kakor izjavljajo v ofleietaih krogih, bodo Ze<tmjene države morda prismale Sovjetsiko Rusijo še nred Sklicanjem svetovne goepodaroke konference.
BudimpeSta, 17. aprla, d. V javnosti je zbudila precej pozornost vest narodno-so-ciali9tionega lista »Vokk echer Beobachter«, da 6e med madžarskimi in avstrijskim legitimni vrše živahni razgovori o akciji z« priključitev k Nemčiji. Dejstvo je, da se na Madžarskem s tem vpraša«jun po zmagi narodnih socialistov v Nemčiji mnogo bolj bav jo kakor doslej, pri čemer prihaja' soglasno do iziraiza mnenje, da bi z Avstrijo povečana Nemčija mogla prinest samo nevarnost za madžarsko narodno državo. To mnenje razširajjo zlasti madžarski legitimistični krogi, kater h cilj je pridobitev Avstrije za skupen nastop z Madžarsko. V :«p!ošnem sodijo, da bodo r mska pogajanja rodila v tem pogledu dogovore, po katerih bi b'J fait accompli izključen. Eden izmed vodilnih Iegitimistov, poslanec grof Anton Sigray, je izjavil v 1 stu »Bati Kurir«, da bi priključitev pomenila toliko kakor proglasitev Madžarske za nemško kolonijo. Na zunaj bi se seveda izogibali takemu videzu, v bistvu pa bi bila Madžarska polit ono in gospodarsko izročena Nemčiji na milost. Edina zadovoljiva rešitev b; bila združ>itev Madžarske z Avstrijo, ki v sed«nj! obliki ne more obstojati. Avstriji preo«»taja, če noč* biti izročena na m i'ost in nemilost Nemčiji, samo ena pot, in sicer carinska umja
z Madžarsko. Ali bi b la mogoča obenem tudi politična združitev, za sedaj še ni mogoče reči, vsekakor pa bi bila obnova zakonitega kraljestva na Madžari e m močna privlačna sila za nepangermanske elemente v Avstriji. Tudi italijanska miselnost se giblje v tej smeri in madžarska zunanja politika se mora povsem iismeriti v tem smislu.
Bivš ministrski predsedn k grof Bethlen je izjavil v razgovoru z zastopnikom i sta »Az Est,« da se v Nemčiji razvija nacionalna reakcija, ki bo brez dvoma dovedla do ekstremnih iarodkov in preseneti ji v h uKre-pov, ki pa bo bržkone na Madžarskem spialmela. Grof Bethlen je nadalje zrazll prepričanje, da prevrat ▼ Nemčiji ne bo pomenil povečanje vojne nevarnosti, ker se bo Nemčija izogibala vsak pustolovski politiki. O Avstriji je izrazil mnenje, da se nahaja razvoj njenih dogodkov v stanju vrenja, kakor so bili nekaj časa budi r Nemčiji. Bržkone bo prevladala tudi v Avstriji nacionalna smer, ki bo odstranila so-cialno-demokratsko premoč. Mogoče bo prišlo prej ali slej do desničarske koncentracije. Grof Bethlen je končno poudarjal ▼aižnost Italije ▼ zunanje-političneni pogledu, kar je pripisovati predvsem dejstvu, da se je Mussolini zavzel za idejo revizije.
Aretacija zemlioradntskih poslancev v Bolgariji
Sofija, 17. aprila, č. V vasi Gjulanici, v trnovskem okraju, je poslanec zemljedel-ske skupine Aleksandra Stambulijskega dr. Georgije M. Dimitrov »klical političen shod. za katerega pa sta mu dva policijska organa, pristav K a za rev in agent Mažirski, po odredbi trnovskega okrajnega načelnika sporočila, da je prepovedan Med zbranimi seljaki je nastalo zaradi tega veliko razburjenje in policijski agent Mažirski je v obrambi z revolverjem ubil nekega kmeta. Poslnnec dr. Dimitrov se je med spopadom odstran:l. Snoči <*> ga aretirali skupno t zemljedelskim poslancem Stirčevim v Gornii Orehovici. Istočasno je policija aretirala v PavHkovu tudi direktor'a lista »Pladne« inž. Georgiia Vlkova. Notranji minister Girginov je danes izjavil novinarjem. da je policijski a^ent, ki je streljal v Gjulanici, s polno pravico rabil orožje,
ker je bil r obrambi. Ako se bo ugotovilo, da je poslanec dr. Dimitrov hujskal ljudi k napadu na policijske organe, bo zahteval od Sobranja dovoljenje, da se uvede ^rott njemu sodna preiskava.
Varnost na ameriških železnicah
TOi* 17. aprrifa AA. Zvezna uprava ameriških železnic objavlja, da je bilo 1. 1932. prepeljanih po ameriških železnicah 480 milijonov potnikov. Vse to leto 1e bil ubit samo en potnik, ranjenih pa 410. To pomeni rekord varnosti železniškega prometa.
Iskanie »Acrona«
Washin£tOn 17 aprila AA. Admiral Pratt ki vodi preiskavo zaradi nesreče zrakoplova »Acrona c in ki skuša najti njegove ostanke je izjavil, da so našli dele zunanje opreme ponesrečenega zrakoplova v oddaljenosti 10 milj od krala nesreče. Ce do srede ne najdejo še dru«rih delov oone. srečenega zrakoplova, bo letaski oddelek prekinil nadaljnje iskanje.
Posrečena uprizoritev
»Parsifala"
S „Parsi$alom" je ljubljanska opera dokazala, da je kos tudi velikim nalogam
Ljubljana, 17. aprila.
Doeiej ni bi'o velike noči, ki bi imela to. liko glasbenih prireditev kakor letošnja. Po Beethovnovi sijajno usipeli »Slavnostni m^či« smo ugledali na veliki petek prvič ca slovenskem odru uprizoritev ene najsil-nejših Wagtnerjevih umetnin: Slavnostnega posvetitveoega ig-rokaza »Par»ifa|«, ki je doživel ponovitev na veliki ponedeljek. Delo, ki je kakor nalašč ustvarjeno za velikonočni čas, vse prežeto od čara skrivnosti krščanske vere, je doseglo za naše skromne razmere in zlasti glede na tes_ noet odra povsem nepričakovano sijajen uspeh. Zaradi tega je težko reči, komu gre vsa hvala. Ljubljanska opera je s to uprizoritvijo oonovno dokazala svojo življenjsko moč in možnost obstoja kot eden najvišjih kulturnih zavodov. Zakaj prav z uprizoritvijo »Parsifala«, ki nudi kot glasbena drama največjega romantičnega komponista izredno mnogo, mestoma skoro nepremostljivih težskoč ne le v glasbenem, am. pak tudi v tehničnem inscenatorskem pogledu, so operno vodstvo, pevci in ostalo osobje dali vse. kar trenutno v današnjih razme rah zmorejo.
Strokovna kritika izreče svojo besedo — poseben poudarek pa gre ob tej pritoki in-scenaciji. ki je v »Parsifalu« nemajhen pro. bam, a ga je inscenator g. Uljaniščev nad vse imenitno rešil glede na majhno povr. fcino odra. Prav tako pa mu je imscenacija uspela v historično: psihičnem in verskem pogledu, da so pred gledalcem bili Wag-nerjev pristno tevtoneki dluh, nemška romantika in misterij krščanske vere kakor oživljeni, podani z vse resnobo umetnika.
Tako preseneča prva scena, gozdna odprtina pred jezerom, ne le z ekonomsko izrabljenim prostorom, ampak zlasti s svo. jo gotsko diušo pokrajine z vsemi romantičnimi čari. ki se jih še tako k moderni nagnjeni duh ne more ubraniti, kar pa je s >Parsifailom« kot g'asibeno diramo ver-pVacrg miisterija povsem v skladu.
NaikočljivejSe vprašanje, prikaz Gralo-vega" svetišča, dvorane, v kateri se vrši siove^ obred s ke'ihom, iz katerega je pri zadnji večerji pil Zveličar, pa zasluži vse
Tujsko-prometna razstava Dolenjske
Ljubljana, 14. aprila.
V svrho poživitve tujskega prometa na Dolenjskem je sklenilo prirediti agifcno društvo »Krke« tik pred sezono tujako-pro-inefino razstavo Dolenjske ne ljubljanskem veiesejtnu v čusu od 3. do 12. jua ja. Razstava bo obsegala tele oddelke: tujskopro-metnega (reliefi, panorame, povečane fotograf ie krajev in naravnih krasot, jamarstvo, prospekti, gradove (povečane fotografije, evenit. modeli), književnega (pesniki in pisatelji Dolenjci, i teratura o Dolenjski), likovnega (Doieniska v upodabljajoči umetnost i), zgodovinskega (zgodovinske znamenitosti mest, trgov in gradov, meščanske garde, vel-ki možje Dolenjci), gospodarskega (zadrugarstvo, hranilnice, Jpsna nndustrija, tipični pridelki, obrimeni tve posestev, smernice za gospodarsko preosncvo), vinskega (dolenjska vina).
Priprave za to razstavo se vrše že dalje časa. Razstave se udeleže vsa dolenjska mesta: Novo mesto, Kostanjevica. Krško, Radeče, L tija, Višnja gora in Kočevje potem pa vse vfcje dolenjske občine, kakor Žužemberk. Trebnje St. Jernej in druge. Dolenjske, šmarješke in Čateške toplice b">do tudi zastopane. Najbrže se bo izdal ob tej pr liki tudi prvi prospekt Dolenjske.
Kakor je iz vsega razvidno, se društvo »Krka« m z njm vsa Dolenjska resno trudita za povadigo tujskega prometa na Dolenjskem. Po statistiki Zveze za tujski promet je ugotovljeno, da poseča kraje v Sloveniji letno okoli 135.000 tujcev, ki puste pr nas okoli 100 milijonov Din. Dolenjske, čeprav ne zaostaja no naravnih krasotah za Goren rsko, z« tujski promet doslej skoro ni eksistirala. Zato tudi ni bilo tuicev in ne denarja.
Takoj po zaključku velesejm« bo »Krka« priredila več izletov na Dolenjsko, med njimi vel ki krožni avtomobilski iz1 p t s sodelovanjem Avtomobilskega kluba. se?<c;je Ljubljane Izlet h>o trajal en dan in bodo imetnik- obiskali vse večje kraje Dolenjske, kjer jim bodo povsod priredi M prisrčen sprejem. Za zlet vlada že sedai veliko zanimanje.
Društvo »Krka« j« storilo potrebne korake tudi za izletniški vlak. ki naj bi vozil na Dolenjsko ob sobotah in nedeljah. Ta vlak naj bi vozil hitreje, da bi se skro la vožnja iz Ljubljane do Metlike za eno uro.
Nujna potreba nove ceste v celjski okolici
Št. Jurij ob južni železnici, 17. aprila.
Županstva obč n trga Št. Jurija ob južni železnici, okolica Št. Jurija, Št. Ruperta, Kalobia in Marije Dob je so poslala banski upravi v Ljubiiam prošnjo glede dog^-ditve nove banovinske ceste St. Jut j — St. Jakob — Marije Dob je. Županstva navajajo v svoji prošnji, da majo ve'!ike težkoče z zbiranjem neobhodno potrebnih občinskih sredstev in da jih zlasti jfcrbijo obubožan o IS ceni, ki jim p ri ma tujku i e neobhodno potrebna prehrana, ker n majo zaposlitve ali drugih dohodkov Da bi se temu od o omo«! o. predlagajo imenovane občine takojšnje nadaljevanje že pred letom začete gradnie nove ha no vinske ceste Št. Jurij ob južni žHezmici — Št. Jakob — M<mia Dnbie Ta cesta ie velike gospodarske va žnost-i ne samo za celi»k s rez t«mvpč »ud 7a v^ vzhodn; del šmarskegfl
Udeležite sc
Kodakovega natečaja
z vašo najlepšo velikonočno fotografijo. Razpis brezplačno v drogeriji Gregorič.
priznanje. Tesnost prostora tu skoroda nič ne moti. Mogočna dvorana v španskem romanskem slogu daje ves misterij svetišča. In ko pride do slovesnega obreda s sv. Oralom, kelihom, v somraku, ko kristalni ke-Idh zažari rdeče v kraljevih rokah, nudi dvorana s svojimi stebri vtisk mogočnega cordovskega templja. Ob zvokih krasne zborovske pesmi vitezov sv. Grala doseza verski misterij svoj višek.
Silen je pogled na grad zlobnega čarodeja Klingsorja ki vidi v svojem čarobnem, kovinastem gradu prihajati svojeg največjega sovražnika Parsifala kot zmagovalca. V ozadju odra se dvigajo velikanski zidovi mračnega srednjeveškega gradu, kd se izgubljajo v mistični, cemno vijoličasti, v mrko sivino prehajajoči megli. Klingsor v krasnem kostumu čarodeja kolne v poltema lepo Kundry, ki naj zavede Parsifala. Kundry se upira. Na Klingsor j ev migjaj pa se grad pegreane in prikaže se čaroben. cvetličnega razkošja poln vrt.
Uljaniščev je tudi ta del z majhnimi sredstvi res le"o rešil. Lepa je bila tudd pomladna pokrajina, za spoznanje morda premedila. vendar glede na svetost in žalost velikega petka zadovoljiva in roman, tični glabi primerna.
Tudi glede kostumov gre vse priznanje, tem bolj, ker so t>:la vsi izdelani v gledališkem ateljeju pod vodstvom g. Folaka.
Tako je doživela uprizoritev »Parsifala« tudi v zunanjem pogledu popoln uspeh, ki ga je treba beležiti za razvoj naše o-pere kot enega velikih dogodkov.
Ravnatelju g. Poliču, ki je delo režiral in dirigiral, gresta v vsakem pogledu čast in Iskrena hvala! Prav tako vsem solistom.
Dasi to Wagnerjevo delo res na reper-toarna opera, bi bilo prav, če doživi še nekaj uprizoritev. Za ta svečani posvetitve-ni igrokaz je še dovolj primernih dni. Hi. ša je Ha obakrat raziprodana, dokaz, da je zanimanje celo za največje umetnine na višini.
Izvedba je trajala od pol devetnajste dc tri četrt na štiriindvajseto uro nemoteno. Občinstvo je na koncu nagradilo pevce z iskrenim priznavanjem.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
največla izbira površnikov
ln oblek za gospode ter deco.
in velik del brežiškega sreza. Dejstvo, da »o ti deli popolnoma odrezani od prometnih središč, povečuje že itak hudo gospodarsko stisko.
Načrti in proračuni za to gradnjo so že davno izgotovljeni n samo čakajo pri banski upravi na končno izvedbo. Približno 4 kilometrov te ceste je dogotovljeno. m sicer od banovinske ceste I. reda Celje — Šmarje od h še g. Adama Kincla v Št Juriju do Ferleževega mline, (pr bližno 1800 m) in od vasi Reber proti ^t. Jakobu (skoro 3 km). Nujno potrebno je, da se ta cesta dogradi. S tem se bo mudil brezposelnim zaslužek, kmečkemu prebivalstvu pa večji dohodki, ker bo z rabo nove ceste laže pirihaijalo v mesto in tam vnovče-valo svoje pr delik«
Ker obstoje za izvedbo proračunske te-f-kofe, predlagajo prizadeta županstva naslednje načrte: sreski cestni odbor v Celju ima še neporabljenega denarja, v letošnjrm proračunu pa 40.000 Din za zgradnjo mostu čez Voglajno. kar bi zadoščalo za stvarne izdatke za popolno dograditev te ceste. Večji izdatki za dograditev vmesne proge b se pa kredit rali tako. da bi prejemali delavci na kredit neobhodno potrebno prehrano, ki bi se plačala, Čim bi to omogočali p>roračunski viri.
Delo samo b; bilo zda i neprmerno ce-neiše. ker je toliko brezraosp'nih. Zadostovala bi mezda po 2 do 2.^0 Din za uro in bi b^ezooselni iz navedenih občin prav Ta-di delal: za to mezdo. Tehnično nadzorstvo naj bi vodil sresiki tehnični oddelek v Celju po že obstoječem odboru. Ker so ve tehnične priprave končane, bi bilo v interesu prebivalstva nujno notrebno, da *e Č:m prej reš' to vprašanje.
Danes greva, Matic, gledat k Slamiču ensnalo, če kaj pirhov in potic še za naju je ostalo!
Samomorilna epidemija med kmečkimi dekleti
Kapela pri Radencih, 17. aprila. Tik pred praznik- smo imeli kar tri samomore kmečkih deklet pni Kapeli. Na ve-1 konočno soboto so pokopal; 22 letno hčerko posestnika Doman.jlka iz Hlaponcev. ki je nekaj dni prej zaužila v samomorilnem namenu arzenik in po hudh mukah umrla. Prav na dan pogreba te nesrečnice s»e je s solino kislino zastrup la 21 letina Hrašov-čeva, ki je po poldrugournem trpljenju izdihnila. Še istega dne si je hotela končati življenje kmečka hčerka 24 letna J. M. iz Očeslavcev. Nesreonica se bori s 6mrtjo.
Delavca okradel
Ptuj. 17. aprila. Te dni se je pripeljali z večernim avtobusom iz Maribora delavec Horvat Martin *z Ljubljane Ker ie Si! v Ptuju, je vprašal delavca Perneka Andreia iz Ptuja, kje bi lahiko dobil prenočišče. Pernek je odvede! Horvata v gost;1no k »Relemu križu«, kjer sta skupno popila dva litra vina. Horvat, ki je bil od v;na hitro omamljen, je potem šel še s Pernakrm v sobo. V 6obi sta izip'.la še en liter vina. tako da je bil Horvat že precJei pijan. To oriliko ie iz-nabi! Pemik in Horvatu iz listnice 7mak-ni' 400 D;n
S tem denarjem se je napotil v neko drago gostilno napajal razne veseljake Horvat ie zadevo na^ledniega dne nazn«!-n;l orožniikom. lci so Perneka kmalu iz«le d li in nišl; pri nlem še 212 dinariev Tatvino ie Pernek rv'znal iz^m^orial na «e 'e. da je h-1 popolnoma omamljen, ko je videl pri Horvatu toliko denarja.
^damerfe iadežefo zarna£v i/iveH/cc
PALMA
GUMI PODPETNIKE IN
PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE
Odficrnc/iri vsakem, nevremenu, jioceni, ne drdč, -ze& trezno: Do6i psiiftaAarti
JUGOSL. IZDELEK
Iz akvaristove torbe
O akvariranju na našem jugu.
Če primerjamo poedme reke naše države v pogledu mnogeštevunosti in raznolikosti rib, moramo priznati Doinavu prvo mesto, ker je zlasti v kotLini od Beograda do razvalin sedmostolpnega gradu Golubca pravcato zbirališče skoroda vseh vrst srednje evropskih rib, ker vanj se izlivajo na dolgi poti od črnega lesa do jugoslovenske meje mnogoštevilne reke in potoki, v Jugoslaviji pa se zedinfjo z njim bistra, temno mo_ dra Sava, modro zelena Drava in sivo rjava Morava — največje reke naše di-žave. Oglejmo si danes z akvaristovega vidika Moravo. kraljico srbskih rek, ki prestopi v jeseni in spomladi svoje korito, pri čemer napolni vse svoje mnogoštevilne mrt-vice z vodo in ribami. V teh mrtvicah dr-ste ribe v pomladi najraje, ker je voda mirna in topla, zaradi česar se zarod dokaj naglo izleže, čim začne padati voda v glav. nem koritu, se znižuje vodostanje tudi v mrtvicah in večje ribe jih zapuščajo. To priliko izrabljajo ribiči in podeželsko ljudstvo, ki lovi ribe na razne, zelo zanimive načine. Prvi način je lovljenje s trnkom ali z udico Za ta način imajo Srbi poseben izraz: pečati ribe. Ribolovec si odreže 6 do 10 palic, jih opremi z vrvjo, čepom in trnkom, natakne vado in jih preda po redu vodi, dolnje konce palic pa zarije v obrežno blato, tako da so mu pri roki. Sedaj se. de in čaka in čim izgine kak čep pod vodo, potegne, sname rifco in jo nadene skozi škrge in ustno odprtino na meter dolg motvoz, na katerem je privezan 10 cm dolg klinček. Motvoz z ribo vrže tik obale v vodo, z zanko na gornjem koncu ga pa obesi na kolček. Tako peca in muči ribe, dokler ni nalovil 2 do 3 kg. Vsaka riba je dobrodošla, najmanjša in največja. Kdor nima motvoza, nadene ribe na tenko vejico, kateri je pusti'! kljuko.
DrugI način lovljenja je s koši. Tak koš, v obliki 80-htrskega balona za vino sple. tejo iz tankih vejic vrbe, kar imenujejo *.pruče< (protje). Gornja odprtina takega b&lona je tudi prepletena, na dnu balona pa ostane luknja v premeru 20—25 cm, ki se podaljša na znotraj v obliki 30 cm visoke, spletene cevi. To cev namažejo s projo, neka vrsta polente, nakar privežejo koš na kolec in ga pogreznejo v vodo ter ga markirajo z vodnimi rastlinami pred raznimi uzanoviči. Dno koša je 30—50 cm od tal. Proja privabi manjše ribice, ki se pasejo ob cevi navzgor, čim dosežejo gornji rob cevi, so pa v košu in iščejo izhod ob stenah in na dnu, seveda zaman, dvakrat na dan pride posestnik enega ali več košev in po. bere vse nalovljene ribice, ki jih doma vku. ha v čorbo (juho). Pogosto se pa pripeti, da mu izprazni koš kak ljubezniv sosed, ki jo pokuri često kar s košom vred. V takih kožih najde akvarist razne zanimive ribice Podunavja, ki jih mu ribclovci drage volje odstopijo brezplačno, ker sami tudi nič ne plačajo.
Tretji način lovljenja je s koriti, spletenimi iz rakitovine (Sa'ix caprea, Salix pur-purea) kakor koši, samo da nimajo taka korita krajših stranskih sten. Ce je odtok iiz mrtvaje ozek, napravijo korito kar v njegovi širini in ga pogreznejo poševno v vodo, tako da se prileže proti vodno dno korita dnu odtoka, nizvodni del pa moli iz vode. Tam, kjer leži korito na dnu, zadelajo vse odprtine z vejevjem kamenjem in ilovtico, da jim ne more niti najmanjša ribica uiti mimo korita, če je pa postranski vodni rokav širok, podaljšajo stranske ste. ne korita s pletenimi stenami na obeh straneh, do obale. Ribe, ki nalete na tako napravo, iščejo izhod in ker je vse zagrajeno, priplavajo z brzico, ničesar sluteč, ob dnu spletenega korita. Veda postane zaradi poševne lege korita plitkejša in plitkejša in tok požene navzdol plavajoče ribe iz vode na suho pletenino, odkoder jih koritar pobere. Poleg manjših korit sem videl 20 m dolgo in poldrugi meter široko korito v sre. dini morave. Od protivodnega konca korita do obale pa je bila reka zaprta s stenami ij rakiitovine. Vse ribe, ki so priplavale navzdol, so morale v korito.
četrti način lovljenja na kamnitem dnu se vrši z dvema majhnima deščicama. Ena je na treh straneh obrobljena s prav nizkimi letvicami, druga služi za pokrov. Obrobljeno desko porine lovec z neobrob'je-no četrto stranjo pod kamen, ribica švigne na dilco, lovec zapre naglo pokrov in ribica je med deskami. Peti način lovljenja v mrt. vajah je z 2 m širokimi. 5 metrov dolgimi mrežami ki so s krajšimi stranicami pritrjene na letve. Na vsaki strani drži ena do dvoje oseb in vlečeta mrežo v poševni legi z dolnjim robom cnb dnu mrtvaje na na. sprotno stran 1n le redko se pripeti, da nI ribe v mreži žab, ki iih ulove v mrežah, pa tamkajšnji narod ne je in silno se čudi pre-čanom. ki jih love Ko sem akvariral, so me čeato vpraševali seljaki in cigani, če jem kebre in ličinke, kar so s! pač mislili, da nima smisla loviti karkoli, kar se ne uživa Nekoč sem lovil tubifekse. to so nitk a st i črvički. s ka*erimi hranijo akvaristi svoje ribice. Vsakdo ve, da se nahajajo taki čr-
▼ lokvah, ki ne odgovarjajo yahte_ vam higiene. Neki meščan m« je ob tej priliki prav resno vprašal, 6e so tudd ti črvički užitni. Kot akvarist sem se često pridružil košar jem in kopitarjem ia si vzel, kar mi je ugajalo. Stoječ pri koritu so priplavale poleg- ostalih najlepše ribice dolj-nega toka, kakor rumeno rjavi ki sivo ze_ leni oetrižl s temnimi počeznimi pegami, marogasti sivo zeleni o kuni z veliko glavo, ki so podobni ostrižu, samo da sta jim hrbtni plavuti zaraščeni, rumeno rjavi smrkeži z nadstojninui očmi in temnimi traki vzdolž života rjavo zeleni upiravci in čepi s pod-stojnim gobčkom vretenčasto zašiljenim repom in temno rjavimi cetorastimi maroga. mi, podolgovati vitki smuči z dolgo glavo
jn velikim gobčkom itd. V Mora vi so tudi krapi, na izlivnem delu tudi majhne kečdge. Velike kečige love pogosto na svojstven način. V vodo obesijo trnke na razne predL mete, tako da so tik ob dnu. ali brez vade. Drgajoče se ob dou se ujamejo kjerkoli na repu, na trebuhu itd., kamor se jim zarije trnek, o čemer sem se prepričal pri ribičih.
Za nas akvariste je Podunavje s svojo raznovrstno favno zelo zanimiv predel in želeti je, da nam naši ožji rojaki ob Podu-navju z dobavo raznih rib doinjega toka omogočijo, seznaniti se z njimi. O. S.
POPRAVI! V članku z dne 3. aprila j« v predposlednjem odstavku govor o ribicah, ki se prelevijo. Tipkarski škrat je zame njal ribice z ličinkami mladoletnic.
Ljubljanski praznični
dogodki
Lepi dnevi — Policija brez opravka — Majhen požar Dve motociklistični nesreči — Nevarna poškodba
z nožem
Ljubljana, 17. aprila.
Velika noč! Kdo se ni poglobil v misterij vstajenja, v prebujajoče se življenie v stremljenju, da prerodi tudi samega sebe, da bi bil vsaj neKai trenutkov daleč od krute vsakdanjost, od tega našega mrkega časa. Skoro sleherni se je na te ali oni način lzkiušal umakniti grenki stvarnosti, se zamahnil v misel vstajenja ali zapustil mračne stene, zatohle prostore in šel v sonce, v pomlad, v planine al polje, se združil, od dela in skrbi že blizu obupa z naravo in se vrnil zopet poživljen v vsakdanjost.
Ljubljana je bila v letošnjih velEkonoč-n h praznikih kakor prerojena. Ceste »o bile ž ve, kakor da je mesto pričakovalo kakega velikega dogodka Res, da ni bilo opaziti velikega veselja, ali pa razna razvedrila je bilo kljub milijonu težav dob>-o poskrbljeno. Sicer pa so se ljudie krize že malo navadil, 6e predali upanju na boljše čflče..
Velika noč nam ni prinesla nikakih razburljivih in ne velikih dogodkov
Mladina je zopet pokazala, da je na svojem mestu. Šmarna gora je b la kakor mravljišče. VLaki poln od sonca in vetra zagorelih obrazov. S pesmijo, šalo in z vriskom se je mladi svet otresel hudih misij in 9e predal, z dušo in telesom, soncu
Policija oba praznika ni imela opravka,
pač pa je bila večkrat pozvane na pomoč, reševalna postaja.
V soboto popoldne je v mestu vzbudil pozornost gasiski avlto poklicnih gasilcev, ki je drvel upred Mestnega doma in na-
to skozi središče pred muzejem. N& Val-vezorjevem trgu
je gorelo na vrtu zasilno borno stanovanje
bosanskega delavca Kašima Orgag;ča. Gasilci so iz Knafljeve ulice napeljali cevi na vrt m ogenj kmelu udušili. Kljub temu je bilo stanovanje skoro popolnoma uničeno. Zgorela je tudi večina sromašne opreme. Rešli so samo nekaj perila in obleke. Kako je požar nastal, ni znamo. Baje je ostal v leseni baraki vroč iikalnik.
V soboto zvečer je moral reševalni avto na Cernuče, kjer se je
z motornim kolesom zaletel v brzojavni drog
20 letni pečarsk pomočnik in sin tovarnarja opeke Franc Jerico. Pri silnem kara m bolu si je Jerko zlomil levo nogo. S>iiona nesreča je doletele tudi posestnika Fr«*>-ca Vrha rja iz Loga pri Brezovici, ki je v nedelo v Lukovici
padel Yj motornega kole6a in si zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca so pripeljali v bolnišnco.
Zdravko Cotič, 2 letni sinček zidarja iz Zg. Šiške, je na veliko soboto doma padel z okna. Otrok ie dobil resnejše notranje poškodbe. V bolnišnico so pripeljal tud-. 25 letnega posestnikovega sina Petra Legata iz Smukovca, občina Breznica, ki ga je v nedeljo nekdo med prepirom in pretepom pred gostilno
z nožem zabodel v levo prsno stran in ga smrtnonevarno ranil. M roslav Golovec, 27 letu brivec iz Ljubljane, je v Hafnerjevi gostilni v Prisojni ulici udaril tako močno po šipi. da si je prereza! desno roko. Prepeljal so ga v bolnišnioo.
Žena v sodobnem svetu
Ženina vloga v današnji družini
O ženini vlogi r družini danes ne moremo napraviti zaključka, od no« no presoje, ki bi v6ao deloma splos^o veljala, kakor jc vetja la nekdaj. Danes se ta vloga t lede na razne ustanove odnosi^i f'.nii»bie razrede močno razlikuje. Seveda tu ue prvle v po-6tev ona naloga, ki edino pripada ženi po mnenju nekaterih. Kajti ka'tor vidimo, življenje ne vipraša po tem mnenji, temveč ženi nov delokrog naravnost vsili, prav često proti njeni voltfi.
Relativno najmanj se je izpremoniU /loga žene v družini višjih Irutabnii plasti. Tam je dane« žena še vedno .uksuzna samica, katere naloga je bila in Je še danes, da zna kot hišna gospodinja napraviti dom čimbolj razkošen, da mu zna dati s svojo las'no osebo poseben sijatf, da zna sprejemam in zabavati goste, poslovne .prijatelje svojega moža, čigar denar mora >do6tojncx zapravljati. Te vrste žene so se v resnici le malokdaj ukvarjale z vzgojo svodih otrok VecMnoma so jih prepuščale služinčadi a>!i zavodom ln kakor vemo, je še dan«s tako. Nekatere od njih skušajo zlasti v poznejših letih dati svojemu življenju nekoliko res-ne<jVo vsebino in se včlanijo v kako društvo, kjer se jim nudi prilika, da se včasih pokažejo na vidnem mestu. V splošnem se pa tem ženam vloga niti r družini niti v družbi ni iznremenila, zato je umevmo. da ne morejo imeti zmisla niti za resnično žensko emancipacijo, niti za splošen družabni napredek.
družini srednjih, uradniških plasti. Ta žena je bila nokdac samo gospodinja, bila je navadno tudi v resnici vzgojiteljica svojih otrok. Njeno stremljenje je bilo, da, je bila čimbolj izvežbana v vseh delih, ki spadajo h gospodinjstvu. Znati je morala kuhati, šivati, iz starega debati novo in njen največji ponos je bil, če je hodila v obleki, ki si jo > sešila sama. posebno pa, če je znala celo možu preobrniti ponošen suknjič. Pri tem se je pa njeno duševno obzorde ustavilo, njeno spoznanje in razmišljanje ni segalo čea te meje. Trmu primerno jc bila tudi njena vloga napram možu popolnoma podrejenega značaja. On je bl.1 neomejen gospodar nad družino i« njegova volja je bila v vsem odločilna. Žena pa je imela zavest, da je preskrbi jena za vse življenje.
Danes pa se je vloga te žene tudi v družini .popolnoma izpremenila. Glede na svoje pravice napram otrokom m možu, je ostala pTav tako brezpravna kakor je bMa, v kolikor so tem pravicam podlaiga zakonske uredb«, ki so zlasti v nekaterih duža-vah daleč za dejanskimi potrebami resničnega življenja, toda v resnici je postaja ž<ma mnogo bolj samostojna, bodisi materialno. bodisi v duhovnem odnosu do moža in do otrok. To samostojnost žena v današnjih razmerah vsekako drago plačuje. Več kot pol bremen za. obstoj družine Je vzela nase, poiskala si je poklic, ki ji vzame ves čas pTav tako kakor možu, toda poleg tega ji ostane še skrb aa otroke in gospodinjstvo. Torej pade večji del skrbi nanjo, ne na moža, kakor nekdad Težaivno je posebno v današnji krizi, ko je možev položaj v službi še bolj nestalen kakor ženin, saj žena kot cenejša delovna moč razmer-ao laže dobi službo kakor mož Ta izpre-mentjena vlosja pride posebno očitno do izraza v dTiižinah nižjih plasti, kjer meščanski predsodki o tem »kaj se spodobi« ne prihajajo v poštev. temveč daje smer ravnanju in življenju edino le ajola potreba za obstanek. Nedavno sem govorila z brezpo-
selnim rudarjem, ki se preživlja od hiše hiše, kakor toliko drugih. Žena mu je umrla od lakote, svmja dva otroka jc pa »pošen-'kal« po kmptih. To mu je bilo hudo, toda. ni si mogel pomagati. (Kje so tu zdravniki družinske krize?!) Ko je sip^t prišel drugič, pa je začel veselo pripovedovati: »Zdaj bo kmaihi bolje. Našel sam žernsko, s katero sva sc zmenila. Ona rma malo stanovanje v 'baraki, v gosti.lmo hodi pomivat, pa dobi poleg majhne plače še toliko ostankov hrane, da bomo vsi siti. Tudi svoja dva otroka bom vzel k sebi. Ona bo hodila na delo, laz bom pa doma gospodinjil.« Potem je še pravil, da so vsi njegovi brezposelni tovariši tako napravili, kajti ženske mnoeo prej pridejo do zaslužka ko moški. V taki »družini« sta vlogi .pač popolnoma zamemjani. Gotovo ne more nihče trditi, da so to zdrave razmere, že zaradi ženine prirodne funkcije ne. Istočasno, ko zahtevamo zaščito matere in otroka, ko govorimo o kulturnih pridobitvah v samih superlativih, ko je polno naprav za ljudsko higieno, mirno gledamo, da vladajo v najširših ljudskih plasteh razmere, ki bije jo vsemu normalnemu živ-ljemju r obraz. Po šolah je uveden brezplačen zdravniški pregled — toda kaj pomaga, če zdravnik ugotovi, da je otrok škTofulozejn, jetičen, malokrve-n, ko pa ne more istočasno odrediti, da ne sme več sta norati v baraki, kamor dežuje, da ne sme biti več lačen in raztrgan. Kaj pomagajo preventivne mere proti Ljudskim boleznim, od katerih je najbolj razširjena lakota, ko pa istočasno uničujejo življenjska sredstva? In kaj pomagajo lepe foesode o družini, o njenem poživljonju, o njeni važnosti — saj je steber človeške družbe _ če jo pa sistem, na katerem sloni ta družba, sam podira?
Gotovo nismo proti ženskemu poklicnemu delu, toda to delo se mora vršiti v takih okoliščinah, da ne ograža ne žene, ne nj«nih otrok, ne telesno ne duševno, da ne oroobremenjuje žene, kar se zdaj često godi. Izprememba ženine nloge v družini in družbi še nikakor ni izvršena, je šele v začetkih. A žena sama se mora otresti nezadinjaštva in sama sodelovati pri tej iz-premembi.
Ljudje, bi trpe na otežkoceni telesni j potrebi in ki jih zaradi tega muči krv-! no prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenči-ce po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrtna nesreča rudarja pod vlakom
Celje, 17. aprRa,
Trag čna usoda ie doletela na velikonočno nedeljo rudanja Rudolfa Breclja iz Ll-boj. Med postajama Petrovčami in Žalcem, kjer se je predlanskim pripetila strahovita prometna nesreča, k: je zahtevala toliko Sloveških žrtev, je v nedeljo zvečer vlak podrl in do smrti povozi' Breclja. Na kraj nesreče so takoi odšl; orožniki, da ugoto-ve vzrok nesreče Po drugi verziji je Bre-celjj ba^je sam skočil pod vlak.
Ali fe vaš otrok zadosti močan, da pohaja {
šolo
Nekateri otroci hodijo sveži in brezbrižno v šolo, drugih se loti bojazen pred vsem, kar znači učenje in šola. Taka de-ca cesto ni baš nesposobna, temveč samo telesno slaba. Njihovi živci prerano
odpovedo, oni se prenaglo utrujajo___
Mnogo mater se je že prepričalo, da daje pravilna dopolnitev predjužnika takemu otroku nenavadno odporno moč, pa ga
zato hranijo z nekoliko žličicami okusne i prebavnih organiov,
Ovomaltine v mleku ali kavi. Koncentrirana hrana Ovomaltine je poznana že več decenijev po vsem svetu in priporočana od vseh zdravnikov. Prireja se iz slada, mleka, jajc in nekaj kakaoa. Ka-kao je dodan samo zaradi boljše arome, a ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine se lahko prebavlja ter hitro prehaja v uporabljivo moč, a ne obremenjuje
ob praznikih
Lepo pomladno vressie — številne žrtve velikonočnega streljanja, med njimi dve smrtni — Drzen vlom
žrtve pobojev
Maribor, 17. aprila.
Spodobno kakor vedno so tudi letos proslavili Mariborčani velikonočne praznike. 2e v soboto popoldne je nastalo v mestu prav praznično razpoloženje, ki ga je še dvignilo pomladno vreme. Vsa lepota popoldneva se je stopnjevala še zvečer, ko so na vseb okoliških vrhovih
zažareli velikonočni kresovi.
Nedeljo in ponedeljek so Mariborčani izkoristili za izlete v bližnjo okolico. Na račun so pa prišli tudi mariborski športniki in ljubitelji nogometa, ki so se oba popoldneva v velikem številu zbrali v ljudskem vrtu, da tam prisostvujejo mednarodnim tekmam. Razprodano je bilo tudi gledališče, kjer so v nedeljo dajali »Grofico Marico«, pri kateri so gostovali Lubejeva iz Zagreba in člana ljubljanskega gledališča Kukčeva in Peček.
Narodna odbrana je priredila za velikonočne praznike
cvetlični dan,
ki je prinesel zaslužen uspeh.
Pestra kakor že dolgo časa ne je bila tudi policijska kronika. Policija je aretirala 11 oseb, med njimi 20-letnega Stanka P. in 12-letnega Josipa O., ki
sta hotela ukrasti
gostilničarju Božičku v soboto zjutraj na Meljski cesti kolo in z njim pobegniti v Avstrijo. Med številnimi prijavami imajo zabeležen izredno
d^zen vlom,
ki je bil izvršen sredi mesta. Neznani svedrovci so obiskali v noči od sobote na nedeljo pisarno carinskega posrednika Josipa Jakliča na Meljski cesti. S silo so odprli vrata, ki držijo v pisarno, navrtali veliko železno blagajno in pobrali iz nje nad Din 70.000 in dva dragocena briljanta, vredna nad 30.000 Din. Vlom je naslednje jutro prva opazila hišnica, ki-je takoj obvestila policijo. Tja je že zgodaj zjutraj odšla kriminalna policija pod vodstvom nadzornika g. Cajnka in daktiloškopa g. Grobina, ki pa ni ničesar našel, ker so vlomilci oči vidno operirali z rokavicami. Policija je uvedla obširno zasledovanje ter mobilizirala ves policijski aparat. Do sedaj je aretirala več »lomljivih oseb, vendar ni mogla ugotoviti še ničesar pozitivnega. Kako predrzni in kako dobro poučeni so bili vlomilci, priča dejstvo, da stoji Jakličeva pisarna na naj-prometnejši točki Meljske ceste, kjer pa-trulira v neposredni bližini dan in noč policijski stražnjfc, ki pa kljub strogi čuječ-nosti ni kritične noči opazil ničesar sumljivega. Poiiciia je prepričana, da gre za dobro organizirano vlomilsko tolpo, ki je pred tedni vlomila tudi pri tvrdki šlajmer in Dolenc, kjer je bila blagajna navrtana na popolnoma enak način.
Na velikonočno soboto popoldne je nekdo pri belem dnevu razbil šipo na topli gredi vrtnarja Meiavška v Valvazorievi ulici in odnesel za približno 500 Din zelenjave. Za-sebnici Ljudmili čepetovi s Tržaške ceste je
spreten žepar na glavnem kolodvoru izmaknil denarnico s 600 Din.
Krvava in
žalostna je bilanca velikcinočnega streljanja.
Že več let niso možnarji tako pokali kakor letošnjo veliko noč. V nedeljo zjutraj je grmelo v mariborski okolici kakor na bojišču. Čeprav oblastva z vso strogostjo izkušajo zajeziti to nesmiselno streljanje, vendar ne morejo zatreti te navade, ki je za letošnjo veliko noč zahtevala 10 človeških žrtev,
med njimi dve smrtni.
Ves dan ie na velikonočno nedeljo vozil v okolico reševalni avto, ki je prevažal iz vseh krajev ranjence v bolnišnico. Mariborski reševalci so morali 14-krat na pomoč. že rano zjutraj so bili obveščeni o strašni nesreči v Framu, kjer sta postala žrtev streljanja 30-letni hlapec Alojzij Majhen, uslužben pri posestniku Bezjaku in 36-letni Josip Abelstein. uslužben Dri posestniku Pučeniku. Hlapca sta že zgodaj zjutraj odšla na bližnji hrib in pridno nsbirala možnar. Ker v možnarju ni hotel smodnik takoj eksplodirati, sta se približala. V njuno nesrečo je nastala silna eksplozija v trenutku, ko je Majhen vzdignil možnar iz jame. Nesrečniku je odtrgalo desno roko, razmesarilo obraz in prsni koš, iz katerega so izstopila srce in pljuča. Abelsteinu je odtrgalo desno nogo pod kolenom in razmesarilo lice. Ranjenca sta obležala v mlaki krvi nezavestna. Priča strašni nesreči je bil neki sosed, ki je pozval druge na pomoč. Zbralo se je precej ljudstva, prispela sta tudi domači zdravnik in župnik, ki je oba ranjenca blagoslovil, misleč, da sta mrtva. Med tem so že prihiteli reševalci, ki so nesrečnika nemudno prepeljali v bolnišnico.
Majhen je že med prevozom umrl,
Abelstein se je pa nekoliko zavedel. V Bolnišnici so mu morali amputirati desno Dogo nad kolenom, vendar je malo upanja, da bo ostal živ. Majhna so položili na mrtvaški oder v mrtvašnici bolnišnice.
Drugo ?*?nrtno žrtev je zahtevalo velikonočno streljanje pri Zg. Sv. Kungoti. 22-letni posestnikov sin Drago Bajtek je streljal z možnarjem že pred rano mašo. Ravnal pa je tako neprevidno, da mu je možnar z vso silo udaril v trebuh. Bajtek se je tako! zgrudil na tla, na kar so ga starši prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu
podlegel poškodbam.
Pri obdukciji je zdravnik ugotovil, da je bil sunek tako silen, da je nesrečniku raztrgalo vse drobovje in bi bila tudi vsaka ,
pomoč brezuspešna. Bajtka so položili poleg Majhna na mrtvaški oder.
Huda nesreča se je pripetila v nedeljo
trem fantom v Sentovcu pri Slov. Bistrici. Možnar, ki je eksplodiral, je razmesaril glavi 19-let-nemu hlapcu Jerku Novaku in 24-letnemu posestnikovemu sinu Josipu Pliberšku, 22-letnemu delavcu Ivanu Bučarju je pa poškodoval desno roko. Huda nesreča je doletela na Spodnji Koreni 29-letnega posestnika Ivana Hrastnika, ki mu je odtrgalo pri streljanju dlan desne roke in hudo poškodovalo obraz. Na Brunšvajgu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju se je pri streljanju ponesrečil 18-letni posestnik Matija Spaniger, ki mu je odtrgalo več prstov na desni roki. Iz Brezja so pripeljali 22-letne-ga delavca Herzoga, ki je streljal s karbidom, pa mu je nenadno eksplodiral. Her-zog je poškodovan na obeh rokah. Slična nesreča je doletela tudi v Krčevini 18-let-nega ključavničarskega vajenca Rudolfa Birgaja, ki je bil hudo ranjen na glavi.
V	nedeljo so pripeljali v bolnišnico tudi
štiri žrtve sirovih napadov in pretepov,
šest drugih ponesrečencev in dva kandidata prostovoljne smrti. V nedeljo zjutraj je bil pri Treh ribnikih neki divjak brez vsakega povoda napadel in z nožem sunil v trebuh 20-letnega Karla Medveda ter ga hudo ranil. V Malvi pri št. Ilju je zabodel neznan storilec z nožem v trebuh 20-letnega dijaka tukajšnje trgovske akademije Antona Lor-berja. Na Plaču je neki viničar udaril z železno palico 19-letnega hlapca Ivana Hi-tija po glavi in ga nevarno poškodoval na levem očesu. Hiti bo najbrž oslepel. V Betnavskem gozdu je nekdo napadel 22-letnega mesarskega pomočnika Franca Or-nika in ga z nožem strnil v prša.
V	nedeljo zjutraj je
obupal na življenjem
45-letni delavec J. M., ki je v samomorilnem namenu pil lizol. Domači so pravočasno opazili njegovo dejanje. Obveščena je bila reševalna postaja. Samomorilnega kandidata so prepeljali v bolnišnico, življenja se je naveličala tudi neka mladenka, ki je prav tako pila strup. Tudi njo so pri peljali v bolnišnico. Zdravniki upajo, da bodo obema rešili življenje.
Beograjski akademiki v Sloveniji
Ljubljana, 17. aprila.
Po dolgem presledku nas je zopet obiskala akademska mladina iz južniih krajev naše države. V soboto je prišlo k nam nad sto visokošoflk in visolkošolcev, organiziranih v sekciji Jadranske straže. Na postaji jih je pričakalo v lepem številu članstvo J. n. a. d. »Jadrana «s predsednikom Gerjeljem, ki je goste pozdravil z želijo, da bi se prijetno počutili med nami. Opozoril jih je na probleme naše lepe, toda eksponirane zculje. ki je prav zadnje čase predmet zelenih miz, proseč jih, da bi njihov obisk ne bil samo velikonočni izlet, nego da bi on služil spoznavanju naših razmer in poglabljanju medsebojne ljubezni in zavesti skupnosti. Vsaka dielogija je prazna ,če se praktično ne izvaja.
V odgovoru je vodia gostov tov. Petrovič izrazil prijetno preesnečenje nad izkazano pozornostjo. Zagotovil je, da rase mlada jugoslovenska generacija, ki bo znala brez obzira na eventualne razlike nastopiti e-notno in odločno takrat, kadar bo šlo za naše nacionalne in državne interese. V tem naj se nihče ne vara.
Po prisrčnem pozdravu so šli gostje takoj k počitku, kajti že naslednjega dne je bil v programu ogled Bleda. Jutranji gorenjec je odpeljal do Dobrave z Jadranaši pomnoženo skupino, kateri je mahalo na ljubljanskem peronu nekai žalostnih zamudnikov v pozdrav. Lep dan je nudil že iz vlaka razgled na naše gorske ve#kane, po katerih teče meja. Občutek njene bližine in zavest, da žive tam preko še naši rojaki, sta napravila viden vtis na brate z juga. Med prijetnem kramljanjem in informiranju o tem ni onem smo kaj kmaliu prišli na izhodno postajo.
Ker ie bito med nami več pevcev, med njimi tudi nekaj zastopnikov »Obiliča«, ki so dobro obvladala naše narodne, smo v prav veselem razpoloženju prišli nad Vint-garjeve stene. Že prvi vtiisk jih je osvojil tako, da iahiko trdimo, da Vintkar že dolgo ni imel hvaležneiiših občudovalcev. Foto-amaterji so bili pridno na delu.
Po dobri uri hoda smo prišli na Bled. Mnogi so samo gledali. Občudovanje se je stopnjevalo tako daleč da smo slišali celo izjave o pravljičnih vtisih, pod katerimi so se poglabljali v »Krst pri Sarici«. Po kosilu, katerega se je udeležil tudi poverjenik JS na Bledu, smo se napotili s čolni na otok in od tam na Grad. Zaradi kratko odmerjenega časa, ki je komaj zadostoval za ogled Bleda, je moral izostati predvideni obisk Bohinja, ki bo ostal kot vaba za nov poset. Večerni vlak je odpeljal naše lepote navdušene tovariše zopet v Ljubljano.
Ponedeljek ie bil na me njem ogledovanja Ljubljane, ki je naredila s svojimi posebnostmi im v ce'o'ti na vse najlepši vtisk. Zvečer je priredila Jadranska straža svojim gostom poslovilni večer v hotelu Metropolu. katerega so se udeležbi zastopniki nacional-
nih akademskih organizacij. Z njim je dosegel poset svoj popoln namen. Vzpostavil je nove vezi med jugoslovensko mladino od Vardarja, iz Šumadiie, Orne gore in od drugod z nami na skrajnem zapadu Jugoslavije.
Prav ta obisk nam je dokaz, kako dragoceno je vzajemno občevanje. V bodoče moramo posvečati takemu vzpostavljanju vezi večjo pozornost. Upamo, da bodo tudi ljubljanski akademiki, ki so dobre volje, kmalu slediti! vzgledu svojih beograjskih tovarišev.
Požigi brez konca in kraja
Marska, Sobota, 17. aprila.
Požigov okrog Sv. Benedikta ni konec. V kraju je gotovo pokvarjenec., ki ima nenaravno nagnenje do požiganja. Bili so požari vsako leto, a tako številni nikdar. Nedavno je okrog 22. ure začilo goreti pri narodni šoli v Kančevcih. Zločinska roka je zažgala gospodarsko poslopje. Domačine so zbudili sosedje tedaj ko je že gorelo vse ostrešje in so začele goreti stene. Posrečilo se je rešiti iz hlevov svinje, medtem ko je vse drugo postalo žrtev plamenov. Le požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil še na ostala poslopia. Največ škode trpi verska občina, katere last so biili zgoreli ohjekti in tamošnii šols-ki upravitelj. Zavarovalnina jc minimalna. Delno je prizadet tudi tamošnji šolske od,bor. Zaradi tako številnih požarov je ljudstvo stalno v silnem strahu za svoje imetje.
palmi res
miio o6di$i do $adn}ega &e&č&a p\potni poni
Tudi v Ivanovcih so bili trije požari kar zaporedno. Pred kratkim je zvečer zgorelo neko prazno gospodarsko poslopje, dan na to zvečer je ogenj uničil žganjarno posestnika Nenmčiča Adama, a takoj naslednjega dnie zvečer je ogenj upepelil Istemu posestniku skedenj z vso krmo. Nastala škoda je velika.
Iz tega se da sklepati, da se potika po teh krajih piroman, ki spravlja ljudstvo o obup.
NAREDITE SI SAMI
KOPALNE OBLEKE
iz posebne volne. Kroji brezplačno. TONI JAGER, LJUBLJANA, Dvorni trg I
Objave
Dekla je umorila
[ospodarja
Bala se je za denar, ki ji ga je dal zapisati, da ga sprejme po njegovi smrti
Ptuj, 17. aprila.
Nedaleč od Ptuja v prijazni gostilni pri »Suhi veji« v Turnicah se je na veliko noč zvečer odigrala krvava tragedija, katere ozadje sega že več let nazaj. Pred 12 leti se je zdaj 48-letm gostilničar Ignac Emeršič priženil k bogati, zdaj 6o-letni Genovefi. Nljun zakon je bil v začetku kljub razliki v starosti prav srečen. Harmonija med obema zakoncema je vladala vse dotlej, dokler ni prišla k hiši 28-1 etna dekla Marija Vre-ževa, doma iz Zet al. Kmalu se je med njo in gospodarjem razvito initimmo razmerje, kar ie imelo za posledico hude domače spore. Razmerje med deklo in gospodarjem je trajalo več let in dekla si je znala gospodarja pridobiti, da ji je dal zapisati 20.000 dinarjev. Ta zmesek naj bi prejela dekla po njegovi smrti.
V zadnjem času pa se Je gospodar spet
sprijaznil z ženo, kar seveda ni bilo všeč deMi, ki se je začela bati za zapisani ji de-
nar, in to tem boij. ker si je že izbrala drugega ljubimca.
Na veliko noč zvečer okrog pol 21. ure ie nastal med gospodarjem in deklo prepir, med katerim se je dekla krvavo maščevala nad gospodarjem. Ko je gostilničar sedel v kuhinji pri mizi, je dekla pograbila dolg kuhinjski nož in ga zabodla nesrečnemu možu naravnost v srce. Emeršič je mrtev obsedel na stcrfu za mizo.
V takem položaju so ga našli žena in gostje, ki so bili tedaj v gostiJnL Poleg pokojnika so dobili deklin predpasnik in žganje, iz česar je bilo razvidno, da je dekle po krvavem zločinu izkiušala z drgnjenjem oživeti svojo žrtev. Bržkone ma je tudi hotela obvezati rano, a ko je spoznala, da je ves trud zaman, je neznano kam pobegnila s svojim Ljubimcem, ki jo je čakal v njeni sobi. O zločinu je bilo obveščeno orož_ ništrvo, ka zdaj išče morilko. Pokojnika so prenesli v mrtvašnico s Sv. Vid«, kjer se je danes izvršilo sodno reztelesenje.
Uspela razstava kuncev, perutnine in
golobov
Ljubljana 16. aprila
V soboto 15. t. m. oib 10. je biila v paviljonu G na velesejmu otvoritev razstave koncev in perutnine, ki jo je priredlilo društvo »živalca« pod pokroviteljstvom ministrove soproge ge. Ančl Kramerjeve.
Razstavo je otvoril precSsednnk društva g. Krištof b pozdravnim govorom, v katerem se je zlasti topilo zahvalil ge. K r a _ m e r j e v i kot po(kro<vi»teil jici za krasno darilo najboljšemu rejcu in za vso skrb, ki jo posveča društvu. V svojem nadaljnjem govoru je pozdravmil zastopnika baltske uprave g. inž. Venka, zastopnika mestne občine g. Lapa, zastopnika Kmetijske družbe g. Kafoia, predsednika vele. sejma g. B o n ač a, ravnatelja velesejma g. Dularja in narodnega poslanca gosp. Ko m a n a.
Zatem je orisal razvoj in pomen društva, ki vrši zlasti v današnjem času nad vse važno nalogo za uspešno rejo malih živali, zlasti kuncev, perutnine in golobov vseh vrst. Poudaril je gospodarski moment tako glede izvoza kakor domačega konzuma in izrazil veselje nad napredkom društva, ki šteje danes že nad 700 članov. Zelo pregledno je opisal razne vrste kuncev in perutnine in slabe in dobre lastnosti raznih pasem. Proti koncu svojega govora se je zahvalil še posebej gg. ocenjevalcem, Zlasti pa g. L e i s u, predsedniku dunajskega društva za rejo malih živali, ki je topot ocenil kunce in golobe pri nas. H koncu se je zahvalil še upravi velesejma in mestni občini ja podporo, s katero ie bil društvu omogočen uspešen razvoj.
Za njim je predsednik velesejma g. B o-
n a č v imetm pokroviteljice g. Kramarje, ve proglasil razstavo za otvorjeno in čestitaj prirediteljem. Prav tako je čestital društvu tudi zastopnik hanske uprave g. inž. Venko ter hkrati poudaril velik socialni in gospod a,r&ki pomen za povzdigo domače seje malih živali.
Nato so si gostje ogledali razstavo, ki je največja, kar jih je bilo doslej te vrste. Pogled na razstavljene kunce, perutnino in golobe je bil uprav pester in zaradi vzorne prireditve ne malo presenetljiv, k če_ rrrur so seveda čudni glasovi naših malih pernatih dobrotnic precej prispevali.
Razstavljenih je bilo 185 kuncev v 140 kletkah, ki jih je postavilo 56 razstaVljal-cev. Trideset razstavljalcev je razstavilo 44 skupin perutnine s 196 živalmi in 40 parov golobov, ki jih je pokazalo 11 rejcev. Med golobi je bilo opaziti nekaj prav zanimivih vrst, ki so doslej bile pni nas neznane, prav tako med perutnino in kunci.
Razstava je btla v vsakem pogledu zani_ miva in poučna ter gre prirediteljem in razstavJjalcem vsa čast.
Ocena je bila presenetljivo stroga. Prvenstvo med kunjerejci ima gosp. Stresen Adolf, ki je dobil za svojega 9 kg težkega belgijskega kunca krasen srebrn pokal. Nagrad pa letos ni bilo mnogo. Nekaj razstavljavcev je dobilo še večje ali manjše denarne nagTade, od katerih je večji del darovala pokroviteljica razstave ga. Anči Kramerjeva.
čas za tako razstavo je b!l zelo primeren. Upati je, da so prireditelji za svoje vzorno delo dobili zaželeni in zasluženi uspeh.
Dve žrtvi velikonočnega streljanja v ptujski okolici
Ptuj, 17. aprila.
Sltara navada, da se ob velikonočnih praz-n :kih strelja, je tudi letos zahtevala v ptujski okoilici nekaj žrtev. Tako je streljal s pištolo 26 letni kmečki sin Gafuta Ivan ;z Dravcev, ko se je vračal od večenre. Ravnal pa je z orožjem tako nerodno, da 6e je zadel z levico in mu je strel ra.zk!al pa'ec, del kazalca pa odtrgal. Še hujšo poškodbo pri streljanju je dobil Ka.feba Jernej z S topnega, ki je tudi streljal s pištolo. Ta pa si je na levici odstrelil več prftov. Oba poškodovanca sta se zatekla v ptujsko bolnišnico.
carju so zgoreli tudi vsa živina, krma. orodie in drugi predmeti. Skoda pri obeh znaša nad 150.000 Din, ki pa niti od daleč ni krita z zavarovalnino.
|
Beli zobje: Chlorodont
Dva Dožara
Slatina Radenci. 17. fipr la. V upmvi tukajšnjega zdravilišča ie nedavno nastal na dosedaj nepojasnjen način požar in naredil veliko Škodo v skladišč h. škoda je po večini krita z zavarovalnino. N« veliki petek p« je ponoči okoli pol 24. začela goreti v;ničariia g. Kolarja v Me-lanjskem vrhu. Zaradi pomanjakarja vode in gasihrh priprav je zgoreto nato gospodarsko poslopje cerkvene nadarbine Sv. Pefcra pri Gornji Radgoni Kolarjevem vini-
Repertoarji
DRAMA
Začetek ob 20.
Torek. 1 R.: Zaprto Sreda, 19: Krog s kredo. Red A. Četrtek, 20: Hamleit. Red B. Pete<k, 21: Zaprto.
OPEKA
Torek. 18.: Zaprto
Sreda, 19: Samson in Dal la. Red Sreda. Četrtek, 20: Nižava. Izven. Gostuje Mario
Šimenc. Petek, 21: Zaprto.
Gostovanje Marija Šimenca ▼ ljubljanski operi. V četrtek 20. t. m. bo gostoval v ljubljanski operi g. Mario Šimenc v D' Al-berjevi operi »Nižavi« KeT bo to njegovo prvo gostovanje v letošnj sezoni na nas^m odru, še prav posebno opozarjamo vse številne prijatelje odličnega pevca na njegov četrtkov nastop. Veljale bodo običajne operne cene.
Nov privatni docent. Imenovan je za privatnegr docenta na tehniški fakulteti univerza kralja Aleksandra v Ljubljani g. dr. inž. Ivo Ribarič. Novi docent, ki je tehnični vodja tovarne usnja »Standard« v Kranju, je znan domač strokovnjak za tehnično kemijo, v prvi vrsti za usnjarstvo in kemijo strojil. Bil je dolga leta inženjer v Pollakovem podjetju, se je pa poleg praktičnega dela uspešno udejstvoval tudi znanstveno. Strokovnjaku, ki je izšel iz šole tudi v tujini znanega instituta profesorja. Samca, na zasluženem imenovanju čestitamo.
poroka Včeraj se je poročila v frančiškanski cerkvi v LjuKjani gdč. Rasta, hčerka znanega veletrgovca iz Mokrono. ga g. Srečka širelja z g. Ivanom Mejačam, uradnikom ljubljanske tvrdike I. C. Mayer. Priči sta bila gg. tajnik Zbornice za TOI dr. Ivan Pless in inž. Franc Setrnig iz Straž-Toplic. Bilo srečno!
Velefilm »Trader Horn«, ki ga predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici, je bil na praznike deležen velikega zanimanja in so bile vse predstave popolnoma razprodane. Velefilm »Trader Horn« je eden najmonumen-talnejših filmov s črnega kontinenta in nam v živahnih slikah in krasnih posnetkih prikazuje življenje in običaje črncev. V film je vpletena zgodba bele deklice, ki je bila vzgojena med zamorci. Poleg tega nam film kaže borbe z levi, nevarnimi kačami, krokodili, leopardi in sloni. Zaradi velike dolžine je od danes naprej pričetek predvajanja ob % na 2. (ob tri četrt na 14.). Predvajal se bo film do četrtka.
Dobrovoljci! Po zakonu o dobrovoljcih je potekel rok za vlaganje prošenj za nova dobrovoljska uverenja leta 1929. Mnogo jih je po nerodnosti zamudilo ta rok. Vsi ti niso mogli zaradi tega dobiti novih uverenj in zaprositi za zemljo, ki jim po zakonu pripada. Po členu 42. finančnega zakona 1933-34 je bil podaljšan rok za vlaganje prošenj za dobrovoljska uverenja do 30. septembra letos. Kdor ta rok zamudi, izgubi za vedno pravico do uverenja — zemlje. Javite takoj podpisani sreski organizaciji ali za mariborsko okrožje mariborski sreski organizaciji Vrbanova 69, svoje točne naslove, da se dostavijo predpisane tiskovine. Pravico do dobrovoljskega svoj-stva imajo po pravilniku, čl. 1., vsi tisti, ki so stopili v srbsko ali črnogorsko vojsko za časa vojn: 1875-78, 1885-86, 1912-13, in 1914 do 5. novembra 1918. K zadnji skupini spadajo dobrovoljci: Solunci iz Rusije, Srbije in Amerike, Murmanci iz Odreda podpolkovnika Andjelkoviča, ki so prišli v Dubrovnik, Pivkovega bataljona, s Korzike — prota Mitroviča, ki so prišli iz Italije Nocera Umbra vMikro s pogojem, če so služili do demobilizacije ali če so bili poprej po zakonu izpuščeni iz komande. Poleg imenovanih imajo pravico do uverenj tudi oni nacionalni delavci, ki so pomagali doma pred 5. XL 1. 1918. s požrtvovanjem in aktivnim sodelovanjem k narodnemu osvobojenju. Enako pravico do uverenja imajo žene ali otroci pokojnih dobrovolj-cev, očetje in matere pa le, če so siromašni ali če so jim bili pokojni edini hranitelji, kar bodo morali dokazati ti z uverenji pristojnih oblastev. Vsi člani imajo po odloku prometnega ministra št. 4844 od 10. marca letos pravico do četrtinske vožnje v Beograd. Imeti morajo predpisane članske legitimacije s slikami in plačano članarino za tekoče leto. Skupčina bo 30. t. m. v Beogradu. Sreska organizacija vojnin do-brovoljcev Ljubljana.
Med neštetimi
ponesrečenci
Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem nodnoro.
Opozarjamo na cerkveni koncert »Ljubljanskega zvona«, ki bo v ponedeljek 24. t. m. v frančiškanski cerkvi. Začetek ob 20. Izvajala se bo Zajčeva velika kantata »Oče naš« v obliki oratorija za soli (Špelca Ram-šakova, Nuša špan-Kreftova, Franc Moho-rič in Fric Ljubša), zbor (»Ljubljanski Zvon«), orgle (Herbet Svetel) in operni orkester. Poleg tega se bo izvajala še Zajčeva kantata »Uskrsnuče Isusovo« za sopran solo, mešani zbor, orkester in orgle. Obe skladbi bo dirigiral »Zvonov« zborovodja g. Zorko Prelovec. Vstopnice so ▼ prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Spored violinskega koncerta, ki ga priredi pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske slavni violinski virtuoz Vaša Prihoda: Beethoven: Sonata v g-duru, op. 30, št. 3; Schubert v e-molu, op. 64; Dvofak-Kreis-ler: Slovanski ples v e-molu; Dvorak-Pfi-hoda: Valček v a-duru; Paganini-Pfihoda: Varijacije. Pri klavirju bo spremljal umetnika pianist Oto Graef. Koncert bo v veliki dvorani Uniona v petek 21. t. m. ob 20. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Klub korofikih Slovencev v Ljubljani priredi v soboto 22. t. m. v veliki dvorani Uniona koroški večer z zelo zanimivim programom. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ne bo. Na to prireditev opozarjamo že danes vse prijatelje naše Koroške!
Zadruga »Dom učiteljic« vabi članice na sestanek, ki bo v četrtek 20. t. m. cb 10. v prostorih sekcije JUU v Ljubljani.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Društvo »Tabor«. Drevi skupna pevska vaja. V četrtek ob 20. bo predaval na realki (Vegova ulica) urednik g. dr. tenh^r o severnih Slovanih. Vabljeni'
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Iz novega matterhornskega filma
Angleški gardnl grenadlrjl pri vajah z bajonetom
NE MORE OPUSTITI!
Toda, kateri mladenič bi mogel drugače ravnati? Ce vidi svoje prijatelje pri nogometu, takoj pristopi tudi on. A kašelj mu ne da miru in ga mnogokrat prisili prekiniti igro. Zakaj mu mati ne da
KRESIVALA?
Znani monakovski turist Franz Schmidt, ki je s svojim bratom Tonijem premagal severno steno Matterhorna. v dveh zanimivih momentih
Usoda polkovnika
Fawcetta
je In ostane slej ko prej zavita v kopreno
V Genevo se je vrnila te dtni ekspecii-eija tamošnjega zdravnika dir. Gerarda, ki Je preiskala neznana ozemlja v brazilskem pragozdu in je prinesla s seboj nekoliko tisoč meter, dragocenih film. posnetkov, ki kažejo življenje ljudi in narave v tamošnjih krajih.
Fbin izmed glavnih nalog Gerardove odprave je bila ta, da bi odigrmiila skrivnost, v katero je ovita usoda ang- eškega raz. iskovalca polkovnika Fawcetta, ki je izginil v brazilskem pragoartiu in se znai**3vemi svet že nekoliko let sem vdaja ugibanjem, kaj se je zgodilo ž njim. Po neki verziji živi še danes kot ujetnik nekega indijanskega plemena, po drugih verzijah je že davno mrtev. K temiu nadziranju se po uspehih svojih raziskovanj nagiba tudi dr. Ge-rard, in sicer misli, da je polkovnik postal žrtev kaniibalskega rodu, kii ga je ubil, sipe. kel in pojedel. Tega naziranja so bili tudi menihi neke frančiškanske misiomske postaje v pragozdu, do katere je dospel Ge-rard, in pa neki Brazilec po imenu Barrett, ki živi v stalnem stiku z doklej malo ali nič znanimi indijanskimi rodovi im je bil ekspediciji v veliko pomoč.
Ta Barrett je prava figura iz starih indijanskih povesti. Nekoč je bil prišel v roke divjemu indijanskemu rodu, ki ga je hotel speči na grmadi. V zadnjem trenutku se je rešil le na ta načini, da se je poročil z g-lavarjevo hčerjo. Kot edini belokožec uživa odltlej velik ugled med divjim! imdi. janskimi rodovi in je ž njimi lahko nemoteno v poslovnih zvezah. Za malovredno šaro mu prinašajo Indijanci od vseh strani sirovi gumi, s katerim si je ustvaril že veliko bogastvo. Velja za pravega nekronanega kralja divjaških rodov, nad katerimi vlada po potrebi tudS z veliko brutalnostjo.
Misionsfki samostan, o katerem smo go_ Vorrili zgoraj, ležri nekje ob sotočjlu reke Curare in Tabajoza sredi pragozda in Barrett, ki prihaja tja vsake tri mesece, mu je edina vez s svetom. O tem, kaj se dogaja v civilizifainem svetu, mrisionarji nimajo skoraj nobenega pojma. Njih življenje je težko in v neprestani nevarnosti. Gerardu
so n. pr. pripovedovali, kako je bil eden med njima pred nekoliko leti povabljen, naj se udeleži velikonočne siavnosti nekega divjega rodu. šel je tja in od vseh strani so prihajali divjaki ter poslušali njegove pridige. Povsod so ga sprejemali z velikimi čistmi. Ko se je pa poslovil, so ga v pragozdu napadli isti ljudje, ga po kani-baliSkih obredih zaklali, vrgli na grmado in ga pojedli
Gerard je po Barrebtovi zaslugi prišel tudi ▼ dotiko s temt indijanisikifrA ljudstvi, ki jih opisuje kot telesno in duševno dege_ neriran rod na najnižji razvojni stopnji. Močvirna mrzlica in beri-beri sta jih strašno spačila. Orožje so jim su'ice, kameniti noži, loki in puščice, ki so okaljene v strašnem strupu kjurareju, obleke pa nimajo skoraj nobene. Spočetka so bali zelo neza-upni, potem pa so se dali z darovi pripra_ vitel do tega, da so se postavi!! pred filmsko kamero. Na vse zadnje je moral Gerard odkloniti celo njih ponudbo, da bi snemal pravo kanibalisko pojedino. To odklonitev so smatrali za veliko žaJitev.
Saj vendar mora poznati to uspešno sredstvo zoper kašelj.
Dovoljeno od Min. socijalne pol. in narodnega zdravja S. št. 16562 od 29. IX. 1932.
Poslednji rokovnjač
Železnice in avtobusi so popolnoma zatrli za špansko nekoč značilne romantične razbojnike. Zadnji izmed njih je nedavno svečano obljubil sodnikom, da bo opustil svoj »poklic« in mirno preživel konec življenja v rojstni vasi. Ta »Zadnji Mohikanec« z imenom EI Turon je skozi 35 let strašil kmete in potnike v Pirenejih. Gorovje Sier-ra Luanada, EI Escudo, Piedras in Luen-gos je bilo njegovo priljubljeno torišče. EI Turon je bil zvest izročilu pravljičnih ro-kovnjačev in ni nikoli napadel revežev. Ponovno je rešil iz zadrege obubožane kmete, katerim je razdelil uropani denar. Eli Turon je bil tako spreten, da nikoli ni bil zaprt. Policija ga ni mogla ujeti, ker je imel preveč prijateljev, po revoluciji je zapustil razbojnik skrivališče in se ni branil, ko so ga v neki krčmi zalotili orožniki. Sodnik je upošteval razbojnikovo starost nad 70 let in obljubo, da »se bo poboljšal. Obsodil ga je samo na štiri mesece ječe.
Inštruktor kaže vojakom, kako se naskakuje sovražnik
Zračna
Moskva—Varšava
proga
Iz "Vairšave poročajo, da se bo letos polet otvorila direktna zračna zveza med Moskvo in Varšavo. Letala bodo letela čez Minsfk v Vifco in od tam v poljsko prestolnico.
Pomenek o jajcih
Jajca so zelo redilna in se dado prilagoditi vsem jedem, zato jih je samo priporočati. Potrebro pa je, da jih zauživamo pravilno pripravljena. Posebno glede sirovih jajc delajo ljudje često napake. Običajno jih zauživajo tako, da napravijo na obeh koncih jajca luknjiioo in ga potem Iz-srkajo. Pri tem se lahko zgodi, da pogoltnejo pokvarjeno ah gni.o jajce, kar jih spremeni za vselej v sovražnike tega živila.
Sirovo jajce pa je spSch težko prebavljivo, ker se 7 tej obliki zaužuvanja v želod, ou spremeni v trdo kepo, ki ji prebavni
soki ne morejo povsem do živega. Najbolje je ubiti sirovo jajce v čaSico. dodati m«i malo sladkorja ali soli, ga dobro premešati in potem použiti počasi z žlico.
Priporočljivo je primešati jajce tucK jo-hii, in sicer v celoti, beljak in rumenjak. Le celotno jajce okrepča telo dobro.
Med mehko in trdo kuhanimi jajci in gie_ de prebavljivosti ni nobenega bistvenega razločka, potrebno je le. da trdo kuhano jajce použijemo v manjših kosih in ga dobro prežvečimo. V tej obliki ga prenese dobro celo slaboten želcdec.
»Paris-Midi« poroča o čudni pravljici, ki kroži med neštevilnimi brezposelnimi. Pripovedujejo, da je zapustila skoro pred 100 leti v Parizu pokopana ruska kneginje De-midova San Donato en milijon frankov čuvaju, ki bo prebil leto drni v njeni grobnici. Med vojno so baje oblasti prepovedale to stražanje, a zdaj so na zahtevo notarja, ki upravlja legat, zopet razpisale službo.
Marsikateri nesrečnež pravi tovarišem v revo! predmestni krčmi: »Seveda ni posebno prijetno vztrajati leto dni poleg mrliča, a bom že potrpel. Zato bom vtaknil milijonoek. Zbogom. Jutri na vse zgodaj grem na pokopališče.« Poročevalec lista je tudi Sel na pokopališče, da bi kaj izvedel.
Gorski masiv Motmt Everesta
V pisarni so mu pokara K hribe prošenj "m pisem, ki se nanašajo na oudno pravljico. Najbolj je razširjena v kolonijah: p,&ro« prihajajo iz Sudana, Maroka, Tunisa, i* kitajske Indije. Nekoč je celo prišel na pokopališče narednik kolonialne* vojeke, ki je pravkar odslužil svoj kaderski rok. Prišel je v Pariz z velikansko vrečo. V vreči so bile sveče, posoda z vodo, zaloga konzerv, sploh vse. ker je potrebno za življenje v grobu. »Prisegam, da bom ves čas miren in trezen,« je obljubil narednik, »prosim samo, da mi dovolite enkrat na teden sprejemata tovariše in znance?«
_ Nihče ne ve, kje in kdaj je nastala pravljica. Vsekakor je zelo starega izvora. Pred desetletji se je nanašala na druge francoske osebnosti. Za sedanje hude gospodarske čase je pač značilno, da je zopet oživela. Slej fco prej pripoveduje jo, da leži mrlič v steklem krsti, in da ga bo moral prosto vol jna čuvaj neprenehoma gledatei leto dni, da bd zaslužil željeni milijon.
Komisar za oHmpilado
V slučajih zastrupljenja, povzročene-ge po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, opiju, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrup-Ijenju s svincem staro preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Gustav Schlafer
ki ga je nemška vlada imenovala za oho-pijskega komisarja v Berlinu, kjer se bo vršila 11. olimpijada leta 1936.
Rokavice z nohti
V Pariza se je pojavite, nova moctoa >Me_ ja<: rokavice z nohti. Ti nohti so is ce-luEodda, a Lahko jih dobiš tudi iz pisanega usnja ali blaga. Kot posebno apartmost priporočajo n. pr na črnih rokavicah rdeče nohte.
L. Mrzel - Frigid:
Malo prijazno pismo za praznike
Vse stvari, ki se rodrijo iz dela človeških rok in iz človeške misli, so deležne iste usode: najprej se v krčih in stiskah porajajo, potem zaživijo in zmagajo, dosežejo svoj najvišji triurni in nazadnje zatonejo v prah in pozabo. Toda še boltj trdožive kakor njegovo življenje so stvari, ki jih je človek ustvaril. Človek, ki je dosLužil in ga vržejo čez prag, gre po navadi brez besede in brez pritožbe. Stare, preživele, doslužene stvari pa se držijo svojega toplega mesta na solncu kakor klop. ne dajo se odtrgati, ne marajo med staro šaro. živele in kraljevale bi rade še dolgo potem, ko so že zda.naj izgubile svak smisel in pomen. Vse to, kar bodimo po cestah, vse fco, kar delamo m kar živimo — vse je samo staro, podedovano in skoraj vse trpljenje človeka na svetu je oeza teh starih podedovanih reči. Roditi se na svet biti mlad, se pravi, poslan biti na fronto borbe novega življenja zoper stari red. Biti mlad im vendarle živeti, se skoraj pravi, biti junak. Zakaj stari red rama ves svet v rokah in borbe zoper njega so strogo prepovedane.
Ena izmed tistih dobrih, starih reči, kn ?2i je že zdarroad zastri prah in oipietJa paj-
'čevina, ena tistih stvari, ki so po navadi shranjene po tihih, žalostnih podstrešnih stanovanjih in ki dajejo od sebe žalosten, pfesnoben vonj po zapuščenosti, utrujenosti in po dolgem času, je družina in dom. Bila je to nekoč sveta ustanova za zbiranje časnega in večnega blagostanja, bila Je to shramba, ki se je zaklepala z velikimi ključa in s tež/k imi zapahi pred pregrešno nevarnostjo sveta, bila je to i-zba, ki so v reji častitljivi očetje s šibo v rokah in s pretresljivim opominom na neizprosnega boga izbijali vse hude misli m vse grešne nagone iz svojih otrok, bil je to kotiček, kj so v njem starci pred poslednjo uro svojega življenja pisati testamente in so kakor nekakšni majhni carji — svojim potomcem kosali in razdeljevali zemljo tega sveta. — Zdaj je dom že zdavnaj postal siva koliba, skozi puhla vrata pihajo burje, zapahi ne držijo več. očetje so sivi in plešasti od pretežkih skrbi, sinovi študirajo za brezposelne. Hiše so postale kakor trgi velemest, ki se po rajih prestopajo delavci brez dela, hiše so prazne in sive kakor cesarska cesta v zimskem jutru, ki ob nji brnijo telegrafske žice in ki po ndi gre človek neznano kam iskat življenja.
Ne vem, kaj v teh naših časih še počno prazniki na svetu, ne vem, kako jih ljudje še dožive. Osrtaffi so pač, ker so že iz starih časov v navadi, ljudje bi čatiJi pač malo
preveliko sramoto pred vso zašlo zgodovino, če bi se jim naenkrat morali na vsem lepem odreči. Mati je pobarvala jajce, ka ga je bila s težavo prištedfla, pomešala Je pičlo prgišče rozin v testo za velikonočni kruh. Posiala je borno naiožeoo, skrbno p>re-grnjeno košaro v božji blagoskvv. SoJnoe se rajBvnla čez svet zvonovi poj o. Zrno stvari je že zdavmaj useblo. samo iluzija, samo videz je ostal. — Ctoveka je bog udaril s čudnim, malopridnim talentom, da namesto od kruha in od vina skorajda lahko živi za silo od iluzij.
Vse velike in vesele reči, ki si jih Ijndjje iomišllijajo in ki jih ustvarjajo na svetu, si jih izmišljajo in jih ustvarjajo prav za prav zavoljo svojih otrok. Stari človek, kralko-viden, kratkomiseln in ves blagega srca, si ni mogel kaij, da ne bi svojim malim, prijaznim vuučkom, kolikor je mogoče olepšal resnice sveta. Ta stari, dobri, v bojih in v spo-znarniih osiveli SI o vek je toliko ljubil svoje otroke in otroke svojih otrok, da jim ie še tisti dve, tri bedme resnice orikrii, ki se je bil sam polagoma v resnici prikopal do njih. Njegovo blago srce ni mog^o dopustiti, da bi otroku dal, naj si kakorkoli že sam polagoma razjasni lepo in nelepo tajno živ-ljenia in rojstva. Sedel je v kot m je iz svoje sive brade nap red el basen o štorklji Se dobrota, kar i« je r resnici pri Wu-cteh, se m je zdela prenevarna drobni,
VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev!
Naprava angleškega tehnika Grindela Mal-chena, ki omogoča vsakovrstne projekcije na nebu. Zgoraj v kotu številčnica za čas
krhfloi dai£: še4 je k si je IzmisM svetega Midavža. Id odtod je rasla človekova fao-taaiM. Ves svet je napolnil s praznimi podobami, lahkimi verami in Bu<sija«ju da Je dandace« že pra«v gotovo več neresnice na sveta kakor pa resničnih stvari. Za^oijo te neresnice je svet tako težak, zavoljo te neresnice je borba tako jaiova in itrad-Sjiva: kakor don Ouijote mora Človek streljati v prazen miič, raztrgati mora puWe megfice in boprene, preden se bodo jasno videle reči. — Samo da »e Je SoveScn v naših dneh pridruži! v teq borbi tudi sam čas. Vse stare pravljice, vse skrbno Izmišljene iaži bežijo odtod, kakor nezadržana, neoremagfljiva armada upornikov prihajajo stvari v vsej svoji neusmiljeni, brezssramrri nagoti na dan. Otroci, ki stradajo kruha, so siti spoznanja. — Svet pač ne prenese, da bi Siovek na rajem brez konca lagal in go^ufal.	•
Tisti raztrgani, neumiti, najbrž tudi mak) prestradani otroci, ki so na veMco soboto ponujali po hišah blagoslovljenega ognja za dinar, za petdeset par. so v svojih bednih letih izvedeli najbrž že mnogo več, kakor bodo tisti starci m starke, ki so s tem ognjem Magosl avti ali svoje sive dneve, mogfi do svoiega konca pozabvti.
Projekcife na
Remis In poraz z GAK
V sedejo ln včeraj je gostovalo v Ljubljani moštvo GAK iz Gradca, ki je v tekmi z Ilirijo doseglo neodločeni j:3»v tekmi s Primorjem pa zmagalo 54:3 — Tekmi nista bili
na posebni višini in tudi obisk je bil le srednji
LJubljana, 17. aprila.
Za velikonočne praznike sta imela naša kluba v gosteh enajstcnco graškega amaterskega kluba (GAK), ki je v boliših časih vzbujal med ljubljansko publiko precejšnje zanimanje. Tokrat pa je ostal interes občinstva v okvirju boljše domače prireditve in je bilo oba dneva komaj 1000 ljudi na igrišču.
Tekmi sta se vršili na igrišču Ilirije in t prvi dosegel GAK zaslužen remis. v drugi pa je po oCtri in deloma tudi preostri igri. zmagal nad enaistorico Primorja Za tekmi je vladalo prav lepo spomladansko vreme, le veter je pihal mak) neprijetno. S športnega stališča tekmi nista pomenili mnogo, ker sa nudili (Ilirija : GAK-* komaj povprečen nogomet, v drugi tekni' p" se je »emu pridružilo še med e-Koino obračunavanje med 1 Tal ji. n ie Tirnv malo nropagandno volivalo prisotne. Dosežena rezultata sta za goste vsekakor dovolj častna in morda niti jami ni.o računali s tako dobrim ^idor-.
V na'Wni("Ti noročili:
Ilirija : GAK 3 : 3 (1:3)
Svojo tekmo »ta Ilirija in GAK odigrala ▼ nedeljo pod vodstvom g. Sch:.e.I~rjd v teh
Ilirija: Doberlet-Strehovec, Ber^lez-( Jn-terreiter. Varčič, Pogačnik (Belak)-iiovar 3Lah, Svetic. Košak Pfeifer.
GAK: Janšek-Verbovšek. Frisch-dr. Nem š&k Lo.cher. Kovar-Adamek. Lube, Reiter, Henbrandner. Gaber
Od vsega začs<ka 11 igra ztio živa *n coprta in 4* » prvih pote-sah 'mata Ilirija in GAK možnosti Zi. »ewlizac-'o: Lah si da > lep' Dozici' odnesti žogo po vratarju ib takoj nato doseže Unterreiter -.koro lasten pol Ilirija igra proti soncu m p<-oti vetru, pa si tega minusa ne vzame preveč k srcu, marveč foraira živ tempo. V 6 mm. zakrivi Bergle/ kot. toda igra se merese *n v S. min Ilovar lepo pripravi, odda Sveticu. ki si z usoešnim .driblingom* pripravi prosto pot in o tvori score
1 : 0 za Ilirijo.
V p^inarmdii doseže G. zopet kot. 'o-da v 10. in 12. min. hna I. dve lepi šansi, ki o^tan^ta neizkoriščeni. Igra ie novsem odt>rta. T. nrilma r. dolgimi in manj nre-ciznimi nasovi -7 —j bližino na> snr^^ega gola k~+ GAK. ki iroomblja bolj kratke r>asove. Tl'riianska obramba je na r^vc^n in ne miSča strelov iz	zato
GA Kov noni^	J-lpč V 14. min.
izsili TI o v t l-^t. Vi <*i sf-rel'^ mm zelo lepo
novjrnn 7n«voV	rvnl^^! 5rvrtn <"'da
Cvetic in Pfeffer smustila ugodno priliko gre wecf go? Ilirije. TV>her1ef nerodno bife in vtrsrf zrelo tw->z'c*'o ti GAK G* h<*r	cjrppr, rn^trePa. S^prii rvolčnsa do-
seže GAK dva kota. vmes Tlirm enega, I. krenl-o	G^Kr^va obramba ie
t-^tiottio v škripcih. Ooaža »e oreudarna T?"'ter jeva igra. ki leno p-®;<»rava svo;e 7'-<>7-p V min. r^fv^m TTn*<"Tpiter zopet 7 n errvJn * i-n Tmi3*t^riipr"i n^Tflj nevar-nocf t>red Ustnim folorp "V) mi. le" A da m^Vov c<»nteT>ss. lri rti	r nre^riže z
glavo. tod" 5rx»a ve z« nek*i centimetrov previsoka. Nato sledi deset mir»r»f raztrgane i<»*e, tem*v> je Je ve^nn 5'v!»hpn. ali ili-r''"anaV^ ^p^-ni«	v vidni vln-
-cr -rvv^-e-i Tvirm^i V racrrvTmtsVi se odpoi- T1:r"e rvoTK-.1no.Tna mrS? in nidejo v peiih mtntiifh 3 C0V1 za GAK!
V	40 min. bi'e VcHov^ek «1abo prosti »+rel: žoga pride dn H^irbr^ndneria. ki z ostrin «f*rp1nm izeneči r>ol minute nato je GAK jronet v n*i»°du. Lo«cher tvegi strel. V? točno rS"*^'! V zndnii minut' uide TTntT^^rpite-rit]. 1°no nod" na sredo. Reiter nesebično premisti Heu-brandnerju. k; ip-U,«'-'!", zviša ni
3 : 1 ra GAK
V	drugem Tv>lčasu igri Iliriia z Belakoin kot levim krilcem; moštvo si je v pavzi vidoma odoomoglo. igra sveže in z elanom.
v prvih minutah tmrizori n"t>ad I. nekai lepih kombinacij, ki že v 3 min. prinesejo prvi u«meh: Svetic rn Lah gresta leno naorei: Lah da Tlovarju na nogo. ta pi strelja ost^o. toda "br?»n1'ivo na gol: Janšek je za del sekunde prepozen in žoga gre pod njim v mrežo, rezultat je zmanj šan na
3:2 ra GAK.
V	naslednjih m:nutah je T. stalno v napadu in «ele v 10 min. se vidi orva lena fkc'ia GAKovega naoada; Re;ter vodi po desni fepo poda v sredo, ali Hetrhr?»ndner in Gaber sta rrrepozna in šanša ostane ne-izVoriščena Okoli 20 min.t šele kot za GAK: t>otek je T. v nanadu in oba branilca GAKa sta zelo nesiguma Tlovar ne izkoristi lepe pozicije, toda tskoj nato ga L<?h zonet !ei>o preigra in Tlovar doseže iz kratke razdalie
izenačenje 3:3 V nadaljnjem ima GAK dva kota, toda šans ima več I in proti koncu je I. v nesporni premoči tudi v polju. Vendar ostane rezultat nespremenjen
Igra ni mogla povsem zadovoljiti. Bila je sicer živahna in fair. manjkalo pa ji je večinoma vseh onih elementov, zaradi katerih je nogomet lep Potekla je brez pravega stila, brez posebno duhovitih zami-slekov in lepih kombinacij Le redko se je žoga podajala ▼ tretje, navadno je že pri drugem pasu posegel vmes nasprotni igralec
Ilirija je imela zlasti v prvem polčasu premoč v srednji liniji; tudi branilca sta bila skoraj ves čas prav dobra: Strehovec v tehničnem odvzemanju žog Bergiez boljši v startu. Napad ie bil najboljši na desni strani Lah ie sprva sam streljal: ko je spoznal, da mu ne gre. ie rajšf pošiljal naprej Ilovaria Svetic je malo preveč zadrževal žoge Kosak je slabo držal zvezo s Pfeiferiem ta pa sam v borbi z Nemla-kom ni uspeval.
GAK s svojo igro sicer ni opravičil zagrebškega rezultata, vendar je brezdvom no v dekadenci Ni več oni stari GAK' NajHoliši je v napadu kieT 5e zopet najboljši Reuter. ki zelo pametno ln preudar-
no vodi napadalne akcije. Krilska vrsta | je poševna: v kakovosti gre od desne proti levi nazaj, branilca imata v čistih pozicijah lepe odbojne strele, v borbi z možem pa sta zelo nesigurna. Vratar je napravil par težjih napak, sicer je bil dober.
Sodil je g. Schneller; malo ležeren, zato netoče nv presoji foulov in of-^idov, sicer dober.
GAK: Primorje 4:3(1:2)
Po neodločenem rezultatu prejšnjega dne je bilo precej zanimanja, kako bodo odrezali črno-beli. Ti so nastopili v postavi:
Starec-Hssl, Jug II - Zemljak, Sočan, Boncelj-Šlamberger, Erman, Lujo, Slapar, Uršič
GAK je postavil isto enajstorico kot proti Iliriji z edino izjemo, da je v golu igral Brotschneider.
Tesno zmago je odnesel GAK, ki s svojo igro prvega polčasa gotovo ni dal slutiti, da bo postal zmagovalec v tej borbi.
V	borbi z dobro disponirano in s svojim napadom leno vigrano in povezano srednjo vrsto črno-belih je gostom ostajalo le malo prilike, da pokažejo svojo umetnost. Pokazali pa so že koncem prvega polčasa, še bolj pa v teku vsega drugega dela igre, da so kot celota v kondiciji nad domačini. To svojo vrlino so izdatno izkoristili v svoj prid in štirikrat potresli nasprotno mrežo.
V igri s Primorjem so se še bolj pokazale vrline in pomanjkljivosti vsega moštva kakor tudi poedincev. Zopet je bil najmočnejši del moštva v napadu, Pjav za prav v notranjem triu. kjer je dominiral Reiter, dočim so bili najšibkejši v ožji obrambi. Tam ie bil na mestu samo vratar, v primeri s svojim tovarišem iz prejšnjega dne nekoliko sigurnejši. Med krilci sta imela stranska krilca lažji^ posel zato. ker napad Primorja ni mnogo igral no krilih, v prvem polčasu pa je bil revež srednji krilec, ki proti precizni komHinaciiski mašineriji ni mogel enostavno nič. V drugem polčasu seveda se je mnogo popravil, ko ni imel več pravega nasprotnika proti sebi.	. . i?
Primorje je igralo le v prvi polovici. V tem delu igre je imel napad priliko, da bi morda tudi povečal naskok, po igri ga^ je vsa i zaslužil Pokazalo pa se je v tei Jgri morda boli ko v kateri drugi, da moštvo ni homogeno niti no znanju niti po delu. ki ga poedinci opravijo. V triu je hroma točka v desni zvezi, ki it v polju brez_vsake koristi za celoto, pred golom na čaka da mu ustvarijo priliko — drugi Poleg tega Erman ne zna zaposliti svoiega krila Lujo je gotovo inteligenten igralec, tokrat pa je da?il prestrme predložke. dočim se je mali Slaoar s nreveMkn vnemo kot že često prehitro izpihal. Uršič je igral samo do odmora m ni pokazal mnogo. Krilci so odnehali že proti koncu prvega polčasa, v drugem na so povzročili zlom moštva; Sočan in Zemljak ne vzdržita Obramba je do Jugove blezure nekam funkcionirala, v drugem polčasu pa se je precej lovila. Starec v golu ni branil v svojem običajnem stilu; vsaj četrti gol gre na njegov račun.
Igra je močno trpela zaradi ostrosti in surovosti, ki se je razvila v drugem polčasu. Dober del tega gre na sodnikov ro-vaš, ki ni pokazal potrebne energije, da bi tako igro prenrečil. Pripomniti je treba vsekakor, da so za ta način igran ia dali Pobudo (fosfje. nakar so ga povzeli tudi domači — vidno in nespretno! Sicer je bila igra zelo živa in so. kakor kaže že rezultat, v prvem polčasu prevladovali domači, v Hrugem na gostje
Prvi polčas igra P. z vetrom in razvije že v prvih minutah lepo kombinacij.sko igro V O m:n si Šlam^erger pribori žogo. jo prenese Slaoariu. ki si z usoešnim »driblingom« razčisti situacijo in plasira v mrežo,
1 : 0 za P.; G. mimogrede doseže kot, v polju pa je P. v premoči in potisne nasprotnika v obrambo Po preteku četrt ure vprizori G. nekaj napadov, toda samo do kazenske črte. že v 17. min. ima P. krasno šanso. ki jo Erman ne izkoristi. V naslednii mm. prosti strel nroti G.; pred golom gostov ie kočljivo Tri. štiri bombe gredo proti golu, končno plasira Slapar pod prečko in
P. vodi z 2 : 0.
V	naslednjem presledku se igra razvije skoro v enostransko igro na en gol; povezanost med krilci in napadom črno-belih je popolna. V 33. in 35 min. po en kot za G. in P potem ustvari Reiter krasno situacijo pred golom P., toda Zeml ak in Starec jo efektno razčistita. Proti koncu nojema moč P in G. prehaja v ofenzivo. V 44. min. je nevarno pred golom P.. Starec samo odbije, žoga pride do Gabra, ki lepo visoko centrira in Lube nretvori z glavo mimo slabo plasiranega Starca ter zniža na
1 : 2 za P.
V	drugem polčasu igra na levem krilu P. Jug I„ gre pa že po nekaj potezah na bratovo mesto, ki poslej statira na levem krilu. Zakaj ni vstopil zopet Uršič? Spočetka še par napadov P., toda že v prvih min. doseže G. dva kota. in obramba P. zgubi glavo. V 10. min. nesporazum med Soča-nom in Hasslom; Reiter je pri roki in hladnokrvno pripelje tik pred Starca in izenači
2 : 2
Sledi deset minut borbe za zmago, v kateri je G v premoči in potisne nasprotnika v defenzivo. V 20 min brani Ha-ssl polvisok centerpas slabo. žogo poda Heu-brandnerju na nogo. ki neubranljivo tolče v gol:
3	: 2 za G In že so zopet kritične situacije pred golom P Starec ne posreduie dovolj ener gično in ko je že nevarnost skoro minil? udari Nemšak ostro bombo s precejšme razdalje in Starec — ne lovi!
4	: 2 za G!
G. se je dobro popravil, revanš za prvi polčas! V igro prehaja počasi ostrost, ki se spreminja v nepotrebno in nerazumljivo surovost. V 27. mm. izsili Šlamberger kot, bije ga Zemljak lepo in Slapar v naskoku pošlje z roko v mrežo. Kljub protestom prizna sodnik neregularen gol in stanje je dokončno
4 : 3 za G.
Kar je bilo še do konca, ni bil več nogomet; škoda za sicer lep vtis igre!
Sodil je g. Lukežič; v prvem polčasu dobro, v drugem pa prizanesljivo in brez energije. Takim tekmam očividno ni do-rastel.
PRED TEKMI
V	nedeljo je v predtekmi Korotan zasluženo porazil tretjo garnituro Primorja z 2 : 1 (2 : 1). Sodil je g. Kušar.
Danes pa sta igrala predtekmo rezerva Ilirije in Reka ter je rezerva Ilirije po močnejši igri drugega polčasa zmagala s 4 : 1 (.1 : 1). Sodil je g. Ramovš.
Graški Sportklub v Mariboru
Maribor, 17. aorila.
V	Mariboru Je za velikonočna >razni-ka gostoval graški Sportklub, Ki je prvi dan zmagal nad moštvom ISSK Maribora z 9:1 (3:1), danes pa je porazil Železničarja z 8:2 (4:1). Obe enaj-storici Maribora nista mogli nuditi skoraj nobenega odpora odlično vigranim gostom.
Čast mariborskega nogometa fe to pot rešil Rapid, ki je zmagal nad enajstorico SK Celja s 4:0 (3:0).
Zmaga in poraz Hermesa v Celju
Colje, 17. aprila
Moštvo 2SK Henmesa iz Ljubljane je za praznike gostovalo v Celjju, kjer je n« igrišču pri Skalni klet odigralo dve prijateljski tekmi prot: izbrani enajstorici Celja. Reprezentanco Celja je v nedeljo sestavljalo 10 igralcev A t! etiko v in igralec O! m-
pa, danes pa 6 »graJcev SK Celja, po dva
igralca Olimpa in Jugoslavije ter igralec Atletikov.
Rezultata: Hennes : Repr. Celja 5 : 4 (2 : 1).
Repr. Celja : Herme« 4 : 3 (2 : 0).
Moštvo Henmesa je b la tektično in tehnično boljše od Celjanov. Prvi den je ▼ d«-padu najbolj ugajal notraji trio, medtem ko danes niso pokazal takšne gTe. Celjska enajstonca je v nedeljo igrala požrtvovalno, toda neodločno pred goiocn. V nedeljo tudi celjski vratar ni ugajal, odlikovali pa sta se daues obe krili. Po odmoru je reprezentanca precej popustila, tako da so gostje zabili tri gole. Gledalcev je b lo v nedeljo okoli 200. danes pa nekaj manj. Tekmi je sodil g. Ochs, v nedeljo v splošnem dobro, danes pa manj zadovoljno.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Concordia : Gradjan&ki 3 : 0, Hask : VVaoker (Dunaj) 2 : 2 (2 : 0), Hašk : Concordia b : 2 (4 : 2), Gradjanski : Wa-cker 4 : 1 (0 : 1).
beograd: Procslava 30 letnice BASK. BSK : Ju£os.avya 4 : 1 (2 : 0), BASK : Hungar a
4	: 1 (3 : 1), BASK : Jugoslavija 4 : 2 (1 : 1). BSK : Hungaria 6 : 1 (4 : 1). Madžara ao bdi v splošuan dobri, toda pre-d golom so vedno odpovedali. Tekme so bile dobro ob skane.
Osijek: Slavija : Vasutas (Pečuh) 4 : 2 (1 : 2), Slavim : Šport (Sombor) 7 : 3 (3 : 2).
Novi Sad: Vojvodina : BAC (Dunaj) 7:1.
Berlin: WAC (Dunaj) : Herta 3 : 1
(2 : 0), Ferencvaros (Budimpešta) : Minerva 5 : 1 (2 : 0), \VAC : Ferencvaros 4 : 3.
Hamburg: VVAC (Dunaj) : Hamburger SV 2 : 2.
Curih: Grashopper : Vzhodna Ho!and-ska 3:1.
Crefeld: Austri« (Dunaj) : repr. Cre-
felda 7:0.
Bruselj: Sportklub (Dunaj) : Excelsior 3:0
Liege: FC >Vien : Bocakav (Budimpešta) 2:1.
Anvers: Ra.pid (Dunaj) : Bershoot 6 : 2, Vienna : FC Anvere 4 : 2; Rapid : Vienna 3 : 3.
Amsterdam: AdmiTa (Dunaj) : Ajax 8 :0. Luksemburg: Libertas (Dunai) : Spora 3:0
Alžir: Hakoah (Dunaj) : repr. Alž re 5 :0 E?sen: Au9tria (Dunaj) : Schwarz We<ss 2:1.
Kodanj: Ujpest (Budimpešta) : Frem
5	: 0.
Bukarešta: Sparta (Praga) : Venus 3 : 2.
'oblet,..
tablete
' .JVKFA" . . ,
k M s. i'loTi^^
ls- I. 1933.
Zvečer je hila v restavraciji >Zvezdi« razdelitev oarSl, ki so ji prisostvovali skoraj vsi trfcmovajci in lepo število prijate. ljev table tenisa.
Turnir je pokazal, da zavzema table tenis pn nas vedno širši razmah. Nastopilo je več nadebudnih mladih talentov, ki bodo kma"u enakovredni našim najboljšim. Z zadovoljstvom strnemo ugotoviti, da je Ljubljana. če že ne prekosdla. pa vsaj dorasla Zagrebu, ki ima le v Weilerj-u in Antolko-viču (Sva res prvorazredna igralca.
ASK Primorje (nogometna sekcija).
Danes ob 20. seja sekcijskega odb>ra v go stiln Činkole.
tenis furnir Hermesa
V areni Narodnega doma se je vršil za praznike lepo uspeli propagandni table-tenis turnir, katerega so se udeležili igralci 9 klubov iz vse države — V singlu gospodov je zmagal Weiler (Makabi, Zagreb), v singlu dam Dečmanova (IKrija), med moštvi pa moštvo Makabija, ki si je priborilo prehodno darilo g. bana dr. Marušiča
Ljubljana, 17. aprila
Za praznike se je odigraj v areni Narodnega doma propagandni table tenis turnir Kermesa pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marušiča. Turnir je v vsakem pogledu dobro uspel in je lahko ŽSK Hermes kot prireditelj nanj ponosen.
Prireditev je o tvoril predsednik Hermesa dr. Mauri s pozdravnim nagovorom, v imenu g. bana pa je spregovoril ban^M svetnik g. dr. šter. Takoj nato se je pri. čelo tekmovanje, ki je trajalo ves dan v nedeljo in ponedeljek ter se ie zadaja igra odigrala m a'-o pred 21. zvečer. Prireditve, ki je b?a jako dobro organizirana, se je udeležilo 9 klubov: iz Ljubljane Ilirija, Hermes in Reka, iz Celja Jugoslavija, i? M. Sobote Mura in iz Zagreba Makabi, Po-štanski, Cepin in Sremac.
V singlu gospodov je nastopilo 31 tekmovalcev. V prvih kolih je bila najrsanimi-veiša part.ija 2:ža (Tirnja) : Zornarta P. (Hermes^ in je favorit žiža zmagaj šele po dramatični borbi. V o^minki finala so zrna. gali Antelkevič (Pošt.) proti Golubu (Sremac), Domines (Pošt.) proti Puterlu (Hermes), Horvat 'He-mes) preti Cohu (H.), ziža (II) proti Polaku (Reka), Wei!er (Makabi) proti Droveniku (Hermes), Stopar (11.) prot A'i6u (Cepin). \Veis?bacher (E.) proti Rejcu {Reka) in Djinovski (II.) proti Fischerju (Mak.). V ''inale so se plasirali Antolkovič ki je premagal Dominesa z 21:8, 24:22 21:7; Horvat, ki je porazil 2i-žo z 22:20 21:14, 16:21 16:21, 21:16 in Weissbachčer z zmago nad Djinovskim z 21:11, 21:13, 21:15. Finale je prinesel pre_ senečenje. V izvrstni formi je bdi Horvat, ki je z Weilerjem dosege1: po 2 zmagi, dočim sta državna repr^zentanta Weiss>ba-cher in An t o'ko Vič zatajila in dosegla le po eno zmago. Med Wei!erjem in Horvatom se je vršila ponovna borba za L mesto in je zasluženo zmagal W e i 1 e r, nedvomno j
tehnično in Laktično najboljši igrač na turnirju. VVeiler si je priboril lep prehodni pokal, darilo tvrdke >S.pectrum«, Weiseba_ cher in AntoUcovič pa si delita S. in 4. mesto. IVeissbacher, ki je že ponovno porazil najboljše Zagrebčane, topot ni bil v formi in je igral zelo sJabo. Horvat si je kot najboljši Hermežan priboril krasno vazo tvrdke Agnola.
V singlu dam, kjer je nastopilo 6 tekmovalk, je sigurno zmagala favorittnja, dr. žavna prvakinja Pavla Dečmanova (Ilirija), ki je znatno nadkriljevala vse ostale. V semifinaJnih borbah je Dečmanova premagala Hcčevtirjevo (Hermes), CLmper-manova (Mura) pa Puterevo (Hermes). V finaJu je gladko zmagala Dečmanova preti Cimpermanovi s 17:21, 21:12, 21:13, 21:11 in si priborila lep prehodni pokal Hermesa.
Izredno zanimivo je bilo tekmovanje moštev za prehodni pokal g. bana. Nastopilo je 14 moštev, in sicer je Hermes postavil 4. Ilirija 3, Reka 2. Jugoslavija, PoStansIu, Makabi, Cepin in Sremac pa po eno moštvo. Igra" o se je po Daviš cup sistemu in sta v vsakem moštvu igrala po (Jva igrača. V fj_ nale so se plasirali Hermes I., Ilirija I., Po-štansfcii m Makabi. Najprej je IKnja (Weissbacher-žiža) sigurno premagala Poganski (Antolkovič Domines) s 3:1, prav tako sigurno je Makabi (WeUer.Fischer) porazil Hermesa (Horvat-Drovenik) s 3:0. Izredno napeta je bila bort>a med Ilirijo in Makabijem. Makabi je po zas"ugi Wei3erja zmaga! s 3:2 mnc<go pa je k zmagi pripomogel tudi Weissbacher, ki je popolnoma odpovedal. Odlikoval se je mladi žiža, kri je znatno prekašal svojega partnerja in ie tudi >votj Po£f a,Tipk emu za^e-ura1 zmago.
Med moštvi je nato Hermes premagal Poštarje s 3 : 1. M-akab Poštarje 5 3:1, Ilirija pa Hermes s 3 : 0. Prvenstvo moštev si je priboril zagrebški Makabi, ki ie pre- I jel za en» leto prehodno dar lo g. bana. I
Sporih drobiž
Angleški prvak v hrbtnem plavanju P.
Berford je nedavno v Manchestru dosegel n«' svetovni rekord na 400 in hrbtno e časom 5:42. Rekord je branil Japonec Irie (5:42.2), evropski rekord pa ie bil >samo« 5:47.2. (Boljši reziltat je že imel Američan Kojae (5:32), toda takrat rekord ni bil nriyn?n). — Šved Arne Borg. o katerem ie vse utihnilo, odkar je prestopil v vrsto pro-fesionalov. je te dni spet opozoril naoc. Pred kratkim je v G5tebors;ii. kjer deluje kot učitelj plavanja, s pcn^ebno kontrolo priplaval progo 800 m v času 10:17 (samo za štiri desetinke sekunde slabše oi svetovnega r**-korda Japonca Makina), proio 880 y pa v času 10:19 (za 1.4 eekumie boljše od ofieiel-nesa svetovnega rekorda Američana Crab-bea). Oba rezultata sla kljub temu še slabša kot njegovi švedski rekordi.
•
Kakor se fe drusa leta Italijanom dobro godilo v teniških tekmah za Davisov pokal, tako jim ie letos istresel samo žreb. vse odbilo pa obeta slabo. Organizacijski odbor za ta pokal je namreč nedavno sklenil. <ia smejo v teh tekmah na?lopiti samo oni igralci, ki še nikoli niso izgubili svoje amaterske kvalifikacije. Ta sklep je spravil Italijane ob ene<ra izmed naiboljš h. Pa 1 morija, ki je več let deloval kol plačani trener. Zato bodo morali — klub ogorčenju — poseči med naraščaj, kjer pa razen Kada ;n Quintavallea nimajo posebnih veličin. Vse kaže. da bodo še enkrat mobilizirali starega de Morpurga. ker I)e Štefani in ml udi Rado najbrže ne bosta nioola sama opraviti te težke naloge. Naše prvo »rečanje v tekmah za Davisov pokal z Italijo bo torej nekoliko lažje kot bi bilo brez onega pravilnega sklepa prireditvenega odbora, naj za to lovoriko poteguj; jo f^anio amaterji. V ostalem pa se bodo Italijani najbrže le prerinili do drupega kola. ker jih bo lo čakali bodisi Avstrijci ali Bel g ic, ki pa jim seveda ne bodo več prizanesli.
*
V Angliji gospodarska kriza menda ni zadela športa. Dne 29. t. m. bo v znanem we m hlevsko m stadionu tradicionalni finale za angleški pokal, za katerega se je prijavilo že dozdaj toliko <d dalcev kot še nikoli. Ker ima stadion prostora ;sanio< za 93.000 oseb. interesentov ps&je že za prodajo v naprej nad 200.000. si seveda zveza ne ve pomagati. Javnost se vznemirja in v strokovnem tisku s»o se že pojavili glasovi, naj zveza iz dohodkov, ki jih je imela v zadnjih letih s pokalnih tekem, zgradi igrišče v obsegu, ki bo vsaj deloma v razmerju z zanimanjem za nogomet med Angleži. — Nedavno so uvedli na tamkajšnjih nogometnih igri ščih tudi to novost, da so zaznamovali igralce obrh enaistoric z velikimi, daleč vidnimi številkami od 1 do 11. Strokovnjaki so mnenja, da je takSno oštevilčenje za gledalca zelo prikladno; zato ni izključeno, da s*1 bc
prej ali slej uvedlo splošno.
*
Pri vsem tem pa jim tudi onstran oceana prede huda za denar; Američani so kaj pa r.ašli zopfr krizo na igriščih prav svojevrstno rešitev. Neki športni prireditelj v Ne\v-3'orku se je lotil problema z vesele strani. Udeleženci neke boksaške tfkme so lahko po volji plačali vstopnino v naravi; blagajniki niso odklanjali niti predmetov iz gospodinjstva ali kolonijalnega blaga.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne soproge, sestre, svakinje m tete, gospe
				
iim^sfKv,- •• t. „\r '1. .. '?r ' v"' r			. • ^ v -' j...' ->."; • •v ■ K	■ w . >.*"r. .»r, j
Oh&n» Ljoblju« M«*™ i*>£rer»m uvoi)
za poklonjeno cvetje in vence ter za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti se tem potom vsem prav iskreno zahvaljujemo.
V Ljubljani, 17. aprila 1933.
Žalujoči ostali.
V	globoki žalosti naznknjamo prežalostno vest, da je umrl naš iskrenoljubljeni oče, stari oče in soprog, gospod
KOZJAK FRAN«
šolski upravitelj v pokoju
dne 17. aprila, spravljen z Bogom, zadet od srčne kapi.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 19. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti Streliška ulica štev. 82 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 17. aprila 1932.
IVANA KOZJAK-SIMONČIC, soproga; SLAVKA, hčer; VINKO kapetan pešadije, FRANCI, poroč. boj. broda, sinova: Mil A, ZDENKA, DR. TUŠAR, sinahi in zet.
j : r			
i	-' j v .	■ '.H V' -	
			
TEDEN DNI FILMA
Filmski lipi Wernerja Kraussa
Zvočni film nam je od^rl nove perspektive in osebe, ki so svoje dni oživljale svet nemega filma, so skoroda tonile v pozabljen ju. Tako je tudi že pozabljeno, da je Werner Krauss, ki je nedavno zaigral svojo prvo odlično vlogo v zvočnem filmu, »Yor-
detektivi v verige. V drugem takem filmu, v »Ubogi mali Jadvigi«, igra Krauss <rlogo zapeljivega ljubimca s podjetnimi brki in iiziv&jočo cigareto. Z dobrodušnim pasme-hrrn ga srečaš kot »Veselega Kmetlča«, kot zahrbtnega spletkarja v »Millerjevi Luizit
8ki grofe, svoje dni ponovno in uspešno že nastopal v nemem filmu, če bi danes zbral nekdanje filmske posnetke in jih natančno pregledal, bi se ti osebnost VVernerja Kraussa pokazala v čisto drugačni luči kakor jo gledaš dandanes. Skoro ne verjameš, da je VVerner Krauss nekdaj in zdaj eden in isti. Tako zelo se je izpremenil naš okus.
Eden prvih nemških filmov, ki si je osvojil vesoljni svet s Kraussom v glavni vlogi, je bil »Kabinet dr. Cagliarija«. Tu je Krauss predstavljal skrivnostnega čarodej-nega zdravnika, spačenega mcžička z velikanskimi naočniki, v ohlapnem plašču, ki je s svojim škilečim pogledom in groteskno poiavo navdal vsakogar s strahom. Nisi vedel, ali bi se ga bal ali bi se mu smejal. Ta vloga, ki jo je Krauss podal mojstrsko, je zelo utrdila Kraussov umetniški in igralski sloves, tako da ga Ze v tej pocetnl dobi filmske produkcije zaposlujejo vsepovsod. Danes pa se nam vidijo že sami naslovi teh nemških filmov smešni in nepomembni. V enem izmed njih, v »Cirkus življenja«. nastopa Krauss vdvojni viogi, in sicer predstavlja v eni učenjaka, v drugi pa bradatega mrkega vlomilca, ki ga uklei<ejo
in kot skrivnostnega tajnika Wurma v Schillerjevi drami »Kovarstvu in ljubezni«. Naposled se pozdravi z Lilo Dagoverjevo m Emilom Janningsom kot »Tartuffe«.
Sledila je nato cela vrsta družabnih iger, senzacijskih dram, cirkuških in klovniških tragcbii, kjer se je Krauss vselej znal mojstrsko prilagoditi okoliščinam, v katerih so se filmi odigrali. Tak film je bil na primer »Skrivnost duše«, ki je že zdavnaj izginil s piaina. Ruth Weylerjeva je bita tedaj njegova soigralka, doč"m je on predstavljal demona življenja m usode. V drr,-gem takem fi^mu, v »Ljubosumnosti«, "je prevzel vlogo salonskega družabnika, ki ga je vsega omrežila zapeljiva dražest Lye de Puttijeve. Naposled je predstavil nepozabno klovnsko vlogo v cirkuški drami »Smrtni zanKl«.
Zanimiva je galerija vseh slik iz preteklih časov nemega filma, ki nam pri*.«.-zujejo Kraussa v najrazličnejših viogah. Minili filmi, pozabljene vloge. Pozaoil jih je tudi sijajni igralec VVerner Krauss, ki je pravkar zaposlen pri snimanju drugega svojega zvočnega filma »človek brez imena«.
Kako je prišla Lilian Harveyeva k filmu
Dunajskemu režiserju Robertu Landu še sanjalo ni. da bo pomenila mala, draže-stna Lilian. ki jo je bil iztaVnil v neki dunajski plesni palači in ji ponudil za 90.000 inflacijskih kron vlosio v svoji filmski drami »Kletvi«, najpopularnejšo evropsko filmsko igralko naslednjega desetletja.
Po film j »Kletvi«, ki prvotno sploh ni dosegel pravega uspeha, še dolgo ni bilo nič slišati o Liliani. Dve leti nato je šel Richard Eicliberg nekecra dne slučajno mimo frank-lurlsktga gledališča, kjer je zagledal Lilia-
stal po nekaterih lepih kritikah, ki jih je c tal, pozoren na Liliano, in kako je naposled posetil ono revijo »Dunaj, pazi!« in nato ves navdušen angažiral mladenko za svojo glavno tragično vloeo, ne da bi jo sploh prej preizkusil za film. Že pri snemanju tega prvenca v primitivn h dunajskih ateljejih je bil talent mladenke očiten. Zato je le s težavo pristal na slovo Liliane, ki ee je morala e svojo skupino vrniti z Dunaja. Ko mu je dve leti nato p:sal Richard Eichberg, inu je z velikim zadoščenjem ugodil in po-

Lilian Harvey in Con rad Velet
v velikem, zadnjem evropskem filmu odlične umetnine »Jaz in carica«
nino sliko im se odločil na mestu, da naj predstavi teljica te slike nadomešča Lee Par-ryjevo, ki ee je bila baš one dni sprla z možem in režiserjem. Lilian Harveyeva se je po?>loviIa od revijskega ansambla, s katerim je prepotovala pol Evrope in pri katerem je b'la dotlej angažirana, in je sprejela Eichbergovo ponudbo.
Kljub njenemu angleškemu pokol en ju smatrajo Nemci Liliano za svojo. 0?e ji je namreč pravi Nemec z rodbinskim imenom Pape. Lilian pa je prevzela ime po svoji materi, ki ie Anelfžinja in ki io nadvse ljubi. V Berlinu je z UPoehom dovršila višje Šole. Valjala ie za izredno nadarjeno in inteligentno "ičenko in bi jo bili učitelji in učiteljice še boli ljubili, če se ne bi že v Šolski dobi vpisala v znamenito baletno šolo Mary Zimmermannove.
V tej Soli eo spoznali njeno odlično nadar-j*»tw>st. Ravnateljica ji ie na vso moč prigo varjala. da bi se povsem posvetila plesm umetnosti, in vzela jo je kot solistko na ve Iffco evropsko turnejo s seboj. Tako je Li-lt*n apornala vsa večja nemška mesta. Pri-11» je celo v Budimpešto, na Dunaj in v
Robert Land rad pripoveduje. kako je po-
slal zahtevane Lilianine poizkusne filmske posnetke.
Richard Eichberg, ki ima srečno roko pri izbiri filmskih talentov, je po aranžmaju dovolil Liliani daljši odmor. Nato pa ji je poveril v drami vlogo, ki je doživela precejšen uspeh. Dasi ee je v njej prikupna in ljubezniva mlada dama in šarmantna gospa dokai priljubila publiki, je komaj kdo slutil, da bo ta igralka n^koč med največjimi filmskimi zvezdami. Njene odlične sposobnosti so se pokazale zlasti, ko je prešla k veseloigri: Te so prinesle Liliani popolno slavo, a Eichbergu obilno premoženje.
Naj omenimo le ispeh. ki ga je dosegel
1. 1927. film »Postati oče ni hudo...« ali pa kratko pred tem »Sramežljiva Suzana« z Willyjem Fritschfm. Lilian je svoje prve vloge igrala še kot otrok, saj šele zdaj prihaja v ona leta. ko se sme govoriti o dozorevajoči. nikakor pa še ne o zreli ženi.
Svojim vlogam (igra pretežno prve ljubimke) umeje Lilian dati nekaj poduhovlje-nega. kar baš daie veseloigri ono posebnost. ki ji še v poslednjem času donaša sim-natije vsega sveta.
Lilian Harveveva se je lotila svojega poklica z veliko resnostjo Živi prav za prav e za svojo umetnost Naravnost paradoksno
se čuje baš pri tej umetnici, ki navdušuje
večer za večerom milijone gledalcev, trditev, da je njen vodilni življenjski motiv točno ponazorjen i jedrnato angleško prislovioo: »Dom mi je življenje!« Pri Ufi je umetnica dogotovila svoj zadnji evropski film »Jaz in carica«, katerega bomo v kratkem videli tidi pri nas. V tem filmu je Lilian na višku svoje umetnosti, tako da nam bo za izgubljeno umetnico (odšla je medtem v Ameriko) še bolj žal.
O Bavarcu Kampersu
Fric Kampers je Južni Nemec. Od matere je podedoval igralski talent, od očeta pa trgovinski smisel, ki mu gotovo tudi kot umetniku ne škoduje. Ze v zgodnji mladosti ga je teater priklenil nase.
Kadarkoli se je v njegovi rojstni vasi ustavila kaka potujoča igralska drjžina, je bil Fric prvi, ki se je smukal okrog nje. Starši so želeli, da bi se temeljito izšolal. Poslali so ga v gimnazijo, ki jo je tudi dovršil. Nato je stopil pri tvrdki Einhorn & Co. v Miinchenu v službo. Toda poklic mu ni prijal. Tekstilna 6troka ga ni zanimala. Njegova največja skrb je bila, kako se čim prej izmuzniti iz urada.
Ker je bil do 8. zvečer zaposlen, a so se gledališke predstave v Miinchnu pričenjale že ob 7., je moral vsakokrat zaorositi za dovoljenje predčasnega odhoda. To mu je bilo tem laže, ker je tvrdka imela tedaj kar 6 ravnateljev, pa se je Fric enostavno vsak dan zatekel s svojo prošnjo k drugemu. Poleg klasikov je mladega trgovca zanimala predvsem opera. »Fidelo« ni šel brez navdušenega gledalca Frica nikoli preko odra. Vedno bolj ga je razvnemala želja, da bi sam nastopil kot igralec. Pa se je ojunačil. Stopil je k Ernstu Possartu, enemu najznamenitejših tedanj:h osebnosti nemškega teatra. Ta mu je dal izpričevalo, ki je ugotavljalo, da Fritz Kampers sicer ni osvajajoče zunanjosti v smislu klasične odrske lepote, da pa ima talent in temperament. Na podlagi te izjave se je Fric lotil temeljitega šolanja v govorništvu in v jezikih. Profesor Richard Stary je bil njegov učitelj. Kmalu se je pokazal uspeh. Neko miinehensko gledališče je Frica Kampensa angažiralo.
Nato sta sledila angažmaja v Landshutu in Ingolstadtu. Toda Fncev uspehi niso bili bogvekakšni, kajti v Ingolstadtu ga je pozval nenadno ravnatelj k sebi in mu izjavil, da mu za gledališče absolutno nedostaja talenta. Odpustili so ga. Toda v letnem gledališču v Alzeyju 6o gledali na njegovo nadarjenost drugače. Tu so mu poverili vloge, ki so se mu prilegale, in te je igral tako dobro in dovršeno, da so ga že v kratkem času poklicali na dvorno gledališče v Karleruhe.
Prodam
Sobe išče
OgtaM trg. tuateja bo
1 CM* beseda; xa aa janje naslov® «U M iifre 8 Dia. — Oglasi socialnega nv&Saja *» k« beeeda 50 par: (■ dajanje naalova aii sa fcfno p« 3 Dia. (6)
Otroško vozički
najnovejše oblik«. po tel« nizkih eonah v trgovini M. Tomšič, Sv. Petra cesta it. 52.	11386-6
Avtomatična
hladilnica
povsem nova. pripravna t« mera rja aR ho-telirja. D« naoro-ia.j. Vprašati po<1 »TovarrviSk« tx>va« na o?. ■»ddeJ^k »Jutra«. 1Ž093 6
Sobo odda
Vsatka boseda 60 par. vm dajanje	aH
ta šifra S Diu. (SSi
Opremile no sobo
•vetio in lopo. i balkona ter elektriko, takoj oddam 1 »M ž gospodoma na Po liaaabi cesti 13»U — levo 133 (M-23
Opremljeno sobo
son?no hi rratn«, c po eebnim vhodom. s kopal nie-o in erent. klavirjem oddam v novi vili, tik Bi vo-ičkega g>oid«. Ces-ta na Robnik 47.	12206-38
Službe išče
Vaaka beaeda 90 par; n dajanj« oaskrva aH M «fro ra 8 Dia. (?) j
Mesto kontoristinie
i£če«n M takoj. Zmožna korespondence, vod stva runih WagwniJi drugih knjig ter obrač'. nov. Niika lačntn« plača Ponudbe n« o£!«-ni o<i4 »Jutra« pod »S kavči o«.
19130-2
V »aka bwda 60 par, ta da»Ti»e rva«rto»» ali ta Olfm pa 3 Din (Vi
Vzgojiteljico
« perffktnim manjem fr»n<-ošč'Hie »v. Ul d; arui Sfint sprejmi-m k dekli ca-m 6 in M let. Ponudbe t životopieoin. prepisi spriievaJ. sniko im iah;ev ki pod »P"^>olT)"ma tdra v«« na oglasni »ddeiek »Jutra«.	12143 1
Posest
Vaška »nat-da 1 Om ta dajanj« osalova aH
ta ftitr« |W B Din (»i
Hišo
i gostilno in trafiko, dve ma vnoma. na aa j!e|«-t-m prostoru, se z inventarjem vr»d proda. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra pod »Ugodno«. 12151-20
Avto, moto
V Mik*	1 Dia,
dajanj« najlovn ali ■a Ufi« pa 6 Dia. (101
Harley Davidson
mot.x-ik«l 1200 ocm s pr-teolico prav dobro >hra niefl. »roda Fr«n< S»r?en Ojntomer	19162 10
Vwika t>a*-da 50 pa.r: >• dajajij« naslov« ali ca Ww> 8 Dia. (3S-a)
Sobico
«aXno, o-premljeno, elektrik«, poseben vbod. 'Sče mirna gosfMMli&na. Ponudbe na okr asni oddelek »Jutra« pod »Okoik-a Tabo ra itd.«	l£215-23»
Vsaka beseda 1 Dtti. u dajanje naslova ali >.n «fro pa 5 Din. (301
Cenjenim damam v Rogaški Slatini
n okolici naznanjam, da otvorlm podružnico v Rogaški Slatini v Za-grebaokem domu, ki bo poslovala od 8. maja do 30. septembra. Trajne kodre bom izvrševal z najnovejšimi aparati ter prvovrstnimi močmi. Se priporoča Hollj Josip. odllkwan lasnlčar, dam-skl frizer ln brivec, Brežice, Narodni dom.
12290-30
Vab beeeda 50 par. aa dajanje »vtlnva aH aa iifre 8 Din. (žl-a)
Dvosob. stanovanje
e kuhinjo in »veni. s ko psfinšco.	s 1. majem
na per:ferji me«»?a. Naslov » Offlasuein oddriku Julra.
».«335-21/a
Vrednote
t Ko »meda 1 Dui. M dajanj« oanlov« aH u Vfro na 5 Dia. (DRI
Vsakovrstno zlato
Kii.fwj« oo »ajviijib »eo*«
CER.NE _ juvelir
Ljubljana. WoHov» aJica t
VKk< MMla 1 Duij ta Jajaaj* oa.«lo»a ali ta ftifr« pa 8 Dia fMT)
Naslednja leta eo igralca, ki je postajal vedno bolj uvaževan, prinesla v Luzern, Aachen, Dfl9seldorl, Sondenshansen, Ru-dolfstadt, Arnstadt in med svetovno voj-no v Lodz in v Varšavo. Po naključju je prišel nazaj v Munchen. ki ga je to pot angažiralo kar za tiri leta. Tisti čas se je v Miinchenu pravkar osnovala Emelka (Mijnchner Licht-spielkunst) kot nekako konkurenčno filmsko podjetje in proti.itež proti obstoječi pruski filmski metropoli. Prva režiserja novoustanovljenega filmskega podjetja sta bila brata OstermaVra. od katerih je eden še danes znan pod imenom Franz Osten. Ta dva 9ta se zavzela za Frica in mu poverila prvo filmsko vlogo poročnika v filmu, v katerem je prevzel glavno vlogo Gustav Waldau, ki je bil po svoji igri v filmu »Rubin maha-radže« že priznana filmska osebnost. Gustav VValdau je spoznal filmski talent Kam-persa. pa ga je priporočal režiserju Franzu Se.itzu, ki še danes deijje v Miinchnu in ki je Fricu pover i do današnjega časa že 25 glavnih filmskih vlog.
To filmsko življenje v Miinchenu je vsekakor imelo za Frica tudi škodljive posledice, kajti dosledno so mu povijali le vloge lopovov. V največjih kmečk'h tragedijah je moral kar po vrsti nastopati kot divji lovec, morilec, požigalec. Jasno, da so te enostranske vloge na igralski razvoj Kampersa škodljivo vplivale.
L. 1920. pa je znameniti filmski režiser Gustaf Althoff pozval Frica v Berlin in ga angažiral kar za celo leto. Sprva je igral Kampers le vloge, ki jih je moral igrati v Mfinchenu. Kaj naj tudi igra drugega, saj takrat še ni bilo filmskih rokopisov z umetniško vrednostjo! Filmski režiserji in pro-ducenti so se le lovili za efekti. Tako je Kampersa film že skoro docela razočaral. Zaslužil je sicer dovolj, toda jmetniška plat ga ni zadovoljila. Zato je v svojem prostem času iskal in našel zavetje na odrih berlinskih teatrov.
Medtem se je seveda filmska industrija hitro razvijala. Leto Althoffovega ansažma-ja je poteklo in tedaj so obsuli filmski re-ž;serji od vseh strani Frica, da bi igral zanje. Eichberg mu je na primer poveril odločilno vlogo v filmu :Monna Vanua<. Hans Sclnvarz mu je poveril odločilno vlogo v filmu »Glas srca«. Pa tudi Emelka se je pehala za njim. Igrati je moral tudi zanjo v »Beneškem levu« in v »Poti k Bogj«.
V Miinchenu ga je pridobil prijatelj Seitz za vlogo v f'lmu »Zadnji strel«, a istočasno je moral nastopiti v miinehenskem gledališču v »Italijanski noči<. Pri Aufriehtu so ga pridobili za »Protlea«. Dalje je igral 6tražmojstra v klasični »Minna von Barn-
hehn«. Film se je vrstil za filmom, doklet ni vloga v »Carj weekenda«, ki mu jo je poverila družba Aafa, ponovno obrnila pozornost vseh filmskih režiserjev na odličnega Kampersa. Šele zdaj so 6poznali. da tiči » Kampersu neprecenljiv komik umetnik, to ume kakor malokdo z enim samim gibom, z eno samo ekoro nepomembno besed« vplivati globoko in neposredno.
Fric Kampers je tedaj danes eden najpo-pjlarnejših in najbolj priljubljenih filmskih igralcev. Njegova vloga bavarskega pro6taka v filmu »Zapadna fronta 1918« mu je pri-cesla celo svetovno slavo.
Šaljapinov »Don Quijotecc v Ljubljani
Ljubljana. 17. ajprila.
Rfmao »Don (Jutjote« (izgovori se Doa Kihote; Francozi p.šejo Don Quichotte, kar se izgovarja Don K šot), ki ga je napisal sloveči šipiinsiki pisatelj CJervanf^s Sawedra Miguelde v začetku 17. stoletia, je doživel tudi svoj film. »Don Quijote«, k.i je paroidija na takrat pr Ijublljene knjige o viitešk h junaoevanjih, e obenem tudi p**-udarja visoke olovečanske vrednote viteškega ideala, je zaslovel tokrat po vsem svetu in še dandanes ga pozna iizobražen-stvo vsega sveta Zato je zaninirv poizkus fiVnanfja tega starega dela. in to še tem bolj, ker igra in poj.* vlogo Don Quijoteja pevec svetovnega slovesa, ruski bas st Šaljjapin.
Saljapin je v filmu tudi kot igralec na vie&u. Kot igralec in kot pevec nastopa s tako podajajoče silo, da se vse druge vloge poleg njega •zgube. Nič ga ne ovira starost, ki že grabi po njem. še vedno je prožen in še bo nekaj let a trnke ja občinstvo, v kakršnikoli obliki bo rastopal.
Nedvomno je film »Don Qu jote« umetnin«, ki zasluži, da si jo vs ogledamo, dasi je sicer snov iz časa, k- nam je manj razumljiv. Z zgodbami iz preteklih časov je križ tako na gledališkem odru kakor na filmskem platnu, ker zahtevajo mnogo pr-zadevanja in še več strošRcov. da nam pokažejo verno sliko, kakor jo zahteva snov. a publika je rada nehvaležna, kar je pesem. Pri tem filmu prav aitrakcija Salja-pin pomaga do uspeha. »Don Quirjotejfl<f, kj je tehnično in zvočno na višku, tako da se Šaljapinov glas čuje č srfo prirodno, pire-d-vaja zdaj Elitni kino Matica. Govor je francoski, a je dejanje z lahkoto razumljivo že samo po kretnjah. S cer pa so glavni priizori tolmačenj tudi v našem jeziku. Kakor čujemo, jc bil f lm med prazniki deležen precešn/jega zanimanja.
Brezobrestna
i>OSOjil2 M nakirp oremi&oto m se prpmiCna lota. raid-Hi: len 'M.. protf poroitva taznamni alt rtnjilr U jejo- »K-edvtne tiduge« LjuNjana op 507 5pr«) aie>o taMopnike.	136
Razno
Vaka omwd» I Dui. ca dajanje naslova aS ta Mfre pa S Dia (87.
Pokončevanje
mrčesa
e dvaindvajset tet Preizkušenim sredstvom, brez strupenih Dlinov Stanovanje tako! zopet porabno! Miroslav Zor Dunajska laflV.
154-37
w Izposojamo
ploAte. g-imof^ne io -a dno t para te.
•SLAGBR«.
Al-kea'dro va ee«ta (prehod ,V'kr«'na« oaltfte)
ŠPEDICIJA
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telef. Interurban 24-59 Vilharjeva c. 33
(nasproti nove carinarnice)
LJUBLJANA
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri
in sedem ton nosilnosti. Telef. Interurban 21-57 .MasarvUova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora l 159
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ull^a §t. 5
M
Suhe smrčke
(mavrohel vsako, tudi najmanjšo množino kupuje
SEVER & KOMP. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5.
Mizarji, pozor!
Dospele so jelSeve vezane plošče kvalitete BB, katere dobite pri nas po najnižjih in konkurenčnih cenah.
Tvormca „U K O D"
LJUBLJANA
Tyrševa cesta 31. 5009
Kurjih očes ni več!
CLARA BOW
svetovno znana Igralka FoxfUma more biti vsaki ženi kot vzor dovršeno negovane lepote,
zato uporabljajte tudi vi Porenal Cold Cre-mo, ki pronikne zaradi svojih, koži sorodnih', najfinejših sestavin v samo kožno sta-ničje in razvija ondi naravnost svojo bla-gotvorno delavnost, ker čisti, osvežuje, obnavlja in pomlajuje tako temeljito, da se opaža že v najkrajšem času odlika te plemenite kreme. Porenal Cold Creme se uporablja običajno ponoči ali za jako suho lice, dočim se priporoča za preveč mastno lice Porenal Creme (suha). Ta krema varuje obenem obraz pred vsakimi kvarnimi vremenskimi vplivi, a je najboljša podloga Porenal pudru, ki je ne samo zajamčeno neškodljiv, temveč zaradi svojih mnogih prekrasnih barv neobhodno potreben vsaki ženi, ki želi doseči trajen mladeniški, negovan in v resnici dovršeno lep izgled.
Porenal Creme (Cold ali suha) po 18 Din ter puder po 24 Din se dobivata v vseh ooljših trgovinah te stroke ali ju pošlje po pošti: Nobilior parfumerija. Zagreb, Ili-ca 34, Jelačičev trg 15.
Zakaj bi trpeli zaradi kurjih očes. ki grizejo, pečeio in bodeio ali pa zaradi bolnih. občutljivih in pekočih nog? Saltrat Rodell, nasut v vodo. sprošča kisik m daje vodi videz mleka. Ko so noge namočene v tej mlečni kopeli prodre kisik v znojnice in dovede zdravilne in ublažujoče soli do samega sedeža in jedra bolezni. Kurja očesa se tako omehčajo, da iih lahko v celoti odstranite s korenino vred brez vsake bolečine tn nevarnosti. Kopeli ublažuje tudi otekline, vnetja in ozebline.
Saltrat Rodell se prodaia povsod po neznatni ceni.
Inserirajte v „JUTRU"
Udruženfe za zaštitu dužfiika u Jugoslaviji
centrala Beograd
Zastopstvo. Zagreb, Zrinjski trg 3, L kat.
za Savsko, Dravsko, Primorsko in Vrbasko Banovino nudi svojim članom s svojo dovršeno organizacijo pomoč v vseh vprašanjih.
Letna članarina Din 60.—. Na vsako vprašanje damo potrebna pojasnila. Iščemo poverjenike za vse kraje.	4'.»96
Tovarna furnirja
Ivan Zakotnik, LJubljana
Kobaridska 45 (Za Bežigradom)
nudi mizarjem raznovrstni turnir domačega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbero lepib orehovih korenin za moderna pohištva. Zaloga vezanih plošč in trdega pre-kuhanega lesa.	Telefon 2379
Urejuje Davčna Bavl^ Ud^. Konzorcij »Jutra. AdoU Pafm^, Za Narodno risEarno «. d. to, Šmarja -T^c Jese^R. Za Lnseratn, de. je od8o,oren Alojz Novak. V* , Ubijam.