Anton Krošl: / ZEMLJIŠKA ODVEZA NA BIVŠEM KRANJ3KEM. (Organizacija in delo zemljiškoodveznih organov 1849 - 1853)! 11180527 K A 2 Jl L 0 ¦ Stran PaSDGGVOR . • »................ 1 YIHI II? IITKriATUSA.............. 8 OTOD..................... 10 I-odlosništvo . . . . • ......... . . 11 Podlo&niŠke da^otve pred 1846» • ••••*. 16 iiasvoj zakonoda.je za verstvo podložnikov . . 24 " - -• Eranjske.............- . 27/1 - 27/13 3m_______ ZA DEIO OHGAEOV ZA ZKMUSfJCO ODTESO . Lplošno ........... ....... 28 '.....v'*dnina ••••.........•••. 31 OaC______CIJA C!iGABO? ZA ZKf!IJI^O 0DVE20 Splošno....... . .......... 37 terislri kcmicar.......•... 38 .____,na kom.sija za zeialjiško odvezo » . • . 42 Organizacija zod* fonda .......... 47 Ckrajne konisije .............. 48 Dobe deloTanja akrsSnih.komisij....... 50 POSTOPEK Piil DELH Splc^no.................. 52 lostopek minister. koraisar^a in de^. koiaislje 53 lostopek okrajne komlsije ......... 55 BE2ULTAT BKUV a* Spložno...... . • ........ 59 b. 0 izrasoslovju iaenj.......... 61 Količine in vrste prijavljenih dajatev ... 64 Brava desetina ••........... 64 Slaka......••......... 65 Pre^led imenj z nojvečjo tlsko ... 67 Obvesnosti v denarju in v naravi . . • . 70 iPre^led iinenj glede davSdin v denarju in v naravi............ 74 Pregled protiobvennosti ••• ....... 75 Absolutna Ltevila upravičencev in zavczsnccv 76 Izvcdba zei&Zi&ke odvsze . ......... 80 Besetiiia •........»...... 80 Urbarijalne da^atve ........ .. 81 Laudeinijl ..*..¦......... 82 Odkupnlria in kupna odSkodnina • m . . . 82 Obse& iii vrste odvezsniK aenljiio ..... 86 'od celoku;,jne^;a dela zeml^* odv* .... 88 I:.,-...vxjudek •................ 91 PdlLOGA I. ZAKOE 0 0DPMVI TLAČAKSTVA 2 3)KE 7. SEPT. IJ^A 1848, KillOGA II. i' 2 DHE 4. IIAHCA 1849* P&Il-OGA III« \m'\jj:einxxng dec Ministeriune des Imiern, betreffeBd die Durchfuhruiig dcr GruiidentlartuK^; iis Ercnlande Krsin« PHIL0G4 IV. Instruktion fttr den Miaisterlal- connisar. PillLOGA V. 0 vretah in lu^sivih podloiiniSkih obveznosti na biv3ero Kranjskeia. I;aiLOCA VI. Kerilo in ocenjevaiije podlo^ni^kih obvesmosti. Predgovor. V Sasu propadanja fevdalstva ter vedno močnejsega uve-Ijavljanja denarnega gospodarstva se je začela v Srednji Evropi do sedaj zadnja borba obdelovalcev zemljišč za" teme-ljito, bistveno reformo njihovih pravic in odnošajev do osta-le družbe. Ta borba Je trajala v biši Avstriji do 1. 1848., ko so ostali stanovi eloveške družbe z zakonskimi odredbami ugodili skoro vsem zahtevam neposrednih obdelovalcev zemlje -kmetov. L. 1848. je mejnik v zemljiščni zgodovini bivše Avstri-je, s tem pa tudi bivše Kranjske, ki je bila tedaj avstrij-ska kronovina. Po zakonitih odredbah je takratna dunajska vlada pristo-pila v vseh avstrijskih deželah k reševanju problema, ki ga nazivamo zeml.iiška odveza« ZemljiŠka odveza se je izvršila v vseh kronovinah po doloeenih zakonskih smernicah in glede na obsežnost predmeta v sorazmerno zelo kratkem casu. Tudi na bivšem Kranoskem je diin ajska vlada odredila definitivno likvidacijo ostankov fevdalnega gospodarskega reda s tem, da je izvedla zemljiško odvezo. Kako pa je izvršila to, po svoji gospodarski in kulturni dalekosežnosti pomembno dejanje — je predmet pričujoče raz-prave. Geravno je vsa doba po 1. 1848, pokazala, kako izrednega pomena je bil dogodek zemljiške odveze za vse dežele, kjer se je izvršila, vendar margka domala do danes o tem še več-jih, zakljuoenih del. Pa tudi potrebnih preddel za tako ob-sežno delo po vecini še manjka. Saj razen sumarične uradne izdaje o izvršeni zemljiški odvezi iz 1. 1857»+ ni skoro nikakih /Samostojnih arhivalnih raziskovanj za zgodovino* Grlinber^ovai se večinoma omejujejo na pravno stran zemljiške odveze ter se organizacije in dela kot takega komaj dotaknejo; v kolikor se pa bavi^o s teini problemi, se naslanjaoo na zakone, poleg tega še na tabele iz prej omenjene uradne izdaje. - Na njegova izvajanja se po večini naslanjajo vsi naši zgodovinarji, ki so pisali v okviru kakega vecjega dela tudi o zemljiški odvezi pri nas (Apih, Doleno, Mal, Polec). PričujoČa razprava pa se naslanja prvenstveno na samo- + Die Grundentlastung in Oesterreich. - Wien 1857. stojna raziskavanja v prezidijalnem arhivtt pri drž. muzeju v Ljubljani, v arhivu mestne občine v Ljubljani, v arhivu notr* ministrstva na Dunaju ter na nad štiriletno, sioer večkrat prekinjeno raziskavarge in študij spisov v arhivu organov za zemljiško odvezo pri kr. banski upravi v Ljubljani Spisi prezidialnega arhiva pri drž. muzeju v Igubljani so - v kolikor niso bili izločeni pri prerešetavanju spisov 1. 1860. - dobro klasirani in veSinoma na mestu. Isto velja za mestni arhiv v Ljubljani in za arhiv v notr. ministrstvu na Dunaju, kolikor je bilo potreba kaj vpogleda v njihove spise. Arhiv organov za zemljiško odvezo pa, ki se nahaja pri kr. banski upravi v LJubljani, je v zelo zanemarjenem sta-njtun >Fascikl^i in knjige raznih dob in organov so pomešani med seboj, pri raznih selitvah so izvedli ponovne grupaci^e fascikljev, dostikrat brez notranje povezanosti, mnogo knjig in dragocenih spisov je pa šlo že v izgubo in jih ni bilo mogoče tudi z največjim trudom in zamudo casa zadovoljivo rekonstruirati (n. pr. o volitvah voljenih članov deželne komisije, o njihovem udejstvovanju v komisiji i. sl.)» — Pa tudi še sedaj se uničuje oz. poškoduje dosti spisov. Samo v času našega arhivalnega raziskavanja n. pr. so pod-strešje oz. streho ponovno popravljali, pri tem je padal s strehe na fasciklje omet, opeka, delavci so ronogo fascikljev premetali, pri čemer so izpadli razni spisi, ki so nato iz-ginjali. - Isto je bilo opaziti pri montaži nekih cevi menda za centralno kurjavo !• sl. Skrajni čas bi bil, da se ta arhiv, ki hrani ogromne za~ klade podrobnih podatkov o vsakdanji ureditvi življenja na~ šega slovenskega malega in srednjega kmeta v drugi polovici preteklega stoletja, sistematično uredi ter shrani tako, da ne bo propadal in izgubljal dragocene spise; pa tudi tako, da bo lažje in pod ugodnejšimi okolnostmi za raziskavanja u-poraben, Toda čeravno je arhiv za zemljiško odvezo trenutno v desolatnem stanju in ni mogoce na podlagi ohranjenih protoko-lov in indeksov najti takorekoč nikakega spisa, vendar smo v naši razpravi pridržali oznake originalne registracije, ker je najbolj dosledna in ker se bo arhivar pri ureditvi arhiva, ki se bo prej ali slej morala izvesti, vsekakor moral držati originalne, prvotne registracije, ker se na njo nanašajo tudi vse oznake indeksov in protokolov. -3- Na podlagi tega arhivalnega raziskavanja, z dopolnitvami iz ostalih virov (zakoni etc.) in literature torej skuša pred-ležeče delo prikazati zemljiško odvezo, kakor se je izvršila na bivše^ Krargskem. - Ker so jo opravili posebej za to postav-ljeni organi, se bavi delo prvenstveno s smernicami, postop-kom pri delu in rezultatom dela teh organov, ki so bili: Jllini-sterijalni komisar, deželna komisija in okrajne komisije ter zemljiškoodvezni fond. - S tem je pa že tudi podana Časovna omejitev razpravi: Ker so s koncem hasnovalnega leta 1848., to je z 31 • okt. 1848»?prenehale uradno vse podložniške vezi in je postal pod-ložnik s hasnovalnim letom 1849. svoboden lastnik zemlje, je tedaj treba začeti razpravo s tem letom. To pa tembolj, ker je začela delovati s tem letom glavna institucija za izvedbo zemljiške odveze. Končati je pa treba razpravo z letom, ko je omenjena komisija dovršila svojo nalogo in bila za to ukinjena. Glavna institucija za zemljiško odvezo pa je bila deželna komi-sija za zemljiskd» odvezo, ki je delovala od jeseni 1849. pa do konca leta 1853. (gl. str*.V3 ) Zato omejujemo tudi mi v jedru našo razpravo na dobo od 1849« do 1853» ne puščajoč pri tem nikakor v nemar za popol-nost in razumevanje stvari potrebnih podatkov iz dobe pred 1848. in po 1. 1853. OPIS ZEMLJIŠKOOPVEZKEGA ARHIVA* Zemljiškoodvezni arhiv se nahaja na podstrešju glavnega poslopja kr. banske uprave v Ljubljani in zavzema eden celotni obzidani razdelek podstreŠja. - Arhiv je zelo obsežen in je pravzaprav združitev spisov in knjig predsedstva zodv. komisije, deželne in nekaterih dis- : triktnih komisij za zemljiško odvezo, zemljiškoodveznega fonda, komisije za odpravo in regulacijo zemljiških servitutov in ko-misije za agrarne operacije; poleg tega so pomešani vmes tudi ; fasciklji in krgige nek^danje organizacijske komisije. V naslednjem podajamo podrobni opis onih knjig in spisov, ki se nanašajo predvsem na delo zemljiškoodveznih organov v letih 1849 - 1853. - A« K n j i g e . 1. Haupt - Index aller in dem GrundentlastungsCataster vor- kommenden Berechtigten, - Abecedni seznam vseh upravieencev, kakor jih navaja zodv. kataster. Pri vsakem upravičencu je v tem seznamu naveden zvezek in stran, kjer se nahaja vpis v zodv^ -4- katastru, dalje likvidirani skupni iznos zodv. kapitala in številke ter letnice aktov, s katerimi je bil kapital naka-zan. - Zneski kapitala so s svinčnikom sumirani in znaša končna vsota 9,970.626*20 gld konv. novca. Folijant manjšega formata, usnjen hrbet, platnice iz lapenke, nepaginiran, 158 listov, vse dobro ohranjeno. - 2. Grundentlastungscataster der Berechtigten, Band Litt. A» - (na drugi notr. strani napisano z modrim svin-čmikom: Dominien, Zehent, Urb. u. Kaufrechte). - Abecedni seznam upravičencev svetnih dominijev z navedbo datuma in številke rešitve zodv. komisije, z imenom dominija, upravi-čenca, vrstami obveznosti (urbarijalne, laudemijalne, dese-tinske), urbarijalne in desetinske odškodnine (rente in ka-pitalov), odkupnine, laudemijalne rente in kapitala, zao-stankov za 1848. in Štev. ter datuma odloka direkcije zodv. fonda o nakazanem kapitalu, - Imena upravičencev inffltjo teko-če številke za vsako črko posebej, ob koncu vsake črke je imenski pregled vseh upravioencev dotične orke s pripadajo-cimi zneski; ob koncu knjige je sumaricni pregled vseh črk (brez imen) z likvidiranimi zneski, - Folijant, vezan v obrabljeno usnje, foli/ran s svincni-kom, 156 listov, vsi dobro ohranjeni. 3. GrundentlastungsCataster der Eerechti,gten, Band Litt. B« (na drugi notr. strani napisano z modrim svinčnikom: Geistlich Berechtigte, Urb, Zehent). - Abecedni seznam duhov-nih upravičencev z enako razporeditvijo vsebine, kakor o*e opisana pod 2. Folijant, vezan v usnje, hrbet poškodovan, foliran s svinčnikom, 218 listov, vsi dobro ohranjeni, 4. Grundentlastunprs-Gataster der Berechtigten, Band Litt> C. (na drugi riotr. strani napisano z inodrim svinčnikom: Privat - Zehent) - Abecedni seznam privatnih imejiteljev desetine (in nekaterih urb. obveznosti) z enako razporedit-vijo vsebine, kakor je opisana pod 2. Folijant, vezan v usnje, hrbet poškodovan, foliran s svinčnikom, 105 listov, vsi dobro ohranjeni. 5. Pet sešitkov s papirnatim ovojem, vsi dobro ohranje-ni: Praesidial Einzeichungs - Protocoll der KK> Grundentlas-tun^s ~ Landes Compiission fur Krain. - Vom ersten Janner bis inclusive letzten Dezember (vsak sešitek ima nato svojo letnico: 1850, 1852, 1853, 1854). - Inhibitni seznami spisov zodv# prezidija. - —R— Nepaginirani, imajo sledeče Število listov: sešitek za leto 1850» listov 6, inh. številk 80 (prvi vpis 14. januarja 1850.) sesitek za leto 1851» listov 4, inh. številk 57 rt » »• 1852» » 4 " n 83 tt » " 1853. " 6 " "72 w " w 1854. « 4 w « 39 6. Na 27 polah (54 listov) se nahaja (brez ovitka, ne-seŠit, brez paginacije, sicer dobro ohranjen): Index zu den Praesidial — Aoten der k. k. Krainischen Grundentlastungs - Landes Commission. 1849 bis ...... Abecedni seznam vpisov predsed&va zodv. deželne ko~ misije. - 7. Gestions - Frotokoll der Liguidationsabtheilung der k. ic. Grimdentlastungslandeskommission des Kronlandes Krain.-Časovno zapovrstni seznam došlih oz. odpravljenih spisov likvidacijskega oddelka zodv. dež. komisije. - Prvi vpis 17. nov. 1849•, zadnji 9. jan, 1852» - Strani z vpisi od 1. jan. 1852. dalje so s svinonikom precrtane. - Folijant s platnenim hrbtom, platnice iz lepenke, nepa-ginirano, 140 listov, od teh 7 zadnjih praznih, - Vse dobro ohranjeno. 8. Index der k. k. Grundentlastungs - Landes Gommission de 1849 - (1854). - Seznam spisov zodv. deželne komisije po abecednem redu predlagateljev oz. prejemnikov aktov. - 2 folijanta, usnjeni hrbet, dokaj poškodovane platnice iz lepenke, prvi obsega Črke od A do M, drugi črke od N do Z» Nepaginirana, prvi 240 listov, drugi 220 listov, vsi dobro ohranjeni. - 9. Geschaften - Protokoll der k. k. Grundentlastungs-Iandeskommission.l850> Časovno zapovrstni seznam došlih oz. odpravljenih spi-sov ©dv. deželne komisije za leto 1850. Vsebuje poleg tega z inhibitnim daturaom 1. jan. 1850. tudi vse spise iz 1. 1849. (prvi spis od 28, okt. 1849.)• - Inhibitnih številk vsega 6.150. Folijant, usnjen hrbet, platnice iz lepenke, štetje po polah (263), od teh 525 listov oz» 1.050 str^ni popisanih. Vse dobro ohranjeno. 10. Geschaften - Protokoll der Grundentlastungslandes-komraission de anno 1851 • - Časovno zapovrstni seznam doŠlih oz. odpravljenih spisov zodv. dež. komisije v letu 1851. - Vseh inhib. številk 5.922.- -6- Folijant, usnjen hrbet, platnice iz lepenke deloma poškodovane, štetje po polah (346), od teh 692 listov oz. 1.383 strani popisanih, vse dobro ohrargene. - Najobsežnej-ši folijant zodv. arhiva. 11. Geschaften — Protokoll der Grundentlastungslandes— kommission de anno 1852. - Časovno zapovrstni seznam došlih, oz. odpravljenih spisov zodv* dež. komisije v letu 1852. Inhibit številk 7.350. Folijant z razmeroma dobro ohranjenim usnjenim. hrbtom in platnicami iz lepenke. - Štetje po polah (322), od teh popisanih 644 listov 0^.^1^287 strani, vse dobro ohranjeno f .ife Protokolov zodv. deželne komisije za 1. 1853. (in ev« 1854) ni med arhivalnimi spisi. 12. Index der Grundentlastun^s — Fonds Direktion fur die Jahre 1851 bis 1857. Abecedni seznam spisov direkcije zodv. fonda od 1851* do 1857. - Folijant, zelo poškodovan usnjen hrbet, platnice iz lepenke, listi izpadajo, nepaginirano. 13. Exhibiten - Protokoll der k. k. Grundentlastungs-Fonds Direktion 1853. Časovno zapovrstni seznam došlih oz. odpravljenih spi-sov direkcije zodv. fonda za 1. 1853. - Folijant, usnjen hrbet, platnice iz lepenke, Štetje po polah (258), vsega 515 listov, zadnji listi manjkajo, zadrgi ohranoen vpis pod štev. 4401 z dne 11. nov. 1853. - Protokolov iste oblasti za 1. 1851., 1852. ni v zodv. arhivu. - Pač pa se nahajajo v zodv. arhivu še protokoli iste oblasti za leta 1854., 1856., 1858. in 1859. Poleg opisanih knjig pa se nahajaj^ pri zodv. arhivu na podstrešju še sledeče knjige: Protokoli komisi.je za odpravo in regulacijo zeml.jiških servitutov za leta 1855. - 1856, 1858., 1859. in 1860. - Nato pa še nad 60 knjig (protokolov, indeksov) raznih centralnih oz. lokalnih komisij za dobo od 1860. do 1910. B. A k t i . Akti se nahajajo v fasciklih, od katerih imajo nekateri prav voluminozni obseg. - -7- Registracijo so sprva izvedli očividno po časovnem redu, vendar so tekoin oasa spise znatno premetali in zame-njali. Zato je iskanje poedinih aktov na podlagi ekshibit-nih protokolov skoro nemogoče*- Samostojno klasifikacijo ima samo prezidijalni arhiv zodv./ičB&isije, od katerega so pa ohranoeni le 3 fasciklji za leta 1850., 1851. in 1853. - Ostali spisi deželne komisije zodv., direkcije zodv. fonda, distriktnih komisij in komisije za regulacijo ±n od-pravo zemljiških servitutov pa so med seboj popolnoma pome-Šan^. - Spisi se nahajajo v ca 1.050 fascikljih, ki jih je bilo mogoČe glede na pretežno večino aktov oblasti, ki jih je prejela oz.odpravila, sledece razvrstiti (seveda le približ-no): Zodv. dež. komisije ca 100 fascikljev distriktne M 200 rt Organizacijske w 50 tf Ostale " 700______" Skupajcal.050 M Vrh tega se nahaja v zodv. arhivu še 26 obsežnih svež-njev razsodb zodv. organov ("Urkunden"), ki vsebujejo za-ključni akt o odvezi ali odkupu kake obveznosti ali servi-tuta. - Razsodbe ("Urkunden") so pisane na tiskane formular-3e. - Vse knjige, akti in razsodbe ("Urkunden") sa pisane oz. tiskane v nemsčini, vecinoma v gotici. -8- VIRI IN VAŽNEJŠA LITERATURA. Arhiv deželne komisije za zemljiško odvezo pri kr. banski upra- vi v Ljubljani. Prezidialni arhiv pri državnem muzeju v Ljubljani fasc. ex 1849 - 1853 (oz. 1854). - Reichsgesetzblatt ex 1848 - 1849- Ukaz ministrstva notran.jih opravil, kako se ima oprosterge zem-ljišč v Kranjski kronovini izpeljati. Dunaj 1849« Veror-dnung des Ministeriums des Innern, betreffend die Durch-fiihrung der ^rundentlastung im Kronlande Krain* - Wien, den 12. September 1849. Darstellung der Grundentlastungs—Vorschriften fur die Kronlander Krain und Steiermark alphabetisch geordnet. Tisk in založ-ba Igru A. pl. Kleinmayr, Ljubljana 1849. Instruktion fur die zur Durchfiihrung der Grundentlastung im Kronlande Krain aufgestellten Districts-Commiss&onen. -Tisk Ign, Al. pl. Kleinmay^r, Ljubljana 1850» - Die Grundentlastung in Oesterreich. Erster Teil betreffend die Kronlander Oesterreich ob tmd unter der Enns, Salzburg, Steierjnark, Karnten, Krain, Kustenland, Tirol, Boifnen, Mahren, Schlesien, Galizien, Bu-kowina imd das Grossherzogthum KrakaSt. - Nach amtlichen Quellen dargestellt* - ?/ien 1857. - Aus der K. K, Hof und Staatsdruckerei. Deželni zakonik in vladni list za Kranjsko kronovino (Landes-Gesetz-und Regierungsblatt fiir das Kronland Krain) ex 1849 - 1854. - "Novice" de^l849 - 1857. ¦¦Ljubljanski 5asnikw - Ljubloana 1850 - 1851. "Laibacher ZeitungM - Ljubljana - 1849 - 1854. - 0 - Apih Josip.......Slovenci in leto 1848» - Ljubljana 1888. Isti..........Naš cesar; v Celovcu 1898. Dr. Kos Milko ...... Zgodovina Slovencev; Ljubljana 1933. Dr. Mal Josip ...... Zgodovina slovenskega naroda, zvezek 14, Mohorjeva družba, Celje, 1. 1936. Dr. Dolenc Metod .... Pravna zgodovina slov. ozemlja. Ljubljana 1935* Akademska založba. Dr. Janko Polec ..... 0 odpravi nevoljništva na Kranjskem. Zbornik znanstvenih razprav. - IX. letnik. V Ljubljani 1932 - 1933. Str. 188 - 207. Isti ..... ..... Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskern ob koncu 18. stol. Zbornik znanstvenih raz prav. 1937. Isti .......... Kraljestvo Ilirija; Ljubljana 1925. Isti .......... Svobodniki na Kranjskem. Glasnik muzei- skega drustva, XVII. 1. Ljubljana 1936. -9- Dr. Fran Zwitter . . Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stol. do današrgih dni. Ljubljana 1936. Razpra- ve znanstvenega društva 14, historični od- sek. Isti ........ Socialni in gospodarski problemi ilirskih provinc. Glasnik muzejskega društva 1932. - 0 - GrUnberg Karl, Geschichte Oesterreichs vom Ausgange des Oktober- aufstandes 1848. - Leipzig 1894(?) Isti Die Bauernbefreiung und die Auflosung der guts- herrlich—bauerlichen Verhaltnisse in Bohmen, Mahren und Schlesien. - Leipzig 1894. Isti Die Grundentlastung. - V I. zvezku zbirke Geschich- te der Ssterreichischen Land- und Fortswirt- schaft und ihrer Industrien. Wien 1899» -Czoerni^, Karl Frhrr. von, Oesterreichs Neugestaltung 1848 - 1858, Stuttgart u. Augsburg 1858. Mundl Horbert, Die bsterreichische Grundentlastungsschuld, 7/ien 1865. Jellinek Georg, Bauernbefreiung in Oesterreich-Ungarn, v 1. izd. zbirke "Handworterbuch der Staatswissenschaf tenff h 2. zv. str. 198 - 204. Marchet, članek "Grundentlastung", 1. zv. str. 963 ss((b-/tMA,cuch**t>^ G. F* Knapp, Die Bauernbefreiung in Oesterreich und Preussen. ^^^ V zbirki: Schmollers Jahrbuch, XVIII. letnik, jH str. 69 - 91. - ™ Mell Anton, Die Anfange der Bauernbefreiung in Steiermark unter ^^ Maria Theresia und Josef II. Graz 1901. 9 ¦ Nekaj literature je citirane ined tekstom. •10- U V 0 D » Pojra zeml.jiške odveze Ima v pravnem jeziku svoj širši in svoj ožji pomen*. Po ten pojmovanju pomerii zemljlška odveza v š i r š e ~i poffienu begede vse zakonit« akcije, ki so irnele namen, odpra-viti gosposkine vrhovne pravioe nad zemljišči ter odpraviti ali ureditl iz podložniškega razmerja izvirajoča ali vsaj v gotovi ineri od njega odvlsna bremena in servitute zemljlSč« -i'e ssakonit® akclj© so se vršile v rasnih dobah po razli5nih organih in se vrše po "Jcoalsiji za agrarne operactjeM do danes»_ Zemljiška odveza v o ž j 8 ai s&islu besede pa pomeni izvedbo odprave neposredno podloiniškega razmerja kot takega proti all brea odškodnlne« V tem»o2jem,pomenu besede uporab-^ ljaao Izraz semljiška odveza v pričiijoči ra^pravi, ZemlJlSka odveza ^e tedaj zaklju^ni akt stoletnega streai-Ijenja %& osvoboditev podloSnega kmeta, za spreaiembo deljene zeialjiške lastnine v nedeljeno ter za odpravo s podložnlškici razaierjem riepoaredno združenih breoen* ^a točnt prikaz tega v agrarnem razvoju poaiembnega dogodka pa sioramo uvodoota govoriti vsaj pregledno o bistvu podložništva, ki ga je ta akt odpravll, o njegovlh funkcijah glede subjckta in objekta ter o razvoju zakonodaje pred 1848, ki je priprav-Ijala odpravo podložnl^tva. Ernst Mayrhofers Handbuoh flir den polltischen Verwaltungsdienst ..... Herausgegeben von Graf Anton Psce« fien 190^» VI« Band. str» 2, 3» -11- (Podložnik in podložna zemljišča). 1« Po.jm podložnika se je izoblikoval v drugi polovici 15« stoletja, ko so spremenjene posestne razmere zabrisale razlike med stopnjami srednjeveškega poljedelskega prebivalstva (nefrolj-niki, polsvobodni in svobodni kmetje)t - Vendar so oznaoevali še do 18. stoletja pripadnike podložnega stanu z raznovrstnimi izra-zi,++ dokler ni v 18» in 19. stoletju postal izraz podložnik splošna in uradna oznaka za vse pripadnike podložniškega stanu, Bistvena značilnost podložnika je bilo podložniško razmerje do zemljiškega gospoda, ki mu je prepušSal za primerne dajatve kmetska zemljišča v hasnovanje. Podložnik je bil zavezan nasproti zemljiški gosposki do pokorščine in zvestobe (zlasti glede dolž-nih odrajtvil), ni se smel brez |>rivol;jenja zemljiške gosposke niti seliti niti ženiti ter je mogel le v omejenem obsegu prica-ti oz. tožiti ter se zadolžiti.+++ V razvoju stoletij do Jožefa II. so se nekatere omenjenih podložniskih dolžnosti znatno modificirale, nekatere-zlasti glede ženitve - pa Sisto odpadle.++++ Zemljiška gosposka je pa imela na drugi strani dolžnost, bri-gati se za podložnika v vsakem oziru, priskočiti mu na pomoS v slučaju elementarnih nezgod, bolezni i. sl. Poleg tega je vršila zemljiška gosposka skoro vse .javne funk-cije prvega reda. Tako je opravljala sodno oblast prve stopnje (patrimoni.jalno sodstvo), pobirala davke za državo in vršila vse administrativne javnoupravne posle (prenos zemljišč, izvršitev oporok i# sl.) Zemljiški gosposki so pa pritikale tudi izvestne pertinence kakor lov, ribolov in po nekod tudi mlini. 2, Podložna zeml.jišča so dajale zemljiške gosposke kot kupna ali zakupna v hasnovanje podložnikom v večjem ali manjšem obsegu, kakršen je bil pač sifetem gospodarstva, ki je prevladoval. - a. Sistem gosposkinega gospodarstva je bil ali pridvorno gospodarstvo ali zemljiško gospodarstvo.+++'f+ + Mell, Die Anfange der Bauernbefreiung in Steiermark, Graz 1901, str* 13 a. - Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1933, str.180.^ ++Mell, o. c» 14. +++Mell, o. c. 18 ++++Polec, 0 odpravi nevoljništva na Kranjskem, ZZR 1932,str.194, navaja m. dr# izjavo stanovskega odbora za Kranjsko z dne 30. maja 1782., ki pravi, da na Krargskem niti moški niti ženske niso bile nikdar("niemalen") ovirani, da se poroče. ttTo ... u-gotovitev bi bilo treba še preiskati na njeno resničnost..." ++++^Polec, o. c.) Grunberg, Die Grundentlastung, L u F W str.3» Caro, Neue Bei-tra~ge zur deutschen Wirtschafts -u. Verfassungsgeschichte (1911) str, 1-20. Bull, Vergleichende Studien uber die uKulturverhaltnisse des Bauerntums. Oslo 1930. str. 12. -12- Pridvorno gospodarstvo (G-utsherrschaft) je sistem gospodar-stva, po katerem obdeluje zemljiški gospod čira. več zemlje s svo-jimi hlapci in tlačani sam ter proizvaja tako pridelke na veliko za trg, Gospod je torej potreboval prvenstveno podložnikove de-lovne dajatve, tlako, vendar zato ni nic popusčal pri ostalih urbarijalnih dajatvah. - Pridvorno gosppdarstvo je bilo običajna oblika gospodarstva v frankovski dobi+, od 15. stol. dalje pa je tvorilo osnovo a-grarnemu kapitalizmu, .# Pred 1848. je bil ta gospodarski sistem značilnost vsega gospodarskega življenja na Kranjskem4"1", po primerjavi v zemljiško-odveznem katastru pa - prepuščajoč podrobnosti posebnemu raziska-vargu - še posebej za Dolergsko in dele Notranjske. Zeml.jiško gospodarstvo (Grundherrschaft) nasprotno pa ni zahtevalo od podložnikov prvenstveno tlake, ampak naturalnih in denarnih dajatevf pa še teh redoma v manjšem obsegu kakor pri-dvorno gospodarstvo, Zemljiški gospod je v tem primeru večino svoje zemlje raz-delil proti urbarijalnim odrajtvilom med tlačane, sam je pa obde-loval le toliko zemlje, da je pridelal vse potrebno za svoje lastno življenje in za eksistenco svoje družine in služinčad. -Če je pridelal vec, je sicer spravil ta odvišek na trg, vendar samo kot odvišek, ne pa - kakor pridvorno gospodarstvo - kot profesijonalno proizvodrgo v kapitalistione nainene. Ta gospodarski sistem je bil vsekakor za podložnike ugodnej-ši od pridvornega gospodarstva in zato v dobah in/deželah, kjer je prevladoval, lahko zasledujemo znaten dvig splošnega življenj— skega standarda podložnikov. b# Podložnik je prejel lahko zemljišče ali kot zakupno ali kot kupno (= dedno zakupno) zemljišce. Zakupna zemljišča (Leibgeding, Freistift; na Kranjskem pred-vsem izrazi Mietrecht, Mietgrunde) so zemljiški gospodje podelje-vali kmetom redoma za dobo ene generacije, torej do smrti prejem-nika, včasih tudi njegove žene+++; dednost sicer ni bila izklju-čena, vendar so lahko zemljiški gospodje z zemljo svobodno raz-polagali ter naseljevali na njej njim ljube osebe (Freistift); ker so torej razpolagali zemljiški gospodje s takim zemljišoem in njegovim prejemnikom svobodno, so nazivali prejemnike /svobodiŽŽt Ti so plačali po zakupnem pravu ob prejemu zemljišoa primšči' no (Empfanggeld, Empfach, laudemium), ki je znašala v 18. stol. na Kranjskem redoma 10 - 15$ od cenilne vrednosti zemljišča.+++++ + Los^ 0* c» 179• ++Griinberg, o. c. 3 "I"t"+Polec, Prevedba zakupnih kmetij v kupne«.., str#2(136)-Kos, o. c. 179. ++++Kos, o. c. str* 180• 2/) 4"M"M"Polec, o. o. str. 3 (137). - Glej tudi zadaj str.Sf^. s. -13- Kupna ali dedno zakupna zeml.jišSa (saja, emfitevza* ewiges Baurecht, Erbaigen; na Kranjskem se je rabil skoro izključno izraz Kaufrechte) so bila ona, ki so jih prejemniki dobili v dedno hasnovanje, torej časovno neomejeno . Na Slovenskem se je ta oblika zacela uveljavljati v 13. stol. s prihodom nemških kolonistov. - Dedni zakup je bil ali po grajskem pravu (Burg-recht), ki je dajal prejemniku najveS svobode glede hasnovanja in prodaje ter mu nalagal le drobne davščine za letna odrajtvila in je bil v svojem bistvu zadnja stopnja pred popolno lastnino, ali pa po kupnem pravu (Kaufrecht), ki je bil vsebinsko včasih skoro istoveten z grajskim pravom. Bistvo kupnih zemljišč tako po grajskem kakor po kupnem pravu je bila dednost, prodaja zem-ljišč pa je bila vezana na pristanek zemljiške gosposke. - Vendar razlike med kupnimi zemljišči p]fiL grajskem in kupnem pravu pri zodv. postopku sploh ni več mogoče zaslediti, ker se pojm wgraj-sko pravon sploh nikjer ne omenja. Že v 14. stoletju so na Kranjskem zakupne in kupne kmetije glavne vrste kmetske posesti; med podložniki, pa najsi so preje-li zemljo v tej ali oni obliki, ni mogoče opaziti nikake social-ne razlike.++ Dedna zakupna zemljišča so podeljevali enako svobodnim kakor nesvobodnim kmetom. V 16. stol. se je pojavila od strani deželnega kneza Kranj-ske tendenee_, da bi prevedel na državnih posestvih sistematično vsa zakupna zemljišča v kupna in si tako s pobirargem posebne pre-vedbene takse zagotovil novi vir dohodkov. Ker pa socialno ni bilo razlike med podložniki kupnih ali zakupnih zemljišč, zlasti pa ker so zemljiške gosposke zavoljo splošnih populacijskih prilik skoro redno dovoljevale tudi na zakupnih zemljišcih dedno nasledstvo, ta namera ni našla posebnega odziva pri kmetih, ki so se ji celo direktno upirali.+++ PraktiSno so se tedaj razlike med zakupnimi in kupnimi zem- ljišči čisto zabrisale že v 16» in 17. stol* To zabrisanje je pa bilo po mnenju virov iz zemljiškoodv. arhiva iz 1857. mogoče le zato, ker so v tem casu vendarle prevedli večino zakupnih zemljišč v kupna zemljišča++++, kar zlasti velja za vecino krajev Gorenj-ske in Notranjske, dočim je na Dolenjskem ostalo vecinoma vse pri starem,zakupnem načinu, ttker se podložniki zavoljo turških napa-dov in odročnosti od velikega prometa niso mogli povzpeti do pre-vedbett. Tako je bild/na Dolenjskem še za časa rektifikacije večina zemljišč zakupnih«+++++ "''Polec, 0. 0. str, 7 (141) - Kos 0. c. str. 180. ++PoLec, 0. 0. 8, (142). +**Polect 0. c. 10 (144) in ss. ++++Arhiv zodv. 1434 de 1857 fol. 3/1 +++++ "Arhiv zod., o» c. fol» 3/3. -14- Ponovno so reševale v 18. stoletju jožefinske reforme to vprašanje in sicer v tem smislu. da bi se morala prevesti vsa zakupna zemljišea v kupna in sicer ob smrti trenutnega hasno-valoa. Novemu prevzemniku se zakupno zemljišče ne bi smelo več prepustiti kot zakupno, ampak kat kupno (patent z dne % julija 1788)• - Samo v slučaju, da se ne bi našlo kupca, ki bi ga ho-tel pod tem pogojem prevzeti, bi se smelo tako zemljišče dati začasno v najem. Vendar so tudi te reforme ostale brez pravega učinka. Saj je bilo še za časa zemljiške odveze v 1. 1850* po porooilih zastopnika zavezancev Mihaela Ambroža mnogo zakupnih zemljišč na Krargskem4". c. Glede na posestne pravice in način obdavoenja so se de-lila zemljišča v svobodna dominikalna in rustikalna ter v pod- ložna dominikalna in rustikalna zemljišča++ Svobodna ali deželna dominikalna zeml.iišča so bila ona, ki so jih zemljiške gosposke 1. 1749* za časa terezijanske rek-tifikacije še sama hasnovala. Svobodna rustikalna zeml.jišča so bila ona, ki so jih kmetje hasnovali že za casa prvega razpisa deželno knežjih davkov 1542. in ki so jih kasneje odkupili od zemljiške gosposke. Njihovi posestniki so se imenovali svobodniki.+++ Ta zemljišča so bila obdavcena samo z deželno knežjimi davki, ki so ^ih plačevali po določilih patenta o deželni deski (Landtafel) iz 1747. direk-tno davčnim oblastem ali katastru. Podložna so bila na splošno ona zemljišča, ki so bila vpi-sana v zeinljiško knjigo pri katerikoli zemljiški gosposki in od katere je pobiral zemljiški gospod dajat^. Podložna dominikalna zemljišča so bila ona, ki so jih 1. 1542* hasnovali še neposredno zemljiški gospodje, katera so pa kasneje prepustili v dedno (kupni dominikalisti) ali v dosmrtiio (zakupni dominikalisti) hasnovanje podložnikom. Tako svobodni dominikalisti kakor kupni in zakupni dominika-listi niso plačevali nikake rustikalne kontribucije, ampak so bili dolžni samo odrajtovati zemljiški gosposki dominikalne da-jatve. Podložna rustikalna zeml.jišča pa so bila ona, ki so bila 1. 1542, v hasnovanju podložnikov, brez ozira na to, ali so bils tedaj kupna ali zakupna.++++ *Polec, o. c. 67 (201). ++Mell, o. o. 15 ss. Polec, Svobodniki na Kranjskem. str. 3H ss. 58. Stevilo svo-bodnikov je znašalo na Kranjskem 1.1784. samo 399.0.c-129s. ++++Dolenc, Pravna zgodovina slov. ozemlja, str. 225« navaja si-cer kot mejno letnico 1750., vendar pridržiino innenje Mella -15- Za ta zemljišča, ki so bila na Kranjskem za časa zemljiške odveze v veliki vecini (gl. str. ./ ^ . . ), so plaoevali nji-hovi imetniki posebne davke, tzv. rustikalne kontribucije. -+ Na teh zemljišcih je inogel živeti podložnik ali kot knpnl ali kot zakupni rustikalist »"*"** Kupni rustikalist (der eingekaufte Rustikalist) je bil dedni lastnik posestva, ki ga ni/orez privoljenja zemljiške go-sposke niti prodati, niti zamenjati, niti zastfcviti, pa tudi zemljiška gosposka ga ni mogla z njega izseliti (abstiften). Zakupni rustikalist (der uneingekaufte Hustikalist) je pa dobil zernljišče samo za dobo ene generacije; po smrti imejite-Ija D^ prešlo zemljišče nazaj na zemljiško gospodl^tstvo, ki pa redoma molče pristala na prenos zemljišca na dedtča+++. L. 1542. so na državnem zboru v Pragi dolocili, da morajo pla-čdvati deželni stanovi od svojih zemljiŠc stoti del, podložniki pa šestdeseti del od oenilne vrednosti zemljišc in živine kot letni deželnoknežji davek (dominikalna - rustikalna kontribucija) - Že 1. 1578. pa so vsa zemljišča glede davka izenačili in jim naložili vsem 60. del njihove cenilne vrednosti kot davek. Z rek-tifikacijo (gl. str» XVT.) so to vprašanje ponovno preuredili, vendar so izrazi ostali isti do zemljiške odveze. (Hlell o. c. 51 ss.) ++Mell, o. c. 17. +++Mell, o. c. 18. -16-PODLOŽNIŠKB DAJATVE PRED 1848.* Z razširjanjem nemške kolonizacije ty 13. stol.so nastali slstematični zapiski o kmetovih dolžnostih in pravicah nasproti zemljiškemu gospodu. Ti zapiski so torej urejali podložniško razmer.je in jih imenujemo urbarje. Dajatve, ki so bile zabe-ležene v njih in so bile tedaj utemeljene na podložniškem raz-merju, se imenujejo urbarijalne dajatve **"*"<> Privatnopravnega izvora, torej ne_ iz podložniškega razmerja izvirajoc«^ so tzv. odkupna odra.jtvila in desetina, ki so po iine-nu, vsebini, načinu in velikosti lahko vcasih enaka urbarijal-nim dajatvam. n, A. Urbari.jalne obveznosti so bile^tzv. zemljiške obveznosti (Grundzinse), ali pa primščine raznih imen (Veranderungsgebuhren;| Ehrungen";" laudemium, mortuarium) #+++ Razlika je bila v tem,da so bile prve obveznosti stalne (letne i. sl.)> druge pa samo priložnostne. Zeml.jiške daiatve (Grundzinse) so bile lahko v denarju, v naravi ali v delovnih dajatvah,++++ 1. Zeml.jiške da.iatve v denar.ju so bile zlasti razni davki (urbarljalni, dominikalni, gorski davki, Canon i. sl. - gl./*1^ fitr- ^ s.)j ki jih je moral plaoati podložnik zemljiški gospos-ki v gotovini za prepustitev zemljišča v hasnovanje ali kot pri-znavalnin^vrhnjega zemljiškega lastništva. -rSemkaj je šteti tudi odkupnino in razne "novce" za drobne davščine in sl., ki so jih spremenili (reluirali) iz naturalnih dajatev v denarne, - 2, Zeml.jiške da.iatve v naravi so obsegale vse vrste zem-ljiških pridelkov pa tudi drugih predmetov (pepel, raki dc.)> predvsem davcno žito, drobne davščine, p:ornino in birno (vrečno) desetino. Glede davčnega žita (Zinsgetreide) je veljalo mnogo razlic-nih predpisov, ki so jih razni dvorski dekreti skušali zlasti glede količine in mere izenaciti (Dvorski dekret z dne 30. junija 1783, 24. julija 1783., 17. julija in 25. sept. 1788.)ter uvesti enotno postopanje, vendar se to vse do zemljiške odveze ni posre-čilo; zlasti velja to za vprašanje, ali naj bodo mere zvrhane ali sano polne do roba ("štrihane"). -Kavedeni dekreti so ponov-no sicer odpravili zvrhano mero, toda brez večjega učinka. - +Uporabljamo na splošno izraz "dajatve" kot sinonim za "obvez-nosti" za nem. wSchuldigkeit". - Za iienu "Leistung" pridržimo Miklošičev prevod "odrajtvilo", za nenu "Gaben, Abgaben" pa nje-gov izraz "davšcine". - (Prirn. prevod nar. z dne 12. sept. 1849* §§ 17* 18, 19, 20, 21 i. dr.) ++ Kos, o. c. 182. +++Mell, o. c. 21. ss. ++++Arhiv zodv., 1434 de 1857 fol. 13, 14, 15. - -17- Drobne davščine"1" (Mmale pravde" - Kleinrechte) so v svojem bistvu one dajatve, ki niso produkt polja, ampak hiše ali hleva; Poleg tega se je pa ravno na Blranjskem prištevalo med drobne davščine še mnogo drugih dajatev, kakor razne kvalitete lesa, gobe, poper, sol, polži, kune i. dr. -Tako spadajo v to kate-gorijo na kratko vse one dajatve, ki jih ni mogooe uvrstiti v katero drugo skupino obveznosti. -++ Neredko se je dogajalo, da so se pojavljale iste dajatve pri nekaterih zemljiških gosposkah kot drobne davšoine, pri drugih pa zopet kot davčna dajatev. Glede drobnih davšoin je veljala v korist zavezancev omeji-tev, da so jih raogli odrajtatl v poljubnem letnem času in da jih zemljiške gosposke nikoli niso smele odkloniti (dvorni dekret z dne 22. marca 1784). Crornino so odrajtovali posestniki vinogradov zemljiški gos-poski večinoma v vinskem moštu, vcSasih pa tudi v denarju. Pri ( vinogradih, ki so jih spremenili v polja, pa so spreinenili gor-nino v druge naturalije. |H Birna (ali vrečna) desetina (Sackzehent) je bila ne- ^| spremenljiva dajatev v naravi ter izvira brez dvoma od desetine kot take; vendar so jo vedno šteli med urbarijalne obveznosti ^ (Eksek. red z dne 1. dec. 1784). - Neredko so odrajtovali birno desetino zemljiški gosposki, večkrat pa tudi drugim dominijem, cerkvam i. sl. - Pobirali so jo veoinoma samo od prosa, ajde in prediva v stalni kolicini. - Birna desetina ni sicer utemeljena-la nikakega podložnišjega razmerja, vendar so imele zemljiške gosposke v varstvo svojih pravic odprto isto pravno postopanje, kakor za ostale urbarijalne obveznostiL. Zemljiška gosposka pa ni smela nalagati podložnikom slede-čih bremen: a). Odvzem jezikov, če ni bilo posebej dogovorjeno in v običaju (dvorni dekret z dne 22. nov. 1793). b.) podložniki so smeli svobodno prodajati svoje pridelke i. dr. ne da bi mo-rali za-to placati zemljiški gosposki kakršnekoli prispevke (dvorni dekret z dne 20. nov. 1782, z dne 6. februarja 1786, z dn 14. marca 1789 i. dr. - c.) Enako ni smela zahtevati zemljiška gosposka nikakih urbarijalnih dajatev za vršitev obrtnih pravic, ki niso bile sklenjene kot dominikalne pogodbe; seveda je pa dobivala vse urbarijalne dajatve od rustikalnih realitet, na ka-terih se je obrt vršila in s katerimi je bilo zemljišce obreme-njeno (dv. dekret z dne 26. nov. 1789).++++ +Izraz "drobne davščine" posnemamo po Miklošičevem prevodu v nar. z dne 12. sept. 1849. § 22. ++Arhiv z odv. o. c. fol. 14 1/2. +++Izraz prihaja bržkone od vreče, s katero so desetino pobirali. ++++Arhiv za zemlj^ odv. 1434 de 1857. fol, 14. 15. -18- 3* Delovne da.jatve (tlaka, Robot - Frohndienste, Scharwerk) so tvorile poleg naturalnih odrajtvil gotovo najmočnejšo osnovo fevdalnega gospodarstva. - Delovne dajatve so zrasle iz potrebe zemljiškega gospod^stva, kateremu so služile tako za številne potrebe gospodarstva, kakor tudi za osebne iiamene; osnovno na-čelo pri tem je bilo delitev dela.+ Tlaka se je delila v Imensko (odrejeno, dolooeno) in v brezimno, (neodrejeno, nedoločeno). Imenska tlaka (gemessene, genannte Robot) je nalagala tlTS^ 5anu dolžnost, da je moral ali opraviti^ določeno delo samostoj-no ali da je moral za opravek določenega opravka postaviti na mesto določeno število delavcev ali pa je bilo določeno število delovnih. dni za določen opravek. S' Brezimna tlaka (ungemessene, ungenannte Robot), pa je bila ^tedaj, če je bilo število delovnih dni samo glede števila dni na teden oz. leto določeno brez podrobnejse oznake, za kakšne opravke bo pri tem tlačan pritegnjen. Do rektifikacije 1. 1747. pa včasih niti po številu dni na leto ni bila fiksirana. Nadalje se je tiaka delila na esebno ("rocno"/ -MnožnoM) tlako (Hand - oder Fusrobot) in na vprežno tlako (Zug- oder Fuhrrobot)."*"1" K osebni tlaki spadajo opravki na polju, po vinogradih, gozdovih, delo pri gradbi poslopij, ograj, mostov in cest; oprav-ki v hiši kakor v kuhinji, hlevih, pri pseh, pri preji; pomoč pri lovu in ribiŠtvu; dela pri colnih; pota. Vprežno tlako so zlasti uporabljali za delo na poljih, za vožnje žita in sena, za vožnje desetine, soli, vina, lesa i. sl. V fraiakovski dobi je bila povprecna delovna obveznost tla-čana tri dni na teden; zemljiški gospod ga je uporabil za delo, kakor je pač narekovala potreba gospodarstva. - Šele v kasnejši dobi se je začela specifikacija in delitev tlake po raznih vidi-kih in okolnostih. - Za Kranjsko so ti vidiki in okolnosti, zlasti pa maksimalna tlaka doloceni s patentom z dne 16. avg. 1782.+++ Po teh določilih^e, lahko posestnik cele kmetije (zemljak, Ganzhubler) , ki je fce€kai opravljal i osebno i vprežno tlako ne oziraje se na število dni, odslej vršil samo še 2 dni v tednu, t. j. torej 104 dneve v letu vprežno tlako z običajno vprego in enako število dni po eni osebi osebno tlako. - Oni posestnik cele kmetije pa, ki je dotlej vršil samo osebno tlako, jo je vršil tudi odslej in sicer po eni osebi 4 dni v tednu ali 208 dni na leto. +Mell, o. c. 28 n. ++Mell, o. c. 30 +++Arhiv z o glasom katerega so morali vsi podložniki pri vršitvi žita počakati z odvozom 24 ur, da je mogel v tem času desetinski upravicenec vzeti si desetincu Če zavezanec ni pocakal 24 ur, so mu smeli zapleniti polovico žita, - Če upravičenec v tem oasu ni odpeljal desetine, so smeli podložniki žito odpeljati, vendar so morali pustiti desetino na liou vršitve žita. - Nadaljni odloki o desetini so bili odlok nadvojvode Karla z dne 27. marca 1573. in odlok cesarja Ferdinanda III• z dne 5. junija 1651. +Arhiv z odv* 1434 de 1857, fol. 18 ss. ++Mell, o. c. 21. -21- |^| Laudemijev ni bilo mogoče spremeniti v letne dajatve (dv. H dekr. z dne 8. okt. 1787. in z dne 3. julija 1788. § 7.) ™ Primšcino ob smrti imejitelja podložnega objekta je plačal dedič in se imenuje običajno mortuar (mrtvašoina). ^m _ H -22- Jožef II. je s patentom z dne 12, dec. 1786. in z dvornim dekr. z dne 13- okt# 1788. odpravil vse prejšnje predpise in obicaje glede poljske desetine ter izdal nove norme, ki so osta-le - z izjemo dobe francoske okupacije - v veljavi do 1848. -Prisilna reluicija desetine, ki je bila odrejena s patentom z dne 10. febr. in 19. sept. 1789, je bila razveljavljena z dekr. z dne 20. maja 1790.+ Za šasa francoske nadvlade so veljali/za1 ^desetino isti predpisi kakor za urbarijalne dajatve. Tudi od desetine so od-bili kot ekvivalent za direktne davke 20$;xta odbitek so pridr-žale tudi avstrijske oblasti, ko so se vrnile v deželo. Po normah izpred 1848. so veljale desetinske pravice kot običajne privatne pravice, ki si jih je mogel vsakdo pridobiti.-Sovpadanje z dominikalnimi pravicami je bila njihova slučajna, ne bistvena lastnost. - Desetina je obstojala redoma iz desetega dela desetini podvrženega predmeta ali sadeža. - Včasih je v posebnih okolišči-nah in pod posebnimi pogoji ali vsled dolgoletnega običaja zna-šala tudi manjši del. Desetina se deli v zemljiško in krvno desetino. Zeml.jiŠka desetina (Feldzehent) je ona, ki bremeni na zem-ljišžu in njegovih pridelkih, ter se zopet deli v poljsko de-setino (Garben- Klaubzehent) in v gorsko desetino (Weinmostze-hent) • Krvna desetina ali mladežna desetina (Blut- oder Jugend-5 zehent) se je odrajtovala od domačih živali in domaeih izdelkovr- 2. Odkupne da.iatve (ablbsbare Abgaben) so bile one, ki niso utemeljevale nikakega podložniskega razmerja in ki uradoma niso bile odpravljene.++ Semkaj spadajo: a. Dajatve, ki izvirajo iz emfitevtskih ali drugih privat-nopravnih pogodb ali cerkvenih volil. Na Kranjskem je bilo takih obveznosti prav malo; kolikor jih je pa bilo, so imele večinoma obliko davščine, ki so se od-rajtovale cerkvam. - Te obveznosti so nastale navadno s tem, da je občina ali srenja prepustila obcinska ali srenjska zemljišča poedinim občanom v last pod pogojem, da so prevzemniki zato odrajtovali letno določeno dajatev krajevni cerkvi za kritje ter kooih potreb. b. Naturalne dajatve, ki niso bile določene po desetinskem pravu, ampak določene na stalno letno količino in ki so jih pobi-rale cerkve, šole, župnije i. sl. - Take obveznosti je moral vršiti vsak zemljiški posestnik; imenovali so jih biro (Kollek-tur). +Arhiv z odv. o. c. fol. 25 ss. ++Arhiv z odv. o. c. fol. 29. -23- Te bire so bile na Krargskem zelo razširjene. Pri zemljiški 8dvezi jih glasom min. odloka z dne 2. febr. 1850. štev. 2358 niso uradoma odpravili, ampak le na izrecno zahtevo večine za-vezancev, ki so morali zaprositi s posebno vlogo za odkupni postopek deželno komisijo za zemljiško odvezo v roku najkasneje do 1. avgusta 1851. Po poročilih te komisije se je pa primeroma le inalo zave-zancev poslužilo te pravice.+ +Arhiv z odv. o. c. fol. 29/3. -24- RAZVOJ ZAKONODAJE ZA VARSTVO PODLOŽNIKOV. Poskusi ureditve podložniške zaščite segajo v 15. stol., ko je prodrlo pravno načelo, wda stoje glede prave nadoblasti vsi prebivalci dežele v enakem odnosu do deželnega kneza". S tem je bila- ustvarjena možnost direktne apelacije na deželnega kneza,+ ki se je polagoma uveljavljala. Vendar se ni vse do terezijanskih in jožefinskih reform državna oblast nikoli spuščala v podrobno ureditev podložniških odnošajev, ainpak je skušala tu in tam vplivati samo usmerjeval— no, odrejala je predvsem postopek s podložniki in kako naj ti placujejo svcga odrajtvila. V jedro vprašanja, koliko naj pla-čujejo, se pa ni spuščala. - Tako so tlačanski patenti iz 1680, 1713, 1717 in 1738 samo odrejali razne zunanje okoliščine glede načina tlake, količine se pa niso dotikali.++ To vprašanje so šele reševale terezijanske reforme. Z zakon-skimi odredbami so tedaj uredili vprašanje podložniških dajatev zemljiški gosposki in odmerili od teh državne davke. Za Kranjsko je urejeval to vprašanje patent z dne 12. avg. 1747., ki so ga dopolnjevali in pojasnjevali patenti z dne 23. aprila, 20. avgusta, 6. in 13. septembra, 26• in 29. oktobra ter 28, novembra 1748., dalje z dne 17. marca in 28• septembra 1749», enako patenti z dne 5. febr., 23. julija, 25. avgusta in 2. decembra 1751., koncno patenti z dne 12, julija in 18. septembra 1756.+++ Po predpisih navedenih patentov so morale zemljiške gospos-ke prijaviti ne samo one dajatve, ki so jih odrajtovali podlož-niki njim, nego tudi ono, kar so morali podložniki placevati preko gogposke državni blagajni. Prijaviti sdi morale vse, kar so imele nepremičnin, podložnikov in pravic ter koliko so morali podložniki odrajtovati v denarju, naturalijah in tlaki. Navede-ne zakonske odredbe so poleg tega še razdelile zemljišoa v rusti-kalna in dominikalna, kar je imelo svoj vpliv na nacin obdavce-nja (gl. str. /1?. ), ter proglasilevse zamolčane dajatve kot jH ugasle. Odslej tedaj podložnikov nihče več ni mogel siliti, da bi odrajspvali več, kakor je bilo tedaj doloceno (rektif icirano) .++|fa Med številnimi zakonskimi reformami Marije Terezije in Jože-fa II., ki smo jih navedli v prejšnjem poglavju, je omeniti še flj patent o nevoljnistvu z dne 2. avg* 1782, ki odpravlja nevolj-ništvo na Kranjskem, v kolikor je v tem casu vobČe še obstojalSt+4 +Mell, o. c. 38 s. ^^| ++Griinberg, o. c. str. 6. f^^H +++Arhiv z odv. o. c. fol. 5/2, 3. ™ ++++Mell, p, c. 50 ss. - Grlinberg o. c. 10 ss. - Isti, Die Bauern-befreiung in Bolmen etc...... str. Polec: 0 odpravi nevoljništva na Kranjskem, .-25- Po smrti Jožefa II. so njegove reforme deloma ostale, de-loma so jih pa prekrojili. - Doba francoske okupacije Kranjske je prinesla nekaj bistve-nih dopolnitev v razvoju osvoboditve tlačanov. - Podložništvo ftdo odpravili, odpravili nedeljivost zemljišč ter uvrstili urba-rijalne dajatve in desetine med privatnopravne obveznosti. Osebno tlako, zlasti tlako osobenjkov, ki j)e smela znašati po patentu z dne 16. avg. 1782, največ 12 dni na leto, so odpravili, vse ostale vrste tlake pa so proglasili kot odkupne (organ. dekr. z dne 15. aprila 811, art. 252). Z uvedbo fran/jčjzfeoskega civilnega in kazenskega prava in zavoljo sprememb v državni administraciji so zemljiške gosposke izgubile sodno oblast ter so prišle tako glede sodstva s podlož-nikom na isto stopnjo. Za uveljavljenje svojih zemljiških pravic so se mogle posluževati le civilnega postopka. V zvezi s splošno reorganizacijo deželnega prava so fran-coske oblasti uvedle tudi direktne zemljiške davke, ki so jih morali plačevati prejšnji podložni posestniki brez ozira na mo-rebitne obveznosti, ki so visele na zemljišcu. Odpravili so 20$ dominikalni davek, ki so ga placevale zemljiške gosposke za rek-tificirane prejemke ter odpisali od vseh urbarijalnih in dese-tinskih obveznosti eno petino, tako da so smele odslej upravi-5ene zemljiške gosposke zahtevati samo štiri petine omenjenih obveznosti (Arrete z dne 16. julija 1810.)++^ Po odhodu Francozov iz Kranjske so avstrijske oblasti zopet vpostavile podložniško razmerje med zemljiško gosposko in njeni-mi podložniki in sicer v bistvu na onih osnovah, ki so veljale od Jožefa II. do Francozov (Currenda generalnega gubernija z dne 26. julija 1814 štev.9811). Ker je pa doživela deželna ustava za casa Francozov teme-ljite spremembe, ni bil več mogoč povratek na stari red brez več-jih težkoč zlasti glede sodstva in davčne uprave; zato je pa do-živelo tudi podložniško razmerje v primeri s predfrancosko dobo sledeco znatno spremembo. 1. Ker Avstrijei niso obnovili patrimonialnega sodiva, nego so vršile sodno funkcijo posebej za to izbrana vecja okrajna sod-na gospodstva fdx delegatione principis'1 /^aredba gener. guber-nija z dne 23. junija 1814. štev. 8174,) je odpadlo vsako osebno podložniško razmer^, kakor ga je dolocal cesarski odlok z dne +Prim* Arhiv zodv. o. c. fol. 21/2 - Zwi±±ear, Polec, Kraliestvo Ilirija, str. 23, 73, 285. Prim. tudi: Zwitter: Socialni in gospodarski problemi ilirskih provinc, str. 59 s. -26- 28» sept. 1795. - Odslej torej ni bilo veS osebnih podložnikov v prejŠrgem smislu besede, nego samo podložna zeml.jišča, torej le stvarno (realno) podložniško razmerje."1" 2« Predpisa o nedeljivosti kmetskih zemljišč, ki je bil za časa Franeozov odpravljen, tudi avstrijska vlada ni obnovila; vendar je vlada zaščitila pravice zemljiške gosposke kot vrhov-nega zemljiškega lastnika s tem, da je priznala delitev kmet-skih zemljišč le po predhodnem pristanku zemljiške gosposke (Currenda z dne 17. jan. 1815, štev<> 495, naredba z dne 19» ap-rila 1822, štev. 4491). - Enako je tudi odpadla prepoved kopiče-n.ja kmetskih zemljišč (dv. dekr. z dne 9. sept. 1844» štev. ^M 22.604). ™ Pravice podložnih posestnikov se v ostalem tako na zakupnih kakor na kupnih zemljišoih v času po francoski okupaciji niso spreminjale. 3. Vse denarne dajatve, naturalne in delovne obveznosti, ki so breoaenile podložna zemljišča, so 1. 1814* obnovili v istem obsegu, kakor so bile v veljavi pred 1809» s sledečimi omejit-vami: 9 a. Eno petino vseh urbatijalnih dajatev so morali odslej odbiti kot ekvivalent za neposredno placani zemljiski davek vsem podložnim posestnikom in tudi drugim urbari^alnim zavezancem. Ostale 4/3 so morali zavezanci odrajtovati zemljiški gosposki, ki je bila pa zato oprošcena vsakega nadaljnega davka (Qurr. z*M dne 26. julija 1814. štev. 9811, gubern. naredba z dne 18. nov. 1824 štev* 16.121, lit. C). b. Dajatve za patrimonialno sodstvo, pa najsi so se poja-vile v kakršnikoli obliki ali obsegu, se niso smele več pobira-ti (Organiz. nar. z dne 23. junija 1814», gubern« Curr. z dne 18. nov. 1824. štev. 16.120 ). - Isto velja za mortuar. c. Tlaka osobenjkov je bila ravno tako odpravljena, ker osebnega podložniškega razmerja več ni bilo (Curr. z dne 26. ju-lija 1814., štev. 9811). Na novo so uredili pobiranje podložnih obveznosti. -Če jim podložnik ni pravočasno zadostil, so imele zemljiške gosposke kot prvo stopnjo postopka za svoje pravice tzv. vojaško ekseku-cijo; če je ostala 14 dni brez uspeha, so smeli pristopiti preko kompetentnega okrajnega sodišča k rubeži, cenitvi in prodaji premicnin in končno k progonu z zemljišca (Dv. dekr. z dne 16. jan. 1830., štev. 1339, Currende gener. gub. z dne 16. avg. 1814 štev. 11.689 4. maja 1822., štev. 4858, 18. nov. 1824 štev. 16.121 i. dr. +Arhiv. z odv* 0. c» fol. 22/3 -27- Odkup podložniških dajatev (abolicija, reluicija) je bil prepuščen tudi po francoski dobi svobodnemu sporazumu med zem-ljiško gosposko in zavezancem. Patent z dne 14. decembra 1846. je dovolil sicer za pos-pešitev reluicije nekaj olajšav zlasti glede skrajšanja postop-ka pri reiuiciji i. sl., vendar je ostal ta patent, kakor tudi patenti z dne 27» marca 1848• štev. 8.671 in z dne 3. maja 1848. štev. 13«122 neuporabljeni v praksi, ker je bila z zakonom z dne 7. sept. 1848. ukazana popolna zeffiljiška odveza. Pripomniti je še, da je bilo do 1. 1848 na Krargskem pri-meroma mnogo slučajev reluicije naturalnih dajatev in tlake, abolicije tlake znatno manj, abolicije useh naturalnih dajatev pa le izjemoma."1" ++ Splošni razvoj podložniskega razmerja se je tedaj od Jožefa II. in francoske dobe dalje vedno bolj približeval svoji za-ključni stopnji, t. j. popolni zemljiski odvezi, ki 30 je terja-lo vedno znova in znova — včasih tudi nasilno^kmetsko ljudstvo. V revolucijskem letu 1848. se je ta zahteva kmetskega pre-bivalstva tudi uresnicila, ko je državni zbor na Dunaju dne 7. ^ sept» 1848. sprejel osnovni zakon 0 zemljiški odvezi. Ta zakon, kakor tudi kasnejša zakonska določila so tvori-le smernice za delo pri zemljiški odvezi v celi bivši Avstriji, s tem pa tudi na bivšem Kranjskem. +Arhiv z odv. 0. c. fol. 24/4. pelež Kranjske pri agrarnem gjban|u«1848» Fri prebiran^u dokaj števllnih virov In litorature o do-godfcih leta 1848», ugotavlja lahko tudi povprečnl gitatelj elastl dve gonilni silit ki sta povzrodlli takorekod vse pre~ obrate tega revolucijonarnega leta. fi sili sta blli prebu^ena naarodna aavest in sgrarao vpra&anje ali bolj dolo&no pcnredano -genX3SJka odvega^ Narodna aevest Je bila ve5 ali man$ ssadeva intoligence, skoaraj bi lahko rekli ae§čanstvat dočiia Je slualla teetu Teči* noioa le kot prlpoaoček za uspešno borbo za njegove materijalne sahteve. 2ato Je tudi raaumljivof da Je ta zavest do^lvljala marsikjet pa tudi med Slovenci ln s&lasti 3e na bivSem Eranjskem, dostl reakcij ln neuspehov med kmeti - zlasti 5e v času Bachove-qq režima; narodna zDveet pacše ni blla poetals splo^na lastnina teetokega preblvalatva* Kmet Je slejkoprej arl edino v zeml^,18kl odve&l celokupni snlsel dogodkov 1« 1848. Kakor smo videli v prejSnjili poglav-3ihf se Je to vprašSanje vleklo Že skoro eno stoletje; francoska olmpacija je atvorila ravno na Kronjskam tokorckoč praecedens, da ee da ta siadera liltro ln koa^novel^avno urediti po željah ta«ftov# lietteralcli je kot zastopnik legitlraiotiGne arlotokraci-5© pač skušal otosnitl zemljiike in druge privilegije zeml^i5ke ^osposke, vendar Je h koncu 2e spoznoval nu^nost re5itve tega problema. Ker ga je reSeval prepočaei in preoalo radikalno, se Je sgodlloy da je padel In da je kmet poetal revolucijonaren. - jPo svoji prirodi Je kiaet gotovo najbolj konsei*vativen olertent dloveške družbe; kadar pa postane njegcnr poioSaj ˇ družbi ekslstenčno nevzdržen, postane skrsjno radikalen in re— volueljonarttu - tako Je bilo tudi 1848. leta* Hosilec revolu-cl^o j« bil eicer na videz inteligent, maSdan, vondar je da^al vl6.nl Impulz, določal je ©mer in potek dunajski in o tea vcej avstrijski revoluciji - kinet. Kraečka vpraSanja, prveustveno &eiHl;ji&ka odves;a» so tvorila jedro vseh pokretov toga leta, toočki probleffi $e bil zato tudi edini problem, ki ga je to leto pozltlvno ±n skoro docela ustrezno Željam knetov reSilo, -Ysl dniLi problemi so bili pač postavl^eni, v$asih tudi naSeti, pa so nato po zopetni uvedbi absolutizma vsa^ aačasiio lsglnlll; cem i© šteti iraa narodnostna glbanjat vpraSan^a Itberalnlh sabtor mešSanstva i« inteligence, politidna vproSsnja i. dr^ Zato se pa tudi leta 1848, le prerado »re Iz ideallisiranlh, kasnejSih vidikov in se nru pripisu^e kot vodilne v^roke in gl-banja, ki so imela docela sektmdarni značaj. Kmet je teda^ s eTOjiral »ahteiraial glavna anačilnost rero-luci^e 1. 1848. v Avetri^i* - fo 3e pa tudi rairanl3iv0f saj ^e bila teda^ Avstrija po svo^l ogromni veSini agraamn drzava< Kar smo povedali za Avstrijo, velja v prav posebni meri za bivšo Kranjsko, ki je bila tedaj sestavni del Avstrije. Vsemu javnemu življenju Kranjske v 1. 1848» so dajale od marčnih dni dalje pravec kmečke zahteve, ki so jili ostali stanovi morali poslušati. - Tudi na bivšem Kranjskem se 30 oeitovalo kmeS-ko vpraSanje često v revolucijonarni obliki. Heposrednih revolucijonarnih podvigov je bilo sicer na bivSem Kranjskem aalo; največji je bil vsekakor napad I^ancev 21. marca na tur^aški grad Sonek (Xg), ki so ga delno opusto5ili+. To je tako preplagilo graščake, da so zahtevali in dobili na svoje gra-dove vojaške posadke, ki so pa radi italijanskih vojsk morale kma-lu aapustiti grašblne* Tedaj se pa grašSaki često niso več upali zahtevati vršitve podlosniških obveznosti in tako so nehale te dajatve večinoma same po sebi,"1"4" Haaumljivo jet da so bili gragča-ki s tem položajem silno nezadovoljni in zZasti manjši gospodar-sko hudo prizadeti,+++ Vsa dežela je bila tako polna nezadovoljstva. Tega stanja nista zboljSala patenta z dne 27» marca (6. aprila) 1848t ki je določal, da nehajo s 1. jan^ 1849- vse podložnigke dajatve in pa-tent z dne 3. maja (J5. maja) 1848., ki je določal odkupnino za prenehanje podložniških obveznosti* Pomen teh. patentov je pa za zodv. vendarle v temf da so fiksno določilif da je treba 1. 1848. j|L plaSati podložniške obveznosti, 1849. pa ne več. Zato so zaostanke iz 1848. pri zodv. posebe^ obravnavali. Kmetje so pa pričakovali slejkoprej, da jim ne bo treba pla-5ati za zemljiško odvezo neposredno nikake odSkodnine, ampak da bo to plačilof v kolikor bi se pokazalo potreba, nosila dežela ali država, kakor se je to dogajalo v Galiciji, na Kadžarskem in Hr-vaškeii. ^ Tako so tedaj i upravičenci i zavezanci zrli s napetim pri-dakovanjem na ustanove, ki so bile poklicane reSiti to vprašanje. Te ustanove so bile deželnl in drsavni zbor. Kranjski deželni stanovi so bili postavljeni z laarčnimi do-godki pred čisto spremen^ene razmere, pred nove probleme narod-nosti in zemljiške odveze, ki jih v svojem starem sestavu niso mogli vsestransko temeljito niti razmotrivati, Se manj pa rešiti.-Mr.njkalo je neposrednih zastopnikov revolucijonarnega kmetskega življa. To pomanjkljivost so skušali vsa^ za silo odi>raviti že + + + •4- na zboru deželnih stanov, ki se je vrSil 6. aprila 1848. s temf da so povabili na zasedanje tudi tri kmetske zastopnike kot izvedence ("umni možje"); to so bili Janez Burger za Dolenjsko, +Prim. Apih, Slovenci in 1848. 1. - str. 58 sl. ^lbid,, str. 61. ^^Prim. R. Charmatz, ©sterreichs innere Gescliichte 1848. - 1895., 3. izdaja I. str. 25. ^+^Prim. "Kovice" z dne 12. aprila 1848., str. 58. Apih, Slovenci ±n 1848. leto, str. 79 sl. Jože Kotnik za Notranjsko in Ignacij Mužan za G-orenjsko. - Ta zasilna rešitev pa seveda ni mogla vzbuditi pri kmečkem prebivalstvu zaupanja v ustanovo samo in njene sklepe; saj je bil celotni sestav zbora še npo stari navadi"; zbor je štel 6 zastopnikov na duhovniški klopi, 22 zastopnikov na ffosposki klopi in 5 zastopnikov na viteški klopi; meščani so iraeli 9 zastopnikov. ZaSasnih gostov je bilo 6 (med njiini tudi dr» J# Bleiweis). Einetski zastopniki so bili 3. Zbor je tedaj Štel 33 zastopnikov priviligiranih slojev, 15 zastopnikov me§5anstva in 3 kmetske zastopnike. - Razmerje 3e nekoliko spreraenilo v korist kmetov dejstvo, da so nekateri zastopniki meščanstva, zlasti dr. Bleiweisf jedrnato in dokaj dooledno zagovarjali poleg narodnih zahtev tudi Innecke zahteve. pa še svojim zastopnikom so kmetje kasneje očitali, da so kot veleposestniki bolj zastopali koristi gragčakov kakor pa pod-losnikov+» ^ Zbor se je ukvar^al s gtevilnimi predlogi in je sprejel več resolucij glede deželne uprave in šodstva, glode uvedbe in rabe slovenščine v Šolah in uradih itd. - Glede ^enljiških raz-mer se je postavil na staliSSe, da naj podložnik svoje obvez-nosti odkupi in je sklenil poslati cesarju peticijo, da naj se določi tarifa za pocolni odkup "tlake, desetine in sleherne druge gruntne gosposkine dacije", ker bo to *'v prid grajšakov in desetin3akovf pa tudi v prid podložnih kmetov in desetincev", da se Mne bo ne gruntni gosposki, pa tudi ne kmetu godila kri-vica". - Vendar naj bi bil prepušden odkup svobodrti odlogitvi kneta. Do izida tarife pa "imajo tlaka, desetine in vse gosposki-ne dacije" ostati pri starem. Tndi so izbrali stanovi posebno deputacijo, ki je gtela poleg 4 oficijelnih čalnov še 9 prostovoljnih udeležencev in je štela tako 13 članov. Ta deputacija je ponesla peticijo na Dunaj, kjer se je udeleaila od 10. do 17» aprila zasedonja de-legatov vseh kronovin.*+ Znacilno pri vseh razpravah je bilo staliSče deželnih sta-novt da se naj podložniške obveznosti odkupijo; odkupnino naj plačajo podložniki sami, - Kmetje pa so stali - kakor smo že zgoraj omenili - ba§ na nasprotnem stallšču: Podlosniške obveznosti naj se ukinejo brez odškodnine, 5e bi se pa že moralo kaj plačati, naj bi prevzela plačilo morebitne odškodnine deaela ali pa država. - V tem pogledu so se strinjale tudi manjSe mestne obciine, kjer je bila povezanost s kmečkim življenjem mo5nejžaf kakor v večjih, z zahtevami kraetov. Tako je n. pr. mesto Kranj naslovilo na de- ^Prim.Apih, Slovenci in 1848• 1.f str. 157 sl. +ALih, Slovenci in 1848. 1. - str. 155 sl. želne stanove obširno peticijo, kjer je m. dr. tudi predlagalo, naj država odgkoduje gosposke za podložniške dajatve.* Tidimo torej, da se je že takoj ob zadetku revolucije po-stavilo na Kranjskem tisto vprašanje, ki je bvorilo tekom leta jedro neštetih vročih razprav, kakor po Kranjskem tako tudi po ostalih kronovinah, kasneje pa - kakor bomo videli - tudi držav nega sbora na Dunaju. Nihče n± od začetka marenih dni dalje več nasprotoval zemljiški odvezi, tako upravičenci kakor zavezanci so se strinjali v mišljenju, da se podložništvo mora odpraviti, edino glede načina ukinitve podložniStva so bila mnenja hudo protivnaj nasproti sta si stala, kakor smo že ^goraj omenili -dva nazora: prvega so zastopali večinoma upravicenci; ta je zahteval, da se podložniStvo odpravi z odkupnino, ki jo naj plačajo zavezancij drugi paf ki so ga ognjevito in Sesto z grožn^ami zagovarjali večinoma zavezanci, je odklanjal vsako plačilo odškodninej 5e pa bi že prišlo do kakih pla5ilf naj no-sita bremena država ali dežela. To temeljno različno gledanje na način rcSitve vprašanja zemljiške odveze se je pojavljalo v deželnem zboru Kranjske vedno znova. Deželni odbor se je trudil, da bi dosegel vidne uspehe in tako zadovoljil kmete, Zato je sklenil 10. maja, da dopolni svojo peticijo z dne 6. aprila z dodatkom, da nbi stara postava zastran tlake, desetine in vseh drugih gruntniii gosposkinih dacij veljala le do konca tega leta» koj ob novem letu pa naj bi nehala in namesto nje naj bi se začelo odkupovanje po novi tarifi«. ++ StališSe pomnoženega zbora deželnih stanov se je tedaj spremenilo v toliko, da se naj z novim letom začne prisilni odkup podložniških obveznosti po novi tarifi, torej odkup ne bi bil več prostovoljen, kakor je bilo sprva sklenjeno 6. apri-la. Tudi glede odkupne tarife so se posveti začeli in so ime-11 deželni stanovi namen pritegniti k delu izkušenc posestnike in kmete. Stari stanovi so se krSevito oklepali svojih pravic In še "nikdar nl bilo njihovo delovan^e tako Sivalano kakor vprav pred smrtjo"."*"4"*" Ka Bunajskem zborovanju so bili sklenili delegati stanov-skiii zbornic vseh kronovin, da naj vsaka kronovina skllče za-stopnike vseh interesnih skupln na poseben provizorični deželni zbor, kl naj bi sklepal o deželni ustavi, o občinskem redu in o zemljiški odvezl, Kranjski stanovi so ustrezno temu naročilu sestavili pra-vilnik za tak provižoriSni deželni zbor na Kranjskem» Po tem +Apiht Slovenci in 1848. 1. - str. 82. ++nNovice" z dne 17. maja 1848., str.84. +++Apih, Slovenci ±n 1848., str. 157. pravilniku bi štel ta zbor 50 zastopnikov ("namestnikov") in sicer 18 zasto;pnikov kmečkega stanu (6 za ljubljanskot 8 za novomeško in 4 za postojnsko kresijo), 14 zastopnikov mest, trgov, rudarstva in inteligence (6 zast. Ljubljane, 3 zast. rudarstva, po 1 zast. iz Kranja, Kovega mesta, Kaianika, Tržiča in 1 zastopnik liceja z gimn»)f 18 zastopnikov priviligiranih stanov (10 svetnih, 2 duhovna dotedanjih dež. stanov, 6 zast. stanov, ki do tedaj še niso bili v vrsti dež". stanov).* Tolitve so bile po kurijah ±n pcsredne. Yr2ile so se na splosno v redu; samo po nekod so kmetje odklanjali sodelovanje pri volitvaht 5ešf da nočejo, da bi deželni zbor obravnaval vprašanje zecil^iške odveze, ampak da bolj zaupajo Dunaju.4** Provizorični deželni zbor se je zbral v Ljubljani dne 19. juiii^a 1848, in se še istega dne razbil ravno na zahtevah knetov in ob njihovi nepopustljivosti, Kmečki sastopniki so vztrajali na svojem staliSču, da ne marajo pristati na nikako odškodnino, dočim so se zastopniki stanov sklicevali na ce~ sarski patent z dne 3. ma^a, ki predpisuje odškodnino.++4" Eončno so izbrali poseben odsek, ki naj vpraSanje prouči in stavi predlog plenumu, ki naj bi se zopet sestal 26» jnnija. T odseku so kmetje vztrajali na svojem stališču in izjavilif da ne marajo veS sodelovati pri deželnem zboru. - Svoje pred-loge da bodo stavili direktno državnemu zboru na Dunaju in se podvrgli njegovim ukrepom. Deželo so odslej zastopali zopet stari stanovi. Deželni sbor in stanovi»ki so hoteli imeti vsaj videz inicijative glede kmečkih zadev v svojih rokah, so postali v pogledu zeral^iške odveze odslej brez pomena. Vsa inicijativa za končno ureditev zemljiSke odveze se je koncentrirala odslej na Dunaju v državnem zboru, ki je bil no~ va inštitucija, plod revolucije. Ustava z dne 25. aprila 1848. je predvidovala za Avstri-jo (brez Ogrske, HrvaŠke in italijanskih dežel) dvodomno narod-no predstavništvo in indirektne volitve. MajniSki nemiri na Dunaju so dosegli ukinitev te ustave ter raapis volitev v eno-domno narodno predstavniStvo, v državni zbor*+++zbornica naj bi Stela 383 poslancev, volili naj bi vsi nad 24 let stari moški preko volilnih mož na vsakih 50.000 prebivalcev po 1 poslanca* Kranjska je imela voliti 10 poslancev. + ftKoviceM z dne 2. maja 1848. - Priloga. Prirn. tudi Apih, Slo-venci in 1. 1848. str. 157t 159 sl. ++0. c str. 158. +++ Prez. arhiv ex 1848. - fasc. 1/2 - 405. "^"^Erirn. Springer, Geschichte Osterreichs seit 1809» II. str. 391 sl. Volilne pri/prave so bile povsod, pa tudi na Kranjskem dokaj živahne. V Ljubljani so celo osnovali poseben volilni odbor, Sirili so se* razni letaki, pa tudi časopisje, zlasti "Kovlce", so posegale usmerjevalno v volilni boj, Značilen je bil v tew pogledu članekj "Kakšne poslance bomo voliliw+, ki ga je napisal takratni smledniški okrajni kondsar Mihael Aaibrož. V tem članku zahteva od bodočih poslan«ev: 1. Znanje nemščine v govoru in pisavi. 2, Podrobno poznavanje "nele tlake in desetine, od gosposkinih davkov, predpisov, de-setega denarja itd»f temved od vseh reči, ktere vladarstvo Ijudstva tiče^o". 3. Dober nastop ("dobro glasovito besedo"), ker bodo morali nastopati pred zborom 400 mož» 4* Morajo biti "pošteni, Sastivredni ±n častišeljni možje"* Kandidatov je bilo po navedbi v "FovicsK 27» Od določenih 10 poslancev je volila Ljubljana 1 poslanca, Ijubljanska kre-sija 3 poslance, novomeška kresija 4 poslance in postojnska 2 poslanca. Dne 15* in 16, junija so izvolili po soseskah volilci svo-je volilnike /^ ali volilne može^ dne 20, junija so se pa seS— 11 ti volilniki v določenih uradih in isvolili poslance. Hadi napetega razmerja med gra^čaki in kmeti se graščaki in njihovi uradniki niso udeležili volilnega gibanja; isto-tako se je tudi duiiovščina držala ob strani,++ Tako je tedaj vodilo volilni boj mestno uradništvo in pa kinetje, ki so ime-li zaupanje le do sebe samega. Znak vsega volilnega boja je bil klic po popolni odvezi podložniških obveznosti, Vsi drugi problemi skoroda kmeta niso zanimali# Zato je razumljivo, da je bilo izvoljenih prizneroma dosti kmetov, ki kajpada niso pomenjali v dunajskem sboru ničesar. Volitve same so potekle v redu in ni znan nikak pomembnejši incident ob tej priliki. Hekateri okraji so morali iz različ-nih razlogov ponovno voliti. Končni seznam kranjskih poslan-cev za dunajski državni zbor po vseh, tuii dokonoanih naknad-nih volitvah je bil tedaj naslednji: J)Xm Matevž KavčiS, odvetnik (Ljubljana); dr. Karel Ulepičt fiskalni pristav (Postojna); Matevž Dolžan (^Dollschein"), poštar ±n poeestnik (Logatec) Mihael Ambrož, okrajni komisar (Radovljica); Anton pl. Laufenstein, okrajni glavar (Vi^nja gora); Matevž Grragičt kmet in krčmar iz Mirne pe5i (llovo raesto); Juzil Gajer, trgovec in posestnik iz Krškega (Mirna);. I, Sever, kmet iz ViSmarij (loka); Valentin Stercin, kmet iz Žej pri Mekinah (Kamnik); dr» Mofi^z pl« Fluck (Kočevje). +tiTovice" z dne 24- maja 1848* f str» 86. **Apiiit Slovenci in 1. 1848. str. 150. Glede narodnostnega prepričanja so šteli prvih 9 poslan-cev med slovenske narodnjake, Fluck pa je bil kočevski Hemee. KavSiS, Ulepi5, Dolžan, Ambrož in Laufenstein so bili sami "možje slovenske inteligence", Grašič, Gajer, Sever in Štercin pa so bili kinetje. Hazraerje je torej bilo 5 : 4.+ Dunajski državni zbor bi inoral šteti, kakor omenjeno, 383 poslancev. Vendar tega števila nikoli ni dosegel. število ove-rovljenih poslanskih mandatov se je gibalo okoli 370 in je do-seglo višek na 45. seji drž, zbora dne 22. sept» ter na 49« s-ejl dne 3- oktobra, ko je bilo prijavljenih 377 poslancev (od teh je bilo 33 oz» 30 poslancev na dopustu), Tosadevno evidenco je vodil in dnevno poročal o stanju zbornici isvol^eni zbornič-ni tajnik dr. Ulepia,'1"^ Po številu prebivalstva bi morali vsi Slovenci skupno ime-ti 21 narodno zavednih poslancev, dobili so jih pa le 16 (oz* 17)»Slovenci so dokaj slabo odrezali na KoroSkem, pa tudi na Briraorskem in Štajeffikem so se v narodnostnem osiru kazali neu- Po socialni strukturl je prevladovaljintelektiialni element, torej megfianstvo; vendar je bilo sorazraerno mnogo pravih kme-tov (92 od 377)} vedinoma so pa bili kmetje v državnem zboru takorekoč gluhonemi statisti, ker večina ni obvladala nemšči-net pa tudi ni imela pojma o državnem vodstra, zokonodaji i.sl^ v tem pogledu so vsekakor tvorili najbolj grotesloio pojavo kmečki zastopniki iz Galicije, 36 po gtevilu, ki so bili slepo orod^e raznih zaupnikov*4"1"1" Kranjski krae$ki poslaneit na katere so kmetje stavili naj-ve5 nadf češ, samo kmet kraete razume in mu zato lahko pomaga, so enako vsem drugim kmeSkim poslancem vztrajno raolSali; tako so temeljito varali pričakovanja svojih volilcev. Pa tudi ostali kranjski poslanci z enof dvema izjemoma se niso kdo ve kako odlikovali po svojem nastopu v državnem zbo-ru. Prerešetajmo na kratko njihovo delo v dr&avnein zboru do oktobrske revolucijel Državni zbor je bil dne 22» julija 1848. slovesno otvor-jen s prestolno besedo, ki jo je prečital v imenu odsotnega cesarja Ferainanda nadvftjvoda Ivan, Eredhodno so se pa zbirali že poslanci na pripravljalnih sejah, ki so se vršile dne 10. julija (prva), 12.f 15., 17., 18.f 19- in 20. ^ulija. ^Prim. Apihf Slovenci in 1848. 1. str. 151 sl. Isti, i)le Slovenen m. den. constit. Heichstag 1848/9, str.6/7» "lovice" z dne 27. juni^a 1848. "Laibacher Ztg", 1848., str. 45§ in 455. *+Prim. Verhandlungen des Ssterr. Heichstags II. str. 527*^V primerjavo slede nekatere Številke prijavijenih poslancev po ustreznih zapisnikih drž. zbora.\ 178 ¦f-M-Brim. Apihf Slovenci in 1848. 1. str. ±š± sl. Springer, Greschichte Osterreichs, II. str. 403 sl. 8 Ha teh sejah so razpravljali o delovanju draavnega zbora ter o njegovem poslovniku. Od kranjskih poslancev se 3e prvi oglasil k besedl Amhrož, ki je dne 12. julija predlagal, na$ bo uradni jezik državnega zbora nemščina.* S tem je samo zago-varjal stališče, ki ga je bil že prej doma zavzel in oznanil v "JTovicah* (gl. zgoraj). Imel je pač prakti5no ctran tega sta-lišSa predvsem pred oSmi; gotovo bi bil izvoljeni duna^ski zbor dosti pridobil na enotnosti in ekspeditivnosti, 6e bi bili že pri razpisu volitev stavili kot pogo^ pasivne volilne pra— vice znan$e nemSSine, ki se je kljub gtevilnin rročekrvnim nasprotovanjem izkazala Se od početka kot najpripravnejši ob-čevslni jezik v zboru in je ostal - tacitu consensu vseh - ob-čevalni jezik v zboru. Ha 8, seji pred slovesno otvoritvijo je državni zbor iz-volil svcgo upravo; ia, dr. je bil izvoljen za tajnika tudi dr. Karel Ulepič s 155 glasovi (od 289 pri lnroimmu 73).++ Aiabrož je pa prevzel s treml dirujgimi^poslanci posle reditelia. Kot nosilca teh funkcij sta/večkrat plenuisu poroSala in stavi-la izvestne predloge, Cd ostalih kranjskih poslancev je bil dne 1. avgusta iz-voljen dr. Kavčič z Ambrožem v ustavni odbor» ki se je kon-stltuiral naslednjega dne; KavSlč je postal podpredsednik tegj odbora in je opravljal to funkcijo do 2. septenbra, ko je bil isvoljen na n^egovo mesto Čeh Palacky*+++T Kronefižu KavCiS sprva ni sodeloval in je prišel na njegovo mesto/Sstavni odbor Pluck, poleg AmbroŽa, kasneje pa se je vrnil na cvoje mesto, ^i ga je^vršil do konca. +>r ^rugih pomembnepih funkcij kran^-ski poslancl v državnem zboru niso vrSili. ¦ Od slovesne otvoritve dne 22* julija pa do oktobrskih ne-mirov se je vršilo 51 sej državnega zbora. Celokupno agrarno prebivalstvo avstrijskih kronovin je napeto sledilo vsem ukrepom državnega sbora in pridakovalo odloonih potez za rešitev perečega vpraš3nja zeialjiške odveze. Čeravno bi moral biti zbor konstituanten ter se prvenstveno, m če že ne edino baviti z novo ustavo, je vendar ustrezalo pri-čakovanju in želji zlasti kmeSkega Ijudstva, da je državni m zbor vprašanje ustave in z n;}o zvezana politična vprašanja u-maknil iz ospredja in ga dodelil posebnemu ustavnerau odboru m (Terfassungsausschuss), na prvo mesto pa je postavil problem aegiljiSke odveze. +Terhandlungen I. str. 7. ++Yerhandlungen 1» str» 88. +++Verhandlungen I. str. 88 ^^^^^ischel^ Protokolle des Verfassungsausschusses str. lt 66, 71. Brim. Terhandlungen I.str.274 in 320» Prim. tudif Springer, Protokolle des VerfaGsuneausschusses 9 Že na 3. seji državnega sbora dne 26. juli^a je stavil 26 letni slušatelj prava Hans Kudlich kratek predlog, da naj zbor sklene: "Podložnigtvo z vsemi iz njega isvira^ogimi pra-vicami in dolžnostmi je odprsvljenot to pa s pridržkom, je-li plačati zato odškodnino ali ne".+ Odslej je stalo vprašanje — zemljiške odveze tudi formalno v ospredju zardLinanja vse jav- ™ nosti, pa je tvorilo tudi jedro večine razprav drzavnega zbora do končne reSitve,ko je bil na 39* seji dne 7, ceptembra po zaključnem branju uveljavljen zakon o zemljiBki odvezi (gl. prilogo I). Ves omenjeni 5as sp z napeto nestrpnostjo srli vsi prebi-1 valci na državni zbor, na njegove razprave in cklepe, Hazprave pa so bile dolgotra^ne in burne. Kudlich ^e 8» in 11. avgusta ponovno spremenil in dopolnil besedilo predloga, ki je sedaj že dobil obliko načrta zakona, pri svoji docti fulminantni utemeljitvi pa se je skliceval zlasti na tezke rasmere glede desetine na štajerskem, KoroSkem in Kranjskem.** K njegoverau predlogu so se javili za besedo skoro vsi poslanci, ki so bili nemščine vešči in Stevilni so stavili tu~ di amendemente, katerih Stevilo je naraslo do sakljuSka spre-jemanja predlogov dne 17» avgusta na 73. Kudlicfr je dobil|26. avgusta kot predlagatelj zaključno besedo, vendar je prišlo šele 31. avgusta lahko do prvega gla-' Govanja (gl........); glasovanja so se nato vlekla do 6, sep- tembrafko je bil zakon definitivno sprejet. h Jedro večinoma vseh, dostikrat zelo strastnih govorov, je™ tvorilo vprašanje, kako naj se odpravi podložniotvo in ali naj upravičenci zato dobe kako odškodnino ali ne, Zakon, kakršen je bil kon5no sprejet, nam kaae, da je prišlc v pogledu odgkod-nine do nekakih kompromisnih formul^ za katere imajo nesporne zasluge tudi kranjski poslanci, predvsem dr, Kavčič. Kranjski poslanci so se razprav državnega sbora glede zeml^iške odveze udeleževali - v kolikor bo bili ze izvoljeni « polnoStevilno, V razpravo so pa posegli samo Kavčič, Ulepič in Ambrož* Vsekakor na^pomembnejši je bil KavSioev predlog o zem-ljiški odvezi dne 9. avgusta, ki je bil postavljen v ? točkahs 1. PodlosniSko razmerje z vsemi iz njega izvirajocimi pravica-Ei in dolžnostrai je odpravljeno, vendar ostane osaina (oktava) §e 3 leta; enako so takoj odpravljene desetinGko pravice. m 2+ Upravičenci naj dobe iz fonda, ki naj se ustvari na podlagl posebnega zakona, primerno odškodnino, 3. Namesto patrimoni-jalnili sodiSč naj se takoj jlstanove deaelnokiiG2tia sodišča. +VGrhandlimgen I* str. 159» Prim, tudi:Apih, Slovenci in 1848. 1. str. 181. - Springer, Gecchichte Osterreichs II. str. 413» ++Terhandlungen I. str. 423 sl. in 503 sl. 10 7 temeljitem govoru*je KavSič uveljavljal svoj predlog in se pri tem postavil. glede odSkodnine na stališce, da naj za zasebnopravne dolžnosti plača kmet odškodrtino, za obveznosti pa, ki izvirajo iz javnih raslogov/ (tlakaf desetina), pa naj plača odškodnino država. Vsekakor je zahtevalfda se za odveza-ne dol&nosti plača odškodnina, ker bi se cicer krsile stare pravice, pa tudi hranilnice in s tem neštete sirote bi izgu« bile vse svoje imetje, ker so posodile denar preaadolženim grašdakom. Kavčič ^e 24• avgusta ponovno nastopal za svoj pred-log, ki ga je vehementno zastopal, pri tem pa tudi zahteval zedinjenje vseii Slovencev v onein upravnem telGou* Enako je Se govoril 30. in 31» avgusta, ko je bil izglasovan z ogromno večino njegov kondni predlog: Za nekatere odpravljene obvez-nosti se bo od^kodnina pladala« za nekatore pane_»+* Ta sklep tvori 4. točko zakona o seml^iški odvezi; z njim je bilo postavljeno teineljno načelo gledo odSkodnine, ki ga je Ksvčič v svojih že omenjenih govorih vceskozi zagovar-jal.Tako tedaj vidimo, da je Kav5i5 s svojim prepriCanjem, s svojim strokovnim znanjea in s svojo sgovomootjo neposredno odločilno vplival na vsebino in obliko sakona o zemljiški odvezi. Ulepič in Ambrož sta s svojimi manjšimi predlogi v razpravi propadla, Značilno je bilo vedenje kranjskili poslancev pri gla-sovanjih za zemljiSko odvesni zakon, Glasovalc se je imenoma in javno ter točko za točkof ob koncu pa §e enlirat za celot-ni osnutek, f Dne 31. avgusta so glasovali imenoma za tri predloge,4""1"**" Najprej so glasovali imenoma glede odškodnine za obvez-nosti. Za priznanje odškodnine, kakor jih je pi^edvidevala 4# in 5« točka zakona, je od kranjskih poslancev slaaoval samo Ulepič, |>roti so pa glasovali Ambrožf Dol2ant Gajer, Grašič in štercin* Vzdržal se je glasovanja KavciČ* (Ostalih kranjskib. poslancev še ni bilo v zboru, ker so ce še vršile naknadne volitve). Vendar je predlog zmagal s 174 glasovi proti 144. Drugi predlog, o katerem se je istega dne imensko gla-sovalo, ^e bil predlog za kreacijo daželnih zemljiškoodvez-nlh fondov po kronovinah; s njim je bil poudarjen federativnl princip ureditve dršave. Za predlog ni glasoval noben kranjski poslanec, proti pa Ambrožf Dolžanf Gajer, Grašič, ¦^Teriiandlungen I. str. 442 «- 444. - Glej prilogo! ^^M Aplht Slovenci in 1848. 1. str. 181. 4H ^^Terhandlungen II# str. 160» Prira. tudi: Apili, Slovenci in 1848. 1. str. 191. ^ m "^^^Verhandlungen II. str. 163 - 17^^^m^|^^^^^ ^^| 11 Kavčlč, Ltercin, Ulepič, - torej vsi tedaj šg verificirani kranjski poslanci. Predlog pa je prodrl z 224 glacovi proti 125 glasovom. Ta primer, da so vsi navzoči kranjski poslanci glasovali za isti predlog, je ostal osamljen. Tretji i^redlog je stavil v zvezi z rasnimi drugimi toSka-mi Kudlich. Ta predlog, - da na;j plaSa država od5kodrd.no - je bil stvarno s sprejetjem drugega predloga še reSen oa, bi raoral odpasti, Levica, ki so jo tvorili predvsem centralistiSno usaerjeni radikalni Kemci, pa je znala izigrati žq utrujeni zbor, da je še o tem predlogu glacoval. Kranjski poslanci so dosledno svojemu glasovanju pri dru-gem predlogu soglasno vsi glasovali zje^ predlog, ki je bil sprejet s 178 glasovi proti 120 glasovi. Ker so levioarji zagnall smagoslavni hrupf so se desni-5ar^if ki so jih vodili Čehi in so jim pripadali večinoma Slovani in federalisti5no pa tudi konservativno usraerjene sku-pine, takoj zavedli pogreške in pri zakljucneia glasovanju za— vrnili cel Kudlichov predlog (sicer le z aajluio večino 152 j 148).t 1, in 2. septembra so v raznih vprašanjih ponovno glaso~ vali imcnsko; vedno pa najdemo kranjske poslanco neenotne; kmečki poslanci so se radi držali nemške levice, dočim so osta-li kranjski poslanci presojali vedno poloaaj vec ali manj vsak za se,+ Čeprav je bil zakon iaglasovan že 6. septembra, nosi ven-darle datum 7. septembra, ko je dobil sankcijo cosarja in je bil tudi objavljen, čia je bil sakon o zemljiški odvezi sprejett je takoj vplahnilo revolucijonarno gibanje kineta^; ainilo je pa tudi njegovo intenzivno zanimanje za draavni zbor. Ra 40* seji dne 11. septeabra je draaviii sbor izbral posebno komisijo, ki naj bi ae bavila z vpraSanjom odSkodnine» Od kranjskih poslancev sta bila delegirana v to komisijo Laufenstein» ki še ni bil navzoS, in kmbroz. Ta komisija je imela ver^etno svoje redne oeje in je go~ tovo v veliki meri sodelovala pri delih za ^emlji^koodvezni patent, ki je bil izdan 4» marca 1849» - Delo to komisije pa še ni bilo obiavljeno ter je to vprašan^e torej - po vsem vi~ desu sodeč - še neraziskano. .}. Verhandlungen II. str. 627 sl. - str. 214», 217., 276 sl. itd. 12. Pa tudi pri državnem zboru je intenzivnost dola ponehala; seje, ki so se prej vršile skoro dnevno, so bile odslej na vsak drugi, tretji dan, mnogo poslancev je odhajalo na krajše in daljše dopuste, čutilo se je, da je glavno delo izvršeno. Precej viharja ie Se povzročila madžarska delegacija, ki je aelela biti sprejeta direktno od zbora; hotela je pridobiti dimajski zbor za svojo politiko. Pri glasovanju dne 19. sept. so se kranjski poslanci zopet razdelilij za sprcjem delegatov so slas°vali kmečki poslanci Dolaan, Gajer, ntercin, proti pa Fluckf EavcSič, UlepiS.4' I Madžarska delegacija je bila po sijajnem nastopu Čehov, ™ zlasti Riegerja> ki je ognjevito branil Hrvate in Srbe, odklo-njona (186 : 109 glasov). H koncu ineseca je pričel državni zbor z obravnavanjem pro-racunaf pa je tudi rešjeval rasne vloget prošnje, peticije, pri-to^be itd. - M. dr. je omeniti tudi vlogo Ulepioa dne 22. sept. glede ustanovitve univerae v Ljubljani. Oktobrska retolucija je razprSila mnogo čalnov državnega , zbora; tudi večina slovenskih poslancev se je vrnila domovf ka-mor ^ih je zvalo javno mnenje.++ Koncein oktobra do bili na Bu-naju Se sanio ti-le kranjski poslanci: Ainbrož, Dolaanf Štercin in Sever. Pri nadal^evanju sasedonj draavnega svora v EromeriSu dne 22, novembra so bili navzoži naslednji kranjski poslanci: Ainbros, Gajer, Sever in Čtercin. Stercin je kmalu odstopil, nieoto njega so v Kamniku isvolili za poslanca dr. Hih. 3Javriča; istotako je priSel na mesto odstoplega Bolšana dr# Ovijač.*** Prugi poslanci so ostali ter so se januarja in februarja 1049. dosti živahno udejstvovali pri ustavni dcbati. Zlasti sta se uveljavljala Ulepič in KavSic/^4* 6, inarca se jc vrLila zadnja seja tega zbora, nato je pa vojaštvo zasedlo zbornico ±xi dne 7. marca je bil priobSen po-slancem cesarski manifest z dne 4. marca, kl raspušča državni zbor. Tsekakor zelo značilno je za splo^no stalisčo vlade, da jc a istiia datumom objavila tudi zemljižkoodvecni patent (dne 4. marca 1849. )f ki je 2e dolo5al razne detajlc zeinljiSke odveze. ioslanci so se s protesti raz^li; nekatere je pa vlada poklicala v rasne centralne odboret ki so imeli rasne naloge. Od kranjskih poslar^cev ;je bil poklican dr. Ule^ič v tak odborf ki se je bavil z nacrti glede izvedbe določil sakona o zemljišKL oclvesi i. sl."l"+"f'f'f +veriaendlungen II. str. 5o/4. ++ Apih. Slovenci ±n 1848. 1. str. 202 sl. +++ Isti, str. 238. ++++ Isti, str. 246 sl. ++«M-f Apihy Slovenci in 1848. 1. str. 288» 13 Tako je rszuadjivo, da je Ulepič, ki je v Kroaerižu na-vadno solidno branil stališče vlade, postal sodelevee in za-upnik ministra Bacha, ki mu je poverjal kasneje visoka in od-govorna mesta, kakor boino še slišali^^^- .^* '^hV* **•**/*L) , Tsekakor je pa verjetno, da je njegovo sodelovan^e in mnenje pri pripravah za uredbo 2 dne 12. septembra 1849» »+ kakor tudi pri ostalib. vprašanjih zemljiSke odvoze za Kranjsko pomenilo mnogof morda je bilo celo odloSilno. Kjegovo imenovanje sa ministrsigga komisarja deželne ko-misije za zejaljiško odvezo na Kranjskem je talro naglo sledilo^"*" publikaciji imenovane uredbet da je pa5 uprovicena domneva, da je bil HlepiS designiran za to mesto ae imiogo prej, morda še 2a delovanja državnega zbora v Kromerižu* I?aj si bo kakor kolis Tlada je pravilno raaimela položaj; kmeta je bilo treba vsestransko zadovoljiti in sato zakon o zemljiSki odvezi izvršiti* S tem je pa kmečko Ijudstvo in kaečko vprašanje odločila od strogo politi^nih ih - kar je bi-lo tedaj zelo pereče - od narodnostnih ter loilturnih vprašanj, ki so ostala zato vsaj začatno rešena le v reakcijonarnem smislu. In na hitri ter dosledni rešitvi kmečkega vpra§an^af t.j. zealjiške odveze, je temeljila mod in vsaj delna uspešnost Bachovega reži.ma. Herazumevanje ostalih problomov, za katere je poznal ta režim le rešitev predpisa^ diktata, ga je slednjič zrušilo. j| Morda kaže omeniti še ljubljansko časopisje pri delu za zodv, - Ker je bil problem zodv. silno aktualen, so mu posve— dali vsi listi dokaj pozornosti ter prinaSali j^edvsem infor-macijske članke, ki 3ih na drugili mestih tudi citirarao, - Pri tem se Sasopisi niso direktno zavzemali za nobcno stru3of pa5 pa ve5inoma tolmaSili kmetove Selje in zmerno in kompromisno stališče vlade^ To linijo so ohranili časopisi tudi še po !• 1848», torej v letih 1849» do 1853•* ko so organi za zodv. 2e izvrševali in dovršili zodv# - Tudi te članke nava^amo na drugih mestih. +G1. prilogo III. ++Glej kasnejša izvajanja, str. 38, •26- SSTONICB ZA PEIfl ORGAHOV ZA za&LJIŽKO CDVEZO HA BIVŠEM KRAHJSKBM, Splošne in ©anovne saernice za delo organov za zeinljiško odvezo j© dajal zakon z dm 7« septembra 1848« (Priloga !•) Dopolnilo in speeiflkacija od tega sakona Je tvoril pa-tent 55 dne 4» siarca 1849» (Priloga II ¦ Originalni slovenski težcst tega patenta se nahaja v "Novicah" z dne 28« maroa 1849). Kadln aplikacije teh zakonov so nato regulirale naredbe notr« ministrstva na Punaju, ki jih je izdalo za vsako avstrij-sko kronovino posebej4*« ^a Kranjako je bila izdana taka naredba dne 12» sept*1849» (Prlloga III«) Po teh določillh je bil n a a e n zemljlške odveze, da razvež« podložnisko rasmerje tako v osobnem, kakor tudi v s t v ar beia oztru, V osebnem/3§ utor@j zesiljlška odveza odpr&vila podlož-ništvo kot tako in to brez ozira na bremena in obveznosti9 ki so izvirale iz morebitnega zeoil^iškega posestva; enako je tudi odpravlla sodno ±n upravno funkcijo gosposk©, v kolikor in kjer je še sploh obstojala* v stvarnea osiru je ukinila vrhovno lastništvo gasposke nad aesilj©f pa 5e tndi je Izvirala lz kakršnih koli podložnlŠ-kih pogodbf razveljavil^ večine podlošnega zemljišča se dr2e6a bremena, dajatve in slllnosti - v kolikor so izvirale Iz pod-ložniškega razmerja - enako vse iz zemljiškogosposkinega vr-hovnega lastnlštva, Iz desetinskega, zašeitnega ali selskega poglavarstva izvtra^oče naravne, delovae ali denarne pristojbt-nef vključivši vse vrste primšoine# ?redpisi zealjišJco odveze pa se niso nanalali na čaaovno osiejene zeciljiške pogodbef na gozdne in pašne pravice ter na servltute, pa čeravno so izvireii is podložniškega raamer^a (§ 8 naredbe z dn© 12« sept, 1849)• Naredbe oziroisa patenti o ^eml.ilSki odvesi za bivša avstriiske kronovtne so blle issdane: 27# .junija 1849 za Seško in - oravsiio, 11* jullja 1849* za Šlezijo, 17# avgusta 1849 za flrolsko, 12« septembra 1849 za Štajersko, h.oroško in Kranjsko^ 17. sept* 1849 za Prlinorsko, 4* oktobra 1849 za Zgorn^o Avstrijo In Salzburg, 4. oktobra 1850 za Gslicljo (brez Krakowa) 13« oktobra 1850 za Spodnjo Avstrljo, 12« in 15» marca L 1851 za Krakowof 23» oktobra 1853 za Buko^ino, 11* $&&• 1878 je odstranil patent potom odškodnine contadinaggli v Dalniaciji« -29- Xss navedenih zakonskih doloSil je dalje razvidno, da so s# nek&tere gospoaklne pravioe ukinile brez odikodnirie« za druge je bllo treba plačati prlaerno odškodnlno (billige Entscha- J digung), tretje so pa ©orali zavesanci odkupiti (ablosen). J^| B r e z odškodnlne so ukinile navedene zakonske naredbe sledeSe pravice (cit. po nar. z &ne 12. sept- 1849», ^^^B §§ 5 - 9): |H a. Vsa odra^tvila in davščine gostačSev« I^H b» Vodne davke in tlako za ribistvo razen one, ki se ,je J opravljala na pridvorskih zeialjiščih. ^H c. Vsako poviŠanje davkov, kl je nastalo savoljo razdelitve podlolnih zeB&jišč* 'fl d# Vse pravlce aemljiških gosposk glede predkupovanja, ¦ vstopa ali preddobitve, vrnivnega pripada in kupa brea ozira J na tot pod katerini lmenom so so i^vajale, ^^1 e» Vsa odrajtvila, izvirajo5a 1k obstoja nekdanjih delel-nih sodnih gosposk v denarju, blagu In delu, kakor tlaka, oves ali jeaiki za deželno sodno gosposko, pisarniški oves itd. fl f# Vsi davkl in odrajtvila9 ki so jih prejemale zemljlske gosposke pred 1. 1848» ssa opravljanje sodiiih In pjlitiSnih opra-vilf kakor tlaka za sodnijska poslopja, denar z& gosposkino ^^B varstvo, za ogenj , ssa čuvaja Itd. 1^1 g, Gosposkl preselltveni denar ±n mrtvaš^ine raznih imen« h» Lovske tlake in druga o&r&jtvila v lovske namene, kakdfl pas^^i oves, reja lovskih psov Itd» - Fravica do lova na tujea V ssemljlšču je blla v saiilu patenta o lovu z dne 7« aarca 1849» odpravljena; vendar je sm©l dosedanji lastnik te pravioe zahte-vati odŠkodnino le v slucaju, Če je mogel dokazati, da se je ta pravioa opi»ala na posebno pogodbo, sklenjeno z lastnikom obre-iseiijenega zemljišSa* 9 Ka drugi straz^i je pa seveda odpadla tudt za gosposko obve-za za vse protiusluge, ki so izvirale Xz podložnlškega razmer^ja kakor n. pr* obveznost, da podpira podložnike v slucaju potreke, da ji^priskoŽi na pomoč v sluoaju epidemlj, da skrbi za zdrav-ljenje sp^olnih boleeni ali na stekllnl obolelih oseb. Enako je odpadla za gosposko obveza, da dovoli podloSnikom - v kolikor ni bilo fekega za3ebnega servituta - na4-biranje drv, ruvanje panjev in pripravljanje stelje ter pašo po s^/ojih goa^lovlh kakor tudi pašo po prahi in strniščih svojih polj i. sl. W l Primerna odškodnina je pritikala gosposki za uklnltev sle^iečlh pravic: Vse dajatve in prlstojbine, s katfl rimi ,je bilo obremenjerso zeraljišče in dp ksterih je imela zemnB I^iška gosposka kot taka ali kot vrhov$$ lastnik zemljišSa pra-vioo in ki jih nasteirata | 3 in § 6 zakona z dne 7* sept* 1848* fo so bile tzv. urbarlr-|alne dajatve in pristojbine najrazličnej-ilh izvorov in isen (Priloga V;)# -30- Fravice, ki so jih morall zavezanci odkupiti,so ©e iaorale. razen eventullne tlake*redno opravljati do Izvršenega odkupa (§ 10 5 cit« nar.)t Seakaj je prlštevala naredba v § 11 vse stalne naturalne dajatve cerkvam, šolam, Župnijam ali soseskaa os« občinam, v kolikor jih je moral vršiti zavezaneo kot zem-ljišSni posestnik in ki Diso imele znača^a desetine ter končno vse dajatve is eml*itevtskih ali drugih pogodb o delltvi lastnine, ki pa so morale imetl zasebnopravni značaj in niso smele uteffielje-vati po veljavnih zakonih nikakega podložniškega rassmer^ja. .To-vrstne da^atve so se v EemljiHkoodveznem postopku odpravile red6-aaa le na ssahtevo zavezarcev, ne pa uradoma. fl 0 odškodnini za ona zakupna zcmlj^oa» ki ae nieo bila spre-menjena v kupna in za k&tere zavezaneo Še ni plačal kupnlne, ki 80 bila pa ven&arie v hasnovanju podložnika in so tedaj prešla v saislu zakona v svobodno lastnlno zavezanca, je odločala po pred— hodni odubritvl ministrstva za notranje zadeve deželna koaisija (§ 12 cit» nar»X Ta od^kodnlna se Je imenovala kupna odškodnina JB Stvarno so ted&j tekom zodv* postopka spremenili vsa zakupna zem-ljišda v kupna, za to doloČlli kupno odškodnlno in jih nato ko kupna zemljisča odvezall* "*Tlaka ln tlaeanski noveo sta bila nlpravljena Že davno $tq) na Kranjskem, kar ugotavl^a Curr« ilir. gener* gubernija z dne 29* Julija 1814., Stev» 9811 lit* b. oit. v § 3 olt* nar.) -31- 0 D ^ jl .0 P L I N A . Vsobina ln cenitev« Glede odSko&nine so veljali sledeSi predpisl* Odškodnlno so doblli upraviSencl samo za one upraviSene zahtevke, ki so Ji&K/ pravno prttikali^in to samo v onera obsegu, v kolikor niso naspro-tovall zakonodajl ali pa pogodbasi ter jih je upravldeneo stvarno in neosporavano hasnoval pred letom 1848» OdŠkodnina pa je znaša-la redoma samo dve tretaini Šiste vrednosti obvessnosti. Tretja tretina čiste vrednosti se je odpisala kot pavšalni prispevek državl za davke ltd, Te tretine ni torej nihde plačal» člsta vrednost obv©2nosti se ^e issra^unavala od raznih da~ Jatev ramlično* Iravilo je bilo, da se je odračunala od določe-nlh likinjenih obveznosti vrednost protidajatev upravičenoaj prt tem bi lahko nastal sluS&J, da sta bili protidajatvi enaki ali pt da j^ vrednoat obveznosti upraviSenca presegala vrednost obvezno-stl zavezanca« V tem slučaju Je odpadla upravičenost kakega od-škodninskega zahtevka upravlSenca^ - (§54# nar.) Običajna tretina se ni odpisovala pri obvessnostih, ki so jih soralt zavezanci odkupiti po 5 11 naredbe ln pri primščinaiu Da^atve, ki so se ssorale ukiniti proti odškodnini ali z odkupoci, 80 86 delile v a/ dajatv© v naravi (in naturaj^. b/ da-jatve v delu (robota, tlaka in vprega), e/ v denarne dajatve, - a/ Dajatve v nsravl so se vrednotile in ocenjevale vedno kot take, čeprav so jih spremenili in so prešle tu in tam v de-narne ali delovne dajatve. Hespremenljive, stalne dajatve (v naravi) poljedelskih pri delkov, to se pravi one dajatve, ki so bile po vrstl, znaSa^u (Beschaffenheit); ustvarjenosti, meri ali teži točno določene ti so se morale ob določenih tenair.lh odrajtovati, so redoma pre-račuuali v denamo veljavo po cenah seal^iškega katastra« Pri tea 80 uporsbljali ono lestvico, kl je veljala za tisto davčno občino, kamor je spadajo ssavezano zemljišče* 5e take lestvice ni bilo, potem so se rsvnali pri preračunavanju po oni sosedni obdl-ni» k.l je imela Isto katastralno ceno žita > (Katastral - Korn-prels). - Onim da^stvam paf ki so jlh morali zavezanci vršiti v časovno nedoločenih razdobjih ali pa v 5asu, daljšem od enega letaf so ocenili lctno vrednost s temf da so delili skupni zcesei dajatev nekega povprečja let s Števllom teb let» (gl. str* ^k. ), 2a tzv» drobne davščlne (Kleinrecht©) in drug© naturaln© da-jatve, kl nlso imele v katastru za zemljiSki davek nikakih dolo-denih cenf je i^dala deželna komisija dne 22. jan. 1850« posebi cenilno tarifo ter jo priobčila kot prilogo 4 "navodilu" ("Instruktion") za okrajne komisije (gl# prll. VI.) -32- ?r± tem je še zlasti omeniti, da ni sraelo vplivati na ocenjevanje naturalnih dsgatev nikeko dedno zakupniško razraer-je desetine, ceravno je bilo trsba ceniti dajatve dvakrat: do desetinjaka in ^ists dajatve prenesene nato na dednega zakupnik desetine. Pri cenitvi desetlne poljskih pridelkov je služila kot podlaga ona gospodarska zaporcdnost (turnus) in tisti naturalni donos, ki so ga ugotovili in uporabljali kot osnovo stalnega zeinljiškodavcnega katastra. Postopek pri tem je bil slodec: Katastralni naturalni donos desetini podvrženih sadežev enega leta so preračunali z jL/tji^/ oziroia na razmere pridelovanja v katastralnih cenah v denar jaf tako dobljone postavke za 10 ali 30 let so sešteli ter dobljeno vsoto delili z odgovarjajočim številom let (10, 30); tako so dobili povprečni donos za eno leto desetini podvrženih sadežev za e|t^n oral doloeenega kako-vostnega rasreda, Slaino in deseuinsko tlalco pri teia niso vpošte valif enako tudi ne temi ustrezaiooih protidajatev. Pri desetinah za predrnete, ki niso poljedelski predmeti, kamor spada ^fudi krvna desetina (davek od živali), se je dolo-5II naturalni letni donos § teni, da so ugotovili iz desetinskib registrov, zapiskcv, po izpovedih pric cli na kak drugacen prikladen način povprecje dajat^ev šestih let, počenši s hasno-vanjem leta 1845. nazaj ter ga preračuiiali v denarno vred-nostf kakor je bila predpisana pri ostalih naturalnih dajat-vah. Če desetina ni znasala desetega, ampak več.ji ali manjši del donosnoj^stl desetini podvrženega zemljišČa, potem so morall zaracunati fakticno dajatev. Pri desetini vinskega mošta so poraSnnali katastralni na-turalni dono3 po katastralni ceni, ki je veljala v doticni ob-cini ter so odbili od tcga rektificirano gorsko pravico. ffl b/ Delovne da;]a.tve - tlako, vprego (robot) so ocenjevali z 1/3 katastralne vrednosti običajne dnine ali vprege enega delovnega dneva v oni občini, kjer se je nahajalo zavezano zem-ljišcse. Pri teh dajatvah" jc treba razlikovati tzv» odre.iene (geinessene) delovne dajatvef ki so se nanašale na opravilo od~ rejenega posla in katere so vršili zavezanci skupno ali po vrstnem redu kot kolektivno tlako ter tzv. neodre.iene (unge-messene) delovne dajatve, pri katerih je bilo doloceno samo tedensko ali letr dvovprežni proti štiri-vprežnemu kakor 1 t 1 2/3* dvovprežni proti sestvprežnemu kakor 1 : 2 2/3» tlaka voznika, sla itd. pa se je zaračunavala enako v razmerju 1 t 1/3. c. Denarne dajatve so se dellle v nespremenljive in spre-menljive. Hespremenljive denarne dajatve - kakor desetinski in ro-botni novec itd. - so se poracimale v svojem stalnem iznosu, -če niso bile Te&ne9 potem so jih poračunali na isti način, ka-kor slične naravne dajatve. če so se bile tekom časa spreme-nile katere denanae dajatve v drugačne dajatve, so jih tudi kot take obravnavali. - Omeniti je še treba, da nespremenljivlh dajatev nasproti cerkvam, šolam, župnljam ali drugim občnim namenom tudi po uveljavljenju postopka zemljiške odveze niso ukinili uradno, ampak le ce so to zahtevali zavezaaci. fe da-Jatve niso - kakor že omenjeno - Izvirale iz podložniškega raz-aerja. Odškodnlno za vse spre&enljive (priložnostne) dajatve, ki so izvirale iz podložniškega razmerja, pa najsi so se vršile pod katerimikoli nazivif je prevzel državni zakladj izvzete šo bile seveda one dajatve, ki so izvirale iz zakupne (emfitevtske ali fcakšne druge privatne pogodbe. Vrednost sprecaenljivih daja- -34- tev so ocenili na podlagi 30 letnega povprecja ter odbili od tega ona bremena, ki so nastala upraviSencu iz tega naslova (davki i. slj KonSno je omeniti še dajatve, ki so nastale iz odkupa tlake (Robotabolition) Reluitionsvertrag). - Če je nastala odkupna pogodba pred 1. 1848, takof da je bila izvršljiva do 7, septembra 1848., potem so se tovrstne dajatve oznaoile kot odpravljene, postopek kot zaključen in se sploh niso ob-ravnavale, razen 5e si je zavezanec v pogodbi zagotovil moa-nost odstopa za slučaj, 5e bi zakonitim potom prišlo do odo-britve nižje odškodnine, nego je bila dogovorjena. - V tem slučaju se je odbil in vrnil vplačanip*4višek od zakonite od-kupninewki se je redoma določila in plačala« Seveda so mora-li okrožni uradi (kresije) potrditi take pogodbe, sicer se je postopalo, kakor da niso bile sklenjene. Ge je bila pogodbct brez pridržkov sklenjena tn potrjena, pa le delno izpolnjena, potem se morebitni previšek ni povrnil, pač pa se je ostanek ocenil in plačal po splošnlh predpisih o zemljiški odvezi. -Reluirane dajatve, to 30 pogodbeno ali od pamtiveka v drugo vrsto dajatev spreaaenjene prvotne dajatve, so ocenili po do-govorjeni ceni reluioije, ee so jo mogli dognati in 5e 39 bila nižja od zakonitih zemljiŠkoodveznih cen, dolocenib v patentu z dne 4* marca 1349., ce je pa niso mogli ugotoviti* potem so postopali po običajnih predpisih za zemljiško odvezo. Za-časna relutcija tlake ni imela vpliva na postopek zemljiške odveze, ampak so tlako ocenili po splošnih predpisih za zem-Ijiško odvezo brez ozira na dogovorjeno ceno reluicije* Cenitev onih dajatev, ki so se po zakonu morale odkupi-ti, se je izvršila v splošnem tudi po občnlh naoelih predpi-sov 0 zemlj. odvezlf vendar so pri tem vpoŠtevali še razmere v posojneznem kraju ter tržne cene onih sadežev, ki so to ceno imeli; povprečno ceno, ki so ^o pri tem dosegli, so dobili -kakor že omenjeno -upraviSenci v celoti, brez odbitkct sicer obidajne tretine; pa5 pa so odbili javne d«ijatve (davke itd.) in vrednost obveznih protidajatev gosposke, k± so jih ocenill po ziačelih emfitevtskih dajatev. Pristojbine za prenos (prirašeina, laudemium) so ocenili po zadnjem prenosu, izvršenem pred 1. 1848« ali pa po veljavni pogodbi. - Pri tem so vzeli kot nacelo, da se izvrši prenos kakega zecnljišča povprecno na vsakih 25 let enkrat, da sta od treh takih prenosov zavezana povprecno &va primsčini ter da se izvrši prenos zemljiiča od treh sluoajev povpredno v dveh slučajih na neposredne potomce v ravni vrsti ali pa na sorod-nike sploh, eden pa na nesorodnlke« -35- ilede zaostankpv za hasnovalno leto 1848« t. 3. od 1. nov. 1847« do 31* oktobra 1848. je veljala odredba, da odpadejo brez odškodnine vsl zaostanki onih pravic in dajatev, ki jih je zakon 0 zemljiškl odvezi ukinil brez odškodnine. - Ostali zaostankl pa so se morali - po odbitku 1/6 celotnega iznosa -pladati. - PlaSilo &e je izvršilo skupno s plačilom rednih davkov, bodisi v dvanajstih mesečnih obrokih ali pa v celoti takoj. V drugem slučaju je bil dovoljen zavezancu lO^t popnst. Za starejše zaostanke so blle izdane slične posebne nared-be. U^otovitev odškodninske rente in odškodninskega kapitalal 99 je izvrŠIla po sledeSih prlncipihi Vse dajatve, ki so bil^ o&pravljene proti ^prlmerni odskodnini1*« so ocenill - kakor fl omenjeno - z njihovo desetinsko 5isto vrednostjo. Ena tretina .3e ostala za 20$ davek in dr. &r&* dajatve državi; od ostale dvetretinske vrednosti je moral nositi polovico, (torej od celotne vrednosti 1/3) zavezanec, polovico pa dežela# - Pri da^atvahi ki so se morale "odkupiti", pa je naSeloma moral plaoati zavezanec ves odškodninski znesek| izjemo so tvorili samo oni primerit kadar je celotni znesek zealjiškoodveznih bremen posameznega leta znašal nad 40^ od Sistega katastralne-ga donosa| za ta slučaj je morala na zahtevo zavezanca prev-zeti plačilo prevlška dežela iz svojih sredstev» Za upravi5enoa je tvorilo torej merilo pritikajoče mu letne odSkodninske rente dvetretinski znesek čistega letnega donosa vseh odpravljenih pravic« - fo letno odškodninsko ren-to so poianožili- z 20 in jo tako kapitalizirali| s teni so ugo-tovili celotni odškodninski kai)italf ki ga je imel dobitl u-praviSenec« Odškodninski kapital so nato vknjižili v korist blagajne za zemljiško odvezo na odvezano zemljišcei ta vknjiž-ba je imela prvenstvo pred vsemi drugimi hipotekami* enako kakor deželnokn«žji davki« Mkvidacijo odškodninskih zaht^vkov je prevzela sprva državna bla^a.1na za zefluLHško odvezo v L.iubl.iani» ki se je 1. 1851. pretvorila v deželnl kreditni zavod, nazvan direkci.ia fonda za zeml.iiško odvezo. fe institucije edino so veljale nasproti zavezancem, kronovini in državi (glede laudemijev) kot upniki, nasproti upravičencem pa kot dolšniki. Vsak upravičenec je dobil od blaga^ne za zemljlško odvezo plačilni list, ki se je glasil na njegovo ime in na ime od-vezanega zemljiščaj v ta placilni list so vpi^ovali izplačila odskodninske rente, ki se je izplaoevala počežšl s 1. nov.1848« v polletnih obrokih retrocipandno. Člm je bil« ustanovljen fond za zemljiško odvezo, je pa izdal imenske obligaeije zeinljiške odveze za vsakega upravi-čenca« - fe obligacije so se obrestovale po 5fi9 so bile pre-nosne ter so se amortizirale z žrebanjem po posebnem načrtu. Za nje je Jamšila država ter so uživali prednosti rednih dr-Žavnih papirjev, - V gotovini so izplaSevali takoj samo ostan-kef ki so bili manjši od dovoljenega najnižjega nominala obll-gacij, ki je znaŠal 50 gld# konv. novca# V blagajno oz* fond so se stekale sledeSe dotaoije: •./ Pripad^oži del odŠkodninske rente zavezancevf ki so jih plačevali po običajnih davčnih obrokih na davkarijij isto j# veljalo za odškodninski kapital, ki so ga smeli, 5e je zna-ial nad 10 gold. konv# novcat razdeliti na 20 letnih obrokov; kapital z obrestmi je moral biti v tem oasu pla5an* Nacin pla-5ila kapitala je bil dvojen; ali so se obresti ra5unale teko-5«# letni obroki pa so bili enaki, ali pa so izvedli način anuitetj Mor se ni v teku enega leta odločil za amortizacij-ski na5in odplačilaf je moral ostati pri prvem naSinu. Vendar je vsak zavezanec lahko še v teku 15 nadaljnih let spremenil način plačila* b./ Ostalo tretino - ali bolje polovico - odškodninskih zahtevkov je inorala prispevati kronovina, ali je smela za kritje teh bremen razpisati posebne pribitke na davke; vendar j« morala odplačati celotno terjatev Iz tega naslova najkas-n*je v 40 letih, to je v 40 anuitetah« Kasneje so izvedli konverzaoijo teh zemljiškoodveznih dol-gov v redne deželne dolgove (gl» str« 57 ). c/ 2?udi državni zaklad je prispeval v fond za z, odv« gotove zneske, ki so izvirali iz že navedenih laudemija^nih dajatev. &»/ V fond so se koncno stekala tudi vsavplačila zaostan-kov« - Fond je nudil zavezancem na zahtevo predujme za dobof 4okler zemljiskoodvezni postopek ni bil zakljucen* Zavezanec je moral redoma placati rento in kapital« - Pla-Silu rente se je pa mogel zavezanec odtegniti pepolnoma, če je pred kondanim zemljiškoodveznim postopkom izvršil plačilo na radun odškodninskega kapitalaf istotako tudif 5e je vplačal po dovršenem zemljiškoodveznem postopku celotni kapitalf deloiaa pat 5e je vplačal po dovršenem zemljlškoodveznem postopku na račun kapitala znesek# kl ni smel blti iaanjši od 20 gold. konv« novca ali pa kateri ainogokratnik števila 20; - Znesek, ki ni bil deljiv z 20, se je zaračunal samo kot plaSilo rente. Vsi tovrstni plačilni nalogi ln opravki so se vršili za vsako Četrtletje naprej. *• -37- ORPABIZACIJA. organov za zemljiško odvezo na bivšem Kranjskem. a.) Splošno* Dne 12. sept. 1849. je izdalo ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju v soglasju z ministrstvom pravde in ministrom financ *naredbo o ftzvedbi zemljiške odveze v kronovini Kran.jsk: Ta naredba obsega 141 paragrafov ter se deli v dva od-delka. Prvi oddelek (5 1 - 67)podrobno določa uporabo zakon-skih predpisovt ki jih vsebuje zakon z dne 7» sept» 1848, in patent z dne 4* marca 1849. Drugi oddelek (§§ 68 - 141) pa odreja organe in postopek za izvedbo zemljiške odveze ter za ta postopek potrebne formularje. Ministrstvo za notranje zadeve si je pridršalo v § 68 naredbe vrhovno vodstvo zemljiške odveze* - Pri reorganiza-ciji notranjega ministrstva, ki se je izvršila v septeobru 1849»f so ustanovili pri drugi sekciji 7* departementj ki se je bavil izključno z zemljiŠko odvezo.+ V istem § 68 določa naredba dalje, da izvede zemljiško odvezo v vo^vodini Kranjski deželna komisija z okrajnimi (distriktniml) komisijami. fža čelu dezelne komisije stoji kot predse inik po § 69 clt. iiaredbe ministerijalni komisar. Dežel-na komisija pa naj razdeli (§ 77) po krajevnih potrebah kro-novino v okraje (distrlkte) za zemljIŠko odvezo. Za vsak okraj na^ postavi posebno okrajno (distriktno) komisi^o za zem-ljiško odvezo. +Prez. arh. - 2107/P - 1849. b./ Ministerijalni komisar. V smislu naredbe minlstrstva za notr* za&eve z &ne 14» sept. 1849» je bil postavljen za pre&se&nika deželne komisl je dotedanji fiskalni adjunkt Bx» Karel Uleplč (TJllepitsch)f od 12. maja 1850. je bil tudi generalni prokurator v Celov-cu, od koder je vodil dež# komisljo za zemljiško odvezo v Ljubljani. ;^^H V funkciji predsednika dež. komisije za zemljiško odvezo je ostal do konoa njenega poslovanjai ko so ustanovili direk-cijo z, odv. fonda v Ljubljanif ^e bil predsednik od n^ene ^ ustanovltve 1. nov. 1851* (fliin* naredba z dne 30« sept« 1851«) pa do predaje poslov noTemu predsedniku, Gustavu grofu Chorln-skemu (min. naredb- 2« Glede blagajrte /kasaeje direteclje fonda/ za zemljlgko odvezo se je urejal postopek deželn« komlsije ? dyeh ozirihi Deželna komisija Je aastopala kot zastopnica blagajne /fonda/ nasproti upraviSencem kot dolžaikf naaproti zavezancem pa kot upnik, Kot tak« je zato urejala odSkodninske in odkupne prispevket rantt, Laostanke za 1# 1848• ter predujme upra-vičencev» Člm j« prej^la deželna komialja od okrajne komisije kak aakl^ufieni operat o &• odveai# kl se ]e predlagal vecino t d?eh izvodihf je po predhodnih pregledih in morebitnih poprovkifa poslala oba izvoda pristojnemu aodlš5uf da je iz-fršllo f zemljiški knjigi izbris odpravljenih breaen9 na njihovo mesto pa vpis odgkoclninskega kapitala y korist blagaj-ne /fonda/aa 2» od?» Sden izvod operata je ostalkot prilog« »caljiški k-njlgl9 drag izvod pa Je sodlSSe vrailo dcželnl komiaiji« Istočasno je lzdala deželna komisijs preko blagaja« /fonda/ pristojnim dajSnim uradom nalog za pr ve m r-nt in morebttnih jsaosta kov odrej@nlh ča36vnih razdobljb* Čim ae je priSalo tplaSevanJe reat in kapitala v ko-rist upraviS noa, je odredila de2 lna komlslja9 da se vpla-čila stsvijo upravičencem preko pristojnega sodlS5a na raz-polago# na eahtevo upraviS noa pe mu je mogla dešelna komisi-ja ataviti prlpadajodi denar neposre&ao pri blagajni /foadu/ l^ 2* odv. na r@spolago# Ilagajna /fond/ sa s.odv« Je aorala kriti predujm® pa^-ˇenstveno Iz dotoka »aostankov sm 1« 1348« 9 nato Sele teko5e rente pričenSi 0 1« novembrom 1848# - Nakaaaaih predujmov event, upniki niso mogli niti prepovedati nlti rubiti. 0 sseml^iiki odvezi je vodil ministerialai komlsar poaeben ^eželni geml.jlgkoodveznl kataster, kl ga jb odobrtl notranji miaister. -55- 2« POSgOPir3C OKHAJHB K0MI3IJB« Okrajn« komlsije so bile t nepoareinih odnoSajih samo 7 nared^eno deželno komisljo ter kot njeni izvršni organi 8 uprsvi5enoi In zavezancif e oetalimi oblaatmi, zlasti 8 aodifičif Itatestrl ter davčnimi iii drugiml uradl prve inštanoe p« 90 smele obSevati neposredno ter so jlm »orale te ker najhitreje regiti vsa stavljena vprašanja# Ker smo o razmerju in postopku deželne komlslje do okrajnih komlslj le govorili in ker je bllo v ostalem ob5e-vanje ursdor aed seboj arejeno kar najeno#tavnej«, zato nnm ja govorlti samo Se o naSinu ln rasvoju poslov okrajnlh ko-Bislj z upra?i5 nci in aavezanoif kar tvori jedro in amis^l vaega eemljiškoodv enega aparata« Čim j® okrajaa komiaija prejela od deželne komisije prijavo in materlal kakega uprevičenca, je prietoplla pred-ˇaem k točnemu pregledu iii kontroli iste a» K temu opravku j% prltegnila po potrebi upravičenoat kl ae t mu nl sm 1 ocltegni-tl tn ki je moral &a zshtevo dati potrebna pojesaila ter oskr-beti potrebna specialna dokaalla« L temu poelu je upravič:nec lahko poslel samo svojega ss«etopnlka9 kl je a moral imeti pos bno pooblastilOf glesečt ae hjk izrecno sa zemljlško od-vezo« - Če upravičenca, oz« njegovega eastopmka k razpravi ni bllOf potem se je postopalo uajrdno, po predpislh zakons| protl taklm uradnim ugotovitvam nezastopana stranka ai imela pravioe prl«iva ali ugovora, - Smisela© je veljal« ta oredfet tudl za zavezotica# Ko Je torej okrsjna komisija a sodelovanjem upravtčenoa aa podlagi zakonov# listin in drugih pripomočkov ugotovila upravi5enost mahteirkov oz« prejemkov upravičenca, Je morala za doloC n dan povabiti upravldenca in zavezflnce ter slednjim, vai^eiau posebejt aaBnaniti ashtevek upravideacaf letno ronto odžkodniiaskega kapitela ter dokazane morebitne zaostanke, Č« je zovezan«« priznsl pravllnoat avojlh obv< znoati, Je moral to potrditi tn podpisatl pred dvema pričaas na isdelano prijavo* B tem je bila zadova r©doma eaklju5enaf okraj na komlslj« je moraia nato takoj Isd latl razsodbo, protl kateri ni bil možen ni sk priziv, Razeodba Je ˇs?bovela @Xede5«tto$ket m/ predmete odveze, b»/ odškodninsko rento, ki fo je moral plaSatl za?e-aaneot Qm/ rentni kapitel, d#/ tataq|s izjavo zavez^noev r.lede naSlna vplačila kapltala oz. Baostankov, «•/ bremena, ki ao bila odpravljena bre« odškodnlae« -5 E L A • •¦/ Splo§ao» Komisije za semlJiSko odv zo Je Sakalo ogromno &elof ki so ga opravile v primerotn© kratfccm 5asui topogledno Je funk-olonlral uradniški aparat hltro in odlc5no» Gotovo j@ treba prlpisatt ta nsgli napredek zemljiškooč veznego poola predvaoia sposobnostl nam Sčsncev, izr aim poobli atilom ia visokim prejoiakomt ki so jth imelif sploSni priprav-IJeaosti in pri5akovanju ljudstvaf kat rega sl ^e 2elel abso-lutist Bach pridobiti z ustrezljlvostjo n^ govih davnih aahtev po popolni osvoboditvi zemlje ln uvedbi nedeljenega lastni^tve, Bne 9# februarja 1857« je pozvalo notranje mini-»trstvo na Punaju 2 obšlrno »^iapi-žfi^ee okroSnico predsedstfo direkcije zemljiškoodvoz ega fon-a za bivSo Kronjskot da zbere po danlh navedilifa dimprej potrebne statisttčne podatke o izrvšenm delu ssemljiSke odveze# • Kekaj teh atetistiSnlh podatkov je ministrstvo izdalo de istega leta v knjlgi "Bie Grundentlastung in Oeaterreich*1« Tajnlk fonda dr# Scht5ppl je seatavil v aasu od febru-sr^a do 5» maja 1857# obglrni elaborat o izvrgenem delu v de~ želnih in distriktnih koiaisijah za zemljlško odvezo« T omen^ejjl pabltkaciji ao natisnili predvsem zaključne atatisttSne po-datkef presežnl del elsborata pa Je ostal neob^svljen« Slaborat dr« Schbppla Ima teoretični oz# zgodovinaki del ter stattstičai del# Prvi zgodovinako - teoretični d«l se bavi s poatsnkom podložniškega T*zw&Tia in njegovih dajstev* Ze nas pomembeii Je pa v tej zvezi predTsem drugl delt kjer ae statietično prlkazuje podložniSko razmerje pred 1848»f nat© pa -* ?ečinoma aitaaarlčno - delo n« odpravt podložaiškeg« razmerja in končno efekt tega dela# - 7 naslednjeia podajamo na5e isaledke, kl se naslaajajo ? anogoSem na pripravljalni spis dr» SehSppla za poroSilo miiilatretvu# Pripravljani apis J® izdelsl dr# Schappl s sode-lovanjem eelokupnega takratnega devSnega in zeml^iškoodveansg« aparata v ve5meae5ntm delu« Vendar ^e elaborat dr# SchOppl-.i ohraajeii aepopolno» ManjfcajoSe podatke in za predležcčo razpravo potrebne ugotovitve smo skušall dopolniti iz ostelega obsvžnega arhivalnega gradiva« 4 Arh* ^a zemlj, odv# 1434 de 1857« 60 Referenta Sch*c5ppla pa, ki je seveda delal točno po direk-tivali z Dunaja, niso mogla in tudi niso zanimala niti kulturnA, niti narodnogospodarska in soclalna vprašanja, ki so bila tesno povezana z zodv.- Zato so atatistlke in podatki dokaj šablonski, vSasih celo brezsmiselni ter celo hudo zgrešeni, kakor bomo v enem primeru zlasti še vldeli (gl. str. 76 sl. )• ProblematAke se zato odpre pri tera raziskavanju na vse strani -vse polno. Mi smo skušali rešiti samo ^lavne probleme zodv« in s tem neposredno sdružena vprašanja, ki se nanašajo primeroma nA/celo deželo ali vsaj veSji del dežele in to prili5no enalco-merno. V kolikor tovrstnih problemov nismo mogli zadovoljivo re-šiti, smo najfco opozorili v tekstu posebej. Odprta pa so ostala posebna vprašan.1a vseh vjtest za poedine predele dežele in za poedina imenja, kl bi se pa dala s specijal-nim študijem raznih lokalnih virov,pa tudi z vlri iz zodv. arhiva primerno izpopolniti ali celo rešiti. Taka poedina vprašanja bi bila n. pr. za poedino imenje: upravlčenci, njihovi rodovi, nji-hove politiSne, gospodarske in 3ailtume funkcije itd,, zavezancl, njihova imena, naselja njihovo mišljenje, življenje, izrazoslovje, njihovi pridelki, izdelki, oblike gospodarstva in velikost zem-ljišč, njihovo absolutno število, njihov odnos do graščin itd. Na podlagi takih. podrobnih raziskavanj in dognanj za vsako imenje pcB ebej bi bilo mogoSe točno reproducirati strukturo slovenskega življa na Kranjskem v prvi polovici 19* stoletja, to najprej za poedine predele dežele, nato pa šele v zanesljivi In sodobnim zahtevam/dstrezni luči celokupno stanje našega kmeta pred 100 leti, ko je bil živ člen v verigi evropskega masovnero giban.ja« masovne revoluci.1e, ki je dosegla konSno svoj cilj -zemljiško odvezo. Ta slika bi bila popolna šele po taki osvetljit-vi, in ko bi bila opremljena s tako pridobljenimi tabelami, gra-fikoni in zlasti zemljevldi. Po takem temeljitem delu bodo verjetno marsikatere naših dognanj izpopolnjene, marsikatera trditev in marsikak naš zaklju-5ek se bo izkazal kot zgrešen. Vendar naj bo že kakorkoli; kot prvo tovrstno delo s tako široko vsebino in skoro braz vseh preddel mu bo - upamo - ostalo eno: da ta Je pokazalo z vso jasnostjo na izredno važnost, ogromen obseg in dalekosežnost ce-lokupnega problema ± z-odv« In s to mlslijo in rezervo naj sprejme tudi Sitatelj bla-gohotno zlasti naša naslednja dosedanja dognanja, ki so plod več kakor šestletnega trdega arhivalnega dela. 61 X>L jOit.....V-Ž^g^ t_^a_h__ij?^g,,,&r,J,,uvri V zeml;jiškoodveznem postopku ae je pri nas kakor v vseh av-strijskih kronovinah uporabljala nemščlna kot uradni jezlk, le kot pomožni jezik za neiikega seljaka je služila slovenšSina. Zato so vsi spisi, s tem pa tudl vsa terminologija, nemški. Nemški strokovni izrazi so se toliko uporabljali, da se najde iz tistih Sasov pri-meroma le redko za kak pravni ali drug strokovni izrfcz pojmovna ustrezna slovenska beseda; Ijudstvo si je - v kolikor je bilo potrebno - po veSini pomagalo z nemšklmi spaSenkami za potretmi pojm (talco je n« pr. za kupne pravice iz nemške besede Kaufrechte napravilo, govorilo in celo plsalo o "kovfertnih. pravicah", za rok, dobo, je napravilo Iz neta. Frist spačenka w"brlŠtn, za nem. Vogtei je uporabljalo wfogtijan, za nem. Steuer je govorilo in pisalo "štibra", za nem, Pachtzins je pisalo "zakupni 5ln2n ali llštantninatl i. sl.) * Isto velja na splošno za razne vrste imenj. Izraz JUaen.je ima pri nas še dokaj nedolodno vsebino. Dolenc4"* uporablja izraz imenje za nem* wGutw» naslanjaje se pri tem na ro-Sinj iz 16. stol. ter na istozvo5nost besede v srbohrvaš5ini.-Polec ^4*4" pa uveljavlja to besedo za 18. stol. za nem. "GUlt11, opi-raje se pri tem na Keleminoj po njegovem je imenje kot slov. izraz za wGUltw označba za v svrho obdavSenja napovedane dohodke, ki so jili iz zemljišS in posebno od podlo&nikov ušivali plemiSi, du-kovščina in drugi svobodni koristniki; oznaSba ^GUlt" se Je pa kmalu prenesla tudi na zemljiš5a, iz katerih so dohodki izvirali. "GUltw - imenje je po tem tolmaSenju tedaj zelo širok pojm. Kelemina+*<*4">* navaja v svojih dragocenih filoloških prispevklh. o pravdnih starinaii slovenskih te pomene besede lmenje: 1. lastina-Eigen, 2. imenje - Glilte, pa tudl Gut (pravdno imenje - Zinsgut)} 3. imetek - Habe. Iz vsega navedenega sledi, da lma izraz lmenje zelo široko vsebino. Dolenc sicer želi uvesti imenje samo za izraz wGutB; toda v tem sluSaju bi se sedaj širok pomen besede wimenjeff moral skr-5iti na Sisto odrejen obseg pojma nGuttt f ki pomenja ¦- vsaj v 19» stoletju - zaokroženo gospodarsko obliko veleposestva z gradom, gospodarskiml poslopji in ustrezno koliSino zemljišS; prl tem se pa vrlva Še vprašanje, all je mogo5e pojm "Gut", kakor ga omenja Bolenc za 16. stol., vsebinsko istovetiti s pojmom "Gut11 v 19» stol., vprašanje, ki bi ga bilo treba šele raziskati. + Zgornji primeri so tembolj znaSilni, ker Jih posnamemo iz Miklo-šičevega prevoda min. naredbe z dne 12. sept. 1849« "^Dolenc« Eravna zgodovlna slov. oz. str. 140. +++Polec, Svobodniki na Kranjskem, str. 17. ++++Glasnik M. D., XIV. 1933, str. 62. 62 ftnldavo irveljavljonje besede imenjo samo za nem. izraz "OUlt* je v toliko ustresno, ker ima tudl "OUlt^ mlo šlrok obseg«. Is nje-govili lastnlh, temeljitih Izvajanj o svobodnlkih pa spoznamo dokaj to5no dtoeg pojiaa "Otilt*1 v 1B» stol. * fo ©o vSaslh prenr nesnatai pravice (n* pr. vrt, travnik, kapa, tiMtanj 1. sl*)» vcasih. pa vecSJi liasnovalni otjektlf kakor pristavB, Mimf desetine i. sl. Vsetekcar se je v tem Sasta tes©to »Olilt* ^5 t^ars^ljala v Istem po-menu, kalcor sao jo u^otovlli na podlagi s-odv- kataotra za 19. atol*, ko pcaaenja davicu podvrčeno u^ivanjG dohodlcov ls podložnlške z&mm% to oicer v rasllčnili ofclilcah, vencUir neroatoo v taiko nlzkih. iznooih, da ne predstavlja costo niti elcsistenenoga mlnlm v najbolj BkxonnXh razmcrah; vth tcga "GUlten navadno nlso t)ile goapodarako sanostojnl objektl in sato nlso inele, kakor je Mlo redoraa pri nGut" pravilo, svojega sospodarsteega sredlžča na laotnera svetu v gradu in njegcirlh |K)slop3ih» Ker pomsnja t#daj wG!ilttt sieer anogcjvrsiaie iz zealjlSke zavese isvirajoce dohodto, vendar to le v nl2kili zneakili, ki 30 1)111 za hasnovalca nercdlco Sisto Delrundarnega značaja, ne lcaže 51« roko vs®l)lno pojaa Imeajo uporabljatl kot tormlmm aa flGflilt1t. Izraz imonje pridrSino raje v nje^ovem slrokem, splotom po-laenu, kakor ga navaja Kelenlna (gl. 2gooraj)» feer v^LLj^Suje v tem slu5aju vsg pojave in vrste vrhovne zenljiš&e lastnlne, s tem sdam-Seno dohodke In pravice, pa tudi savesana soaljiš5at iz katerlh lzvirajo te pravice In dohodki. Torej vlcljučuje v tem slucaju iaraz toanje tudl pojm *0ot* In wOQlt*.f sa totoi^ je pa trel>a uvelja^ltl lastne izrase. Tozadevno nam lahko poaagEjo izrazif ki 00 Jih. Slovencl tnraljavill v tojlieimoatl 1849» leta In so blll sato brSko-tm takrat tm& IJudstirom 11^1 (gl» spodaj)- Ioen.1a #0 po mšm terminus sa l^pialen in označujejo na spložno vse vrste vrhovne zenlJlSke lastnine ter o tem sdruSene pra-vice z dohodlci in obveznootl. Iiaenja so se te&on dasa katG^oricirala slastl glede velilro3ti in donosnootij tako je lmela vsaka kategorija imenj v 19« stoletja V nemSSini svoj Izras ln dokaj toSno vsoblno. - Sloven5čina - raaen kasaoje navedealh dveh slučajev - najte^ te to5no odrejene lcateip-rizacl^o nl posnala, pa^ zato nef ker jo 1)11 knet vedno v sličnom podloinlitoa razrorju BOTsgor, pa aaj«l Je bllo imenje leateareslbodi laategorlj©; on Je vldel navzgor sas«) wgosposltow. Za Sasa zemljiskoodviezneca postopka na blviem Kranjsken Je mogoSe ugotoirltl v zenljišl:oodveznen ftataatru sledeSe oznaSbe kate-gorij, kamor so prlBtovmll pocdina inenja: ** ^olec« Svobotolkl na &• f star* 129 sl#- '^V JtarldlSao &aralct©rlsacljo poedlnlh pojmov ae ne »pušSfiano; na-vajano sarao terninologljo, kakor se je 1© uporabljala za 5aaa zodv. 65 !¦/ Hajiffiftje 1xtjia3j|c&Qsn#3ie irneaje je bila Tur.iaška CTofo* yt**a (0raLsc2iaft Aeueroperg) f idL Je aooila kot e&ina v celi Kranjski tak naslov* V fcistvu Ln po sapisklli iraenovaiiGca fcataotra pa je ta grofovina le sdmSitev tocjega Stevila §H&o&tev 02. grašSin. 2*/ Po mUicoa-ki je slcdila aato tetegoari ja gospoatev - Herr-achaft; n* pr« Radovljica, Krdo pri Kraiiju, Brdo prl Lukovici, Podpe^J žnMiffltn?^, Slatnik, Trebnje, črn|ya^§51na<> za aenu Out# Gražčin jo l»ilo po štovilu aelo iaaogo» Ia-» 1 raz ^r^i^JBa za nem» dut Je vselca^or povset po žlvem Ijudakeci go- S voru ln ga sato lcaie v tam pomenu obdrSati. Sl se ga dr3ino. H 4«/ Saslednja kategorija je lmela številna nianjSa inenja, M. J jih r^ikločiS inenuje v clt. prevodu narcdl>e "/^a.igcjjalce* za nem. H (Slllt, Gllt* 0ara^5inloa 3© prvotao lcot toainutiv od grašcine pcK^ai- | la graSčtno, torej podloSno zemljišSe^ v njanjšen o^aegu« V preneD0-J| mm aaislu pa se ta beseda lahko rabi tudl za prOTice in doIiodžagM H ki so iEvirali is posostov taloega manj5ooa podlo2nega semljisča* V tem »nislu tedaj kaže besedo graL51nlca pridr5ati sa nen. "gtllt", ker jo je v takem pooemi uporabil v prevodu cit. isaredbe tudi JQ]fi8r ,515, ki j@ bil v saddvah podložnlštva gotovo dobro podfeovan, saj je kot poslanec irž* sbara 1848/49• am v debatah o Kudlichovem J predlogu afetivno sodeloval. Ml torej uporabljano beaedo graSSlnica I V omenjenem saislu.- Dohodki neloitcrili teh graSSinic so služili fl posobnin namen«Hn; take graSSinice so bile n. pr* aestna grašcinica | v KrH«i (StadtgUlt Ourkfeld), bolnišniSna grašcinica lstotaa (SpltalsglHt}9 samostanaka gra§5inioa v Jtnrklo5tru i. sl. jH arasSinlce »o mogli 5e dellti; tako so ee pojavile v zodv. H kata3tra polov!5ne in celo četrtinslce sra55inlce (halbe, vlertel H Gult). 9 5./ Kot najnmijSa enota Inenja se pojavlja v cit. kataatru H dvareo (Hof), katerili j# bllo priraercMaa prar mftlo; taki dvorci 00 B bili n. pr. 7 Itaigga (laotnik Elhael Staro), v Bukovcu i. dr. S S«Btej l>i Ibilo po TOli&oatl tudi stetl Gtedni fogtijefcl dvo- 1 rec v rJteldiiaii (Erbvogtei in Mlinlcendorff), M se pojavlja po svojen 1 israzu osaraljen v cit. katastam* * ^| 64 (Prlm. priloga ?!}• Bred letom 1848» so blle na Eranjskem za po&loSnike obvez-n® TO© vrste dajatevf kakor jih ie pač podloLii±§ka gaveza kot talia utemeljerala ali jih je pa kakor n« pr* pri dosetinl prili-Slla svo^emu ustro^iu fako srečujemo torej desetino, poleg »J« pa ^© nrbarijalne obvesnooti in sicer osebno in vprežno tlako ter dajatve v denar— Jti in naravi« Y naslednjih poglav^ih boaio preglečiali po gomjem vrstneBi to&tl vse omenjene vrste da^atev In sicer skupne kolioine za celo kronovlBOt nato pa nekatere specificirane postarke za 94 najpo-monbnejših dominijev. Slika, kl bo pri tem nastala, bo vseskozi jasno pokazala stanje podložništva na Kranjskeia 1» 1848» Brava desetina« (l»riiB. tudi str* 22t 32 ln$0.) Brava desetina se 3e pobirala od deeotini pc^vrSenega pr&&-QOtaf sadeža ali živine redonm kot n^egov descti del^ včasih pa tudi man$* Količine predstetov !• dr» prave desetine bi bllo iaogo5e ugotoviti samo na podlagl rassodb za vsakega savosanca posebej, kar bi bilo prav zaisudno delo. V »apiskih so samo sumaridni po-datki Že ocenjene desetine; letna vrednost desetin je bila ugo-tovljena na 286,977 gld 51 kr* - Od tega zneska so odbili pred~ pioauo tretino in je snašala po teai odbitku letna scmljiškoodves-na renta od prave desetine 191*318 gld 34 kr. - Ta vsota je slu~ ^ila nato kot podlaga za določitev zodv. kapltala od prave deee-tino. V tej svezi omenirao sledeča po^asnila o provi desetinl* Trhovni lastnikl amogih večjih imenj so dali prod 1848. vse ali pa le delno evoje desetine v zakup (J?ac8?f?Sll pa tudi ved-» jeau Stevilu zakupnikor« Taka za|ia|aia rassiser ja co bila ali Časov-no oiaejena ali pa neoraejena, dedna (Brbpacht)» Upravičenec se je l loenoval * po SSikloSiča (naredba § 23) - decethjalE ali desetinski ¦RBOspodar (Eeheatberechtigte), sakupnik se Je nasival desetinski I isakupnik (ž;ehentpacht©r) osu desetinski dedni sakupnik (Zehent-BrbpEcliter), desetinski zavezanci pa so bili deootinci (^ehent-holdcn). I ::ri semljiškoodveznera postopku so v takih oluSajiJi lzra6unaM li paravo letno vrednost desetine enostavno tako, da so k stvamo plaSani zakupnlni priSteli ^e 50^* Tako dobl^eni snesek je pred— *Aartu sodiu 1434 de 1857» tab. I* in pril. ^M Prin, tudi: Die Grimdentlaatung In Oest. t tab* I« ^H Ortžnberg* Die Grundentl*, tab I. str» 70f 71. ^H 113lt Zgoaovina slov» naroda str. 876. ^H 65 stavljal praro letno vrednost deoetine. * Gsienjenih 50# pa so pričteli zato, ker sta desetiajak in zakupnik 2c pri cklepanj* caiiupa odštela oci zakupne vrednosti 20$ (eno pctino) sa davke itd., ki jih j€ morol nociti neposredno zakujmžk ter vpo8t«va-» la enako stroSke pobiranja desetine, kl so anaHoIi povpreSno 1/6 od sakupne vrednostl* Poleg tega je pa morol iocti desetl* ski sakupnlk ie svo^ aaslužek oa» dobiček pri tem poslu* Tako eo caaenjenih 505^ upravičeno priStell k stvarnl sokupninl* Imenjat kjer so imeli desetino v sakupu deeotlnskl zakup«* 2iikif so se nahajala raztresena ekoro po vseh krajili biT§# Eronjske* Zato so ta imenja slu^ila v svojem okoli^a kot meri-lo za približno ocenltev desetlnske vrednosti pri onih l&enjlfej te$ex desetinske zakupnine ni bilo. V teh prliaerlh so Izradunali razmerje in ga l^razlli v ocictotkih; to ra^merje so matematično izrazill tako, da so po-stavili kot člena raamerja stvamo plačano ^akupiino s 50^ pri-bitlccsa proti ugotovljeni zemljiSkoodvesnl desetinski rentl. Ha podlagi tega razmerja so potem določili matematidno a enačbami desetinsko vrednost pri vseh eosednj^ dosetinsko-upravičenih iiaenjili. Tsekakor vidimo* &a so predstavl3 ala desetinska sakup-niStva važen element v narodnogoupodarskem uotroju pared 1348» fudi 3© treba opozorlti na mnenje referenta dr* Sch5pplar ki paravlt da je bila prsva letna vrednost desetin pred 1848* irerjetno mnogo reSJa, nego pa je bila prljavljona} desetinjaki 80 naiared dajali doctlkrat desetino v zakup glpboko iapod pravc TOoila Do3.en.i8ka daleko In vse-stransko najbolj obreiaenjeaa« foda absolutno število tlašklh dni na pocdlnen imenju Se ni pravo K©rllo otoemenltve tlažSanov; treba je vsekakoar prtoer.jati absolutno število tlasklli dni poedinega inenja s skupnim stevi-lam tamlcajšiijlh tla5anw to goralkov (ter raorebitnlii fogtijskih 2aves»)i šele le takega raamer.ja tietvarjeaa razpredelnica l)i pokasala to5no slikof kje je feil tla5an aajbolj obreoenjeni ras-pored poedinlh inenj, kakor ga v spodnjem navajamo, bi bll res da tako nekoliko zanenjan, vendar bi ostala v jedru sllka ista: 3j>olen.1alci teet Je bll 3 tlako na>1bol,1 c^pipen.ien« Sicer je treba pri tem še eafcrat poudariti, da so bili pal-Javljeni ln pri sodv» postopku razš^ceni zavezanci i>o gedežu m?ravi5enca« na pa po svojem lastnem bivališSu. • Tako ae je utegnilo prlmerltif da so laeli n. pr. nelcateri gorenjskl upravl-Senci nelcaj gornikov na Dolenjskem 1» sl. - Vendar tudl ta rezer-va nc bl mogla bistvono 3premenlti sploine slike glode ob^reme-nitve savezancev: S tlako je bll bres dvoma dolenjski knet na splošno najbolj obremenjen, enako pa tudi 2 ostaliml dajatvaml* PSKGIED IlgHJ 2 HAJVEČJO fXAKQ« jpratico; gosp. » ^jspostvo (Herrschaft), gš5n« bs gra551na (Gut)f » grafičinlca (CMilt). Imenje Osabne tlake St©vllo podložnikovs ^sta Hasiir tlafiklh zavesanci tlnci ^0™^ «aL. dni ptp« Verski zaklad J Kostanaevica 41*687 1.045 ^4 2.164 kep. (Šrajberski) fiam f pri Iieakovcu (Krško) 35.106 662 243 1.476 fp. KletCOTž pri Šmarjetl 26.821 429 - 1*160 - p. Pobrešje pri SemiSu 26.173 637 » 123 Hokronog 24.658 581 «» 1.011 Žutoi&erk 19*820 1.487 550 1.603 Rakovnik pri Mokro- noga 18.460 275 33B 832 • Pleterje 17*223 620 744 1.694 11 Orj^ac (Bela Kr.) 16.668 412 ¦ ~ - 68 Ha Naziv IiOtno Zemljišlci Bese-tlaš&lli ssavesanci tinci Gomiki Fogt. sav. ip. Beli Karsen pri stari lokl (KoSevjo) 16.542 293 589 7 Brdo (Kranj) 16.489 475 - Molcrice pri čateSu ob Savi 15.684 351 1.428 Krško 15.376 596 1.164 ;? RapercSvrh 15.342 493 216 853 OtoSec 15*068 228 58 312 Čretež pri Blokro-nogu 14.687 263 400 854 Koleg. kapitelj Kovo meato 14.297 »9 1*210 160 Sniuk in Tum (Se^ilcS) 11.685 244 - |psp. iUbnica 11.050 1.543 - « Haka in gca. Studenica 10.545 211 — 533 Terišto pri Boštanju 9.948 155 35 383 « Mima 9.946 372 179 658 pcmovlSe 9.703 268 115 63 - Koiaenda Ilen« vit. roda Metlika 9.511 379 41 gačn. Sotesta 9.361 279 60 582 gosp. 9.1C^ 247 - 5 8.316 169 257 160 Zbure prl Šaarjeti 8.255 168 31 93 Zdrušene gščne. Grm, ZaborSt, Garaben 8.023 367 — 25 Palatiaat in Skof. ¦psp* Ljubljana 7.890 485 79 «¦» gosp. Ortaek 7.740 1.145 190 211 Zobelsberg (Ka5na) 7.780 315 135 «• gščn* Zg« Badeljoa pri BaSki 7.608 170 745 gosp. Bostanj 7.598 227 60 673 7.590 311 125 410 gš5n. Bajnof 7.170 335 - f* n IiBpolj© pri Br^ici 6.978 94 34 470 grofovtna Tccriak 6.793 1.221 102 • gš5a. 6.713 250 345 600 n HoSež: pri Pol« topl. 6.709 na 2 134 goop. Hasberlc, Stari grad pri Planini 6.540 2-298 118 gš5n. SCrumperg 6.086 249 goap* Metlilca 5.446 533 391 Komenda Nen. vit« reda 6mcaael3 6.300 315 8 Rozln in Hepn.1e (Vodice)6»176 153 - 16 69 *3ta Haziv Letno tla§Mli Lni ZercljiSki Dese-zavesancl tinci Gornilri Fogt« sscv. Krupa v Beli Kra-jlni 6.157 229 30 UboSn. fond, Priotacva (Minaa) 5.792 102 «5 737 Pogancl prl Hov* mestu 5-706 132 70 235 Matlika 5*446 535 . - 518 5n. Velika vas pri Leskov-cu (Krško) 5.393 130 179 I^or^gorica pri Št» Ja^ kotm ob Savi 5^359 165 mm 47 5n. Slala L<^ca prl Trebnjem 5.225 68 92 «p# Svlbnjo pri Št# Jurjti pod Kumcaa 5.161 94 — 94 SlatnHc prl Bov.iaestu 5.102 151 15 293 GZL« Jable pri Ilen^5u 4.939 335 58 43 flU Aissoštincev, Ba&eoe 4.894 54 30 109 Vinica pri Sodraaici 4.788 141 • Stru@a pri Bruanlcpii 4.516 125 241 177 m Selo prl Šmartncm (Litija) 4.498 57 mm 35 m Belnili pri LforavSali 4.494 247 «. §P. Snlcdnilc 4.1S1 827 245 CftL* Gtolo pri Goesili pri Št» Jemcju 4.139 49 m 116 • 3.992 100 m (Lltija) 4 M Zalog pri Uoravčah 3.951 141 sp. KoSevje 3.219 3.033 410 216 n Podped 3.063 275 482 l.CfT6 50 70 Vtsta 2cr." Bese-tinci gšSn. Pred&vor 3.015 4^> — m KoSja vas pri LoSu 2.948 187 - mm ot» Orud«! (Št. Vid pri Stični) 45 4 « PGgaaek pri Idtijl 2.835 45 gosp. Sooek (Ig) 2.820 618 144 81 gččn. Turea pri čmomlju 2.798 93 43 fosp» Hadcce 2*781 115 73 « _ Polhov gradec 2.499 410 127 - fl it Vipava 1.296 1 .576 - 1*163 - S w Kostal (Ku2elj) 918 450 - w Kri^ in Kacmlk 752 1 • 0B> w Postojna 545 1 .296 241 mm mm .^^H « 495 238 386 n Sti5na .291* 599 406 753 25 I 753*330 42.719 9.819 29.036 95 1* Obvegnosti v deaar,ju in v naravi. (Prim. 9tr. 16 sl. 32 sl., 4^) me o"bve2jnosti so znašale v celi kroncrvlnl oJru 190* 510 gld* - Sesicaj seTOda niso všteti sneskl morebiti reluiranlli olnresnosti v nara\rlf M so jih prijavili in tudi ocenlli kot takc. Denarne o"bvesnosti so bile piriliSao enakom^rno razdeljene po vseli inenjih, ter Je razvldno se i25 spo&nje tal>ele o 94 najzna-čilnejših inenjlli. + 1.291 io bilc scsnljlšldLH savesancev (Gruaaaiiolden), 599 pa de< saloipnilcov (^rbpachtor). 71 1» Postojna 2« Kočevje 5» fcranj 4. Ljubljana 5. Kovo mesto 6. isdovl^ica 7. Kamnik B» Trebn^e \m črnoiaelj Vipava Razne prlmSčlne (Besitzvertoderungegebtibren) so ocenili na skupno letno vrednost 60»172 gld 33 kr. - Za odnero te odškodnine so morali Isradunsvati 30 letno povprcfije leuue-mijalnih dajatev» če pa takega trideeetletnega povprečja niso mogli dlrektno ugotovlti, so iKraSunali lauder!ijalnl donos na podla^i določil ^ 12» min* odredbe z dne 12» 3opt* 1849» po ligotovlienem razmerju o zeianjllani vrednosti realitet^ Deželna komisi^Ja za zeml^iSko odveso v LJubljani je v detku svojega poBlovanja lzvedla posebno anketo o tem vpraSa— nju ter doltSila na podlagl tozadevnih ugotovitov spodn^o ta— bolo o zman^Sani posestnl vrednosti* T zemljlškoodveanea okreju ie bila rrednoot realitet v osnačenl dobi za sledeSe odstotke nižja od njllicnrih vrednosti V !• 1B48.: 1847-1843 1842^1838 1837-33 1832«>28 1827-1823 1822->1S19 2^ 7^ 55« 5* 24L l^ 10?C 22* 11* 8* 25* 16* 22* 27* 5* 11* 14^ 10^> 12* 16^ 19^ 16* 22* 25* 15* 23* 25* 31* 32* 32* 4* 5* 6* 21* 24* 28* 29* 39* 44* 34* 41* 47* 5* 6* 6* 21* 22* 33* 27* 32* 7* 30* 48* 52* 10* Te odstotke so v smislu nsvodil odbili od povproSnega letnega donosa laudemijevt v kolikor so ga mogli ugoto^itl# ter tako isračunali laudemijolnl donos vsakega leta# so katero ni bi-lo nodi ugotoviti letno povprečje laudemijov* ?idi set kako eksaktno# to6no in vsestraiislio sadovoljiva bo ©kušali tedanji oblastniki reSiti vsat Sesto prav koraplici« rana vpraganja pri sodT. 2» ObTeanosti v naravi so tvorile s tlako slmpaj najsoS— nejšo oporo fevdalnega gospodarstva« 2odv# sapiefci delijo o"bveznosti v naravi v davSčine v naravi in v drobi^ daTSčine (priii« tudl str. 16 el.)» Y nasledn^ea splošneis pregledu navajaro vse prljarljene In likvidirane količine tako dsv§6in v naravi, kakoar tadi drobnili davgfiliu Opozar^amo na veliko število predmetovf kl go j^-*1 zave-sonci morali odra^tovatii Se skupni pogled nudi iaredno pouč^ no sliko ti gaspodsrstTa Kranjske pred 1848# - iTodvsem je VidnOf da so odrajtovsli o& Sita doleko na^vod otroat sledi proso, pšenicaf ajdat ržf ječroeiu - Koruze Jo le brezpomemtea 72 koliSins (16 siernikov), krompirja pa sploh nlt Oba sadeža sta prišla šele po odkritjih v Evropo* pa jili sato prvotni urbari-jalni sapiski nlso poznali in navajali, kntetje so se pe seveda branili prianati kake nove obveznosti. Poleg žita raznih vrst so Se mnogo pla5evali v vinu 8li aoštu ter v rosnih vrstah lesa» Breseneča viDOko Stevllka de*» jatev iz kokošjereje ter pretJiva; slednjs Stevillcs pa3 Jasno kaief da je tako po ksetih kakor po gradovih cvctela hišna tekstilna obrt» Bežela Krsn^ska je - po navedenih dajatvah sode5 - pride— lovala tedaj pred 1848« najvež Žita vseh vrst tcr lanu, gojila je mnogo vinske trte ter se bavila zlasti e kokoSjorejo in lesno industri^oi sevcda vse te navedbe Je trcba sprejeti z reservOt da so po odkritjih nastopile tudi po Kranjskem važne sprenembet ki jih pa fevdalni ustroj gospodarotro ni mogel več priličiti. - Slcdi sploSni sumarični pregled vseh dsv^din v naravii sneski pomenijo skupne letne vsotes P3enica spodnjeavstr* raernikov 10»567 OTes • 32*284 proso * 13»B00 ajda • 3.140 3e5men • 1*096 r& • 2*135 prosena ka5a " • 90 Ie5a " 1 fizol • 19 oeSanlca " 1*306 sdrob • 8 liOTaza * 16 kostanji * 48 vino ali mo§t spodnj* avstrijskih veder 14*652 jagnjeta komadov 622 ovce • 191 odojki • 124 koStroni " 175 teleta w 3 ovce Sentjurjevke (t3*ovce z jagnj*) 446 kosli5i • 130 kopunA ¦ 4#217 MkoSi • . 1^580 piSčeta " 24.050 kuna zlatica • 10 kuna belica • 8 gosi # 1 raki • 200 73 ribe lotvic« kislega nleka Svntov kom&dov debelnl ro^l selnate glave pogače lilebi kruha petaki • ool spodn3*avstrl3skih mernikov vosek funtov poper • olje « grosdi * repno seae spodnj^avstr* ffierrillccnr predivo ftintov oeno stotov slama " praprot voz premog spodnj#avstr» a^rnlkov popel w • tr^a drra za ktirjavo spod, avstr, klaftre mehka » » « » » koli za vinograde kosov Obro5njakl • plati§5a • lotve • obrodki aa aage (Sagringel) B dcske • tretakl # traai » oporniki » * kolci • koli aa ploto^e • ISibe za pletenje • krajevci * Sibe za vezonje, butar B- bekovke za tr©3®t butar •* « treeke sa bakljef w — Sibje VO85 debla za stavbni les kosov Setrtaki • volna funtov. 1.139 U4.193 264 615 2^13 3 1*860 677 3 19 41 5 1 92 97 2 30*509 519 184 74 8 18 2.579 57*904 1*555 66,125 121*700 6 94 455 291 9 9 5.674 5*457 37 180 80 20 15 44 34 3.400 6 74 platno palica 2 isavrahl §kate!3 68 hren spodnjavstr, memikov 1 stitoe hruSke " 1 orohi aorica 1 Te sumaridne Sterillce prikažeao v svrho bolj^G ilustraci-je celotne gospodarske stmkture desele v naolodn^i tabeli irečinoma porazdcljene med že clt« 94 najjUsrasiteJSih imenji imenja smo raavrstili po padajoSi množini prljovljone obvez-nosti t pSenici^ seveda bi bili vseli lahlto tudi kako drugo aito ali pa denarne obveisnostif vendar se cplo3na alika ne nore opreisenitl« - 75 3> r e g ,1 e. & na jTa žae j.8i j> protiobvez- n 0 3 t 1 g |? r a v 1 8 e n c o y »* Po § 6 cit. naredbe 2 dne 12. sept# 1849» so prenehale tees odSkoclnlne tudi vse protiobvesnosti prcJSnjlh aealjiSkih ("gruntiiih") gosposk glede podpiranja svojih foivSih podložni-lL0V v primerih ljudskih bolesnl, nasladne ("nDcrasme11, t» $• opolne bole2ni)t stekline itd«t kafccr vseh is ooobuega pod^ lošnlštva isvirs^oče dolžnooti nekd3r4ih gocpodu Ha blvSem Kran^skeis je bilo flkslranlh protlobvesnosti bore malo« Pri soml^i^koolvesnem postopku so ugotcf^ili samo slcdeče snmariCne protiobveznosti (vse v oeenjcni letnl vred* nosti}: I^tnl obvezni prlsperek za davke, ki so jih plačevali upraviSenci isesto zavezancev 948 gld 53 kr# latni obvezni prispevek zs ra^ivesel^evaiije tlaSenov 6*911 " 17 • Letni obve.^ni prispevek aa rasne gratoje in popravila 1*280 • • " Jjctni ohveznl prispevek za vodstvo sem-ljiSlce kn^ige po odtegljajih tossadevnih projeakovt v kolikor so prihajali pri la^eiEijih v po^tev 1»127 n 3J 1/4 gkupa.1 10-267.fm,j ^,to- Stroški 2a sodno oblast ©« na bivUem Kran^cls^i pri z«m^ Ijiškoodvezne© postopku nioo Jeaali v po5tevf ker v tej kro-novini ni 1» 1348« bilo ve5 patrimonialnega oodct^a, ki je bilo odpravljeno za časa francoske okupaci^e* Knako se nieo vaeli v protiračun tudi nikoldl slttfiaji senritutnih pravic. ^Arh. »• zemlj* odveso 1434 de 1857» Tab. 11» Briia# tudi$ Die Grundentlastung in Oesterr#t tab# II. ABSOLUffKA gTKVILA TO&ATIČBKCEV Iff 2ATB2AfrCOT« Absolutno Stevilo vseh upravičencev je bilo na bivšem Eranjskem ugotovl^enih pri zodv. postopku 1#168* In sicer so Jiii po aapiskih katastra razdellli v tri sfmpine: svetni domi-' nijif duhovni deminiji in zasebntki« itevilo cvetnih dominijev je znaSalo po sapickiii priprav-Ijslne&a xžfenx spisa na ministrstvo 349t ^tuicr^niU domini^ev 3© bilo po istih zapiskjh 520» poedincev 299» -» V zo&v. katastru/meč svetnlmi dominiji sabolcaenih in obravnavanih tudi 1re5je fltevilo dominijev, ki oo jili še 1*1848. uliveli diihovni upravi5encl (n.pr* Skoftjski polatinat v 2j3ubijanit gocpcstva nem* vit« reda v Ljubl5anlt Crnoialtjuf Hotliki, kapitelj lovo siesto i* dr») ali pa go jih svo3 ^as kot dtihovna posestva sekularizirali (n# pr» verski zaklač Ko-stanjevicaf ksiaerelno gospostvo Stidna !• ol*)» Vsekakor na ta po^av iarecno opoaerjamoj doianevamo, da sloni roadelitev domi*» nijevp kakor jih nsvaja aodv# kataster, na 2ato je treba vsekakor osporiti to oficl^elno žte«> vllo tn postavitl novof ki ga Je možriO rekoiistruirati in fcontrollratl iz rasilidnih in vendar do&ti ssauesl^ivih vldi- k07# • Predvsem ugotavljamot da je zagreSil sestovljolec statis* i tike o zave»anciht ki je pa seveda delal sono po dlrektivah is ministrstvaf pri sestavljanju tabele 0 absolutnem številu savesancev, teael.1no napako« ko ^e skuSal u^otoviti in na-vestl absolutno število gavcaancev kot oseb bres osira in brea povezanosti ss zaveganlgii gealfjlSdi? - 8a^ 30 osebno podložniStvo prenehalo Le davno pr©d letom 1040» in so eksis-tirale po frajtcoski revoluclji pri nas saao 5e poclložna zeia-» 13iS5a (pria» naša iCTcJanja str.25 in 26)• Zoto se aora seotavljalec absolutnega ^tevlla zavezancev predvse® opreti na Ižtevil- zaveganih zežnlrii§gf na Stevilo, kl jc bilo točno snano in ponovno doenono; e teia bi prišel Se do teoretično Esosnega na^višjega absolutnega štovila has-novalcev gaveganih geal^l5čt te hasnovalce žsavesanih zealjlSč res lahko nato lmenujeiao zavesanc©, vendar s resGrro» da sb v ta pojea Tključuje samo vseblna hasnovalca savosanlh ze»-l]i§Čf ne pa osebnega podložni^tva. 7 tem povsea določenera poisemi besede tedaj saemo uporabljatl in ttporabljamo tudi ml besedo savezanect pojemt kl je teda^ tesno In blstveno vezan nu podložna zeml^iSča. Ker je pa lahko poodini z&rezamc iiael v poeeeti dve all ttidi ve5 podložnih zealjiSd, zato je rasumljivo, da $e bilo teda^ absolutno §t©vilo zavezancev nižje od Htevila zavessa-nih zealjišč« — Po tej potl lahko najbltreje in najtoSne^e pridemo do za-nesl^ivih zaključkovf kako je dr« Schoppl postopal pri svo-3©m sestavljanjUf ni mogoče dognatif gotovo pa 5°» ^s 8® *L potl ni poslužil« 78 Zato izdelajiao mi po tej poti stattstiko ta si oglejao resultate t ilealitetot t. j*t podlo&na zeml3i35at so bila točno zna~ nat po^pisana in turii za ofici^elno ©dicijo pod posebnim po-glavjera izdelana."1 Po tej tabelit ki jo prina&jao v celoti tul ps?4i^if je bilo odvezanih nasledn^e gtevilo podloSnih zern* Celih (ali večjih) kisetij .••••*•••••• 8*36? ? velikosti 3/4 do 1/6 kiaetij ..•.....40.740 Msnjših od 1/Q toetij ter laotin.....69*6C6 Skupaj je bilo tedaj odvezanih ^,118.713 podlo^nih reali-tet. S tem j© pa stvarao že tudi povedano sbnolutno Stevilo sovesanih gemljišč in s tem - teoretiSno možnih aavezancev, ki do basnovali te realitete* Pri ugotovitvi dejanskega absolutnega Stcvila savezancev pa kaj preprosto postopamo cialjei V zadn^i postavki 69.606 ie naiared rštetih 37.173 nevi-nogradiiišklht sicer pa ne pobliže osnadenih posootev ter lastin in 32.433 vlnogradriiških laGtin (od teh sopot 26.243 rustikal-nih in 6.190 domiiiikalnih lastin). Ti podatki so iss zodv« ar-hiva jasno razvidni. Ker je biotvo vsako lastine v temf da je tvorUa nekako pos-tensko posest za podlosnlka, ki je inel Se dru^Je glavno savesano seialji&če, zato laliko vinogradniSke lastlne v celoti odStejeiao od skupnega Stevila realitet, pa dobino ^teTilo, ki bo pribliano enako absolutnenm Stovilu gavesanccnri torej 118.713 podlož;nih realitett 32.433 vinožgrad. lastin 86.280 nevlnogr. realitet. fočnost gornjih 3tev±lk dokazuje §e dnaga otatiotika v so&v. arhivus++ Bri urbarijalnih breiaeziili ie bilo pri^avljcrilh pri sodv. postopku 150.007 savezanceVf od katerih pa jc bilo v ssiislu sakonskih predpicov 3.133 w odpravljenih brež odijkocnine. Gstallh 146.874 zavesancev 3« ostalo za odškodrdnsko ligotovi-iev» Od tega števila Je bilo 86.009 zeatljlSkih savesancev in 271 fogtljskih zavesancev skupaj tedaj 86.280rsavegancev ter 32.433 gorskih savesanccv in .^______________________gg^lžl aavezancev staarl3a9 ^i 3^ iine— +,1r!u zodv. o. c. tab. IX. s pril. 4+0. c. pril. IV. 79 nujejo Tiri tu&i desetinoe (Sackzehentholden). Slednja postavka odpade sama po seblt sa^ f*e prave dese-tlnske dolžnosti niso ustanavi^ale nikake podlo&iiSke zavezet teza znanj pa desetinske dolžnosti ^lede stsriSo* Lako ^e tudi po te^ statistiki rasvidno* fia je bilo abso-lutno število aarvesancev v najbol^Seis primcru 86»280« Pa še tudi to ^tevilo je previsoko za cbcoltitno ^tevilo za veaancev, ker so votete med wostalen realitcte pri štcvilu 37«173 gotovo še večje kolidine dirui^ih laiitinf kl bi 3ih bilo treba o&šteti, de se dobi jfiato zeres točno absolutno §tevilo aaTesancev. - Ker pa tosadevnih podstkov v srMvtt nif ssato nl njogoče doLnati zares točnega absolutnega Stevila savezancev, voekakor je po znetro Kižiae od oficijelno ngy> r ' gitevilke« sjaniSe pa tudi od 86.280, kar 5e P® že Itak aa ukoro 18$ nižje od oficijelne^a sitevila,- Vssemlmo v poštev §e d^3s^vof da je ista ooeba laliko iraela ia je vsa^ pri lastinah tudi res imela — več sicor eamostojno priiavljenih zemljišd v hasnovanjut potem L-iaemo pač kot dokaj verjetno sprcjeti domnevo, da absolutno otevilo savezancev ni preee^elo ctevila 80*000» To število bi pa tudi saaogo bolj UBtreaalo oplošni« popo^ lacijskla prilikagi ok^ 1850* na Kranjskem« •• Saj j© §tela tedaj Kran^ska kosaj okoli 500*000 prebivalcev* in bi todaj ^tele pri 80*000 zaveaaneev kmetske rodbine - po odbitku aest -povpredno 5-6 51enovf kar je vsekakor nisko rodunano in kaše, da je š« številka 8O«000 zovezancev raje previcolca, kakor pa parcnl^ka* - Vendsr radi pcmanjkanja todnejših podatkov stavlmo kot aproksimativno to Stevilo Xn ga vzdržu^Jeiao do morebitnih HOTih do^nanj, Ka&proti si teda^ stojijo upravidenci in ssvesanci ˇ raz-nerju 1.168 t 80.000 ali kakor približno 1 s 50* ^gruiiberg^ ©• c. str. 80» tab. VI1» - m Krenjcko navaja 5"C5• "fe& prebivalcev» dočim ^witter, BrebiTeicinro na Sloreiv-ckera od XVIII. stol. do dan. dni na etr. 92. nava^a celo samo 463»956 prebivalcev. Uradna statistika v De^clnon vlaaneai listu. ig 3.gta 18g4» str. 247 navaja za KrajijGko sledece po-dotket PovrSina lti»2 Jor. miljf prebivalccv 478.299» 2 okrožni sodišči (Ljubljana -* Hovo mesto), 30 okr. gooposkt 501 občina. 80 IZTSPBA ZSMLJISKE OBHH, Predpici o zemljlZkl otlvezl so doloSali* ča ruorajo pre~ nchati nekatere obvesncsti bres odgkodnine, sa aekatere 3e prev-sela plaoilo od&kcdnine dri&ava, za nekatere ssopet Je bilo treba pladati primerno odSkodnino, za ostole pa cKlkiiTml.no ali pa kup-no odškoctnino (priuu naSa izvsjanja str. 28/dalje). V naslednjih razdelkih bomo navedll tosadevne podatke; Stevilke, ki Jlli bomo nsvedli (razen seveda kapitola in rente)t bodo is razlo^ov, ki sao jih 2e v prej^njea i^oclovju (Menili, rclatiyne» ^a^delki pa bodo: Besetina, - Urbarljolnc daiatvo (rasen laudomijev), • Laudemiji. - Odkupnlna in kupna od§kodnlna* U Beseti&a« (JRrim, naša izvajanja na str# 21 sl* in str.si^v) Pravo desotino bi TiOrali strogo ločiti oci stari5at vendar 30 iz srhivalnih zapiskov videtlt da se to v daou zQml$lške od-VG3G nl več strogo raalikovalOf lo doliinih vrSiti urbarijalne obveisnosti 146.874 savesancer* Sprva $e bilo sicer prijavljenih 150,007 saveaancev, to-da pri zo<2v. postopku so urtoli v smiclu zul:onskih predpisor brez odško4nine 3»133 zaveaancev, - Razmerje t©r delitev upraviSencev in savo^aricev pa je bi-la sledečat 322 donini^ev ^e Imelo pravico do urbarijalnih dajate?v od 115»766 zave-126 ^upnij « • h « .. « 19.753 ^an- 425 cerlrva • tt w • ". " " 4.334 w 10 občin •• • ¦ • • 11 n 4.125 " 28 poedincev * w « » « » « 543 « 4 korparacij* « « « « « « 2.353 • Te urbarijalne dajatve so bile nato po predpisanlh odbit-kih končno ocenjene s skupnim zneskom 5#079»660 gld 25 kr» Ta ze-mljiškoMveznl kapital pa so razdelili poedlnla vrstam ko-ristnikov takoles 322 dominijev Je dobilo 4,699*701 gld - 126 župnij « w 249.112 ' 425 cerkva « « 58.269 r 10 občin • ¦ 10.761 • 28 poedincev n • 2.597 * 4 korporacije so dobile 59.218 f cl v tei vrsti dajatev sploh nij zopet se midi slična olika9 kakor pri desetini: doiainiji nadkriljujejo daleko vse ostale koristnike urbarijalnih pravici od skuimego tozadernega •• kr. 35 10 » 20 n 40 0 20 0 82 sodv. kapitala 3im 3e pripadlo nič man^ kakor ca 9^ od celega snecka. Pač zelo jasna beseda o vsej podlošniški ^ovesi, o n^e-neia izvoru in njenem pravera domu. Laudemljl. (Bria. naša isvajanja str. 20 in sl.) Laudemiji so ˇ bistvu eicer spadall ssed urbarijalne oW vesnosti, vendar so Jih v ^odv» postopku posobej obravnavalif ker je nosila odškodnino za nje v eeloti dršava, ki je prev-sela vse poslet Izvira^oče isi svoječasnlh gosposkinih laude-mijalnik dolžnostit s t©m pa tudi vse tosadovne dohodke (pre-nosne takse i. sl*)« PrifflSSIno 3e soralo plačevati skupaj 92»760 savesancev* 626 upravi5encem» Podrobna delitev; 310 dominijev je prejemalo laudemije od 82.004 saveaancev* 80 župnij • • « • 3*996 • 226 cerkva ¦ • • » 2.502 • 6 občin n w • « 2.605 • 4 korporaci^e « « « « 853 ¦ 12 naslova laudemijev so ocenili zemljiSitoOdvezni kapi-tal na skupni anesek 940.280 gld 25 kr. - Od tega aneeka ao pre3eli: 310 doruinijev 826.424 gld 45 kr. 80 župnij 46.942 n 25 w 226 cerkva 20.934 ll 10 " 6 občin 31.961 » 20 w 4 korporacije 13.945 M 45 * V tcrn poglavju niso nastopall tedaj niti uolc niti poe^ dinci kot koristniki; jsnsdilno 3e relativno vioolro 3tevilo upravičenih cerkva sa priseroma nizek anesek. SploSna Blika ,je pa slična» kakor pri desetini in pri ostalih urbarijalnih dajatvaht Domini^i partidpirajo na skup-; B&m tosadevneia zodv. kapitalu s skoro ^O^. Odkupnina ln kupna odgkodnina. (PtIib. na^a iavajanja na str. 30). 1. Dajatve, ki niso utejneljevale nlkako podlo^nl§ke zave-se, irradoma niso odpravili, pa5 pa so jih vscli v protres, &±m io to saveaariec z-jhteval. 2?o so bile tedaj c :.o da^atve. t;tcvilo toaadevnih prijav pa Je bilo priiaeroma aelo nizko, enako tudi število tovrstnih obravnav. Bo sapiskih arhiva, o. e. pril. IY. jo bilo ciccr prijavlje-nih 97»277 laudeialjalnih zavezancev, vcndor so od teh zodv. or^ani črtali v smislu 2ak» 4^517 zavczancev bres od3kodnine In tako pripustili saroo 92.760 zavejsancev v lilnrldacijo* 14. 166 n 25 " % 513 t* 35 " 3. 277 n 55 * 169 rr - « 321 « 10 * 83 Po teh. podatkih je bilo tovrstnim 80 upraviSencea zaveza-nlh 1.872 oseb% In sicer je bllot 9 do&inijes savezsnih 161 osebf ki so plaSale 2,893 Ll<* 35 &** kapitala 10 župnijaa " 1,021 » «• » • 6 šolam » 404 " ¦ " . • 45 cerkvaa * 248 * • • • 1 občini • la » » • • 9 poediiicea * 20 * * * ** Skupni tozadevni sodv, kapital je znadal 24.341 Glfl# 40 kr. Y tejskupini ni korporacl^t prevladujejo Supzd^e, Sole in cerirref kar je rasumljivot ker so odkupovali savoaand od teh dajatve pri biri (kolekturi) !• sl. - I^redno nisko 3tevilo toaadevnih operatev po lcožo na drugi strmiif C vseh zavezancev v dežell skoro colih 5Q& Tse kupnie odškodnine. - Kaclednjl raspored oisenjenili 52 imenj je sestavljen po pa*-dajoSeis Številu aavesancev poedinega imenja. Prvo utevilo so savcsancl, drugo število pa ugotovljeni zodv» kapital kupne od-šlcotlnlno (v goldinar^ih in krajcar^ih), Turjak 162 - 851,40, Jable pm liengšu 128 - 1*255»05* Hem» vit* redf Igubl^ana 111 - 4»538t40. 7inica v/ Sodražiei 80 - 4.453,50. Kostel 69 - 417,55. Eria in Kamrilk 65 - 1.441930« PodbreSje p/ SemiSu 61 * 2366,30. CJra^berski !ton 61 - 3.874,45» Ribnica 56 - 177,45. Raclovl^ica 53 - 944,50. Bredjaaa gosp. 46 - 921,10. Krupa 45 - 2.294,50. Slatnlk gosp. 39 - 960f35. Gračiac-37 - 2.540t-. Er^ko 34 - 1.868,25. Bem. vit. red, črno-molj 29 - 1.096,-• Ortnek 26 - 153t^0. Ig 26 * 117,20. Rožek 24 - 649,30. Svibn^o 24 - 1.031,30. fi?uren -g/ Scoluu 24 - 1.036,5S Motlika 23 - 996,20. Eapitelj, Kovo nesto 22 - 1.644*55. Keia. Vit# red Metlika 21 - 585,-. lokrice 19 - 448»-. črni potok 17 - 1«532»30* Ziakovnik 16 - 2,493,25. Tinica p/ čmomlju 15 -314,50. Xo5ja vas p/ X*ožu 14 - 1.549,20. Smuk 14 - 882,15. Zg* iiadeljca 12 - 414,45* -Lužamberk 12 - 503,-• 3elo b/ I^-tiji 10 - 1.135,50. llaka 9 - 758,30. KoSevje 9 - 135,30. Volika ras -$/ Krškem 9 - 270,35. Črnomelj, gosp. 7 - 462,55. BogenSperk 7 - 483,10. škofija, L^ubljana 5 - 423,45. Sburo 5 ^ 3S9,35. Breddvor, Kranj 4 - 21,~. Mirna 3 - 183,-. Struga 3 - 256,25. 0to5ec 3 - 449,15. ieokronog 2 - 303,15. Poganik 2 ~ 212,50. Pogance 2 - 170,50. TeriSka 2 - 44,15. Trebn^© 2 - 120,20» Bristava (Mrna) 1 - 182,10» Predjaca, gra55. 1 - 43f3O. l^odpec 1 - 949,35. Vidno je tore5f da ni bilo nikakega posebnega okraja v de-iieli, kjer bi bila zakupna aerul;]i5ča ostala druž^a v večjem Stevilu skupaji nasprotno, bila so razkropljena po Stevilnih iaen^Ui cele kronovine ter so tvorila pač le isi^po, ? tej zvezi bi kazalo datl pravo tolfflačeuje /uabroževim be~ sedsn, ki govori Mo velikem številu zskupnih zQxnlii.6$u zlasti na Dolenjskem.*5 - Ce bi tudi vsa zgora^ navedena solcupna semljiSča le^ala na Lolenjskem - toda ze ±z teh nekaj konlcrctnih primerov vidiijo, da niso, bi ver^darle to Stevilo ne bilo vcliko, zlastl + Irin. tudi Polec» Prevedba z&kupnih i;eml^i25 v kaptie, str. 67 (201) in naga isvajanja na str. 14! 85 §© sato nef ker je verjetno prl tem vkl^učenih veSjo Stevllo vi-nogradniških lastin. BomnevamOf da so bile z jožefinskimi refomiai^i tudi na biv-Sem Eranjskem po&topoma prevodena clomala vsa pcMaambnojša zakupna »enljiiičo v kupna, ker si lahko samo tako tolmačteo gornje nizke Stevilke tako gXed@ upravičencevt kakor glede savesancev in glede so^v^ kapitala# m če govori tedaj Ambrož In po njea Polec o "velikeo* Stevilu ™ solmpnih aealji^S za Časa zodv« zlasti na Dolcn^skon, moramo to trditev paS razumeti relativnor ker so se nahajalo v drugih delih dežele taka zemljiSSa v manjših količinah kakor na Dolenjskem. 86 0 b s e g i n v r s t e o d y e s a n i h z e m 1 j i S č »* 2a časa poslovanja zemljišškoodveznih organov jq obsegala Kronjska 1,732000 oralov, od tega je bilo neproduktivnih 70116 oralov; produktivnih 3e bilo tedaj lf653o83 oralov. Po pribli&ni ocenitvi je cdpadlo od produktiTOG povrSine na rustikalna aemlJiBČa lf157»718 oralov na dominikalna aeialjišda 496.165 tf Pri slednjih je bilo 1.240 ¦ eafitevtGkih sžeiQlji§5t ostalih 494.925 n zemljiSd pa je pri- pe&alo dominlkalistom oz* so ga upravljala gospoctva sama. .Vri delitvi sezaljišč na rustikalna in domlnikalna pripo-nin^a čir. Schoppl v svojem poročilu, da je ta delitov le pri-bliiina. Jožefinska meritev $e ugotovila, da ^e bllo od takratne produlctiviie povrgine Kranjske 35^ dominikalne lastninet ostalo pa je bila rustikalna. Od tedaj pa so po mnenju onsenjenega re-feronta -znatni del dorainikalnih zem3t$iš6 rustikalisirall. Zato jo domneval, da so obsegala domlnikalna zeml^iSda tik pred 1848. le še 30^ produlctivne površine. Hove katastrske meritve po 1» 1848. pa nioo nndile nikake trdne opore za razlikovanje med dorBinikalnimi in ruatikalnimi SGnljiž5čl; pri ureditvi novega katastra na tovrstno razlikova-nje aemlji55 ni bilo treba več pasiti, ker so bila vsa zemljišča onoko obdavčcna. - V aeritvenih protokolih so bila sioer doiai-nikalna zezaljlSSa označena $ črtamif toda to le- pri nekaterih ob5inah in §e taa nedoslednoi te črte so delali goometri na podlogi indikatorja, ki so ga dcbili pri i>revseiau meritvenega clela; razumljivo jef da ^e bll ta indikator Se.saza po sebi v tem osiru netoden, - Po iajavi isvedenea bi se isorol bsviti s ten vprašanjem vsaj 1 1/2 do 2 leti v ketastrskih zaderah iz-Teden inspektor, ds bi dognal dejaifflki polozaj in točno razmer« je med številomdomiJiikalnih in rustikalnih zectlji^} vendar bi še tako dobljeni rezultat bil dokaj dvomljive vrednocti. IConSno §e pripotainje, da so bila na Eranjsken tudi doisi-nlkalna zemljišča neredko obreraenjena z des©tinskimi pravlcaml v korlst drugih dominijev ali žiupnijskih ustanov (Efarrpfrtin-den). Glede realitet pa navaja sledeSe podatke: Skupno število odvezanih podložnih senlJiSS (rcalitet) bllo 118.713. Od tega je bilo rustikalnih 106.761t dminikal-nih pa 11*952« Pri dominikalnih zopet kupnih 375» ootalih pa 11,577«_______________________ ^Arh. 2. odv. 1434 de 1857 tab. IX. s prilogo. 87 # Eri tena je treba pripomnitl, da so vgteta sed doainikalne realitete tudi itevilna rustikalizirana zeml^igSa, ki so bila Gicer zemljiškokn^lžno prepisana na kraetije ter postala njihoT se&toml del. Glede vellkosti so bila odvezana zemljiSSa rasporejena ta-kole: Celih (ali večjlh od cele) kmetij (Huben) je Mlo 8.367. HB€l te je vStetih ve$je ^tevilo kmetijskih kompleksov velikosti 11/4,1 l/2t 1 5/6, 2, 2 1/2 kmetij. Hajvečjl taotlSski kom-ploks v dežell je ineril 3 kmetije, vender je bil to sluda^ osa©-13©n. Emetije, ki so blle raanj^e od celef so ee rasporedile ta-kole: Tclikost 3/4 do isvaete cele kmetije skup.Stev* 1.236 1/2 • 3/4 » a 15.672 » 3/8 « n X/2 « « » 987 • 2/3 w it 5/8 n 7.752 " 1/4 " 1/3 « « 9.905 " 2/6 M • 1/4 ff W 2.378 it 1/8 » 11 2/6 N « 2.811 " iapod 1/B ter lastin je bilo tt ft 69.606 Od sadnjih Je biloi r » vino^adniških ali gorskih lastin: rustikalnih 26*243 dominikaliiih 6.190 ostallh realitet 37.175 !;!ed laotinami, ki eo navedenc^ med zesljižiSi ˇ volikosti ispod 1/8 kmetije, ^e vštetih tudi nekoliko zemlji^S snatnega obsoga* kar je raiividno iz njihove visoke obrononitve in zlasti Se is visckih davčnih dajatev. Is navedcnega pregleda sledl, da so prevladovala srednja po^estva v velikosti 1/2 - 3/4 kmetije, sledile co manjša, ren« dar %e bilo tudi celih kmetij lepo število. Socialna struktura kranjskega kmeta pred 1848. letom je s tem vsekakor dokaj jasno opredeljena, saj je okoli 25.000 realitet omogocalo tuidi po mo-dornih pojmih primemo gospodarjen^e in zadofvoljivo Sivljenje njiliovih hasnovalcev. Jedro prebivalstva je teda^ bilo lahko sadovoljno s svojo eksistenco in - ali se ne ka^e v tem dejstvu nova perspektiva na psihologijo slovenskega narodat ki bi jo bilo pa treba seveda sele ra^skati. — V originalu je vložena ns tem mestu tabela ve5jega obsega o razaelitvi odvezanih zemljišč in o zodv. kapitalu. 88 ?1*1RGILP roiOKUfHSGA DELA 2SMUIŽKE OJmZZ* 1« Za GLesetlno* urbarijalne dajatve in lau&cclje so ugot« 11 priiaerno odgkodniiio« za ostala odveaana bremena pa odkupnino os* loifino oetiii kategorijah in da je bila desetina pogosto deljena na več nprairlčoncev. Od 2936 likvldacijnkih operatov ^e priSlo na urbsrijalne pravice 1090 operatov n desetino 934 w w laudemije 633 * w odkupne pravice 8o n v. /J^upno odgkodnino 199 * Mcd ^.adn^iai ^ih jc bllo 7» sa katere.nl b:\lo treba plaSati odSkodnine^ ker je zodv* poctopek dognal# da co bdlle kot aakupne prijavljene realitete v resnici kupne^ Tseh pri^avljenih in llkvldlranlh bremen pa je bilo 407*100, za katere ;Je znašal ugotovljeni seialjiOkoočvesni kapi— talf kakor oiaeajenot 9t975*048 gld 5 kr» •» Od te^a sneska so prejeli: 89 H Za 305.774 odvezanih brcnen doaini.1i 8,139.733 gld 55 kr. ^H « 69.964 " n žiupniie lt283.682 n 40 * ^| * 543 " w gole 7.185 " 15 " ^M « 9.470 " » cerkve 140.742 « 45 " ^| 11 7.037 n " obeine 47.830 n 30 • ^M « 3.689 n " poedinci 124.357 « 10 " ^| • 9.823 * ¦ korporacljjg1* 231.507 " 40 w ^| fako vidimCt da so prejeli dociniji od eelolnipnegs zneska celih 81'^ ali dobre 5tirl petine» s^upni^e ckoro 13^t §ole ko-Eiaj 0.07$, cerkve pribliSno 1.43^f občine priblišno 0#5^» poe-dlnci ca 1.5$f korporoclae ca 2*5^. M Vsekakor 3e ve^ kalcor jasnof da so dominiji kot nosilcl I nekdanjega levcialnega reda daleč nadkriljevali v svojlh odškcd-ninskih x^e^emkih oetale upraviCence9 sledile so iktpnije, kl so Imole mnoLO desetinskih, pa tudi urbarijalnih proiric. — Smisel-no bi bilo Steti k župnijam Še cerkve» Tako oo.pdkaLe9 da so M prejele svetne in duliovne eosposke skupa^ no& <$5f> vsege zodv» kapitola, da so torej praktično &ledano - bile Iskljuani uši- I valci fevdalnih praTic, kakor v času vi§ka fevd»lotva9 tako J ob končni likvidoci^i tega cictema. - ^^1 3. Cteeniti moramo še ligotovljeni geial.1 jL^kooclveani kapital V prineri z aealjiSkoodvezno rento^ J Skupnl aeial^igkoodveanl kapltal je znaiiol torej ^fl 9#975.084 gld 5 kr. Kkupna ^enlji^koodvesna renta pa je bila ( ugotovljena na 498.744 gld 43 2/4 kr.f torej pribliano 1/20 sonljiSkoodveKne^a kapitala. Postavke ±z primerne od^kodnine (urbarijolne dajatvef dosctina) je nosila polovico dež©laf polovico savosanci, lau^ doniijalno odykocinino ^e nosila v celoti dr^ava, odkup ±n kup-no od^kodnino pa so nosili v celotni izkassani viSini savezanci. Zaostanke za hasnovalno leto 1848»v ki eo bili ugotovljeni »6 460.498 gld 58 2/4 kr.t so plačali isto tako savosanei sami; isto Je ^l^alo za stare^še zaostanket !d ^ih 5e bilo pri^avljenih in mlrno pcravnanih 372. 4. Bredu^mi na zodv» rento."* Vo predpisih aonl^iškoodveajne naredbe z dne 12» septembra 1849. so aiogli dobiti upraviSenol od deSelne blagfj^ne oz. od semljiSkoodvesnoga fonda predujm« ¦ na zemlJiSkoodvezno rentof zeml^igkoodve^ni ka|>ital ter obli&a* Ra bivšem Kranjskeia se pravice do predu^mov iia kapital oz, obli^acl^e ni poslužil noben upravičenec. Bač pa go se posiuži-11 pravice predu^incfv n3 rentof to pa prva leta aoaljiSkoodvez-. noga postopka v večjem številu, h koncu pa vedno bolj redko* Tako je dobilo: *Ariu ^odv. 1434 de 1857 tab. X. 1« 1850. 236 uprav. predujma na rento skupaj 172*062 gld 35 kr. 1» 1851» 96 » « » .1 « 98.217 " - * 1» 1852. 22 w • " * " 17.820 « - • !• 1853» 1 w • » « « 240 » - B Skupaj 288.339 gl<* 35 kr. Iz tega Je videti jasnot da je anogo upravioencev trla v letih 1848. in dalje tcžka goopodarska kr±za9 ki 3e pa poneha— irsla, čiia so prejenall upravičenci ugotovl^eno roaito. - Zsni-nivo bi bilo veaeti, katera gospostva so bila na^tož^e priza-clota; arliiv utegne nuditl Se tosadevne podstket ki jih pa mi Še nioao mo^li ugotoviti. 5. StroSki aeciljiškoodveanega postopan^a. (j)e5elna koml-cija, likvidacijski odaelek, diatriktne komisije)* Sa vae organe zemljiSkoodvesnega postopan^a go potrošili Dledeče vsotc: ieta 1849. in 1850. 16»861 gld 45 3/4 kr. 11 . 1351. * 1652. « 1853. * 1854. •¦ 1655. Skupaj 196.163 gld 42 - kr. &ko se pcstavijo ti stroSki v rszmer%e do ugotovljenega likvidiranega zezsl^iškooclve^nega kapitala ˇ snccloz 9*975.048 gld 5 krajc«, potem se izkažet da prido na 1 gld semljiškoodvesnega kapitsla 1 3/17 krajcarja etroiSlrov za zeza-l']13koodyesnl poAopek. ^azmerje i& todaj 1 : 51 ali v odstotk 1#97#. V relaciji z ugotovljenija sodv. kapitaloa zqd da stroški xiq vzbujajo videaa protiraiiostl, vendsr t1e absolutoo ?!tevilo stroškov sa primeroma kratko dobo dela izredno vi^oko. Bacht ki se je opiral predvsem nsbradništvot ga je po5 isredno dobro pla5evalf na kar smo v ostaleia že opozorili 6b drugi priliki, ko soo tudi navedli nekaj p3riffierov ftonorirarga retlnih nrsdni-korv in dnevniSar.iev. - Belo pa ^e bilo vsekakor ogroaoiot ki so ga ti organi do-1 vršilit po svojem pomenu dalekosežno in po svoji vseblni pač edinstveno; zato je pa tudi pravilno, da so iiaeli uradniki, ki eo ga dovrSilit zanj svoje priiacrne prejeiake# po č&tudi le krajso dobo. 64.743 15 1/4 w 55.053 n 38 2/4 w 49.879 ii 15 1/4 • 9.397 it 8 2/4 * 228 tt 4- Arh. 2. odv. 1434 de 1357 tab. XIII. Bria. tudi: Die Grundentl. In Oe. tab. X. Griinberg, Bie Grundentlastung, LuHf# tab. VII. ctr. | 4: ZAKLJUČEK Iz povedanega sledi, da ja bllo delo zemljiškoodvez-alh organov z ugotovit?!;)© eemljlškooivesne^ renta In kapi- ; tala v glavnem opravljenoi prestalo je Xe ge prevzemanje pla-811 zavcEanoev, fcar ao opravljale d«?dne oblasti ter isplaSa-vanje anesko? upra?iSeacemt kar je vrSlla "direkcija zcmljl-skoodveznega fonda'1, - Imenovani zavod, čigar d lo po 1353* naa tu ne zanlma * st Jo lottl d«la z vao IniciativoJ tako je izdal 2« upravičence posebne prenoene obligacijc, s 5imer je po»-pešil 4zpla5ilo upravičencev. Dobra trl l«ta po ukinitvi zemljiakoodvezne komisiie 8« oam kaž« sleieča allka ? stanju zemljifikoodvezne zedevo: Od celokupnega gtevila upravičezicev 1«168# je bilo dne 5. maja 1857« že popolnoma odpravl|ealht brez sodnlje 113 potom aodnije 771 delom« 16 ikupaj 787 upraviSencev« T celoti je bllo i« mrcditi 268 upravi5encev# Od 787 upraviSencev, kl jih je sodnija odpravi at je bilo 659 upreviCencev osebno že v etlotl izpla5anih, ostalih 128 pa v celoti «11 deloma upnlkom upravi5enega zemljiš5a. Med 268 5e popolnoma neodpravlj nimi upravič nci so bila nekatera pomembne^a fld«lkomi^^ka «emljl|5a ter elaatl duhovni domlnlji in poedinci, toda le prav malo avetrdh dominijev « «v©bodao raapololliivlm kapttelom. Od oelokupn ga llkvldiranega zeml$iškoodveznegm kapitala ao krlli do 5» m*ja 1857t s obll&aoijaml 7#965«570 gld - kraje« 2 gotovin© 22.965 w 34 3/4 w •kupaj 7»988#535 gld34 3/4 kr# Za Izplačilo s odv« dolga je izdala kronovina poaebae z idolžnice« fe zedolžnicc so se morele tzpla5evati potom žreban, ? emislu patcnta z dne 11. aprila 1351« dve leti po dovršenl BemljlŠkl odvezi ter 38 ga moralo žrebanje končatl najk^sneje ir 40, lctih. Dne 31# jullja 1855* 3« izdalo notranje mialstrstvo v zvezi z ministrstvoin finano lii miniatrstvom prava nare bo 0 Žrebanju in izpla5ilu »emljigkoodvesBHih zadolžnio« -baaje ae Je moralo pričeti 30« aprila 1856* ter se je moralo aato opravljatl Taakega po-1 leta, in sicer 30« aprila in 31» oktobra# Vrgiti s« je moralo javno pod vo*atvom direkclj« zemljiškoodveznega fonda po običajnem naSinu« 4 Pe^« zakoalk in vladni list, koa XXVIII. % dne 29« svgusta 185! str. 504» l\- Ne da bi ae spušSall ? podr bnostl gled aačina odplačila In o vzrokih ter posledicah naetalih težaT prl odpla*evaaju tega zemljtgkoodvezaega dolg9f kar preaega gaatao okvir priču-joče razprave, navajame samo na kratko, da ja morala prl odpla-5ilu deželnega dele^a zemljigkoodveznega dolga ponovno interve-airatl država /dogovor med državo in d»ž.zastcpstvom Kranjske dae 29» aprll« 1876$ KGB 72| Zakoal z dae 8« maja 1876, RGB 72t ln e dna 17« Jualja 1888* RGB 121 ln da je na podlagi iatervaaclj konTortirala deiela voj somljigkoodveznl dolg s tem9 da je oa~ j«la za popolno poravaavo svojega zemljigkoodveznega dolga poso-jllo « zn08ku 4 mllljonov goldinarjev. 4 Priviligiranl sloji so mogll biti vsekakor 8 to ugodno in naglo reglt?ljo zemljigke odveze sadovoljal* Kmetski stan pat kl je 8 svojim hotenjem in voljo po popolni, n deljeni lasti zemlje povzro5il likvidacijo ostankov ; f Tdalnega gospodarskega reda, se je znagel ˇ novem poloSajui bil je izključni laatnik zcmlje, ki jo j« obdeloval« Yes pojav ^f^iemljlSk« odveze je aprejel kot aekaj^zemljigkoodvezaim orga-¦| ftom« Saj pri tako velikem aparatu In delu ni Hl0*!!^^«11!^^ "*' poskuaov uporat nekaj dtmagolkih pieem /ter aekaj #lu5aje? aamerne^a abaenttrcnja od zemljiSkoodveznih razpravf mlkakega nasprotovaa^a all omalovaževanja all oviranja zemljiSko-odvezaega dela* 4 Prlm« Mayrhoferf Handbuch ftir den polit« Verwaltungsdicaatf zvezek VI• str« 20« 44 pr©«# arh#225/P# 251/Pf 232/P 1850 poro5ajo# da so se kmetje 27*VI«1350« aekako uplr li sprejeti aostavlj ne odlok« dtstrlkt-ne komieije na Imenju RuperSvrh in Kameye^4-e Prez. arh. 319 « dae 26. jan. 1852 o deauacijeciji pr ti župai-ku Suhalolaiku prl sv. Buhu gled© govorj©aja proti zemljlSki od-vezi. - V iati zadevi §e 357/P ax 1852# 4444- Prez.arb. 597/P 1850 dae 20. aept. 1850, poroSa okr# glavar-etvo v KeiMiiku o nekem Ivaau Baragi, ki govori kmetom, da yim ai treba plašati odgkodalae« - Prez#arh«672/Pi PoroSilo dlatrikta« komiaij© v Tišaji gorl 0 aetolji Ijudi proti komisljl.Odgovort V Šmarju se ustaaovl žandarmerijska postaja! Prei5.arh.71O/P 18511 Poročilo dae 28. maja 1351« govori o po~ m »®žaem duhovalku Jurlju Huratrju ? Čerffiošajicah, ki d la aaraz- &ie protl zemljiikoodveaaeaia postopku« 0 istem Dredmetu go- vore §e ektit 936 la 82$. Prez.arh« 1633/P 1851« Poro5il0 &n© 13« ofet. o Hihaalu Barl tu iz Jmartna pod Smsrno goro, ki baje hujska proti zemljlgki odvezt« +4444 Prlm. Liubljanski Sasnifc 1850» Stev. 20. ±n 21. Hovice 1850 b%t. 93, 105 i.dr. 15 Ds ]e pa imela zemljiSka odveza v kinetakem, • tem pa tuii ? celokupaem aarodaem gospodarstvu dalekosežae posledice, kl 00 bile naredko negativne, naa tu ne more ge zanimati, Vsekakor pa ie pomeaila izvedba zemlJUkt odteae hot aaSia odno:-ia med kmetom ln državnim kolektivom v pravou neposrednosti, pomeaila Je spr«membo V pravneai položaju kraeta, ki ga je dvignlla od po-ložaja tearovajica na atorajo polne ravnopravnosti, 8 tem pa tudl aprem^nila nažia in obliko da^atev, ki 30 jlh doslej kmetje plač valt neposredno tn samo drSavi kot davke» - Kprist-nik dajatev je bil Igmenjaai a dajatva ao v biatvu ost le, To dcjstvo je kmete hudo razočaralo. V tem raeočarenju in v novajenoeti kmetov sa saaostojoo gosp darjenje ps je iskati vzroke kmetake nezadovoljnosti a svojim aovlm položajem9 kar jih je zeto hitro pripravilo do katastrofalno obaežnega bega % dežele 7 induatrijske oentre in Sez mor^e* Vendar je ta zemljiška odveza dosegla avoj glavni nameat Regila je kmeta veruštva eemlji^ke gospoake a tem, da je odprevi-\%t tlako In dvolastnlStvo zemlje e vsemi prlvilegijaml oz. dajatvamit kl eo iz tega rammerja izvi ele, Ni se pa lotila kompleksa odprave Stevilnih serritutaih pravic, ki so bile prav komplioirane in aa marslkaterega koristni-ka važnoge, ?5aelh celo aksisteaSaega pomena /rasne gozdne, pašne9 vodne pravice i.sl./. Za ureditev teh praganj ja mini- M strotvo ustanovilo posebne de2el e komlsije9 ki so v svoj m okvira aadaljevale delo ukiajeaih aemljiSkoodvezaih komislj. Te komi-»Ije «0 poslovale po doloSilih patenta % dae 5« julija 1853 ia aaredfe« mtaiatrstva aotraajlh zadev ia pravde z dae 31« ortobra 1857« Ha biv^om Kraajekem je poslovala flC# kr, deželna komlslja %» odkup ia uravnavo seml^iSkih dol^nosti" A»K.Qruadlastea-Ablbsuaga - und Beguliruags- Landea - ICommiaBion/, ki je s@5ela svoje poslovsaje leta 1855« Imeaovanega let*s dae 15.a t mbra je izdala rezgles 0 aa^iau avojega delovsnja. Ustroj ia delovaaje te komisii© pa prteega okvlr priSuJof? raaprave« Priloga I: Zakon o odpravi tlačanstva z dne 7. septembra 1848. ZAKON 0 ODPRAVI TLAČANSTVA Z DNE 7. sept. 1848. Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstri.jski itd. itd. Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavnim deržavnim zboram sklenili in ukažemo kakor sledi: P e r v i č . Podložtvo in zaveza med gruntnimi gospo-skami in podložnimi ste z vsimi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehale. D r u g i 6 . Grrunt ali zemljiše je vsih dolžnost od-vezan; vsi razlocki med gosposkimi in kmeekimi zemljiši i imajo nehati. TretjiS«. Vse dolžnosti, dela in davki vsake ba-že, ktere iz podložtva izvirajo in podložno zemljiše za-devajo, odsihmal nehajo; ravno tako tudi nehajo vse odrajt-vila v blagu (Natural), v delu in denarjih, kteri izvirajo iz gosposkine gruntne oblasti, iz desetinskiga, varovavni-ga (Schutz), fogtijskiga, gorniškiga in soseskiniga gospod-stva in ktere sp se dozdej mogle odpravljati ali od kme-tiškiga poseštva ali od oseb; tudi je jenjalo plačilo za premenenje (prepisi) med živimi in po smerti. Četertič.Za nektere teh davkov, ki so po tem nehali, se bo odškodovanje dalo, za nektere pa ne. P e t i č . Odškodovanje se ne bo dalo za pravice in davke, ki iz osebniga podložtva, iz gosposkinih in sodniš-kih opravil in iz soseskiniga gospodstva izvirajo; zavoljo tega pa tudi iz tega izvirajoce dolžnosti nehajo, Š e s t i č . Za dela, za davke v blagu in v denarjih, I ktere je posestnik grunta svojirnu grajšinskimu, desetinski-mu ali fogtijskimu gospodu mogel odrajtovati, je berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti. S e d m i c . Pravice v gozdih in na pašah kakor sužne pravice (Servituts-Rechte) med gosposkami in med njih do-zdanjimi podložnimi imajo z odškodovanjem nehati - soses-kinih gospodstev pravice (Dorfobrigkeit) pa cvetlice iska-ti (Blumensuch) in pasti (Weiderechte), kakor paša na pra-hi in sternišu imajo brez odškodovanja jenjati* 0 s m i č • Komisija iz poslancev vsih dežela ima po-stavno osnovo izdelati in deržavnimu zboru podložiti, ktera mora zapopasti pravila: a. kako se ima odškodovarge nasprotnih prejemšin in davšin zgoditi, ktere so v zakupnih (emfitevskih) pogodbah (kontraktih) ugotovljene ali pa v tacih, ki so zastran de-litve lastnin storjene; b. kako imajo gruntne dolžnosti nehati, ktere v t r e^ i i m razdelku morebiti niso imenovane; c. kako se imajo v s e d m i m razdelku imenovane pravioe odpraviti ali pa poravnati; P r i 1 o g a|: PATENT Z DNE 4. MARCA 1849. -1- Wir, Franz Joseph der Erste, von Gottes Gnaden Kaiser von Osterreich; Kb*nig von Ungarn und Bohmen u. s. w. Haben in der Erwagung, dass die moglichst haldige und vollige Durch-fuhrung der in dem Gesetze v, 7. September 1848 ausgesproche-nen Aufhebung des Unterthansverbandes und der daduroh gewahr-ten Gleichstellung und Entlastung alles Grund und Bodens, sowie die Ermittlung und Flussigmachung der durch dieses Ge-setz den bisherigen Bezugsberechtigten im Grundsatze gesicher-ten billigen Entschadigung dringend einige den Grundsatzen dieses Gesetzes entspreohende administrative Verfugungen und namentlich die Zusammensetzung eigener Kommissionen in jedem Lande zu dessen Vollfuhrung und zu dem Ende erheischen, um die Verpflichteten, der bisher herrschenden Ungewissheit liber Art und Mass der zu leistenden billigen Entschadigung zu ent-heben und ihnen die durch das obgedachte Gesetz gesicherten Vortheile sofort im vollsten Umfange zuzuwenden, endlich auch den Berechtigten die nach diesem Gesetze geburende Entschadi-gung baldigst Lltissig zu machen, uber Einrathen Unseres Mini-sterrathes beschlossen und verordnen, wie folgt: § 1. Die Robot und Robotgelder der Inleute und der auf unterthanigeii Grtinden gestifteten Hausler sind in Gemassheit des § 5» des Gesetzes v* 7. September 184-8 ohne Entschadigung aufgehoben. § 2. Die in jedem Lande aufzustellenden Landescommissio-nen werden mit Beachtung der eigenthumlichen Verhaltnisse der einzelnen Lander erheben und bestimmen, welc&e der unter ver-schiedenen Benennungen bestandenen Leistungen unter der im § 5« des Gesetzes v. 7. September 1848 ausgesprochenen Bestim-mung begriffen seien, und daher ohne Entschadigung aufzuhoren haben, und welche Schuldigkeiten und Leistungen dagegen unter die Anordnung des § 6 des gedachten Gesetzes fallen, folglich nur gegen Leistung einer Entschadigung aufgehoben sind. Die-selben Commissionen werden andererseits ermitteln, welche La-sten zufolge § 5 des gedachten Gesetzes mit der Aufhebung der ihnen gegeniiber stehenden Rechte, zu entfallen haben. § 3* Unter den Bestimmungen der §§ 3 und 6 des Gesetzes v. 7. September 1848 ist jeder auf dem Grundbesitze bleibend haftende Zehent feegriffen, wenn selber. auch nicht aus dem Un-terthanigkeitsverhaltnisse oder dem grundherrlichen Obereigen-thume entspringt. § 4» Die Holzungs- und Weiderechte, dann die Servituts-rechte zvtrischen den Obrigkeiten und ihren bisherigen Untertha-nen, welche Rechte mit Ausnahme des im § 7. des Gesetzes v. 7. September 1848 unentgeltlich aufgelassenen dorfobrigkeitli-chen Blumensuch- und Weiderechtes, dann der Brach- und Stoppel- -2- weide entgeltlich aufzuheben sind, bleiben bis zur Durch-fuhrung der entgeltlichen Aufhebung in Wirksamkeit. Die naheren Bestimmungen uber die Aufhebung und das Entgelt vverdš1 fur jedes einzelne Land naoh dessen eigenthumlichen Verhalt-nissen festgesetzt werden. § 5» Die Leistungen aus emphyteutischen und anderen Ver-tragen iiber die Theilung des Eigenthums, welche zufolge des § 8 des Patentes v. 7. Septem^ber 1848 entgeltlich aufzuhe-ben sind, sollen, bis die Ablosung erfolgt ist, erfiillt wer-den, mit der alleinigen Ausnahme, dass die Katuralarbeitslei-stungen schon derzeit in Geld zu reluiren sind. Die Durch-fuhrung dieser Ablbsung bildet einen G-egenstand der Wirksam-keit der Landescommissionen. § 6« Naturalleistungen, welche nicht infolge des Zehent-rechtes als ein alicjuoter Theil von den Grundertragnissen an Friichten, sondern als iinveranderliche Giebigkeit an Kirchen, Schulen und Pfarren oder zu anderen Gemeindezwecken entrich-tet werden, sind durch das Oesetz v. 7» September 1848 nicht aufgehoben, sind jedoch gleichfalls abzulosen. § 7. Auf zeitliche Grundpacht- und Grundbestandvertrage findet das Gesetz v. 7. September 1848 keine Anwendung, § 8. Bei Ermittlung der Entschadigung fur die nach §§ 3. und 6 des Gesetztes v, 7. September 1848 entgeltlich aufge-hobenen Leistungen ist nach folgenden Grundsatzen vorzugehen« Gegenstand der den Berechtigten zu leistenden Vergutung ist der Wert der Schuldigkeit nach dem rechtlich geburenden Aus-masse. § 9. Die Leistungen in Bodenfriichten werdeu nach den fur die Ausfiihrung des stabilen Grundsteuercatasters festgesetz-ten Preisen zu Gelde berechnet. Fur die Gebietstheile, fiir welche die Catastralpreise bisher noch nicht festgesetzt wur-den, sind die Preise der Bodenfriichte im kiirzesten Wege, nach den fiir die Durchfuhrung des stabilen Gatasters vorgezeichne-ten Grundlagen zu ermitteln. § 10. Die Preise anderer Naturalleistungen von landwirt-schaftlichen Erzeugnissen werden nach den Catastralpreisen und wo sie nicht bestehen, nach einem demselben entsprechen-den Wertanschlage berechnet. § ll.Die Preise der Arbeitsleistungen (Robot) werden nacti dem Verhačtnisse ausgemittelt, in welchem der Wert der Zwang&-verrichtung zu jenem der freien Arbeit steht. Hiebei ist je-doch als Grundsatz festzuhalten, dass in keinem Falle der Wert der Zwangsarbeit hbher als mit dem Drittheil des Wertes der freien Arbeit berechnet werden diirfe. Wo zwischen den -3- Parteien schon dermalen ein geringerer Reluitions- oder Abo-litionspreis besteht, als nach der ebenbezeichneten »ertbe-messung entfiele, hat der geringere Ablosungspreis als Grund-lage fur das Ausmass der Entschadigung zu dienen. Der Wert der sogenannten gemessenen Robot, das ist jener fiir bestimmte Arbeiten, ist durch Schatzung festzustellen. § 12. Unveranderliche Geldgiebigkeiten, als Robot- und Zehentgelder, oder fiir Leistungen jeder anderen Art, sind noch dem bestehenden fiyen Ausmasse zu veranschlagen. § 13. Die bisher in liener WShrung, Einlbsungs- und An-ticipationsscheinen geleisteten Geldzinse werden nach dem Cur-se von 250 fiir 100 auf Metallmiinze zuruckgefiihrt. § 14. Die Entschadigung fur Veranderungsgebliren, die sicl nicht auf emphyteutische Vertrage zwischen dem Ober- und Nutzungseigenthumer, sondern auf die Landesverfassung, das Gesetz- oder das Unterthansverhaltnis griinden, wird nach Ab-zug der Steuer, welche von dem Bezuge dieser Geburen zu ent-richten war, der Auslagen der Grundbuchsflihrung und desjenigei Theiles der Au&gaben fiir die Gerichtspflege und die politisch« Verwaltung, der durch die Einnahmen der Herrschaft und Tayen und Jurisdictionsgebiiren nicht gedeckt wurde, endlich nach Abzug aller anderen Gegenleistungen auf Grundlage eines drei-ssigjahrigen Durchsohnittes aus dem Staatsschatze vorlaufig mittelst einer Rente geleistet. Die Art und Weise, wie die auf emphyteutischen Vertragen gegrtindeten Veranderungsgeburen abzulb*sen sind, bleibt besonderen Bestimmungen vorbehalten. § 15. Von dem Wertanschlage aller durch das Gesetz v. 7. September 1848 aufgehobenen oder zur Aufhebung bestiminten Leistungen ausser den Veranderungsgeburen, wird der Wert der Gegenleistungen, die von dem Berechtigten an den Verpflichte-ten bei der Erfullung der Schuldi^keit zu entrichten waren, in Abzug gebracht. Die Srmittlung des Wertes der Gegenleistungen hat auf derselben Grundlage, wie jene des Wertes der Leistun-gen zu erfolgen, und es findet in keinem Falle, selbst wenn der erstere den letzteren iiberstei^en sollte, fur den ITber-schuss eine Vergutung statt. § 16. Von dem auf solche Weise ermitteln Werte der auf-gehobenen Leistungen ist ein Drittheil flir die Steuer, die der Berechtigte von diesem Bezugen zu leisten hatte, die Zuschla-ge zu dieser Steuer, die Kosten der Einhebung und die sich er-gebenden Ausfalle als eine Pauschalausgleichung in Abzug zu bringen. § 17. Der nach Abzug der obgedachten Pauschalausgleichung mit zwei Drittheilen verbleibende Betrag bildet das Mass der den Berechtigten geblirenden Entschadigung. -4- § 18. Von diesen zwel Drittheilen des Wertanschlages hat fur Schuldigkeiten, welche durch die §§ 3 und 6 des Ge-setees v. 7. September 1848 gegen Entgelt aufgehoben sind, insoferne sich selbe nicht auf emphyteutische oder andere Vertrage iiber die Theilung des Eigenthumes oder auf eine gei-stlichejf Stiftung griinden, der Verpflichtete das eine Brit-theil zu entrichten, das andere Drittheil ist als eine Last des betreffenden Landes aus Landes mitteln aufzubringen. In den Landern, in denen keine geeigneten Landesmittel zur Ver-wendung fiir diesen Zweck vorhanden sind, oder die vorhandenen nicht zureichen, schiesst der Staatsschatz den fehlenden Be-trag fiir Rechnung des betreffenden Landes und unter Vorbehalt der Ausgleichung, welc&e lediglioh zwiachen den Staate und dem Lande stattzufinden hat, einstweilen vor. § 19» Bie Entschadigung anch dem im § 17 festgesetzten Ausmasse ist fiir die Schuldigkeiten, die sich auf emphyteu-tische, oder andere Vertrage Uber die Theilung des Eigenthu-mes 6der auf eine geistliche Stiftung grunden, von dem Ver-pflichteten allein zu entrichten. Eine Ausnahme von diesem Grundsatze findet statt, wenn der als Entschadigung nach dem § 17» entf^llende Jahresbetrag allein, oder sofern er mit der zufolge des § 18* fiir Schuldigkeiten von denselben Grundstu-cken gebiirenden Entschadigung zusammentrifft, vereint mit der letzteren 40 Prozent des Reinertrages der belasteten Grund-stiicke ubersohreitet. In einem solchen Falle ist der Betrag, um welchen die den Verpflichteten treffende Entschadigung das bemerkte Ausmass von 40 Prozent iibersteigt, mit der Beschran-kung aus den Landesmitteln zu bestreiten, und soweit es an dei selben fehlt, aus dem Staatsschatze vorzustrecken, dass der Verpflichtete keinen minderen Betrag alš die Halfte des nach dem § 17* bestimmten Masses, das ist nicht weniger, als ein Drttheil des zufolge § 15* ausgemittelten lertanschlages, zu entrichten hat» Der Reinertrag ist in den Landern, in denen die Ertragschatzung flir den Grundsteuereataster vollflihrt ist nach den Ergebnissen desselben, in anderen Landern aber nach den Ertragsanschlagen des Grrundsteuerprovisoriums, von denen der Cultursaufwand abzuziehen ist, auszumitteln. § 20. Die zufolge der Bestimmungen dieses Patentes den Verpflichteten obliegenden Zahrungen sind an die Staatcas-sen, die hiezu werden bezeichnet werden, in vierteljahrigen Raten zu lestien; der Berechtigte hat den ihm geburenden Be-trag der Entschadigung in halbjahrigen decursiven Raten bei den Staatscassen zu beheben. § 21. Die Einbringung der Zahlungen von den Verpflichte-ten wird auf demselben Wege und durch dieselben Massregeln be- -5- wirkt, welche flir die Einbringung der Grundsteuer vorge-schrieben sind. Auch geniessen die Forderungen auf diese Zahlungen das Vorrecht der landesfurstlichen Steuer in Con-curs- und E^ecutionsfallen. § 22. ttberhaupt ist als Grundsatz festzuhalten, dass die zur Last der Verpflichteten ermittelte, jahrliche Ent-Schadigungsrente im zwanzigfachen Anschlage zum Capitale erhoben, als ein auf dem entlasteten Gute mit der gesetzli-chen Prioritat vor allen anderen Hypothekenlasten bestehende, die Vorrechte der landesfurstlichen Steuer geniessende Last anzusehen und zu behandeln ist» Besondere Bestimmungen wer-den die Durchfuhrung dieses Grundsatzes vermitteln. Alle zu diesem Ende etwa erforderlichen Amtshandluhgen in bffentli-chen Buchern haben kostenfrei stattzufinden« § 23« In ^edem Lande ist die Vorsorge zu treffen, dass die Verpflichteten, welche es vorziehen, statt der als Ent-schadigung ausgemittelten jahrlichen Rente, das Capital der Entschadigung sogleich oder in einer Anzahl gleicher Jahres-raten mit dem Zwanzigfachen des zur Zahlung ermittelten Be-trages der Jahresrate zu entrichten, in die Lage gesetzt werden, sich auf die mb*glichst einfache, schnelle und billi-ge Weise ihrer Entschadigungspflicht vollstandig zu entle-digen. § 24. Ist das Gut, zu welchem die aufgehobenen Bezlige als ein Ertragszweig geh5rten, mit Schuldforderungen oder an-deren Haftungen belastet, so soll bei der Erfolglassung der Entschadigung dem blirgerlichen Rechte gemass die gehbrige Vorsehung der Wahrung der Rechte dritter Personen getroffen werden. Ifberhaupt ist die Anstalt zu treffek, dass die dem ehemaligen Bezugsberechtigten aus der Aufhebung der Beziige erwachsenen Entschadigungsanspruche bei den betreffenden Korpern in den b'ffentlichen Buchern, und zwar kostenfrei er-sichtlioh gemacht werden. § 25. Zur Erleichterung der Bereohtigten wird bestimmt, dass denselben auch noch vor der vollstandig erfolgten Er-mittlung der ihnen geburenden Entschadigung ein Brittheil jener Rente als Vorschuss fllissig gemacht werden soll, welche fur ihren bisherigen rechtmassigen Bezug nach den Grundsatzen des gegenwartigen Patentes uber den Wertanschlag der aufge-hobenen Schuldigkeiten entfallt. Diese Vorschiisse haben fur Rechniing und auf Abschlag der zu ermittelnden definitiven Entschadigung zu gelten, und sind bei Abgang zureichender Landesmittel aus dem Staatsschatze fur Rechnung der zur Zahlung verpflichteten und unter Vorbehalt der Abrechnung bei -6- der definitiven Entschadigung mit Beachtung der durch die Tabularverhaltnisse gebotenen Rechtsvorsichten zu leisten. § 26. Um die Ausgleichung zwischen den Berechtig-ten und Verpfliohteten zu erleichtern und die Berechnung der Entschadigung auf einen gleichen Ausgangspunkt zu-riickzufUhren, haben die Verpflichteten die fiir das landes-ubliche Nutzjahr 1848 ruckstandigen Leistungen aus den durch die §§ 3. und 6 des Gesetzes v. 7. September 1848 entgeltlich aufgehobenen Bezugsrechten nach Abzug von ei-nem Pauschaleinlass eines Sechstels der Jahresleistung nachtraglich zu entrichten. Bei der ziffernmassigen Aus-mittlung derselben ist nach den in diesem Patente §§ 8 — 13» dann 15 fur die Ausmittlung der Entschadigung aufgestellten Urundsatzen vorzugehen. Die dergestalt bezifferten Ruck-stande sind von dem Verpflichteten mit der Steuer an die Staatscassen zu entrichten und von letzteren an die Berech-tigten zu erfolgen. Dagegen findet auch eine Vergutung der durch den Berechtigten von den aufgehobenen Bezugen fur das Steuerjahr 1848 entrichteten Steuer durch den Ver-pflichteten nicht weiter statt, so wie die Entschadigungs-rente erst von dem Ablaufe des landesublichen Nutzjahres 1848 an zu laufen haben wird, § 27» Das Mortuar und das Laudemium fiir die / vor dem 7. September 1848 vorgekommenen Veranderungsfalle ist von Seite des Verpflichteten zu Handen des Berechtigten nur in den Fallen zu entrichten, wenn bezliglich des Mortuars der Todesfall vor dem 7. September 1848 eingetreten ist, und bezliglich des Laudemiums die Besitzanschreibung vor diesem Zeitpunkte angesucht vmrde; vorbehaltlich der in diesem Patente fur die emphyteutischen Vertrage vorgesehenen be-sonderen Bestimmungen. § 28. Die RUckstande aus der § 1 dieses Patentes, be~ zogenen Inleut- und Hauslerrobot, so wie aus den durch den § 5 des Gesetzes v. 7# September 1848 ohne Entschadigung aufgehobenen Rechten, soweit dieselben das Nutzjahr 1848 beti'effen, mit Ausnahme der Gerichtstayen und Grnndbuchs-geburen, haben ohne Entschadigung wegzufallen. § 29. In jedem Lande und in jedem Kreise werden eigene Commissionen, bei denen sowohl die Interessen der Berech- m tigten als der Verpflichteten gehorig vertreten sein sollen, zur Vollfiihrung der gegenwartigen Bestimmungen aufgestellt* § 30. Reclamationen gegen die Wertanschlage der aufge-hobenen Giebigkeiten werden ohne weiteren Rechtszug durch m Schiedsgericht entschieden, Zu diesen Schiedsgerichten hat -7- "je&er Theil einen Schiedsmann und beide Schiedsmanner den Obmann zu wahlen. § 31. Besondere Verordnungen werden die Zusammen-setzung der Commissionen feststellen und das Verfahren flir dieselben und fur die erwahnten Schiedsgerichte regeln« § 32. Besondere Bestimmungen werden wegen Anlegung eines Entschadigungscatasters in jedem Lande, und wegen Errichtung von Landescreditsanstalten behufs der ehebal— digsten vollstandigen Entlastung der Verpflichteten und der Befriedigung der Berechtigten mit der ihnen gebiiren-den Capitalsentschadigung erlassen werden. § 33. Alle Urkunden, Schriften und Verhandlungen uber die Ausmittlung und Einbringung der Entschadigung fur die durch das Gesetz v. 7. September 1848 aufgehobenen Lasten, Dienstleistungen und Giebigkeiten geniessen die Stempelbefreiung. § 34. In Bezug auf das KSnigreich Galizien wird eine besondere Anordnung die Durchfiihrung des Patentes v. 17. April 1848 und des Gesetzes v. 7» September 1848 feststel-len. § 35» E>ie Frage uber den Umfang der Anv/endbarkeit des Gesetzes v. 7. September 1848 und uber die Art der Durch-fiihrung desselben in dem Kb'nigreiche Dalmatien wird wegen der daselbst bestehenden noch naher zu erhebenden besonde-ren Verhaltnisse einer eigenen unverztiglich zu pflegenden Verhandlung vorbehalten. § 36. In allen ubrigen Gebietstheilen, fiir welche das Gesetz v. 7. September 1848 erlassen wurde, sind die Bestimmungen des gegenwartigen Patentes sofort zur Aus-fiihrung zu bringen. § 37. Die Minister des Innern, der Justiz und der Fi-nanzen sind mit der Vollziehung des gegenwartigen Patentes und mit der Erlassung der erforderlichen Vorschriften und Weisungen beauftragt. Gegeben in unserer kb*niglichen Hauptstadt Olmutz den 4. Marz 1849. Uebersicht des Inhaltes der Verordnung zur Durchfuhrung der Grundentlastung im Herzogthume Krain. Erste Abtheilung. Besonder Bestimmungen uber die Anv.Tendung der in dem Gesetze vom 7. September 1848 imd dera Patente vom 4.Marz 1849 enthaltenen Vorschrift I, Abschnitt. Von den ohne Entgelt aufgehobenen oder aufzuhebenden Leistungen §§ 1-f n T 9 Pll.: Abschnitt. >' Von dei) entgeltlich aufzuhebenden Lasten uberhaupt......§§.10-] %rwtesttasbmnQ i^ AbschnitL eif .l^tfecf Von der V/erthsermittlung der gegen billige Entschadigung aufgehobenen Leistungen. .................§§.17- und zwar: A. Naturalleistungen................§§.18- B. Arbeitsleistungen................§§,31-4 C. Geldgaben, und zwar: a. unveranderliche...............§§.41— b. veranderliche................§§.42-4 IV. Abschnitt. Von den rlickstandigen Leistungen...............§9.49-5 V. Abschnitt. Von der Ausmittlung der Entschadigungsrente und des Entscha- digungs-Capitals......................§§ 54-5 VI. Abschnitt. Von der Flussigmachung der Entschadigungs-und Ablčsungsbetrage und Vorschtisse.......................§§.58-6 Zweite Abtheilung. Von den zur Durchfuhrung der Grundentlastung bestimmten Organen und^ von dem dabei zu beobachtenden Verfahren. I.Abschnitt. Organe zur Durchflihrung der Grundentlastung.........§§.68-c II. Abschnitt. Verfahren........./f?^...........• • • §§.89-1 • - 1 - Verorfinung des Ministeriums des Innern, betreffend die DurchfUhrung der Grundentlastung im Kronlande Krain. ---Sr----&----&--- In Folge allerhBchster Genehmigung vom ll.Septerober 1849 hat der Minister des Innern im Einverstandnisse mit den Ministern der Justiz und der Finanzen, Behufs der Durchfuhrung der GnindentlastuiKim Herzogthume Krain folgende Ver-ordnung zu erlassen befunden: Erste Abtheilung. Besondere Bestimmungen ttber die Anwendung der in dem Gesetze vom 7. Septem-ber 1848 und dem Patente vom 4.Marz 1849 enthaltenen Vorschriften, I. Abschnitt. Von den ohne Entschadigung aufgehobenen Giebigkeiten. §.1. Nach dem ^esetze vom 7,September 1848 sind bereits allgeinein flir aufgehoben erklart, ohne dass eine Entschadigung gefordert werden kann: Alle Rechte und Bezlige, die aus dem persdnlichen Unterthansverbande, aus dem Schutzverhaltnisse, aus dem obrigkeitlichen Jurisdictionsrechte und aus der Dorfobrigkeit entepringen. §.2. Da in dem Herzogthume Krain der Bier-und Branntweinzwang nicht besteht, so findet die diessfallige Bestimmung des ll.Absatzes des Gesetzes vom 7. September 1848, daselbst keine Anwendung. §•3. Das Patent vom 4.Marz 1849 erklart im §.1 die Robot und Robot-gelder der Inleute und der auf unterthanigen Grlinden gestifteten Hausler, mit RUcksicht auf den Absatz 5 des Gesetzes vom 7.September 1848 fUr unent-geltlich aufgehoben. Belansend die Robot und Robotgelder der Inleute, so sind solche in Krain laut Currende des illirischen General-Guberniums vom 29.Juli 1814, Z.9811, lit.b,bereits langst aufgehoben. Unter den auf unterthanigen Grtinden gestifteten Hauslern aber wer-den jene Kauschler verstanden, welche sich auf einem unterthanigen oder Ge-meindegrunde mit Bewilligung der Grundeigenthlimer angesiedelt haben, und kein eigenes Grundbuchs-Folium besitzen« §.4, Da nach den Andeutungen des Gesetzes vom 7.September 1848 und des Patentes vom 4#Marz 1849, §.2, mit Beachtung der eipenthtimlichen Ver-haltnisse der einzelnen Lander erhoben und bestimmt werden soll, welche der unter verschiedenen Benennungen bestandenen Leistungen ohne EntscMdigung aufzuhbren, zugleich aber, welche Lasten mit der Aufhebung der ihnen gegen-Uberstehenden Rechte zu entfallen haben, so wird flir das ^erzogthum Krain insbesondere Nachstehendes bestimmt: §•5. Ohne EntscMdigung aufgehoben sind: a/ Alle wie immer gearieten Leistungen und Giebigkeiten der Inleute; b/ die Wasserzinse und Fischereirobot, mit Ausnahme derjenigen, welche e^uf eigenthumlichen Griinden der Berechtigten geleistet wird, und als solche rectificirt, oder nachtraglich durch entgeltlicho y + .. , stipulirt ist:, B XUJ-icne Vertrage j| - 2 - c/ jede durch Zerstiickung der unterthanigen Grlinde entstandene Zinserhohung; d/ alle grundherrlichen Vorkaufs-, Einstands-, Heinfalls-, und Kauf-rechte, ohne Unterschied, unterwelcher Benennung sie vorkommen; e/ alle aus dem Bestande der vormaligen Landgerichtsobrigkeit her-riihrenden Geld-, Naturalien- und Arbeitsleistun^en, als: Landge-richtsrobot, Landgerichtshafer, Landgerichtszungen, Amtshafer etc; f/ alle aus der von den Grundobrigkeiten frliher ausgeubten gericht-lichen oderpolitischen Verwaltung sich herschreibenden Zinse und Leistun.gen, als: Gerichtsrobot fiir die Jurisdictionsgebaude, obrig-keitliches Schutzgeld, Feuergeld, Wachgeld u.s.w., und g/ das obrigkeitliche Abfahrtsgeld und Mortuar, Sterbrecht, Todten-pfundgeld, Sterbhaupt u. s. w. § 6. Dagegen entfallen aber auch ohne Entschadigung alle gesetzli-chen Verpflichtungen ^er ^heraaligen Obrigkeiten zur Unterstutzung ihrer vor-maligen Unterthanen, namentlich die Veroflichtun^ zu Beitragen aus Anlassen von Epidemien, Heilung der an der Lustseuche oder durch Hundebisse erkrank-ten Personen u. s.w., wie liberhaupt alle aus dem persSnlichen Unterthans- fl verbande entsuringenden Verpflichtun^en der vormaligen Obrigkeiten. fl §•7. Durch das in Betreff der Ausubung der Jagd erlassene Patent^^^ vom 7.jMarz 1849 ist ^H a/ das Jagdrecht auf fremden Grund und Boden auf^ehoben und eine Ents^chadi.pung zu Gunsten der bisher Berechtigten findet nur in den Fallen Statt, wo es sich erweislich auf einen mit dem Eigenthttmer des damit bela-steten Grundes abgeschlossenen entgeltlichen Vertrag grundettferner sind: b/ Jagdfrohnen und andere Leistungen fur Jagdzwecke, z.B. Hunds-haber, Futterung der Jagdhunde u. s.w. ohne Entschadigung aufgehoben. §_.8, Die Holzungs- und Weiderechte, dann die Servituten zwischen den 9brigkeiten und ihren bisherigen Unterthanen bleiben vor der Hand in Klfirksamkeit. Ueber die Art und Weise der entgeltlichen Aufhebung oder Reguli-rung dieser Rechte werden jedoch in Kurze die naheren Bestimmungen nach-folgen. §. 9. Die Landescoinmission hat, unmittelbar nach ihrem Zusammen-treten, den ^eschluss zu fassen, ob nicht etwa noch unter anderen Benennun-gen Giebigkeiten vorkommen, welche mit Riicksicht auf die Bestimraun^en des Gesetzes vom 7,Seotember 1848 und des Patentes vom 4.Marz 1849, als unent-geltlich aufgehoben zu betrachten seien, und welche ihnen gegeniiberstehen-de Lasten zugleich zu entfallen haben, und hieruber die Genehmigung des Mi-nisteriums einzuholen. - Wird dieses in einem einzelnen Falle zweifelhaft oder streitig, so greifen die Bestimmungen der II.Abtheilung dieser Ver-ordnung Platz. II. A b_s c h n i t t . Von den gegen billige""TMschadigung auszuhebenden und den ablt5s- baren Lasten uberhaupt. § 10. Das Patent vom 4.Marz 1849 unterscheidet zuvOrderst im binne - 3 - des Gesetzes vom 7.september 1848: a/ Leistungen, welche bereits durch das Gesetz vom 7.Septernber 1848, §§.3 und 6, aufgehoben sind, und fiir '.velche eine billige Entscha-digung auszuraitteln ist; b/ Leistungen, welche gegen Ablssung aufgehoben sind, und welche mit der alleinigen Ausnahme der Natural-Arbeitsleistungen, bis die AblGsung erfolgt ist, zu erfiillen sind. §.11. Unter die abldsbaren Leistungen, in so ferne deren Behandlung Gegenstand dieser Verordnung ist /§.8/, gehSren die im §.6 des Patentes vom 4.Marz erwahnten Naturalleistungen an Kirchen, Schulen und Pfarren,oder ! zu Gemeindezwecken, in so ferne sie der Belastete als Grundbesitzer zu lei-sten hat, dann die Leistungen aus emphiteutischen oder anderen Vertragen uber die Theilung des Eigenthuns. §.12. Unter den irn §.8 des Gesetzes vom 7.September 1848 und in den §§. 5 und 14 des Patentes vom 4.Marz 1849 erwahnten emphiteutischen und anderen Vertragen iiber die Theilung des Eigenthums sind nur solche Vertrage zu verstehen, welche rein privatrechtlicher Natur sind, und nach der Lan-desverfassung und den politischen Gesetzen ein Unterthansverhaltniss nicht begrlinden. Es haben daher die Bestimmungen des §.8 des Gesetzes vom 7.Sep-tember 1848 und der §§.5, 14 und 19 des Patentes vom 4.Marz 1849 auf Erb-pacht und Erbzinsgtiter, welche aus kaufrechtlich gemachten herrschaftlichen Miethgrlinden entstanden sind, so wie auf die sogenannten Dominicalisten, wele che das Nutzungseigenthum eines herrschaftlichen Grundes erlangt haben, kei- [ ne Anwendung, weil alle diese Vertrage zu ihrer Gilti^keit die politische Genehmigung, die Abschreibung in der Landtafel und im Gilten-Kataster, und die Eintragung in das Dominien-Grundbuch voraussetzen, und somit ein Untertha nigkeitsverhaltniss begrlinden, welches samrat den daraus entsoringenden La-sten, Dienstleistungen und Giebigkeiten bereits durch die §§. 1 und S des Gesetzes vom 7. September 1848 aufgehoben worden ist. In wie ferne fiir die noch nicht erfolgte Entrichtung eines Kaufschillings bei den nunmehr eben-falls in das freie Eigenthum der Verpflichteten Ubereegangegen Miethhuben und Miethgrlinden, dem Berechtigten eine Entschadigung gebuhrt, bleibt Uber Einholung der Genehmigung des Ministeriums der Landescommission zur Bestim-mung vorbehalten. Zu den gegen billige Entschadigung aufgehoberen Leistungen gehO-ren auch die Leistungen von solchen Dominicalgriinden, \velche vom Gutsk^rper veraussert, in den Offentlichen Buchern aber noch nicht abgeschrieben worden sind, selbst dann, wenn bisher die politische Genehinigung zur Verausserung noch nicht eingeholt vmrde. §. 13. In allen Fallen bildet der ferth der Schuldigkeit nach dem rechtlich gebuhrenden Ausnasse den uegenstand der dem Berechtigten zu lei-stenden VergUtung. Das Ausmass der Schuldigkeit ist in so ferne als gebUhrend anzu-nelinen, als es den Bestimmungen der politischen Gesetzgebung oder der Ver-trage nicht v/iderspricht, und sich der Berechtigte im rechtmassigen facti-schen ^esitze befindet. /§.109 dieser Verordnung/. §. 14. In einem und dem anderen Falle istals Grundsatz festzuhalter dass von dem Klferthanschlage der auf einer Realitat haftenden Leistungen der auf derselben Grundlage zu ermittelnde Werth der in den ersten begrlinde- ten Gegenleistunp.en in Abzug zu bringen, dass ferner von dem, auf sdche Art - 4 - ermittelten Werthe der aufgehobenen Leistungen ein Drittheil als eine Pau-schalausgleichung abzuschlagen ist, und der sonach mit zwei Drittheilen ver-bleibende Betrag das Mass der dem Berechtigten geblihrenden Entschadigung oder Abldsung bildet. Unter dem abzuschlagenden Drittel ist auch der bisherige, die Stelle der Urbarialsteuer vertretende 20% Eilass von den herrschaftlichen Bezligen begriffen. Eine Ausnahme von dieser Vorschrift tritt jedoch ein: a/ bei den im §.11 bezeichneten abldsbaren Leistungen, bei welchen d\ der Abzug eines Drittels nicht Statt finden, und b/ bei den Laudemien nach den Bestimmungen des §.48 dieser Vorschrifi §.15. Die Weisungen dieser Verordnung bezwecken demnach: a/ die lerthsermittlung der ermhnten Giebigkeiten, b/ die Ermittlung und Vepgutung der im Nutzjahre 1848 im EUckstande verbliebenen Leistungen, c/ die Berechnung der Jahresquote und des Capitals, welche den Berecl tigten an der Stelle jener Leistungen zufliessen sollen, aus de-ren Bezuge sie durch das Gesetz vom 7. September 1848 und das Pa-tent vom 4.Marz 1849 getreten sind. §. 16. Auf zeitliche Grundpacht-und Grundbestand-Vertrage fin-des das ^esetz vom 7. September 1848 keine Amvendung /§.7 des Patentes vom 4. Marz 1849/. III. Abschni ^^,.* . Von der ferthsermittlung der gegen billige Entscheidung aufgehobenen Leistungen. §. 17. Die aufgehobenen und abzulčsenden Giebigkeiten zerfallen in Leistungen von: a/ Naturalien, b/ durch Arbeit, und c/ im Gelde. A. Naturalleistungen. §. 17. Als Naturalleistungen sind alle jene Leistungen zu verwer-then, bei ^elchen urspriinglich die Abstattung nur in Natura gefordert werden konnte, selbst wenn sie zeitvveise in eine Geld-oder Arbei.tsleistung umgestal-tet vmrden, oder noch derzeit in eine solche umgestaltet sind. Kur jene Leistungen, velche bleibend in eine jahrlich oder zu be-stimmten Zeiten wiederkehrende Geldgabe in Folee eines rechtsgiltigen Vertra-ges uneeandert wrden, sind als fixe Geldgaben zu betrachten und nach den fur fixe Geldgaben aufg'estellten Grundsatzen zu verwerthen. Vforden Geldleistungen in Naturalleistun^en umgestaltet, so sind - 5 - sie nur dann als solche zu verwerthen, wenn die Umgestaltung bleibend und durch einen rechtsgiltigen Vertrag geschah. §. 19. Unveranderliche Naturalleistungen /Naturalabgaben/ sind jene, i?elche nach ihrer Gattung, Beschafferiheit, Mass oder Gewicht bestinimt, und in festgesetzten Terminen zu entrichten sind; zu denselben gehort auch der unveranderliche Kč>rner-Sack-Zehent. §. 20. Fixe Leistungen an landwirthschaftlichen Erzeugnissen werden n nach den flir die Ausfuhrung des Grundsteuer-Katasters fest^e unter einem bekannt gegeben, +Departement. -4- II* ITber die Stellung des MinisterialCommi sars zu anderen 3e-horden* Als oberstes Organ und tmmittelbarer Stellvertretter des Mi-nisteriums in den Ihnen zugewiesene Kronlande unterstehen Euer Hovhwohlgeboren in dieser Eigenschaft unmittelbar nur den mit dem Vollzuge des Patentes vom 4. Marz 1849 beauf-tragten Ministeriums. Alle ubrigen Landesbehorden stehen mit der GrimdEntlastungsCommission, und ihre Vorstande mit Euer Hochwohlgeboren auf gleicher dienstlicher Linie und sind verpflichtet, Ihre Amtshandlungen mit grosster Bereitwillig-keit zu unterstiitzen, und bey Auswahl des Personales zur Durchfiihrung der GrundEntlastung Euer Hochwohlgeboren auf je-| de Art behlilflich zu seyn. Sollten besonders wiohtige Riicksichten ftir die Belasstung eines von Euer HochwohlLeboren zur Durchfuhrung der GrundBnt-| lastung erwahlten Individuums auf seinen bisherigen Posten, oder fur seine anderweitige Verwendung sprechen, so bin ich von Euer Hochwohlgeboren bewahrten Eifer flir das allerhb*chste| Beste und Ihrer erprobten Einsicht ohnehin uberzeugt, dass Sie besondere Dienstesrueksichten zu wurdigen, und wohl.be-grlindeten Ansinnen entsprechend Rechnung tragen werden. Im Allgemeinen sind aber Euer Hochwohlgeboren in dem Vor-schlage und der eigenen Auswahl der von Ihnen benothigten In-| dividuen nur durch die Granzen des nothwendigen Bedarfes be-schrankt und nur verpflichtet den Vorstand jener Stelle, wel-cher Individuen durch die Verwendung bey der GrundEntlastung entzogen werden sollen, vorlaufig in Kenntniss zu setzen, und ihn den Anfang und die Dauer der allfalligen Verwendung bekannt zu geben, auch derley Individuen selbst bey nur zeit-weiligen Nichtverwendung sogleich zur Disposition fiir ihren fruheren Dienst zu stellen. — Euer Hochwohlgeboren wlirden in dieser Hinsicht meinen Ifunschei besonders entgegen kommen, wenn Sie die Mitglieder der Dis-triktsCommissionen und die zui: Untersuchung der letzteren in besonderen Fallen abzusendenden Organe der LandesCommission, in vorkommenden Fallen und nach Thunlichkeit fUr die zur Organisirung der neuen Gerichts und politischen Amtsverwal-tung bestellten LandesCom^issionar soviel dieses ohne Ver-zogerung ihres eigentlichen Geschaftes namlich der Durch-flihrung der GrundEnllastung thunlich ist, zur Hilfeleistung j^d und wenigsten zeitweisen Unterstuzung bey einzelnen Amtshand-lungen anweisen, so zur Beschleunigung mehrerer verschiede-nen Amtshandlungen mitwirken, und hiedurch in mancher Hinsicht dem Geschafte der GrundEntlastung selbst indirekten Vorschub leisten wiirde. -5- Nachdem ubrigens das k. k. Ministerium fiir Handel, Gewerbe etc. in Rucksicht fur die Urkunden, Schriften und Verhandlun-gen, uber die Ausmittlung Einbringung und Ausfolgung der Entschadigung fur die GrundEntlastung in den bezuglichen Ver-ordnungen zu gesicherter Befreyung von Postporto mit Decret vom 10. August d. J. Z 5550. P. an die ihm unterstehenden Postverwaltungen verordnet hat, dass die mittelst der Postan-stalt zu versendende amtliche Correspondenz der mit der Durchfuhrung der GrundEntlastung beauftragten Organe (der Landes und Bezirks bezw» Districts-Commissionen und ihrer Leiter) sowohl unter einander, als mit anderen Behb'rden mit exponirten Beamten, Gemeinden, Magistraten, Verwaltungsam-tern und einzelnen Berechtigten oder Verpflichteten dem Ge-genstande nach bey der Auf und Abgabe portofrey behandelt werde, so wollen Euer Hochwohlgeboren dafiir sorgen, dass zu diesem Ende die bezuglichen Korrespondenzen auf der Adrese mit der Angabe der aufgebenden Behorde oder Person und rnit der Bezeichnung:rtIn Grundentlastungs Angelegenheiten" ver-sehen werden. III. Stellung des MinisterialComissars entgegen der LandesCommls— sion. Diese Stellung findet ihre Reglung vor Allem in dem Haupt-grundsatze, dass Sie die Leitung dieser im Ganzen von den Administrativen Standpunkte zu betrachtende Behbrde auf sich haben, un4 unmittelbar mit dem Vollzuge ihrer Beschlusse be-auftragt sind. Hieraus und aus der in jedem Falle dem Mini-sterium in letzterer Instanz vorbehaltenen Entscheidung und aus Ihrer Eigenschaft als unmittelbarer Stellvertretter des Ministeriums folgt, das Ihnen unbeschrenkt zustehende Recht [ einer suspensiv: Vetos gegen alle Beschlusse der LandesCom- ;! mission, welche Sie dem Geiste und Wortlaute der Gesetze wi- S dersprechend oder fur das allgemeine oder spezielle Landes- j" Interesse schadlich, oder wo Sie wegen Widerspruchs mit ahn— S lichen Entscheidungen oder wegen bedenklichen Consequenzen \ die hb'chste Entscheidung einzuholen, fur nothig erachten. \ Die Ausubiing dieses wichtigen Rechtes mit allem Takte vmd der schuldigen RUcksicht wird Ihrer Einsicht uberlassen. Ihrer besonderen Obsorge empfdoLe ich sowohl bey Prlifung der ' Anineldungen als auch bey Flussigmachung von Vorschiissen und "t 6 S der Entschadigungs Renten die lahrung der Rechte 3 Perso-nen, namentlich in Fallen anhangiger Verlassenschaften und bey intabulirten PachtContracten. Die Einrichtung des Geschaftsganges und IvIanipulationsDienstes}-die Zutheilung der Geschaftsstucke, die mog2iichste Geschafts- -6- verwendung aller Mitglieder der LandesCommission wird Ihrem Ermessen mit der Beschrankung uberlassen, Partheyrecurse nur den von Ministerium ernannten Mitgliedern oder den Inspekto-^ ren zur Bearbeitung zuzuweisen; Letztere jedooh falls sie etwa nicht als stellvertretende Mitglieder der LandesCommis-sion fungiren, nur ein Votum informativum einzuraumen, Auf den \ Besuch der Sitzungen haben Euere Hoch-wohlgeboren ein vorzugliches Augenmerk zu richten und mit aller Kraft etwaigen Versuchen die Sitzung durch verabredetes.i AusbleiBen als Vertretter des Parthey Interesses unmoglich zu. machen, entgegen zu wirken. Die Mitglieder der LandesCommission so wie die Vertretter und die Mitglieder der DistrietsCoinmissionen, sind nach eines mit Rucksicht auf die ihnen zugewiesenen Geschafte zu entwer— fenden Eidesforinel theils vor Euerem Hochwohlgeboren theils im Delegationswege durch die Kreishauptleute zu beeiden. Endlich ist fur den unmittelbaren Gebrauch Eueres Hochwohlge-boren, dann fur die LandesCommission so wie fiir jede District Commission ein ihre Benennung entsprechendes Amtssiegel anzu-sohaffen. Die Erlasse der LandesCommission sind von Euerer Hochwohlge-boren und einem Inspektor zu fertigen, uber die bey Beschlus-sen vorkommenden Meinungsverschiedenheiten kiirzere Protokolle zu fiihren, und bey jedem Beschlusse die Stimmfuhrer in Evi-denz zu halten. Welche Geschafte lediglich kurrenter, und welche kollegiali' zu behandeln, wird dem Ermessen Eueres Hochwohlgeboren mit dem Beifiigen uberlassen, dass alle eigentlichen Entscheidun-gen wodurch Rechte begriindet werden, collegialisch zu berathe: sind. Endlich werden Sie biimen moglichst kurzer Zeit dem Ministeri um vorschlagen, auf welche Art dasselbe im einfachsten und kiirzesten ?/ege in steter I!Tbersicht von der Thatigkeit der LandesCommission erhalten werde. Unmittelbar nach den Zusam-mentritte der LandesCommission haben Euer Hochvvohlgeboren ins besondere folgende Punktr in Beratzung zu nehmen: 1. Ob das Verzeichniss dero unentgeltlich aufgehobenen Leistun-gen nicht von Amtswegen zu erganzen sey? Der allfallig beja-hend ausfallende Beschluss ist der Genehmigung des Ministeri-ums zu unterbreiten, 2.0b zur Besetzung der Dienstposten ein Concurs auszuschreiben sey. 3« Was rlicksichtlich der Regulirung oder Ablbsung /des auf frem den Grunde und Boden ausgeiibten Fischereyrechtes vorzukehren -7- sey, und ob und in Folge welcher Grundsatze der Kaufsch^illii^ fiir nicht eingekaufte Miethgrtinde und Miethuben zu entscha-digen sey? A* In wie viele Distrikte das Kronland einzutheilen sey? 5. Welche Instruction den DistrictsCommissionen zu ertheilen sey? 6. Wie die Formularien fiir die abzulosenden Giebigkeiten zu ver-fassen seyen? 7. Ob die der Verordnung beiliegende Formularien unbeschadet der Vollstandigkeit des Inhaltes nicht vereinfacht werden kcnnen? 8. Ob und wie ferne Privatliquidirungen zwischen den Berechtig-ten und Verpflichtete(ft) erleichtert werden sollen; was je- denfalls nur in Fallen, wo kein Beitrag aus landesmitteln te in Anspruch genommen wird, und unbeschadet der Rechte 3 Personen geschehen kann. 9. Ob nicht den HypothekarGlaubigern eines Berechtigten, der seine EntschadigungsAnsprache innerhalb der vorgeschriebenen Frist nicht angemeldet hat, das Recht der Amneldung wenigster±L innerhalb des Betrages der einverleibten Forderung einzurau-men ware? auch dissfalls wollen Euer Hochwohlgeboren den Beschluss der LandesCommission zu meiner Kenntniss bringen. 10. Ein besonders Augenmerk Euer Hochwohlgeboren, als der Landes-Commission lenke ioh auf die Liquidirung der Veranderung^e-biihren, auf die hiebey vorschriftmassig zu machenden Abzugs-posten, und namentlich auf die Priifung der Titel aus welchen die Unzulassigkeit der im § 14. des Patentes vom 4. Marz 849 aufgefuhrten Ab-zuge behauptet wird. Eine belegte und erschop-fende Darstellung der in dieser Hinsicht obwaltenden Ver-haltnisse wird mir ebenso erwunscht seyn, als sie zur Dekung des Finanz: Aerars beitragen, und eine gleichffrrmige Behand-lung ahnlicher Falle erzielen diirfte. 11. Endlich werden Euer Hochwohlgeboren die zu diesem Ende durch mehrere von den Appellations Praesidio Ihnen zu benennende und von Ihnen selbst auszuwahlende Rechtskundige zu verstar-kende Lan^esCommission die Frage in Berathung nehmen lassen, wie einerseits die Rechte der Hypothekar Glaubiger bey CapitalsEinzahlungen der Verpflichteten audt die einfachste und schnellste Art gesichert, anderseits den fur den Berech-tigten sprechenden RUcksichten die moglichste Rechnung in-soweit getragen werde, dass er nicht von einem fur ihn unver-zinslichen Capitale, Interessen an die Hypothek^r-Glaubiger zahlen musse, und nebstdem der Gefahr einer exukitiven Ein— antwortung oder Feilbiethung der Zahlungsanweisungen ausge-setzt werde. -8- IV» Stellung des Ministerialcomissars entgegen den Dis-trictsGommissionent Rucksichtlieh der Thatigkeit der DistrictsCommissionen wird es vor allen die Aufgabe Euerer Hochwofelgebofen seyn, sich im kurzen Wege und durch eine moglichst einfache Kontrolle in steter Kenntniss von der ununterbrochenen und nachhaltigen Thatigkeit dieser Coiiuiiissionen zu erhalten, weiters densel-ben Anhaltspunkte fur die von Ihnen zu bestimmenden Entleh-nungen von Zeugen, Sachverstandigen u. s. w. zu geben; mit moglichster Schnelligkeit jede Veranderung im Beiitze einer berechtigten Realitat zur Kenntniss der DistrictsCommission zu bringe; ihnen nach Lage des Falles die Einsendung von Theiloperaten aufzutragen, wenn der Abschluss des Operates einer Herrschaft oder eines Amtes zu viel Zeit in Anspruch nahme, oder die Einsicht in den vollendeten Theil des Opera-tes nothwendig, oder die Priifung und Genehmigtmg desselben der Parthey wiinschenswerth erscheint. Weiter haben Sie nach Massgabe der Umstande nach den Dis-trictsCommissionen Buchhaltungs und Katastralbeamte zuzuwei-sen, damit die Beendigung der Operate beschleunigt, die Ar-beit erleichtert und die bey der LandesCommission erforder-liche buchhalterische Richtigstellung mbglichst abgeklirzt und vereinfacht werde. Hiebey lenke ich das Augenmerk Euer Hoehwohlgeboren auf die der LandesCommission obliegende Pflicht Anstand gegen den le-galen Vorgang der DistrictsCommissionen zu beheben, und er-suche Euer Hochwohlgeboren dringendst je&em Missverstande dieser Pflicht durch etwaige vollstandige Revision, und De-tail Berathung jedes Operates zu begegnen, und diese Pflicht nur auf die Formprufung des Vorganges und die Untersuchung bestimmter die Nullitat des Verfahrens mit sich bringenden Beschwerden zu beschreiben. Von Ihrem Ermessen wird es auch abhangen sich persbnlich von der Thatigkeit der DistrictCom-misiion zu Uberzeugen, und besondere Hindernisse eines ge-deihlichen Wirkens derselben durch Ihr personliches Interveni-ren An Ort und Stelle zu beseitigen. Hiebey lenk(6) ich bey der zerstreuten Vertheilung der einer Herrschaft Verpflichteten in verschiedenen Bezirken, die voll« Aufmerksamkeit Euerer Hoohwohlgeboren auf die moglichste Sr-leichterung der Erhebungen im Delegationswege: ein Umstand, worauf bey Verfassiing der Instruktion fur die DistriktsCom-^ misionen, und der Anmeldungsformularier Bedacht genommen werden dUrfte. -9- V. Stellung des MinisterialCommisars gegentiber der Grund-EntlastungsCasse und ihren HllfsCassen. In dieser Beziehung werden Sie vor Allem die entsorechenden" Antrage uber die Bestellung der GrundEntlastungsCasse und ihr Verhaltniss zu Ihnen, zur LandesCommission und allen-falls zu den sonstigen Gesetzlich berufenen Controllorganen^ tiber deren Manipulation und Controlle und die Art und Vor-sichten der Erfolgleistungen, Uber die Bestellung der Htil:fe-cassen, und ihr Verhaltniss zur GrundEntlastungscasse einer-seits und zu den uber der GrundEntlastungsCasse stehenden Organen andererseits, und zwar mit Beriicksichtigung der durct die Einfiihrung der Steu*r-Amter im Bestande und Wirkungskrei-se der derzeitigen Kas/en,sich ergebenden Anderungen mir binnen ktirzester Frist zur weiteren Verhandlung mit dem Fi-nanzministerium zu unterbreiten haberu VI. All^emeine Auftra^e« Euere Hochwohlgeboren werden weiter aufgefordert den Vor-schlag uber die Anlegung und Evidenzhaltung des Entschadi-gungs Katasters in Angriff zu nehrnen, und seinerzeit anher vorzulegen, ferner Formularier von allen Erledigungen welche Euere Hochwohlgeboren zur schnellen Beendigung des Geschaf-tes und zur Erspamiss von Schreibereyen flir zweckdienlich erachten, in Druok legen und vertheilen zu lassen; Endlich allen Missdeutungen, irrigen Auslegungen und Anfechtungen des Gesetzes vom 4. Marz 5?5 auf dem geeigneten amtlichen Wege der miindlichen Belehrung durch Ihre untergeordneten Or-gane, oder durch amtliche Kimdmachung oder endlich im letzte-ren Falle nur im Privatwege durch Zeitungen und Brochuren zu begegnen, und alle Partheyen von Wohlthaten die durch diese gesezlichen Bestimmungen ihnen und dem Staate erv/achsen, zu uberzeugen. Wien am 24. September 1849. Priloga V. 0 VRSTAH IH NAZIVIH PODLOŽNIŠKIH OBVBZNOSTI NA BIVšSM KRANJSKEM . P r i X o g a V< 0 TOSfAH POBI^OŽinSKlH 0BVE2HOS$I4 2H, BIVŠBM KHANJ3K>M IN NJIHOVIH NA2IVIH# Obveanoati so po&ložniki opravljali pod raznovrstni-ml aaalovi, kl doatlkrat kažejo oa postanek obveznosti all pa m podložniško razmerje oziroma protida jatev, kl jo j« podložaik ea to prejel. Obveznostl so bile urbarlalne, t*j« take, ki jih je zakon o zemljiSki odvezi odpravil brez all proti odSkodnini ter odkupne, t« j# onef kl so se mogle po svobodnem dogovoru med prizadetimi odkupiti oz, opuetiti /reluirstiA 7 naslednjem ruavajamo imenoma yae naaive obveznosti aa bivšem Kranjskem, ki so spadala bodiai v prvo all drugo skuplno« Nazivi so v uradnih »apiekih - razuml^ivo - nemžki. Prevod a8zlvoY je pa današnji. Po nekod je provod posnet po vaebinl, drugod pa po izročilih ˇ krajih« kjer se Je pobi-rala dotična davdčina /va« te označimo s zvezdioo/# Ostall prevodl 90 moderne akovanke« littiki izrazi In opoiabe, ki jih navajarao polag slo-venskih, 00 doalovno privzeti ia SohOpplovsga pripravljalne-ga spisa aa ministratvo# Zato amo pridržalt tudi origiaalni pravopis. ObTeznosti - dejatve - Sohuldigkeit odra^tvilo - Letstung dav6Sine - Gaben, Abgaben m«l»f Zadn^a d?a sloveneka Izraza sta MikloSiSeva, ki lih uporeblja v svojem prevodu naredbe z dne 12. aept, 1849* T aavedenem po:nen.u# - 2 - 1, U r b a r 1 i 1 n • obveBnotti« a/ Denarne obvesnosti* 1« Davfini denar, goaposkin dsvek, Zlnsgeld, obrigkeltl« Zivm/ Z% Služabni denar, denarna služba /Dienatgeld* Gelddiens 3# Vrtni davek /Sartensiaa/ 4« ZemljiSki ali urbarialni davek, Caaon /arundzinst TJr- barezins, Canon/» 5» Mlevski ds7©kf vodai davekf mlevski denar /^Uhlzins, fasserzina, MUhlgeldzins/ 6« OostaSfiina /oaobeniSSina/ 7» Dominikalnl davek 3« PlaaSarakl davek 9« OdtetSSina 10* D#dnfl zakupfiSina 11» Oprostilni dsvek 12# Desetlnski denar 13* črednlna, paSaina 14« Popravkarina sa urbar^o 15» Plsndna 16» Tlačaoskl denar /noT*o/ 17» Odkupniaa sa koSnjo 18« Žitni tlaCanskipftovec /d«n»y/ 19« Vozarina 20« Novec sa prejo 21« Ljubl^anaka voznina 22« Vtnaka tovornina 23* Voznina 2a drva 24. Mlačvina 25« Nat^tralielna odkupnina 26« Davčno-žitni denar /noveo/ 27« Benar za drobne davšdln« 23« Beruar za ovoe šentjurjevk« 2$* Denar železnega pluga 50* Lasnina 31« Solnina 32« Veanine, vinska veznina 33* ? 34« Odfcupnina ga mast 35# H w »lb# 36» Odkupnlna zb desetino deaetl ski denar Aaischeinzins, Hausle: zina/ - Dominikalains - Alpendienetgeld - Vogtti oder Solmtsgaldt4 oder Sohutzzins • Erbpaohtziai - 0ebeafreigeld - Zehent-Zinsgeld - Httth\ing8r©chta-Geld - UrbaraverbesserungBge1! • Sohr«ibgeld - Robotgeld - Wi#smahdreliiitiotuige^d - Oetreidt - Bobotgeld ~ Sambfahrtgeld - Geapunatrobotgeld - Laibaoherfuhrgeld • feinfahrtgeld - Holafuiirgeld - Presohgeld - Katuralien - Relultioi geld - Zinagetreidegeld - Klelnrechtsgeld • St« 0eorgen -Sehaff-gelt - Pflugeiaang^ld - Haartraggeld - Salzgeld • Bundgeid, Weinbundg«ld • Tsfenageld - Sohtt«lareluition8geld • Flschrelultionsgeld Zehentreluitionsgled - Zehentgeld -L ..h a~ ^AniAtA A* 1RR7 toh^i a t>HiA0flT»-l • J - 37» Pesetinsfei danar za jagnjeta, mladeš 38. Kolnlna 39« Prsvica ev* Jttrija 40« Previoa bt» ISartina 41* Puetna pravica 42« GorSčina /raenih imen/ 45• Priapevelt za opremo priatave 44» Osredaina 45« Žirovnlna 46« Mahovina 4?» Eapnina 48* t 49# t 50 • Gozdna oakrbolna 51» Previoa sv» Petra 52. Voana pravioa 53« Kupni kaaon 54« KalaumšbloB 55 • Vpr«2nlna in goedarlna 56« Dnevni tlaSatiaki denar 57« ZašSitna žitna pravica 58« ITosarina zs vodo« 59 • Odpadkarina - LLmmerEehentgeld - Weinatockengeldf Hole-geld - St# aeorgenreoht - Marfeini - Eeoht * Paechingarecht • 3ergreohtageldf Zina-weingeldf Bergpfennig - Maieri^iatungabeitrag * Seewiasen2inagab* • Elchelgebtihr - Mooaaokergeld * Dachtranfen»Gelddienst - Trann~und rolkoni-Geld - Ei$88l-unfl Iatlea-Geld - taldatellungagabUhr - $t» Petererecht - Wagenfuhrreoht • Kauf rechtskanon * Kalamargeld - Zug- und Poratreohti-geld - fagbaurobotgeld • Vogtelgetreiderooht *> Waaeertraggeld - Skartgald - 4 - b/. Odrajtvila r naravi« !• DarSno žito od pSenioe - Zlnsgetreide an Weltzen H tt Korn H 5. •• H " iečmena - * n G«rste S 4« » n » ov»at nedolžnlh ¦ otrok ovsa M • Haforf ttoechulCf^ gen Kinderhafer 1 N»B. diese M Benennung rtihrt | ˇom Ab8ChUttung8H tage her 1 0 n H pro«« •* • H Hiree ^ « « • ermeBl - w * GemlBChet ^| r. /bela zmefl all 8orStcaf 1 5rns «m««/ • /feias | 5«mi8ohet oder Soraohita ^ 3ohwarz gemisoht/ H«B! d#l9 ^ Hlrae u# Ko» | oder Hirse u# Ha- . ¦- fer, aueldSalo« Hlrae u# Hafer oder Hlrae u« Hel den 1 " Heiden ^ n Bohnen ^| " Hirbsbretn fl tt Harreodwettzen ?• 9« ¦¦* n •'prosene kal« w 10. « «¦ « od zmeai /prosa in ovs«/ *• N.B«d«i. ein Gemi- eche aus Kirae u. Hafer« !!• 12t 13« " korta« «11 turgSice - 11 X«$8 w eoSivja /«lasti flžola/ M liais oder tUrkiaoi Waitzen 1 n Linsen N Greislaoh N.B»d#i» Htilaen-frllchte Uberhaupt - 5 - 14« Kupno žito od pgenice all jeSmena 15¦ TlaSensko žlto od pgenice all jefimen« - Kaufrschtageireid an W*iB#& oder Gerate - Robotgetreid an Woitzen odar Gerete 16» Bominifcalno ft«Bljl8ko davčao 21 to od pš&olce ali ječoie-nm • DominikalgrundjBinagetreide an W©itzen oder Gerete 17* DsvSna dajatev od vlna« mofita - Zinsgabe an Wein oder Moat 18# PsvSaa dfljatev od koetanje?- Zinagabe an Kastsnien 19» DavSna dajateir od rib in rakov 20* Drobne dav^Siae od kokoši - Zinsgabe an Fischenf Krebsenf H«B. ?on den agiuJlBCfaer-hubeu - Kleinreehte an Hean« 21* 22, ii 23. * 24» n 25. n 26« n 21. 28. 29* 30. 31. 32# 34. 35* « M plifiat • t •i Hendeln •1 « M 11 em tl II kapunov - ** H Kapaunera n M ovo - * tl Sehafea j ti ft Jagajet - " m LUmmarn H « šentjurjevk n St« Georgescha^e« fen N.B»d,i. Schaf sammt : LaioBi« tt tf koStrunov • tt Kastrcunen * H edojko? • • ii Prieohliiigen l^ler Sohw ia- delfi II 11 «o«l - • tt II t«let - w tt Efilbern */ !» ko«115ev M » Kitzen ft M 5eb#lnifa " M Bienenschwtt»BXai * * • - * llL » 2 folmi » • * - • | a 1 wloa • " •- »^ - gld j| kr. do 4§ kr. 2 ii « gld 44 kr. tt 50 m « 30 • » - •» 20 § NflRODNfl IN UNIUERZITETNfl * KNJI2NICfl 00000437924