J
» • •»• • .
o-H-r ■ .

--
/ " '
FUBUBHED AND DaTMBUTEP UNDER PERMIT (No. 68g.) AUTHORIZED BY THE ACT OP OCTOBER g, 117, CTfBiH TH» fO&t OFTOMOF BKW TOME. g. Y.By Ordar af th< ft«, A. B. Biatenm, P. M. O—.
SsšiS! fj'AS NARODA r^—*
Zt pol 1.U.................$3.00 :	\M M Jim L J	1 ^ J m M	/ M / im	jlwoedevery day except Sunday. ^
> Z.1 New York celo leto.....$7.00 j	^^	^	^	w	-»i—^ ^	jj	and legal Holidays.
J^a inosemitvo celo leto.....17.00 |	_Llgl SIQ^nSiOh driaVCCT V Ameriki__ j . .	.....
1 " - ~~~~———— —- - - -*- —
TELEFON: 2876 CORTLAKT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CGRTLANDT
NO. 18. — fiTEV. 18.	NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 22, 1921. — SOBOTA, 22. JANUARJA, 1921.	.	VOLUME XXIX. — LETNIK ^fnr
-------------------------------------------------------- -	- — -■	_L.______
ANGLIJA IN AMERIŠKO PAROBRQDSTVO
ANGLEŽI SO V SVOJEM NENASITNEM POHLEPU PROTI VSAKEMU RAZŠIRJENJU IN OJAČENJU AMERIŠKEGA PARO-ERODSTVA. — VELIKA AMERIŠKA KO RP ORAČU A JE POD ANGLEŠKO KONTROLO.
Washington, J>. ('., 21. januarja. — Na včerajšnji seji drugega !. tu* .'* kuiiunr^a National Merchant Association, koje cilj je pospe-v vaiij'' ameriškega trgovskega parobrodstva, so različni govorniki
11< i s i f h rja 1 i, d<i nasprotujejo angleški parohrodni interesi jia direk-». m i:.i iii ini.-riškiin iti <ia si angleški interesi i:a vse mogoče najine j»i	jo preprečiti razvoj ameriške trgovinske mornarice.
Zv. /i i ^.nator .Tom-, it. Washington« je i/javil da sloji Inter-i . 11 < 11 ji I M. i cantil.' Marine Company, ameriški korponuija, ki je \/rbt \ ti.iji nt od Hineriške parobrodne oblasti 40 ladij, pod angleško kcnti'"lo.	angleški interesi, podpirani od nekaterili ameriških
t i rj«-v. >" skušali uničiti ameriško parobrodstvo. Ameriške la-< i", k-nter«* j«* vzela v najem International Mercantile Co. od aiue-i š'..- vlad«-, s.- I»aje obratuje na škodo ameriškega parobrodstva.
AnjJ>-»ki parobrodni interesi imajo baje svoj glavni stan v New Yorku. je n kt l senator nadalje. Vse zakonodajne odredbe, ki po-sP»'šn.i«'jo promet v newvopaki Inki. so vsled tega na korist angleških dnižh ;il angleških parobrodnih interesov. Če ima New York i-ionopol /a i/voz, je to v resnici angleški monopol za izvoz. Ne\v->orška trgovska zbornica je imenovala preteklega aprila komitej, ki i .i | bi deloval za to, da n»- zniža železniške pristojbine za tovor, namenjen ^ New York. Predsednikom tega komiteja je bil imenovan i eki Cook'\ ameriški zastopnik 1'unard črte, ki je kakor znano, angleška. Trgovska zbornica države New York je sestavljena iz medna-rodnih bankirjev in podpredsednik trgovske zbornice Franklin je tudi predsednik International Mareantile Marine Co., ki jc popolnoma pod angleško kontrolo.
BERLINSKI KOMUNISTI NOČEJO MIROVATI
Iz Berlina se poroča, da je prišlo to m do številnih komunističnih iz- } gredov resnega značaja.
i ii
Berlin, Nemčija. 21. januarja.1
Komunistični člani berlinske ob-j^ činske zbornice so povzročili ve-, likansko demonstracijo, ko se je: včeraj zvečer izvedelo, da je bil izvoljen vrhovnim županom veli-L Lega lierlina dr. Gustav Boe>s. j
i
Komunisti so dolžili večinske so- ^ eijaliste, da <o izdali stvar socija-| liztnu.	'
Dr. Itoess je dobil 111 glasov, • ločim j.* združil neodvisni aoei-'
T
j«.list dr. AVcil, nase 85 glasov. I.oess je bil podpiran od večinskih ^ soi ijalistov ter vseli meščanskih j občinskih svetnikov z izjemo na rodne ljudske stranke, ki se je vi leni slučaju zavzela za kandida- , i uro dr. AVeila. Naeijonalisti so j' l ianili svojo zvezo z radikalci ter opozarjali na dejstvo, da je me-' ščanstvo Berlina spalo na volilni ^ dan iu da vsled tega zasluži radi-kalnega župana.
Dr. 1 toejc star 4S l«'t ter je dosedaj zavzemal mesto občinske-^ ga komornikSmatrajo ga zal sposobnega uradnika.
PADANJE CEN ŽIVIL.
Pri živilih je bilo tekom dc-^ ceinbra opazili znižanje cene za' ofem odstotkov.
CORŠKI ŽUPAN ODPOTOVAL V NORFOLK.
Včeraj je odpotoval od tukaj v Norfolk, Va., eorški župan O'Cal-laghan. Tam se bo izročil prisel-niškim oblastim.
Ameriška viada ga bo najbrže , deportirala.
i
SLOVENSKO - AMERIK ANSKI KOLEDAR za leto 1821.
Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za
40 CENTOV
(s poštnino vred)
Pošljite ga sorodnikom iu prijateljem v Jugoslavijo.
Cena za Jngoalavijo ista.
Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, ialo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov:
Slovenie Publishing Co.,
82 Oocfclandi 8W. Mtw Yott Oity.
• j- < • -
Ril' '	w; . .
SINA USTRELIL, DA BI REŠIL B NJEGOVO DUŠO.	^
Chicago, 111., 21. januarja. — j )anes se je začela obravnava pro-i Franku Piano, ki je ustrelil ivojega sedemnajstletnega sina. 'ravi, da ga je zato ustrelil, da »I rešil njegovo dušo, ker je bil ® icpuboljšljiv postopač in pijanec.
3ROF SFORZA BO ODPOTOVAL V PARIZ.
____G
Rim, Italija, 21. januarja. —	j<
Zunanji minister grof Sforza bo	1J
iveeer odpotoval v Pariz, kjer se	s"
>o vdeležil medzavezniške konfe-	^
renee.	a
Za njim bo najbrže odpotoval	° ninistrski predsednik Giolitti ter P
prisostvoval nekaterim sejam.	v
LORD READING BO ODPOTO- s VAL 27. MARCA.
_ t<
Novoimenovani indijski pod- n kralj, lord "Reading, bo odpotoval k v Indijo dne 17. marca. Svojo i-lužbo nastopi dn? 1. aprila.
PALMERJEV POMAGAČ RESI- v
GNIRAL.	h
_ t
Washington, D. C., 21. jan. — ^ Kot pomožni državni generalni £ pravdnik je resigntral danes Tom -J Spellaev iz Ilartfortla, Conn, d Snellacy je velik Palmerjev pri- v ji. tel j.	r
- t
DENARNE POŠILJATVE V r ' ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
'i Iz\-ršujemo denarna izplačila
popolnoma zanesljivo in sedanjim
razmeram primerno tudi hitro po s
celi Istri, na Gariškem iu tudi na j
Notranjskem, po ozemlju, ki je T
zasedeno po italjanski armadi. j
Včeraj smo računali za poši- j
ljatve italjanskih lir po sledečih
cenah:	j
50 lir .... $ 2.30
100 lir ____ $ 4.10
300 lir____$11.70
60 lir ____ $19.50
1000 lir ____ $38.00	\
Vrednost denarju sedaj ni stal- 1 na, mesuja se večkrat nepri^-ko- ] vano; iz tega razloga na— ni mogoče podati natančne cene vnaprej.
Mi računamo po ceni istega dne. ko nam poslani denar d<M(W 1 v roke.	'
Denar nam je poslati najbolj po 1 Domestic Postal Money Order, ali 1
pa New York Bank Draft.
........ i
Tvrdka Frank Sakser, 62 Cortlandt st^ Hss York, H. Y. |
— ------ - ••• - -	. . ..,:,...	-1*iiav-v —■, -M., ■•■■ -	..t:.....t . .....
Teden, ki se končuje z današnjim dnem je bil posvečen spominu Benjamina Franklina in "obenem t teden ju. Slika nam kaže Franklinov kip, katerega je napravil slavni ameriški kipar McKenzie.
GOVERNER MILLER SE ! JE PRIČEL ŠOPIRITI
Nova metla hoče pometati ter iz- : javlja, da ne vrši newyorska policija svoje dolžnosti.
•> -
Albany, X. Y., 21. januarja. —, Governer ^liller je prepričan, da je mogoče Volsteadovo postavo izvesti v mestu New Torku, če bi se policijski department resno pobrigal za vodstvo. Namignil je, da ne namerava sprejeti nikakili oprostil od f-trani newyovrskega policijskega komisarja Enrigbta
v	tem oziru.
— Jaz ne izvaajm postav v mestu New Yorku, —- je rekel Mil-i kr. — Tudi ni moja stvar izvesti te postave. Moja stvar pa je do-| meniti se s policijskim načelni-! kom. če njemu podrejeni organi ne hpolnujejo svoje službe.
Governer je podal to izjavo, potem ko se ga je opozorilo na izjave ljudi, ki se zavzemajo za pro-hibieijsko delo v Xew Yorku ter j trdijo, da bi morala krajevna po-i lieija vzeti v roke izvršitev Vol-| Fteadove prohibieijske opstave. J
Governer ji nadalje pojasnil,; da je sicer za to, da policija usta-!
vi	točenje pijač, da pa je proti te-' mu, da bi udirala v stanovanja i ter prijemala ljudi, ki kuhajo do-: ma pijačo.
i i
. PUNT NA REKI.
Trst, 20. januarja. — Na Keki! se vrše vroči boji. V mesto so vdr-j li laški karabinjerji v uamenu, da nepravijo red. Boj se vrši med pristaši D'Annunzija ter pristaši italjanske vlade.
ROCKEFELLER JE DAL MI-LJON ZA REVNE OTROKE.
John D. Rockefeller, ml., je dal miljou dolarjev za stradajoče o-troke v Evrcpi. (To je sorazmerno ravno tolike kot če bi dal ameriški delavec en dolar. Op. ur.)
PREDNO SE ODLOČITE
sa svojo družino sorodnika aH prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da b (rs potnik sam kupi, piiite najpr vo za tozadevna pojasnila na znano in či&edjivo tvrdka
viiHK sam, * 1MWI Ws »e H* M
PRIHODNJI PREDSEDNIK ODPOTOVAL V FLORIDO
Novoizvoljeni predsednik je odpotoval v Florido, kjer se hoče izogniti mrazu.
Marion, Ohio, 21. januarja. — Poglavje v življenju senatorja Ilardinga v Marionu je bilo včeraj zvečer zaključeno, ko je stopil bodoči predsednik včeraj zvečer na vlak, ki ga je odvedel proti Floridi, kjer hoče bodoči predsednik Združenih držav preživeti čas, k: mora poteči med odstopom sedanjega predsednika ter nastopom novega.
Zeleno hišo z belo verando na Mount Vernon Ave. je vzel v najem neki trgovec s premogom in stavbinskini materijalom. List ^T ari on Daily Star. kojega lastnik je bil Harding, ima sedaj nekega drugega urednika. Dosedanji u-rednik bo namreč postal predsednik Združenih držav.
Uarding j? prišel pred 36 leti i i Caledonije v Marion. Takrat ni vede1, nikdo za to, da je izpreme-nil svoje bivališče. Sedaj pa sta oba kraja ponosna na to, da je v njih prebival državljan, ki se bo sedaj premestil v Washington kot prvi eksekutivni uradnik dežele.
Včeraj je imel Harding nagovor na šolske ctroke v Marion. Belolasa sestra Hardinga, ki je učiteljica tam, ga je' predstavila kot "svojega slavnega iu odličnega brata".
MIN. PREDSEDNIK BRIAND JE DOBIL VEČINO.
Pariz, Francija, 21. januarja. — Danes je izrekla zbornica Briando-vemu kabinetu zaupnico. Za zaupnico je bilo oddanih 475, proti pa le 63 glasov. To se je zgodilo najbrže vsled tega. da je treba povda riti narodno edinost v spričo bližajoče se konference ministrskih predsednikov.
■- ■ ' j. ■ i . p ■
Parnik
President Wilson
ki bi imel odpluti 9. februarja, odpluje 8. februarja.
Potniki, ki so namenjeni potovati 6 tem parnikom, naj uredijo svoj odhod tako, da so v našem uradu ▼ petek 4. Mr. sjvtraj.
Za vsa pojasnila se je obrniti na znano zanesljivo tvrdko .	Frank Memt.
ŠPANSKI ARISTOKRATI
V VELIKIH ŠKRIPCIH,
— t Špansko časopisje pravi, da mo- S
rajo aristokrati delati ali pa izgi- £
niti s površine.
' Madrid, Španska, 21. januarja. Zbudite se. ali poginite! -— se gla- 1 si v svarilu, katero je izdal list s
"El Debate" na špansko aristo- I kraeijo. V doiič ne m članku sc l)i- s ča srednjeveško aristokracijo de- 1 žele radi njene pasivnosti v jav-lah zadevah in pisee članka do- c slavlja naslednje:	S
—	V namerni, da 3ie pogine in S ne podleže mora aristokracija de- < žele pokazati ne le več demokra- J ličnega razpoloženja, temveč se 1 tudi osebno v deleži t i življenja na- ^ reda. V drugačnem slučaju in potem, ko je izgubila svoj srednje- J veški razredni ugled, obdana od 1 materijalistične buržuazije ter J srednjega -razreda brez določenega cilja ter prebivalstva, obupa- 2 nega vsled političnih varanj terjs ekonomskega nemira, ne more.4 srednjeveška plemenitaška druži-(( na storiti ničesar drugega kot 1 podleči.	|J
—	Angleška aristokracija nam 1 nudi vzgled, kaj bi morala aristokracija storiti, da v resnici zaslu-ži to ime, kajti njeni člani so si 1 pridobili odlično ime v znanosti, 1 industriji in ektivni politiki ter i zavzemajo važna mesta v dušev-j nem, ekonomskem in socialnem 1 življenju naroda. Špansko plem- 1 stvo naj bi si ogledalo znamenja 1 Č£sa, kajti na razpolago mu je le < kratek trenutek, da se odloči, ali i1
naj se prebudi ali pa pogine. 1
j
BOLJŠE VTKI NE MISLIJO VEČ 1 NA OFENZIVO.	1
Pariz, Francija, 21. januarja. ' Poljski mirovni delegat v Rigi. [' gospod Kaminecki je dementiral poročila, da nameravajo boljševi-k! uvesti v spomladi novo ofenzivo proti Poljski.
—	Poljsko-raski odnošaji so v ; vseh ozirih prijateljski — je re-' kel. — Prepričan sem, da bo v najkrajšem času podpisan stalen n?ir. Sovjetni zastopniki si na vse načine prizadevajo, da bi se to čimprej doseglo.
NOVI BOJI NA BESI.
Trst, 21. januarja. — Težki boji so se zavrsili na Reki in italjanski orožniki so vdrli v mesto v namenu, da napravijo red. Nekatere vojaške sile ki so se nahajale na Reki, so se uprle (lepa ban-da iu lepa disciplina) ter se spoprijele z drugimi. Dosedaj je bilo nemogoče dobiti posameznosti glede teh bojev ter splošnega položaja v mestu.
Uporni vojaki in legijonarji so zasedli vse vojašnice v mestu.
(Italija je lahko ponosna na svoje disciplinarne čete ki obstajajo, kot kažejo vsa znamenja, lz samih banditov.)
POZIV DE VAT,EMS. _ •
London, Anglija, 21. januarja. Predsednik irske republike, De Val era, je narlovil na irski narod poslanico, v kateri je rečeno med . dmgim:
— Med nami ne sme biti nikogar, ki bi omalovaževal tisto, za kar so dali naši najboljši možje svoje življenje.
Kljub temu, da so sedanji momenti temni, da je svet nestanoviten, ne smemo izgubiti zaupanja , v naš uspeh.
i Pre trpimo vse, kar nam jo namenjeno, v veri, da bomo izvoje-i \ali za one, ki bodo prišli za na-. mi, stalen mir ter svobodo Baii deželi.	___________ _
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim, neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah:
900 kron----$2.35	1,000 kron____$ 7.50
400 kron----$3.10	5,000 kron .... $37.25
500 kron----$3.85	10,000 kron .... $74.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali po Vow York Bank Draft.
Tvrdka Frank Bakser,
.	, .	92 Cortlandt St, Hew York, H. Y»
RAZKOL V VRSTAH LAŠKIH SOCIJALISTQV
NA SOCIJALISTIČNEM KONGRESU SO SE KOMUNISTI ODLOČILI OD SVOJIH SOCLTALISTIČNIH BRATOV. — ITALJANSKI POSLANEC OLIVETTI VIDI IZBOLJŠANJE V EKONOMSKEM POLOŽAJU, KATERO JE PRIPISOVATI POMIRJEN JU DELAVSKIH KROGOV.
Leghorn, Italija, 21. januarja. — Olani komunističnega krila italjanske soeijalistične stranke so danes zjutraj s protestom zapustili tukaj zbomjočo konvencijo italjanske socijalistične stranke, potem, ko se je izjalovil njih posks, da pridobe večino za to, da bi sc italjanska socijalistična stranka pridružila takozvani Tretji iii-ternacijonali, koje glavni stan se nahaja v Moskvi.
Komunisti nameravajo sedaj vzeti v najem neko tukajšnje gledališče, da ustanove tam novo italjansko komunistično stranko. Nasprotniki komunistov na kongresu soeijalistov so se razdelili v dve skupini. Prva skupina noče sploh ničesar vedeti o Moskvi, dočim je druga pripravljena za priklop k tretji internacijonali, a seveda pod gotovimi pogoji. Zagovorniki brezpogojnega priznanja Tretje inter-nacijonale, to je komunisti, so dobili 58.000 glasov, nasprotniki pa 109,000 glasov.
Milan, Italija, 21. janxiarja. -— Tekom nekega boja med komunisti in meščani, ki se je razvil v Castelmare de Stabia, tekom katerega se je porabljalo ročne granate, je bilo ubitih šest oseb, dočim je bilo 15 nadaljnih ranjenih.
Rim, Italija, 21. januarja. — Trgovsko depresijo v Italiji je o-značil gospod Olivetti, član italjanske poslanske zbornice ter indu-^trijalni ter ekonomski izvedenec, kot del takozvane "svetovne kri-«e". Ta položaj pripisuje ne le v Italiji, temveč tudi v Angliji, Franciji in Ameriki omejitvi konsuma ter zaprekam, ki se stavljajo na pot k izmenjavi denarja. Pal je izraza svojemu mnenju, da morajo /ti vse dežele skozi te zapreke v namenu, da koiiečno dosežejo ekonomsko ravnotežje.
t Signor Olivetti vidi upapolno znamenje v dejstvu da so postale 'stavke in delavske agitacije v Italiji manj pogoste in manj resne. On pravi, da znači to, da so se pričeli delavci zavedati težkoč, skozi katere morajo iti in priti vse industrije. Kljub teniu pa izjavlja, da je nezaposlenost resna in da vedno bolj narašča.
| Nemško tekmovanje je imelo že slab učinek v italjanskih mehaničnih industrijah. Predilnice za volnene predmete obratujejo le po tri do štiri dni na teden. Xikakih novih ladij v.e ni pričelo graditi, ker ni dosedaj nobenega določenega programa grajenja ladij. Nekoč cvetoča avtomobilska industrija v Italiji se komaj vzdržuje na po-jvršju vspričo vedno rastočih ovir, tikajočili se izvoza ter zmanjšanja domačega trga.
Tako izvoz kot uvoz sta se skrčila v Italiji, soglarno z najnovejšimi statistikami. Pešanje izvoza pripisuje Signor Olivetti delavskim nemirom, neugodlni valuti in negotovim razmeram pri inozemskih trgih.
Skrčenje uvoza pa je pripisovati slabi valuti ter negotovosti cen za surovine.
PONESREČEN ATENTAT NA KEMAL PAŠO.
London, Anglija, 21. januarja. Ti Ate^ poročajo, da je oddal turški poročnik Husin tri strele na turškega nacionalističnega voditelja Kemal pašo, pa je izgrešil svoj cilj.
Poročnika so zaprli.
PREBIVALSTVO NEMČUE. -
Na temelju zadnjega ljudskega štetja v Nemčiji se je dognalo, da znaša prebivalstvo Nemčije nekaj nad šestdeset milijonov oseb, dočim je znašalo pred vojno celih 63,000,000 oseb.
Kar se tiče živine ima Nemčija tri miljone in pol konj, šestnajst milijonov in pol krav, 5 milijonov ovac, enajst milijonov in pol svinj, štiri milijone koza in 51 milijonov perotnine.
Z 72. LETOM BO ZAČEL NOVO ŽIVLJENJE.
Včeraj so izpustili iz Sing Singu Villetta J. Springsteela, ki je pre-stdel v ječi sedemnajst let zastran umora svojega brata. Kljub temu, da je star dvainsedemdeset let, je vzkliknil pred odhodom iz jetniš-nice: Kljub temu, da sem star, bom začel popolnoma drugo življenje.
Tekom vseh sedemnajstih let se je v jetnišnici naravnost vzorno obnašal.
MAKSIMILJANOVA VDOVA BOLNA.
Bruselj, ltelgija, 2JL januarja. Tukaj je nevarno zbolela teta belgijskega kralja Alberta, princezi-nja Šarlota. Ona je vdova po nadvojvodi Maksimilijanu, ki je bil usmrčen v Mehiki.
"GLAS* NAHODA"
HUVCN1AM MILYI _—« Pumtmm w
Bwino ruBusHiNQ ookpajtv
mWW. WWWH " *"' "*""' LOPI« »IKEOIH, Tnnum
«r »imn— of tlM Corporation an«	of Atav* Offlulwi"
_M CarM—»«* gO-L »orouoh of Manhattan. N*w York City. N. V._
__-gi—	ttkmJo —h <»ii l«va>mil MjjjJ In prMnlteeo-_
«• m»o	IM m A*arfka	Ca N«w York u Mto Itto	IT.0»
m M« tata «LM Za Iw—nrtM ra coto Ms tTJM Ko »OH «—	WJI_M »— loto_>ka«
tLAl N A H O OA^
MM Mry «ay oxoopt Sunday* ona MM _________IrtteripWoB r—rtv >M>_•__
___________A<»if1lMnnwt o igwiwatil_1
•HM Im aa4al» fcft — banotl M no prlobCaJaJo. Dour mJ m »liaifiM iai)«n
00	M—T OHo . Prt mw» mm will kxojo Mrofalkor prartM. ao mm mmm M pri 1 _«lo MwttM* Mntnt <U bttrojo tupdemo aaatoyaOBa._
ILAI M A It O D A
M taaMI Mnm, Borouffi at Manhattan. Moor Vortu WL V. _Toloolwwor Coftlonat «Tt •_
Palmerjev i nevarni radikalci.
Generalni pravilnik Palmer ustraja se vedno, kot je neprestano ti-traja! pri svoji 1 r 1 it vi, tla so vsi. ki kritizirajo njegova deporta-< \i>ka postopanja ali komunisti. anarhisti ali pa plačani jezični doh-t«rji.
— M« d temi odvetniki in njih komunističnimi in anarhističnimi
1	ijtnti ter skrbno izbranimi agenti depart men t a, — pravi on. — bom vedno vzel besedo agentov.
To je bila mogoče \ apaka Palmerja od prvega pričetka. Preveč j« zaupal svojim airentom. Preveč jim je tudi zaupal v času jjustveue napetosti, ko je bil celi narod t rt len v svojem sklepu, da ne bo dal i'.»b«*n«-jra pardona čbtvtkn. osumljenemu boljševiških idej. Mogoče bi ugotovila kake preiskovalne komisije ne presenetila nobenega človeka bolj kot ravno g» neraluega pravdnika Palmerja. Kljub temu j t se ne bo mogel izogniti odgovornosti za krivico. katero je storil s svojimi organiziranimi ''pogoni" na radikalce. Poznal ie ali pa hi moral poznati obseg ljudskega razpoloženja ter vrjetnost krivičnega zjisb»d«ivanja ter terorizaeije v času histerije. Čeprav je poznal \ -t- to. j.- vendar pozabil zavarovati interese iiiozcmcev. ki so & ujeli v njegove, na široko razpredene mreže.
Posledica tega ju bila ravno laskava za našo vlado ali za generalnega pravdnika. Proučevanje rieportaeijskib slučajev v letih 1919 »n 1920. katero je vprizoril Kouštan;in Panunzio. nam kaže, kaj vse b> se lahko razkrilo, .'e bi se eelo zadevo še enkn.t natančno premo-trilo. To proučevanj", ki je bilo pred kratkim objavljeno, kaže navadni osebni rekord dvtstotih inozemeev, ki so bili zaslišani. Bili so to dclavei in več kot polovica 11 ji h so imeli družine. Bil' so skoro vsi aretirani v skupinah, ko s.> prisostvovali zborovanjem. Varantov se 111 v vsakem slučaju izstavilo. Pogosto jim je bil 'prepovedan vs:ik stik s sorodniki in prijatelji. 7. nekaterimi se je postopalo na krut in Mirov način. Skoro vi so bili zadržani brez običajnih formalnosti si ozi par tednov predno se je vršila obravnava in ko je obravnava končno prišla, je obstajala v zaslišanju, pri katerem je bil imigra-» i.iski komisar sodnik, porota in državni pravdnik vse v eni sapi. — \ časih je služil kot tolmač človek, ki je povzročil aretacijo. Obtoženega, se pogosto ni informiralo o njtgovi pravici, da si preskrbi zagovornika. dokler ni podal kakih škodljivih izjav Inkvizicijske metode so bile zelo pogost«'.
Ce bi bil generalni pravdnik bolj liberalnega razpoloženja in mišljenja, bi priznal, da se je z ostalo deželo vred varal glede prevladovanja boljševizma v Združenih državah in da je rr.vnal vse prej kot modro, da se j<> posluževal takih "wholesale** ni«tod. Radikalee, nevaren ali ne. /aslu/i isto obzirnost pre<l posta v. t ko* njegovi sosed-Kot se spotninjau o. se je p«*sltiže\iil Mr. Palmer p« v em drugačnih metod napram profitirjem. katerih ni pošiljal kar v tropah v zvezne jefnišniee. kamor ^o po vsej pravici spidali.
Kjer šumijo palme . . ,
Anton J. Terbovec.
GLiAS XAROiDA. 22. JAK. 1921
4*Ti krasna si. k rasne j še ni, kari jih obseva zarja dneva../* Kte-' i a pa 1 1 know. Miss Californija.i seveda! Dolgih pet let je nisem videl in sto in stokrat sem sanjal; o njej. ko je zimska burja nemila droben sneg povsod, kjer ga1 ni bilo treba in m? barvala j ,*unaška ušesa najprej z rudečo.J potem pa z višnjevo barvo. Zdaj, p i niso sanje, ampak čista resnica. ne gola- ampak vsa v rožah ni zelenju. Pri \as ne severu pa ga/jte snet; in otepate ledene sve-«'e <k! streh, med tem ko se jaz pretegujem v zeleni travi, podi palnfami dežele. kjer "zlata! Ve*uia se v dobravi smeje v tihem vetru šelestijo veje...** —' Kakor čifuti. ki so iz puKčave prišli v obljubljeno deželo, tako smo se razveselili mi ko smo prevozili arizonske pustinje in so nam pomahale v pozdrav zelene palme in so se nam sladko nasmejale zlate oranče. 'M^alifuniija!", šlo je od nst. Čarobna je že sama ta* beseda in še bolj čarobna je dežela.
Rožne in rumene vrtnice in neke višnjevo cvetoče ovijalke se fcpenjajo po verandah, vrtno ogra-; jo tvorijo geranije in nemški rožmarin. bele kala-lilije in modre ■	nasmihajo izmed tur-'
ških nageljev, kalendul. georgln, krizantem, vijolic in petnnij. — Cvetje vseh sezon se meša. da bi človek ras kmalu ue vedel. je. li v deželi pomlad, poletje ali jesen. Prava sreča, da imamo pratiko m koledarje. Tako vsaj znamo, da smo na konci prestopnega leta, ki ni izpolnilo niti enega upanja nas zastaran rh pečlar-j#»v_ Malo sitno in kislo se mi zdi to povedati, ampak, da se |>o, loije pozabilo, držal sem se BC SHauega gesla; 4'Say it with
. flowers"", in pomeša! fatalno u t-' no izročilo med rože...
Oalifornija nI ie dežela solčn hi I žarkov in cvetja, ampak tudi sa I-jja. Prideluje s,- vse or', jagod in [••rešenj do orane, <l«"tljnov in ba-!nan. Kdo ni še z bal kalifornij-j' ke^a grozdja, ali ?»i ]>il kalifom j-skega vina. O vinu moramo zdaj ieer molčati, ampak trta rodi, kljub osemnajstemu ameudmeu-tu. Njen sad d«-eže žejne Zemljane v prvotni o '..liki in brez vsehi -primesi^ in kdor je tako tereijal-' ski. <la verjame v krščevanje, ;ra! * lahko krsti z v<h1o iz domačega' .korita. To je pač krst v sili in' <1 rži. dokler ni sod prazen. Mn »-j Igo grozdnega soku jrre tudi vj "grape juice"', še več pa v rozine. ki vživajo svejovno slavo, ; radi čudovitih lastnosti svojih, štirih pamžev, imenom-.Raisinja-k,'
Whitemule. Moonshine in Jack-1 ... . 1 as.>» i zadnji ima domovinsko pravico v Californiji).
Zelo lepi so oranenl nasadi. (Nizko, košato drevje je temnoz**-Meno, zoreče sadje pa. kot prava ziata jobollka na božičnem clre-{vescu. V decembru dozorijo zgod-; n je oranče. v januarju in febm-larju poznejše. Ker potrebuje oran-, i ča dv leti da dozori, je zelo lepo videti drevesa z zrelim sadjem-•zelenimi, kot dober oreh debelimi orančami in duhtečim belim cvetjem.
V San Francisco sem se seve-,da naprej žagal na znani "slo-1 venski h rili . Vstavil sem se pri družini Mart. Judnich, ki si jc pred nedavnimi postavil lepo novo poslopje in 'rona boarding-boui>e*, odkar je saTru^p bog prekrižal". Deležen sem bil vsefftransVe naklonjenosti in zavidanja vredne postrežbe, v časi pa še domačega koncerta. Mladoletni gospodarjev
fant zna že tako dobro ožematl, : *4 cheesse-box-o'da se cedijo iz 1 nje najlepše melodije. — Od tam ] sem vprizarjal vsakovrstne ekspe- j dicije čez hribe in doline. \Mo-rate znati, da je skoro vse mesto pozidano po gričih, kot Jeruzalem.) Ekspedieije so se največkrat končale pri rdeeeličnih ča- i šah ali pa v kleti, oziroma zi- 1 danici. Neki večer smo šli obi-' skat Carlita za devtimi liribom : in zgodilo se je, da bi bili kmalu vsi, z Ribenčanom vred, nemško * znali. Za pokoro je potem poveljnik nase patrulje "za nas te- ' žek kamen nosil", ampak kamen- : jan ni bil. dasi je bil drugi dan Stefan, on pa še tisto noč. — Dru- \ gi večer sem bil tam. kjer se na- . v k reber hodi. (Ker skoro vse ce- : ste vodijo navzgor, boste že ve- i deli. kje je bilo). Lomili smo i osemnajsti amendment in pravo ] božansko potico. Roj malih deklic nam je za nameček zapel par angleških popevk, nato pa še ono lepo narodno: '*Jaz sem se pa nekaj smisil, zini sli l, in naredil bom ta špas...** Se sem se Čudil lepoti melodije in dobroti potice, ko vstane gospodar in pravi: — '"-laz sem se pa nekaj zmislil — kaj, ko bi šli pogledati našo zidanico?** Jaz pa v jok. od veselja seveda, in v galop pa **štengcah ib,l". Diiiei za menoj in ogledovali smo zidanico #in njeu-i prebivalce. Bilo jih je precej in re-jenih. Veličastna tihota in Jad-ki duh zidanice zbudi v človeku nekake čudne domorodne spomine in skomine. Kakor povsod je tudi v zidanici naj boljše* t iste, kar je najbolj skrito ali pokrito. Poiskali smo tisto in — no ja, ali vam moram vse povedati! Rečem le toliko, da Calif orni ja je res I eras n a na površju, ampak mamljiva lepa je tudi pod zemljo! Meni lahko verjamete, ker inšpi-eiral sem mnogo podzemeljskih tunelov, kleti in zidanle. dasi se ne spoznam niti na 44 blue-prillt', lončnega piskra. — BI sem na ve-' selici društva 4"Tabor Slovanov'*, št. 301. S. N. P. J. i p kar dobro' se mi je zdelo, da ne znam plesa-' ti. ker ne veni, kaj bi bilo z mojimi kurjimi očmi v takšni gnje-či. Med najlepše točke je spadalo petje treh našili ljubeznivih. Poslušalce so kar elektrizirale lepe slovenske popevke. Upam, da ni več daleč dan. ko se bo s 4 4 slovenskega liriba" glasil številen mešan pevski zbor... Moči imajo,' hvaležnih poslušalcev tudi ne bo manjkalo. Zakaj bi ne odmevala lepa naša pesem tudi skozi 4 4 Zla-! ta vrata" Kalifornijska Razpo-' loženje na veselici je bilo kar najboljše, sami srčni obrazi, sam vrisk in smeh. Kot sem imel priliko večkrat opaziti, se rojaki v San Francisco ne gledajo po stran, če pripadajo različnim strankam in prepričanjem, kalijo se medsebojno do mile volje, a nihče ne zameri in prepričanje vsakogar je spoštovano. Bržkone je tudi to vpliv lepe. smej oče Calif or-nije. kjer- se mi zdi. ni prostora j/a k i« leže. sitneže, zagrizence in profesijonalne kikarje. — Po ve-velici smo šli na krstijo papirnatega Manteljcvega novorojenčka. Barigelea ali puterh ali kakorkoli se že imenuje tista trebušasta posodica- je krožila okoli, kot pipa miru in sledile so govorance tako navdušene, kot si jih more izmisliti le oni. ki se je nasrkal utelešenih kalifornijskih solnčnih žarkov iz barigelce! Še dosti bi| imel povedati o tisti idealni noči/ I pa ne bom zdaj. ker je gradiva [dovolj za samostojen roman... —] Naglaven greh bi bil, .če bi pozabil omeniti klet tizunaj na deželi". kjer so gotovo koneertrira-j | ni najslajši solnčni žarki sladke j Kalifornije. Po par čašah. sem kar' j obmolčal in molčal tako trdovrat-jni. da_ so vsi mislili, da sem jezen. Šele po dolgem času sem mogel prepričati navzoče, da ne morem govoriti, ker so se mi usta sprijela od sladke pijače. Bog daj zdravje tisti zidaniei in njenemu lastniku. Sam dvorni svetnik Suklje. grajšak na Kamnu, ni imel take zidanice, mišiduš da ne! — .Povedal bi vam še lahko, ka-| ko se mi je godilo neki večer v družbi, kjer je tekla plemenita grozdja- kri. kakor po navadi, ko me je nagajiva blondinka, ktero naziva jo "tarnala", (dasi ni tako majčkena"), vprašala čisto nepri-1 čakovano: 44Why don't you try vour luck?*' Seveda se je vršila govorica-o cvetkah tam na vzhodu. ne o kalifornijskih! Ker nisem rad povedal, da sem že dostikrat poskušal in vselej doživel fi-jasko, sem se zgovoril na prestop-' no leto7 češ, da čakam. Malo sram
ne je pa Ie bilo. — Nekteri pečarji 44 slovenskega hriba" pa si s sokojnim prestopnim letom (naj ra vrag pocitra, tam kjer je), niso bili tako v laseh, kot mi, kij volimo v peto kurijo. Domoj^ so . jih hodile iskat in spraševat za ] ije — o ježešta, ravno pravi eas sem se še spomnil, do sem oblju- 4 Lul molčati! Torej zapik!	i
V Sa.ii Francisco sem našel , znance iz Oregona, Colorade, . Utah, Montiuie. Wvomlnga. VTis-consina in celo izpod Kuma! Kdor . pride tje, kar ne more ven. Čar Kalifornije jih priveze nase. Tudi mene je. Lepe so bile te vezi, spletene iz prijaznosti, solnčnih žar-cov in cvetja. Bolelo je. ko sem jih moral trgati in gledal sem =ozaj. Zdi se, da ljudje tu sploh ie morejo biti drugačni, kot dobri n prijazni. Narava sama jih sdi c temu. Na vsakem obrazu prijazen smehljaj, v vsakem očesu-optimizem! Knkor lepa godba« blaži človeška srca, tako jih krasota narave.
Vstalo je božično jutro vse razkošno in veselo. Poredno se je nrismejalo solnce sem preko za-iva, pa saj se je lahko, ker poljubilo je za dobro jutro in Merry Christmas, vse zlate oranče vzhodne in jugovzhodne Califor-tiije. Rosa je blestela na sočni, ped visoki travi. Sedel sem v odprto karo in se prepeljal malo po praznično opravljenem mestu. V San Francisco še verjamejo t- demokracijo, zato stane ccstno-železniška vožnja, še vedno pet j centov in polovico vsake kare jej odločeno za kadilce. Občudoval) sem brhke Califomičanke, ki radij kajenjo ne vihajo finih noskov, j ampak neženirano posedejo med| kadilce, da&i je morda drugod pro- j štora. In rečem vam, da je treba irkati tako lepih in prijaznih punc, kot so v Californiji! Popoldne sem šetal s prijatelji v Golden Gate parku, ki ga nima para v Ameriki, vsaj kar jaz vem. Ljubke dolinice se vrste s prijaznimi] grički in umetnimi jezerci, vedno-zeleni evkalipti se vrstijo s palmami in velikansko avstralsko praprotjo, geranije. grmičaste marjetice in fuksije rastejo kot laŠ-čevje v Minnesota v ograjenih prostorih vidiš različne zverine in divjačino, del parka je spremenjen v velikansko ptičnico. kjer po drevji in grmov ji prepeva stotine kanarčkov in gruli cele roje grlic, oko razveseljujejo neštevil-ne cvetliee in tudi nektero drer-je in grmovje se ponaša s pisanim cvetjem. Park v parku je japonski čajni vrt. tako pristno orijentalski in srčkan, kot bi ga iz škateljice vzel. Da je vits. po-polen. te drobna japonska gejša, v domorodni noši. za dve dvojači postreže s pristnim japonskim čajem in pecivom. — Tisoče parkov širom Združenih držav, je pokritih s snegom in zavitih v iv-je. Golden Gate park pa šumi v lazkošnem zelenju in cvetju. Množice ljudi promenirajo po sencah ali pa posedajo po klopeh in poslušajo godbo, ki igra na zvi-šenem prostoru. Pa kaj bi se mučil ! Saj je nemogoče popisati vse mičnosti. ki jih kaže Californija, posebno pozimi. Kdor je enkrat videl te kraje in ljabi naravne krasote, jih ne pozabi nikdar več. Naj doživim Metuzalemovo starost. nikdar mi ne pojde iz spomina dežela večne spomladi. — 44California the Beautiful!"
150 letnica Beethovnovega rojstva. ^
Te dni je minilo 150 let. odkar se je v malem porenskeni mestu Bonnu rodil človetvu eden največjih duhov: Lndovik van Beethoven. Kdo in kaj je bil Beethoven, nam menda ni treba razlagati. saj ga ni skoro človeka, ki je izdelal št i ri razred no ljudsko Šolo. da bi ne vedel vsaj njegovega ime na, ali pa slišal eno imed njegovih giasbenih_>de;. Malo pa je takih, k} bi poznali težko zjrodovino njegovega življenja in njega samega kot človeka. V bedi in trpljenju jc ustvarjal temelje moderne mu-zike. — To je kratka vsebina njegovega življenja, v bedi in trpljenju pa ni nikdar zatajil svoje ponosne nepodrejenosti. O tem nam je ohranjenih mnogo značilnih prigodb. Nekdaj ko ga naprimer neki dunajski aristokrati. zapeljani od njegovega holandskega prr-imjca "van", vprašali, kje ima plemiško pismo, pokazal je s prstom na čela'in odgovoril: "Tu notri je moja plemenitost." Ideji
Peter Zgaga
Nekdo je prišel na sled največji skrivnosti: kako ie mogoče določiti žensko si a rosi.
Škoda, da velja to samo za zim-hki čas. Modrijan namreč pravi: Če srečaš v hudi zimi na ulici žensko, ki ima od mraza rdeča lica, n- še stara petindvajset let. Če pa ima od mraza rdeč nos, je stara
več kot petindvajset let.
* * *
Kaj je ženska? On, ki žensko pozna, prav dobro ve, da ne ve,
kaj je ženska.
* * *
Zdravniki, ki zdravijo ženske in advokati, ki poslujejo pri ločitvah zakona, niso dobri ljubimci.
Preveč jim je namreč znanega o slabem spolu.
Sodnik priči: — Ali ste kaj v sorodu z obtožencem?
—	Seveda sem.
—	Kakšna žlalita je to?
—	Slaba žlahta, slaba, gospod sednik.
* * *
**Near beer'* je strašno slaba stvar. Še slabši bi pa bil 44near"-tobak, ki bi nadomeščal ono, kar
že danes ni več tobak.
* * *
Dva agenta sta se srečdla na ulici. Prvi je bil Žid. drugi pa naši- vere. Domenila sta se, da gre-sta v neka trgovine prodajat svojo robo. Gospodar je pa naročil; hlapcu, naj ja vrže na ce^jto, kar .jo hlapec tudi storil.
—	To je pa lep konec — je rekel kristjan.
—	To je pa lep začetek, — je rekel Žid.
- * * '
Če kdo govoi-i v italjapskem parlamentu, da se je zgodila Ju-! goslovanom krivica ter vsled svojega govora r.i linčan, je znamenje, da se vrača Italija k pameti. * * *
Ameriški kongres sestoji iz 433 čianov; štiri-tri-tri — nič dejanja, vse kriči.
* * *
Ameriška himna 4'IIo\v dry I am"' je i zpre menil a-svoje besedilo v 44How Avet we are — courts oni v know".
* * *
44Junaki" nikakor ne morejo razumeti, zakaj ima svet tako
kratek spomin.
* ^ *
*
Ženska je le takrat srečna, če se dva možka poganjata za njo: eden. ki ji dvori ter jo naokoli vodi ter drugi, ki je na prvega
ljubosumen.	»
• * *
Deklica ne \ idi ničesar napačnega v tem, če poljubu je pravega moža.
* * *
Najlažji način, kako zainteresirati žensko za kak predmet, ki je vreden ctw dolar, je označiti ga za
$1.50.	t4 i
* * *
Ce bi imela Združene države malo manj reformatorjev, bi ne po
trebovale toliko reform.
* * *
Radoveden stin. kako poslanico bo zapustil Ska za svetu. Veliki možje ponavadi pred smrtjo izrečejo Besedo, ki je značilna za vse njihovo življenje in delovanje.
Tako je naprimer Napoleon par trenutkov pred smrtjo zamahnil z roko ter rekel z gromkim glasom: Armada!
Ko je umiral slavni nemški pes-ldk Goethe, je zapovedal ljudem: Mehr Licht! (Več luči M
Ko se je kotalil ljubljanski pi-janček Jane?: Škrjanček po nasipu v Ljubljanico, je vzkliknil: Hudič, kam pa letim?
To so izreki slavnih mož. Bog ve, kaj bo Skaza povedal.
svobode in vsečlovečnosti je tudi posvetil svoje na j vzvišene jše delo tilansko 44Deveto simfonijo". — Bedasta cenzura tistih dni, ki je kakor še danes tlačanila reakcionarnim nameram raznih despotov mu je sicer črtala naslov Sehil-b rje ve ode 4" Pesem o svobodi", k&tero uporablja v tej skladbi in gc nadomestila z "Veselju". Toda danes vemo, kako je s tem. — škoda da te obletnice ne praznujemo 7 velikimi koncerti, na k a* terih bi se proizvajala Beethovnova dela.
\ 1
t KalnL Sfeimnta
T Inkorporirana L 1900
Sugrijsflmiaitska
Ustanovljena 1. 1898
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933
E. 185th St., Cleveland, O.. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box
106, Pearl Ave.,Loraln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn.
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely
Mlpn.
Blagajnik neizplačanih smrtnm : JOHN
MOVERX, 624 N. 2nd Ave., W. Du lutb, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohl< St.. N. S.1 Pittsburgh, Pa.
Nadzorni Odbor.
MAX KERŽTŠNIK, Box 872, Rocl
Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2G03 So. Lawndali Ave., Chicago, III.
f FRANK SKTRAEEC, 4822 Washington
!; St., Denver, Colo.
Porotni Odbor,
i LEONARD SLABODN1K, Box 4S0, 1 Ely, Minn.
' GREGOR J. PORENTA, Box 176, BL
Diamond, Wash.	/
' FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Avo^ ri Cleveland, O.
•!	Združevalni Odbor.
j VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave I Rockdale, Joliet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd St, 3 La Salle. HL ! JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Ave* i Pueblo. Colo. £ j ANTON CEL ARC, 706 Market St,
Waukegan, III. i i Jednotino uradno glasilo: "GLAS NARODA".
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatva naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala najj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prii>oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgladi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se j»a obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z S. člani ali članicami.
Slovenske novice.
a	-
Chicago, IH.
Tu je bival že precej časa rojak John Klinar. star okoli štirideset j let in nahajajoč se v Ameriki približno trinajst let. Dne 4. januarja letos ga je doletela strašna smrt, ki je pomenljiva za vsakega rojaka, ki ni v nobenem društvu zavarovali. Bil je v službi pri American Boarding & Supply Co. Ta družba lastuje železniške vozove. ki služijo delavcem na železnicah kot kuhinje, prodajalne itd., torej so nekake kampe na kolesih, ki se selijo od kraja do kraja, za delavci, ki delajo na železnici. Pokojni rojak John Klinar je bil zaposlen na enem takih vozov kot kuhar in 4<klerk". Par dni po novem letu ga je družba ; poslala v Monteno, JII. Komaj je pa bil tam eu dan, ga je doletela strašna smrt. V kuhinjskem vozu je eksplodirala petrolejova svetilka. Iz kakšnega vzroka, je seveda nemogoče vedeti. Hotel je zbežati na prosto, toda pri tem je sunil v vrata voza, ki so se odpirala notri, in jih s tem zaprl tako, da mu jih ni bilo več mogoče od-1 preti. Vjet. sam v vozu, je zgorel
>	živ. Prvi. ki so prihiteli na ponio. so vlomili vrata z železnim drogom in še potem jih niso mogli
j odpreti radi njegovega trupla, ki . se je nahajalo takoj za vrati, bile ■ je treba prej potisniti njegovo truplo od vrat. Ko se ga je dobilo na prosto, je bil že mrtev in tako hudo opečen, da se ga je težko spoznalo. John Klinar ni bil član nikakega društva. Xi imel nika-1 kih sorodnikov v Ameriki. Drugega ni preostajalo. kot da se po-kopije kakor žival, kar bi storila družba sama. ali pa da se rojaki zberejo skupaj ter mu preskrbijo ; dostojen pogreb. Ni bilo časa. da bi se pobiralo med rojaki i^ri-spevke. Z zaupanjem, da se T>b to lahko storilo pozneje, so čikaški
>	j rojak i JolTn Widmayer soprogo
Mary. John Zbašnik, Anthony Anžiček in Frank Slana odpotovali v Monteno, 111., m poskrbeli » ... tam. da se je priredilo pokojnemu rojaku Klinar ju dostojen pogreb. ki se je vr<il 7. januarja. Nihče ne more radi tega očitati, da so Slovenci hladnokrvni vspričo nesreče rojaka. Vsekakor, ker so navedeni rojaki trpeli pri : tem precejšnja stroške, apelirajo na druge rojake po deželi, zlasti take. ki so poznali pokojnega Klinarja. da bi zbirali med seboj prostovoljne doneske, da bi nekoliko povrnili stroške, katere sn imeli s pogrebom, da bi ne nosili : sami vsega bremena, ker so pokazali svojo rojaško solidarnost in požrtvovalnost. 1'pati je, da s€ bodo rojaki temu apelu odzvali Vse doneske naj se pošilja na: , Mr. John Widmayer. -Cor. Milwaukee Ave. and Erie St.. Chicago. III. Pokojni Klinar je doma h. , Krope pri Radovljici, podomače Balatuškov. V domovini zapušča , brata Jožefa Klinar na Jesenicah, Gorenjsko, in sestro Katarino Fi-
ster v Ljubnem na Štajerskem, i ... . Mrs. H. Kušar je prejela pismo
. od svojega sina. ki služi 1'nck
. Sama v Californiji. Zadnji mesec
. je prestal operacijo, ki je bila b baje zelo nevarna. Zdaj je že zo .[pet precej boljši, kakor kaže njegova zadnja slika, ki jo je -poslal
t
svojim staršem. V kratkem -e bo povrnil domov v krog svojih domačih. Vojak Mirko Kušar jo imeniten kartouist ali risar.
South Chicago, 111.
V cerkvi sv. Jurija sta se poročila Martin Slobodnik in Marija Mantel.
Dne li-J. decembra je umrla rojakinja Neža Kovačič.
Tri leta stari deček Jožef Hafner je zvrnil nase krop in se tako popa ril. da je vsled opeki i i (umrl.
.	Lorain, Ohio.
Tukajšnja družba Slov. Narodni Dom bo začela z gradim stavbe enkrat to poletje. Direktorij omenjene družbe je sklical splošno delniško sejo na '23. jan.. da se bo možno lažje pogovoriti, kdaj in kako se 1m> začelo, da ne bo kakega nesporazuma. Na one. ki še niso delničarji, se apelira, da tudi oni pristopijo k družbi in delujejo za dobrobit cele naselbine.
' i
Cleveland, Ohio.
■	\ Poročna dovoljenja so dobili sledeči pari: Frank Kastelie. star |2f) let. 1414 E. 5:1. St.. in Mary C. Petrovič, stara 20 let. 1162 E. 61.
l St.; Louis Somrak, 28 let. 1177 K. 60. St.. in Alice Schultz. 1!» let,
•	1357 E. 55. St.; Joe Kos. :il let. , 1415 E. 43. St., i;i Anna Fab jan, , 23 kd. 1415 E. 43. St.
r Koroner Hammond preiskuj« , zagonetni slučaj Johna Zajca, ki je bil najden s krogljo v glavi pred neko htšo v Euclidu. Do se-,<Jaj je slučaj še nepojasnjen.
ROJAKINJE! SLOVENKE!
Ivad bi se seznanil z dekletom ali vdovo v stwnisti od 20 r 1«> 35
I	let. Jaz -sem samec star 2.š let iu
•	imam okrog $2000 premoženja. Katero veseli, naj piše na: -/oliu
.Cerar. Cresey Store. R. F. D. 1, ; Corli.-s, \Y. Va.
Zakaj imamo samo prijatelje.
1
j B^n. Franklin je rekel: "Obljube vam bodo pridobile prijatlje. če jih pa ne izpolnite, se bouo ,iz-premenili v sovražnike". Triner-'jjevo Grenko Vino ima samo pri-[jatelje, ker se vedno drži svojih I,obljub. To potrjujejo odjemalci
II	iz* vseli delov Združenih držav in 'j Kanade. Mr. Ralvatore FAmico
;nam je pisal 22. decembra iz De-1 troita, Mich.: "Trinerjevo Gren-jko Vino ima resničen in liiter !uspeli. ^Ir-s. Conception Rivera ' j liani je pisala 29. decembra iz El Paso. Texas, da j<» je Trinerjevo j Grenko Vino oprostilo bolezni, za j katero je bolehala več ki »t tride-; sot let. — Pa je brez primere >:o-:jper neprebavo. zaprtje, nervoz-1 nost, glavobol in druge bolez'ii. ki t jih povzročajo želodčni neredi. > Vaš lekarnar ali prodajalec zdra-
•	vil vam bo tud« povedal, kako j dober je Triuerjev Mirilec kašlja ' j v slučajih prehlada in kaši ja. Rav-Mio sedaj je tako lahko dobiti
■	prehlad, toda Trinerjevo zrtravL i lo bo pregnalo vso nevarnost. —
-	Joseph Triner Company. Chicago,
-	111. (Newvorški zastopnik: 340
l 71 St.)	—Ad*.
GLAS XABODA, 22. JAN^ 1921
Razvoj farmerskih industrijalnih organizacij.
Te organizacije nameravajo vprizoriti mirno revolucijo ter se otre-l sti rad vlade mest. — Obenem pa hočejo postati potom organizacije tako močne kot so finančni interesi, katerim hočejo diktirati.
^	Pi£e Amo Dosch-Fleurot.	%
Ameriški fariuerji organizirajo indu&trijalne unije. Farmerji, ki pridelujejo pšenic«. ^e zbirajo v eno unijo, oni, ki produeirajo j bombaž, v drupo in proizvajalci voine v tretjo. "Morda ne imenujejo svojih organizacij "unije ", vendai pa predstavljajo te organiza-* eije del nove indnstrijalne razpredelbe. Organizirajo s^ za medsebojno podporo in proizvajalci pšenice sc prišli eelo že tako daleč, da so vprizorili stavko.
Delo ni dosti napredovalo v industrijalci organizaciji, ker se 11111 -tavlja na pot preveč težkoe. Te težkoče p^ obstajajo v glavnem v American Federation of Labor ter v številnih asocijacijali ali zvezali delodajalcev ali proizvajalcev. Organizatorji inaustrijalnega' uiiijonizma >toje Uniji v svoji lastni luči. ker skušajo organizirati delo v industrijalnem smislu ter zahtevajo ob istem času revolucijo. — V Ameriki pa ni najti nobenega revolucijonarnega duha.
Gotovo lji najti nobetiega takega didia med farmerji, vendar pa pomenja to, kar imajo v mislih, prav tako odločno izpremembo v na-j rodni ekonomiji kot bi bila resnična revolucija- Posledica tega bi bila odločilna izpremeinba v življenji dežele, katero bi izvršila uspe-j sna organizacija. ne pa orožje ter glasno kričanje o p roleta rijatu, i kot se godi to v evropskih deželah.
Revolucija, katero imajo farmerji v mislih, je naslednja: — Oni nočejo, da bi jih še nadalje nadvladovala mesta. Njih c-ilj je diktira-j ti mestom pogoje. Kot stoje sedaj stvari, se nahajajo pod finančnim tiraiistvom, katerega vodijo in izvršujejo mogočni interesi dežele.! Hočejo se organizirati tako uspešno, tako tesno, da ne bodo le prav tako mogočni kot so sedaj finančni interesi, temveč da bodo v stanu i/viliti svojo voljo, ke» drže v svojih rokah v.>e življenjske potrebščine.
Proizvajalci pšenice se ravno sedaj nahajajo v revolucijonar-. nem gibanju. Vrše namreč industrijalno stavko. Nočejo prodati svo-l je pšenice. Zahtevajo zanjo visoko ceno a to je le simbolično. Hoče-; j** namreč dobiti ceno, za katero se pšenico konTno prodaja. Stavka- j jo namreč za dobičke ki tečejo sedaj v žepe operatorjev, lastnikov■ skladišč, špekulantov in razpečevalcev. Svoje stavke niso gnali Še tako daleč, tla bi ne hoteli še nadalje sejati pšenice, razen če dobijo polni dobiček, katerega zahtevajo, a tudi to ni preko meja možnosti.	^ r	_	I
To stavko »o vrii na najbolj uspešen način v Severni Dakoti. kjt r je Non-Partisan liga skozi več let aktivno organizirala farmer-je ter v Kansasu, kjer je zaposlena "Wheat Grower's Association. ^— >'<»n Partisan liga, čeprav politično aktivna, ima svoj glavni cilj v tem, da združi farmerje v skupino, ki bo lahko izsilila vladno akcijoJ (»lavno polje iperacij te lige je severni zapad. Severna in Južna Da-j kota.«Minne*ota in Wisconsin. vendar pa se širi še nadalje ter je ] obrnila svojo pozornost na Ncbrasco v času, ko sem se jaz mudil tam. Wheat (irfM'i's A>sociatfon tudi operira v Nebraski ter širi svoj \pliv preko Oklakitm • in Texasa ter tudi preko Kansasa. Glasi se, da ima 100.000 članov.
Obe organizaciji kontrolirata države, v katerih se prideluje pšenico in •'■♦* bi ne tičala velika ideja zr. tem uporom, bi se ga lahko smatralo ea industrijalno stavko resne vrste.	|1
Zgodovino upora mi je najboljše opisal senat^f Edwin Ladd iz J Severne Dakote. On je glavni in prvotni prvoboritelj proizvajalcev ] št-niee v Severni Dakcti in kot načelnik kemičnega departmenta fmljedelske šole je šel pred leti na deželo ter povedal farmer jem, da nc dobe svojega polnega deleža. On je rojen agitator in njegovemu delu j,- zahvaliti, da je obstoj Noii-Partisan zagotovljen. Ravnokar ic bil izvoljen od te lige v senat Združenih držav. On bo šel v, Washington, da predstavlja in zastopa tam interese pšenice. Pred i kratkim sem ira videl v Fargo, N. 1>.. kjer je ravno izdeloval svoje' načrte za revolueijonarni udarec v prilog farmerjem.
šel sera k njemu, da govorim z njim^glede Non-Partisan lige. a. čeprav j«* ravnokar dobil sedež v senatu Združenih držav na Non-Putisan tiketu, je govoril mogoče le deset minut glede lige, a več kot eno uro glede upora proizvajalecv pšenice in drugih larmerjev.
—	Farno rji, ki pridelujejo pšenico, — je reke!, — so v uporu, k-ijti prišli so do sj»ozniiuja svojega stališča v ekonomskem življenju dežele. Tukaj v Severni Dakoti je položaj enostaven in lahko razumljiv in kakorhitro ga eden spozna. zn ne more pozabiti. Farmerji vedo. da opravljajo oni delo proizvajanja pšenice, d očim spravijo do-I . ke \ gin vnem dnitri. Horato mesto Minneapolis je iz van redno do-rostoj.. «• glede denarja, katerega dela iz pšenice, pridelane v Se-* v« mi Dakoti Tam >toji Minneapolis in tu so farmerji v Severni ltakoti, ki spoznavajo, da niso bogatejši radi delovanja pSeuičnih' operatorjev.
- Metoda i»ofctopanju s pšenično žetvijo je tudi dosti enostavna da jo lahko razume vsak farmer. Tekom sponila »i in poletja posojajo banke farmerjem denar, da lahko pridelajo in pospravijo pšenico Zadol/niee ali menice zapadejo ygodaj jeseni, ko se domneva, da I * «!o f«riiM-rji prodali svoj«* pridelke. .Majhne banke, ki so posodile denar, podpirane od večjih bank v večjih mestih, zberejo zopet sku-l I ij ta denar ter ga počJjejo /m»et nazaj v velike mestne banke, ki ga posodijo operatorjem in špekulantom, ki poslujejo s pšenico te-j t o m te druge dobe. Od njih se pričakuje, da izvrže svoj posel v par i*ies#'» ili. da prodajo pš<-uico ter vrnejo bankam denar. Banke poso-l tlijo nato i>ti denar »crtjie rezjHMsiljalcem, ki se končno iznebe pše-} ni< nih pridelkov.	.	'
Farmer m* vprašuje, zakaj naj bo prisiljen tako hitro iznebiti« s« svojega pridelka. Alt naj se zgodi ti le rartitega, da bodo	4
ljudje vsako leto delali premoženja s pridelkom, katerega je spravil; on p<nl streho.' On ho«"e vedeti, zakaj naj bi se zgodilo tako. On ne \ id i nobenega vzroka, da bi pustil iri ta proces naprej. V sled tega jej vpi*izoril prot»-st. ki je edini mogoč. Sedi na svoji pšenici ter noče igrati igre kot se jo je vedno igralo. On noče trkoj prodati svojega pridelka v namenu, da financira špekulante .s pšenico.
—	Tukaj v Severni Dakoti je imel odpor «»d strani farmerjev ■/..% posledieo. da je trideset ali več bank zaprlo svoja vrata. Te banke niso insolventne. a nimajo nozeiiecra denarja. Ves ta denar tiči v pše-j niči. na kateri sede farmerji in katere nočejo prodali. Ko bodo far--liierji »klenih. prodati svoj pridelek. l»odo tudi plačali svoje zadol-j žilice in banke Uodo zepet v stanu nadaljevati s svojimi posli.
—	To je stavka, če jo hočete imenovati tako. To je protest proti ekonomskemu sistemu ter kaže duha. ki ga vodi. Non-Partisan liga je dala glas temn protestu ter ga organizirala. Raditega je tudi rasla tn raste tudi sedaj hitreje kot kedaj preje in to kljub političnemu, boju. ki ji je bil vsiljen. Pričakuje lahka Se ostrejega boja. ko bodo organizirani bankirji ter mauipidanti s pšenico videli ogrožene svo-j" dobičke vsled priprav farmerjev, da dajo glasu svojim protestom km Se b61j uspešen način potom American Farm Bureau.
—	To je. kar se dejanski vrSi med farmerji. Na en ali drugi na-« »n pričenjajo razumevati, da so bili žrtve raz-organizacije. Stavlja-ii na trg ter redili s tem špekulacijo. Sedaj pa hočejo izpremeniti
*	se to. Nočejo vpmoriti nikakega "hold up" proti deželi, temveč izsiliti izpremembo. Vuled tega se organizira proizvajalce pšenice v
*	no skupino, one konjze v drugo, bombaža v tretjo itd. Najti je na ducate različnih organizacij, ki vse delujejo v dosego istega cilja in kojiii »noč je združena v American Farm Bureau. Prodajati hočejo skozi »voje lastne organizacije ter hiti deležni polnih dobičkov.
* V kolikor pridejo vpoštev Združene države, so se dosedaj
Si! ."t J*	- * .
uspešno organizirali le proizvajalci rozin v Californiji ter tfidi oni sliv. Ti prodajajo svoj pridelek na kooperativen Jtačin.
--Proizvajalci pšenice in drugih pridelkov nameravajo«' storiti
isto stvar. Treba je le organizirati različne skupine in banke nas bodo morale financirati. Bavnokar sem študiral, kako se je storBo tO v zadnjih šestih letih v treli velikih pšenidmh provincah Canade. Tam j je tekom vojne vodila celo stvar canadska vlada, a stdaj jo imajo v rokah banke. Najti je neliqko TOO zadružnih ali kooperativ nih dvi-galnikov ali skladišč za pšenico, v katerih farmerji lahkoy spravijo svojo pšenico in iz katerih se jo končno proda.
—	Tamošnja metoda, katero bomo sprejeli mi, je pl'acati farmer ju ceno, kadar izroči pšenico ter mu dati potrdilo, >s pomočjo katerega je upravičen do deleža pri bodočih operacijah. Zadnjo jesen, ko je bila pšenica stavljena v skladišča, je dobil farmer p o !t52.15 za ( bušelj v gotovini. Ko jc bila cena bolj natančno določen a. je dobil
former nadaljnili trideset centov za bušelj in ko je bila 'transkacijaj |za leto končana, še nadaljnih osemnajst centov z^ vsak, bušelj. Na ta način je dobil vse, do česar je bil upravičen. Soglasno- s sistemom, ki prevladuje tukaj, bi mogoče dobir $2.15 za bušelj, a toi bi bilo vse, j kar bi sploh dobil. Ostalih 48 centov za bušelj, ki prede itavljajo pri pridelku enega leta milijone in milijone dolarjev, pa bi dfobili špekulanti in manipnlanti s pšenico ali kot pravimo tukaj, "Minneapolis" i — Vsled tega nam je treba storiti to, kar so storil: v«. Canadi, — j namreč organizirati sc. spraviti svojo pšenico v skladišč;i, ki bi bila naša lastna, zadružna, ter prisiliti banke, da na-? financirajo tekom različnih dob postopanja s pridelkom. Sedaj obstajajo tra take dobe, j namreč doba obdelovanja, držanja in razpečavanja. Trefba je le kooperacije med farmerji, da so deležni dobičkov vseh tre'Et perij od..
—	V tej perijodi splošnega nemira, ki je nastopila po vojni, se pričenja nova doba v agrikulturi ali poljedelstvu. Po "Državljanski j\ojni je bilo opaziti narastek in razvoj industrij. Po tei vojni pa pri-ihaja reorganizacija poljedelstva. Skozi dolga leta sta b/ili dve tretini j prebivalstva odvisni od ene tretine. Mesta so vladala. Sedaj pa bo
tudi dežela z mesti vred soudeležena pri vladi.
Senator Ladd ima vizijo. Tudi drugi jo imajo, ' vendar pa tiči nevarnost v tej viziji. Farmerji, enkrat uporni, hočejjo izvršiti vse ! naenkrat. Iločejo razvit; American Farm Bureau v ekonomski stroj, ki bo glede svoje sile tckmec zvezne vlade. Hočejo osredotočiti pro- i tiajo vseh svojih pridelkov v enem samem zastopstvi. Veliko bolj uspešno bi bilo za vsako vrsto farmerjev, če bi *sc organizirali posamič ter šli počasi naprej kot so storili to proizvajale? rozin-in sliv, katere hočejo sedaj ostali farmerji oponašati.
Hočem reči le par besed glede Non-Partisasi lige. To je farmer-i ska organizacija, ki pa se je razvila v glavnem le vsled ene rži je ene-jgr samega moža, A. G. Townleya. Vsled tega je napravila številne napake, večinoma poiitične. Njeni sovražniki, boreči se s poštenim ali nepoštenim orožjem, pa niso bili v stanu poraziti jo. Kot liga je v glavnem važna raditega. ker daje izraza protestu. To je ravno ono, radi česar je ni mogoče ubiti ter spraviti s sveta. Edina prepričeval-I rta stvar srlede lige je za vsakega način, kako farmerji brez obotavljanja plačujejo po pristojbin na leto. katere zahteva liga. — Farmerji niso ponavadi tako odprtih rok, da bi dajali Kar po $18. če bi ne skušali doseči nekaj, za kar deluje ta liga. Ta stvar pa je ekonomska neodvisnost.
Cilj lige in edini vzrok njenega obstoja je uveljanljenje nove in j boljše metode za trženje s pšenico, a kjer je liga na delu v političnem oziru. se drugi bore proti njej vedno glede političnih vprašanj, ker je "socialistična^, ker je Townley "radikalee", in nikdar glede resničnega vprašanja, radi katerega ta liga sploh obstoji. Poražena ie bila v Minnesoti tekom pretekle jeseni, kajti o njej f^e je tam glasilo. da je gibanje v prilog prosti ljnbezni! Vse kaže, da so našli neke knjige Ellen Key, tikajoče se spolnih vprašanj, v neki javni šolski knjižnici v North Dakoti. Sovražniki lige so se tega takoj oprije- ' li ter se izjavili proti "gibanju za prosto ljubezen*'. V Minnesoti so sovražniki lige hitro prijeli za to. Mftnipulafiti s pšenioo v Minneapo-lisu, ki so bogati ter. vsled tega socijalno uplivni, so poslali svoje žene ven. da pripovedujejo ženskam po Minnesoti, naj glasujejo proti tej stranki "proste ljubezni". Te ženske, ki so bogate ter družabno uplivne. so šle v vsako mesto v Minnesoti m ker so bile bogate ter socijalno uplivne. so pridobile zase ženske glasove. Non-Partisan lige, ta organizacija skandinavskih farmerjev iz Severne Dakote. ki se zavzemajo za "prosto ljubezen**, naj bi nikdar ne^asmradila kre- ! postne države Minnesote.	.
Ironično je, a to ne more ustaviti protesta farmerjev. Če ima senator Ladd prav, bo ta protest organiziran na tako »spešen način. > da bodo vsi farmerji veliko preje v industrijalnih unijsfh ko ^a in 1 dustrijalni delavci.
' i Izped novomeške porote.
Porotno zasedanje v Novem mestu je trajalo od 6. do 15. deeem-bra.. Tako dolgega porotneera za-s« datlja menda okrožno sodišče
če ni doživelo.
Dne 6. decembra je sedel na zatožni klopi 28 letni berač Tomaž Lukic zaradi hudodelstva posilstva, katero je zagrešil sredi avgusta na 76 letni Neži Grgarič. Predsedoval je sodnemu dvoru predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek. votanta sta bila nad-I svetnik Skerl in dr. Hrašovec. — !Obtožbo je zastopal dvorni svet-,nik dr. Kremžar, zasovarjal je I obtoženca odvetnik dr. Česnik. Na predlog zagovorništva se je t razprava preložila, da se preišče obtoženčevo duševno stanje po dveh psihijatrih.
Istega dne se je vršila razprava pred istim sodnim dvorom, z ifctim javnim obtožiteljem in zagovornikom proti Jožefu Strgar-jn zaradi hudodelstva tatvine. — Obtožen je bil, da je začetkom februarja 1920 ukradel iz hleva »To-jsipa Vakselna v Belem bregu 2 .konja ter ju odgnal na Hrvaško. {Ker dve najvažnejši priči nista prišli k razpravi in sta javni ob-(tožitelj in zasovornik stavila nov predlog, se je razprava preložila.
Dne 7. decembra, je sedel na zatožni klopi cigan Pavel Brajdič ki je bil obdolžen različnih tatvin Senatu je predsedoval nadsvetnik jFoerster. votanta sta bila svetnih ; Kovač in svetnik Kuder. Obtožbo je zastopal državnega pravd-nika namestnik Barle, zagovornik 1 je bil odvetnik dr. IvanetiČ. Po rotniki so nanjo stavljena vprašanja enoglasno potrdili in je bil Brajdič obsojen na osem let tež-kr ječe.
t Tati dan se je vršila razprava proti Frančiški vBanič pred Utin
senatom. Obtožbo je zastopal državnega pravznika namestnik dr. Barle, zagovarjal je obtožen ko dvorni svetnik pl. Oarzarolli. Na zagovornikov predlog se je v svrho zaslišanja novih prič razprava preložila.
Dne 9. decembra se jc zagovarjal pred poroto Matija Račie iz krškega okraja zaraui uboja lastnega očeta. Senatu je predsedoval nadsvetnik Kozina, votanta sta bila nadsvetnik Skerl in i svetnik dr. Kremžar. Obtoženca je zagovarjal dvorni svetnik pl. Garzarolli. Porotniki so vprašanja na uboj potrdili in je bil Ra-čič obsojen na osem let težke ječe. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
( Isti dan se 'je vršila razprava |proti Ivanu Lesarju in Ivanu ^'amji zaradi hudodelstva tatvine pred istim senatom. Obtožbo je zagovarjal odvetnik dr. VasiČ. — Ker sta obtoženca navedla nove kcmplice in v zagovor drag drag© gc obtežila, sc je na predlog drž. pravd nika ukrenil proti njima preiskovalni zapor. — Bila sta namreč poprej na svobodi in se j- razprava preložila. .
Dne 10. decembra so sedeli na zatožni klopi škoc>janski "bolj-j ševiki" Janez Novak, ml., Martip Železnik, Jožef Gorenc, Al. ranjc; Ivan Golob. Ivan Kocjain, Pavel Banič, Jožef Banič. Janez Kirarj Janez Novak str. Prvih devet je J j bilo obtoženih da so z neznanimi tatinskimi tovariši v družbi po-: kradli koncem aprila trgovcu Al. Ptmgerčicu Škocjanu raznega manufakturnega blaga v vrednosti 160.000 K. Janez Novak pa je ' bil Obtožen, da je ostale obtožence fc tatvini napeljevaL Senatu je . predsedoval svetnik Tekaveic. vo i t*nu rt* bil* TOtpik Soy«$ iu 9-
krajni sodnik Luzner. Obtožbo je zastopal namest. drž. pravdnika Barle, zasebnega udeleženca Alojzija Pungerčica odvetnik dr. Če- j šnik. obtoženca Janeza Novaka, ( ml., in star., jc zagovarjal odvet- J nik dr.. Vasic, ostale obtožence pa j odvetnik dr. Ivanetič. Porotniki j so glede Janeza Novaka star. na- j nje stavljena vprašanja enoglasno zanikali, glede ostalih obto- \ žencev pa potrdili. Janez Novak ' star. je bil oproščen. Ostali obto- ( žcnci pa so bili obsojeni in sicer I Janez Novak ml., Martin Železnik i [Jožef Gorenc, Ivan Golob in Jo- j žef Banič vsak na eno leto, ostali > pa vsak na 14 mesecev težke ječe. ( Dne 11. decembra se je žago- ( varjal pred poroto gostilničar in ^ posestnik ^iz Št. Jerneja, Anton J Majzelj zaradi težke telesne po- ■ škodbe, prizadete trgovcu Valetu i iz Št. Jerneja, kateremu je izbil ' oko. Senatu je predsedoval pred- j sednik okrožnega sodišča dr. Po- i lenšek, votanta sta bila nadsvetnik Škerl in dr. Hrašovec, obtož-l, bo je zastopal dvorni svetnik dr. Kremžar, zasebnega udeleženca Valeta dvorni svetnik pl. Garzarolli, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. VasiČ. Zasebni udeleže nec je zahteval okrog enega milijona kron odškodnine. Porotniki ] so nanje stavljena vprašanja glede težke telesne poškodbe zanika- f Y- in jc bil Majzelj oproščen.	,
Isti dan se je vršila ' razprava proti Ivanu Čopu sr.radi hudodelska tatvine ene krave na škodo * nekemu Braunerju v Kočevski Reki v vrednosti 9000 kron pred ibtim senatom. Obtožbo je zastopal dvorni svetnik dr. Kremžar. 1 obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Česnik. Porotniki so vpraša- 1 u.ie na tatvino potrdili in je bil Čop obsojen na 18 mesecev težke ječe.
Dne 13. decembra so se zagovarjali pred poroto znani cerkveni tatovi Alojzij Erjavšek, Anžlovar Franc, Fink Karol, Kračun Jože in Sadar Jože, 4ci so kon cem julija vdrli v cerkev v Za-gradcu in izvršili razne druge tatvine. Senatu je predsedoval nadsvetnik -Foerster. votanta sta bila svetnika Kovač in Kuder, — obtožbo je zastopal drž. pravdnika namest. Barle, Krjavšba.je za-| govarjal odvetnik dr. Ivanetič, 1 Kračuna in Sadarja dvorni svet- -r-ik pl. Fischinger. Obtožbo je za- i stopal dvorni svetnik pl. Garzal c rolli. Porotniki so stavljena vpra- i šanja glede tatvine potrdili in je j bil obsojen Erjavšek na 6, Anžlo- ] var na 5, qptali pa na tri leta tež- * ke ječe.	2
Istega dne sta sedela na zatož- c ni klopi Martki Vivoda in Martin < Sever radi tatvine amerikanskih [ dolarjev pred istim senatom. — j Obtbžbo je zastopal drž. pravdnika namestnik Barle, obtoženca jc zagovarjal dvorni svetnik pl. " Garzaroli. Obsojena sta bila Vi-veda na 18 mesecev, Šaver pa na 6 tednov težke ječe.
Dne 14. decembra je sedel pred novomeško poroto 20 letni Franc Hrovat, mlinarjev sin iz Rateža. Obtožen je bil, da je koncem maja 1920 s strelom iz puSke ubil mlinarjevega sina Jožefa Boznt-na, ko je ta šel vasovat k Jožefi Vidmar. Senata j# predsedoval • nadsvetnik Kozina, votanta sta bila svetnika Kovač in Fischinger obtožbo je zastopal dvorni svetnik dr. Kremžar, zasebnega udele- ! ženca Rozmana odvetnik dr. Va- ; sič, obtoženca je nagovarjal od- j vet nik dr. Ivanetič. Razprava je , trajala ves dan ob velikanski u- „ deležbi občinstva in še pozno v , noč. Šele po 12. uri ponoči je raz- . glasil nadsvetnik Kozina razsod- J bo, s katero je bil Hrovat obsojen zaradi uboja na 4 leta težke ječe.
Dne 15» decembra so sedeli na porotni klopi Franc Volaj, Vinko 1 Pustavrh in Josip MilotiČ zaradi ' hudodelstva tatvine. Obtoženi so tili, da so koncem julija ukradli 3 trgovcu »trumbelju v Vavti vasi 1 različno manufakturno blago v 1 vrednosti okrog 40.000 kron. — Senatu je predsedoval svetnik Te- : kavčič,- votanta sta bila nadsvetnik Škerl in okrajni sodnik Luzner, obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Barle, prva dva obtoženca je zagovar-Jjal dvorni svetnik pl. Garzarolli, zadnjega pa odvetnik dr. Česnik. I Porotniki so vprašanja na tatvino potrdili in senat je prisodil iVolaju 18 mesecev, Pusta vrhu 2 | let i, Milotiču pa 2 in pol leti težke ječe.
*
Iiet paša, K je bil podan Od turške M lade, da <se pogaja s kemalisti, je prešel četami in tovori na njihovo (štrain. Postal je njih vojni minister. — Tako je prvi del (,poga-
j ■
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
f vsaki deželi na svetu. ^^Kf	vam ponudijo prist-
I	^^^	^B nadomestek in po-
1 hitro' o d p o m o č	naredbe.
zgodnjim prehladom ^^HPjj R^^^gtS^^^R	q
j družinski prijatelj ^^^	Sfyj^^B F. AD. BICBTEK * CO.,
I neprecenljive vred« H /HJ ^ca 35a' yfv H W A*e" * aStk St~' f "OSti.	9 Jr in 70C.	, Biwoldym. Naw Y«»k
■dbgymil^rt^a»tegaj« '
wwli pnwtfMnltfctf^t lib ^ ■t—1»L t*|iH4*bit»,nampiiiiain <
P«1I»*IU naeiilnii iMnko.
Varujte svoje otroke 1
pnd «za«iUmjo£ein zimskem kaSljo s ' tem; da im*i* v hiši vedno	I
SEVERA'S	i
Cough Balsam ;
(preja toftt« Balzam za pijača). Por- . »rodi aado odporno«, dela dihanje lažje in t
nUTm^TŽ^^ kompUitaciJ- < Navadni kašelj, ^^^ !
ko poraoSi resno bolečine, toda	<
SEVERA'S	1
■ COLD AND GRIP TABLETS i
(Severovi Tableti proti prehlada in gripi) j so zanesljivi A od po moč pri prehladu v : I krattea Času. odvajajo resne posledice in I i preprečijo crlpo ali iufluenco. Po vseh : I bkarnab. Cena 30c.	|
__i___:_
Blaznikova Pratika
Cena |e 15 centov.
Posebno isdajo za Ameriko prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoee imeti naj poš.je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bom3 Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.f New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave.
Y Clevelandu, O., se jih dobi v naši podružnici:
Rad bi izvedel, kje sc nahaja moj popolbrat JOŽE FI RLAX, doma iz C^nicga vrha nnd Idrijo. Pred par leti je bil v državi Illinois. Jaz in sestra Jožefa sva prišla pred meseci iz starega kraja in bi zelo rada izvedela za njegov naslov. Zato prosiva, da se oglasi", ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Philip Furlan 1*203 13 Street. Johnstown, Pa.
(22-24—1)
NAPRODAJ POSESTYO
v Cirknici na Notranjskem št. 89.
Nova hiša. zidana leta 1911, s tremi sobami; dve kleti in stala pod eno streho; štala in kleti velbane; v hlevu prostora za sedmero blaga ; druga dva hleva poleg hiše. Hišo krasi lep vrt. pred hišo voda studenčna. Dve njivi za osem mižita posejat; dve gmajnski parceli (komada), dva travnika in gozd. Vse podrobnosti pove lastnik: Paul Centa. R. F. D. Box 172, Barberton, Ohio.
(22-25—1) t '
Rad bi izvedel za mojega prijatelja JOE DEER ING ali DE-REXDA. Nahaja se v Chieagi ali Clevelandu. Cc kdo ve za 'njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali če sam bere, naj se mi javi. imam mu nekaj važnega za sporno it i. — Martin Weber, 7217 Sycamore Avenue, Seattle, Wash. (20-22—1)
NAZNANILO IN YABILO.
Rhone, Pa.
TY-iii potoni naznanjamo, tla l>o naše društvo *'Temelj Naroda" štev. 97 9DPŽ. priredilo veliko plesno veselico v soboto 29. jan. v dvorani Igu. Kriščaita na Pine -St. št. 200. Dotrčne veselice se bo vdeležilo pevsko društvo ilZvon" in tambnraši iz Forest City. Pa. Upamo, da bomo s tem izkazali tukajšnjemu ljudstvu, kateremu smo mi Slovenci kot nepoznani narod, veliko naprednega v izobrazbi in veselju. Torej vabimo vse -Slovence iz okolice, kakor n. pr. Luzerne. Miners Mills. Plymouth in Durvea, da nas 20. jan. v obilnem Številu posetijo.
" Za odbor: Frank Piepon. 142 Espy St.. Nanticyke. Pa.
. ( 2^-24—1)_
VABILO
na veliko maškaradno veselico, katero priredi slovenska Victor godba v Conemaugh, Pa., v soboto 5. februarja. Začetek veselica točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške 50r; ženske so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojak in je, da bi nas v obilnem Številu pose-jtili. Igrala bo lastna godba, liaz-1 pisan je tudi dobitek kot nagrada |za najlepšo maš k aro. Vse potreb-j no, kar zahteva veselica za razveseliti se, bo preskrbljeno. Na tej veselici bo izžrebana številka za j zlato žepno uro, za katero se ravno sedaj prodajajo srečke po 10 centov. Upamo, da ne bo noben rojak odklonil kupiti kako prečko, kajti s tem nam veliko pripomore. Torej, rojaki, št« enkrat se glasi klic na vas: Pridite in vde-' ležite se polnoštevilno. Vsakemu je znano, da godbo vzdrževati je nekaj težavnega brez dobrodošlih podpornikov. Torej, rojaki, izkažite se. kateri sle prijatelji godbe! Na veselo svidenje f». februarja!	Odbor.
(6x 12,1 j. 19,22,2!) 1 & -2
,Rad I»i izvedel za mojega brata ALOJZIJA MOIIAK. ^doma ia Vrhnike na Kranjskem. 1'msiiri ga, da se mi oglasi. Zadnji ras se jo nahajal v Cilbertu, Minn. A ko kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj sc sam javi bratu: Andrew Mohar, Camp 18. Slat v Fork, \V. Va. (22-24—1)
,0<C=>00<^Z>0(><=Z>0
KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
Vremlte v roke angleško knjigo ali časopis, beleinlco <note-book| In angleško-siovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano angleško besedo poglejte I v besednjaku, kako se Izgovori hi kak pomen Ima: zapišite neznane besede v beiežnico in jih vetxrat ponovile. V nekaj mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja.
Jesenkl In zimski večeri so kot nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bt morala imeti ta be. Mdnjak. Naročite ga na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Clair Avenue
CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku Je $5. — I stota m lahko naročite za $1.25 Zormano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale.
0<=2>00<I=r>00<rz>0
KDO VE, KJE JE?
.JOSII' OKOREN*, rojen pri Litiji na Kranjskem. Hival je v Clevelandu, kjer j«- zašel v slalx» dru/ho. Polog drugih zločinov v t»*j dru/bi je povozil z avtomobilom neko žen-.ko do smrti. Pregovorili s<> me. dsi sem položila za varščino vse svoje premoženje zanj v svoti .^lOfH). Izpuščen iz jeee je pobegnil neznano kam. Prosim rnj-ke Sirom Unije, 1 da q;u opazujejo. Kdor mi na/.na-
■	ni njegov naslov in pomaga, da
■	pride policiji v roke. d'fbi naera-. do .<»0. obenem pa pomaga lnejii,
da ilebiin nazaj prihranke mojega življenja. — Frances Okoren, . 651 T> Juniatta Ave., Cleveland, O.
3x {18.20.22—1}
QLAS NARODA, 21 JAN. 1921
ŽENSKA VOJNA.
I
Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D um« s.
--V Lr
Za "Glu Narod«" priredil G. P. \ If

14	(Nadaljevanje.)	f'
—	Rekli ste: — (iorje mi! — je rtkel vojvoda. — Stdaj pa re-
rite: _ Sreča za \>e! Drapi Canollts bo popravil kar je zamudil.
Jaz ira ne poznam, a jru Ločeni spoznati. Predstavili mi bvste Canol-k"»a in jiu ;ra l><.m ljubil kot lastnega sina.
—	He vi te k<it brata, — je rekla Nanon sm-'bljaje.
Xato pa je prešla k drugim mislim, zmečkala list, katerega je i iiviedz vrgla v ogenj, v resnici pa varno spravila v svoj žep, da ga p<»/n«*je porabi prsii ovaduhu:	> »
—	Ta zverina!
Ali, ravno mi je nekaj padlo v glavo, — je rekel vojvoda. — Zakaj pa d. ."ko prid«-.1 Zakaj naj čakam, da ga vidim? Takoj bom poslal ponj v gostilno **Pri zlatem teletu".	'
Kaj da bo izvedel, da ne znam ničesar prikriti in da sem \jtin povedala kljub prisegi, katero sem prisegla.
II«H*ein biti diskreten.
S. daj jr«>spo«l vojvoda, sedaj vam hočem napovedati vojno jaz. j»- rekla Nanon /. onim smehljajem, katerega so si izposodili J>udiči <>d nngeljev.
lu zakaj, moja draga lepotieaf
—	K^r Nte »i nekoč bolj želeli sestanka med štirimi wmi kot s vdaj. Večerjala bova »uma in jutri zjutraj je Ae dosti časa poklicati ( anollesa. I>«» takrat ž« lahko obvestim CanoUesa, — si je mislila Nanon.)
—	Naj bo. - je rekel vojvoda, — pa sediva za mizo.
Iv« r pa ga je še vedno mučil ostanek dvoma, je tiho dostavil:
—	Od »vdaj do jutri zjutraj je ne bom zapustil in <-e ni eopernima. ne bo našla nobenega sredstva, da ga informira.
—	Torej, — je rt-kla Nanon ter položila svojo roko na rame vojvode. - torej mi j«- dovoljeno predložiti prošnjo za mojega brata?
—	Kaj : — je rekel vojvoda. — Vse. kar hočete, denar. ..
—	O. denar. — je rekla Nanon. — tega ne potrebuje. Dal mi je krasen prstan, katerega ste videli in ki je bil last njegove matere.
—	Torej napredovanje v službi?
—	i »a, napredovanje. Napravili ga bomo za polkovnika, kaj ne?
—	Vraga, za polkovnika! Ilitro postopate, moja draga. Za kaj takega bi moral napraviti kralju posebno uslugo.
—	Pripravljen je prevzeti katerokoli službo.
- O, — je rekel vojvoda ter opazoval Nanon iz kota svojega oeesa. — Imel bi zaupuo sporočilo ia dvor.
—	Zaupuo sporočilo za dvor! — je vzkliknila Nanon.
—	Da, — je odvrnil stari dvorjan, — a to bi vaju ločilo.
Nanon je videla, da mora pregnati zadnjo s'ed nezaupanja.
O, nič se ne bojte tega, moj dragi vojvoda. Kaj naj pomenja ločitev, če je prednostna zanj! Prežeuite ga, pošljite ga iz domovine, « e je njemu na korist in ne brigajte se zame. Cc mi le ostane ljubezen mojega dragega vojvode, ali ni to več kot potrebujem, da sem srečna ?	•
—	Dobro, dogovorjeno torej, —je rekel vojvoda. — Jutri zju-t:\i j ga ilain poklieati ter mu dam svoja navodila. In sedaj, kot ste rekli, hočeva večerjati.
Sedla sta za mizo in eelo Fraueinette, ki ie dobro poznala voj->odo ter značaj in naravo svoje gospodarice, ie bila mnenja, da je Nanon popolnoma mirna ter da je vojvoda potolažeu.
VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ
Hripavost, segacenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronchialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam.
Severov Balzam. Proti
(preje Severov balzam za pljuča)
bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomaga! bsljo, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za rdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah.
Cough Balsam
V dvojnih merah: 25c in 50c.
1921
Sevojcv novi slovenski Almanah je iiieL
Dobite iztis našega. novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. Cega b« dobite ▼ vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c pošt. znamko. ■
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS	IOWA
Aforizmi.
Razočaranje! Kaj pa je življenje drugega nego neprestano razočaranje !	* Ivan Cankar. * * *
Ros lahka ni iz domovine pot. milejši xejtft po domovju veje in evet proevita se doma krasne je in solnce sije lepše kot drugod.
Fran Geštrin.
n
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Johnstownn in okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik
Mr. MIRKO VIDMAR,
k5 je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih pro-si mo, naj mu gredo v vsen ozirih na roko.
Upravništvo "Glas Naroda".
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTA&
Za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler Street
Pittsburgh, Pa.
KRETANJE pARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJP V NEW YORKA.
"Ozdravi kilo
kot sem jo jaz"
•Ur kapitan J« ozdravil svojo lastn k«lo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite se operirati all pa bodete umrli."
Njegovo zdravilo >.i knjiga sa p oil Jo zastonj.
Kapitan Colours Je'vos; 1 po morJT mnogo let. Slednji« je dobil dvojno kil | In ni moral samo ostati' na suhem, tam. vč Je moral biti vsč let v postelji. Poskusil je nI ravnika sa r-i ravnikom ln pas sa pasem. Pa ni imel uspeha. Slednjič mu Je bilo rečeno, da se mira pod vreči nevarni operaciji, ali pa'mora a mrett. N«pr»v;i ni n« tega, ne onega temveč ae Je sam ozdravlL
Četrto poglavje.
t 'i f.i
steie pri navajanju .sil. ki so obljubljale znia?o stranke, kateri je: pripadal.
—	Vojvodo ilt* Epernon/ — je vprašal klativitez, — kje naj j srečam tega? .Jaz ne prihajam i/. A gen. temveč Iz Bordeaux a.
—	Lahko l»i ga srečali par korak od tukaj, — je rekel mladi mož ter se nasmehnil.
—	Saj res. ali -ne stanuje lepa Nanon de Lartigues v tej okoliei ?
—	Dva streljaja od tukaj. x
—	To mi pojasnjuje navzočnost, barona »1" Can jlles v irostilni | "Pri zlatem teletu".
—	Ali ira poznate?
—	Koga.' Barona? Gotovo. Lahko 1 »i se eelo nazival njegovim prijateljem, ee bi gospod de-Canolles ne pripadal visokemu plem-! stvu, d oči m sem jaz ubog meščan.
—	Meščani kot ste vi. Riehon, pomenjajo prav toliko kot prin-(U v položaju, v katerem se nahajamo. Ali veste, da sem vašega prijatelja. barona de Canolles. obvaroval batin. če ne še kaj hujšega?
—	Da, rekel mi je par besed o tem. a jaz ga nisem pazno poslušal. ker se mi je mudilo k vam. Ali ste gotovi, da vas ni spoznal ?
—	Težko je spoznati one, katerih ni človek še nikdar videl.
—	Tudi jaz sem le uganil, kaj naj mu odgovorim.
—	R<»s, — je rekel Vieomte. — zelo pozorno se je oziral vame.
Riehon je smeje odvrnil:
—	Kavalirjev vaše vrste se ne sreča kar tako vsaki dan.
(Dalje prihodnjič.)
Angleške porotnice.	|la iz svoje torbice kvačkanje in
Te dni so se pojavile,pri angle-	praktično pokazala, da more
ških porotah tudi ženske. V kraju j™1' to svoje delo v vsaki situ-Swanzei sta stopila v sodno dvo- aciji.
rano, kakor hitro je bila sestav- v Marshall se jo vršila razpra-ljena porota, dva delavca, ki sta va ra<ii zl<^rilla Proti nravnosti zahtevala, da morata njuni ženi,Branitelj je rekel, da bi bilo takoj domov kuhat kosilo in da Prav. ako ženske ne prisostvo-torej nimata časa sedeti# tn kot>'ale teJ razpravi. Toda predsed-| porotnici. Delavca sta morala od-jnik sod ni je jc odvrnil, da zakon !iti. ženi pa sta ostali.	!-ie zakon i*1 porotnice so ostale na
V Roekshire je bila/ ustavljena dvojem mestu..
porota iz 6 moških in 6 žensk, j_____'__'__*	_ _——
Ker je bila razprava precej dolgo- jfeSSI BSžSSI BSSi BVHSSI ^SSSI DflflSS časna, je ena izmed porotnic vze--»SS5255I 152331 15033I52S5I 0855
SANTAL
CAPSULES
MIDY
Ozdravi katai mehurja in odstrani vse v 24 urah.
Vsaka pilota (MlD'
Varajte se po n sred b
BELVEDERE	; 25 Jan. — Trst
2EELAND	22 jan. — Cherbouro
SAXON IA	22 jan. — Cneuoura
ROTTERDAM	\ 25 jan. — Bouiogno
ARGENTINA	. 29 Jan. — Trs*
KROONLAND	29 jan. — Cherbourg
LA SAVO IE	29 jan. — Havrs
ITALIA	I 1 fsbr. — Trst
AQUITANIA	3 febr. — Cherbourg
LAPLAND	12 febr. — Cherbourg
LA LORRAINE	5 febr. — Havrs
ZEELAND	S febr. — Cherbourg
ALBANIA	8 febr. — Cherbourg
PRES. WILSON	8 febr. — Trst
SOFIA	i 10 febr. — Trst
RYNDAM	1 12 febr, — Boulogne
SAN GIUSTO	15 febr. — Tr®»
ADRIATIC	16 febr. — Cherbourg
FINLAND	19 febr. — Cherbourg
ILEOPOLDINA	16 febr. — Havr
FRANCE	17 febr. — Havre N. AMSTERDAM 19 febr. — Boulogne
t AQUITANI A	26 febr. — Cherbourg
' LA SAVOIE	26 febr. — Havrs
CANOPIC	26 febr. — Genoa
FINLAND	26 f^or. — Cherbourg
ROTTERDAM	1 marca — Boulogne LA LORRAINE 2 marca — Havre
i SAXONIA	5 marca — Cherbourg
iROCHAMBEAU	8 marca — Havrs
IMPERATOR	10 marca — Cherbourg
ZEELAND	12 marca — Cherbourg
CRETIC	15 marca — Genoa
i COLUMBIA	16.. marca — Trst
I FRANCE	17 marca — Havre
OLYMPIC	19 marca — Cherbourg
RYNDAM	19 marca — Boulogne
ALBANIA	19 marca — Cherbourg
ARGENTINA	j 19 marca — Trst
J AQU ITAN IA	72 marca — Cherbourq N. AMSTERDAM marca — Bouloine PRES. WILSON 26 marca — Trst
j LA SAVOIE	26 marca ' — Havre
J BELVEDERE	' 2 apr.la — Trst
Glede cen za vozne listke In vsa druga Pojasnila, obrrwt* ee na tvrd*o.
FRANK 8AKSER tt Cortanot St.. New York
IMPORTIRANE BRINJEVE JA60DF
Najboljše vrste Vreča 130 funtov $13 —
K naroČilu pritožite Money Order.
MATH. PEZDfit Box 772. City Usll Sla. New York, N. Y. yniiiinmmiiniiiimii ni urn iniiiniiiiiT*
.Jezdec, katerega je pozdravil Canolles /. imenom Riehon, je od-M-l v prvo nadstropje gobtilne "Tri zlatem telvtu" ter večerjal v družbi Vicomta.	5
IM je on, katerega j»* \'ieointe tako nestrpno pričakoval, ko je p«>>t;il v>le<l >re<nepa slučaja prit**a sovražnih priprav vojvode iz Epernon* in v.>I<h1 česar je bil v stanu izkazati baronu de Canolles omenjeno uslugo.
Z;ipnstil je Pariz, i»red osmimi dnevi ter Bordeaux že istega t ur ti r prinesel vsled tepra najnovejša sporočiljt glede nemirov, ki s" se pojavili na eeli črti iz Pariza v Bordeaux in ki so dobivali ved-i " bolj vznemirljiv rtiačaj. Medtem ko je govoril sedaj o aretaciji priuea kot glavni zadevi dneva, sedaj o parlamentu v Bordeaux, se-tl.j j o Mazuiinn, kralju trenutka, je luladi mož molče opazoval nje-vo uiv/.k«>. od soln«*a obžgano lii-e, njegovo mirno, presunljivo oko, nje^'H e beie in o*»tn» /obe. ki so se prikazovali ]>od ernjmi brki ter sploh vsa različna /nanicinja. ki so delala Kiehou za nzor pravega klati vi teza in pustolovea.
Torej, je rekel Virom te po kratkcui tdmom. — torej se tialiaj.i gospii priiu-esiiija oh tej uri v Chantillv *
Kot znano j«- na Ta način označevalo dre vojvodinji Coiid^, le tla se je materi dostavljalo naslov udove.
- Da. — je odvrnil Riehon, — in ona va-i pričakuje tam čiiu-preje mogoče.
In v kakem pokžaju se nahaja v Chantillv? V pravem prognanstvu. Z največjo pozornostjo stražijo njo in nj«-iu> taščo, kajti na dvoru domnevajo da se ne bo zadovoljila le > pritožbami pri parlamentu, temveč da si bo izmislila e kaj bolj uspešnega v prilog princa. Žalibog pa ji manjka kot vedno 'lenar-j.i... Saj re>. ali iztirjali denar, katerega so vam,bili dolžni.' To j«- vprašanje, katero mi je prav posebno polagala na srce*
—	Ih* z največjim naporom. — je odvrnil.Vieomte, — sem spra-a i I skupaj dvajset tisoč liber. katere imam pri sebi v zlatu. To je vse.
To je v Ne! Za vraga, Vieomte, vidi se, <ta ste milijonar. Go-a <>rite tako zaničljtvo o takih svotah in v t^kem času! Dvajset tisoč lil><*r! Revnejši smo kot gospod Mazarin, a bogatejši kot kralj.
Torej mislite, Riehon, da bo gospa princesinja sprejela ta pori/ni dar?
Z največjo zahvalo. Prinašate ji dosti, dj plača eelo armado.
—	Ali mUlite, da Latn bo treba! - Česa T Armade! Gotovo in že smo zaposleni s tem, da jo zbe-
T< mo. Gospod de I^aroehefoueault je zbral štiristo plemenitašev pod pretvezo, da prisosf\njejo pogrebu njegovega očeta. Vojvoda Bouil-Ion bo odšel z enakim številom, ee ne večjim proti Guienne. Gospod de Turen ne obljublja vprizoriti pohod proti Parizu v 1 imenu, da napade Vineennes ter odvede prince. Imel bo pri sebi trideset tisoč liioi, eelo severno armado, katero &kuša odvrniti od kralja. O, bodite brez skrbi, stvari s« dobro razvijajo, — J« nadaljeval Riehon, vem. če bomo napravili dobro kupčijo, a na vsak način
li velikanski krava!. ni*tc srečali vojvode de GpemonT — kolega oči so ble-
CENIK KNJIG
katere se dobi pri %
Slovenic Publishing Co.
82 Ccrtlandt St.
Poučne knjige.
Hitri računar	.50 Nemški abeednik Neniško-angleški tolmač
Pravilo dostojnosti	.30 Slovensko-nemški f^ltivar
(Janežič Bartol)	4.00 Slovensko-nemški. slovarček	1.00 Poljedelstvo	.60 Umni kmetovalec	J5Q
Zabavne in razne droge knjige.
Amerika in Amerikan-
ci	5.00
Avstrijski junaki	1.25
Čas je zlato	.30
Dama s kameljami 1.50 Hipnotizem '	.35
Knjiga za lahkomiselne
ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Marija hči polkova .30 Prokleta, 6 knjig	3.00
Prokleta, trdo v platno
vezano	4.00
Princ Evgenij Savojski J30 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Požigalec	.30
Doli z orožjem	.50
New York
Zbrani spLsi Jakob
Alešovec Kako sem se jaz likal. Pni del	1.25
Drugi del	1.25
Tretji del	1.00
Ljubljanske slike.
Četrti in peti del 1.50 Ne v Ameriko.
Sesti del	" 1.25
Gledališke igre.
Revček AndrejČek	.50
Ne klici vraga	.40
Zemljevidi.
Združenih držav	.25
Celega sveta	.25
Kranjske dežele	.10
Zemljevidi: New York, TIL, Kans., Colo., Mont. Pa., Minn.. Wis., Wyo., W. Va., Alaska
vsaki po	.25
Razglednice.
Newyorike, ducat po .24 Slovenske narodna nosa po	.04
ducat	.35
* Opomba: Naročilom Ja priložiti denarno vredost, bodisi ▼ gotovini, poitni nalrawiHrf aH poitnib snun-kah. Poitnina j« prt vseh cenah, vračunjena.
Slovensko-Ame-rikanski Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih:
CLEVELAND. O. Poddruinica Frank Sakser
6104 St. Clair Avenue. Jakob Resnik. 3599 E. 81 Street. Charlee Karllnger. 1086 Addison Rd.
LORAIN, o. John Kumse, 1735 E. 33 Street. Louis Balant. Box 106. Pearl St. BARBEgrON. O.
Albin Foljanec. 188 Melvln Street« Frank Poje, 807 W. Tua :ari» as Ave
WF.ST NEWTON, t*K. J o a. Jovan, R. F. D. 2, Wx 101,
GREENSBUR3, PA. Frank Novak. R. R. 7.
FOREST CITV. PA. Matija Krmln.
\V IL LOCK- PA. J os. Peterrrl.
. Srrl ITHVIEW, PA. Frank Strainer.
AMBRIDGE. PA. Frank Jakshe 112 Washlnotor. St.
BROUGHTON. PA. Anton ipavec.
BESSEMER. PA. Louls Hribar.
DUNLO. PA. A. Oshaben. '
JOHNSTOWN, PA. John Petane, 54« Woodland Ave.
PITTSBURGH- PA. Zvon ko Jakie, Ignac Magister.
J os. Pogačar, 8307 Berlin Alley.
EXPORT. PA. Jurij Previč. Louis Supančič.
FARRELL. PA. J. Okoren 1108 Beech Street.
CONEMAUGH. PA. t/. Rovanšek, 347 Greeve Street.
CLARIDGE. PA. Anton Yerina.
STE ELTON. PA. Anton Hren, 252 Main Street. IMPERIAL. PA.
/al. Peternel.
UNITY STA., PA.
Frank Schifrar.
AURORA. ILL. Jernej Verbl£. 6^5 Aurora Ave.
NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrln, 10 — 10 Street.
JOLIET. ILL. Frank Laurich. 624 Summit St. Frank Bamblch, 745 Summit St.
CHICAGO. ILL. Joseph Blish, 1944 W. 22 Place.
SPRINGFIELD. ILL. Mat. Barborich. 1504 S- 15 Street.
SHE80VGAN. WIS. H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue.
WEST ALLIS. WIS. Frank Skok, 485—52 Avenue.
INDIANAPOLIS. IND. Louis Rudman. 737 N. Holmes Ave.
CLINTON. IND. L. Bolskar. 318 N. 9 Street.
PUEBLO. COLO. Peter Cullg. 1245 So. S. Pee Ave. »'rank Janesh, 1212 BOfimen Ave. John Germ. 734 Moffat Avenue.
ROCK SPRINGS WYO. %nton Justin.
GO WAN DA. N. V. Karl Strnlsha, 114 Miller Street.
LITTLE FALLS, N. V.
Frank Masle. 39 Danube Street.
ST. LOUIS, MO. M. Gabrljan. 2834 Lyen Street.
GILBERT. MINN, woula Vessel.
ELV. MINN. Joe. Peshel.
VIRGINIA. MINN.
Frank Hrovaticti.
KAST HELENA. MONT. Frank Hrella.	«
KLEIN, MONT.
"Molje In žene, nI treba se rexatl In ne
potrebujete «%asa". Kapitan Collinsa Je proučil sam svoje telo la slednJJO .e iziriSel naCin. po katerem Je poslal ztlrav, močan ln srečen človek.
Vsaikdo se more po^Hižiti tepa načina ki. Cisto priprost. lohek. zanesljiv i brez stroSkov. Varil;do «> kilo bi mira imeti Callinpsovo knjigo, ki mu pove. ka ko »e more -»zdraviti. Kako se more vsaK ho poslu^it; najina v vsojem stunovanj brez kake ieiavv. Knjiga ln zdravila se pošljejo ZASTONJ. \*se se p>»šlje vsake mu. kdor Izpolni dolenji kupon, ku'.ere ea Izpolni in odpošlii takoj.
LLOYD SABAUDO 3 ^ČT
Prihodnji odplutje Is N. T. saraJft bi 2 vijjikt PE D' ITALIA — 26. febr. REGI1MA O" ITALIA — 23. marca i*u»jaj«j se direktni vosnl listki So irlarnlb mest v JopsIsTlJl BresplaCno vino potnikom I.
XUPON ZA KNJIGO O KiLI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO.
Capt W. A. Collinps (Inc.) Bos :>4 K. Watertown. N. T Prosim poSljite mi VaSe BREZPLAČNO zdravilo proti kil; ter knji-po brea kake obveznosti od moje strani.
Ime ..................................
Naslov .............................
French Line
C0MPA6N1E GENERALE TRANSATUNTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
SAVOIE .................. 29. januarja
wA LORRAINE .......... 5. februarja
CHICAGO ................ 15. februarja
LEOPOLDINA ............ 16. februarja
FRANCE ..................20. januarja
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBURGA
NIAGARA
1. marca
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler le naj-etarejll slovenski sdrsvnlk. tpee-ia-ttst r Plttsburcbn. 1 ki ima S*-le trto { orskao v sdra.rU« nju vseh
■estrvoUeaSe kr v! sdravl s da-
______SOS. ki sa Se isumel Or. wrot.
ESrlleh. Ce Imate moaoUe ali menur-Cke po teleeu v crlu. lspadanje las. bolečine ▼ koeteh. nrldlte ln laftlstfl vam bom kri. Ne Cakalte. ker «a be
▼ee moflke bolseeal atrtrki »e e-kralflanl metodi. Kakor kltro opašite da vam prsnebujs edravje. ne Čakal te. tsoveC pridite In Jas vam sa bose so pet povrnlL
TTydrussls all vodao kilo oedravlm ▼ II. arah ln aleer bres operacije.
Holeenl —bniSs. ki povarotejo bo letne ▼ krila ln fcrbtn ln vfasfb tadl pet paManla vode. n—ritla a so«o-
tekltne. erbeCleeu akroOe ln drass kotne bolesnt ki nssts—Jo vsls« ne«-ste krvi- oedravlm v kratkem Caaa nI potrebno letati.
Uradne ure: veak dan od S. are afa-trmj do t. eveCer: v petkib od t. afa-traJ do I. popoldne; ob nedeljah e« efatraj So t. Msoitaa
Direktna železniška zveza Iz Psriza v
vse glavna toČKe Jugoslavije. Hitri parnlkl s štirimi In dvema vllakoma. Poseben zastopnik jugoslovanske vlade K« pričakal potnike od prihodu naših par* nikov v Havru ter Jih točno odprem H. kamor so namenjeni.
Parnlkl Francoske črte ao transpertlrall tekom vojne na tlsoSe čehoslovMklh vo-lakov brez vse neorlllke.
Za ilfkarte In cene vprašajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St. N.t. G.
ail pa pri lokalnih atentlh.
■VffiHmmriuminmniimmmmMHiir
Gosulich črta
Direktna potovanje t Dnkmaft (Gravoea) Is Trat. BELVEDERE
25. januarja ARGENTINA 29. januarja PRES. WILSON 8. februarja Potom lletkov. Izdanih sa vee fcra-
Je v JugoeleviJI In drblJI. Ras kotne uflodnoatl prve« a, truee. * as In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda doMvale brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS. & 00.
Paaaenger Department 4 Weal Street	ffow York
■mini n milnim mm umni mi nttc
ZASTAVE
Bepilije in vee dniAtvo-ne potrrfa^ina. Garantirano delo la Ma go. Izdeluje po zmerni* cenah vaš rojak
VICTOR NAVIN&K, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA.
FRANKLIN, KAN*.
Prank Lsakevse.
SAN FRANCISCO CA L.
J. lamin, tsa tan tninno
Cena 40
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDKAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja atroks ja rdrarljenje akutnih in kroničnih bolesni Jo mb| ie sdravim nad 23 let ter imam ikndnje ▼ v t eh bolesnih in
■nam slovensko, sato vas Eorem popolnoma razumeti in apoena ti vaio b eleven, da vas ozdravim in vrnem moi in saravje. Skozi 23 let aem pridobil posebno skuinjo pri oedf-vljenju moškil bolezni Zato «a morete popolnoma uneeti na mane, moja akrk pa je, da vai popolnoma osdrayim. No odlašajte, ampak pridit« iimpreje.	— -j
Job ozdravim aeetruaUone krt. loeatja la Ilea ae tilnil. be lesni v arts, ta-padanja lat, bolečine v koeteh. start rana, tlvftn* bolezni, oelaboloet. boitsnl v mehurju, lotceh, Jetrah 13 *e*oSow. rmenlee. revmstllie ■. katar.
l/ra t ne ure aoi V arnteljek. eretan ln setklh «s t. ur* ajutral Se t. . —sitna. V torkih, tstrtklh In sobotah ot ». ure ajutral ta h ure zvečer. Ob nedeljah p« to a uro pipottfne. P« POJhri NI ZDRAVIM. tRiOETK OSEBNO. NE POZABITE |» IM
NASLOV«
Dr. LORENZ 644 Pean	Pittsburgh, pa.
Nek eter I srusl zdravniki rabijo teSnua&i^da va« razumejo- Jmm imun h- »iuk«
BT ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-Isr VEOJJ SLOVFtfSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH