GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XI • ŠTEVILKA 5 • 27. APRIL 1975 SREČAJMO 26. aprila ob 10. uri Pred Zadružnim domom v Notranjih goricah na praznovanju letošnjega občinskega praznika. Slavnostni govor bo na slovesni seji vseh zborov občinske skupščine podal predsednik skupščine reesta Ljubljane ing. Tone Kovič. Pripravljen je bogat kulturni program m tovariško srečanje. 9. maja na odkritju spomenika legendarnemu komandantu slovenskih Partizanov Francu Roz-nianu—Stanetu, na Šubi-evi cesti v Ljubljani. i. maja na Trgu revo-v Ljubljai.., ko nj mo ob odkritju spome-3 rev.°luc*je počastili • letnico osvoboditve. POZDRAV BRATSTVU IN ENOTNOSTI POZDRAV LAJKOVCU V dneh, ko proslavlja naša domovina 30 let svobode, miru, socialističnega razvoja in graditve novih družbenih odnosov, se slovesnostim v naiši občini pridružuje tudi bratska občina Lajkovac. Njena prisotnost na naši svečanosti je izpolnjevanje obvez iz Svečane listine o pobratenju občin, ki je bila podpisana 22. julija 1974 v Lajkovcu in 16. septembra 1974 v Ljubljani. Listina obvezuje trajno in široko sodelovanje na vseh področjih dela in življenja delovnih ljudi in občanov. Pobratenje je sklenjeno na podlagi razvijanja in utrjevanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Lajkovac leži 60 km jugozahodno od Beograda na poii za Valjevo v nižinskem delu ob reki Kolubari na robu Šuma-dije. Pretežni del v občini zavzemajo kmetijske površine, zato je vsa aktivnost usmerjena v modernizacijo poljedelstva in živinoreje. Mlekarska proizvodnja zavzema pomembno gospodarsko dejavnost, zato je Kme- Sl°venj. ^unmistična partija en°tncKt ' tvar'*e so politično Z bfatski ln v tesn> povezanosti ^di nu Jugoslovanskimi na- )• iist«enim?eV,ale zma8° nad fa- e e°reakp -okuPat°n* >n doma->boJ°’ dosegla nacionalno j^stičn^j *n ustvarile nov so-^e,,1okraJ xru^en'red v okviru ^ fcgS4?ri“ivne re- ^tič0nbaoddna fronta je bila v* deiav,^Snova ljudske oblasti ^ Pd oK°St' sl°vensLih mno-?liev scv-T1 *n uresničevanju &CHal:stične družbe- °b ne8a i? avskc8a in družbe- °upravljanja se s kre- tijska zadruga Klas navezala sodelovanje z Ljubljanskimi mlekarnami. Podpisana je desetletna pogodba o sodelovanju in gradnji skladišč za odkup mleka v Lajkovcu. To je prvi korak v gospodarskem sodelovanju med občinami. V prihodnosti se bo to sodelovanje razširilo tudi na druge gospodarske organizacije. Prvi stiki so storjeni tudi med osnovnima šolama Dimitrije Tu-covič in Vlado Miklavc Vrhovci. Sodelovanje na kulturnem področju bo prav tako kmalu zaživelo, saj imajo Lajkovčani odlično folklorno skupino, ki se bo že letos predstavila naši mladini. Besede iz Svečane listine se uresničujejo že skoraj leto dni. Predstavniki obeh občin so že nekajkrat izmenjali prijateljske obiske. Lajkovac je za njihv praznik 20. november obiskalo več kot 30 predstavnikov — delavcev Ljubljanskih mlekarn, kmetov — kooperantov in članov družbeno političnih organizacij občine Ljubljana — Vič — Rudnik. To srečanje bo ostalo v najlepšem spominu vsem, ki so prisostvovali odkritju spomin- ske plošče in parka v čast največjega revolucionarja srbskega naroda Dimitrije Tucoviča in otvoritvi nove šole ter doma kulture. Lajkovčani so ponosni na svojo zgodovino in bližnjo preteklost, saj so darovali ogromno žrtev za svobodo. Za njihovo usodo v zadnji vojni je bila povezana tudi usoda slovenskih pregnancev, ki so v srbskih družinah našli tople domove. Zbrisane so meje, ki jih je postavila predvojna velikosrbska oblast med narodi Jugoslavije. Narodnoosvobodilna borba je povezala vse narode in narodnosti Jugoslavije. To je velika pridobitev in nihče nima pravice, da na kakršenkoli način zmanjšuje njen značaj. Dolžnost vsakega Jugoslovana je, da neguje in razvija te pridobitve. Ob priliki našega občinskega praznika želimo, da se uresničijo vse točke Svečane listine o pobratenju občin Lajkovca in Ljubljane—Vič—Rudnik. Že- limo gostom iz Lajkovca, da se za naš praznik počutijo med nami kot dragi gostje, še več — bratje. IVANKA MILOVANOVIČ OSVOBODILNA fronta slovenskega NARODA JE BILA IN JE IZVIR MOČI ZA DANAŠNJO IN BODOČO IZGRADNJO SAMOUPRAVNIH SOCIALISTIČNIH ODNOSOV b»fcVar34 let odkar je CtoO-K°muLnxnta P°d vodstvom slovenswfČne Part,ie Povedla boj 2 narod v osvobodilni cionalni[.eSničitev naprednih na-Prtzad« n ln soc*alnih teženj in jala v v,anj’ k' so stoletja nasta-' Vzemain/Venski z8°d°vini. Po-ku5nJ . revolucionarne izje imel zraslem v odporu W?zmu Pred napadom na skega ,>• Množice sloven-Peizpro dstva so 56 vključile v Protifa«ic!'.boj ‘n vsenarodno pilila J4,10 gibanje, ki ga je *lover,;:_ ?munistična partiia pitvijo družbenega položaja de-lavskegp razreda in vseh delovnih ljudi spreminjajo organiziranost, načini in oblike delovanja Osvobodilne fronte, ki preraste v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, katere temeljni in trajni cilj je socializem z razvijanjem socialističnih samoupravnih odnosov. Prvotne naloge takratne Osvobodilne fronte so pravzaprav izpolnjene z njenim delom, z njenim bojem in zmago, toda njena globlja naloga v vsej širini pojmovanja skrbi za človeka, se vedno znova poraja ob vsaki družbeni akciji, stari dejavniki njene naslednice - Socialistične zveze, ki je na socialističnem samoupravljanju zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil. Kot povezovalka interesov delovnih ljudi in občanov je najširša družbenopolitična osnova samoupravljanju in družbenopolitičnemu delovanju. V njej delovni ljudje in ob- OB OBČINSKEM PRAZNIKU 27. APRILU. PRAZNIKU DELA 1. MAJU ISKRENO ČESTITAJO VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM ★ SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE čani uresničujejo svoje interese, samoupravne in politične pravice ter dolžnosti ne glede na narodnost, družbeni položaj, nazroske, verske in druge razlike. V njej se delovni ljudje in občani s svojim delovanjem organizirano zavzemajo za uresničitev in uveljavljanje ustave ter z organizirano akcijo zavračajo in razbijajo socializem in samoupravljanju tuje politične koncepte ter razkrinkavajo njihove nosilce. Izmed mnogih drugih temeljnih načel, ki smo se jih zapisali v novi statut Socialistične zveze je prav to nazadnje omenjeno načelo v tem času izredno pomembno ob proslavljanju 30-letnice izgradnje nove Jugoslavije in ob obletnici ustanovitve OF, ki je pa hkrati žal, tudi čas raznih rovarjenj posameznikov in skupin iz tujine, ki omalovažujejo narodno osvobodilni boj. Temeljita organiziranost Socialistične zveze in trdnost vseh družbenopolitičnih organizacij tako v krajevnih skupnostih, TOZD, občini in na vseh ravneh je zagotovilo za izvajanje naše celotne politike, za uresničevanje nove ustave in hkrati za neomajno in neizprosno borbo proti vsem, ki nasprotujejo tako načrtani poti razvoja naše družbe. .. «•10 rj«. —— % 30 LET V SVOBODI Le nekaj dni nas še loči od praznovanja 30. obletnice osvoboditve. Trenutki nepopisne radosti, veselja in vzhičenosti so ostali v neizbrisnem spominu milijonov naših ljudi. Se posebej se je ta trenutek svobode vtisnil v spomin kot še vedno doživeto slavje neštetim borkam in borcem. Nepozabni sprejem ljudi in mladine na ulicah, ob cestah, na mostovih, okrašenih z zastavami in cvetjem v soju pomladnega sonca. Veselje, radost in neizmerna zahvala so sijale iz oči. Prav ta radost in hvaležnost sta bili namenjeni osvoboditeljem in vsem tistim, ki so nas složni in enotni, pogumno peipeljali svobodi naproti, združeni pod vihrajočo in nemalokrat okrvavljeno trobojnico nove Jugoslavije. Svoboda, ta beseda, ta trenutek zmagoslavja, pa ni pomenila samo brezkončne radosti, ampak je bila hkrati tudi polet delovnim zmagam naproti. Pomenila je neverjetno zagnanost in prizadevanje vseh, tako borcev, delavcev, mladine in kmetov, da si izgradijo svoje domove, šole, tovarne, ceste, mostove. In nenazadnje je svoboda pomenila tudi enostnost, bratstvo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, borbo za vse, kar je sedaj bilo naše v dobrobit vseh nas za naš boljši danes in jutri. Nič več zatiranja narodov, nič več oblast-ništva tujih kapitalističnih zavojevalcev, nič več zapostavljanja in bede delavcev! Tako se je začela izgrajevati naša družbena skupnost, tako se je začela naša pot socializmu naproti. In ta pot je bila v danih razmerah za nas edinstvena. Bila je odraz vseh naših želja in hotenj. Zavedali smo se, da ne bo lahkd, a kljubovali smo. Bili smo trdno prepričani, v naša hotenja in izpolnili smo jih. Zgradili smo nešteto novih mest, zgradili številne vasi, postavili tovarne, šole, ceste, elektrarne. Ob tem smo na čelu z Zvezo komunistov ob široki podpori vseh naprednih družbenih sil združenih v Socialistični zvezi delovnega ljudstva preobrazili našo družbo. Naša pot v socializem se je dograjevala. Dograjevali smo jo vsi. Naša dejanja zgrajena na odločnosti in volji vseh nas so tako opravičevala in opravičujejo vse nepozabne in včasih tudi grenke trenutke naše zmagovite revolucije. Danes, ko v vsakdanjem življenju uresničujemo ustavna določila, ki pomenijo novo pot naše družbe - pot, ki bo v celoti odraz želja slehernega Jugoslovana, lahko z zanosom trdimo, da naša revolucija ni končana. Revolucija se nadaljuje. In ko se bomo spominjali vseh tistih trenutkov, borb in zmag izpred 30 let in še posebej tistih trenutkov, ki so prinesli tisto, kar je za narod oziroma skupnost narodov najdragocenejše - svobodo, se spomnimo tudi vseh tistih, ki tega spomina ne bodo več podoživljali z nami. Spomnimo se na vse tiste brezimne heroje naše revolucije, ki so za ceno svobode žrtvovali svoja življenja. Ko se bomo srečevali na številnih proslavah in svečanostih posvečenih tej obletnici, se zazrimo tudi v naš jutri, zavedajmo se, da nas ta trenutek obvezuje tudi naprej. JANJA DOMITROVIČ PRVI TRENUTKI SVOBODE Takrat, ko je IV. Armada jugoslovanske vojske prodrla v Slovensko Primorje in za praznik 1. maj osvobodila Trst, je napočil čas, da so se slovenski partizani ob pomoči Hercegovske divizije usmerili na Ljubljano, da končno iz nje preženejo okupatorje in jo osvobode. To nalogo je dobil VIL korpus s svojima XV. in XVIII. divizijo, medtem ko je IV. armada poslala proti Ljubljani svojo XXIX. Hercegovsko divizijo. Prodiranje proti Ljubljani ni bilo lahko. V zadnjih dneh aprila so Nemci na ozemlju Dolenjske in Notranjske nakopičili znatne sile, ki so bile precej močnejše od partizanskih. Samo na tem prostoru so zbrali okrog 17.000 ljudi z artilerijo in tanki, med njimi skoraj štirje SS policijski polki, ruski vlasovci, domobranci in nedičevci. Hoteli so na vsak način ohraniti ljubljanska vrata za umik svojih enot na Karavanke, kjer so hoteli urediti svojo zadnjo obrambno črto. Nasproti vsem tem silam je imel VII. korpus nekaj nad 8.000 mož, XXIX. divizija pa okoli 6.000. Za izhodišče velikih operacij za osvoboditev Ljubljane moramo vzeti ukaz IV. armade z dne 28. aprila 1945, ki je z njim njen štab odredil VIL korpusu, da začne z operacijami v smeri Kočevja in Ribnice proti Ljubljani. NA OBMOČJU NAŠE OBČINE Po osvoboditvi Kočevja je VIL korpus preganjal sovražnika proti Ribnici in to tako, daje XV. divizija bila na desni, XVIII. pa na levi strani ceste proti Ljubljani. Ribnica je padla po bojih obeh divizij 5. maja, nakar je XV, divizija preko Zdenske vasi in Račne prodrla v Grosuplje. XVIII. divizija pa je v noči od 5. na 6. maj vkorakala v Velike Lašče in nadaljevala pot preko Turjaka in Pijave Gorice do Šmarja. Tedaj je nastopil trenutek za končni napad na Ljubljano. Na desnem krilu se je razvrstila XV. divizija, XVIII. pa na levem. Medtem je XXIX divizija že osvobodila Vrhniko in se na prostoru Vrzdenec - Horjul - Brezje -Log in Bevke zapletla v hude boje s sovražnikom, ki je na notranjski strani branil dostop do Ljubljane. 6. maja so sc Nemci in domobranci umaknili tudi s Preserja, kamor je prodrl oddelek 13. Hercegovske brigade. Nemško poveljstvo je na vsak način hotelo Ljubljano braniti. Na južni strani mesta je v ta namen napravilo dve bojni dobro utrjeni črti. Zunanja črta je v loku potekala od vzhoda proti zahodu od Zadvora na Orle- Lavrico - preko Barja in Ko-zarij na južno pobočje Toškega čela. Napad za osvoboditev Ljubljane se je začel 7. maja Najhujši boji so se razvili na Orlah, kjer so borci Gubčeve in Cankarjeve brigade ponovno jurišali in jih zavzeli, pa so se morali zopet umakniti v noči od 7. na 8. maj. Nemci so obe brigadi dobesedno zasuli s poplavo izstrelkov opov z gradil in 120mm minometov z Golovca. Ujeti Poljak je povedal, da morajo vzdržati do noči 8. maja in da Nemci streljajo lastne ljudi, ki nočejo na juriš. Vsled velikih izgub se je Gubčeva brigada umaknila, zamenjala pa jo je XVIII. divizija, kije Orle 8. maja zavzela. Gubčeva bri- ;| ,oi» § nit" gada je šla nato skozi Šmarje tov lico in od tod 9. maja v Ljublj* Podobno kakor na Orlah je K dne XXIX. divizija strla sovralE na območju Loga, Horjula in Btf Da bi sc Nemci rešili iz klešč ob ^ litve, so proti polnoči od 8. i maj prenehali boj za Ljubljano i» z vso možno naglico umaknili' mesta. Z umikom nemškega ok«! torja iz Ljubljane se je zrušil krvavi režim krvavega do mot>: stva. V zgodnjih jutranjih urah 9A 1945 so borci oficirske šole ^ nega štaba prvi prišli v Ljubi)'] njim so z jugovzhoda sledile e1*! XV. in XVIII. divizije, z jugozak^ pa enote XXIX. divizije. Ko je] spela v Ljubljano prva Narodna1 ^ da Slovenije, je bil slavnosten L, jem in pozdrav pred meščansko kje na Viču. Tu je imel predsednikovi slovenske vlade tovariš Boris Kij kratek nagovor zbrani mno| Ljubljana je tako po štirih letih* pacije in terorja bila zopet bodna. ŠTIRI LETA BORBE ZA SVOBODO Prvi bataljon Dolomitskega odreda na Babni gori jeseni 1942 Tomšičeva brigada na Mokrcu leta 1943 V teh nekaj kratkih odlomkih bomo skušali v grobih orisih narodnoosvobodilne gibanje na območju naše občine. Upamo, da bomo v tej predstavitvi uspeli nanizati najpomembnejše dogodke iz NOB. Muzej Ljudske revolucije v Ljubljani nam je odstopil nekaj originalnih posnetkov s katerimi ta zapis ilustriramo. Na področju današnje viške obči-, ne je bil v času NOB vsestransko organiziran in pripravljen boj proti okupatoiju. Ravno na tem področju se je začel tudi uradno herojski boj ne le mesta Ljubljane temveč celotnega slovenskega naprednega ljudstva, saj je bila 27. aprila 1941 v Vidmarjevi vili Pod Rožnikom ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. S tem se je pričel neizprosni boj vseh naprednih ljudi pod vodstvom Komunistične partije, edine sile, kije ostala zvesta narodu in v prvih vrstah bodila boj proti okupatorju. Že junija leta 1941 seje na tem področju formirala Preserska četa, ki jo je vodil Ljubo Šercer in tako so se prve partizanske akcije pričele. botrovala dobra organizacija odborov OF, ki so prepredli področje Ljubljane. Na področju viške občine so bili rajoni: Balkan (Barje), Dresden (Dobrova), Turška (Trnovo) in Vichi (Vič), odbori pa so bili tudi povsod drugod. Italijani so se že zagrizeno borili proti partizanom. Posledica partizanske ofenzive je bila ustanovitev Krimskega odreda — partizane je ofenziva le še okrepila, njih hrabra borba pa je privlekla nove simpatizeije. Partizanske akcije so se nadaljevale. Jeseni 1941 in spomladi 1942 seje začela oblikovati narodna zaščita. Narodna zaščita je bila še posebno dobro organizirana na področju Ljubljanskega barja. Pomenila je politično in vojaško pripravo za nastanek poznejšega osvobojenega ozemlja. 17. maja istega leta je bila osvobojena tudi Pijava Gorica. Vedno več mož in fantov je izpod krimskih gozdov odhajalo v partizane. Formirale so se nove čete in v tem času je nastal tudi V. bataljon Notranjskega odreda. V kratkem času so osvobodili ves teritorij do žičnih ovir Ljubljane. Italijani so napravili veliko ofenzivo z veliko premočjo. V tem pa so osvobodili partizani tudi obširno ozemlje v Dolomitih. Istočasno z osvoboditvijo ozemlja pa je tekla tudi ljudska revolucija. Na sektorju Krima - Mokrca in Iške doline pa so ustanovili tudi sanitetno postajo. julija 1942 že omenjeno ofenzivo, v kateri, naj povemo za ilustracijo, da je sodelovalo več kot 20.000 grenadirjev, da ne govorimo o ostalih in izredni oborožitvi, ki so jo imeli. Ofenzivo so nadaljevali proti Kočevskemu Rogu in povsod naleteli na oborožen odpor. Ofenziva je ostala brez haska. Zaradi vojaških neuspehov in ker so videli, kako jih ljudstvo sovraži, so se italijanski zločinci izživljali nečloveško nad civilnim prebivalstvom. Prihajali so v vasi in pobijali na kar so naleteli. Požigali so in pobijali, najmilejše kar je bilo je bila internacija. Veliko osvobojeno ozemlje je seveda izredno motilo Italijane, ki so zečali Za sanitetno bolnico na področju Krima, ki je bila prva, so ustanovili partizani partizansko bolnico v Iški z imenom Krvavice. Kasneje leta 1944 pa so začeli prepcljevati ra- njence tudi v južno Italijo z zavezniškimi letali, ki so pristajala na Notranjskem. Že skoraj od samega začetka odpora so partizani organizirali kurirske postojanke in relejne zveze. Dejanski začetek pa je bil po italijanski ofenzivi. V prvem obdobju je delovalo 20 postaj s skupno 140 kurirji. Zvezo so vzpostavljali preko javk, ki so bile na sredi poti med postajami. Za ekspresne pošiljke pa so uvedli včasih tudi štafetni sistem. Glavne linije so bile zelo zasedene, kar dokazuje dejstvo, da je šlo po njih dnevno tudi po 100 pisem. Po teh poteh pa niso tekla le pisma, temveč tudi preskrbovalne poti v Dolomite, na Krim in Mokerc, največ materiala pa je prihajalo na osvobojeno ozemlje po Dolenjski cesti in Dolenjski železnici. j d le: in ob kapitulaciji Italije K tembra je bila na Golem ust* k Ijcna X. Ljubljanska brigada. ;, TurP V' b času so partizani napadli TuUfV * —.a:k - i gnezdo domačih izdajalcev v l (( gardističnih uniformah. Medt*1’1 je Tomšičeva brigada držal8 jj ‘ ščitno zaporo proti LjubljaniJG' t šernova brigada napadla ^S1 Prav ta brigada je začela svoj zt" S| slavni pohod ob kapitulaciji 1* n že v Dolenji vasi pri Ribnici, P začeli razoroževati Italijane. ^ garda in duhovščina pa so se ufljj proti Turjaku. Partizani so za?' velike količine orožja. Bela g^. je skrila v grad in pričela seje^( 6 dni in 6 noči za tUv1 dolga grad. Končno je Prešernova 24. marca 1943 so slovenske brigade Toneta Tomšiča, Ivana Can- vdrla v grad skozi vrata in bel® disti so sc začeli predajati. Pre:'|j belogardiste so kasneje odpeU Velike Lašče in ostalim so sod*; znamenitem Uresničevati so začeli program OF, ki je bil sprejet na samem ustanovnem sestanku: ..Takojšnja neizprosna borba proti okupatorju je edini način, da se slovenski narod ohrani pred iztrebljanjem . . .“ Mesec dni za tem so ustanovili tudi Molniško četo., ki je že tri dni po ustanovitvi izvedla prvi večji napad. Konec julija so uredili v Mokrcu partizansko taborišče in nato so se vrstili napadi vsepovsod. V partizane je prihajalo vse več tovarišev in borbe so bile na dnevnem redu. Okupator ni imel niti trenutka miru. Kmalu se je začel zavedati, da z našim ljudstvom ne bo lahko in da slovenska buržo-azija in kler, ki sta se izdajalsko priklonila okupatorju in pristala na sodelovanje z njim, ne predstavljata dejanske volje Slovencev. Partizani so nenehno uspevali. Uspehom je Decembra 1941 so partizani minirali most čez Ljubljanico pri Preserju in prekinili progo Ljubljana-Trst. Udarci so bili vedno hujši. V januarju so osnovali nov bataljon, imenovan po ustreljenem heroju Ljubu Šercerju. Napadi so sc vrstili na vseh področjih naše občine. Italijani so spričo take moči in številnih akcij postali nemočni in so zato Ljubljano ogradili z žično ograjo. Tudi to ni pomagalo! Partizani in ilegalci so v tem času organizirali poleg številnih akcij že tudi prve ilegalne tiskarne. Kot prva je začela delati ob Cesti na Brdo „Podmor-nica“, kasneje pa so uredili še „Krim“, „Tunel“ ter dokumentarno tehniko v Rožni Dolini, v Vnanjih Goricah (tiskarna), Kozarjah, Dolomitih in še drugje. Zgradili pa so tudi številne bunkerje. Ilegalna t iskarna Podmornica Prihod partizanov preko Baija. 8. maj 1945. Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rud-nik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in.uredniški odbor: ing. Janez Čemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Italijani so vedno bolj videli svojo nemoč in so se zato začeli izživljati nad civilnim previvalstvom zločinsko in nečloveško. Streli so bili namenjeni vsakomur, ne glede na starost in spol. Leta 1942, točneje 17. marca je italijanska vojska zgodaj zjutraj pridrvela na Golo, izropala, požgala in izselila vasi, Skrilje, Golo, Setnik, Zapotok, Visoko in Rogatec. Odpor prebivalstva se je vse bolj krepil. V Dolomitih je nastal .Vlomilski odred". Svoje taborišče je premaknil na Ključ in od tam deloval po vsej Dobrovski in Horjulski dolini. 7. maja 1942 se je na ključu odvijala ena najhujših bitk, ko je nad 8.000 Italijanov napadlo 28 borcev. V maju 1942 pa je kljub vsemu terorju in zločinom nastala osvobojeno ozemlje v okolici Iga. kaija, Matije Gubca in Ljube Šercerja prišle na Krim, od koder so izvajali svoje akcije (Jelenov žleb, napad na belogardistično postojanko na Pijavi Gorici.. .) Borba zaTuijak.Napad na grad 8. aprila 1943, po italijanski ofenzivi so se IO OF, CK in glavni štab partizanske vojske preko Barja in Mokrca preselili na novo osvobojeno ozemlje v Dolomitih. Na tem ozemlju je prišlo tudi do znane dolomitske izjave ustanovnih skupin OF. Partizani pa tudi tu niso imeli miru. Posebej še, ko je prišel novi italijanski general, ki si je skušal pridobiti slavo z napadi na to ozemlje. Italijani so si kljub temu ..polomili zobe" čeprav so prizadejali partizanom izgube. Vse te italijanske akcije pa so bile vedno bolj plašne, Italijani so vojno že izgubljali. Partizani so ji zadajali udarec za udarcem tem času jemala svoj koru vično kazen za svoje zloč zločinski umori v Kozlarji zločini črnorokcev). Na janov izpraznjene postojan) šali postaviti svoje čete Nel so večkrat napadli partizan žaje. Partizani pa so Nem« odbijali in jih z gotovostjo s položajev. Partizanske ak vršile ena za drugo (n.pr. i prog in napadi na postoj vražnika. Nemci so skuša premoč z letalskim boi njem, toda vse je bilo zama se je veliki trenutek, tren končne osvoboditve. Začt osvobodilni boji za Ljubija' ci so skoncentrirali vse sve Ljubljano, da bi krili umi Čel na Karavanke, kjer naj I zirali svojo poslednjo o črto. H Jože Gačnik i Tone Oblak 11,; Ivan Skodlar Pavla Centa Franc Alič Tončka Grat a 0 PRVIH DNEH ZMAGE NASE REVOLUCIJE pripovedujejo zaslužni borci NOB r ^ JOŽE GAČNIK - Iz Velikih 9.UŠXČ> spomeničar. Že leta 1939 N0! pa s;efa 2 e Član ZKS, v NOB pa se ii'takoj v začetku 1 !• Od takrat dalje je bil ikretar __ I v^u uuviai uaije je on se-Kre tar osnovne organizacije Z K In- - i ih Laščah in takoj orga-[ntziral vse napredno misleče niziral vse napredno misleče na • za °dpor proti okupatorju, ““je zelo aktiven na terenu, pri na co j aMiven na lerenu, pri njem pa so se zbirali tudi tako P0|nembne osebnosti kot so ‘one Tomšič, Jože Rus, Franc O-skovšek in Jože Šeško. Leta I iTr80 ga ujeli in obsodili v nH “V.3"' na Srnrt ter ga nato ^peljali v Alessandrijo v Italiji. mitn itam se Je organiziral ko-IpV,' L°munistov, katerega ko-nji.'v Jf štel 198 članov-zapor-nnmv-Jože Gačnik pa je postal l9440Činik sekretarja. Februarja d.i, . eta se je vrnil in odšel v naA.| u. v partizane r postal "acelmk narodne zaščite za dn vanjSko'nbnišk° Okrožje vse ie kH0ilCa, Voine- 9. maj 1945 pa Kolpi° aka* v ^solnicah ob TONE OBLAK - iz Notranji goric spomeničar. 15. maja 1941. leta je bil na tem terenu prvi sestanek aktivistov, na katerem so si zadali nalogo, pridobiti čim več sodelavcev. Na zadnjem sestanku pa so ga tovariši postavili za komandirja vaške zaščite. 5. julija 1942. leta je odšel v partizane in sicer v Dolomitski odred v tako imenovano udarno, gadovo četo. 1943. leta je bil kot kurir premeščen na terenv TV slanice, kjer so se združevali kurirji. Kasneje je postal komendir 1. relejne linije za dolenjsko področje. Pred koncem vojne se je privključil 1. bataljonu II. divizije KNOJa v Pijavi gorici, kjer je kot partizan-kurir so deloval v številnih akcijah. I d^0 kot Povsod po naši cah nadl50 "aS,tudi v 0solm „Svobodo sem dočakal v Ljubljani. Nepozabno je to bilo srečanje z nepregledno množico, ki nas je vse vprek pozdravljala, in vzklikala. To je nešteto presunljivih utrinkov, ki so bili pomešani še s tako živo prisotnimi grozotami, ki nam jih je zapustila vojna". postaje in skladišče za tiskarno. Leta 1942. pa je moral v ilegalo in delal v tiskarni v Kozarjah. Januarja 1943. leta so se morali izseliti, aprila istega leta pa so jih zaradi izdaje ujeli Italijani in to na Osredku pod Katarino. V Ljubljani je bil Skodlar obsojen na dosmrtno ječo in odpeljan v Italijo. Marca 1944. leta je prišel na svobodo in takoj poiskal vezo z rajonskim odborom Dobrova, ki se je koncem oktobra 1944. leta po reorganizaciji rajonskih odborov združil v Vrhniškega. Nato je bil imenovan za sekretarja rajonskega odbora Logatec, kjer je tudi dočakal svobodo. „Kako težko smo dočakali ta dan si lahko predstavljate. Pra-porji, cvetje, veselje, jok, stiski sok, objemi, presunljiva snidenja s preživeli svojci pa tudi grenka razočaranja, vse to si lahko videl pa tudi občutil tisti čas. Za nas vse je bilo to nepozabno doživetje, po tolikem času, ki je terjal toliko žrtev in grenkih spoznanj". umaknila koncem leta 1943, ko so je skupaj z ostalimi tovariši pregnali iz Sklilj. Na srečo so se pravočasno umaknili, oba otroka pa je dala v varstvo na Bloke. Po reorganizaciji rajonov se je barajanski leta 1944. preimenoval v Veliko Laški rajon. — sestavljali pa so ga trije rajoni in sicer Barje, Ig in Mokre. Ko je bila Pavla skupaj s svojo skupino v Mokrcu so jih 30. novembra 1944. leta napadli Nemci in tudi tokrat so se rešili, ter umaknili na Notranjsko. „9. maj, to je dan osvoboditve smo z drugimi borci, našimi sotovariši dočakali in proslavili v Ljubljani, kije bila tako praznično razpoložena, da tega ne morem opisati z besedami. Lahko si predstavljate, kako nam je bilo pri srcu, ko smo dihali na svobodi. Ko sem se pogovarjala z ljudmi so nekatere ženske mislile, da smo tiste iz partizanov vse pokvarjene, potem pa so spoznale, da to le ni res". Kočevski rog, kjer se je vključil v 1. kočevsko Roško četo. V začetku 1943. leta seje priključil Cankarjevi brigadi s katero je šel v borbo na Hrvaško, sodeloval pri osvoboditvi Platerjev in v borbi v Jelenovem žlebu. Po kapitulaciji Italije je bil premeščen v Železniško brigado in postal komandant bataljona. Levstikove brigade. 30. aprila 1944. leta pa je bil ranjen pri Blokah in prepeljan v Bari v zdravilišče. Nato se je na Visu priključil 3. prekomorski brigadi kot komandant bataljona. Sodeloval je še v raznih bitkah, med drugim tudi v bitki za Split, Knin, Bihač, Mostar. Ko se je vračal domov pa je dočakal svobodo v Pivki. Postal je kapetan 1. klase, medtem ko je bil 1943. leta poručnik. | Špehom. Občutke" ,enkratnirT d tedaj do/ivii.i k ’ kl sem Jlh isati v ne morem opi- li Wi Končno smo lahko svo-il ,0 govorili, mislili, delali, ' ratka občutili smo nekaj kar k n?0 Že skoraj' pozabili, oziro-d! n« ° čemer smo lahko samo f. p er™šljevali in sanjali". ii IVAN SKODLAR - iz KS Vič, spomeničar. Začetek vojne ga je zatekel v Zagrebu na orožnih vajah. Takoj na jesen 1941. leta se je vključil v protiokupa-torsko delo na terenu in v Pivovarni Union, kjer je bil zaposlen. V njegovi domači hiši je imela OF v kletnih prostorih delavnico za radio sprejemne PAVLA CENTA spomeničar-ka Plešivica. S svojo izredno aktivnostjo in požrtvovalnostjo je začela delovati takoj na začetku vojne in to na celotnem barjanskem območju-Golo, Zapo-tok, Skrilje, Turjak, Želimlje itd. Zbirala je hrano, obleko in denar za revne ljudi, prenašala pošto in orožje in še in še. Seveda je morala delovati bolj ilegalno toda v pravo ilegalo se je FRANC ALIČ - iz Brezovice. sponemičar. Doma je iz Notranjih goric, njegovo partizansko ime pa je bilo Čiro. Aktivno je deloval že pred kapitulacijo stare Jugoslavije-ta dela so bila bolj propagandnega značaja. Okupacija ga je zatekla na služenju vojaškega roka, na orožnih vajah. V partizane je odšel 19. marca 1942. leta iz Notranjih goric preko Krima na „Prvi občutki svobode so nepopisno lepi. Ni več neprestanega streljanja in pokanja, ne strahu, ne bojazni. Ko smo se srečali stari tovariši in domačini je bilo vzdušje tako prisrčno, da tega ne morem pozabiti. Vendar pa sem bil daleč od doma, tako, da so se mi v to veselje vrnijale bojazne misli, kaj se je zgodilo z domačimi, ali so še vsi živi in podobno. Tako nisem bil pomirjen dokler nisem prišel domov." vsega začetka vojne, organizirali so razne mladinske sestanke, zbirali obleko, hrano, denar, sprejemali in prenašali razna sporočila in orožje ter podobno. Zato jim je bil sovražnik neprestano za petami in tako so Tončko 6. novembra 1943. aretirali domobranci skupaj z drugimi aktivisti in odpeljali v koncentracijsko taborišče Ravens-bruck. Tja so prispeli šele 21. decembra, ker so se med potjo ustavljali po raznih drugih zaporih in taboriščih, med drugim na Dunaju, Celovcu, Leipzigu. Iz Ravensbrucka so jih premestili na sever Nemčije, v delovna taborišča, kjer so trpeli predvsem zaradi hudega mraza. Tam je Tončka Grat preživela ves čas do konca vojne. Evakuacija internirancev se je pričela 27. aprila 1945. leta toda Tončka se je skupaj z nekaj so trpinkami vrnila domov šele 4. avgusta. TONČKA GRAT - iz Škofljice. Pri njih doma so se zbirali in skrivali razni aktivisti že od „Ko smo zvedeli, da je prišla osvoboditev smo bili presrečni. Vsevprek smo se objemali in poljubljali, toda to veselje nam je kalila misel, kako je doma, ali je še kdo živ, ali še stoji hiša. Po drugi strani pa smo se spraševale tudi za nas same, kako bomo prišle domov, kajti bile smo zelo daleč od domovine. Ko smo prišle v Ljubljano sva šli s sestrično najprej k najini sorodnici, da sva izvedeli, kako je pri nas doma, šele nato sva si upale domov." E; RODILI SO SE POD SVOBODNIM SONCEM 1 ni^LU KOVAČIČ - teh- ni"iožW~8rafikIvTehnlČ- in čutijo se dolžni zgrajevati in braniti pridobitve naše revolucije sioS™ hkrati .Smo .P°nosni in srečni ^ *n v talr^ ^v'mo v takem času ^ družbi ^«a o»-»«o naša dnm,aružb‘ *cot Je danes Zuhat Prav 8otov je to re-todov c k/atne8a hoja naših na-I na čelu £0munistično partijo revolucij0 j JC edina V0(hla to revoluriir, ■ ^ edina v°dila to i niednamu 'n tucb usPela doseči lVol4e friznanie ^me re-Uoslaviie u tem naše nove Ju-' enotnost j,Spe a ie doseči tudi enotnost ■ Spe'a ie doseči tudi s neuvrščen$ atv iaj° neodvisno in iSo danes še drŽa^°- Te tradicije ! ^ močno nricrvtr*« in I I Moramo hnSeŽke Podreti, zato f n'h to kar ' enotni in znati ce-, Kar imamo. m TANJA AMBROŽIČ - Vodja pisarne — Institut „Jožef Štefan", delegat zbora združenega dela skupščine občine Ljub? Ijana Vič—Rudnik. Naša narodnoosvobodilna revolucija je, lahko rečem edinstvena in je lahko res dober vzor za druga osvobodilna gibanja po svetu. Prav gotovo je v njej odigrala vodilno vlogo Komunistična partija, ki se je odločila za neodvisno pot. Kljub temu, da so bili narodi ločeni, so se v tej borbi združili v eno in to še danes predstavljamo v svetu. Mislim, da smo na našo domovino lahko še posebej ponosni, ker vsi prav gotovo ne morejo biti. Seveda se vedno najde nekdo, ki rovari na tak ali drugačen način, toda prepričana se, da če smo znali rešiti težje primere v preteklosti bomo lahko rešili tudi te. VIKI MUSAR - Sekretar MK SZDL - Ta naša povojna generacija pojmuje dosežke naše revolucije kot nekaj danega, zato smo do njih največkrat dokaj kritični in ocenjujemo, kaj bi morali še zgraditi, kaj izboljšati ipd. Prav po tem pa se tudi ločimo od starejših, ki so to revolucijo sami doživljali in tudi vedo, kako je bilo prej. Vedeti pa moramo, iz kakšne materialne baze je ta povojna generacija izšla in šele potem vidimo, koliko se je v tem času naredilo. To je nekaj neverjetnega. Samoupravni sistem naše družbe je prav goto'vo specifičnost naše ureditve, ki je dosegel precejšen napredek, če pogledamo vsa leta nazaj, seveda ga je potrebno še dograjevati in izboljševati. Proces naše socialistične ureditve in odvisne ter nekompromisne politike moramo vsekakor nadaljevati, ker le tako bomo lahko dosegali dobre rezultate. VINKO BILIČ - sekretar OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. Ta NOB je bila enkraten boj jugoslovanskih narodov. Posebnost tega boja je bila takratna notranja ureditev in struje, ki so vladale v njej. Enkratno pa je bilo tudi nastajanje ljudske oblasti med vojno in pa razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema, ki je sicer še v razvojni fazi, je pa kljub temu dal velike rezultate. Sama borba in 30 let razvojne polije pokazala, da je KP s tovarišem Titom na čelu izbrala edino možno in najpravičnejšo pot v kateri je zmagala ljudska zavest in bratstvo ter enotnost jugoslovanskih narodov. Mislim pa, če pomislimo na vse naše zaslužne borce in na številne žrtve te vojne, da smo še vse premalo poskrbeli za njihove življenjske in delovne pogoje. VALENTINA MARKIČ - vzgojiteljica — Mladinski dom Malči Belič. Na narodnoosvobodilno borbo in njene dosežke gledam zelo pozitivno. To, da si tako majhen narod, kot smo mi izbojuje take pravice in takšno sedanjost je res vsega občudovanja vredno in ni čudno, da imamo po vsem svetu tako velik ugled in priznanje. Naša enotnost in pa neodvisna politika s tovarišem Titom na čelu je enkraten primer daleč naokoli. Maršal Tito je znan in cenjen po vsem svetu -* to je predsednik majhne države in tako velikega formata. Kot vzgojiteljica te revolucionarne tradicije prenašam na otroke, ki pa imajo izredno velik posluh in interes. Sama veliko potujem in vidim, kako je zunaj naših meja — mislim na te odpadnike, ki nam ne dajo miru, to pa zato, ker nam to, kar imamo samo zavidajo. ANKA MRZLIKAR - delavka v TOVIL. Mi, ki smo se rodili v letu osvoboditve, prav gotovo ne vemo, kako je bilo med vojno in tudi nekaj časa po njej. Vemo le toliko, kolikor so nam povedali starši in kar smo in še lahko gledamo na filmu in TV. Prav gotovo moramo biti na vse to, kar imamo, zelo ponosni in to tudi znati ceniti — če pogledamo samo, kakšna brezposelnost je bila prej ali pa kako je danes poskrbljeno za delavca! Tudi samoupravljanje je nekaj izredno važnega, saj delavci lahko sodelujemo pri raznih odločitvah in dogovarjanjih. Pa tudi to je velik napredek, če pogledamo, kakšne možnosti izobraževanja so danes ali kakšne so bile včasih! Vsak ima v naši družbi možnost, da dokonča to ali ono šolo in se še naknadno izobražuje. Zato pa je tudi naloga mladine, da pokaže kaj zna in, da se oddolži za vse kar ji je danes na voljo. NAŠIH TRIDESET LET - NAŠIH TRIDESET LET - NAŠIH TRIDESET LET ORBSH ■■■ PO OSVOBCD' \____________:___ Takoj po osvoboditvi so občani zavihteli krampe in lopate. Z udarniškim delom in voljo so zgradili in obnovili številne objekte. Posnetek je bil leta 1945 napravljen na Tržaški cesti pri Brezovici. V tem povojnem obdobju je bilo zgrajenih veliko število tovarn. Industrija je tako prodrla tudi v manjše kraje, kjer je našlo zaposlitev vse več občanov. Tako je bila na Igu zgrajena tovarna kovinske industrije. V Polhovem Gradcu je ena največjih delovnih organizacij v naši občini Hoja zgradila svoj obrat. Na sliki, les je pripravljen za obdelavo. V zadnjih letih se industrija koncentrira na za to urbanistično obdelanih področjih. Pogled na industrijsko cono na Viču, kjer imajo svoje delovne prostore: TOVIL (tovarna vijakov), IGO (industrija gostinske opreme), Komunalno podjetje Vič in Žičnica. Čeprav je v kmetijstvu zaposlenih vedno manj občanov, pa se je tudi v poljedelski panogi zabeležil ogromen napredek. Številne kmetije so se modernizirale. Tudi kmet Juha iz Iga si je nabavil sodobne kmetijske stroje. Živinorejska proizvodnja (meso, mleko) je dobro organizirana v družbenem sektoiju, ki se vedno bolj povezuje s kmeti — kooperanti. Posnetek iz TOZD Posestva Ljubljanskih mlekarn (Jesenkovo). Na področju naše občine je veletrgovina Mercator izmed trgovskih podjetij najmočneje zastopana. Poleg številnih trgovin na mestnem in izven mestnem področju pa je na Tržaški cesti zrasel tudi pravi trgovski center. Občina je v povojnem obdobju dobila povsem nov i va Številna nova naselja in soseske so zrasle takorekoč čez no* ^ sliki je naselje individualnih gradenj na Škofljici. ;e Da bi bile povezava med kraji in naselji čim boljši/ p rekonstruiranih in na novo zgrajenih nebroj cesta in potkjJI Ijena je bila tako tudi cesta med Ljubljano in Kočevjem- ^ pogled proti Malim Laščam. Tudi vpadnica - Tržaška cesta je dobila modem cesto1 nov Dolgi most. že, ičii Po vojni je bilo zgrajenih 11 novih, modemih osnovnih v Velikih Laščah imajo danes moderno šolo. .ftw zadeva prihodnost naša občine je treba povedati, da je £čina Ljubljana Vič-Rudnik od Črnega vrha do Velikih Lašč del J^pne Ljubljane. Ob razvoju občine, ki ga je dosegla v preteklem V^dobju, je treba skrbeti za nadaljnji skladen razvoj ne le občine, Pfrzveč Ljubljane kot celote. Ob tem bi morali še posebej spošto-d vrednote, ki nam jih predstavljajo naše še proste površine v fč^ini. Skrbeti bomo morali in to zelo pazljivo, da bodo nova j^elja dobila obliko in podobo sodobno urejenih urbanih naselij iemi potrebnimi in spremljajočimi objekti. Tu mislim tako na i tnunalne objekte kot so vodovodi, ceste itd. kot tudi na druge kovine, šole, vrtci in ne nazadnje zdravstveni dom. “ , Kakšna naj bo občina Ljubljana Vič-Rudnik v prihodnosti? O kT- °^stoia več teorij, nekatere celo zagovarjajo, naj bi bila to ključno stanovanjska občina oziroma „spalna“ občina? •.Naša občina se strinja, da pristopimo k policentričnemu raz-Ju Ljubljane in ne želi biti le „spalna“ občina, niti ne le industrij-0 področje. Pomislite le na težave, ki bi nastale, če bi bila na eni ret strani Ljubljane osredotočena industrija, na drugem koncu pa le stanovanja. Dnevna migracija skozi mesto bi bila tako močna, da je ne bi bilo mogoče nikakor razrešiti, temveč bi nastal nerešljiv prometni vozel. Že tako je Ljubljana povsem zamašena kar zadeva promet. Kaj bi bilo šele potem? ! Zato moramo skrbeti za enoten in skladen razvoj naše občine kot dela Ljubljane. Ne mislim zanemarjati industrije, čeprav se bomo zavzemali za čisto industrijo, takšno kot jo imamo sedaj. Ker je le večina industrije takšne, to ne bo pretežko. Ob tem prostorskem načrtovanju pa nikakor ne smemo pozabiti na nadaljnji razvoj univerze in načrte s tem v zvezi. Ne smemo pozabiti, da je naše področje, četrt, kjer naj bi bile fakultete, poudarek naj bi bil na univerzi in inštitutih. Zametki tega so že v eliki meri prisotni. “ Kaj je še bodočnost občine? „ Tudi v bodoče bomo dajali poudarek razvoju kmetijstva in v posameznih primerih tudi kmečkemu turizmu. Ob hitrem razvoju obvoznic in avtomobilskih cest na našem področju, je omogočen tudi hiter razvoj občine na področju Dobrove in Kozarij. Obe področji lahko zato postaneta izredno zanimivi za stanovanjsko naselje. Bodočnost občine pa bomo seveda gradili tudi na razvoju obrti, gostinstva in turizma. “ Trgovina je na področju viške občine šibka. .. „Res je! Trgovino bomo morali v prihodnje razvijati in to enakomerno. Povsod bodo morale biti na voljo trgovine s splošnim blagom, v središču pa naj bi bilo več specializiranih trgovin kot jih je sedaj, čeprav nimamo težnje, da bi gradili gigantske objekte in velikanske potrošniške centre. Začetek boljše oskrbe prebivalcev je gradnja potrošniškega centra v Murglah, za kar so pogodbe že sklenjene. “ In gostinstvo ter turizem? „ Tudi na to ne bomo pozabili. Gostinstvo je nujno razviti in to povsod. Nekaterim pa je treba le dati poudarek in to so Rakitna, Kurešček, Iški Vintgar, Polhov Gradec, Horjul, Velike Lašče in Turjak. “ Kakšni so še načrti? „ V nadaljnjem 25 letnem obdobju moramo imeti povečano skrb, da znamenitosti starejše ali mlajše, ne bodo propadale, tem- več da bomo za njih skrbeli. Kot je ljubljanski grad skrb celotne Ljubljane, nedvomno tudi grad Turjak ni le skrb viške občine. Tudi Rožnik in živalski vrt je treba narediti ljubljanski. Zanj moramo skrbeti vsi in tako doseči, da bo res ljubljanski. Menim namreč, da občina Vič—Rudnik ni dolžna sama skrbeti za tista dva leva in volka, temveč ima živalski vrt pomen za celotno mesto in b ga morali razvijati, ter mu dajati ustrezen poudarek. “ Kaj bo s komunalno urejenostjo? „ Komunalno urejenost moramo izboljšati. Splošno prizadevanje mora biti da se število cest, ki spadajo v kategorijo urejenih bistveno poveča, njih kvaliteta pa izboljša. Enakovrednega in načrtovanega policentričnega razvoja Ljubljane, pa si tudi ne moremo predstavljati s tem, da bi si svetili v blokih s petrolejkami in vodo črpali iz vodnjakov. Komunalna urejenost občine ni le skrb občine, temveč vseh komunalnih delovnih organizacij in ustanovaljenih samoupravnih .interesnih komunalnih skupnosti celotne Ljubljane. Sedanji enostranski razvoj Ljubljane ne daje možnosti enakovrednega razvoja. “ In celodnevna šola? „ Velika in odgovorna naloga je in bo, če bomo želeli, da bo pomenila dobrovska osnovna šola, ki uvaja kot prva v republiki celodnevno šolo, začetek splošnega prehoda vseh šol na celodnevni pouk v naslednjih 10 letih. Še veliko bo treba storiti, da bomo zagotovili te pogoje vsem. “ Značilnost Ljubljane je tudi Barje in ta značilnost je v celoti v viški občini. Kaj bo z Barjem? „Naše površine, ki nimajo tako idealnih nosilnosti za velike in visoke zgradbe so nadvse primerne npr. za skladišča. Nesmotrno je graditi nizke objekte na skalah, kot to počnemo sedaj. Teh površin je škoda. Površine bi morali v Ljubljani uporabljal' smotrnejše. Barje je izredno primemo za nizke gradnje. Treba je narediti program urbanizacije Barja in s tem tudi začeti. Možnosti zazidave določenih površin so, nekatere površine pa so prav idealne za pogozdovanje. V zvezi z Barjem je treba nekaj reči, nekaj ukreniti. Izdelanih je bila že vrsta študij in tudi posvetovanja so že bila. Pogledati je treba praktično vrednost teh študij in jih začeti potem uresničevati/' je povedal Vili Belič. Razgovarjal se je MILOVAN DIMITRIČ SREBRNA PRIZNANJA OF ZA LETO 1975 Prejeli jih bodo: HENRIK BARTELJ, roj. 1904, Predjamska 24, upokojenec. 1941 se je vključil v NOB. V njegovi aktivnosti ga je ovirala težka bolezen. Ves čas po vojni je bil poleg dela v sindikatu zelo aktiven tudi na terenu, posebno še v OF — SZDL in v organizaciji ZK. Kljub obolelosti se vedno po svojih močeh pomaga, kjer je to najbolj potrebno. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Rožna dolina. ANGELA BRATKO, roj. 1922, Podrožniška 4, upokojenka, nosilka Partizanske spomenice. Po osvoboditvi je bila sekretar AFŽ Slovenije, kasneje je delala v vodstvu krajevnih organizacij in pri ustanavljanju društev prijateljev mladine. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Rožna dolina. ALOJZ BRDAVS, roj. 1914, Ul. Borca Petra 21, upokojenec, aktivist OF. Po osvoboditvi je delal vvodstvu krajevne organizacije ZZB in kot član sveta KS „Kozaije“. Predvsem si prizadeva za splošni napredek društvenega življenja v KS. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Kozarje. MILAN BUH, roj. 1928, Redelonghijeva 16, uslužbenec. V NOB sodeloval že kot mladinec. Po osvoboditvi seje vključil v družbenopolitično delo in življenje na terenu in na občinski ravni. V ZRVS in v komisijah pri občinski skupščini je zelo prizadeven. Predlagatelj: Družbeno politične organizacije v KS „Malči Belič". ALOJZ DOLNIČAR roj. 1924, Cesta v Mestni log 36, upokojeni podpolkovnik JLA in nosilec Partizanske spomenice 1941. Tudi v JLA je imel pomembne družbenopolitične funkcije. Po naselitvi v KS ,,Kole-zija“ se je takoj vključil v delo in bil kmalu izvoljen za odbornika skupščine občine. Je namestnik sekretarja občinske konference ZKS in član mestne konference ZKS, predsednik komisije za SLO. Predlagatelj: Volilna komisija občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. MARIJA DOLNIČAR, oj.1925, Šujica 13, Dobrova pri Ljubljani, upokojenka, udele-/.•nka NOB od septembra 1941 do konca vojne. Takoj po vojni ^ je vključila v aktivno in organizirano delo na Dobrovi, v ■rganih takratnega občinskega ljudskega odbora in v odboru ZZB NOV .. Po združitvi občin je bila vključena v razne komisije občine Vič—Rudnik. Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik. K UDI FURLAN, mj. 1922, Gorkičeva 18, upokojeni podpolkovnik JLA. V NOB 'O je vključil že od vsega začetka. Vseskozi aktivno dela v organih KS, V ZZB in ZRVS, sodeluje tudi na šolah pri obujanju tradicij NOB in pri organizaciji pionirskih pohodov po poteh partizanskih enot. Predlagatelj: Družbenopolitične organizacije v KS „Malči Belič", VINKO GRDADOLNIK, roj. 1920, Tržaška 279, upokojenec, aktiven med NOB in po njej. Po naselitvi v Kozarjah je pričel aktivno delovati v organizaciji SZDL kot tajnik in predsednik v svetu KS in kot tajnik sveta. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Kozarje. FRANC IGLIČAR, roj. 1905, Notranje gorice, Plešivica 76, upokojenec, nosilec Partizanske spomenice 1941. Bilje prvi predsednik odbora OF in kot član ZK, ZZB ter odbora SZDL v krajevni skupnosti vedno prisoten v vseh njenih akcijah. Priznanje OF naj bi dobil ob njegovem življenjskem jubileju 70-letnici. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Notranje Gorice — Plešivica. FRANC KAVCNIK, roj. 1904, Vnanje gorice, Brezovica, upokojenec. V času NOB je aktivno deloval v OF. Je aktivni član v raznih družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v odboru ZZB. Kljub starosti je še vedno aktiven in si še posebno prizadeva za uveljavljanje in izgradnjo socializma na vasi. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Vnanje Gorice in ZZB NOV Vnanje gorice. BORUT KNEZ, roj. 1931, Pokljukarjeva 5, gradbeni tehnik. Že v NOV je vestno izvrševal kurirske naloge. Aktiven je ostal tudi po vojni. Bil je predsednik krajevne SZDL, odbornik občinske skupščine Vič-Rudnik, večletni sekretar 00 ZK v podjetju in trikrat udeleženec v mladinskih delovnih brigadah in enkrat udarnik. Sedaj je vodja skupine delegatov za zbor občin v skupščini mesta Ljubljana. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Vič. DORE KOGOVŠEK, roj. 1931, Brezje 27, Dobrova pri Ljubljani, gasilski tehnik. Je aktiven družbeni delavec in se je še posebno odlikoval pri razvi- MERCATOR - TOZD HRANA LJUBLJANA, Tržaška cesta 37/b Čestita ob občinskem prazniku IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM! janju gasilske organizacije v občini. Njemu gre tudi zasluga, da je bil v Brezju zgrajen gasilski dom. Je član sveta KS »Dobrova" in drugih ružbenopolitičnih organizacij na Dobrovi. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Dobrova. ANTON KOZAMERNIK* roj. 1925, Prevalj 9, mizar. Deloval je v NOB od vsega začetka. Opravljal je vrsto pomembnih funkcij v samoupravnih organih, v ZK in sindikatu. Je aktivni družbenopolitični delavec tudi na Brdu pri Ljubljani. Predlagatelj: 00 sindikata in 00 ZK OZD Utensilia. IVAN LAMOVŠEK, roj. 1920, Dolenjska cesta, upokojenec, v NOV je bil od 1942. Po demobilizaciji je opravljal pomembne družbenopolitične funkcije. Po osvoboditvi je prevzel mesto predsednika KS, kar je opravljal polnih trinajst let, pri tem pa aktivno sodeloval z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Predlagatelj: Družbenopolitične organizacije v KS „Krim— Rudnik". MAKS MOČNIK, roj. 1926, Ižanska c. 126, vodja skladišča. Po osvoboditvi je najprej odslužil vojaški rok. Od leta 1952 je aktiven družbenopolitični delavec, v organih samoupravljanja v delovni organizaciji, v KS in na občinski ravni. Še posebno je ves čas aktiven v vodstvih in osnovni organizaciji ZKS. Predlagatelj: Družbenopolitične organizacije v KS »Krim— Rudnik" in 00 sindikata in 00 ZK OZD Utensilia. FRANC SEVER, roj. 1941, Viška 18, strojni tehnik. Z družbeno dejavnostjo seje začel ukvarjati že kot mladinec. Kasneje se je kot rezervni vodnik vključil v ZRVS, kjer je dosegel pomembne uspehe pri vključevanju in aktivizaciji mlajših članov. Posebne zasluge ima pri delovanju prostovoljnega gasilskega društva Vič. Predlagatelj: Prostovoljno gasilsko društvo Vič. IVO STARIN, roj. 1926, Ižanska c. 64, upokojenec. Kot mladinec seje vključil v delo OF in bil tudi v NOV. Je rezervni oficir in aktivni družbenopolitični delavec, član sekretariata ZK pri KS »Krim-Rudnik" in organizator mladinskih akcij. Je predsednik ZRVS občine Ljubljana Vič-Rudnik in član odbora ZRVS Slovenije. Predlagatelj: KO ZRVS, KS SZDL Krim-Rudnik, svet ZK. LOJZE STRAJNER, roj. 1909, umrl 1973 leta. V mladosti je živel na Štajerskem. Služboval je po različnih krajih naše domovine kot aktivni podoficir, nekaj let pred vojno je bil kazensko odpuščen. Med okupacijo je v Mariboru sodeloval v organiziranih akcijah v boju proti okupatorju. Po osvoboditvi je kot strokovnjak delal v raznih krajih Slovenije, hkrati pa seje izkazal kot vesten in neumoren družbenopolitični delavec, zlasti še v KS kot borec za okrepitev krajevne samouprave in za boljše odnose med ljudmi. Za vse to si je zlasti prizadeval v vlogi zvestega aktivista Socialistične zveze, kot tajnik krajevne organizacije SZDL »Milan Česnik" in kot član občinske in mestne konference SZDL. Predlagatelj: MK SZDL Ljubljana Bil je tudi član občinskega komiteja ZKS Vič-Rudnik. V vseh teh političnih vodstvih je vedno zelo aktivno sodeloval in se zavzemal za reševanje konkretne problematike z iskanjem ustreznih rešitev. Njegova prezgodnja smrt je vse presenetila in ker ni bil predlagan za časa življenja, menimo, da mu zaradi požrtvovalnega, vestnega in dolgoletnega prostovoljnega delovanja podelimo to priznanje posmrtno. Predlagatelj: Izvršni odbor MK SZDL Ljubljana. SUHADOLC VINKO, roj. 1923, Pot čez gmajno 65, gradbeni tehnik. Kot dijak je 1944 pričel sodelovati v NOB. Ves čas po osvoboditvi je aktiven in požrtvovalen družbenopolitični delavec. S svojo dejavnostjo je mnogo doprinesel k napredku svoje KS, kjer je zadnjih 7 let predsednik sveta in vztrajno vzpodbuja ostale člane krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Je tudi delegat skupščine mesta Ljubljane. Predlagatelj: KS SZDL Kozarje. IVAN SVETE, roj. 1912, Dobrova 23, pri Ljubljani, upokojenec. Njegovo aktivno delo sega že v obdobje NOB, po vojni pa je sodeloval v odborih številnih organizacij. Veliko je prispeval pri obnovi šole na Dobrovi, pri gradnji Zadružnega doma, pri vodovodnem odboru in drugih akcijah. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Dobrova. FRANC SVETIC, roj. 1920, Pot na Rakovo Jelšo 40, upokojenec - knjigotiskar. V NOB je sodeloval od 1941 do 1945. Tudi po osvoboditvi je bil družbenopolitično zelo aktiven, tako na delovnem mestu kot v KS in občini. Je član šolskega sveta osnovne šole Trnovo in vodja odbora SLO v Trnovem. Predlagatelj: Odbor krajevne organizacije SZDL Trnovo. LJUBO TIPUČ, roj. 1902, Postojnska 27, upokojenec. Aktivni udeleženec NOB od 1942. Vsa leta po vojni je aktiven družbenopolitični delavec, v odborih SZDL, DPM in ZZB NOV Milan Cesnik, kot član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik pa predseduje komisije za internirance in zapornike. Posebno je aktiven pri povezavi s šolami in šolsko mladino. Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik. IZTOK TRČEK, roj. 1949, Dolenjska 64. strokovni sodelavec. Svojo bogato pot dela v mladinskih organizacijah je začel leta 1966 v mladinskem aktivu Krim-Rudnik, kjer je najprej kot član predsedstva, kasneje pa tudi kot predsednik dosegel vidne uspehe. Pod njegovim vodstvom je ta aktiv dosegel takšno aktivnost, da je le-ta še danes eden najboljših aktivov v KS občine Ljubljana Vič-Rudnik. Že pred tem, točneje leta 1963 je postal član planinarskega društva Železničar in član jamarske sekcije PDŽ. Zaradi aktivnosti v mladinskem aktivu Krim, v madinski organizaciji Mladinske knjige in v komisiji SLO ga je OK ZSMS Ljubljana Vič- Rudnik izvolila za sekretarja OK leta 1972. To funkcijo pa je vršil zelo odgovorno in dosledno do konca leta 1974. Predlagatelj: OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. FRANC ZDEŠAR, roj. 1911, Vnanje gorice 119, kmet. Med vojno je aktivno deloval od 1941 do 1945. Po osvoboditvi je bil dvanajst let občinski odbornik, v gradbenem odboru za izgradnjo šole na Brezovici in v odborih ZZB in KZ Vnanje gorice. Predlagatelj: Krajevna organizacija SZDL Vnanje gorice. JOŽE ZEVNIK, roj 1920, Sp. Rudnik c. IV/15, upokojenec. Bil je aktivno udeleženec NOB od 1941. Vsa povojna leta je bil aktiven družbenopolitičen delavec v drubenopolitičnih organizacijah okraja Grosuplje, občini Rudnik in po združitvi občin Rudnik in Vič v. . j občinski organizaciji ZZB NOV< Vsa povojna leta in še sedaj je povezan z Velikimi Laščami in okoliškimi vasmi ter po svojih močeh pomaga pri reševanju problematike teh vasi in v pove- ' zovanju medvojnih aktivistov OF. Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Vič—Rudnik. SAVA ZUPANČIČ, roj. 1909, Zelena pot 9, upokojenka. Od 1941 je delala v OF. Takoj po vojni seje vključila v prostovoljne akcije in v delo vseh organizacij v Trnovem. Še danes je aktiven član 00 ZK v Trnovem in član komisije za internirance in zapornike občinskega odbora ZZB NOV Vič-Rudnik. Predlagatelj: Odbor KO SZDL Trnovo. JOŽE ŽUMER, roj. 1913, Teslova 4, kovinar. Od aprila 1941 pa do konca vojne je opravljal v OF pomembne funkcije. Po osvoboditvi je bil do leta 1948 predsednik OF okraja Škofja Loka, nato je imel pomembne odgovornosti na republiški ravni. Bil je prvi predsednik občinskega odbora SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, do 1962. pa tudi predsednik sveta za socialno varstvo pri skupščini občine Vič-Rudnik. Tudi danes aktivno dela v KS. Predlagatelj: Krajevna organizacija SZDL Milan Česnik. ORGANIZACIJA ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN IG Organizacija ZRVS Ig deluje od leta 1950. Sedaj šteje 101 • člana. Uspešno je organizirala in izvajala program strokovnega izobraževanja rezervnega vojaškega kadra. Za to je tudi prejela priznanje republiškega odbora ZRVS. Sodelovala je pri izvedbi taktičnih pohodov tako krajevnega, občinskega kot republiškega značaja. S svojimi člani se aktivno udejstvuje v družbenopolitičnih organizacijah, SLO, strelski in v KS. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Ig, Krajevna skupnost Ig in 00 ZKS ig. ORGANIZACIJA PZS V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Ustanovljena je bila v jeseni 1963. Vrsto let seje organizacija borila z velikim pomanjkanjem sredstev. Kljub temu pa je dosegla vrsto uspehov v pogledu množičnosti in razvejane akcijske dejavnosti. V svojem 12-letnem delovanju je doživljala vzpone in krize. Po ustanovitvi je štela že 420 članov, leta 1967 pa je število članov upadlo na smo 82. Vidne spremembe je organizacija doživela po letu 1972. Za svoje resno delo je dobila tudi več sredstev. V letu 1974 je bilo včlanjenih že 680 članov. Po } nepopolnih podatkih je bilo v občini včlanjenih v PZS 4200 mladih. V istem obdobju so izvedli 165 akcij s povprečno ude; ležbo 85 članov; to se pravi, da seje vsak član udeležil najmanj treh izletov. Že nekaj let so najboljša občinska organizacija v Ljubljani. Poleg čistega izletništva, dajejo velik poudarek pohodom, organizirajo spominski pohod »Po partizanskih poteh občine" in zelo tesno sodelujejo z občinsko ZZB NOV in rezer- | vnimi starešinami. V občini si že nekaj let prizadevajo pridobiti lastne kapacitete. Z manjšimi sredstvi in prostovoljnim delom bi radi adaptirali objekt ene izmed ukinjenih osnovnih šol. Predlagatelj: Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik- f ZDRUŽENJE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV »VRHOVCI" Združenje vojaških vojnih invalidov NOV obsega krajevne skup; nosti Vič, Vrhovci, Brdo in Kozarje. Mnogo članov so aktivirali v odborih RK, SZDL, ZZB NOV ter organizacije ZK. Vso pO' zornost posvečajo vzgoji otrok padlih borcev. Sproti so seznanjali članstvo s spremembami o zakonu ter njihovimi pravicami-Članice ter organizacije so bile zelo aktivne v organizaciji AFŽ-Aktivno so delale in še vedno delajo v Društvu prijateljev mladine. Posebno skrb posvečajo ostarelim in bolnim članom. V članstvo vključujejo tudi člane ZVVI, ki se nastanijo kot oskrbovanci v domu onemoglih na Bokalcih. Z občasnimi obiski jim posvečajo vso skrb in ?anje organizirajo tovariška srečanja-Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik- KRAJEVNA KONFERENCA SZDL NOTRANJE GORICE " PLEŠIVICA Nastala je iz prejšnjega odbora OF in deluje na tradicijah 0F> vseskozi aktivna in uspešna, kar se kaže v razgibanem politih' nem in družbenem življenju krajevne skupnosti. SZDL je bila v KS vseskozi dejansko fronta vseh organiziranih socialističnih si* in prav zaradi tega je lahko dosegla in še dosega temu primern6 rezultate v vseh dosedanjih akcijah, ki jih ne bilo malo in kjer )e bilo porabljeno mnogo prostega časa tako aktivistov kot tudi vseh občanov v KS. V vseh akcijah, društvih in družbenopoli' ličnih organizacijah je bila SZDL stalno prisotna, zato ni bil° nikoli težav pri ohranitvi enotnosti akcije. Bili so med prvimi, k1 so zgradili Zadružni dom. V akcijah niso zanemarjali političneg3 dela. Načrtovali in izpeljali so: gradnjo železniške postaje, vodovoda, obnovo gasilskega doma, šole, elektrifikacijo vasi. skrbeli za rekreativno dejavnost predvsem mlademu rodu, zgr3' dili otroška igrišča, asfaltirali ploščo za košarko itd. Za vse bj akcije so delovni ljudje in občani v KS prispevali znaten de| sredstev in prostovoljnega dela. Tudi društva v KS so v enotn| fronti SZDL našla tisto mesto, ki jim pripada, saj so aktivni vs< od pionirske organizacije do društva upokojencev. Rezultati aktivnosti v KS so bila tudi številna priznanja, plakete in diplomski krasijo skoraj vsak prostor družbenih in družbenopolitični«1 organizacij. Predlagatelj: Izvršni odbor občinske konference, SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, MK SZDL Ljubljana „Naša komuna", glasilo občinske konference SZDL je začela izhajati 7. marca 1961. Naša komuna naj postane zanesljiv pomočnik pri vsakdanjem političnem delu — posredovalec in glasnik naših misli, prizadevanj in stremljenj. To, kar je bilo v njeni prvi številki zapisano, to nalogo so vsi člani uredniških odborov in odgovorni uredniki ob tesnem sodelovanju z občinsko konferenco SZDL tudi opravljali. Glasilo, ki ga je na začetku tega poslanstva - obveščati čimveč ljudi in jim tako dati možnost večjega soodločanja - urejal uredniški odbor v sestavi: Franc Jeras, Tone Urbič, Dušan Mole in odgovorni urednik Vlado Žorž, je izhajalo v nakladi 2.000 izvodov. Maja 1965 pa je zaradi nesporazume-vanja z občinsko skupščino ob ukrepih, ki jih je narekovala gospodarska reforma, glasilo prenehalo izhajati. Vendar je nujnost, da je potrebno občane in delovne ljudi naše družbenopolitične skupnosti tekoče seznanjati o utripu in delovanju sredine v kateri živijo, pričelo glasilo maja 1970 ponovno izhajati. Urejal ga je uredniški odbor v sestavi: Janez Čemažar, Danilo Emeršič, Slavko Kobe, Rudi Kosmač, Dušan Kralj, Bine Lenaršič, Boris Makovec in Darko Pe-rovšek ter odgovorni urednik Peter Likar. Sprva je izhajal v nakladi 5.000, vendar so že do konca leta povišali naklado na 12.000 izvodov, (danes pa v 20.000 izvodih). Tako je postopoma postalo glasilo tisti vir SREBRNO PRIZNANJE .NAŠI KOMUNI' ob 10-letnici izhajanja informacij, ki je v največji meri doprineslo tudi k vse večjdmu obveščanju občanov za vsa dogajanja in aktivnost vseh v tej družbeno politični skupnosti živečih delovnih ljudi in občanov. Nešteto člankov in foto posnetkov, komentarjev in vesti iz vseh področij družbenega življenja se je v teh 10 letih, ko glasilo uspešno opravlja svoje poslanstvo, strnilo v 108 rednih enojnih številk, v 14 dvojnih, eni trojni in eni izredni na skupno 854 straneh. Postalo je nepogrešljivo in kar je vzpodbudnejše, postalo je tribuna obojestranskega informiranja. Ta potrjuje tudi vsevečje število prispevkov občanov in delovnih ljudi. Danes, ko teče že enajsto leto izhajanja, skuša uredniški odbor v sestavi: Janez Čemažar, Milovan Dimitrič, Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič, Sandi Sitar in odgovorna urednica Janja Domitrovič, prilagoditi vsebino glasila vsem potrebam, kijih narekuje delegatski sistem ter se zavzema za popolno obveščenost delovnih ljudi in občanov in še posebej delegatov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bo vedno več delovnih ljudi in občanov neposredneje sodelovalo pri obravnavanju ter pri praktičnem reševanju vseh družbenih vprašanj. Predlagatelj: 10 občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik mladi ob praznovanju Ob 30. obletnici osvoboditve Svoboda, slišiš našo pesem j" sPev, ki nam iz src kipi -n vrisk poljan, nasmeh livade, 1 v Pomlad radostno živi. y Pomlad trideseto zdaj hitimo, brezskrbnih, nasmejanih lic; “d z ruševin nam domovino Staddi starši so za lepše dni. IP°m'ad trideseto zdaj hitimo. Vsi- 0dne8a ž>vUenja vsem želimo. da m batim, ki ga v bedi, bojih, še čakajo težko, tudi njim, kot nam, bi bilo lepo. tj.61)8 ^elJa v srcih vseh naj vedno klila bi močno, starš, iz ruševin zgradili so -t0 čuvati skrbno! MARTINA PRELOŽN1K, 8.b OS Bičevje Naši občini v pozdrav S-rntV°j Pr8Znik slavim°, Nai| ‘rSrCihje Želja s,° in st0-Na bolj jc ponosna mladina, VOJ° P0rnočjo sjji dviga upov gladina. Ni mA __: .. . le večina Uhk11'’ kat čut nam vc,i Takoše vsak°hT080S,ori-da ti hn ak občan Jc odločil datl bo same uspehe omogočil. n.f S,rca do srca naj pesem doni: ndadina ti za praznik uspehov želi! MARTINA PREL< , v 1 |§Št|rJ ' 1 mkmm Jr JAN BRADEŠKO, 7.a OS Pol,rov Gradec ZSMS v praznovanju 30- obletnice SFRJ ^nanitfe k 1° V Zal"etku aprila sklical tiskovno konferenco z namenom, Praznovar, in\f'r^° iavnost o pripravah in izvedbi akcij ki bodo potekale ob KomisHJ,U,30lO^lctnice osvob°ditve. b° organi.: , LO in Ds Pri °K ZSMS Vič-Rudnik in štab pohodne enote 12. APRn * nicsecu aPr*lu naslenje akcije: °r8anizirane A Jc bi* sklican zbor vseh mladinskih pohodnih enot, ki so (enodnevn \ ^ ZSMS, na Brezovici. Po pregledu enot so odšli na pohod 13. APRii a je or*anizirala MPE „Barje“ iz OS Brezovica. . Uostne aVnii LA«S0 se člani pohodne enote udeležili drugega dela solidar-26 APRnA ,JaVigorici- občinskeEa A 80 MPE SNOUB „LJUBO ŠERCER" odšla s proslave Eiubljane Pra2;nika v Notranjih goricah na dvodnevni pohod v okolico Vsekakor8ff.^1CVa k°misije za LO in DS pri OK ZSMS VIČ-RUDNIK je skrajSan iz TTi0nalm .pohod -P0 POTEH BORB IN ZMAG". Letos je bodili bodo a! na ^t*r*b in P°* in bo Pote'ca* 0<1 30. aprila do 4. maja. dan. MPE bo°l .iubbanc tl0 Podnarta, to je 120. km. Kar pomeni 24 km na P°hodoni .. , br‘8a(lno konferenco, kije najvišji samoupravno telo med stalno in np^.3. "*PE Pa bo glavni vodilni del MPE. Enota jc razdeljena na e P°'eg mlatil0 Pobodno cnoto, bataljoni bodo sestavljeni iz treh čet. ^rcerjcve hr * Pob°čnikov iz naše občine bodo sodelovali tudi: borci Pripadniki *ilgade’ člani ZRVS, pripadniki JLA iz vojašnice Maršala Tita, Jadeve, k ‘z postaje Vič in gojenci šolskega centra za notranje J^ubljani C “vanju Pa so povabljeni tudi MPE iz ostalih OK in UK v br'gade Ljubo*Scr°^n' Cn0t' Vrhnika in Slovenj Gradca, ki nosita ime P°llodnikj' sand°DPi>te*t*le Poiiiičnc ure in predavanja, ki jih bodo vodili Partizanske •" ° tg ,ega 56 bo