r
Poštnina platana v gotovini.
ni Vestnik
,	**■
^	«iti list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva.
»Obrtni Vestnik«
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter	stane celoletno	.	.	48	K
polletno	.	.	24	»
četrtletno	.	.	12	»
posamezna številka	.	2	»
Ofkijelno glasilo Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in ..Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih druitev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
,[ Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Cene inseratom:
Pri IX objavi‘/i str. 1000 K »	»	»	'/,	»	500	»
»	»	»	i/i	»	2o0	»
»	»	»	V*	»	HO	»
75
Pri 12kratni objavi 5%, pri 24kratni obj. lOVo popusta.
IV. letnik.
V Ljubljani, 14. maja 1921.
Štev. 10.
Sejmski red »Ljubljanskega velikega semnja«.
Čas in kraj semnja.
Ljubljanski veliki semenj prične v soboto dne 13. avgusta 1921 ob 8. uri zjutraj ter traja do 24. avgusta 1921 18. ure zvečer. Semenj se vrši v posebnih v ta namen postavljenih zgradbah pod Tivolijem nu travniku med Gosposvetsko cesto in Koslerjevim vrtom.
Kdo se more udeležiti semnja kot razstavljalec.
Semnja se more udeležiti kot razstavljalec vsak industrijec, obrtnik in trgovec-grosist, ako se njihova podjetja nahajajo na ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istotako se morejo udeležiti semnju jugoslo-venska industrijska, obrtniška in trgovska udruženja.
Udeležba je dovoljena tudi inozemskim interesentom, prednost pa imajo oni, ki so zastopani po domačih tvrdkah. Vendar se inozemcem zabranjuje razstavitev predmetov, ki se izdelujejo v naši državi.
Šejmski urad »Ljubljanskega velikega semnja« si pridrži v vsakem primeru pravico prijave k udeležbi odkloniti brez navedbe vzrokov.
Razdelitev panog.
V splošnem se bo semenj delil v tri dele: 1. industrijskega in obrtniškega, 2. trgovskega in 3. v oddelek inozemskih udeležnikov. V vsakem teh oddelkov se določijo še pododseki, razvrščeni po strokah.
V industrijskem in obrtniškem delu se smejo razstaviti samo predmeti jugoslovenskega porekla, ki se izdelujejo v lastnih tvornicah ali delavnicah. V trgovskem oddelku se smejo razstaviti vsake vrste izdelki, tudi inozemskega izvora, v oddelku za inozem-ce pa se razstavijo izključno le njihovi predmeti.
Prijave.
Vse1 do sedaj na katerikoli naslov doposlane prijave k udeležbi na semnju kot razstavljalec so bile za sejmski urad le informativnega značaja. Prijava k udeležbi kot razstavljalec postane šele definitivna in za prijavljenca obvezna z izpolnitvijo in doposlanjem Prijavnice za razstavljalce«. Prijavnica se mora izpolniti natanko po predpisu in razločno čitljivo. Za posledice, ki bi nastale radi netočno ali nerazločno iz-
polnjene prijavnice ne prevzame urad »Ljubljanskega velikega semnja« nikake odgovornosti. Že vposlana prijavnica se ne more več preklicati. Obenem s prijavnico je doposlati tudi naplačilo 100 K, ki se pozneje odračuni od zneska za najemnino prostora. Kdor bi se po obvezni prijavi, dostavljeni uradu »Ljubljanske ga velikega semnja«, premislil in se semnja ne bi hotel udeležiti z razstavitvijo svojih predmetov, mora plačati vso najemnino za prostor, ki se je zanj obvezal v svoji prijavi; sejmski urad pa sme s tem prostorom pričenši z 8. avgustom 1921 prosto razpolagati. (Glej tretji odstavek pod »Dovoz in odvoz« razstavnih predmetov). S podpisom prijavnice se vsakdo podvrže vsem predpisom sejmskega reda.
Do kedaj je prijavnice doposlati.
Prijavnice je doposlati do dne 31. maja t. 1. na naslov: Urad »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg 6-II. Istočasno s prijavnico je doposlati na isti naslov tudi naplačilo po 100 K. Prijave brez naplačila se ne vpoštevajo. Prijavnice, ki bi do-šle šele po določenem roku se bodo vpoštevale samo še po možnosti, razen tega se zvišajo za take prijave vse cene za 50 odstotkov. "
Prostori in cene.
Prostori se bodo delili v:
1. prostore v pokritih in zaprtih zgradbah v najmanjši izmeri 8 kvadratnih metrov. Stranke, ki bi zahtevale manj kot 8 kvadratnih metrov prostora, morejo prostovoljno skupaj z drugimi najeti eno tako celico ali jih pa more združiti tudi sejmski urad. V vseh primerih pa se zaračuna v najemnino celokupna talna ploskev posamezni ali več strankam dodeljene celice, ki bo obdana na treh straneh z lesenimi stenami.
2. pokrite prostore ob zunanjih stenah zgradb. Tudi ti prostori bodo oddeljeni kot oni pod točko 1, razloček je le ta, da ne bodo v zaprti zgradbi.
3. prostore, na prostem pokrite s provizorno streho.
4. prostore na prostem, nepokrite.
5. prostore v paviljonih, ki jih postavijo privatna podjetja sama.
Cene so določene za prostore navedene: pod 1. za kvadratni meter na 500 K, pod 2. za kvadratni meter na 300 K, pod 3. za kvadratni meter na 250 K, pod 4. za kvadratni meter na 100 K.
Cene prostorom navedenim pod št. 5 se bodo določile sorazmerno z ostalimi cenami od primera do primera.
Pri najemu pod točkami 1. in 2. navedenih prostorov v izmeri več kot 40 kvadratnih metrov se dovoli primeren popust.
Najemne cene prostora inozemcem se posebno določijo.
Cene se razumejo v kvadratnih metrih računanih na tleh. Vsak pričeti kvadratni meter šteje za celega. Kot najemni prostor se šteje z izjemo onega pod točko 1. in 2. navedenega, kjer je plačati stranki za celo dodeljeno celico, ves oni prostor, ki ga bo posamezna tvrdka faktično zasedla, torej ne samo oni prostor, ki ga bodo zavzemali edinole razstavni predmeti. Za vporabo sten, ki omejujejo tvrdki dodeljeni prostor, ni plačati do višine 2 m nikake posebne odškodnine. Če bi pa katera tvrdka rabila samo stenski prostor, torej brez talnega, potem se zaračuni stenski kvadratni meter po istih cenah kot talni.
Po možnosti se bo vsakemu prijavijencu dodelil tako velik prostor, kakor ga želi, vendar si sejmski urad pridržuje pravico v primeru potrebe prostor tudi zmanjšati. 0 tem, koliko prostora se je končno določilo, se vsaka stranka obvesti.
Najemnino za prostore je plačati do dneva otvoritve semnja pri sejmskem uradu.
Zgradba lastnih paviljonov.
Kdor namerava zgraditi svoj paviljon, mora poslati najdalj do 31. maja t. 1. natančen načrt sejmske-mu uradu. Iz načrta mora biti predvsem natančno razvidna fasada. Z zgradbo sme stranka pričeti šele takrat, ko. se ji vrne od sejmskega urada potrjen načrt.
- Prostor, kjer naj bi stal paviljon, se določi sporazumno s stranko. V vsakem primeru pa mora stranka, ki postavi svoj paviljon, skleniti glede njegove postavitve, vporabe ter odstranitve s sejmskim uradom pismeno pogodbo.
Stranke, ki bodo prodajale na semnju okrepčila.
S takimi strankami se sklene posebna najemna pogodba.
Dodelitev in menjava prostorov.
Zapovrstni red prostorov določi prijavljencem sejmski urad. Nobena stranka nima pravice dodeljenega prostora svojevoljno zamenjati z drugim. Istota-ko ne sme dajati nihče svojih prostorov proti odškodnini ali brezplačno v najem ali podnajem.
Priredba strankam odkazanih prostorov.
Posameznim strankam odkazani prostori se bodo oddali v najem popolnoma prazni. Eventualno potrebno opremo, kakor mize, stole, klopi, omare, police itd., na katerih namerava stranka razložiti svoje predmete, si mora preskrbeti sama ali pa jih na njene stroške na željo preskrbi sejmski urad. Oprema mora biti primerno okusno izdelana. Sploh mora vsaka stranka v lastnem interesu skrbeti, da priredi svoj prostor kar najokusneje. V splošnem pa je radi priredbe prostorov vezan vsakdo na navodila, ki jih bodo dajali pooblaščenci sejmskega urada.
Posameznim strankam odkazane prostore sejmski urad oskrbi s tekočimi številkami. Razen tega preskrbi urad radi enotnosti za vsako stranko tudi tvrdkino
nadpisno tablo. Te, iz močnega kartona izdelane table se bodo poračunile strankam po lastni ceni.
čiščenje in poškodbe prostorov.
Prostori, kakor tudi razstavljeni predmeti morajo biti ves čas semnja čisti in snažni, za kar mora skrbeti vsak razstavljalec sam. Prostori se smejo snažiti samo pred 8. uro zjutraj ter po 18. uri zvečer. Sna-ženje prostorov med sejmskimi urami ni dovoljeno. Kdor bi uporabljal za snaženje svoje osobje, bo temu vstop v sejmske prostore prost le, če se pri sejmskem uradu primerno legitimira. Med sejmskimi urami takemu osobju vstop ni dovoljen.
Za vsako škodo, ki bi jo razstavljalec ali njegovo osobje napravilo na sejmskih zgradbah, predmetih in prostorih sploh, ki so last »Ljubljanskega velikega semnja , ostane odgovoren razstavljalec osebno in s svojimi razstavljenimi predmeti. Napravljena škoda se bo precenila po strokovnjakih ter jo je povrniti v teku petih ani po zatvoritvi semnja, torej do 29. avgusta 1921. Dokler škoda ni povrnjena, pridrži sejmski urad na strankino odgovornost in stroške vse njene razstavljene predmete..
Napeljava vodovoda in električne sile.
Kdor želi v svoj oddelek napeljavo vodovoda ali električne sile za razsvetljavo ali za pogon, mu izvrši to delo po možnosti sejmski urad na njegove stroške.
Dovoz in odvoz razstavnih predmetov.
Dovoz in odvoz kakor tudi izmotanje in vmotanje razstavnih predmetov gre na stroške razstavljalca in mora to oskrbeti sam, ali pa more to na željo oskrbeti na njegove stroške tudi sejmski urad.
Vse razstavne predmete je dostaviti na sejmski prostor do dne 8. avgusta 1921 na naslov sejmskega urada, do dne 10. avgusta 1921 pa mora vsaka stranka svoje prostore popolnoma urediti. Prazna amba-laža (zaboji itd.) se ne sme hraniti v sejmskih prostorih, ampak bo v to na razpolago proti majhni odškodnini poseben prostor pri sejmskem uradu.
Če bi katera stranka ne doposlala svojih razstavnih predmetov pravočasno, torej jdo 8. avgusta 1921„ izgubi pravico na dodeljeni ji prostor brez vsake odškodnine, mora pa plačati celo najemnino. S prostorom razpolaga sejmski urad po svoji preudarnosti.
V teku petih dni po zaključitvi semnja morajo vse stranke svoje razstavne predmete odstraniti iz sejmskega prostora. Odvoz predmetov pa se sme izvršiti šele potem, ko je sejmski urad dal vsaki stranki pismeno dovoljenje v to, kar se zgodi brez ovire, če je stranka poravnala vse event. dolžne zneske.
Nobena tvrdka ne sme predmetov, ki jih ima razstavljene, pa jih je prodala v teku semnja, odstraniti iz sejmskih prostorov. To pa seveda ne velja za one, ki razstavijo okrepčila, vendar samo s pogojem, da odprodano vsak dan zopet dopolnijo.
Zastraženje, zavarovanje in jamstvo za razstavljene predmete.
Vsi sejmski prostori bodo nepretrgoma po posebnih organih sejmskega urada, kakor tudi po javnih organih zastraženi. Vendar ne prevzame sejmski urad v nobenem pogledu nikake odgovornosti za katerokoli nastalo škodo. Priporočljivo je, da razstavljalec svoje predmete da zavarovati kakor proti požaru, tako tudi
Proti tatvini. Na željo preskrbi to zavarovanje na stroške stranke tudi sejmski urad. Istotako ne prevzame sejmski urad nikake odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo nepričakovani dogodki.
Zastopstvo tvrdke in notranji red.
Vsaka tvrdka, ki se semnja udeleži z razstavnimi predmeti, naj ima po možnosti ves čas semnja v svojem oddelku lastnega zastopnika. Če ji tega ni mogoče, more svoje zastopstvo poveriti tudi kaki drugi tvrdki, ki se udeleži semnja, vendar ji mora izdati v to pismeno pooblastilo.
Vsa navodila, tičoča se notranjega reda, bo dajal sejmski urad ter njegovi pooblaščenci. Tem navodilom se morajo stranke brezpogojno pokoriti. Če je bila katera stranka mnenja, da se ji je zgodila krivica, razsodi razsodišče, ki se sestavi iz enega zastopnika sejmskega urada, enega zastopnika prizadete stranke, kot predsednika pa določi tretjo osebo Trgovska in obrtniška zbornica. Proti izreku tega razsodišča ni nikake pritožbe in se mora stranka na vsak način ukloniti. Kdor bi tega ne storil, ga sme sejmski urad z njegovimi predmeti vred brez vsake odškodnine ali vrnitve najemnine na njegove stroške odstraniti iz sejmskega prostora.
Reklama.
Vsaka stranka naj se v najizdatnejši meri poslužuje reklame po lepakih, letakih itd. Glasno priporo-čevanje svoje robe v sejmskih prostorih je prepovedano. V svrho reklame sme vsaka stranka porabiti samo stene njej dodeljenega oddelka. Nikakor pa nimajo stranke pravice delati reklamo za tuja podjetja ali pa nalepljati ali sploh pritrjevati svoje reklamne plakate po drugih sejmskih prostorih ali stenah sejmskih zgradb. To pravico ima samo sejmski urad, ki pritrdi lepake na željena mesta proti odškodnini. Izdal se bo posebni sejmski katalog, ki se Wb v veliko tisoč iztisih oddajal obiskovalcem semnja. Razstavljal-cem se v njihovem interesu priporoča, da se poslužijo inseriranja v tem katalogu. Prijave sprejema sejmski urad. .Jugoslovenske tvrdke, katere se sicer semnja kot razstavljalci ne udeleže, pa se hočejo posluževati reklame, morejo to izvršiti preko sejmskega urada.
Fotografiranje ali slikanje sejmskih prostorov sploh.
Vsako fotografiranje, risanje ali slikanje sejmskih zgradb, prostorov ali oddelkov posameznih tvrdk je brez dovoljenja sejmskega urada prepovedano.
Zaščita izumov.
Razstavljeni predmeti, ki bi bili še nezaščiteni izumi razstavljatca, so zaščiteni po tozadevnih predpisih.
Oficijalno glasilo semnja.
Kot oficijalno glasilo Ljubljanskega velikega semnja velja Trgovski list« v Ljubljani. Ta list bo prinašal vsa nadaljna potrebna navodila in publikacijo prireditve.
Dopisovanje.
Vse semenj zadevajoče dopisovanje je naslavljati izključno na naslov Urad Ljubljanskega velikega semnja v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6-11.
Ugodnosti.
Ukrenili so se koraki, da se dosežejo za obiskovalce in razstavljalce za 50 odstotkov znižane vožnje
po vseh železnicah naše države. 0 uspehu se bo še poročalo. ^
Naročba stanovanja.
Na ljubljanskem glavnem kolodvoru bo za časa semnja posloval odsek za nakazovanje stanovanj, ali prenočišč v privatnih hišah. Stanovanje se more naročiti tudi vnaprej pri sejmskem uradu, ki ga po možnosti preskrbi, navesti pa je natančno, za koliko noči in v katerih dneh se bo rabilo stanovanje. Za hotelska stanovanja je skrbeti posetniku samemu.
Zahtevki.
Katerekoli zahteve, ki bi jih imeli razstavljalci napram uradu Ljubljanskega velikega semnja , je prijaviti sejmskemu uradu do 15. septembra 1921, sicer se smatrajo za zastarele.
M. Malovič, Novomesto:
Naše vodne sile.
(Konec).
Danes požrejo razni uradi velikanske svote, katere morajo davkoplačevalci kriti, ali imajo pa vse te korporacije in institucije pravo smisel rešiti prevzeto nalogo? Po večini se lahko trdi, da ne! Dokaz temu sledeče: mizarska zadruga za pol. novomeški okraj je zaprosila pred letom, da bi dobila v začasni najem vodno silo na Dvoru pred Žužemberkom, ob napravi, ki bi se dala zboljšati z malimi stroški, in izrabiti obsežne stavbe tikoma struge, katere razpadajo v groblje. Prošnja, kolekovana, se je poslala na poverjeništvo za agrarno reformo in gozdarsko upravo zaseženih gozdov .kneza Auersperga, katerega lastnina so tudi vse one stavbe bivše tovarne železne industrije in topilnice. Zadruga ima na razpolago vse potrebne stroje, ki danes dosegajo visoko vsoto. Zadruga bi se obvezala plačevati dogovorjeno najemnino in vzdrževati poslopje z lastnimi stroški. Kaj sta omenjeni korporaciji odgovorili na kolekovane vloge? Po preteku enega leta še ničesar! Med tem časom so se pa vse železne cevi v premeru 40 cm kot dovod vode na turbino izkopale in prodale s turbino vred kot staro železo. Tako se deluje za povzdigo domače obrti, ob enem pa uničuje narodno gospodarstvo. Ali bi ne bilo bolje, da bi se preživljalo lahko vsaj 20 mizarjev z njih družinami, kakor da se jih prepusti starokopitnosti ročnega dela, od katerega, če hoče živeti, mora delati po 12—14 ur dnevno. Ali je bolje, da gre noč in dan voda nerabljena naprej, mesto da bi dnevno donašala, oziroma nadomeščala do 1000 kron vredno umetno gonilno moč premoga ali bencina?
Preveč je ukoreninjen pri nas avstrijski birokratizem, da se tako važne prošnje rešijo šele v .dobi ene generacije in če rešitev zagleda luč sveta v 7 letih, je že čudež. V tem oziru je obrtni zakon srbski vse kaj boljšega in ne pozna zavlačevanja.
Če bi se na Dvoru napravila moderna električna centrala, bi bilo dovolj moči za razsvetljavo za vso okolico. Toplice, Žužemberk, Novo mesto, Šent Jernej in Kostanjevica bi bila lahko preskrbljena z razsvetljavo, mala obrt bi dobila ceneno moč, kakortudi vse gospodarske naprave. Zadostovalo bi moči, da bi se napravilo električno železnico Novo mesto-Straža, kar bi bilo velikega pomena za terminalno kopelj v Toplicah. Novomeška mestna uprava je sklenila pogod-
bo z družbo elektrarne v Luknji pri Prečni, da bode ista vpeljala svoj tok v Stopiče, da bodejo s pomočjo toka črpali vodo v Novo mesto, kar bode stalo Novo-meščane letno osemdesettisoč kron, kar pač ni malenkost za prebivalstvo dva tisoč petsto oseb. To pa je zdaj že druga žrtev za ta vodovod, kajti dva bencin-motorja in en lokomobil so se v teku 17 let popolnoma izrabili.
Tudi iz tega sledi slabo gospodarstvo merodajnih faktorjev, ki so imeli svoj čas glavno besedo pri tem vodovodu, med katerim je bil tudi slavni deželni odbor. Namesto da bi se bilo svoj čas odkupilo par primitivnih mlinov pod izvirkom potoka »Težka voda?, se bi napravil umetni slap, ki bi gonil turbino, katera bi čez dan črpala vodo, po noči pa proizvajala električni tok za Novo mesto in Kandijo. S tem bi bila naprava od dveh strani kapitalizovana, in bi danes vsa naprava bila lahko izplačana. Tako pa je Novo mesto, Kandija in vasi, vodovodnega omrežja, zopet pahnjena v nove dolgove, in sicer za to, ker se ni znalo izrabiti prirodne sile.
Tako je na Dolenjskem in nič bolje ni drugod; če pa je, naj se oni pohvali v tem listu in opiše vse naprave, drugim v posnemanje.
Ne trdim, da ni tujcev-kompetentov, ki si hočejo prilastiti za visoko ceno naše vodne moči. Čul sem, da je nad 30 kupcev - kapitalistov za vodno moč na Dvoru, kateri hočejo izkoristiti to naravno vodno moč, katero je stvarnik ustvaril, da si človek olajša življenjski obstoj, ne pa da si razni židovski krvosesi polnijo žepe in pri tem prirodno silo izrabljajo ne v korist splošne človeške družbe, pač pa v nje škodo in pogubo v socijalnem pomenu!
Izkoristimo prirodne sile mi sami, in to potom združenja. Nikakor ni na mestu, da pridejo te sile v last raznih bank, če tudi domačih, kajti tudi za domačimi bankami v njih ozadju stoje kapitalisti, ki si nadevljejo krinko socijalnega čuvstva, a le toliko časa, da svoj namen dosežejo.
Kadarkoli me pot nanese v kak tak kraj, kjer se nahaja slap, ki ni izkoriščan, si mislim: Kolikor je x v tej prirodni sili kapljic vode, ki ni izkoriščana, toliko solz bi se lahko prihranilo človeštvu v borbi za njega obstanek. Zatoraj na delo v združenju!
Eng. Franchetti:
Vodstvo in uprava obrtnih zadrug.
(Nadaljevanje).
Na vsakoletnem zadružnem občnem zboru treba je, da načelstvo predloži proračun o dohodkih in izdatkih za tekoče leto. Na podlagi proračuna se šele lahko ugotovi, v kaki meri je treba določiti letne zadružne doklade, katero mora plačati brez izjeme vsak zadružni član. Zelo pogrešno je gospodarstvo brez proračuna, brez katerega je vse prepuščeno samo slučaju. Načelstvo ne ve tekom poslovnega leta, v kakšnem okviru izdatkov more in sme gospodariti in je nevarnost, da zaključi poslovno leto z večjim primanj-kljajem. Občnemu zboru ne smemo nikdar odtegniti pravice, da odobri, izpreminja ali odklanja proračun ali posamezne njegove postavke. Občni zbor je tudi
najvišja instanca v gospodarskem oziru. Proračun je pa tudi odboru glavna opora, ako stopi pred občni zbor s predlogom, da je treba zadružno doklado povišati. Zato naj načelstvo vsako leto sestavi pregled o potrebi in kritju zadružnih dohodkov in izdatkov, ki jih je pričakovati v bodočem letu. K izdatkom moramo upoštevati n. pr. obresti dolga, stanarino pisarne, kurjavo in razsvetljavo, postrežbo, prispevek zvezi, nagrado načelniku, tajniku in blagajniku, potne stroške, pisarniške potrebščine, poštnina, razne tiskovine in časopisi. K dohodkom pa obresti naložene glavnice, sprejemnina članov in vajencev, oprostnina vajencev, globe in kazni. Če so dohodki manjši kot izdatki, krijemo primanjkljaj z zadružno doklado, kajti, če se izkaže primanjkljaj, je treba iskati zvišanja dohodkov ali zmanjšanja izdatkov. Pri tem postopajmo razsodno in ne obremenjujmo brez potrebe zadružnih članov.
Nekaj pa je treba tukaj povdarjati, kar zadružnim članom ni mogoče dovolj jasno povedati. Ako hočemo, da zadruga svojim članom v resnici kaj hoče koristiti, moramo mi kot člani biti tudi pripravljeni na primerne prispevke. Nobenemu društvu ni mogoče delovati, ako nima na razpolago denarnih sredstev in ravno tako je tudi zadruga mrtvorojeno dete, če nima sredstev, s katerimi naj krije svoje redne izdatke. In če podpiramo s svojimi prispevki razna potrebna in nepotrebna društva, moramo si biti v zavesti, da moramo prispevati svoje prispevke tudi za svojo edino obrtniško organizacijo, to je svojo zadrugo, h kateri po odredbi obrtnega reda pripadamo in pripadati moramo.
Do tega prepričanja moramo prej ali slej priti vsi obrtniki in razmere in delovanje obrtnih zadrug bode postalo drugače, kot je pa bilo dosedaj. Poznam obrtne zadruge na Dunaju in v Pragi. Vsaka zadruga ima svojo dvo- ali trinadstropno hišo, ima lepo urejeno pisarno in sobo za seje načelstva, ima svojo strokovno obrtno-nadaljevalno šolo itd. In pri nas? — Pa upajmo, da se bode tudi pri nas počasi spremenilo. Treba je le, da gre nekaj naših mladih ljudi v tujino in da se zanimajo za zadružno življenje. Vsak zadružni član pa mora čitati »Obrtni Vestnik« in slediti važnim dogodkom iz obrtniškega življenja. Zlasti morajo biti zadružni načelniki in odborniki vedno o vsem dobro poučeni. Vsaka zadruga naj prireja vsaj v zimskem času prijateljske večere, na katerih se naj razpravljajo tekoče Obrtniške zadeve. Med člani naj bode vsaj eden, ki je o tekočih stvareh zadostno poučen, da pouči tudi tiste, ki ne morejo redno zasledovati vsega, kar se nanaša na obrtniške razmere, njega fazvoj In obstanek. Živimo v časih, ko se razmere naglo spreminjajo in težko je vsakemu posameznemu slediti razvoju in dnevnim spremembam. Zato je dobro in potrebno, da je vsaj eden, ki sledi toku življenja in da na prijateljskih sestankih poroča o vsem, kar je čital in zasledoval. Opozori naj na vsa važna poročila v Obrtnem Vestniku« in javnega tiska, opozori naj na one stvari, ki bi mogle koristiti ali škodovati svojim tovarišem, ako se jih upelje v lastni zadrugi. Podajanje tvarine mora biti zanimivo in stvarno, da ne dolgočasi svoje tovariše. To delo ni sicer prijetno, pa je hvaležno.
Čitajte in razSiriaite »Obrtni Vestnik!“
Volitve v obrtno sodišče.
^Uradni list< štev. 50 z dne 10. maja prinaša odredbo oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, s katero se razpisujejo volitve za prisednike in namestnike obrtnega sodišča v Ljubljani in za obrtne prisednike vzklicnega sodišča v vseh štirih volivnih skupinah. Volitve se bodo vršile drugo polovico meseca junija 1921 in se bo natančnejši čas pozneje razglasil.
Za velike obrate je smatrati ona podjetja, glede katerih je bilo predpisano na leto občne pridobnine več nego 800 kron. Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, se štejejo k velikim obratom.
Delojemalci, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč, so:
1. Osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, razen v trgovskih obratih, nastaljene pretežno za opravljanje višjih trgovskih opravil, torej posebno tvomiški ravnatelji, prokuristi, trgovski pooblaščenci, poslovodje, knjigovodje, blagajniki, potniki, korespon-denti in enaki;
2. osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, s trgovskimi obrati vred, nastavljene za višja ne-trgovska opravila, če niso že v smislu § 5., lit. a, zakona z dne 27. novembra 1896, drž. zak. št. 218, kakor n. pr. delovodje ali preddelavci, podrejene obrtnemu sodišču, torej posebno obratni vodje, inženjerji, kemiki, risarji in enaki.
Voliti je v prvi skupini velikih obratov, razen trgovskih obratov:
8 prisednikov iz volivnega razreda podjetnikov;
8 prisednikov iz volivnega razreda delavcev;
4	namestnike iz	volivnega	razreda	podjetnikov;
4	namestnike iz	volivnega	razreda	delavcev za
obrtno sodišče; dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda podjetnikov, in
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda delavcev.
V drugi skupini vseh malih obratov, razen trgovinskih obratov:
10 prisednikov iz volivnega razreda podjetnikov;
10 prisednikov iz volivnega razreda delavcev;
6	namestnikov iz	volivnega	razreda	podjetnikov;
6	namestnikov iz	volivnega	razreda	delavcev za
obrtno sodišče; dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razjeda podjetnikov, in
1 prisednika'vzklicnega sodišča iz volivnega razreda delavcev.
V tretji skupini vseh trgovinskih obratov:
7	prisednikov	iz	volivnega	razreda	podjetnikov;
7	prisednikov	iz	volivnega	razreda	delavcev;
4	namestnike	iz	volivnega	razreda	podjetnikov;
4	namestnike	iz	volivnega	razreda	delavcev za
obrtno sodišče; dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda podjetnikov, in
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda delavcev.
V četrti skupini delodajalcev in delojemalcev, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč po § 41. zakona z dne 16. januarja 1910, drž. zak. št. 20:
2 prisednika iz volivnega razreda delodajalcev;
2 prisednika iz volivnega razreda delojemalcev;
2 namestnika iz volivnega razreda delodajalcev;
2 namestnika iz volivnega razreda delojemalcev za obrtno sodišče; dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda delodajalcev, in
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volivnega razreda delojemalcev.
Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se pozivljejo, naj tekom treh tednov po objavi tega razglasa v Uradnem listu pismeno naznanijo predstojniku stajališča svojega obrata podatke, potrebne za sestavo volivnih imenikov obeh volivnih razredov.
Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volivne pravice, eno ali k večjemu dve osebi, ki zanje oddado glasovnice.
Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani, tekom omenjenega roka sestaviti in poslati občinskemu predstojniku stajališča obrata popoln se-znamek moških in ženskih delavcev, na dan objave v Uradnem listu zaposlenih v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto. bivajo že najmanj eno leto v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev.
Ti imeniki morajo obsezati tudi one delavce, ki delajo za obrat proti plačilu izven obratovališča.
Uradna doba prisednikov in namestnikov, ki se na novo izvolijo za štiri leta, se konča dne 1. avg. 1925.
Dopisi.
Pekovski obrt v Škofji Loki. Pri nas namreč so se takozvani »vulgo-peki in pekovke« tako razpasli, da ni daleč, ko bodo morali tisti, ki plačujejo občutne davke, zapreti svoje prodajalne. Pred časom so bili ti kvarilci obrti potom Zadruge obrtnikov in sorodnih obrti naznanjeni Okrajnemu glavarstvu v Kranju. Posledica temu je bila ali milosten ukor ali tako malenkostna globa, da so tudi peki po poklicu pripravljeni plačevati jo, ako se jim dovoli izvrševati svojo obrt pod takimi pogoji. Parola, da se prepreči to zapostavljanje obrtniških pravic je — še in še naznaniti... Dobro, prvič ni lepo biti denuncijant, drugič vsaka pritožba v Kranj pa mora biti opremljena z 2 dinarskim kolekom. Torej, ako dobi naznanjenec 10 kron kazni, kakor je bil to slučaj že, je obrtnik, ki naznani, ne samo oškodovan, ampak tudi osramočen. Pri poizvedovanju pri orožnikih se je reklo, da orožniki v tem slučaju, akotudi vedo za to, ne morejo brez okr. glavarstva nastopati samolastno. Pošten obrtnik nima časa in ni njegov poklic zasledovati drugega in prepričanje obstoji, da, ako bi okrajno glavarstvo pokazalo dobro voljo, bi bilo to že zdavnaj preprečeno. Seveda, ako bodo kaznovani taki ljudje z 10 do 40 K kazni, se bo obrtnikom-pekom vsak v pest smejal, kakor je bil to že slučaj ob zadnji naznanitvi.
Urad »Ljubljanskega velikega semnja« pošilja sledeče: »Kakor že objavljeno, se vrši v Ljubljani v dnevih od 13. do 24. avgusta 1921 »Ljubljanski veliki semenj<. Opozarjamo interesirane trgovske, obrtniške
in industrijske kroge v'njih lastno korist še enkrat na to prireditev, ki nudi vsakomur najlepšo priliko za najizdatnejšo reklamo. Podjetja in posamezniki, ki nameravajo porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovski svet s svojimi proizvodi omenjenega semnja, dobe brezplačno prijavnice in sejmski red z izčrpnimi navodili in podrobnimi pogoji vsak dan v pisarni »Ljubljanskega velikega semnja; v Ljubljani, Turjaški trg 6-II. Oglasiti se je osebno ali pismeno. Ker se prijave razstavljalcev na semnju sprejemajo samo do 31. maja 1921, se pozivajo vsi interesentje, da dopo-šljejo prijavnice, izpolnjene s potrebnimi podatki, najkasneje do naznačenega roka na sejmski urad.«
Zadružna naznanila.
Obrtno društvo Vransko vabi vse svoje člane na vsakomesečni redni obrtniški sestanek, koji se vrši v nedeljo, dne 5. junija 1921 točno ob 15. uri (t. j. 3. uri popoldne) v društveni sobi gostilne g. Ivana Štancer na Vranskem. Prosi se, da se udeleži vsak član točno. Pobirala se bode tudi zaostala članarina. Odbor.
Obrtna zadruga gostilničarjev v Celju je sklicala svoj redni letni občni zbor na sredo, dne 23. marca popoldne. Zboru, ki se je radi slabe udeležbe moral pričeti šele eno uro po določenem času, je predsedoval načelnik g. Franc Rebeuschegg. Zadruga, ki obsega samo mestno občino celjsko, je štela koncem leta 1920 51 članov, 6 več kakor prejšnje leto. Vpisanih je bilo 8 pomočnikov in 5 vajencev. Oproščeni so bili 3 vajenci. Računski zaključek izkazuje K 2077.80 dohodkov, K 1909.28 izdatkov in K 168.52 čistega prebitka. Stanje imovine koncem leta brez inventarja in vštevši vojno posojilo 200 K znaša K 2124.85, katero premoženje je naloženo po veliki večini v Mestni hranilnici celjski in v Trgovsko-obrtni kreditni zadrugi celjski. Izmed izdatkov je posebno omeniti prispevek 300 K za vzdrževanje obrtne-nadaljevalne šole celjske. V kritje tekočih izdatkov se je sklenilo pobirati v tekočem letu od članov naklado v znesku 60 K za zadružnika. Inkorporacijska pristojbina se je zvišala od 30 K na 100 K, vpisnina od 6 K na 30 K in oprost-nina od 10 K na 50 K. Učna doba za vajence se je določila na 3 leta. V odbor sta se na novo izvolila gospoda Perger in Reberšak. Na nasvet navzočega obrtno- zadružnega komisarja g. Založnika se je razvila zanimiva debata o združenju zadruge z gostilničarsko zadrugo okoliške občine v eno korporacijo in je s pretežno večino bilo sklenjeno predlagati razpust obeh zadrug in združitev okoliških in mestnih članov v eno samo organizacijo.
Razno.
H kurzu za krojno risanje. (Odgovor.) Povodom članka v Obrtnem Vestniku« št. 9 z dne 2. maja 1921, si dovoljujem opozoriti gospoda pisca predvsem na dejstvo, da so merodajni faktorji vseh časov neizogibni nujnosti logičnih zakonov in izkustva realne preteklosti na ljubo, merili vrednoto vsakovrstnih trditev le po tehtnosti dokazov, s katerimi so taiste utemeljevali. Poglejmo pa sredstva, ki naj bi služila temu možu v dosego njegovega smotra! S »Čuje se« pričenja tezo, z »Menda jo zaključuje in na tem temelju zida neustrašeno mogočno zgradbo. Le mimogrede bodi po-
vedano, da >Vse po prevdarku« zahteva tudi slovnica, brani svoje najdražje, osebno pravo, četudi je res, da vzvišenost podjetja tudi preko nje zadene v živo. — Čujemo — gospod, bi ne žalilo tolikanj zdravega ušesa. Dalje razpravlja o vsoti let. Spričevala in druga dokazila bi mu na eventuelno zahtevo mogli izpričati diferenco enajstih let, svedočbe o pomočniškem in de-lovodskem poslovanju moških in ženskih krojev v praksi in teoriji. Po kaki matematični formuli je dobil iz 17 število 6 let, mi je — uganka. Sicer pa bo to gotovo pripisovati le: Copranju , ker ni upati, da bi potom matematičnih obrazcev prišel do takega rezultata. Zanikuje vsako možnost delovanja mladostne dobe — to polje je zelo pereče — v gotovih slučajih je že primerna moška beseda — a da bi mogle z matematično natančnostjo modrost njegovih svetovalcev z njim vred predvidevati in določati po času mejo zrelega usposobljen ja za vsakega, bodi dovoljeno, da nekoliko podvomim, zakaj sili mi na um hudomušna misel, da nekateri sploh ne pridejo do pozitivnosti, čeprav so že zdavnaj prekoračili omenjeno dobo. Ugotavljati nezmožnost, prakse in teorije, a visti sapi priznavati znanje risanja — kaka nezmisel. Je li do-tičnik zmožen otipati vso gorostasno plastiko nasprotja? Zgraža se, da uči mlajši starejšega. Gospod, koli-krat se je že to godilo, ko jaz nisem bil med zemljani, in se bo še godilo, če se smem opirati na izkustvo in zdravo pamet, ker je treba upoštevati pač vse važnejše momente, kot pa število let. Čudno je le, da gre pisec kljub dekretu ministrstva za obrt in trgovino, kljub odredbi urada za pospeševanje obrti v Ljubljani in kljub krojaški zadrugi, s katerim je učiteljsko moč na podlagi izkazanih spričeval in izprašanega znanja v vsakem oziru odobrilo in potrdilo preko vsake pravne avtoritete — mirno, slep in gluh na dnevni red. Spuščati se mi v podrobnosti, po mojem ni tu kompetentno. Lepa lastnost je pogum, a naivna predrznost smešna. Zato drugič s korajžo v širni svet, seveda conditio sine qua non: »Qantum probet, tantum valet«. — Knafelj Alojzij, potovalni učitelj za krojaštvo za Slovenijo.
Stavka stavbinskega delavstva. — Od tajništva Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani se nam poroča, da so mariborske mezde stavbinskega delavstva bistveno enake ljubljanskim, določenim v razglasu z dne 17. marca t. 1., in sicer: za polirje od ure 12 do 17 kron, za preddelavce od ure 11 do 12 kron, za zidarje, tesarje od ure 8 do 10.40 K, za pomožne delavce od ure 5 do 7.40 K, za učence (vajence) od ure 3,60 do 6.80 K. Slednjič konstatuje tajništvo, da komunistiški povzročitelji stavke dejanjski še niso točno označili svojih zahtev glede povišanja mezd, marveč so le izdali »statistiko delavskih mezd, na koji podlagi naj se vršijo pogajanja in se ustanovijo mezde«. Ta statistika navaja: Sedaj pa znaša mezda enega delavca za eno sezono 12.544 K, živila za družino za eno leto stanejo 30.036 K, obleka za isto družino 7920 K; skupaj 37.956 K; manjka torej 25.412 K. Všteto ni stanovanje, bolniške blagajne — drugi manjši izdatki, ki jih ima delavec čez leto.« — Tajništvo meni, da mu ni treba povdarjati, da je ta »statistika povsem napačna. Ista pa kaže, da zahtevajo uprizoritelji stavke okroglo 200 odstotkov poviška.
I.	splošni vrtnarski velesemenj in razstava v Brnu. Rod pokroviteljstvom Moravskega deželnega odbora in mesta Brna priredi Moravsko deželno društvo
vrtnarjev- od 14. do 21. avgusta 1921 vrtnarsko razstavo. Opozarjamo interesente na to razstavo, katera bo nudita vsem strokovnjakom pregled današnjega raz-cvita vrtnarske stroke in vseh, v njen delokrog spadajočih produktov.
Obrtno-industrijska razstava v Ljubljani. Kakor se nam iz Beograda poroča, namerava ministrstvo za trgovino in industrijo v dogovoru s pristojnimi oblast-’ mi v Ljubljani prirediti v letošnjih počitnicah na tehniški srednji šoli obrtno-industrijsko razstavo. Razstavljeni bodo med drugim tudi izdelki hišne industrije. Razstavili bodo svoje izdelke v prvi vrsti slovenski producenti, a najbrže tudi hrvatski in srbski.
Dekliška obrtna nadaljevalna šola v Celju se je zaključila v nedeljo dne 24. aprila t. 1. Vodila sta jd gospodična učiteljica Zupanekova in Ivan Bizjak, krojaški mojster. Pouka se je udeležilo črez 30 vajenk. Nastopile so učenke v imenu obiskujočih z naravnost ginljivimi zahvalnimi nagovori pred gori omenjene učitelje in jih obdarovale s spominki in cvetlicami. Pri poslovilnem nagovoru učiteljstva, katero je spodbujalo iste k vztrajni nadaljni izobrazbi za povzdigo obrtnega stanu v naši ljubi domovini, so bile vse jako ginjene, kar je dokaz, kako hrepenijo ravno učenke po nadaljni izobrazbi. Zahvala gre tudi obče slovenskemu obrtnemu društvu v Celju, katero je pospeševalo ustanovitev omenjenega tečaja. Ponosni moremo biti na tak uspeh tečaja v tako kratki učni dobi bodisi v risanju, kakor tudi v drugih predmetih.
Potovalni učitelj krojaške obrti za Slovenijo. — Piscu članka v Obrtnem vestniku» štev. 9, z dne
2.	maja 1921, odgovarja krojaška zadruga v Ljubljani, da je bila taista obveščena glede namestitve potovalnega učitelja krojaške obrti za Slovenijo, ji predložena njegova spričevala in druga dokazila in ugotavlja tudi potom njegovega sedanjega delovanja polno mero vsposobljenosti za izvršitev njegovega poklica. Pisec zgoraj omenjenega članka naj bi čas, ki ga je porabil za povsem neutemeljeno besedilo, posvetil rajši študiju svoje stroke, da bi si v gotovem roku zamogel pridobiti toliko podlage, da bi bil ob priliki eventualnega obiskovanja kurza zmožen slediti predavanju gosp. učitelja, in si tako pridobiti potrebnega znanja, ki ga terja od njega njegova stroka.
Krojaška zadruga.
Podkovska šola v Ljubljani. Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani nas naproša objaviti sledečo notico v našem listu: Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija t. I. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 15. junija t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Razpis dobave raznega niaterijala za arzenal v Tivatu. Dne 25. maja t. 1. se bo vršila ponudbena licitacija za nabavo raznega materijala za arzenal v Tivatu. Ves materijal je uvrščen v tele skupine: 1. Štofi za zastave, platno i. dr.; 2. električni materijal; 3. kemikalije; 4. gradbeni materijal; 5. les; 6. barve; 7. potrošni materijal; 8. mizarsko in brodograditbeno orodje; 9. vijaki, žeblji, cveki; 10. pločevina in železo.
Ponudbe je poslati do 25. maja t. 1. do 12. ure opo-ludne upravi arzenala v Tivatu. Navesti je poedine in skupne cene za ves materijal in za poedine skupine. Podrobni pogoji, množine in vrste blaga, vzorci itd. se morejo vpogledati pri gori imenovani upravi in pri ministrstvu vojne in mornarice v Zemunu, pri mornariški postaji v Zagrebu ali pri delegatu mornarice v Splitu. En izvod razpisa, pogojev in seznamov blaga, ki ga je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati.
Dražbe avtomobilov. Državna uprava proda dne 16. maja v Beogradu na javni dražbi okroglo 2000 državnih avtomobilov. Za dražbo vlada že sedaj veliko zanimanje.
Prva pošiljatev goveje živine, ki nam jo ima izročiti Bolgarija po mirovni pogodbi, je začela prihajati na odkazana mesta ob naši meji. Javna dražba vseh vrst živine se bo vršila v Zaječaru, Nišu, Pirotu in Kumanovu.
Praktično črnilo. V Bjelovarju je izumil Vekoslav Malešič nove vrste črnilo, ki ima to prednost, da se sproti posuši, tako da je pivnik nepotreben. Vrhu-tega se tudi radirati ne da.
Listnica upravništva. Vse naročnike »Obrtnega Vestnika«, ki še niso plačali naročnine prosimo, da to store čimprej, ker mora upravništvo tudi točno plačevati tiskovne stroške.
Ali ste že plačali »Obrtni koledar« za 1. 1921!?
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchettl. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
HALI OGLASI.
Betonsko okroglo ieiezo. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi še nekaj betonskega okroglega železa 8, 10, 12, 14 in 1 o mm močnega in 10—13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na omenjeni urad, Dunajska cesta 22.
Papir za sobnosllkarske Šablone. —
Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino finega papirja za sobnoslikarske šablone, katerega bo razdelil med interesente, ki naj prijavijo svoje potrebščine ustmeno ali pismeno na navedeni urad.
Gosp. mizorslii mojstri, pozor!
Gospodarska zadruga ljubljanskih mizarskih mojstrov v Ljubljani ima v zalogi različni Iu2 (Beiz). Dobi se pri načelniku gosp. Ferdo Primožiču, Ljubljana, Trnovski pristan 4.	24,	3-2
iiimiiiMiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ANTON KUNSTEK
15, 12—8
TRGOVINA Z USNJEM
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja vseh vrst po najnižjih cenah v vsaki množini.
Kreditno dnti
Mestne hranilnice ljubljanske
UO
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu
n
18, 10-4
Kongresni trg 4.
Telefon St. 508. • PoXtno-(ek. urad SNS it. 12.051.	13,24-10
s\s\s\
\	s
s	\
\	s
s	\
\s\s\s
IzvrSuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice In na tekoči račun s
4°..
od dne vloge do dne dviga.
	M. KUŠTRIN	0
LJUBLJANA fj&\ podr. MARIBOR DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470 JURČIČEV AJULICA 9.		
	PRIPOROČA	
	PNEVMATIKE ZA AUTO	
	IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE	
	GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE	
	ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEH-	
NIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH I II I		
. L L	i I 	-I	 I	......L J... ,