Izjava predsednika JUU tov. Rašica našemu listu. Tov Rašič Damijan je ob priliki Ijubljanske banovinske skupščine podal predsedniku Novinarskega odseka tov. Jožetu 2upančiču iz Litije naslednji intervju: Zvest svoji nalogi kot predsednik Jugoslovenskega učitcljskega udruženja se je napovedal tov. Damjan Rašič tudi na našo banpyinsko skupščino 5. in 6. juli^a y Ljubljani. t)ospel je ž beogj-ajskim brzovlakom. Na ljiibljanski postaji ga je pričakovala številna četa učkeljskih delegatov s predsednikom tovarišem Dimni.kom, nato pa smo krenili z dragim gostom k Štruklju, koder se je razvil živahen, iskren tovariški pomenek. Naslednji dan — samoposebi umevno — je bila njegova prva pot v Delavsko zbornico, koder so se sestali delegati vseh naših sreskih društev. Namenoma ne poročam iz njegovega situacijskega poročila ničesar in to iz dveh razlogov: posnetek njegovega govora, v katerem je podal ekspoze centralnega upravnega odbora kakor tudi vodilne smernice naše organizacije, smo čitali že itak v »Učiteljskem tovarišu«, delegatom, ki bodo poročali na domačih okrajnih učiteljskih zborovanjih, pa nočem vzeti aktualne snovi, ko bodo poročali o letošnji skupščini. Omejim se zgolj na intervju, ki mi, ga je dal predsednik tov. Rašič za Učiteljskega Tovariša. Kralj in država nad vse. Tovariš Rašič -— tole omenjam le za uvodno ilustracijo — je prebil vsa leta svetovne vojne pod orožjem. Udeležil se je krvavih grozot v strelskih jarkih, odnesel težke poškodbe na roki — je še danes invalid — in je dosegcl visok vojaški položaj: je rezervni pešadijski podpolkovnik. Zato ga popolnoma razumemo, ko mi je omenil uvodoma: Moja in naloga vseh nas je v glavnem ta: služiti kralju in domovini. To je naše glavno politično načelo, ki ga mi učitelji gojimo že od nekdaj, v tem pravcu se suče naša državna politika edinstva; to je smernica tudi naših državnih politikov. V vseh drugih zadevah so med našimi člani lahko deljena mnenja. V državno-političnem stališču se ne moremo deliti v skupine. Nad vse nam je Jugoslavija in kralj, ki personificira milijone Jugoslovanov. V stanovski organizaciji ni mesta za politično opredeljenost. Druga glavna naša zapoved pa.je: poslovanje JUU se mora otresti vpliva vseh političnih partij. Mi smo prosvetna vojska, rie moremo in ne smemo imeti pretesnih zvez š političnim življenjem. Kvarnih vplivov nekdanjih časov ne bomo itak nikoli pozabili. Niti se ne smejo ponavljati znani primeri: Pade minister, pade naša smer Naša smer mora biti eminentno nacionalna in rodoljubna. Poslovanje Udruženja Glavni posel nam je šola. Šola je naše življenje. Sto in sto vprašanj nam nalaga ta naša dolžnost. Nove šolske smernice: delovna šola itd., itd. Vzdrževanje šol naj bo v skladu z ekonomskim stanjem naroda. Mi delamo in moramo delati za dvig ekonomskega stanja našega naroda. Saj dobro vemo, da zavisi stanje in napredek prosvete v glavnem tudi od materialnega razpoloženja v narodu. Naši zadatki za katere se potegujemo venomer pa so tudi: Zaposliti v službi vse naše strokovno usposobljene tovarišice in tovariše, sprejeti v službo vse kandidate, med letom ne vršiti prestavljanj, v kolikor tega ne zahteva resnična državna potreba. Napredovanje naj gre svojo normalno pot. Za peto grupo naj upravičuje tudi ocena »prav dobro« in ne samo odlična. Podčrtam pa tole: le službena kvalifikacija naj služi za podlago pri razpisu učiteljsklh mest. In naše materialne prilike? Z ozirom na ostalo uradništvo in gospodarsko stanje države bi bili lahko v relativnem pogledu v glavnem zadovoljni z našimi prejemki. Seveda nas pa tišče še bremena, ki jih ne smemo spustiti iz vidika. Poročene učiteljice dobivajo v zadnjem času polno doklado. S tem smo odpravili vprašanje, ki je desetletje razburjalo naše vrste in to gotovo upravičeno. Saj je največ poročenih državnih uradnic ravno v naših vrstah. Kako pa, tov. predsednik, poslovanje in stanje v našem Udruženju? Upravičeno lahko trdim na kratko: Zadovoljivo in sem za svojo osebo docela zadovoljen. V tem letu smo plačali iz rednih prihodov dolg v znesku 200.000 Din, kolikor smo ga imeli še na domu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu v Kralja Milutina ulici 66. Centralna uprava ima, kakor to dokazuje pravkar navedeni primer smisel za ekonomsko gospodarstvo. Naša glavna skrb pa bo sedaj ta, da odkupimo stavbišče na 'katerem stoji naš dom. Beograjska občina, lastnica stavbišča, ga je dala pred leti prejšnjemu odboru le v najem, kar bomo morali v bližnji prihodnjosti popraviti, tako da bo stal naš dom na našem zemljišču. Še kako besedo tov. predsednik o našem tisku s posebnim ozirom na »Jugoslovenče«. Kakor znano je »Jugoslovenče« namenjen osnovnim šolam naše države. 2e v prvem letu je dosegel 100.000 izvodov tiraže. Pisan je v latinici in cirilici, kar nam seveda dela precej ovir. Uverjem sem, da bo prišel čas ko bomo rešili zadovoljivo tudi vprašanje črkarske pravde. Enoten črkopis nam je nujno potreben v dakaz našega državnega in duhovnega edinstva. Jugoslovenče prihaja domala prav na vse naše osnovne šole. Nekatere ga prcjemajo le v enem izvodu za šolsko knjižnico, precejšnje število pa je tudi takih šol, ki ga dobivajo po več sto izvodov. Lista beograjske centrale: »Učitelj« in »Narodna Prosveta« imata zadnje leto povečano naklado, obema listoma pa se v zadnjem času — po izjavi uglednih oseb izven organizacije — pozna napredek v redakciji. Malo drobiža iz naše organizacije. V zadnjem poslovnem letu prikazuje naša organizacija tudi številčno močnejši razmah JUU šteje v vseh banovinskih sekcijah nad 17.000 članov. Razdelitev organizacije po banovinah je pokazala najlepše rezultate in kaže napredek v članskih imenikih + 4000. V financijelnem stanju sem že omenil vsoto 200.000 Din, ki smo jo uporabili iz rednih dohodkov za plačilo našega doma. Močno so narasli upravni posli centrale. Tako blagajna, administracije in ostale naše pisarne potrebujejo vsled tega večje zaposlitve. Administracija »Jugoslovenčeta« zahteva tri stalne moči, in poslovanje vrše trije naši tov. upokojenci. Zadovoljivo narašča tudi obisk Učiteljskega doma, ki je shajališče vseh naših tovarišic in tovarišev, ko prihajajo iz krajev izven Beograda v našo prestolico. Omenjam, da dobi tam prenočišče vsak naš član za ceno 10 Din. Nečlani in ostali pa plačajo dvojno. Zaradi prenočišč se je treba prijaviti tov upravniku, ki stanuje istotako v domu na Kralja Milutina 66. Upravo doma smo poverili tov. Gajiču Radivoju, učitelju na šoli kralja Aleksandra. * Na sejah 17. in 18. marca smo izdelali poslovnike tako za vse sekcije kakor tudi za centralno Udruženje. Med letom smo rcšili mnogo organizacijskih kakor tudi ostalih stanovskih vprašanj. Podvzeli smo nebroj intervfincij, vcntilirali smo vprašanje naše stanarine — ker je zadeva itak že znana, je ne bom razpredel podrobneje. Lahko trdim, da je cenirala storila vse, kolikor je bilo v današnjih prilikah mogoče. Izjava za dnevnike. Po završetku skupščine sem zaprosil tov. Rašiča za izjavo za dnevne liste s poscbnim ozirom na izven ljubljanske: zagrebške in beograjske liste Izjava se glasi: Druga banovinska učiteljska skupština u Ljubljani jeste skupština vrednih školskih radnika, koji su mnogo uradili u svojoj organizaciji i čiji uspesi zaslužuju pažnju i priznanje. Sa svojim gospodarskim tekovinama ova učiteljska sekcija stoji na prvom mestu u državi u odnosu prema ostalim učiteljskim sekcijama. Disciplinovanost članstva je za ugled. Njihova ljubaV prema's celini naroda, njihov rad na učvrščivanju Jugoslovenske misli i njihova utakmica u radu na svekolikom uzdizanju naroda u ovom delu države služe na čast celom našem redu. Smišljen i drugarski rad na skupštini prikazuju ovu u najlepšem izgledu i kako to treba da bude na skupštini vaspitača naše najmlade omladine. — nč —