J.
Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111,2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati, vse rokopise, denarne pošil-jatve. sploh vse, kar ima stik z listom.
Jt
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.

GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
f '	..."’fr
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
S -i
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
'^=====#
LETO-YEAR VI
Chicago, 111., 25. aprila (April) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 17.
Zružitev ¡ednot in zvez!
Peta redna konvencija “Slovenske narodne podporne jednote” je storila velevažen zaključek, ker je sprejela predlog, da naj glavni odbor S. N. P. J. povabi odbore drugih jedriot in zvez na skupno sejo v januarju 1914. S tem zaključkom je bil storjen prvi resen korak za združenje vseh svobodomiselnih jednot in zvez. Najmočnejša podporna organizacija je izrekla, da nima nič proti združenju z drugimi .svobodomiselnimi podpornimi organizacijami, ako se to združenje zvrši na zakoniti podlagi: se varuje interese članov in članic podpornih organizacij, kakor to zahtvajo zakoni.
Drugi resen impuls za združitev vseh svobodomiselnih zvez in jednot je storilo društvo “Francisco Ferrer,” št. 131, ki je izdelalo dodatek k ustavi za dvojno zavarovanje. S tem dodatkom je društvo štev. 131 omogočilo obširno razpravo v “Glasilu” za dva ali več razredov in ugladilo pot, ako. splošno glasovanje potrdi dvojno zavarovanje, da se svobodomiselne jednote in zveze združijo v eno celoto.
Tretje resno delo za združitev vseh svobodomiselnih jednot in zvez je izvršil glavni odbor S. N. P. J., ki je naložil br. glavnemu tajniku, da naj povabi v smislu1 zaključka pete redne konvencije glavne odbore vseh jednot in zvez, ki v načelih večalimanj soglašajo s S. N. P. J.
Preden ,so odšli delegati in eh -ga fin j e ti. N. P. J. na'peto reefno konvencijo v Milwaukee, je večina slovenskih listov pisala: “Delegati in delegatinje delajte za združitev vseh jednot in zvez.” Enaki glasovi so se culi tudi v razpravi o rezervnem fondu v “Glaisilu”. Ako sodimo po časnikih in razpravi o rezervnom fondu, tedaj je bila večina, ki je organizirana v svobodomiselnih jednotah in zvezah, pred konvencijo za združitev vseh jednot in zvez. Slovenska narodna podporna jednota je upoštevala te nasvete in izvršila prve nujno potrebne korake za združitev. Zdaj je treba, da se člani druzih jednot in zvez izrečejo za ali proti združitvi. Letos imata dve svobodomiselni zvezi konvencijo. Delegatje in delegatinje kot zastopniki članstva bodo imeli priliko izreči svoje mnenje o združitvi. Ako so za združitev bodo naročili svojemu bodočemu glavnemu odboru, da naj se udeleži skupne seje glavnih odborov jednot in zvez v januarju 1914 v Chi-cagi in preštudira vse pogoje, na temelju katerih se lahko zvrši združitev. Ako so proti združitvi, tedaj bodo 'izrekli, da se njih glavnemu odboru ni treba udeležiti skupne konference v Chicagi.
Skupna konferenca bo še le izdelala pravi načrt za združitev jednot in zvez. Načrt mora biti s financielnega stališča tak, da združenim jednotam in zvezam osigura trajen obstanek. Pri združitvi ne zadostuje, ako kdo reče, jaz sem za združitev. V resen pretres je treba vzeti finančno stran združitve. Načrt mora biti pravičen : varovati mora interese posameznih članov in članic kakor tudi cele podpore organizacije — združenih jednot in zvez. Ako bi pri združenju jednot in zvez ne pretresli finančne strani, ki pride pri združitvi v poštev, tedaj bi zidali na pesek. Organizacija, ki smo jo zgradili z velikim trudom in p ož r tv o v a Kn o s t j o, hi razpadla, ker bi vsebovala premalo življen-skih pogojev in moči.
Kedar bodo glavni odbori jednot in zvez na skupni konferenci izdelali načrt za združitev, ki mora. biti vsestransko odobren, da se lahko združino, potem smo pred zadnjo akcijo združitve. Jednote in zveze, ki so za združitev, bodo
morale sklicati skupno konvencijo, na kateri bodo delegatje in delagatinje uzakonili združitev jednot in zvez, kakor tudi ustavo in pravila.
Združitev jednot in zvez ni tako lahka stvar, kajkor si jo marsikdo predočuje. Treba je mnogo smo-trena in prevdamega dela, da se združitev tako izvede, da ima trajno vrednost in da se ne bodo po združitvi, takoj ustanovljale nove jednote in zveze.
Člani in članice jednot in zvez, Od imate letos konvencijo! Dajte svojim delegatom in delegatinjam svojim zastopnikom direktivo za združenje. Povejte kako naj zastopajo vaše interese na skupni konferenci v Chicagi, ki bo predzadnja akcija pred združitvijo. Združenje jednot ni odvisno od glavnih odborov, marveč odločajo pri tem le člani in članice. Naloga glavnih odborov je, da na podlagi zavarovalne statistike izdelajo najboljši načrt na združitev. Načrt pa morajo osvojiti člani in članice po delegatih in dele-gatinjah kot svojih zastopnikih ali pa potom splošnega glasovanja. Ako ga ne osvoje člani in članice na eden ali drug način, je združitev nemogoča.
Do januarja imamo še osem mesecev. Vsak član ali članica lahko pove javno svoje misli o združitvi jednot in zvez. Izdela lahko tudi načrt za združitev. Vse spise in načrte, ki se tičejo združitve bomo priobčili v “Glasilu” pod rubriko ‘Razprava o jednoti’. Koliko obširnejša in stvarnejša bo razprava, toliko lože bo izbrati dobro jedro in na njegovi podla "i iz-..' ni,;- d v-r načrt, ^ združitev.
Vsakdo naj pove jasno svoje nazore za ali proti združitvi, pa bodemo najpreje prišli do jasnih pojmov o združitvi. Prvi koraki koraki za združitev so storjeni; zdaj je pa odvisno od članov in članic svobodomiselnih jednot in zvez, če postane združitev meso in kri, ali če se bo agitacija za združitev izgubila v nevspehu.
Ameriške vesti.
— Clarence S. Darrow, znani delavski zagovornik, se je po dveh letih vrnil iz Kalifornije v Chicago. Dvakrat je bil pred porotniki, češ, da je skušal v senzacionalni obravnavi proti bratoma MoNamara podkupiti porotnike. Ali obe obravnavi sta končali zanj ugodno. Vobče se domneva, da Darrow ne pride več pred porotnike, ker sta obravnavi končali s porazom za džavnelga pravdnika.
— Herman Goppes, 141etni deček, ki je bil paroliran v poboljševalnem zavodu, je na farmi blizu Elgina, 111- ustrelil farmerico M. Sl e ep o vo in s sekiro ubil dvoje rijenih otrok. Po storjenem zločinu je vrgel farmarico in otroka v suh vodnjak poleg hiše. Deček je1 priznal svoj zločin.
— Med štrajkuj očimi .pleskarji,
sobnimi slikarji, tapetniki in podjetniki pride še pred koncem tedna do sporazuma, ker je večina tvrdk že podnisala pogodbo. Stavka bo končala s popolno zmago delavcev.
—Prejšni državni tajnik za o-
kraj Cook, John E. W. Wayman se je ustrelil v Chicagi. Neugodne finančne razmere so baje vplivale tolikoynanj, da si je končal svoje življenje. Pol drugih vesteh je preganjanje njegovih političnih nasprotnikov tako silno vplivalo na njegovo živčevje, da je segel po samokresu-
— Šestdeset članov I. W. W.
je prišlo v Grand Junetion, Colo. Vodil jih je Jack McDonald iz San Diega. Odšli so naravnost na glavni stan policije, kjer so za-
htevali hrane. Policija jim ni dala nič. Šestnajst jih je na to odšlo v prvo restavracije, kjer so naročili obed. Po končanem obedu so povedali lastniku, da naj plačilo za obed išče pri mestnem blagajniku, kjer je dolžnost občine, da skrbi z h brezposelne ljudi. Lastnik je poklical policijo na pomoč, ki je z samokresi izsilila plačilo za obed. To se pravi: Ako ne boš plačal, te bomo ustrelili.
Buržoazna 'dobro,tvornost je res velika. Mačkam, psom in starim konjem gradi zavetišča, za sestradane delavce ipa ima samokres.
— V Chicagi so zaprli nekega W. J arzemlbowsk ega, rodom Poljaka, ki je na Milwaukee Ave. hodil od saluna do saluna in pripovedoval krčmarjem, da ima pravico napisati proti primerni nagradi gostilničarjem dovoljenje^ da smejo svojo gostilno imeti odprto še po eni po polnoči. Go-stilničarji so mu verjeli in mu plačevali od $3 do $50. Ko je imel dosti drobiža v svojem žepu, je odšel v restavracijo in si naročil fin obed. Med obedom se je norčeval iz neumnosti svojih žrtev. V restavraciji je bil slučajno navzoč Miha Pudlo, krčmar na 1437 Milwaukee Ave., ki je poslušal koepenikiado Ja rženi-bowskega. Po končani izpovedi je pa dal aretirati čikaškega Koepe-nika, ki dela zdaj pokoro za jet-niškim omrežjem.
—	V ohijski legislaturi je bila sprejeta zakonska predloga, ki Moloma, da morajo podjetniki spo ročiti državni industrielni kotai-siji plače, ki jih plačujejo vsluž-bemiiri ženam in dekletom. Komisija je dobila nalog, da izdela predlog o minimalni plači in ga predloži žborniei.
Ko so podjetniki in veletrgovci v Clevelandu, pri katerih je zaposlenih kakih 1500 žensk in deklet izvedeli za nameravano zborniško akcijo, so ustanovili organizacijo, ki je poverila izvoljenemu komiteju moč, da naj izsledi, ako so v državi Ohio zaposlene ženske, ki dobivajo nizko mezdo. Ali podjetniki so šli še dalij e. Neka največja trgovina v mesltu hoče uvesti sedem dolarjev minimalne plače za nastavljene žensike.
Pač čudno, da se gospodje na-krat topijo v prijaznosti do delavk ! ,	:
—	Republikanski kongresniki
v kongresnem odboru,za sredstva so proti demokratičnemu poročilu za revizijo carinske lestvice izdelali obširno poročilo manjšine.
Republikanski kongresniki trdijo v svojem poročilu, da ljudstvo ne zahteva znižane carine. Gospodje so res prespali zadnja leta.
— Nižja zbornica legislature v državi Michigan je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da sprejme kongres dodatek k ustavi, po katerem naj bi se prepovedalo prodajati alkoholične pijače v vseh državah Unije.
— Nižja zbornica države New York je sprejela zakonsko pred-lgo, da se vsakemu kazpeneu, ki ga je pomilostil governer, ker ga je smatral nedolžnim, plača za vsak dan v ječi en dolar odškodnine. Po omenjeni zakonski predlogi lahko vsalka oseba, ki je bila po nedolžnem zaprta v ječi, potom prizivnega sodišča zahteva nadaljno odškodnino.
— Trideset mladih kitajskih dijakov, ki so se izkrcali v Seattle, Wash, in soi na potu v Oakland, Cah. so morali položiti $60,-000 varščine. Sinovi mlade republike bodo študirali na troske svoje države. Varščino so morali
položiti, da ne bo nihče ostal v Zdr. državah in da se vrnejo zopet vsi po dokončanih študijah v svojo domovino.
—	Jugosl. soc. klub, štev. 14 v St, Louis, Mo., priredi dne 27. aprila veliko majniško slavnost v “Češki dvorani”. Slavnost bo združena z gledališko predstavo “Prvi maj”, socialna drama v treh dejanjih. Začetek gledališke predstave ob štirih popoldne.
4
—	V Milfordu. Mass., so hotele stavkovne straže pregovoriti 25 žensk, ki so delale kot stavkoka-zinje v tovarni Tapwortha & Sons, da bi se pridružile stavki. Nagovor se je vršil mirno. Na-krat so policaji in najeti četaši napadli stavkovne straže in štraj kujoče delavce z orožjem. Prišlo je do hudega boja. Delavci so se branili s pestmi in kamenjem. Na bojišču so ostali štirje težko ranjeni, med njimi dva policaja.
— Organizirani stavbinski mizarji in tesarji v Auburnu, N. Y. zahtevajo, da se jim plačo od ure poviša od 41 c na 24 c in uvede 44urni tedenski delavnik. Ako podjetniki ne bodo priznali zahtev, bo prišlo do stavke.
— Po poročilih v kapitalističnih časnikih so se vrvarji v Au-/burnu, ki so bili zaposleni pri ‘Columbia Rope Co. ” vrnili na delo. Doseerli so priznanje organizacije, minimalno plačo in družba je morala sprejeti vse odpuščene delavce zopet v delo.
— V nedeljo so pokopali prvo žrtev, ki je padla v stavki pleskarjev, sobnih slikarjev in tapet-nikov v Chicagi. Pleskarja Ed. Paula je pred n,ekaj dnevi ustrelil neki Lnnd, golo orodje podjetnikov, brez najmanjšega povoda.
Pokojnik je ležal na mrtvaškem odru c dvorani organizacije na Clark in Belmont ulici. Že ob eni popoldne je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Mrtvaški oder je bil pokrit s šopki, cvetlicami in venci. Sodr. Rodriguez je vzel v imenu organiziranih pleskarjev, sobnih slikarjev in tapetnikov v daljšem govoru slovo od tovariša, ki je dal svoje življenje za delavske pravice. V očeh mož, ki so se utrdili v boju za vsakdanji kruh, so lesketale solze, ko je govornik končal svoj govor.
— V Syracuse, N. Y. je velik požar uničil hotel Wilson. Sedem oseb je našlo smrt pri požaru, 15 oseb je dobilo težeke opekline, da so jih morali prepeljati v bolnico. Ko je nastal požar, so bili gostje v posteljah. Kakim 30 osebam so bili zaprti izhodi do rešitve, ker se je ogenj po stopnji-cah stezal navzgor. Požar je nastal z neko raZstrellbo, katere vzrok še ni znan.
— Predsednik je odpustil iz službe W. L. Moora, predstojnika za vremenski biro, ker je baje zlorabil svojo uradno moč.
— V St. Paulu. Minn. je sodnik Orr priznal dvema vdovama penzijo za matere. Vdovi sta prvi, katerima bo koristil novi zakon. Vsaka vdova ima pet nedo-rastlih in za ¿elo nesposobnih otrok.
Počasi se oglaša vest merodajnim faktorjem v Zdr. državah, da je dolžnost družbe skrbeti za vdove in nedoraslo deco. Počasi se oglaša vest, vendar je pa led prebit.
— Višji sodnik Mintum je odredil, da se D. Haywooda, katerega so poslali za šest mesc-eev v ječo, takoj izpusti. V svoji razsodbi je izrekel, da so Haywooda v interesu tovarnarjev poslali v ječo.
No, hujše blamaže niso mogli doživeti patersonski župan in pa njegova prijatelja: polieajski načelnik in polieajski sodnik. Višji sodnik je moral podučiti trojico, da sta ustavno zajamčena svoboda govora in pravica do zborovanja v veljavi tudi za štrajkujo-če delavce.
— Polkovnik G. W. Goethals,
ki nadzoruje gradnjo panamskega prekopa, je odločil, da bo s prvim januarjem 1914 panamski prekop pripravljen za splošno plovbo. Sporočilo je dobil Garri-son, vojni tajnik, ki je takoj odločil, da se povabi kapitana Amund-sena, odkrivatelja južnega tečaja, da s svojo ladjo “Fram” prvi prepluje panamski prekop.
— Iz Viksburga, Miss. poročajo. da so v bližini Woodlawna razpočili jezovi. Štirje okraji bodo poplavljeni in pričakuje se, da bo škoda znašala več kot mi-ljon dolarjev.
Zvezni inženirji trdijo, da je že sedaj 910 kvadratnih milj pod vodo in da bo voda ¡poplavila še 222 kvadratnih milj.
— Iz Vilkesbarre, Pa, poročajo, da se je v Woodward rudniku, ki je lastnina Lakawana družbe, pripetila razstreliba. Štirje rudarji so mrtvi, dva pa ranjena.
Inozemstvo.
Z napetostjo so pričakovali leta 1893 vsi zavestni delavci vesti iz Belgije, ko so bel "’iški delavci iprvič zahtevali volilna pravico s splošnim štrajkom. Delavcem v Avstriji, Nemčiji', Franciji in drugod, se je zdelo takrat nemogoče, da bi splošen štrajk končal ugodno za delavce. Sodili so gospodarsko moč belgijskih delavcev po sebi. Ko je štrajk ugodno končal za belgijske delavce, tedaj so spoznali, da je belgijskim delavcem prinesla zmago njih gospodarska organizacija: proizvajalne in konzumne zadruge, ki so bile zopet v zvezi z njih strokovno in politično organizacijo. Tekom zadnjih dvajset let so belgijski delavci spopolnili svojo organizacijo. Pomnožili so svoje proizvajalne in konzumne zadruge, zgradili delavske domove, zanesli nauk socializma v vasi in trge, kjer pred dvajsetimi leti še niso slišali nič o njem. Pa tudi drugače so se pripravili za sedanjo stavko. Enajst tisoč žen in otrok so poslali k socialistom v inozemstvo. Vsak delavec se je preskrbel z živežem za prvih štirinajst dni. Po štirinajstih dneh bi dobivali še le podporo. Pekovske proizvajalne zadruge hi pekle kruh le za štrajkujo-če delavce, mlini bi mleli moko le za delavce, v konzumnih društvih bi dobivali le štrajkujoči delavci blago, zadružni mesarii bi klali živino le za nje itd. Delavci so se pripravili tako dobro za štrajk, da bi bili lahko vstrajali-šest meseeev v stavki. Šestmesečni splošni štrajk bi bil spravil državo v bankrot in tudi kapitalisti hi o-kusili, kaj je glad. ko hi delavci poklicali še železničarje na štrajk, ker bi ne mogli ubežati iz dežele.
Vsak delavec, ki je živel oh času boja v letu 189.3, je bil prepričan, da bo v tem boju poražena klerikalna vlada in da bodo zmagovalci delavci. Seveda se je za sedanji štrajk pripravila tudi vlada. Osredotočila je vojaštvo in poklicalo narodno stražo pod o-rožje. V Liegu je dobila narodna straža nalog, da pomaga policiji razamati štrajkujoče delavce; Ali ko je narodna straža dospela na lice mesta, je hkrati prišlo soglasno iz grl: Živel štrajk!
Armada štrajkujpčih se je množila z vsakim dnčm in po deset dnevnem štrajku je štela pol milj ona delavcev. V takih razmerah
je morala odnehati seveda vlada ni danes so delavci zmagovalci.
Do sedaj je imelo v Belgiji 993,070 mož en glas, 395.866 dva, 308.683 tri glasove. Belgijski delavci so zmagali drugič in. podučili vlado, da nočejo delavci hiti brezpravne parije v državi, ko proizvajajo vse bogatstvo.
— Bolgarija, Srbija in Grška
so s Turčijo sklenili desetdnevno premirje. Grška in srbska vlada sta privolili v izmenjavi) jetnikov. Grška vlada je dala Turški vladi na razpolago parnike za prevoz tri tisoč mohamedancev iz Soluna v Scalanovo v Mali Aziji.
' Poveljnik brodovja, ki zapoveduje mednarodnemu brodovju pri črnogorski blokadi, je zagrozil črnogorski vladi,\ da bo izkrcal vo-, jaštvo na črnogorski in albanski obali, ako ne preneha z obleganjem Skadra. Izkrcal je v Kotoru pomorskega častnika, da sporoči njegov ukaz vladi v Cetinju.
Položaj na Balkanu je danes bolj zamotan, kakor je bil v začetku vojne. • Grčija in Srbija sta združeni proti Bolgariji, Albanci pa stoje pod pokroviteljstvom ve-levlasti proti črnigori.
Med bolgarskimi in srbskimi četami je prišlo med Kumanovo in Egripalanko do praske. Bolgarske čete so baje na potu proti Mo-nastirju, ki so ga zasedle srbske čete.
Po poročilu iz Londona obstoji med Avstrijo in Bolgarijo tajna pogodba, ako pride do vojne s Srbijo.
—	Mehikanske vladne čete v
Juarezu so zelo v kritičnem položaju. Po noči so neznani ljudje iz arzenala odnesli strelivo in pokvarili topove. Polkovnik Juan Vas-ciuez, poveljnik vladnih čet, ima precej številno armado, ali topni-tšvo ni zanj iz zgoraj omenjenega vzroka vredno piškavega oreha.
Morilec Huerta, sedanji predsednik Mehike, se prav slaho "Počuti v glavnem mestu. V vladnih krogih čimdalje boli prevladuje mnenje, da bodo vstaške čete i'z Sonnore kmalu stale pred glavnim mestom in vrnile šilo za ognjilo.
—	Iz Francije poročajo, da je vojaški zrakoplov “Zodiak” padel iz visočine 650 čevljev na zemljo. Pet oseh med njimi dva kapitana in en lajtnant, je obležalo mrtvih na tleh.
V Parizu so usmrtili z giljotino tri znane avtolbandite. Eksekucija je trajala le štiri minute m pol. Vsi so šli mirno v smrt. Le Monier je zaklical sarkastično, kc so ga na mrtvaški deski porinili, pod sekiro: “Srečno gospodje m človeška družba!”
Mnogo razburjenja med vojnimi kričači je povzročilo, ker sta se dva nemška častnika blizo Ar-racourta v Franciji spustila z letalom na zemljo.
—	Nemška vojaška predloga je v nevarnosti. Socialistični poslanec dr. Lieibknecht je v krasnem govoru razkrinkal patriote, ki hujskajo za vojno s Francijo. Dokazal je, da francoski in nemški tovarnarji, ki izdelujejo orožje in strelivo, v sporazumu hujskajo Pba naroda za vojno. Povedal je, da ima tvrdka Krupp najetega posebnega agenta za podkupovanje.
Govor socialista Liebknechta je napravil tako mogočen vtis, da pride baje do ministrske krize.
—	Argentinski pesnik in agitator Manuel Ugarte je v Autofa-gasti v republiki Čile na javnem shodu povdarjal, da se morajo vse romanske republike združiti proti Zd. državam, ker prirejajo v romanskih republikah revolucije, da jih potem gospodarsko spravijo nod svojo kuratelo. Ugarte je za šovinističen govor žel vsestransko odobravanje. Iz Autofagaste je odpotoval v Valparaiso, kjer bo nadaljeval s svojo agitacijo.
I DOPISI.
»
«
»
Black Diamond, Wash.
Zeleni Washington ga je za enkrat polteno polomil, ravno za velikonočne praznike je Tbil snežen, tako, da sem mu jaz zeleno ime od rekel 'in ga nazval marogastega. Že dolgo ne pomnijo, da bi bilo ta čas v Washingtonu tako zimsko vreme. Pa ni vse “kikanje” nič pomagalo, privaditi se je bilo treba in vdati v voljo bogov in muhastega sušca, ki je zavijal z repom, kot razsajen missourijski prašiček. Pirhov je bilo pa dovolj vkljub zimi; predstavljali so vse sedmere mavrične barve, a največ bilo je belih, brez lupin.
Delavske razmere so ugodne, kajti dela se vsaki dan in tudi zaslužek v splošnem ni preislab. Nihče pa ne dobi dela, kdor ne zna vsaj za silo angleški. Kar se drugih premogarskih naselbin v okolici tiče, niso delavske razmere tako ugodne kot v Black Diamond. Ravensdale mislim, da še precej dobro dela, v Ren'ton, Taylor in Cumberland je pa še vedno štrajk ki se vleče že nad pol leta. Black Diamond j<e največja slovenska naselbina v državi.
Washington, kraj je posebno po leti zelo prijazen, zime pa po navadi ni nobene, (letošnje leto je izjema), okoli “campe” prostira-jo se temni lesovi, vrste se lična mala jezer ca, pa šume studenci in potoki. Kakih devet milj od Bik. Diamond je Krain (Enumclaw), najbrž največja, a gotovo najstarejša slovenska farmerska naselbina na zapadu. Blackdiamondški Slovenci imajo več podpornih društev, med temi tudi društvo “Planinar”, S. N. P. J., ki prav dobro napreduje. Slovenske cvetke so v imenovani “campi” zelo redko sejane. Jaz vsaj sem Opazil samo eno (vkljub temu, da sem tozadevno bistroviden, kot planinski orel). Lepa bodočnost pa čaka mlajše, kajti v nekaj letih obeta se cvetja dovolj. Na velikonočni pondeljek zvečer napravilo je tam kajšnje društvo S. S. P. Z. v finski dvorani malo veselico v korist društveni blagajni in pri tej priliki imel sem čast videti skoro ves “cvet deklet”, blackdiamondški seveda. Razven ene, ki je “naše gore list”, bile so same finske lilije, ameriške vrtnice in italijanske solnčnice in vse se je sukalo ob zvokih domače godbe, da je še mene veselilo, ki sem samo od strani gledal. Kakor hitro pa sem se približal kteri na strelno daljavo Cupidovih puščic, brž so zaigrali nevošljivi godci tisto: “Treba ni, treba ni moje ljubke plav-
šati---------” Jaz seveda nočem
nikogar žaliti in nikomur hoditi v
........, pa ubogam tudi rad, zato sem se lepo za peč stisnil in v božjo voljo vdan vžival dvojno! sladkost: eno od gorske peči, drugo pa od “ice creama”. Po končani ceremoniji dobil sem od reditelja vesoljno odvezo, od kuharja pa čašo črne kave, ki je poplaknila vse moje namišljene grehe. (Pripomnim še, da od novega leta sem je Black Diamond tem-perenčnega veroizpovedamja, ter se sme pivo piti le za kulisami, ali pa iz piskerca). In kakor pravi pesnik, komaj:
“Deseto uro zvon iz lin krepko zaklenkal je,
Potihnil glas je vijolin, strunar je”.
■Godci spravili so svoja godala v pisane škatlje in v par minutah bilo je plesišče prazno. Na moje vprašanje, kaj je vzrok, da se veselica že Ob desetih konča, pojasnil mi je nek rojak, (če me je vlekel, ne vem), da je superintendent rekel veseličnemu komiteju: Zabavate se lahko do desete zvečer, potem pa spat, da boste šli jutri lahko na delu. No, sem rekel, saj imate celo eno uro več ča-
sa kot šestkrajcarski uničevalci c. k. avstrijskega komisa, ki morajo že ob devetih v slamo; srečni ste, ker imate tako skrbnega očeta in srečen tudi on, ker ima tako poslušne sinove! Sam pri sebi' pa sem modroval: Na j več j a med vsemi je ljubezen, najlepša med vsemi ja pa svoboda: ni je večje svobode, kot je ena prav velika in taka je v Black Diamond, Wash.! Alah je velik, blackdiamondšM Mohamed je pa prerok njegov, aleluja! Gredoč skozi temne lesove proti domu sem pa žvižgal pesem svobode marzeljezo tako glasno in izzivajoče, da so se plašile veverice po smrekah. —
Hoteč priti iz solnčne Californi-je v zeleni Washington, poslužil sem se parnika in sicer od San Francisca, Cal., pa do mesteca Hoquiam, Wash. Moja običajna smola je hotela, da sem dobil majhen tovorni parnik, “Krištof-Columbovega ’ ’ patenta, kteremu sem se imel zahvaliti za dvoje! poglavitnih lastnosti: bil je namreč majhen in idealno počasen. Moj sopotnik, stanujoč z menoj v isti kabini, bil je mlad, v Ameriki rojen in vzgojen Italijan, imenom Corso; bil je tudi v resnici vesel' in živahen kot tržaški pustni kor-zo. Dečko se mi je dopadel na prvi hip in sva postala takoj prijatelja; a, da je izredno dobrega srca, ki ljubi svojega bližnjega, ne samo kot samega sebe, ampak bolj, sprevidel sem drugi dan. V morske deklice bil je tako zaljubljen, ali so se mu pa tako smilile, da jih je vsak čas podvoril s kako delikateso. Zajuterk, kosilo in večerjo, vse je znosil morskim deklicam čez krov. Jaz sem ga hotel prepričati, da so morske deklice zadovoljne tudi s kostmi in oranžnimi lupinami, pa si ni dal ničesar v glavo. Ta pretirana darežljivost pa je revežu tako nahudila, da sem se resno bal, da se bo res moral poročiti s 'kako morsko deklico v globini morja. Dospevši v Seattle, peljal sem ga v znano mi italijansko restavracijo in naročil skledo najdaljših makaronov in ž njimi sem mu zopet privezal razmajano dušo k telesu. Da ste ga videli, kak je bil potem! Sam smeh ga je bil in malo, da ni začel vriskati po ulicah mesta Seattle. Zdaj sem prepričan, da laški makaroni dejajo čudeže, zato ako se komu vsled dolzega pota duša maje, kar z makaroni naj jo priveže !
A. J. Terbovec.
Chicago, 111.
Društvo “Narodni Vitiezi”, št. 39, je.sklenilo na zadnji seji, da se vpraša vsa krajevna društva S. N. P. J. v Chi-eagi, ako se strinjajo, da se priredi skupno veselico v jeseni, ali pa kasneje, ke-dar bo prilika najbolj ugodna. Bratom in sestram priporočam, da se izrečejo za skupno veselico. Ako vsako društvo posebej priredi veselico, mora vsako posebej plačati za dvorano, godbo tiskovine in drugo reklamo. Velik del denarja se potroši po nepotrebnem, ki bi lahko ostal društvom. Skupna veselica bi se lahko priredila z vsakovrstnim duševnim vžitkom, ker bi združeno delali vsi bratje in sestre v naselbini. Veselice posameznih društev nimajo sploh vspeha. Ako ni zgube, je pa’prdbitek tako majhen, da se sploh ne izplača prirediti veselice-
Društvo “Narodni Vitezi” je izvolilo na zadnji seji tri brate v odbor, ki naj bi priredil vse potrebno za skupno veselico. Bratje in sestre drugih društev naj izvolijo tri ali več bratov in sester v tozadevni odbor. Čimpreje se to zvrši, toliko bolje. Kedar bo vsako društvo izvolilo svoje odbornike za, skupno veselico, bomo sklicali sejo veseličnega odbora, da se prične z delom.
Bratje in sestre naj z nasveti pridejo na dan, v kakšnem smislu naj se vrši veselica, da se bo dosegel tem večji vspeh. Vsa pojasni, imena in naslove članov veseličnega odbora naj se pošljejo zapisnikarju društva “Narodni Vitezi”, štev. 39: John Koren, 2348 Blue Man d ave., Chicago, 111. Tudi vse druge dopise in prošnje, ki se tičejo društva, naj se pošljejo na omenjeni naslov.
Bratom in sestram našega društva priporočam, da naj nikar ne pozabijo, da se vrši redna mesečna seja vsako prvo soboto v mesecu ob osmih zvečer v “Narodni dvorani”, So. Centre ave. in 18. cesta- Prihajajte redno k sejam, ker imamo vedno važne točke na dnevnem redu, ki jih je treba reševati na seji, da se društvo razvija v lepem redu. Na svidenje na prihodnji seji.
John Koren, zapisnikar.
Willock, Pa.
v Br. Jakob Miklavčič, glavni predsednik naše jednote je dne 8. aprila nevarno zbolel. Po izjavi zdravnikov je bila bolezen nevarna. Moral je iti v posteljo. Vendar pa upamo, da kmalu o-kreva.
Delovne razmere pa v tukaj-šnih premogovnikih, ki so last “Pittsburg Coal” družbe, niso
povoljne. Delamo le po tri do štiri dni v tednu. “Bosi” obetajo, da se bo obrnilo na boljše. Ali ke-daj? To menda še “bosi” neve-do.
V tukajlšni naselbini imamo Slovenci lepo dvorano za društvena zborovanja, ki je lastnina društva “sv. Barbare”, št. 16. z glavnim sedežem v Forest City, Pa. Mnogo so morali žrtvovati dru-štveniki, da se je zgradila dvorana. Ali pomagali so tudi nekateri tukajšni zavedni rojaki, dasirav-no niso člani omenjenega društva. To dokazuje, da simpatiziramo drug z drugim in ne oviramo napredka v društvenem življenju. Zadnje dni smo: imeli mnogo dela z* nasadom senčnatega vrta, ki bo krasil našo stavbo.
Vreme je zelo neugodno. Dežuje skoraj vedno. To je tudi vzrok, da se ne dela stalno v tukajšnih rovih.
L. D., poročevalec.
f	Eveleth, Minn.
'Cenjeni bratje društva “Napredek”, štev- 69!
Nimam navade pisariti v časnike. Ali pravila iS. N. P. J. me vežejo, da vas opozorim na sledeče-.
Člani, ki zbolijo, se morajo takoj javiti društvenemu tajniku. Naznanijo naj mu obenem tudi svoje stanovanje.
člani, ki so dobili od tajnika nalog za obiskovanje bolnega brata, morajo najmanj dvakrat v tednu obiskati bolnika^ Ako bolniški obiskovalci ne izvršujejo svoje dolžnosti, naj bolnik to nemudoma naznani predsedniku ali pa tajniku. Nemogoče je odobriti nakaznico za bolniško podporo, ako bolnik ni bil pravilno obiskan.
Člani, računski pregledniki, morajo pregledati knjige najmanj enkrat v vsaki letni četrtin-ki in o rezultatu poročati na seji.
Vsem -članom priporočam, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej. člani, ki bivajo v Evele-thu in lahko prihajajo k sejam, zapadejo kazni v smislu pravil ako izostanejo od treh mesečnih sej po vrsti-
Vsak član naj pazno čita pravila ; posebno pa navodila o dolžnostih in pravicah članov. Vsakdo naj spolnuje pravila, pa bo vse v redu. Bodimo vedno ¡solidarni drug z drugim kadar gre zo korist našega društva ali jednote. Občujmo bratsko med seboj in se ravnajmo do pičice po pravilih in nanredovali 'bomo na celi črti.
Vsem članom kličem v spomin, dg se bo prihodnja seja vršila dne četrtega maja, katere naj se u-deleži vsakdo, da se dogovorimo o slavnostnem razvitju društvene zastave našega sesterskega društva “Eveleth”, štev. 130.
Frank Mašera, predsednik.
South Wilmington, 111.
Tukaj sta se1 poročila gdč. M. Skulbe in Alojzij 'Smerekar. Nevesta je doma iz šmiheiske fare, ženin pa iz Zatične. Njegovi stariši živijo v Ameriki, od neveste pa živi le oče v Ameriki, mati pa v domovini- Na ženitovanje so bili povabljeni vsi tukajšni Slovenci. Bila je “ohcet” r>o starem kranjskem običaju. Bilo je vsega dosti in tudi plesali smo pridno.
Tukajšne delavske razmere so slabe. Delamo le po osemnajst ur v tednu. -Sedaj ne svetujem nobenemu rojaku, da bi sem prišel iskat dela. Kedar se' bo obrnilo na boljše takrat bom pa poročal v “Glasilu”.
Rovi so suhi in premog dobre vrste. V jeseni prihajajo semkaj rudarji raznih narodnosti, le Slovencev ni med njimi. Unam, da se bodo Slovenci v večjem šte^-vilu naselili tukaj, ko se bo obrnilo na boljše. Vsak rudar gleda na ugodne ralzmere pri delu. Tukaj pa ni slabo, kedar se dela s polno paro.
Ant. Skulbe, predsednik.
Collinwood, O.
V tukajšni naselbini se je pričelo živahno gibanje za ustanovitev konsumnega društva. Na o-beh straneh Collimvooda se zbirajo rojaki vsako soboto zvečer in se posvetujejo o združenju in napredku. Vspeh je precej povoljen. Najboljše bi ¡bilo. da bi se 'združili iz obeh strani in ustanovili samo eno zadrugo. Kasneje, ako bi se pokazala potreba, bi se lahko na drujgi strani ustanovila podružnica- Pridružili se nam bodo gotovo rojaki iz sosedne naselbine Nottingham. Seje se vršijo vsako solbotol zvečer ob osmih v dvorani Baumana (stop 117).
Cenjeni bratje in rojaki! Pojdimo na delo. Ne ozirajmo se na desnol in levo. Nas veže dolžnost, da skrbimo zase in za svojce. Zadružna organizacija prihrani delavcem vsako leto lepo vsoto, ki bi drugače šla v tuje žepe.
Ne zabite gesla: V združenju je moč!
D. Blumel.
Radley, Kans.
Društvo “Spoznanje'”, štev-72 bo! ¡obdržavalo dne prvega maja zastavno veselico združenih društev -S. N. P. J. v državi Kan-
sas.
Dne 13. aprila je društvo na redni mesečni seji v navzočnosti gl. predsednika in predsednika zastavnega odbora Martina Stefančič izvolilo potrebni odbor.
Uljudno vabin vsa bratska društva in jugoslavenske socialistične klube, kakor tudi vse druge rojake', da ¡se veselice udeleže. Društva se bodo sprejemala od devetih dopoldne naprej. Zastavo bodemo razvili ob pol ene popoldne-Nastopili bodo razni gvorniki in predavali o delavskem položaju, o pomenu delavske politične in strokovne organizacije in delavskih zahtevah. Prvi majnik je praznik delavcev vsega sveta. Na ta dan protestirajo delavci proti krivičnim družabnim uredbam za delavce in zahtevajo zase in svojce pravice, katere njim jemlje kapitalizem.
Dne prvega maja vsa društva in posamezni bratje na Radley. Praznujmo prvi majnik, kakor se spodobi iza zavedne delavce.
Po končanih govorih bo ples in prosta zabava.
Kdor se bo pripeljal s karo, naj izstopi na “Hatch fence -state east” Radley. Od tam se vidi društvena dvorana, ki je pol milje vzhodno od Radleya.
Na svidenje dne prvega maja! Martin Stefančič, pre-ds. zast. odb-F. Rugelj, tajnik dr. ‘Spoznanje’.
Razprava o jednoti.
Odmevi k predlogu društva “Francisco Ferrer”.
Do -sedaj br. John Verderbar, gl. tajnik je dobil izjave sledečih-, društev, ki podpirajo predlog društva “Francisco Ferrer”, štev. 131:	“Slovenski Narod”, štev.
153 v Youngstown, O., “Gorjanec”, štev. 154 v Park City, Utah; “Jutranja Zora”, štev. 54 v Glencoe, O. in “Novo Leto”, štev. 176 v Piney Fork, O. Tu navedena društva podpirajo dobesedno predlog društva “Francisco Ferrer”, le društvo “Jutranja Zora”, je dodala dostavek, v katerem po-zivlje glavni odbor, da naj dela za združitev drugih zvez z našo jed-noto.
Društvo “Zvfezda”, štev. 52 v Broughton, Pa. je osvojilo predlog društva “Francisco Ferrer” v celoti. Med drugimi piše br. Jacob Dolenc, tajnik omenjenega društva: “Ta predlog ima pravi pomen za mislečega človeka. Zato se pa strinjamo z njim”.
Društvo “Slovenec’,’, štev. 75 v Roslyn, Wash, poroča, da je bil dodatek k* ustavi društva “Francisco Ferrer,” štev. 131 sprejet soglasno. Ravnotako se je izjavilo društvo “Mednarodna zveza”, štev. 124 v Vandling, Pa. Obe izjavi sta potrjeni s podpisi društvenih uradnikov.
Odborniki društva “Orel”, št. 19. v West Mineral, Kans. poročajo, da je društvo na seji dne 6. aprila odobrilo dodatek k ustavi društva “Francisco Ferrer.”
Društvo “Popotnik”, štev. 31 v Weir, Kans., se strinja z dvojno bolniško podporo in posmrtnino.
Društvo “Gorenjec”, štev. 46. Oregon Ci'ty, Ore., izjavlja, da je bil dodatek k ustavi društva “Francisco Ferrer” sprejet soglasno. Društvo p oživi j e glavni odbor, da naj dela za združitev drugih zvez Z našo jednoto.
-Društvo ‘ ‘ France Prešeren ’ ’, štev. 34 v Indianapolisu, Ind. pod pira predlog društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje.
Društvo “Sava”, štev. 32. v Winterquarter-s, Utah, zahteva, da se preje ko mogoče uvede dvojno zavarovanje.
Društvo “Johnstom City”, štev. 91 v Johnston City, 111., se strinja s predlogom -društva “Francisco Ferrer”.
Društvo “Dobri bratje”, štev. 88 v Moon Run, Pa., soglaša s
predlogom društva “Francisco Ferrer.”
Društvo “¡Slovenski sinovi”, štev. 112 v Bear Creak, Mont., podpira predlog društva “Francisco Ferrer” in priporoča združenje zvez in jednot.
Društvo “Trdnjava”, štev. 10 v Rock Springs, Wyo., je za dvojno zavarovanje, vendar pa želi, da naj bo predlog popolnejši od sedanjega, predno gre na splošno glasovanje.
Društvo “Slovenski rudar”, štev. 110 v Chisholm, Minn., podpira predlog društva “Francisco Ferrer” in priporoča, da naj se vsako društvo, ki se strinja s predlogom, takoj izreče svoje mnenje.
Do sedaj ¡se je oglasilo osemnajst društev iz dvanajst različnih držav.
Roundup, Mont.
Ako sodimio po sedanji razpravi o predlogu društva “Francisco Ferrer”, tedaj lahko rečemo, da je našel povsod prijazen odmev. Že danes je skoraj gotovo da bo sprejet, akoravno v nekoliko spremenjeni obliki.
Upoštevanja vreden se nam zdi dodaltek brata F. J. Aleša, še bolj nam pa ugaja predlog br- J. Ho-meca (Yale, KansJ Vsem bratom in sestram priporočamo, da ga temeljito preštudirajo in morda s kakimi spremembami še izboljšajo. To velja posebno za one, ki so dobri računarji. Nikakor nisem a to, da bi se z dvojno ali trojno bolniško podporo, odškodnino, moral vsakdo zavarovati za dvojno in trojno posmrtnino. Stotine in stotine članov ne> da nič za visoko posmrtnino, ali radi bi se zavarovati za višjo bolniško podporo in odškodnino. Zavarovanje po razredih bo tvorilo po mojem mnenju tudi korak bliže k družitvi vseh naprednih slovenskih jednot in zvez v eno podporno organizacijo, do katere mora pinti prejalislej. Koliko preje se izvrši združitev, toliko bolje za ame riške Slovence. Vsakemu nora biti jasno, da pri sedanjem cep-lenju mora priti do neznosno visokega asesmenta ali pa do velikega poloma.
Da bi se vse slovenske podporne prganizacije združile pod enim ""klobukom, pa smatram za nemogoče, mejtem ko ni velikih težkoč za združitev naprednih podpornih organizacij. Ne le mi, ampak skoraj vsi tukajšni rtojaki želijo, da bi se vse napredne slovenske podporne organizacije združile v eni organizaciji z več razredi. S. N-P. J. (oziroma peta redna konvencija iste) je naredila prvi korak v tem oziru, ker je sklenila, da se naj na letno sejo glavnega odbora 'S. N. P. J. v januarju 1914 povabijo zastopniki vseh slovenskih podpornih organizacij, da se o tem (h združenju) temeljito razpravlja. V koliko se bodo druge organizacije odzvale temu vabilu, danes še ne vemo. Zadnji čas lahko opazujemo živahno gibanje za združitev SSPZ. in SDPZ Vse se združuje v boju za obstanek. Ali res ni mogoče, da bi se združili vsi napredno misleči Slovenci v eni mogočni organizaciji? Na to vprašanje odgovorim z da. Dobre volie in nesebičnosti je treba, pa ¡se bomo kmalu združili.
Naša iskrena želja je tudi, da bi naše “Glasilo” kmalu postalo dnevnik, ker nujno potrebujemo slovenski dnevnik, pisan v pravem delavskem duhu.
Ako bi se vse naše slovenske organizaciie združile v eno, tedaj bi naše “Glasilo” gotovo -postalo dnevnik. Sicer bi se pa to zgodilo lahko še preje. Z vršilo bi se lahko na ta le način. Vsak član (ica) bi naj dobival enkrat v ted nu ‘Glasilo” in sicer sobotno številko. V tej številki naj bi se -objavile vse strvari, ki se . tičejo društev in jednote. Kdor bi hotel, bi se pa “Glasilo” naročil kakor dnevnik.
Naznanila in vabila.
V nekaj mesecih bi imeli že' tisoče članov, ki bi zahtevali “Gla silo” dnevno- Bratje in sestre. Delajmo na to, da svoj list spre menimo v dnevnik. Eno društvo naj vzame iniciativo in izdela to zadevni predlog. O stvari naj se razpravlja, po končani razpravi na predloži članstvu v splošno glasovanje. Ako ne moremo tega izvršiti v najkrajši bodočnosti, potem delajmo na to. da “Glasilo” postane z novim letom dnevnik.
Tomaž Pavlin, predsednik. Lucas Zupančič, tajnik. Anton Konda, blagajnik.
Granville, 111.
Društvo “Jugoslovani”, štev 186 je na zadnji mesečni seji razpravljalo o predlogu -društva “Francisco Ferrer”. Naše drg. štvo se deloma in ne v celosti štiri, nja s predlogom. Strinjamo se, da se uvedeta dva razreda- Ali dr«, štvo naj bi sprejelo v svoj prej log, da se vsak član lahko zavarg. je za bolniško podporo v I. raz. redu in le za $600 posmrtnine, ali pa obratno. Vsi člani(ce), stari in mladi, naj imajo enake pravi, ce. Sedanji imetek jednote naj §e ne potroši za orvi razred. Drg. štvo nadalje priporoča, da naj se dela ¡za združitev vseh ¡slovenskih svobodomiselnih podpornih or-ganizacij s “Slovensko narodno podporno jednoto”, ker bi se ložje ustanovilo dva razreda. Mnogo članov pravi: ‘ ‘ Ako -bi bil pri eni jednoti zavarovan za dnevne bolniške podpore, potem bi zame zadostovala le ena podporna organizacija”.
Odbor.
Messmore, Pa.
Prihodnje seje društva “Kanarček”, štev. 146 naj se udeležijo vsi člani, ker bo treba voliti novega tajnika. Meni je vsled gotovih vzrokov nemogoče opravljati tajniški posel.
Miha Poloivič. „
Breezy Hill, Kans.
Opzarjam člane in članice dni-štva ‘Prvi maj”, štev. 65, da naj se zane'sljivo vsi udeleže seje dne četrtega maja ob devetih dopoldne-	'
Ker se nekateri elani pritožujejo, da ne dobivajo “Glasila”, sem dobil od upravništva naslovnik našega društva. Na zgoraj o-menjeni seji se bo čital naslovnik. Član ( ica), ki bo opazil napačen naslov, naj se takoj oglasi, da se uredi pravilno naslovnik. Po kon eani seji, se bo- naslovnik takoj poslal upravništvu, da uredi svojega po teh popravkih.
Kdor ne prejema redno “Glasila”, ali ga sploh ne dobi, nima pravice do pritožbe, ako se ne bo udeležil seje dne 4. maja.
Bratje in sestre! Ako se zanimate za ‘Glasilo”, in S. N. P. J, bodete prišli vsi na sejo!
Rochus Godina, tajnik.
Chicago, 111.
Apeliram na vse člane društva “Slavija”, štev- 1 da se dne 27. aprila ob treh popoldne zberemo vsi pri br. M. Potokarju, 1625 So. Centre ave, od koder se odpeljemo na veselico bratskega društva “Slovenski dom”, štev. S. N. P. J., ki se bo vršila 527 Milwaukee ave in vogal Green st. To je zaključek zadnje seje.
Priporočam , da bi se ravnotako izkazali napram hrvatskemu društvu “Rodoljub”, štev. 229 N. H- Z. ki bo dne 4. maja obhajalo svojo desetletnico v “Narodni dvorani”. Vabilo smo prejeli za en dan prepozno in nismo mogli razpravljati o- 'tem na seji. Iz vabila je posneti, da bo slavnost ogromna in združena s pohodom. Pričetek ob eni popoldne. Društvo “Rodoljub” se udeleži naše slavnosti korporativno in je' še posebno navdušeno za našo slavnost. Zato nas veže dolžnost, da se njih slavnosti udeležimo v polnem številu. Kakor jim bomo posodili, tako nam bodo vrnili.
John Žvanut, zapisnikar.
Chisholm, Minn.
Članom društva ‘Slovenski rudar” štev. 110 na znanje!
Prihodnja društvena seja se bo vršila, dne! 18. maja popoldne v “Finski dvorani”- Vse brate veže dolžnost, da se redno udeležujejo društvenih sej. Zategadelj vsi na sejo dne 18. maja.
A. M., tajnik.
Midway, Pa.
Br. Anton Škafar, predsednik društva “Glas Naroda”, štev. 89 je odpotoval za delom od tukaj-Društvo je na redni seji dne 13-aprila izvolilo predsednikom br-Martina Strupek-
John Žust, tajnik.
St. Louis, Mo.
Vsi člani (ice) društva “Pl ninski raj”, štev. 107, naj se pc noštevilno udeleže seje dne čet tega maja. Začetek -seje točno < dveh popoldne. Na dnevnem reč so -zelo važne točke. Prihodu
mesec bomo imeli vrtno veselico. Seje se naj udeleži sleherni član, ako ga ne zadržujejo zelo važni vzroki. Ako bomo prišli vsi na sejo, ne bo treba sklicati izvanred-ne seje.
Na seji se bo prečital tudi štirimesečni račun, da bodo vsakemu članu (ici) znani društveni dohodki in stroški.
John Bertoncelj, tajnik.
Red Lodge, Mont.
Uradniki društva ‘Solnce”, štev. 81 so : Louis Jeller, predsednik Box 47 Call; Prank Perušek, tajnik Box 47 Call ; John Sanšek, zapisnikar; Joe Horvat, Box 14 Vsi v Red Lodge, Mont,
Frank Perušek, tajnik.
Chicago, 111.
Dne 27. aprila priredi društvo “Slovenski dom”, štev. 86, v Shimburgs Hall (527—529 Milwaukee ave, vogal Green st.) veliko mednarodno veselico.
Začetek točno Ob dveh popoldne. Na veselico vabimo vsa sosedna slovanska društva, sploh slovansko občinstvo vobče. Društva, ki se udeleže veselice korporativno, ne plačajo vstopnine.
Na sporedu so naslednja točke: Popoldne ples. Zvečer ob sedmih pozdrav. (Svira godba). Ob osmih šaljiva burka v enem dejanju. Po gledališki predstavi šaljiva pošta, konfeti in druga vsakovrstna zabava.”
Bratje in sestre društva “Slovenski dom”! Sprejmimo goste prijazno in uljudno. Uljudnost in prijaznost zmoreta vse.
Vsi na mednarodni sestanek!
Joseph Goričan.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Strašna nezgoda pri streljanju s topiči. Na Vrhniki je bila instalacija novega vrhniškega dekana, Ob tej priliki so nekateri fantje streljali z majhnimi topiči, pri tem so pa prezrli vse, kar je treba pri takem streljanju storiti za varnost. Poleg topičev je bil odprt Žakelj z 20 kilogrami smodnika. Pri streljanju je iskra odletela na smodnik, ki se je v hipu razpršil ter je strašno ožgal šest oseb. Tri nevarno ranjene so odpeljali v Ljubljano, trije lahko ranjeni so pa ostali doma. lSletni Fran Grom, 271etni Fran Grom (oba istih imen, a nista brata) in 171etni Oblak so vsi črni v obrazu ki je napihnjen, da izgleda kakor škaf. Poleg tega, da imajo glavo strahovito oteklo, so ranjeni tudi na rokah, vratu in životu. Ni izključeno, da izguibe oči, ki se sedaj vsled oteklin Sploh ne vidijo. Tudi trije šolski otroci, ki so stali preblizu, so lehko ranjeni.
—	Mrtvo so našli. 501etna čevljarjeva žena Antonija Lobosa iz Kamnika je odšla od doma in se ni več vrnila. Kasneje so jo našli v dotoku Bistrice utopljeno. Naj-brže se ji je zmešalo in je šla v vodo.
— Napad. Frana Štiglica, 22 let starega telegrafskega delavca na jeseniški progi, je napadel' pri Nomenju Janez Kern ter ga z nožem osuval v hrbet; Štiglic je nevarno ranjen. Dobil je tako hude rane, da mu iz ran na hrbtu uhaja sapa.
— Samomor v šentpeterski vojašnici. Ustrelil se je prostak prve kompanije domačega pešpolka J. Srna, doma iz Zagorice pri Bledu. Ustrelil se je z vojaško puško m je bil takoj mrtev. Janez Srna je prišel k vojakom leta 1907, služil nekaj časa, potem pa dezertirali. Po dveletni odsotnosti so Srni prisodili 8 mesecev, katere je presedel v garnizijskem zaporu. Po pre^ stani kazni je bil prideljen kot izučen krojač krojaškemu oddelku. Tu je vršil svoj posel za svojo kompanijo prav pridno. Pač pa je prerad pil žganje. Tudi na dan samomora so se videli na njem znalci preobilega zavžitega žganja. Popoldne se je vlegel na svojo posteljo ter izjavil, da je “marod” in da ne more danes delati. Tovariši so ga pustili in se niso brigali zanj. Zvečer je vzel puško svojega tovariša, stopil v kot in si pognal krogljo v prsi. Obležal je na mestu mrtev. Star je bil 27 let. Zapustil je dve pismi in listek. Na listku je vzel slovo od svojega tovariša, konec listka je pa tako
zmeden, č(a se sklepa, da se je Srni omračil um.
— Velik požar. — V Stranah, župnija Hrenoviea, je pogorelo sedmim gospodarjem. Požigalca so prijeli. Požigalec je že pred časom poizkušal zažgati, pa takrat ga je prepodil nočni čuvaj.
— Nesreča ne cesti. — Ko se je v Ljubljani po Poljanski cesti s kolesom peljal pleskarski mojster Černe, mu nasproti pridirja plašen] koj, katerega se je začela plašiti še krava. Kolesar je bil sedaj v veliki nevarnosti. Če 'bi bil odskočil s kolesa, bi jo dobil od konja, če bi šel pa v drugo stran, bi bil zabredel v kravo. Zato je previdno zavil k progi električne železnice in pazljivo vozil dalje. V tem pa pridirja za njim električni voz, katerega vsled pozornosti na živino ni slišal in zadene kolesarja s tako silo, da je padel, ter si pri padou raztrgal obleko, silno poškodoval kolo in se tudi na desni roki težko poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči.
— Nesreče. — 271etno hčerko posestnika Magareto Pohleven v Lesnem brdu pri Vrhniki je sunil osemletni deček s škarjami v levo oko in jo nevarno ranil- — V Ponovčah je zagrabil na parni žagi delavca Eg. Granzottija transmisijski jermen in mu popolnoma odtrgal desno roko.
— Poneverjenje pri “Protialkoholni zvezi”.—Pri “Protialkoholni zvezi’ je bil v zadnjem času nastavljen 211etmi Ivan Sajovic, doma iz Velesovega pri Kranju. Sajovic je menda nabiral člane in podpornike, ter sprejemal od njih tudi prispjevke. Nabran denar ni izročil društvu, marveč je z denarjem pobegnil. Po izjavi župnika Janeza Kalana je Sajovic poneveril okrog 1000 kron.
— Smrtna nesreča.—Ponesrečil se je Anton Kodrič iz Vinivrha, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici. Padel ie pod voz, naložen s palicami in bil na mestu mrtev- Bil je komaj eno leto oženjen.
—	Samomor. — Iz Litije poročajo, da je nedavno prišel v O-sredku rojeni in v Št. Vid pri Za-tičimi pristojni posestnikov sin Mat. Omahen vijen domov. Po prepiru s starši je šel zopet z doma. Drugo jutro ga je oče našel v bližnjem skendju obešenega.
—	Najden utopljenec. — Na
Vevčah so potegnili iz Ljubljanice okrog 50 let starega neznanca, kateri je precej močan in že o-sirvel.
ŠTAJERSKO.
— Defravdacija pri posojilnici v Laškem trgu. — Poneverjenje pri posojilnici in hranilnici, o katerem smo že poročali v “Glasilu”, preti uničiti precej eksistenc-Višina poneverjene vsote še ni popolnoma znana. Pri posojilnici je izdanih 245 deležev po 50 K, ki so last 56 osdb in pa 300 deležev po 10 K. Število oškodovanih oseh je torej 356. Približno ravno toliko je pa vlagateljev, ki zahtevajo sedaj izplačilo svojih vlog. Vsega skupaj je bilo vloženih 700.000 K, od te svote je pa v blagajni le
270.000	kron, ki so izposojene na posestva in bodo sedaj seveda odpovedana. Defravdirana vsota pa presega 445.000 K. Doslej so prišli na sled defravdaciji 8000 K iz leta 1906 in 4000 K iz leta 1907, največja defravdacija pa je bila še leta 1884. Takrat je prišel v konkurz pivovarnar Laršin- Posojilnica je izgubila tedaj 76.000 K, čeprav je vknjižena izguba le s 24.000 K. Pri odmeri obresti in obrestnih Obresti je zlasti velika defravdacija. Za pokritje defrav-dacije pa ima posojilnica: rezervni sklad 30.000 K, posebne rezerve 12.000 K, vrednost posojila
15.000	kron in Droleeva zapuščina je vredna 40.000 kron, vsega skupaj torej 97.000 K.
— Žrtve lahkovernosti- — 28.
marca je aretirala policija v celjski okolici ciganki Ano in Marijo Brandner, ki sta osleparili in o-kradli precej kmetških ljudi in jim pripovedali, da vesta za velik zaklad, ki ga pa ne moreta dohiti prej, dokler nimata na razpolago večje vsote denarja. Kjer sta dobili denar, tam ju nisu seveda nikdar več videli. Drugim sta zopet
pripovedovali, da ječe njihovi sorodniki v vicah, da so videle v sanjah enega od teh sorodnikov, ki ju je prosil, naj pregovorita sorodnike, da naj ti dajo cigankama večjo vsoto denarja za uboge duše. Denar da 'bodete ciganki u-poraibili za olajšanje trpljenja nesrečnih duš v vicah, ker znata čarati. Da so jima ljudje še bolj verjeli, sta kazali pismo, ki ga je napisala uboga trpeča duša v vicah. Na ta način sta izvabili od enega ^ samega kmeta na Zgornjem Štajerskem 2600 K. Ciganki so izročili celjskemu okrožnemu sodišču—Tako izžemajo premeteni ljudje slovensko kmečko ljudstvo, ker sc niso merodajni lektorji nikdar brigali, da bi se s primernim podukom iztrebila vera v vraže, zli duhove, vodomce, volkodlaka itd.
— Požigalka. — Iz Slovenske Bistrice poročajo: Posestnica Jo-sipina Vedenikova iz Vojtinjeje prodala svoje posestvo. Potem je pa hotela kupčijo zopet razdreti-Ker se jej pa to ni posrečilo, je zažgala prodano posestvo. Škoda znaša 3300 K. Požigalko so takoj aretirali. Pri zaslišanju so pa dognali, da je umobolna.
— Otrok zgorel. — V stanovanju posestnika Franca Potočnika v Terličnem, v celjski okolici je nastal nedavno požiar in mu je zgorel v zibelki ležeči otrok. Posestnica Ana Potočnik je na 50 korakov oddaljenem polju bila zaposlena, mož pa. je bil v Ro/ gatcu. Zgorelo je vse. Škoda je le deloma pokrita, znaša 2000 K.
— Velik požar. — V veliki papirnici Leykam-Josefstal v Grat-weinu pri Gradcu je izbruhnil požar. Zgorelo je več poslopij in 100 vagonov papirja,
— Nenavaden vzrok samomora- — V okolici Ivnice je našla dninarica Fras, ko se je vrnila od dela domov, svojega 181etnega sina obešenega. Sin je bil krojaški pomočnik in edina opora svoje revne, stare matere. Pustil je pismo, v katerem pove, da je zato izvršil samomor, ker je imel krive noge.
—- Strahoten samomor.—V domobranski vojašnici v Gracu se je ustrelil zjutraj poddesetnik Kopnik. Postavil si je pred prsi strojno puško in sprožil celo vrsto strelov. Bil je popolnoma razmesarjen. Zapustil je pismo, v katerim pravi, da se je ustrelil izraznih vzrokov, ki pa nikogar ne bi-igajo.
— Vojak na straži je ustrelil delavca. — Pri graškem skladišču za smodnik so bili na straži vojaki 3. domobranskega polka. Skladišče je blizu ceste. Straža uzre dva moža, ki se približujeta skladišču- Straža ju je poklicala, a moža sta korakala dalje. Infan-terista Thaller in Winkler sta nato oddala tri alarmne strele, nakar je zaostal eden od približajo-čiih, drugi pa se je bližal straži. Izpolnjujoč predpise, sta oddala vojaka vsak po en. oster strel. Nato silen krik in mož, ki se je približeval, se je zgrudil. En strel mu ie šel v srce, drug v vrat. Ustreljeni je leta 1858. rojeni vrtnar Anton Veit, ki je bil šele drugi dan v Gradcu. Bil je seveda takoj mrtev. Poizvedbe so dognale, da je bil Veit gluh in naj-brže ni slišal alarmnih strelov.
KOROŠKO.
— Samomor vojaka. — Iz Celovca poročajo: V gostilno “Zur Lokomotive” je prišel Ludovik Domho od 19. lovskega bataljona, ki se je vračal z dopusta, ki ga je preživel v Budimpešti- Na dopustu je ostal dlje, kakor pa je imel dovoljenje. V gostilni je primešal pijači fosforno kislino in si z brtvijo prerezal žile na roki. Težko ranjenega so prepeljali v garnizijsko bolnišnico.
— Strašna smrt.—631etna Marija Lesjakova, ki je služila v mlinu pri Sehmautzerju v Galiciji, je šla 27. marca skozi mlin. Pri tem jo je zgrabilo železno kolo in jo tako zmečkalo, da je bila takoj mrtva.
— Ubegli vojak. — Iz bnsarske vojašnice pri Beljaku je pobegnil huzar Florjan Pasai zaradi krutega ravnanja.
— Otroci požigalci. — V Starem dvoru so zanetili otroci, ki so se igrali na skednju z vžigalicami, ogenj, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Zgorela je vsa zaloga «pridelkov, 1 konj in 8 glav goveje živine- Škoda znaša 22.312 kron, zavarovalnina pa 5200 kron.
— Tovarna je pogorela. — Iz
Spitala ob Dravi poročajo: Pričelo je goreti v likalnici tovarne za suknjo Zmolnig. V nekaj minutah je bil že ves gorenji del likalnice v plamenu. Delavstvo se je rešilo. V spodnjih prostorih tovarne je imel mizarsko delavnico Sommereglger, kateremu je tudi vse pogorelo. V tovarni za suknjo znpša. škoda 80.000 K, mizar Sommeregger pa ima 25 do 30 tisoč kron škode.
—	Mednarodni slepar.—V Beljak je prišel pred kratkim eleganten tujec, ki. se je izdajal za zastopnika tvrdke Stagni v A-leksandriji. Ali Kamen, tako se je mož pisal, je trdil, da je prišel v Beljak obenem kot zastopnik družbe, ki namerava zgraditi pri piramidah velik, eleganten hotel-Naročil je res pri neki tovarni za pohištvo oprave za 4'0 sob, pri neki lesni trgovini pa je naročil za 80 vagonov stavbenega lesa. Tvrdike pa so brzojavno vprašale v Egiptu, odkoder je prišel odgovor, da vse skupaj ni nič res. Ko so hoteli dozdevnega Ali Kamna aretirati, je ta že izginil. Sumijo, da je to tisti, katerega išče tudi deželno sodišče ljubljansko zaradi podobnih goljufij, ki jih je izvršil v Ljubljani, kjer se je izdajal za zastopnika tvrdke Karau in drug v Aleksandriji. Kam je sedaj pobegnil, ni znano. Policija domneva, da ima opravka z zloglasnim sleparjem, turškim podanikom Sabah Salimom.
______ W'
TRST.
—	Poskusen samomor. — Pod
vlak poleg postanje pri Sv. Ani v Trstu se je vrgla 211e'tna Gizela L. Vlak jo je pahnil v stran in ji prerezal z enim kolesom desno nogo pod kolenom. Odpeljali so jo z vlakom na postajo državne železnice v Trst. in od tam v bolnišnico. kjer so jo operirali- Nesrečnica se nahaja še vedno v smrtni nevarnosti. Vzrok posku-šenega samomora je nesrečna ljubezen.
GORIŠKO.
— Samomor vojaka. — Vojak 47. pešpolka v Gorici, Ferdinand Šup, je bil v Trstu pri svojem očmu v ulici Navali. Tam si je pognal iz revolverja krogljo v prsi. Vzrok samomora je neznan.
Pet vojakov istega polka, ki so dezertirali, so prijeli v laškem kralj evstvu. Dva sta ušla iz Kobarida, eden iz Tolmina in dva iz Gorice.
Strašno morajo ravnati z vbo-gimi vojaki pri 47. pešpolku, da vojaki dezertirajo v takem številu, ali pa da si s kroglo končajo svoje življenje-
Mladeniči, ki ste bili tako sreč-jni, da ste prišli v Ameriko, še predno vas je zadela vojaška dolžnoslt, postanite ameriški državljani, da vam ne bo treba obleči vojaške suknje, ako se ke-daj vrnete na obisk v domovino.
Razpoloženje v Črni Gori.
V reviji “Siiddeutsche Monats-hefte” Dripoveduje zdravnik in profesor Diiring o vtiskih, ki jih je dobil na Cetinju, ko je tam zdravil ranjence. Profesor Diirin-ga poročilo kaže prav jasno kako nepremišljena in katastrofalna je avstrijska zunanja politika. Dr. Diiring pripoveduje med drugim: Prvi vtisk, ko stopi človek v to črnogorsko kamenito puščavo in ko je videl “doline” (med skalovjem ležeče njive) je ta: kako more' takšna dežela preživljati ljudi — in zbujati “ljubezen do domovine?” Potem vid! človek to kraljevstvo — njegovo prebivalstvo je tako številno kakor v kakem nemškem srednjevelikem mestu. Ali kadar spoznamo te ljudi : v vseli živi ena ideja- Čisto ob strani pustimo če je upravičena ali ue, če je napuh ali blaznost — ideja živi v njih, v vseh, mogočna in velika je, vse prevladajoča. Obzorje poedinca jei gotovo tesno — ampak v tem svojem tesnem obzorju je — včasih s preveliko
samozavestjo — oselbnost z mnogo bolj izraizito, razvito in zavedno individualiteto kakor nas eden. Ideja je, da se mora vendar že enkrat rešiti domovina iz spon Turčije, da mora dobiti prostora in možnost do razvoja. Skader je okno v svet. Skader mora postati naš ali pa poginemo — tako misli vsakdo, kralj in vojak, uradnik in neuradnik; in vsi tujci, s katerimkoli sem govoril, so enako mislili. Nisem politik, ne morem razsoditi, če je avstrijska politika dobra ali slaba, upravičena ali neupravičena -— ali sovraštvo in ogorčenost proti Avstriji, povsod pri Srbi po Dalmaciji in črni gori, je velikansko; in na nas Nemce iz rajha, zaveznike1 Avstrije, odpade precejšen del tega sovraštva. Ravno tujci, ki so v stanu presojati položaj, diplomatje, so mi dejali, da je avstrijska politika nerazumljiva. Avstrija bi dobila simpatije balkanskih Slovanov, če bi spretno nastopala. Ali zavzemanje za Albanijo, ki ni še nikjer in ki sama v sebi nima možnosti do razvoja, in zapostavljanje Črne gore, ki se mora zadušiti v svojih tesnih razmerah in v svoji bedi, to se jim zdi nespametno in nepravično.
Grozne izgube, manj in bolj jasno čuvtsvo, da gre za življenjsko vprašanje dežele in dinastije, volja, ki je ne omaja nobena sila: “Skader mora postati naš”, to vse ustvarja globoko, trpko razpoloženje. Od kraJlja do zadnjega moža velja: Skader mora pasti; če smo notri — kdo nas bo izganjal? Če se sklene mir s Turčijo — tedaj se pomerimo z Albanci za Skader. In že danes ni več vojna za Skader črnogorsko-turška, temveč čmogorsko-alban-ska. Hasan Riža paša je bil umorjen od Albancev, ker je' hotel predati Skader-
Težko je, celo nemogoče, da bi si ustvaril lastno mnenje, ne da bi natančno preštudiral zgodovino v deželi sami. Pa saj tudi nočem nič drugega pribiti nego to, da je razpoloženje proti Avstriji silno sovražno, strah zbujajoče, pri avstrijskih in neavstrijskih Srbih na Hrvaškem, v Dalmaciji, Srbiji in Črni gori. Ako vzamejo Črnogorci Skader, tedaj postane položaj prav gotovo zelo resen. Poten ostane le Avstriji naloga, da izžene Črnogorce; to pomenja — po mnenju, ki vlada splošno na Cetinju (ne le v črnogorskih krogih) — vojno s Srbijo. Ali bi Rusija res potem molčala? Skader je brezdvomno zelo resno vprašanje !
Zelo zanimivo je bilo zame, ravno ker poznam precej dobro turško ljudstvo, spoznati tudi njihove balkanske sovražnike, Srbe. Razumem Turke in Srbe — ali prihodnjost gre Slovanom in mislim, da je' tudi bodočnost Avstrije odvisna od pravega razumevanja in asimilacije Srhov, od katerih je velik del v Dalmaciji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini.
-----.-----
Kaj je časnikar?
V nekem ruskem listu je pisal Aleksij Čehov: “Jaz in neki drugi časnikarski poročevalec sva bila nekoč v samostanu poleg kapelice, med tem ko so duhovni od celice do celice škropili samostan z blagoslovljeno vodo. Nakrat je šel mimo naju Pobjedonoscev v spremstvu nadzornika. Ko je videl, da nisva oblečena v duhovniško obleko ali v uniformo, se je čudil in vprašal, kaj delava v samostanu. Nadzornika je spravilo vprašanje v zadrego, ker naju ni poznal. “Časnikarja sva”, sem odgovoril jaz. “Ah, ah”, je rekel Pobjedonoscev, ‘‘to so gospodje, ki nekaj vidijo, pišejo pa drugače, ki to pišejo, kar pisati ne smejo in ne pišejo, kar bi pisati morali” Potem nama je obrnil hrbet, ne da bi naju pozdravil. K sreči pa ne mislijo vsi ljudje tako o časnikarjih.
Neki drugi dostojanstvenik je povsem drugače sodil o časnikarjih. V svoji izjavi je rekel: “Časnikar se mora znati obnašati kot dovršen plemič, obenem pa mora imeti trdo kožo kakor egiptovski osel. Časnikar mora imeti živce iz jekla; učiti «e mora vse in obnašati kakor da bi ne znal nič; ali pa ne sme nič znati in se obnašati tako, kakor da bi znal vse. Znati mora taktno zagovarjati list, za katerega dela, s čimur si1 pridobi pravico, da ga že osem dni po njegovi smrti pozabijo.”
Razne vesti.
— Socialist Madsen, poslanec v ilinojski nižji zbornici je predložil resolucijo, v kateri izreka zbornica svoje simpatije belgijskim delavcem, ki so proglasili splošen štrajk, da izvojujejo splošno in enako volilno pravico. Resolucija je bila sprejeta soglasno in brez debate.
— V Bostonu so spravili na varno nekega W. B. Jenningsa, ki je bil med profesionelnimi pretepači poznan pod imenom “You; Kid Carter”.
“Umoril sem Milico Donova--novo. To je bil eden umorov med številnimi. — Več ne bom govoril. Kaj mislite o tem?” je> mirno izpovedal morilec, ki je bil minuto preje obsojen v dosmrtno ječo, ker je umoril natakarja W. II. Mac Phersona.
“Za vsa moja hudodelstva je odgovorna policija”, je nadaljeval morilec. “Ko sem hil še majhen deček Iso me brez vzroka zaprli in pretepli. Ako bi bili z menoj ravnali človeško, bi bil postal kaj druzega.”
“Umoril sem Milico Donova-novo, ker sem se bal, da me bo izdala. Umrla je lahko. Osemnajst minut sem ji tiščal oba palca v usta in zadavil sem jo. Mac Phersona sem ustrelil, ker se me je polastila morilska pohotnost.” Potem je še dodal, da jé pripravljen sprejeti kazen za svoje grehe.
Ta izpoved je strašna in grozna in nam predočuje, kakšne cvet-ke rodi današnja kapitalistična človeška družba.
— Vsled trmoglavosti poslancev v kalifornijski legislaturi je nastala napetost med Zdr. državami in Japonsko. Japonski poslanec Cindna je v imenu mikada obvestil predsednika Zdr. držav, da ne bodo mogli preprečiti, da japonsko ljudstvo zahteva vojno z Zdr. državami, ako Kalifornija sprejme zakon, ki bi izključeval le Japonce. Predsednik prizna o-pasnost položaja in je brzojavil governerju H. W. Johnsonu, da bi bil tak zakon v protislovju s pogodbami, ki so jih Zdr. države sklenile z drugimi državami. V justičnem ministrstvu izdelujejo načrt, po katerem bi razveljavili zakon, ako bi ga sprejela kalifornijska legislatura. S tem bi bila suveriniteta države ubita. Ako sodimo po teh vesteh, je položaj res opasen. Naoibratno nam pa u-vodniki v kapitalističnih časnikih prikazevajo konjsko kopito tega vprašanja. Vse rumeno časopisje povdarja, da je skrajni čas, da zgradimo tako ogromno bro-dovje, da se bo ves svet tresel pred nami. Kapitalistični patriot-je so vprizorili dirindaj v Kaliforniji, da so tem ložje naslikali satana na steno, s katerim mislijo ugnati kongres, da bo dovolil potrebni denar za gradnjo dred-notk.
— Senat v Pennsylvaniji je-
sprejel zakonsko predlogo za žensko volilno pravo s 26 glasovi' proti 22. Zdaj je treba, da še nižja-zbornica sprejme zakon, potem bo pa zadnjo besedo spregovorilo ljudstvo s splošnim glasovanjem.
— V New York je priplul parnik “Georgia Prince”. Na krovu .ie imel moštvo jadrnice “Lottie R. Rusel”, ki je dne 13. aprila 'zapustilo potapljajočo ladjo 70 milj od rta Henry. Mornarji so bili že 48 ur brez jedi in pijače v rešilnih čolnih na oeeanu, krog čolna so pa morski volkovi prežali nanje, ko jih je parnik rešil iz opasnega položaja.
— V Fort Smith, Ark., je bil
rev. Marion Gaps, metodistovski duhoven obsojen na vešala, ker je umoril dvoje svojih otrok. Malenška je privezal na posteljo, katero je polil s petrolejem in potem zažgal. Justifikacija se bo vršila dne 30. maja, ako njegovi prijatelji ne izposlujejo pomiloš-eenja.
— V čikaškem hotelu Comercial se je odigrala strašna tragedija. V sobi so našli R. E. Daviso-novo in njeno tri leta staro hčerko mrtvi. Soba je bila napolnjena s plinom. Splošno se sodi, da je mati izvršila samomor in umor..

GLASILO--------
Slovence Narodne Podporne Jednote
izhaja ledeniku
LASTN-.N A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB.,
C'hioag'>, Ul.
Volja aa vse lete 81.00.
O K O A. N
OT THS
SLOVENIE NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIO NATIONAL BENEFIT SuOlBTY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chieap-, 111.
Subscription, 81.00 per year
Usiljenajbojna metoda.
Slaba vest, ki očita slaba dejanja, rodi zopet slaba dejanja.
Delavci so premalo pozornosti posvetili metodi, po kateri se je Burns, glavar privatnih vohunov v službi “Narodne zveze stavbenikov” in jeklarskega trusta vodil boj proti organiziranim žele-zostavbinskim delavcem. Obravnava v Indianapolisu proti odbornikom železostavbinske unije je dokazala, da se je Burns poslužil sredstev, ki niso bila znana širši javnosti, temveč le majhnemu krožku izumiteljev, da so nasprotniki organiziranega delavstva razpolagali z boljšimi bojnimi sredstvi, kakor delavni.
Ali obravnava v Indianapolisu je spravila tudi stvari na dan, da razsoden in nepristranski človek razume, zakaj so delavci rabili sredstva dvomljive vrednosti proti kapitalistom.	\
Jelklarski in železarski trust je kapitalistična organizacija, ki ne pozna milosti in ipravičnosti na-pram svojim delavcem. Rajše izda tisočake, ako je treba tudi miljene, da uniči delavsko organizacijo, kakor da bi le trohico dovolil delavcem. Zato je najel v svojo službo Burnsa, glavarja privatnih vohunov, kateremu ni bilo nobeno sredstvo predlabo, da bi izvršil nalog jeklarskih in železarskih baronov:	uničil strokovno
organizacijo železostavbinsMh delavcev.
Mi smo prepričani, alko bi bili jeklarski trustovci vsaj malo čutili človeško in se ozirali na zahteve železostavibinskih delavcev, da bi nikdar ne prišlo do boja s takimi sredstvi. Jeklarski trust je brutalno uničil organizacijo železarskih in jeklarskih delavcev, ki delajo v njegovih ipeklih — plavžih, na vratini (katerih bi bil najprimernejši Dantejev izrek: “Las-ciate ogni speranca, voi eh’entra-te”. (Pustite vsako upanje za seboj, vi, ki vstopite.)
Kdor je kedaj stopil v ameriški plavž, bo najložje razumel« peklenske mnke. Še Dante ne bi mogel boljše opisati te muke, ki jih tukaj zre oko. Med pečmi od 2 do 3000 stopinj toplote, sredi pokanja, škripanja koles, sikanja tekočih železnih rek, razstrelb razbeljene kovine, sredi grmenja, pokanja, šumenja in žvižganja in sredi Te peklenske okotipe stoji človek, nag, za silo pokrit in željno stezajoč roke pp kositrastem loncu, v katerem nosijo dečki vodo, dvanajst ur vsaki dan. Kljub temu se ne sme nihče pritožiti ali izreči še tako malenkostno želijo. Njegova kletev se gubi v reki kovine in v grmenju razstrelb, ki se dogajajo, kadar se železo ohladi. Takšno življenje živi človek, ki topi rudo, jo ¿spreminja v čoke, tračnice in najfinejšo žico.
Zakaj omenjamo vse to še enkrat, ko je obravnava že končana? V začetku snio omenili, da imajo kapitalisti takšna bojna sredstva na razpolago, o kakerš-nih pred leti noben človek ni vedel, da so na svetu.
Vest iz Clevelanda je potrdila, da so železniški magnatje popolnoma posneli bojno metodo jeklarskih kraljev. V začetku m. m. so se sešli v Clevelandu zastopniki železniških sprevodnikov za tovorne vlake in zastopniki šestnajstih železnic, da izdelajo novo pogodbo. Sprevodniki so zahtevali 50 odstotkov povišanja pllače za nadčas po deseturnem delu in za delo ob nedeljah in praznikih. S
to zahtevo upajo omejiti delo ob nedeljah in praznikih.
Pisarna organizacije sprevodnikov je bila v sohi 522 v hotelu “Pacific”. Odborniki organizacije so odkrili, da so vohuni v službi Burnsa vtihotapili v sobo dik-tograf *), v sosedno sobo so pa postavili beležnik z vsemi potrebnimi in dragimi aparati. V tej. sobi sta bivala gospod in gospa iz St. Paula. Ko so odborniki unije odkrili diktograf in razkrinkali žensko kot vohunko, ni hotel Burns, glavar privatnih vohunov nič slišati o tem razkritju, dasi-ravno je bila na diktografn opazka, “leased to-.W. J.,Burns Detective Agency”. A. E. Whitney, drugi predsednik organizacije sprevodnikov za tovorne vlake, je razkrinkal vohune in ovaduhe.
Pri obravnavi v Indianapolisu proti odbornikom železostavbinske unije, je diktograf igral tudi prvo ulogo. Vohuni so imeli lepo spisane vse pogovore, ki so se vršili med odborniki unije v takih sobah, v katerih so mislili, da ni-kdo ne prisluškuje.
Preje so imeli kapitalisti 'navado, da so najeli vohune, ki so se obnašali radikalno, da so bili izvoljeni v odbor. Ali delavci so postali oprezni in previdni in težko je danes priti vohunu v glavni odlbor kakšne delavske strokovne organizacije. Kar danes kapitalisti ne morejo doseči s pomočjo, vohunov, dosežejo z diktografom. Kapitalistom gre v prvi vrsti, da izvedo, kakšno je mnenje odbornikov delavske unije, kedar gre za gospodarske boje. Pazijo tudi na to, če bi kdo izrekel kakšno neprevidno besedo, da ga lahko potem spravijo v ječo. Iz tega sledi, da so kapitalisti lahko o vsem obveščeni, kar se godi v delavskih unijah.
Te vrste hoj bo kmalu prepričal večino imijskih delavcev, da se kapitalizmu ložje pride do živega, ako se delavci organizirajo politično v 'socialistični stranki in svoje gospodarske zahteve podpirajo s politično akcija.
Kapitalisti s svojimi bojnimi sredstvi skrbijo, da delavcem čim preje pade mrena raz oči 'in spo-polnijo svoje organizacije, da se bodo tem vspešnejše 'borili s politično akcijo proti kapitalizmu. To bojno taktiko bodo kapitalisti vsilili delavcem na svojo škodo, ker se tudi pri njih spolnulje- rek, da preveliko sovraštvo in ^nenasitna pohlepnost po večjem bogastvu, napravita človeka slepega za /se, kar se godi krog njega.
Malo odgovora.
Še ni dolgo, ko so Evropejci, seveda tudi Slovenci,in drugi Jugoslovani zrli z nekakšno zavistjo na Ameriko. Da, to je dežela, v kateri se cedita med in mleko. Ventil — Amerika je odprta za za naše zadolženo kmečko ljudstvo. Tam si lahko v nekaj letih vsakdo zasluži toliko, da poplača dolgove in reši svoje posestvo iz krempljev oderuhov. Da. Zdr. države so dežela,, v kateri si vsak pri den delavec toliko zasluži, da lahko kaj na stran dene za stara leta.. Tam je še mnogo državnih zemljišč, ki jih lahko vsak prisel-nik dolbi zastonj, ako ga veseli poljedelstvo. Le priden mora 'biti človek, pa gre. Zdr. države so država, v kateri so v formi idealno-demokratične republike združeni in uresničeni vsi ideali enakosti vseh ljudi. V Ameriki ne sodijo človeka po narodnosti ali veri. Tam so vsi Jjudje' enaki: vsakdo se ima le svoji nteligenci in svojemu delu zahvaliti za vse, kar ima.
Ti slavospevi so utihnili in mesto njih čiitamo ostro, pikro kritiko, ki je ravnotako prekoračila svoje meje, kakor nekdanji slavospevi.
Kakor ima Evropa svoje kralje, cesarje, barone, grofe, kapitaliste, tako ima Amerika, tudi svojih tisoč gornjih, pojeduhov in lenetov, ki živijo isto življenje,, kot njih kronani in nekronani razredni tovariši v Evropi. Ali med temi mi-ljonarskimi postopači in ameriškim ljudstvom, ki dela: orje, seje, žanje, gradi stroje, nebotičnike, mostove, železnice in trga zemlji njene zaklade, ni nobene vezi. Naši bogati postopači niso nič boljši od evropejskih. Ločijo se le toli-
*) Diktograf je stroj, Iti zabeleži dobesedno razgovor med dvema ali več osebami.
ko od njih, da imajo več sredstev za razsipno življenje, kakor njih evropejski razredni tovariši. Naši postopači razumejo, da plešejo na vulkanu in da jim uhajajo tla pod nogami, zategadelj uživajo s polno mero življenje, ravnajoč se po geslu propadajočih stanov:	za
nami vesoljni potop.
Ameriški proletariat pa ne zasluži kritike, ki se je pojavila v evropejskih meščanskih listih. A-meriško delavstvo se ne plazi na kolenih pred ameriškimi denarnimi kralji.. Mnogoštevilni mezdni boji, kakor stavke za priznanje strokovne organizacije (unije), skrajšanje delavnika, sanitarnih naprav v tovarnah itd., dokazujejo dosti jasno, da se ameriško delavstvo bori za svoje pavice in se ne boji kapitalizma. Kjer je delavstvo organizirano, gre od leta do leta po piti napredka naprej in smatra sebe za enakopraven faktor s silo denarne mošnje. Srednjeveška ponižnost napram kapitalistom izginja tudi med neorganiziranimi delavci. Številne stavke delavcev, ki niso organizirani in se sedaj organizirajo pod praporom I. W. W.,, potrdijo to trditev. Kjer so delavci organizirani, pa sklepajo delavske pogodbe s podjetniki in čuvajo pazno, da se pogodbe izvedejo do pičice. Poleg denarne sile, je danes sila organiziranega delavstva. Med obema šiloma se bo končno izvojeval boj za svetovno gospodstvo. O tem pa niti dvomiti ne moremo, da bo končno zmagalo delavstvo na celi črti in 'da se bo po dovršenem končnem boju gospodarsko neodvisno delavstvo obrnilo proti oni duševni struji, ki krasi življenje in ga dela plemenitega. Propadli bodo hinavski zakoni zunanje morale, ki so jih danes gospodujoči sloji vsilili ljudstvu, a mesto njih se pa bodo uveljavili nazori, ki imajo za cilj vzgojo človeka, ki ne pozna družabnih laži in hinavščine.
Razmere, kakeršne so danes v Ameriki, so tudi v Evropi, torej v Avstriji in na 'Slovenskem. V časnikih lahko čitarno, da kdor hoče imeti kakšno javno službo, se mora ponižati za hlapca stranki, ki je slučajno v sedlu. Tožbe dobro kvalifikovanih ljudskih učiteljev, ki so prosili za boljšo službo, pripovedujejo žalostno resnico, da se jih prezira, ker imajo toliko moža tosti v sebi da nočejo postati golo orodje tiste stranke, ki je absoluten gospodar na. Kranjskem. Enake tožbe pošiljajo v svet inženirji, profesorji in drugi duševni delavci. Ali mi razumemo, da take razmere ustvarja, kapitalistični družabni red, kjer koli se pojavijo: v Evropi ali pa v Ameriki. Ogromen gospodarski razvoj po principih kapitalizma rodi povsod klečeplaz tvo: to in onkraj oceana.
Zato ie pa kritika meščanskih evropejskih kritičarjev povsem neumestna, v kateri očitajo, da se v Ameriki vse valja na kolenih pred denarnimi mogotci. V Ameriki kaikor v Evropi se delavstvo, ki je doprineslo brezštevilne žrtve, bori možato za človeške pravice.
Mi živimo v dobi kapitalizma, v dobi prehoda v pravičnejšo človeško družbo. In kedar bo delavstvo zmagalo, se bodo izrezale današnje gbojue rane, ki so vsepovsod v tesni zvezi z gospodstvom denarne mošnje.
Spomini ruskega revolucionarja.
Končno je napočil 18. september 1878, dan, katerega, smo pričakovali željno, dan obravnave. Naj-prvo so odvedli vseh 193 obtožencev v sodno dvorano. Po preči-tanju obtožnice je sodni dvor odločil razdeliti nas v 17 skupin, in da se proti vsaki vrši obravnava posebej.
Ta odlok je med nami izval pravo ogorčenje- Proti temu odloku je sklenil velik del nas protestirati odločno. Saj vendar nismo mogli sprejeti razdelitve obtožencev v skupine, ker nam je taka razdelitev onemogočila, da bi zasledovati obravnavo v celoti.
Prva skupina je odločila, da ne pojde k obravnavi, le jaz bi imel tje, da protestiram v imenu tovarišev.
Šel sem.. Jetniška uprava se je zelo čudila, da grem, ko je vendar vsa skupina soglasnp izrekla, da ne gre. Komaj sem odprl vrata in pričel protestirati, že je predsednik zavpil: “Ven ž njim!” Prije-
la sta me dva orožnika in porinila skozi vrata. Slišal sem, da sta se dva druga obtoženca pridružila mojemu protestu. V začetku ni hotel sodni dvor čuti besedice o protestu. Ko sta obtoženca pričela psovati sodni dvor, je predsednik dal ukaz, da ju odvedejo iz dvorane. To je bil ttidi njiju namen. Ker nista hotela k obravnavi, so ju s silo .pripeljali v sodno dvorano.
Sodni dvor ni dal miru mojim tovarišem, v katerih imenu sem protestiral. Odredil je, dašo jih s silo privedli v sodno dvorano- Ali sodni dvor se je kmalu prepričal, da je s svojo odredbo sunil v sršenovo gnezdo. Vsakdo protestujo-čilh tovarišev je sodnemu dvoru povedal tako hude in resnične v obraz, da je bil predsednik vesel, ko so obtoženci bili zopet zunaj dvorane.
Za kazen so vse, ki so protestirali, iz preiskovalne ječe zopet odgnali v trdnjavo. Tudi mene1 je doletela taka osoda. Sredi noči, ob dveh zjutraj so nas — bilo nas je pet — odvedli v jetniško pisarno. Osupnili srno ... Kaj pa hočejo od nas. Ali nas hočejo bičati, ker -smo žalili sodni dvor?... Obletela me je zona., ker bi bil rajše obsojen k smrti, kakor da se me biča- Drii"’ n. pr. Sašin je bil miren, končno je -pa rekel: “To je nasilje, kakršnega so zvr-šili nad nami v slučaju Bogoljubova. To je nasilje zvršeno nad človekom, ki se nemore braniti in je sramotno za nasilnike”. Z logičnega Stališča sem pritrdil pametnemu in značajnemu možu. Ali v meni je vrelo-, ko sem se spomnil na bič. Naše misli so se izkazale napačne. Odpeljali so nas v trdnjavo Petra in Pavla.
Koncem meseca marca 1878 so nam poslali razsodbo. Deset let prisilnega dela je dobilo pet obtožencev ; osem mož je bilo obsojenih na devet let, dva pa na dve leti. Poleg je sodni dvor zaprosil carja, da. naj vse obsojence premesti v kmečki stan, me-sto da jih po prestani kazni pošlje v prognanstvo.
Car se ni oziral na prošnjo sodnega dvora, marveč je ukazal, da naj se obsojencem odračuni preis-, kovalni zapor. Na ta način so od-računali meni od devetih let štiri leta in osem mesecev. Takrat so pripovedovali, da je car odklonil prošnjo sodnego dvora na prigovor Mezenje-va, poveljnika orožnikov, in justičnega ministra- 0-'ba sta bila ogorčena nad milosrd-nostjo sodnikov.
Ostali obtoženci so -bili obsojeni v prognanstvo ali pa na majhne kazni. Devetdeset jih je bilo o proščenih.
Vzlictemu da jei bila sodba razglašena, smo morali do koncem junija cistati v trdnjavi. Vendar so z nami ravnali bolj človeško. Smeli smo citati, pisati, občevati med seboj in sprejemati obiske od sorodnikov in znancev.
Z nami v trdnjavi je bil tudi T. Lermontov, ki je bil obsojen v prognanstvo. Siromak je bolehal za bolelzn-ijoi v hrbtijem mozgu in je počasi vsled nezadostne zdravniške pomoči umiral. Nekega jutra so ga na postelji prinesli na sveži zrak. Zbrali smo se okoli njega in ga tolažili da smoi mu 'olajšali zadnje dni trpljenja. Vbo-gega Lermontova so orožniki u-mirajočega potisnili v železniški voz. Nekaj poistaj od Peitersbur-va le umrl- Njevovo truplo so prepeljali v Petersburg in skrivoma. pokopali.
Ko smo iz preiskovalnega zapora prišli v trdnjavo, smo našli nekaj sodrugov, ki so bili v preiskavi. Ravnali so z njimi zelo kruto. Vsledtega šoj zahtevali, da se ž njimi ravna kot z obsojenci, ali da se jih prepeilie v drugo ječo, kjer ni tako ostra disciplina. Obe prošnji je ravnateljstvo odklonila Zdaj so tovariši, ki so bili v preiskavi napovedali štrajk: uživati niso hoteli hranei. Da bi po-gmaali svojim tovarišem, smo obsojeni kaznenci izjavili, da ne moremo jesti, ako stradajo naši tovariši.
Izven jetniškega zidovja je naš gladovni štrajk provzrcičil velik nemir: matere, žene, sestre in neveste, sorodniki in prijatelji so prosili žandarmerijskeiga šefa in načelnika tretjega oddelka Meze-njeva, da naj privoli v naše zahteve in nas naj ne: požene v smrt.
Takrat so pripovedovali, da je Mezenjev odgovoril: “Radi mene lahko umrjejo. Naročil -sem kr ste:!”
Kljub temu nas je obiskal četrti dan general Bastrunanov. Bo-gorodski ga ie pripeljal v mojo celico.
Bil je človek srednje starosti in njegove modre oči so gledale prijazno v svet- Vsedel se1 je in tudi mene je pozval, naj se vsedem. Ponudil mi je cigareto in me vprašal po vzrokih za gladovni štraja in naših zahtevah. Prijazno je pritrjeval, ko sem mu pripovedoval naše razloge. “Seveda, to se razume samo po- sebi,” je vzkliknil, ko seim nehal govoriti in me pa kratkem molku vprašal: “Koliko časa ste že v zaporu?”
“Štiri leta.”
“Ah, ljubi Bog in vedno sam? To je strašno! Koliko let so vam prisodili?”
“Devet let prisilnega dela”. Potem je pa -začel: “Prolsiin vas, vplivajte na svoje tovariše, da prenehajo z gladovnim štraj-kom.”
Povedal sem mu, da je- odvisno vse od tega, ako priznajo- in privolijo v naše zahteve.
“Tedaj povejte svojim tovarišem, da jih bodo še danes premestili v druge ječe, tako kot želijo,” je rekel general in se ljubez-njiva nasmehnil. ‘Kako jim bodete sporočili to vest? Ali bodete trkali?”
“Da, seveda!”
“Mogoče bodete trkali, dokler sem še tukaj?”..
“Ne, rajše bom ta zvršil kasneje, vaša navzočnost bi me ovirala”, sem rekel ravnodušno, dasi sem. komaj zadrževal smeh.
“Ah, škoda, š-ko|da! Rad bi bil navzoč, ko bodete trkali- Srečno ! Iz srca vam želim najboljše!” Zmagali smo! Slišali smo, kako so se odpirala vrata in so vodili jetnike v preiskavi proč. Zmaga je bila naša.
Ali naše veselje je bilo kratko. Po dveh dneh smo izvedeli, da je Mezenjev bril noreei iz nas. Jetnike ni da-1 prepeljati v drugo ječo, marveč šo ostali v trdnjavi in sicer v dolenjih kazematah. Vsled njegove krutosti in takega ravnanja se je sklenilo Meze-njeva vbiti.
Takoj sem pisal svojim prijate ljem izven ječe pismo, v katerem sem jim svetoval, da naj kaj takega ne izvrše. Naloga naše itran-ke je, da Organiziramo in vzdramimo ljudstvo, predno prične boj z dobro organizirano • vlado. Teror bi tudi lahko škodoval naši stranki iu pomagal reakciji Sploh pa teror ni ideal naše stranke Moj prijatelj Kravčinskij, kateremu sem nisal list, mi je sporočil, da bo prihodnjič odgovoril obširno. Sonja Petrovskaja, ki je čitala moj list, je pa izrekla, da se strinja z vsebino.
Kasneje sem svoje nazire o terorju popolnoma spremenil. Prišel sem do zaključka, da je teror prikazen ruskega življenja, potreben pojav ruskega despotizma, kakor jei brezposelnost .pojav kapitalizma. Teror je bil logičen odgovor ruskega življenja na kruta dejanja, ki jih nekaznovano izvrševala tolpa zločincev, ki je vladala država.
Bližali so se zadnji dnovi julija. Trdnjava se je čimdalje bolj praznila. Skoraj vsaki dan so odvedli skupino obsojencev proti določenemu cilju. Tudi' name je prišla vrsta.
Vnoči od 21- do 22. julija je prišel k meni Bogorodski v spremstvu orožnika in me povedel v dvorano, v kateri je sedelo nekaj uradnikov krog mize. Med njimi je bila tudi oseba v civilni obleki. Za to osebo je stalo na-klo in kladivo.
“Slecite se,” je ukazala oseba v civilni obleki.
Ubogal sem.
“Tu je srajca. Obleciteujo!” Srajca je bila iz sirovega platna kakor tudi spodnje Mače. Za tem sem oblekel sive hlače iz volne in jopič z rumenim štirikotom na hrbtu. ”
“■Sedite na tla.”
Ubogal sem zopet-Oseba mi je dala ukove na noge. Bilo je tiho v sobi in slišali sose udarci, s katerimi je oseba zakovala ukove. Navzoči se niso genili, kakor da bi bili ti glasovi okamenili njih srca.
Ali je bilo res vsem hudo pri srcu — uradnikom, Bogorod-skemu, orožniku — ko so videli, kako s.o ukovali v železje mlade-r ga ,človeka, ki ni bil morilec, ropar ali tat?
Ukove so bile zakovane in v-stal sem.
“Tukaj imate pas in privežite verigo”, je rekla oseba.
“Kako nerodno”, sem rekel smehljal j e.
“Vsemu se je treha priučiti” je snregotvorila oseba in' ipi izro( čila sivo kapo.
Bil sem pripravljen za odhod-ukovan v železje in oblečen v o! bleko kaznencev.
V spremstvu orožnika in Bo,g0-rodskega sem stdpil pred vrata kjer je čakala .name zaprta koči! ja. Vsedel sem v njo.
“Srečno, gospod :Sine*gub! Bog vam daj vse najboljše,” se je p0. slovil Bogorodski. ‘Srečno, barin (gospod) srečno pot!” je vzklik-nil orožnik-
Te besede so, me omehčale in srčno sem se poslovil od njiju, Kočija je brzo drdrala -po temnih ulicah. Sedel sem sredi dveh 0. rožnikov.
Na potu mi je nakrat prišlo na um, da me je orožnik nazval z go-spodom, dasi sem v kaizneninski obleki.
‘Srečno barin”, je zaklical o-rožnik ob slovesu in ni občutil ironije, ki je bila v tej besedi.
Štrajki.
Med vsemi štrajki črtijo kapitalisti najbolj štrajk, ki so ga vprizorili delavci, da izkažejo svo jo solidarnost do delavcev, ki so v1 stavki. Kapitalistični listi proglašajo tako štrajke za navadno neumnost, ravnajoč se po znanem izreku, ako te reči ne pečejo, jih pusti v miru.
“Seve so vsi ideali, za katere se ob nedeljah in praznikih zanimamo, navadne bedastoče, ako jih hočemo praktično izvesti.” Prava dobičkonosna življenska modrost' je v tem, če kdo svojih teoretičnih načel nikdar ne druži s praktičnim življenjem.
Svojega bližnjega ljubite le v duhu, drugače pa redno delajte, da vam bodei služil. V praktičnem življenju se strogo ravnajte po tem nazoru': “Vsak sam za se, Bog pa za vse!”
Tako modruje vsak sebičnež, ki ne vidi v svojem bližnjem človeka.
Smatrajte se za člane ene družine in če eden trpi, pa boli vse. Ako pa v resnici trpi kak član, tedaj se ne brigajte za njega. Vsak naj sam zase skrbi, komur se slabo godi, ta je sam kriv svoje nesreče. Tako se v resnici glase nauki današnje boržnvazne elo veške družbe in njenih zagovornikov.
Govori se o “enakosti intere-sev” vseh slojev. Ako pa delavci praktično pokažejo svojo solidarnost, tedaj je to neumnost. In vendar lahko vsako' dete razume, da slabe« življenske razmere ene delavske stroke lahko škodijo vsem delavcem. Iz tega lahko skle parno, da praktično izkazana solidarnost, ki se zrcali v stavki iz solidarnosti, nima za podlago sanjavo sentimentalnost, ampak e-nakost interese-v.
Stavka iz solidarnosti je lahko včasih taktična napaka, nikdar pa ni bedastoča. Največja napaka je v tem, da se stavka ,iz solidarnosti pogostokrat prepozno proglasi, ali pa da se ne prične s tistim ognjem in navdušenostjo, ki sta potrebna za zmago.
Delavci -se morajo v tem oziru še mnogo učiti. Pred vsem se morajo učiti svoje moči hitro osre-dotočevati in jih rabiti tam z vso silo, kjer jim je vspeh zagotovljen.
Bojevati se za malenkosti, še ne izplača. Ako morajo delavci nastopati v masah, potem mora biti tudi stvar, za katero se gre, tako velika, da se lahko- delavce navduši za njo. Delavci morajo pred vsem vedeti, da se gre za skupne enake interese, da je; poraz ene delavske stroke, poraz vseh delavcev, da se gre za boljšo bodočnost, za boljše življeriske razmere vseh delavcev.
V to svrh-o se je pa treba organizirati strokovno v industrielnil’ organizacijah. N. pr. kar dela v rudniku mora imeti eno organizacijo. Delavci se ne smejo deliti v rudarje, strojnike, tesarje itd., kedar se organizirajo. Ako so zaposleni v rudniških podjetjih, potem se morajo vsi organizirati, v rudniški organizaciji. T° velja tudi za delavce druži1’ strok, ker je le tem potom mog°^e osnovati mogočne industrielne delavske zveze, kot bojevne organizacije za zboljšanje delavskega položaja.
/
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Wiilock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.	.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 510 W. 3rd st. Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	,
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th* Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Ko je opat natančno in s strastno živahnostjo dopovedal celi dogodek v Limonti, je končal tako: ■“In, česar bi ne bil nikoli pričakoval, vse to je delo nekega našega sorodnika, ki uživa vaše milost! Da, tisti ničvredni kmetje so našli človeka, ki jih je zaščiš-čal z ugledom vašega imena!” Marko je bil pustil, naj prelat
“Hotel sem vam izkazati svoje spoštovanje in hvaležnost, katero sem vam dolžen za premnoge va še dobrote,” je rekel opat; “o, nikoli ne pozabim, da tudi moje novo dostojanstvo je vaš dar.” Kolikor so se njegove besede nanašale na opatsko dostojanstvo, so bile resnične; to mu je bil res izprosil Marko od Bavarja. A glede zadnjega, to je kardinalskega dostojanstva, ni imel Marko prav nikake zasluge. To je bilo doletelo opata le vsled lastne
izlije vso svojo jezo, ne da bi ga volje protipapeža Petra iz Corva-prekinil. Toda z zadnjimi beseda- re, kateri, videvši, da gre nje mi se je. čutil razžaljenega. Potr- gova zadeva čimdalje bolj rakovo pežljivost mu je pošla, zato ga je pot, si je skušal pomagati s tem, srepo pogledal in mu odvrnil: da je delil častne službe, dosto "Prosim, gospod, ali se vam me- janstva, odpustke, sploh vse, iz; 'ša? Vedite to; kakor ni moja na- vzemši novce., katerih revež ni i vada dopuščati, da hi moji pod-'mel. Z vsemi temi dobrotami si ložniki zanemarjali ali celo pre- je skušal protipapež ustvariti lomi jali moje zapovedi, tako tudi pristašev, kateri naj bi mu po-ne bom trpel, da bi drugi moje magali vzdrževati se na površju, ljudi po krivem obdolževali.” ali pa bi mu vsaj bili tovariši v “Oprostite!” je dejal takoj o- slučaju, če bi moral propasti, pat, ki je uvidel, da je predaleč Marko je vendar sprejel po-zašel, “jaz nisem hotel govoriti klon polnoveljavno in si ni delal o kakem vašem zvesto-udanem. skrbij, da bi spravil svojega viso-Govoril sem o človeku, ki uživa kega privrženca na tisto stopinjo vašo milost; vendar se mora to hvaležnosti, katere je bil res dol-razumeti v širšem pomenu; tisti žan. Ta je odšel zagotovljaje človek je namreč v službi jednega Marka, da mu je udan z vso dušo vaših ljudij, a on tega vsekakor in nude mu na razpolago samega ni vreden, ker je sin nekega ma- sebe, svoje redovnike in vse sa lopridneža, in s svojimi deli tudi mostansko premoženje, sam kaže, da ni nič prida.	_ | Ta nova okoliščina je razjarila
Torej o kom govorite?	je Vedno bolj Marka proti Ottorinu
vprašal Marko..	Daši je pred opatom kazal, da ga
“O nekem Ottorinovem oprodi, žali ,že sam SUini) da bi bil zam0 ki se zove Lupo in je sin soko- gej kateri njegovih podložnikov larja grofa Del Balzo. Tisti je m bjbd deležen v tisti zadevi, ven bil Bellebuona. Povedal 'sem vam dar je bjj za se prepričan, da Ot že,v da^ so pri umorjenem vojaku torino ni mogel biti pri tem po našli železno srajco in suknjo, ali polnoma čist; če ne drugega, mu
res^	_	.	I je vsaj Lupo moral povedati, kam
Da, ste mi povedali.	I jn p0 kaj. spomnil se je tudi
Prav7. Te reči pa so bile spo- ^ prijaznih odnošajev med njim in znane za lastnino tistega Lupa, družino grofa del Balzo, vsled ka in sedaj se mi zagotavlja, da se terih je mogel Ottorino prav7 leh on kmalu vrne v Milan v Ottori- bo kaj svetovati Limontinom novo hišo, kakor da bi kar nič ne prid; nazadnje mu je prišla v mi vedel o tem. Sicer pa vara rečem sej ^udi Biče, in začutil je, da zopet, da nikakor ne mislim, da njem vedno bolj divja ogenj srda bi se bil pri tem Ottorino kaj, jn ljubosumnosti, vmešal. Tudi ne glede na sorod-
stvo, ki je med njegovo in mojo
hišo, on ve, kako zelo ste mi vi,
Da,
Trinajsto poglavje.
tudi ljubosumnosti. Od ti
naklonjeni, in gotovo bi se bil ču-1 stega dne va, ko je Marko prvič val mene razžaliti. In pa saj je preočitno, da je tisti malopridnež delal po svoji glavi; zato ker je iz Limonte, je hotel pomagati svojim ljudem ... In tako sem vas prišel prosit za dovoljenje... da bi vi hoteli blagovoljno privoliti ...”
“Čemu?”
“Da bi samostan sv. Ambroža kot grofovski lastnik Limonte smel vršiti svojo gospodsko pravico ter kaznovati upornega podložnika.”
Videti je bilo, da Marko omahuje1; zato ga je uni vedno bolj obdeloval, rekoč: “Če bi šlo za krivico, storjeno le meni, bi se še moglo odpustiti; a kakor vidite, tu se gre za ugled in veljavo samostana.”
“Se ve! se ve!” ga je' prekinil Marko, “vedno ista pesem. Sicer pa storite, kar vam je ljubo; kaj to mene zadeva?”
zagledal hčer grofa Del Balzo, mu je podoba krasne iu sramožljive devojlke bila vedno pred očmi. O na se je prikazovala: med vihar nimi posvetovanji, med tajnimi načrti, med veseljem in nadami tiste‘neustrašene duše. Včasi, sla g^je se ž njegovimi sanjami o ve lečastni prihodnosti, mu je obse vala ta bodočnost z rajsko milino radostjo in mirom; včasih pa, zo perstavljaje se mu, mu je hipoma odjemala vso duševno moč in ga pehala v temno in mrzlo pušča vo, kjer se je razkajevalo vse bo gastvo, moč in slava v prazen niči tedaj mu je bilo, kakor če v naj večjem ognju kakega plesa pri manjkajo nenadoma glasovi god be, da je potem nadaljni ples le gola neumnost.
Y tisti dobi svojega življenja ko je bil fes še popolnoma močan a tudi popolnoma zrel, ko je do bro spoznaval zaslepljenost mla
dostnih let, potem ko je bil že mnogo let udan razuzdanim navadam vojaškega življenja, tepen od usode in človeške krivičnosti, naj bi se še udaja'1 ljubezni? In vendar se jej je bil udal z lehkomiš-ljeno strastjo neskušenega mladiča in z usodepolno odločnostjo moža, utrjenega v življenju, polnem bojev in krvoprelitja.
Mairko ni nikoli resno: ljubil druge ženske ra:zun Ermellinde. !S časom, ko je bil izgubil ves up, se je bila tista ljubezen ohladila in prepustila prostor strankarskim strastem, vladohlepnosti, želji po maščevanju in vsem tistim drugim nagnjenjem, deloma velikodušnim, deloma nizkim, ki so ga privedla do tega, da je izvršil na svetovnem pozorišču toliko slavnih pa tudi krivičnih del, kolikor jih je o njem zabiležila zgodovina. Vendar Ermelinda mu ni nikoli šla popolnoma iz srca. Spomin na njo je včasih blažil izbruh njegove jeze. Ko je podaril življenje kakemu prosečemu bitju, ko. je zopet pomagal na noge kakemu propalemu človeku, se mu je dozdevalo, kaikor da je aopet prijatelj tistega angelja, da je zopet mladi Marko; tisti nekdanji Marko, katerega so potem usoda in strasti tako izpremenile.
Daši si je bil svest, da ona, sedaj mati že odraslega otroka, je morala pač izgubiti nekdanjo le poto obraza; vendar, kadarkoli je mislil na njo, ni si je mogel predočevati drugačno nego je bila v spomladi svojega življenja, vesela, sveža, s tistim obrazom, tistimi očmi, ki so ga osrečevale v njegovi mladosti? Od tačas je on ni videl več, in njena podoba, ki je bila ostala v njegovem spominu, se ni mogla starati 'z leti, kakor se ne stara lepi mladi obraz naslikan naplatnu. Zato, kadar je v Milanu prvikrat zagledal Biče, in jo je našel tako podobno spo minu, kateri je imel še o njem ■materi, je čutil, da ga je zgrabila nepremagljiva moč, njegovo srce jo je sprejelo, kakor da bi že bila njegova; tisto srce, že davno obla jeno, da. je zopet razbelilo in mu je začelo biti kakor nekdaj, bilo je zopet vklenjeno v ljubezen.
Prve dni je samega sebe žaga tovijal, da je to le hipno vskipe-nje domišljije, preživo vzbujene po dekličinem nastopu. Jezil se je sam s seboj, sklenil, da se hoče premagati, in mislil, da 'se mu to tudi gotovo posreči. A ko se je grozno zvijal v zadregi, v katero je bil ulovljen, (ni dosegel druge ga, ne go da si jo je le bolj zategnil okolo vratu. Nazadnje, upehan od tako teškega in brezvspeš-nega truda, je počasi in skoro ne-vedoma prešell k nadi, da bi mogel privesti k dobremu koncu tisto ljubezen, katere ni mogel premagati. Pomislil je, da vsaki vladar v Italiji, ne le grof Del Balzo, bi si lehko štel v čast, če bi ga mogel imenovati svojega zeta. Glede Er melinde pa se je tolažil, da, če ji je tudi ubil očeta, je to storil v pravičnem boju in maščevanje se zato, ker se je on protivil nje govi istraistni a pošteni ljubezni do iste Ermelinde. Res, da ga je mo rala ona sovražiti zaradi tega uboja, vendar je popolnoma 0‘-pravičeno,' mislil, da mora razlog, ki ga je dovedel do groznega čina. nekoliko blažiti to njeno sovraštvo, ker je menda ni tako trdno krepostne ženske, da bi na skrivnem deloma ne oproščala prestopkov, prihajajočih iz takega vira.
Treba je pomisliti še, da v tistih čaisih, ko so bili strankarski hoji na dnevnem redu, in je sovraštvo vedno divjalo, so se palč prepogostoma vrstila razžaljenja in maščevanja in kri se je plačevala s krvjo. Družine, ki so živele v sovraštvu med seboj, so bile premnogoštevilne, in zato se je tudi večkrat dogajalo, da se je u-bijalec zvezal v zakon z žensko iz umorjenčevega rodu.
Te misli so mu razveselile dušo ; on jih je čimdalje bolj negoval, da so se mu povsem omilile, in strup ljubezni mu je vedno bolj vhajal v kri in ga je konečno premagal popolnoma.
Tedaj se mu je zdelo, da se je povsem pomiril sam s seboj. Čutil se je prerojenega, videl je pred seboj lepo, smehljajočo prihodnost. Nikoli še ni tako vroče hrepenel po gospodstvu v Milanu, ni-kadar še se ni z večjim veseljem napravljal na nevarno pot, ki ga je imela dovesti do one višine, nego tiste dni, ko mu je domišljija slikala na vrhuncu kot venec vseh
njegovih prizadevanj preljublje-no Biče, kateri je hotel položiti pred noge vse svoje časti in še samega sebe.
Toda le prekmalu ga je iz tega blaženega; sna prebudil sum o ljubezni med deklico in Ottorinom. Kdo bi mogel dopovedati, kak vihar je jel divjati v njegovi strastni duši,ko se je njega polotila mrz-ka ljubosumnost? Nekaj časa je še dvomil, ali bi moglpi biti res to, česar se je tako hudo bal. Hotel se je popolnoma’ prepričati, in storil je to pri tisti ježi po mestu, o kateri smo že prej govorili.
Tiste dni je bil z Lodrisiem popolnoma določil načrt, po katerem hi se imelo vzeti nečaku Az-zonu gospodstvo v Milanu. Marko je imel oditi v Ceruglio, da bi najel na svoj račun uporne nemške vojake, in Se je mislil kmalu tje napotiti. Pa odkar je bil trdnega mnenja, da se Ottorino in Biče ljubita, mu je šlo vse narobe, če bi odšel, kaj bi imel storiti, da bi tolažil strast, ki ga je morila?,Ali bi imel Ottorina seboj vzeti? — Mladenič bi šel le nerad ; pa tudi če bi rad šel, on bi ga nikakor ne mogel strpeti pri sebi. Ali bi ga imel pošlati v kako daljno deželo s pretvezo, da se je treba tam kaj pogajati, in naj bi se tam mudil, dokler bi se tudi on sam ne vrnil iz Ceruglia? — Pa ni mogel hliniti prijaznosti in zaupanja do njega, do gada, ki mu je ostrupil živ ljenje. Ali bi ga imel' tedaj pustiti pri Biči, — da, ko bi se poln slave vračal s svojega podjetja, bi ju morda našel ž poročena ? Že ta misel sama ga je delala besnega, mu je obujala v domišljiji podobe najstrašnejših grozovitostij, in gorje, če bi v takih trenotkih —
-----! Ko se je tako dolgo, časa
mučil z neštetimi mislimi, se je nazadnje oprijel mehkejega sklepa. Odločil se je, da odide, a poprej je hotel še poklicati k sebi grofa Dell Balzo, in obuditi mu grozen strah pred Rusconijem ter zapretiti mu s kako skrivnostno osveto, če bi Ottorino zaradi Biče ne držal besede, katero je bil že' prej zadal Ruseonijevi hčeri; on je tako dobro poznal grofa, da nikakor ni dvomil o vspehu teh groženj.
Ko je to določil, mu je še celo zoipet posinil neki žarek upanja; začel se je udajati kaki misli, ki mu je pobijala žalostno prejšnja gotovost. Modroval je tako-le: “Kdo ve, ali pa Biče ljubi Ottorina? Ali imam kak drug dokaz za to, razun tega, da je zarudela, kar je pač naravno, ko je z mosto-vža pozdravljala mladeniča, jezdečega na moji strani? To mi je
zadostovalo, da sem zbesnel; ali se pa nisem mogel jaz motiti?” -
Hotel se pe prepričati o tem, in tako je prišel do sklepa, da mora videti Biče, da jo mora izprašati sam, in tako zvedeti skrivnost njenega srca. Zato ie namenil prirediti na večer pred svojim odhodom veselico, na katero je povabil grofa, naznanivši mu, da z gotovostjo pričakuje njega in hčer.
Med tem se je godilo nekaj, kar bi bilo lehko še po drugi poti privedlo Marka do njegovega namč-na. Mi razložimo to potem, ko povemo nekoliko o Ottorinu.
Ta je bil ves razjarjen in srdit, ker je njegov gospod pri zadnjem obhodu tako ojstro in trmasto ž njim ravnal. Vepdar se je podal k njemu, da bi se opravičil, da bi ga prosil oproščenja, Iker se je ska-zal omahljivega, ko ga; je vabil seboj v Toskano, da bi se mu sedaj ponudil v spremstvo, in ga prosil, naj mu nakloni to odlikovanje. Toda ko je prišel v dvorec, ga Marko ni hotel sprejeti, in nazadnje mu je celo ukazal sporočiti, da naj se ne pokaže več v njegovo hišo.
Pač ni treba povdarjati, da mu je to delalo žalost. Ne da bi slutil pravo in gllavni vzrok, ki mu je nakopal nesrečo, je mislil, da je vsemu krivo le to, ker se je odrekel poroki z Rusconijevo hčerjo; in res je moglo tudi kaj takega zadostovati, da bi kdo prišel v nemilost pri takem človeku, ka-koršen je bil Marko.
Tedaj je Ottorino začel resno razmotrivati svoj, položaj. Da bi se odrekel Biči? —- O tem se ni dalo misliti. — Pa kako naj bi se zopet spravili s svojim gospodom? —Tam na monški cesti se je bil res pohvalil proti grofu — naši bralci se menda tega še spominjajo, a da je on konečno vendarle sam svoj gospodar in da si more izbrati tako nevesto, ki bi mu bolj ugajala, naj bi to bilo Marku že ljubo ali ne. Ali to je bila le ba-harija, in sedaj, trezno razmišljajoč, ni čutil prav nič ^eselja, da bi se sprl s takim možem. Marko Visconti! mi ga poznamo nekoliko, a on ga je poznal še bolje. Tudi ne glede na to, da vsaki še naj srčnejši in najdrznejši človek bi se bil dobro čuval, da bi ne prišel v sovraštvo s tako mogočnim in odločnim možem, kakor je bil Marko, Ottorino ni mogel prenašati misli, da bi moral živeti v jezi ž njim še posebno zato, ker ga je Marko vedno ljubil kakor svojega sina: phd njegovim vodstvom se je bil mladenič izuril v orožju in je 'bil že dovršil svoje prve vojne čine; Marko ga je bil
proglasil vitezom. Ottorino je sploh vse svoje dni gledal na Marka kot, na vzor, na vodnika, na luč, ki je razsvetljevala pot njegovega življenja.
(Dalje prihodnjič.)

Otroci in ženske
so ponavadi podvržene napaki, katero povzroča nepravilna prebava.
Severov
Laxoton
poda hitro olajšavo v takih slučajih. Povspešuje tok žolca, redno delovanje črev, dobro prebavo, veselje in pokoj. Visoko se priporoča za otroke.
Cena 25c.
Severove Kapljice za otroke
(Severa’s Soothing Drops.)
utešijo bolečine, kolike, zvijačico, krče in preženejo sapo in pline iz želodca ter podele mirno spanje.
Cena 25 centov.
V
Čuvajte se
bolezni, katere .dajajo bolečine. Najboljša varščina obstoji samo v tem, da se vzdržuje čisti ampak, da se vsak umije čisto tudi vrat, zobje in usta. Rabite, kot grgralo in ustno izpiralo
Severov
Antisepsol
Uspešno tudi učinkuje v slučajih nomega katara, tokov in kjerkoli se rabi antiseptična sestavina.
Cena 25 centov.
V vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severova Zdravila. Ne vzemite druge. Ako jih vaš lekarnar nima v zalogi, pišite nam.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA

Prekinjeno delo.
tfi
I
1
£
tfi
£
Hi
tfi
1
m
BITTER-W1NE
trinerovo
Horré vino
h/JOSEPH miNtR
616-622 S-Ashland Ave
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni.
. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, (da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali Jiak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri ko jih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnieo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
tfi
UVAZALEC IN IZVAZALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
!^!Atfitfi!fi!f¡!Jitfitfi!li!Ji!litfiKtfi!f¡!litfitfiS !dFi^M^tf»^!li!j^tfi!^|f^
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	Vprašanje pa jej ako bo vas poznal. — je rekel nadlovec, — pozabil je imena vseli svojih, psov. Pred tednom dni sem mislil, da se mu je obrnilo na boljše . . . “Osedlaj mojega konja”, mi je dejal, ko je 'Spraznil srebrno čašo in pelji pse na Hazelhurtskd grič” . . . Vsi smo bili veseli. Zjutraj smo ga videli, da je jezdil na lov, ne da bi bil spregovoril kaj dru<zega, kakor da veter piha od juga in da bomo kmalu našli sled. Ali še predno smo odvezali pse, je pričel gledati krog sebe kakor človek, ki se je prebudil iz sanj. Obrnil je konja in j’ezdil proti dvorcu, nam je pa prepustil, da smo lovili divjačino.
—	To so slaba poročila, — je re-keX Tresiljan. — Ali Bog nam mora pomagati . . . ljudje nam ne morejo.
—	Ali ne prinašate poročila o gospodični Ami? . . . Zakaj to vprašanje ... Vaš obraz pripoveduje zgodbo. (Vedno sem upal, če jo najde kak človek, potem jo bodete našli vi. Zdaj je v'se proč in izgubljeno. Ako se približa Varnej na streljaj, potem bo dobil pšieo ... To vam prisežem pri soli in kruhu.
Vrata so se odprla in vstopil je Mumblazen, star, suh gospod, kateremu je koničasta čepica pokrivala skoraj do cela njegove sive lase.
Smatral je sebe za prevažno osebo, da bi pri pozdravu tratil čas z besedami. Zato je Tresiljanu v pozdrav le na lahko prikimal in mu podal desnico. Potem je pa mignil, da naj mu sledi v sobo sira Hugha.
Viljem Badger se je obema pridružil, ne da bi ga kdo pozval, ker je bil radoveden, ako bo prihod Tresiljana zdramil gospodarja iz ravnodušnosti.
V dolgi sobi, katere stene je pokrivalo lovsko orodje in lovske trofeje vseh vrst, je sedel pri ka-menitem ognjišču, nad katerim sta visela meč in oklep, sir Hugh Robsart pl. Lidkot, človek izvan-redne sile, na katerega so le1 pogoste telesne vaje vplivale, da se ni zredil preko meje.
Tresiljanu se je zdelo, da se je bolezen njegovega starega prijatelja obrnila na slabo. Vsekakor so pa bile njegove oči bolj kalbe, ki so se pri vstopu Mumblazena le počasi dvignile od knjige in končno obvisele na tujcu.
Vikar, sivolas človek, ki je bil za vlade kraljice Marije spovednik, je sedel s knjigo v roki pri oknu. Tudi on je pozdravil Tresiljana molče in položil knjigo od sebe, da bi opazoval kakšen učinek bo napravil prihod Tresiljana na starega in nesrečnega moža.
Ko se je Tresiljan s solzami v očeh bližal detetu svoje obljubljene neveste, se je dozdevno oživel spomin sir Hugha. Zastokal je globoko, nekakšen krč se je razlil preko mišic na njegovem obrazu, potem je pa razprostrl roki in nte da bi spregovoril besedo, je pritisnil Tresiljana k sebi.
—	Še imam vzrok, da živim! — so bile njegove prve besede, potem se je pa vlil iz njegovih oči potok solz in lil preko zarjavelih lic v sivo brado.
—	Nisem mislil, da se bom moral kedaj Bogu zahvaliti, da vidim svojega gospodarja in plakati,
—	je menil Viljem Badger. — Sedaj pa le plaka, dasi se mu bom v joku kmalu pridružil.
—	Edmund, ne bom ti stavil vprašanj, — je rekel stari vitez.
—	Nobenih vprašanj . . . nobenih. Ti jo nisi našel ali pa našel v takem položaju, da bi bilo boljše, da bi jo ne bil našle!.
Tresiljanu je bilo mogoče odgovoriti.
—	Dobro je . . . dobro. Edmund, nikar ne plakaj zanjo. Jaz imam vzrok, da jokam, ker je bila moja hči ... Ti se lahko veseliš, da ni postala tvoja žena . . . Ljubi Bog, ti že veš, kaj je prav . . . Vsako noč sem molil, da bi Edmund in Ami postala zakonski par ... In če bi se bila spolnila moja želja, tedaj bi bilo moje gorje še večje.
—	Cenjeni prijatelj, pomirite se, i— je rekel vikarij siru Hughu.
—	Mogoče hčerka naše ljubezni ni postala bitje, kakeršnega opisujete vi.
—	Ah, — je odgovoril sir Hugh razkačen, — storil bi ji krivico,
atko bi jo pozval po imenu, ki je zasluži . . . Mogoče imamo sedaj druga domača imena za to. Dovelj časti je za hčerko devonšajrskega poljedelca, da je postala izvoljenka finega dvorjana, posebno tega Varneja, katerega dedu je pomagal moj oče, ko je njegova hiša razpadla po ... no ... po bitki, v kateri je padel Rihard. Spomin me zapušča in nihče izmed vas mi ne pomaga.
—	V bitki pri Bosivartu, — je pripomnil mojster Mumblazen, — ki se je vršila med Rihardom Krk-bekom in Henrikom Tudorjem, dedom sedanje kraljice, leta tisoč štiri sto pet in osemedeset.
—	Pravilno — je pritrdil sir Hugh. — Vsako dete to ve, le mene zapušča spomin. Moji možgani pozabijo vse, kar bi moralo ostati v njih, spominjajo se pa le tega, kar bi najrajši pozabili. Tresiljan, moja pamet je zmešana, odkar si odšel.
Plemeniti gospod, — je pričel duhoven. — Najboljše bi bilo
sodili o vseh pritožbah Indijancev in belih naselnikov Leta 1683 je Jožef Blanke prišel v novo provinco z večjim številom naselnikov iz Somersetshi-ra. Istega leta se je naselila tudi večja družba Ircev pod vodstvom Fargusona. Deset škotskih družin pod vodstvom lorda Cardrossa 'se je naselilo leta 1684 v Port Rova lu. Par let kasneje je dospela četa španskih vojakov iz St. Augu-stina in spodila nesrečne škotske družine z njih domov. Najvieč na selnihov je pa prihajalo iz Fran-V Začetku leta 1598 je Henrik
IV., francoski kralj izdal prokla-macijo, -v kateri je proglasil, da so priznane verske pravice hu-gentov. Zdaj, sedemdeset let 'kasneje je pa pobožnjaški Ljudevit XIV. preklical te pravice, ker si je domišljal, da s tem preklicom postane katoličanstvo splošno. Hugenoti ,so bili zopet izročeni svojim sovražnikom — katolikom na milost in nemilost. Da bi preklic zadobil polno moč, so naselili
za vas, da odidete v svojo sobo in francoske vojake v vaseh in me
ležete k počitku ... Zdravnik vam je dail pomirjajoče zdravilo . . . Bog je zapovedal, da naj rabimo posvetna sredstva, ki nas krepčajo in pomirijo, da ložje prenaša mo nadloge in skušnje, ki jih nam pošilja.
—	Res, resf stari prijatelj! — je pritrjeval Hugh. — Možato bomo prenesli skušnjo . . . Zgubili nismo druzega kot eno žensko1 . . . Le poglej Tresiljan — pri teh besedah je potegnil dolg koder iz žepa — poglej ta koder! . . . Poslušaj ! Tisti večer, ko je ubežala in mi želela lahko noč, je visela ob mojem vratu, poleg se pa obnašala še bolj ljubeznjivo . . . tisti večer sem jo norčevaje zadrževal, za ta le las, dokler ni vzela Škarij, ga odrezala in pustila v moji roki . . . To je vse, kar naj bi mi bilo ostalo od nje.
Duhoven je hotel govoriti, ali sir Hugh mu je segel v besedo.
—	Mojster vikarij, vem, kaj hočete povedati ... to je ženski koder ... in žena je prinesla greh in smrt na nedolžni svet . . . U-čeni mojster Mumblazen lahko marsikaj pove, Ikar je ženi v ško-do.
—	Človek naj se boji njih nasvetov, — je rekel Mumblazen.
—	Pravilno, — je odgovoril sir Hugh; — zato se bomo obnašali, kakor se spodobi za moške . . . Tresiljan ti si dobro došel, kakor da bi bil prinesel najboljše vesti
. Dolgo že razgovarjamo in naša usta so suha . . . Ami, napolni čašo Edmundu in meni!
V trenotku se je spomnil, da kliče bitje, ki je odsotno in ga ne more slišati. Stresel je glavo in rekel duh o vnti:
—	Ta žalost je za mojo zmešano glavo, kar je cerkev v Lidkotu za naš park: mi lahko zaidemo v goščavi in grmovju, koncem vsakega drevoreda nam blišči nasproti cerkveni stolp, gomila mojih pradedov. Da bi hotel Bog, da se že jutri napotim tje.
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Prazna zemljišča zapadno od reke Ashley so razdelili med Nizozemce, ki so ustanovili naselbino Jamestown. Vest je kmalu dospela na Nizozemsko in domovino so zapustili drugi izselniki, da se združijo s svojimi rojaki. Karel II., ki je redkokedaj podpiral naseljevanje1, je nabral v južni Franciji protestante, da so uvedli sviloprejko in zasadili vinsko trto.
Leta 1880 So ustanovili sedanjo metropolo South Caroline.
Nečloveško ravnanje z Indijanci je provzročilo' vojno z Indijanci. Nekateri Nestovci so pohajali med nasadi, katere So naselniki meninič tebinič postrelili. Indijanci so se pritožili pri vladi in lastniki so izjavili, da naj se krivce kaznuje. Ali naselniki niso hoteli nič slišati o tem in boj ob meji se je nadaljeval. Naselnikom ni bilo toliko, da bi pomorili Indijance. Njih kramarske duše so bile lačne denarja. Vsakega vjetega Indijanca so prodali kot sužnja ,v Indijo. Samoposebi se razumie, da so se Indijanci maščevali in vbili vsakega belokožca, ki jim je prišel v pest. Vojna je trajala skoraj eno leto, preden se je sklenil mir. Po sklenjenem miru so lastniki imenovali pet komisarjev, ki so
stih, v katerih ¡so bivali Hugenotje, Zastražili so meje in pristanišča. da bi hugenotje ne ubežali v druge dežele. Kako smešni in neumni so bili vsikdar tirani! Pet !što tisoč najboljših ljudi je ubežalo v tuje kraje. Hugenotje so bivali od Baltiškega morja do rta Dobrega upanja, na zapadnem kontinentu od države Maine pa do Floride. Največ hugenotov, ki so iskali zavetja v Ameriki, je' pri bežalo v South Carolino. Lastniki so jim delali velikanske obljube, angleški naselniki so pa bili ljubosumni nanje in ubežniki so doživeli prva leta marsikatero bridko skušnjo v obljubljeni deželi.
Leta 1686 je postal nas)elniški governer Jakob Colleton. Hotel je usiliti ustavo Lockeja in Shaf-terburyja. Temni se je uprla zbornica in ljudstvo mu je bilo sovražno. Ko je bilo potreba plačati najemnino, so se naselniki uprli. Da bi odvrnil pozornost od seble, je Colleton izdal oglas, v katerem je opozarjal naselnike na morebitni upad Indijancev in Špancev. Mobiliziral je milico in proglasil obsedno stanje. Vse je bilo zaman! Ljudstvo se je dvignilo proti njemu. Miejtem je pa prišel glas, da so Jakoba II. spodili s prestola in da 'sta postala vladarja Viljem in Marija. Takoj so dvignili obtožnico proti Colletonu in moral je oditi v pregnanstvo.
Poslali so Filipa Ludwela, ki je bil colninar v Virginiji in od leta 1689 governer v North Carolini, da bi napravil red in mir. Mučil se je eno leto, da bi naselniki priznali ustavo Lockeja. Po enoletnem brezvspešnem trudu se je vrnil v Virginijo.
Minolo je skoraj četrt stoletja, odkar je Locke izdelal svojo ustavo. KončnO so lastniki spoznali, da se take ustave ne more vsiliti ameriškim načelnikom. V aprilu 1693 so lastniki proglasili ustavo za neveljavno in veličastveno cesarstvo Shafterburvja je splavalo po vodi.
Tomaž Smith je bil imenovan guvernerjem, kateremu je kmalu sledil Ivan Archdale, zelo nadarjen kvakjer. Upravljal je naselbino zelo previdno. Naselnjkom je dal na izbero, da so plačali davke v denarju ali blagu. Indijance je varoval pred ljudmi, ki so jih lovili in prodajali v sužnost. Nekatere katoliške domačine^ ki so bili v sužnosti, je odkupil in poslal domov v Florido. Ko je nastala zopet ljubosumnost med hugenoti in pripadniki druzih ver, je Archdale diplomatično poravnal spor. Bila je prava nesreča za naselbino, ko so leta 1698 odpoklicali governerja na Angleško.
Jakob Moore je bil prihodnji najvišji uradnik. Prvo njegovo delo je bilo, da je pričel vojno s špansko naselbino v St. Augusti-nu. V tem času je izbruhnila vojna kraljice Ane. Španci so napravili zvezo s Francozi in se skupno borili proti Angležem. Vsled vojne sta bili kmalu v sporu South Caro-lina in Florida. V Charlestonu so v zbornici nasprotovali vojni. Končno je po dolgih razpravah zmagala stranka za vojno z majhno večino. Zbornica se je izrekla, da se zbere dvanaist sto mož in opremi z vsem potrebnim za vojno Ta četa naj udere po suhem in z morja v. Florido. Poletje 1702 so porabili za priprave. V semptem-bru so čete pod poveljstvom polkovnika Daniela odkorakale proti Floridi. Brodovju je pa zapovedoval governer. (Dalje prihodnjič.)
Vojaška justica.
O opavski tragediji vojaške justice, o kateri smo poročali v zaidnji izdaji “Glasila”, prinaša “Mähr. TagblatJt” podroben o-pis, ki kaže strahoten slučaj še vse v hujši luči-
V čertek so v Oipavi obesili’rezervnega korporala Pagaaza, ki je 18. p. m. na nočni vaji ustrelil nadporočnika Šrameka. ‘Preiskava”, “proces” in “eksekucija kažejo tajno vojaško justico razgaljeno, vsled česar zasluži tra gičmi slučaj podrobnejši opis.
častnik umorjen na vaji.
18. p. m. je i mel 13. pehotni polk nočno vajo v okolici Nove Seldlice. Reizervni koporal Poljak Pagaez je bil popolnoma pijan in se je na_maršu opotekal izven vrste. Nadporočik Šramek je prijezdil k njemu in mu zaklical: “Ne hodi kakor svinja, stopaj kakor človek!” Ko se je častnik vrnil na čelo kompanije, je Pa-gacz molče vzel svojo puško, pomeril in izprožil- Z vzklikom: “Jezus, Marija in Jožef!” se je zgrudil nadporočnik mrtev s konja: leroglja mu je pretrgala glavno dovodno žilo.
Nato je Pagaez vzkliknil: ‘Rezervisti, to sem storil za vas. 0-bešen bom! Molilte zame!” Pa-gaeza so takoj razorožili in odvedli v zapor.
Nagla sodba; ob 6. sojen — ob 8. obešen.
Pagaez ni bil obsojen v normalnem vojaškem procesu, temveč z naglo sodbo. Zoper njega so izvlekli na dan § 147 vojaškega kazenskega zakona, ki določa naglo sodbo za slučaj, da se je upornost proti predstojniku pojavila v vrsti in da bi utegnila kvarno vplivati na disciplino o-stalega moštva.
Kako se je izvršilo ‘sodno’ po,-stopanje proti zločincu?
V	sredo popoldne so pripeljali Pagacza iz olomuškega garnizijskega zapora v Opavo, na sedež njegovega polka, kjer se je v četrtek zjutraj zbralo sodišče.
Točno ob 6. zjutraj so se postavili na dvorišču Rudolfove kasarne v vrsto trije bataljoni 13. polka; obenem so se uvrstili štirje polovični bataljoni eksekucijskega kareja- V tem kareju se je zbralo “sodišče”, sestavljeno iz polkovnika, stotnika, nadporočnika, narednika, četovodje, svo-bodnika, prostaka in stotnika-avditorja.
Ob 6. in pet minut je 26 infan-teristov z nasajenimi bajoneti pripeljalo Pagacza, ki ga je spremljal duhovnik, pred te sodnike. Obtoženca so zaslišali, avdi-tor je poročal in trdil, da je Pa-gacz umor pripravljal.
Krivda je bila soglasno potrjena; smrtna obsodba ob 7. in 25 minut izrečena. Uspeh “sodnega postopanja” so sporočili divizio-narju, ki je čakal v hotelu pri “Rimskem cesarju”. Divizijonar je obsodbo takoj potrdil.
Ko je dospela potrjena obsodba ob 8.in 6 minut sodišču v roke, so privedli Pagacza zopet na dvorišče, avditor mu je prečital obsodbo v nemščini, polkovni poveljnik v poljščini. Nato je eksekucijski kare z obsojencem odkorakal
pred vešala,
ki so bila postavljena na drugem koncu dvorišča. Pagaez je napravljal vtisk isfcesanea; ko mu je krvnik Lang z Dunaja vrgel zanjko okolo vrata, se je nemo pokrižal- To je bilo ob 8. in 18 minut. Dve minuti pozneje je krvnik naznanil, da je skončal svoje opravilo.
V	štirih minutah je bila torej krivda do'gnana in rešeno vprašanje, ali je mož zagrešil svoje dejanje pri polni zavesti ali v popolni pijanosti. Ker je umoril o-ficirja vsled psovanja v hipnem razburjenju, ld ga zavoljo popolne pijanosti ni mogel obvladati, boi javnost izvzemši onih sedem sodnikov—zmajevala z rameni in ne bo verjela, da je bil umor pripravljen.
Kako sirova in prosta vseh modemih pravdnih načel je vojaška justica! Nič manj sirova in divja kakor linčarska pravica v južnih državah Unije!
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in lmportirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Siivovic,
Tropinovec,
High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HOEWAT, JOLIET, tt.t.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo koristi Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK,
= (ADVOKATl-	-----
DR. PERO PERIC
Office Room 207, Union Bank Building 25 North Dearborn Street - Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraš a pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
2
2
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Največ ja slovanska tvornica za ZA-ETAVE, KBGALIJE, ZN/JKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slevaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od
poznanih društev.	______
't Laatnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvatski in j. član 8. N P. J., odkar se je ustanovila.
Klimute nn na« umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-uupujik. jril ttza» ne podpornice, podpornice za izvene. ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno dilce. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse
W\ ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebr e stvari. Za dame postrežba dam:
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po ceniki
Najbolši Izdelek iz Pacifika.
1621-1623
Telefon Canal 110.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
W. 12tli Street, Chicago, 111.
Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj,
Nekaj besed ...
Kmetamarija :
Kakor jate črnih, zloželjnih ptic, so se podili oblaki po večernem nebu, in medla mesečina jih je obsevala.
Tam za gorami je1 ugašala luč in prižigala se je druga, pa ne v istih žarkih, temveč v temnejših.
Po mestnih ulicah pa je drevilo življenje dalje in dalje, — ni se zmenilo niti za oblake, niti za medlo luč.
Tiste svetiljke so bleščale, bohotno so se grohotale in razžarja-le ulice 'in ljudi v prešerni luči, polni razgaljenega življenja.
“Tako neumno je to življenje,
—	kaj bi z njim!” je dejal Ivan in stopal hitreje z Romanom.
“Kakor otrok si: vzgoje ti je treba,” je govoril Ivan.
“Kakšne vzgoje ?Ali mi hočeš natresti tiste puste misli o žarnem življenju, ki klije le v besedah, v resnici pa ga ni, četudi bi ga iskal z lučjo pri belem dnevu?” je del mrklo Roman.
“Ne z lučjo in sploh nikakega iskanja ni treba za to življenje. Kaj meniš, da smo res zato na svetu, da se vlačimo medlo za meglami in si jih silimo v naše duše, ki so za kaj višjega, kakor le za smrt? Ali veš, da smrti sploh ni — take smrti, v kateri bi ugašali in ugasnili za vse večne čase? — Ne — prijatelj moj —, poglej — saj ni mogoče, da bi ne mislil drugače, kakor pa mi tu govoriš? je del s poudarkom I-van.
“Ne, ne, resno govorim in s premislekom. Ne igram se; kakšno življenje čutiš, vraga, v sebi, da te ne teži?”
“Kakšno! — ČudDO govoriš!” se je čudil Ivan.
“Življenje mislim, to življenje, ki ga živim sedaj, in ki je lepo—”
“Da, in ki vendarle mine—■”
“Ne, ne mine! Duh naš ostane živ na veke, in ne ugasne. Večnost je v nas, zakaj narava smo. Narava je lepota in lepota je resnica. Resnice pa bi ne bilo, ako ne bi bila večna. Kar ni večno, ni resnica,” je govoril Ivan.
“Lepo govoriš, in človek bi te poslušal cele ure, ako ne bi —” je del z nasmehom Roman.
“No, ako ne bi —?” je vprašal Ivan in postal.
“Ah, beži,” se je smejal Roman. “No, ako me ne bi tam nekje v kotičku srca tako peklo in žgalo in kričalo: neumnost, neumnost! Neumnost je vse skuipaj, življenje in vse. Sicer pa, kaj bi
—	dostikrat sva že tako govoričila, ne izpreobrneš me — ”
“Menda res ne; skoraj bi obupal nad teboj,” je govoril resno Ivan. “In vendar mi je hudo, ko te vidim še vsega mladega, komaj da si pričel kot in storil prve korake, in že omedlevaš! In, kaj te ni prav nič sram!”
“Sram? Da bi me bilo Sram? Ah, Ivan pusti me, drugače me še zjeziš, in danes' nočem jeze, vsaj take ne. Kaj ne vidiš, da sem že ves v starosti? Kaj ne vidiš, da sem bolan?” je del tiše Roman.
Ljudje so vrveli dalje dalje. Luči so žarele, avtomobil drevili in bučali.
Zavila sta okrog ogla.
“Kaj vraga, bolan ?Seveda, poslušaš na vseh krajih, kje te kaj boli, in ko komaj začutiš, niti ne začutiš ne, le zaslutiš trohico iskrice tiste svoje namišljene bolesti — in že jo objameš in jo obkrožaš z vsem mogočimj in jo neguješ in privijaš k sebi. da se res veča in te dela bolnega. In vse je le izmišljeno, vse našemljeno, prijatelj! Pa — ne zameri!”
Ivan je govoril v čudnem ognju, potem pa spet hladno in mrzlo; govoril je iz prepričanja, zakaj vero je imel v življenje.
“Ne zamerim ti,” je odgovoril še 'bolj mrko Roman. “Ampak pusti me, dovoli, nisem razpoložen za pridige in nauke in nasvete ! Vrag vzemi vse skupaj! ’ ’
“In tebe prvega! Norec si, ali veš, da noriš?”
“Morda — dovolj o tem, ne modrujva dalje. Ah, glej! Ali ni tam Hana?”
To rekši je zrl na gospodično, ki jima je prihajala nasproti s počasnimi koraki. Mirno je zrla po ulici, gledala ljudem v obraz in pazno motrila življenje in vrvenje okrog sebe.
Ivan jo je tudi ugledal, pozdravili so se in postali. Ivan je dejal:
“O, gospodična Hana! Prav,
da prihajate, z Romanom bi se bila kmalu skregala.”
“Ej, dober večer! Skregala bi se bila kmalu? No, potem pa me je dovedla sama sreča do vaju!” je dela smeje se Hana in pogledala oba.
“No, gospodična, norca me i-menuje Ivan, kdo bi ostal hladnokrven pri takem naslovu?”
“A tako — no, pa.— pomirita se. Pa kaj vama je, na se spore-kata v tem večeru, tu sredi življenja in sredi tega prešernega mesta? Bog vaju je dal, res! Vesela bi naj bila, da sta dva, ki se poznata. Jaz sem sama, vidita, pa se le smejem. Ha, ha!”
Veselo se je zasmejala in se o-krenila.
“Eh, gospodična, najina slaba stran je bila spet na vrsti. Filozofirala sva spet!” je rekel Bo-man in se nasmehnil.
“No, to- je “slaba stran”, filozofija? O, gorje vam, da bi vas slišali gospodje s katedrov tam z vseučilišč! Filozofija — in slaba stran — ha, ha! — Pa, pojdimo vendar; kam sta namenjen na?” je rekla Hana.
“Kam? Ah, nikamor,” je povzel Ivan.
.“Po ulicah hodiva; kar povprek po vsem mestu, ni nama d‘o cilja.”
“Kakor meni ne. Tudi jaz tavam po mestu in gledam to velikansko komedijo, ki je pa vendarle lepa!”
“No, potem pa, če vam je prav, gospodična, pojdimo dalje, in stopimo v ono kavarno,” je rekel Roman.
“Dobro, Roman,” je povzel I-van, “pojdimo, ali ne, gospodična?”
“Kakor hočeta; — grem!” Stopali so dalje in govorili; pa so se komaj razumeli v vsem vrišču in ropotu. Ni prijazna govorica v velikih mestih. Razpadajo besede in se poizgube v tisti kaos nemira. Živo življenje vzame človeka v svojo sredo in ga tira dalje po ulicah. Brez misli, brez hotenja je takrat človek.
Samoten popotnik je sredi vršeče množice . . .
Prišli SO' do kavarne in Ivan je odprl vrata. “Prosim, gospodična,” je povabil Hano.
No torej, grem. četudi bi pravzaprav po zakonih — ” je rekla smeje se —
Kako mislite? Po zakonih...?’ je povprašal Ivan, ki je ni bil razumel.
‘Ah, nič, nič! Pojdimo!” je dela spet Hana in vstopila v kavarno in za njo Ivan in Roman.
Vse drugačno je bilo življenje tu.
Svetiljke so svetile, pa ne tako glasno in hreščeče, kakor tam zunaj, ampak bolj tiho, a tembolj nesramna se je zdela človeku ta luč, zakaj, govorila je po-mežikaje in kakor bi si pravila o prikritih pregrehah.
Oblaki dima. so pluli po kavarni, listi časopisov šo šelestili in klici natakarjev so padali vmes. Tiho so govorili gostje, le časih se je začul glasen stavek, ki pa je kmalu zamrl v splošnem mrmranju. Kakor bi se bali ljudje govoriti glasno in kazati nagoto svojih besed.
V kot ob oknu so sedli oni trije in pili črno kavo.
Govoril je Ivan:.
“Nekaj sem bil vendarle slišal preje, gospodična. Kaj ste mislili, ko ste nekaj pravili o zakonih — ?”
“Ha! Kaj vas to zanima? — No, mislila sem, da bi se pravzaprav po zakonih ne spodobilo, da sem šla zdajle z vama sama zvečer v kavarno. To sem hotela reči,” je rekla smeje se Hana.
“A to! In nič drugega — ha, ha! Zakaj vendar neki?” se je smejal Ivan.
“Pa res, gospodična,’ je rekel Roman. “O kakšnih zakonih govorite?”
‘ ‘ Oho — da me nista razumela ? No da, ženska sem, ženska—”
“No in . . . ” sta povzela oba hkrati.
“No in — ” še je čudila s čudnim posmehom Hana. “No, in — to je vendar jasno: o zakonih naše družbe, da pridemo me, ženske. v takozvani “slab glas”, če hodimo same zvečer z gospodi v kavarne. Ha, da — tako je. Sicer pa, to je že sila staro — ”
“Ha! slab glas — kaj pa je to pravzaprav pri nas, gospodična?” je vprašal Ivan in se sklonil nad mizico; “kaj je to za nas v današnjih razmerah, veste go-
tovo vi, in vem tudi jaz; kaj pa je sploh to, ta “slab glas”, mi ni znano,” je rekla Hana in se naslonila nazaj in nagubančila čelo.
, “Toliko je jasno,” rekla dalje, “da smo me ženske prej na slabem glasu, kakor pa vi, gospodje — ”
‘Da, to je res”, je povzel Ivan. ‘Pa vraga, emancipirajte se, vrzite proč te zakone!”
“Aa-ha!” je dela počasno Hana. “Vrzite — vrzite! Je lahko, govoriti Vam! Pa ste sami za to, za te zakone; le premislite dobro, če' ne.”
“Da, Ivan, gospodična ima prav,” je rekel Roman. “Je že tako, gospodična. Ženska, ženska, vidite, to je stvar, od katere se zahteva večjo, — kako bi rekel, večjo skromnost v vseh ozirih.” “Da, da, prav! In zraven naj gori v največjem, pritajenem ognju za vas, moške — kaj?” je rekla, Hana. Potem pa je spet pristavila:
“Vidite, jaz nič ne rečem, in tudi nočem tistih neumnih govoric, ki so in ki zahtevajo tisto večno enakopravnost z moškimi. Tega ne! — Pa takole malo manj paragrafov bi bilo lahko za nas, ženske — ”
“Kakor sploh za vse, gospodična.” je rekel Ivan. “Ali to kar cvili vse samih paragrafov! Ha, — okreni se na levo:	paragraf
kriči: kazen te čaka, zakaj po paragrafu bi se moral okreniti na desno! ’ ’
Vsi so se zasmejali, Roman pa je prižgal cigareto in dejal: “Vrag vzemi vse paragrafe, jaz jih ne priznam — nobenega! Pa nekaj bi vas vprašal, gospodična; kaj pa pravzaprav hočete ženske, kam pa hočete?”
Hana ga je pogledala in rekla :
“Vprašajte rajši, kaj hočejo od nas!”
“Kako to?” je povzel Ivan. “Tako, vidite: Ženske ponavadi same prav nikamor nočejo, o-bračajo se tako, kakor jim velevajo moški. Nikari si ne mislite, da bi hodile ženske take, kakršne so, in bi delale to, kar delajo, če ne bi vse to ugajalo vam, moškim! To je sveta resnica, in naj si reče kdo, da govorim zoper svoje lastne sestre!”
Onadva sta pomislila. Prvi je dejal Roman:
“No in — torej gredo za nami ženske, mi bi jih naj vodili. No, jaz . . . ”
“Gospoda,” je rekla spet Hana, “nikari ne mislita, da se mora to, da pi mogoče drugače, da ženske ne bi mogle živeti in hoditi po svoji poti. Da, lahko, ali vrniti bi se pravzaprav morale k vzgoji, študirati bi morale naravo in hodile bi po svoji poti v tem, da bi vzgajale ljudi za “člo-veke”!”
“Oho, gospodična,” sta dejela oba in potem je rekel Ivan:
“Ali niso vsi ljudje “člove-ki”?”
“Ne vsi, in ne sedaj v sponah zakonov.”
“Da, razumem,” je povzpel spet Ivan.
“Človek, da — da, brez zakonov je ta in velik je potem . . . ” Naenkrat pa se je zasmejala Hana na ves glas:
“Ila-ha-ha!—Ali veste, da smo vsi trije v “slabi strani?” “Kaj? Kako?” se začudi Ro-
gospodične, in naši koraki niso bili tako odmerjeni, kakor onih dru gih žensk. Hotele smo prostosti — in iskale smo jo v zunanjosti! Ha»ha! — No, smejajta se!” “Govorite dalje,” je rekel I-van.
“No — in tako je šlo leto dni, potem pa smo se vprašale, kaj smo dosegle s tem? Ničesar ni bilo za odgovor — in režale smo se svoji neumnosti. Pa nekaj resnice je bilo v vsem tem: prav tako se — recimo — “dvigujejo” druge ženske. Oblačijo »e malo drugače, razposajeno se vedejo, kadijo itd. in pravijo: “Hočemo e-nakopravnosti — enakopravnosti!” In tega ne pomislijo, da so neumne, neumne do skrajnosti! Delati bi morale delo, ki bi bilo vredno njih, četudi so le ženske, pa bi. prišle kmalu na površje in ne igrali bi se z nami, kakor se igrajo sedaj. Pa navsezadnje se veselijo, da se poigrajo z njimi, kakor z igračo, ki je kupljena v prodajalni. No, in končno — prodajamo se — in cene so — nizke! Ha! Ali razumeta!”
Resno sta zrlo oba na Hano, in Roman je dejal:
“Morda sodite prestrogo, gospodična, ampak nekaj je res, namreč, delati bi se moralo na vse strani, in žensk ne bi kupovali!” Ivan pa je rekel:
“Kolikor jaz vem in vidim, je življenje polno lepote, in ženske bi bile poklicane v prvi vrsti za to, da bi vzgajale ljudi, da bi gledali z odprtimi čmi. Zakaj, glejte —- vzgoje ni!”
‘A — na ta način si mislil preje, da mi manjka vzgoje! 'No, morda imaš prav. Sam se znam vzgojiti samega sebe. če pa ni te zmožnosti v njem, po tem gre vse rakovo pot. In to je: ženske bi morale priti do tega,, da hi vzgajale in učile otroke le doma! Ne bilo bi potem več toliko zakonov in ne paragrafov, hodili bi svojo pot ljudje — ljudje-člove-ki! Do t.ega je seveda še trnjeva pot, in dela je treba, da nam bodo žuljave roke!”
Nista odgovorila Ivan in Roman. Čutila ka resnico njenih besed.
“Sicer pa, čas b„o, odhajam,”
je rekla Hana. Odšli so vsi trije. •
“Govorilo se je” je del Ivan, ko sta bila že sama. “Govorilo, pa kaj, ko nočejo vsi do spoznanja resnice — do svobode!”
ženslko volilno pravico. Francoska zbornica in senat sta sprejela zakon, ki dovoljuje nezakonskim otrokom, da tožijo svojega očeta za alimente. Doslej je bilo poizvedovanje za očetom na Francoskem prepovedano. V Johannesburgu v Transvaalu, imajo ženskega župana. Največji napredek je doseglo žensko gibanje v pretečenem letu v Ameriki. O priliki predsedniških volitev se je žen-stvo močno udeleževalo agitacije in je porabilo to priliko za proga-gando ženske volilne pravice. V pretečenem letu so tri ameriške države — Kansas, Arizona in Oregon — uvedle politično enakopravnost, ženstva z moškimi. Dobile so tudi širše občinske pravice in v marsikaterih mestih so bila izročena ženskam važna upravna mesta. Še celo na Kitajskem1 so dobile ženske nekaj političnih pravic in sicer so bile izvoljene v okrajni zastop v Kantonu štiri ženske. Avstrijsko ženstvd je dobilo končno košček pravic: s pre-osnovo društvenega zakona so dobile ženske pravico, da smejo biti članice političnih društev. V češki deželni zbor je bila pri zadnjih volitvah izvoljena ženska in sicer pisateljica gospa Božena Kumetieka.
filozofiramo!
je po govori-
man in Ivan jo je vprašaje pogledal.
“Filozofiramo Da, da!”
“Nikari, gospodična,” vzel Roman, “pametno te.”
“No, in da ne bo prepametno vse skupaj danes zvečer, vam ho čem povedati nekaj, “za smeh in kratek čas.” Hočete?” Obrnila se je smeje Hana in lahna ironija je zvenela iz vseh njenih besed.
“Prosim, (gospodična, govorite!” je rekel Ivan, prižgal cigareto, in oba sta se naslonila na mizo, Hana pa je pričela:
“Veste, takrat, ko smo še ho dile v šolo, pred nekaj leti, vse one mlade punce, ki zdaj že govore po predpisih na katedrih, no, torej takrat je bila čudna mešanica v nas. Hodile smo po mestu v šolo, hotele smo biti napol moški in vzgajale smo se same v tem,načinu. Ni nam bilo za toaleto in frizure, obnašale smo se na cesti, da so nas gledali in se smejali za nami. Me pa smo hodile svojo pot in imenovali so nas emancipiranke. Na cesti smo govorile glasneje kakor govorijo
Na poti do ženske enakopravnosti.
V pretečenem letu je pridobilo ženstvo po različnih državah marsikatero pravico. Angleške sufražetke niso dosegle ničesar vkljub svojim krčevitim naporom. Sicer ima angleško ženstvo že omejeno volilno pravico za občin ske zastope in pri zadnjih volitvah v londonski mestni zastop je bilo izvoljenih dvaindvajset žen skih zastopnic. Na Danskem in v Švediji so vlade predložile zakonski načrt za žensko volilno pravi co. Na Danskem bodo šele v teku sedanjega leta rešili vprašanje ženske volilne pravice, v Švediji je pa. druga zbornica sprejela že z veliko večino žensko volilno pravico. Norveška druga zbornica je sprejela zakan, ki dopušča žene k vsem poklieom ,razen v duhovniško, vojaško in diplomatično službo. Tudi min. ne more postati ženska. Ruska duma kakor tudi komisija senata, sta sklenili, da smejo ženske izvrševati odvetni štvo. Železniške uslužbenke na Finskem so dobile dovoljenje, da 'smejo tudi potem ostati v službi, če se poroče. Italijansko ženstvo je močno upalo, da dobi v pretečenem letu občinsko volilno pravico. Ali zbornica jim je prekrižala račun. V Italiji so uvedli letos materinsko zavarovanje, ki pa je potrebno še marsikatere izpopolnitve. Soeialistinja Terezija Labriola je nastopila v preteče nem letu dvakrat kot zagovornica pri sodnijskih obravnavah, ali vkljub temu sta odločila oba naj-viša dvora, da ženske v Italiji ne smejo izvrševati odvetništva. V curiškem kantonu, v Švici, je bilo pred kratkim ljudsko glasovanje o vprašanju, ako sme izvrševati učiteljica, tudi če se omoži, svoj poklic. Vsled energične agitacije socialne demokracije so dobile učiteljice to pravico. Šviearska( socialna demokracija je na svo jem zadnjem strankinem zborovanju sprejela v svoj program tudi
Princezinja na omnibusu.
Danes se je večinoma omnibus velikih evropskih mestih umaknil električni cestni železnici in avtomobilom. V navadi je bil še pred desetimi leti za zveze, katere je bilo nemogoče doseči s konjsko železnico.
Ko je po pariškem tlaku drdral prvi omnibus, so bili v ljudstvu tako veliki predsodki proti temu prometnemu sredstvu, da je marki pl. Roanne, ki je dobil prvo koncesijo za vožnjo z omnibusom leta 1672, že leta 1678, torej po šestih letih, prenehal z vožnjo. Da siravno je bila ideja praktična, je trajalo do leta 1828, da so po pariškem tlaku zopet pričeli drdrati omnibusi.
Ali ljudstvo ni bilo nič kaj navdušeno za omnibuse. Podjetje bi
bilo zopet bankrotiralo, da ni nastopila kot rešiteljica vojvodinja pl. Berry. Kralj Karel X. se je zanimal za podjetje in je prašal nekega dne markija de Belleyma ako ne ve za kakšno sredstvo, s katerim bi se populiziralo podjetje. “Gospod”, je rekel marki, “poznam sredstvo, ali ne upam se svetovati kaj takega ...” — “Le govorite”, mu je segel kralj
v	besedo. “Potrebno je, da se enkrat pelje ž njim katera visokih oseb z dvora in da se to vest spretno sporoči ljudstvu . . .” — “Ali
vi	vendar nočete, da bi se kralj vozil z omnibusom iz Rue de Lan-crv do Madelaine?”
Pri teh besedah je segla v pogovor mlada vojvodinja de Berry, ki ni dala nič za dvome ceremonije: “Stavim, da bodem prevozila vso daljavo.” Dvomi lakaji v obšitih frakih in z redovi na prsih, so se sila prestrašili. Hkrati so zavpili vsi: “To je nemogoče, da bi se njih kraljevska visokost vozila v omnibusu.” “Petdeset zlatov stavim”, je rekla mlada vojvodinja, “kdo stavi proti?”
“Jaz, kraljevska visokost . . . petdeset zlatov za siromake,” je odgovoril de Belleyme, Dvorjani so bili vsi iz sebe in delali vsakovrstne ugovore. Ali mlada priince-zinja je ostala pri svoji besedi in se je peljala dragi dan z omnibusom. Ta korak priheezinje je imel velik vspeh. Parižani so delali svoje dovtipe o kršenih dvornih ceremonijah, omnibusi so pa bili od tega dne polni ljudstva. Princezinja je dobila stavo, družba za vožnjo z omnibusi je pa napolnila svoje že dokaj izprazneno blagajno.
Prodajam
Goncord vino sodček od - $20.
Catabio....... - $30.
Tropinovo žganje, galona. . . $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Glair Ave., Cleveland. 0,
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščene može in mladeniče
v naj večji izberi in najboljše kakovosti
$7.50.. $25.00
Vogal Blue Island Ave. in 18. ul.
Jelinek in Mayer vlastnika
B. WEIS & CO.
Destilater in uvažalec
Trgovec z vinom In žganjemv na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
1221 Blue Island Av., Chicago, 111.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, ee priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIH AN OI
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in «ves
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t..

Zmes.
—	Na Danskem imajo 37 zadružnih klavnic 's 110.000 člani. Leta 1910 so v teh klavnicah, ki so urejene ’najmodernejšle, zaklali poldrag mil j on glav ži vine. 85 odstotkov vseh prašičev, ki jih zre-de na Danskem, oddajo v zadružne klavnice.
—	Velepomembna iznajdba. V
Londonu razpravljajo z velikim zanimanjem o velepomembni iznajdbi, namreč o neposrednem pretvaranju železne rude v jeklo in naj ima železna ruda še tako neznatno količino železa. Pret-varanje se vrši po novi iznajdbi brez plavžev in brez koksa ali premoga. Rudo bodo izpremenili neposredno v jeklo potom toplote, katero bodo pridobivali iz plina, plin pa iz žlindre. Proizvajanje se bo na ta način scenilo za dve .tretjini dosedanjih stroškov. Pri tem načinu pretvaranja bodo lehko izrabljali železno rudo z najmanjšo količiho železa, rudo, ki je bila doslej brez vrednosti.
— Centrala norveških strokovnih organizacij objavlja zanimivo statistiko o delovnem času v rokodelstvu in industriji. Statistika obsega 68.688 delavcev, ki so zavezani s 626 tarifnimi pogodbami. Delovni čas je znašal za 49,-168 delavcev manj kakor 60 ur na teden, za 11.423 delavcev 60 ur na teden, za 5102 več kakor 60 ur in za 2995 nedoločeno število ur.
— Amnestija na Ruskem — švindel. Mnogo ruskih časopisov piše prav ogorčeno o amnestiji, ki jo je car izdal o priliki slavij a carske rodbine Romanov. Vsa amnestija je bila navaden švindel in nikakor ne odgovarja željam ruske družbe. “Rječ” piše, da je bilo upanje tako veliko, da se je več emigrantov vrnilo- iz tujine, a ko so stopili na ruska tla, so jih aretirali. List pravi dalje, da o amnestiji sploh goivora ni.
— Produkcija premoga v Avstriji v mesecu januarju 1913. Na
podlagi uradnih podatkov o produkciji premoga v Avstriji je znašala meseca januarja 1913 množina pridobljenega kamenitega premoga 14,303.991 meterskih stotov. In ako upoštevamo, da je množina izkopanega kamenitega premoga meseca januarja 1912 znašala 13,399.245 meterskih stotov, vidimo, da je produkcija kamenitega premoga zopet narasla. Tudi produkcija rjavega premoga se je povečala, in je znašala meseca januarja 1913 25,740.897, leta 1912 istega meseca pa le 22,741.408 meterskih stotov, torej v enem samem mesecu za 2,999,-489 meterskih stotov več.
— Delavske počitnice. Švicarska zveza za mednarodno delavsko varstvo objalvlja poročilo Fallet-Scheurerja o delavskih počitnicah v švicarskih fabriških zavodih. Leta 1910 je od 7900 fabriških zavodov v Švici dajalo 949 fabrik, to je osmina ali 12 odstotkov dopuste delavcem, delovodjem itd. Od 328.000 fabriških delavcev je uživalo počitnice 28.158 delavcev, t. j. dvanajstina ali 8 odstotkov. 2611 (10 odstotkov) jih je imelo dopust do treh dni 12.255 (47 odstotkov) dopust od 3 dni do enega do dveh tednov, 269 (1 odstotek) več kot dva tedna; za 8996 (34 odstotkov) ni podatkov, kako dolgo je trajal dopust. Izplačana počitniška mezda v letu 1910 je znašala 782.857 frankov: 96 odstotkov vseh fab-briških zavodov, v katerih so uvedene delavske počitnice so 'izplačevale tudi za čas dopusta polno mezdo, dočim je 38 zavodov z 791 delavci plačevalo za čas dopusta le delno mezdo. Počitnice si je švicarsko delavstlvo priborilo le z močjo svoje organizacije; zakonito pravico do dopusta imajo le nekateri delavci v državnih zavodih in železničarji.
— Navečja mesta na svetu. Po
izvestjih skoraj 60 mest, ki imajo več kakor po miljona prebivalcev. V Evropi jih je največ, namreč 29, v Aziji 18, v Ameriki 10, v Avstraliji dve mesti. Pravih: orjaških mest z nadmiljonskim prebivalstvom je na vsem svetu 20, in sicer so sledeča, razvrstve-na po visokosti prebivalstva: London, New York, Paris, Tokio, Chicago, Berlin, Dunaj, Peter-
burg, Moskva, Hamburg, Carigrad, Filadelfija. Buenos-Aires, Rio de Janeiro, Kalkuta, Bombay, Peking, Sinangfu, Kanton in Osaka. V teh mestih prebiva ogromno število ljudi, namreč nad 38 miljonov.
— Strašno dejanje matere. Žena tkalca Schindlerja v Schön-linde je izvršila iz obupa strahotno dejanje. Njen mož je že dlje časa bolan in v družinoi se je naselila beda. Zadavila je svoje devet mesecev staro dete in prav tako je hotela usmrtiti tudi desetletnega fantiča, katerega je privezala k statvam. Triletnega sina je pa vzela v naročje in tekla k ribniku. Otrok je pa zelo kričal in se branil, zato ga je mati pustila poleg ribnika, sama pa je skočila v vodo. Ljudje so na otrokovo kričanje prihiteli in potegnili mater še živo iz vodnjaka. Tudi desetletnega fanta, privezanega k statvam, so rešili smrti.
— Načrt za zgradbo železnice na Kitajskem. — Da bo angleški kapital izkoristil gospodarski položaj nove Kitajske, je bilo pričakovati. Akcijske družbe na Angleškem hočejo čimveč, pa tudi čim hitreje izkoristiti ugodni moment v vZhodni Aziji. Podjetja tujih kapitalistov se množijo. Denarni zavodi se pečajo z izvedbo načrltov, ki jim bodo doprinesli ogromne profite. V 'zadnjem času so se vršile razprave o zgradbi železnice po vseh večjih krajih Kitajske. Vlada je sedaj pooblastila predsednika nove kitajske republike, da naj nadaljuje pogajanja v Londonu in sklene pogodbo. Za zgradbo nove železnice bodo potrebne večje rudniške koncesije. Zgradba bo zahtevala več miljard. Za izdelanje načrta se je ¡pred meseci sešla korporacija kitajskih železniških družb. Načrt ne bo mnogo izpremenjen-Železnica bo obsegala 96.000 kilometrov proge; zgrajena bo v 10 ,eti'h. Na izvršitev velikega načrta ne bodo vplivali politični oziri. Velikosti in pomena načrta najbrže Kitajci sami ne pojmujejo zadostno. Mnogi dvomijo, da bi se dalo načrt popolnoma izvesti. Sunjatsen pobija dvom, sklicujoč se na Ameriko, ki je zgradila od leta 1881 do 1890 60.000 milj železniške proge, vkljub temu, da ni bilo tam na razpolaigo tako pomožnih sredstev, delavcev itd. kakor jih je na Kitajskem. Zgradba bo stala 12.500 miljonov mark. To je breizdvom-no ogromna vsota. Ali brezpomembna je ta svota napram koristi moderne velike železnice za gospodarski razvoj na Kitajskem.
— Avstro-ogrsko .prebivalstvo po stanovih. — Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da v Avtriji še vedno prevladuje kmečki stan; dve petini vsega prebivalstva se preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. V poljedelstvu, vrtnarstvu, ribarstvu in gozdarstvu je zaposlenih 30,100000, v rudarstvu in fužinarstvu 742.500, stavbeni obrti 940.000 in v domačem gospodarstvu 1,138.500 oseb. tJ-radnikov, učiteljev, duhovnikov in umirovljencev je 3,060.000, brez poklica 1,249.000 oseb.
— Kaj naj ljudje jedo, ki imajo protin. — V Berolinu se je končal mednarodni kongres za fizioterapijo. Profesor Minkovski iz Vratislave je zadnji dan govoril o hrani, ki je primerna za pro-tinaste bolnike. Najboljša hrana za te bolnike so telečja vranca, jetra in ledvice. Tudi mleko, sirovo maslo, jajca, sadje in zele-
njava, razen stročnic, so primerna hrana. Kuhano meso je za proltinaste bolnike boljše od pečenega- Ribe niso priporočljive.
NAŠIM DEDOM JE BILO ŽE ZNANO.
Našim dedom je bilo dobro znano, da nepravilno čiščenje črev je vzrok mnogim vznemirjenjem v našem telu in cesto tudi v naši pa meti. Nabirali so zelišča in koreninice in so jih rabili za lečenje zaprtnice. Nekatera zelišča so dala zaželjeno odpomoč, ampak so ob enem tudi oslabele telo in prisilile ljudi, da so rabili vedno večje količine. Veda je to popravila s tem, da je združila tonike s čistili. — Najboljši vzorec take znanstvene kombinacije je dobro znano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki vsebuje ekstrakte mnogih zelišč, ki so raztopljena v čistem rdečem vinu. Isto ima takojšnji učinek, brez kakega trganja ali druzega nadlegovanja pri zaprtniei, griza-vici, krču, omotici, zgubi apetita, nervoznosti ali slabosti. Dobiva se v Jekarnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave-, Chicago, 111. Imejte vedno pri rokah steklenico Trinerjevega Linimenta in pripravljeni bodete za nezgode, opahline, otekline, revmatizem.
(Advertisemtn.)
Spodaj podpisani iščem svojega prijatelja Mihaela Gabrijelčič, doma iz Gorenjeva polja nad Anhovem pri Kanalu na Primorskem. Star je okrog 28 let, majhne črne in krepke postave. Govori slovensko in italijansko. Pred leti je bival v Johnstown City, 111. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Najboljše pa je, da se sam oglasi.
Louis Grebenak, Saline Co., Wasson, 111. (Advertisement-)
SLOVENSKI FARMARJI IN VRTNARJI POZOR!
V zalogi imam
KRANJSKE KOSE, kranjska in koroška klepišča.
Cene so sledeče: Kosa en dolar, klepišča (ena garnitura) en dolar, srp 35 e, kosišče 50 c, obroček za pritrditev kose h kosišču 15 c, motika za vrtno delo 35 c, osla ali brusni kamen 25 c.
John Dolenc, Presto Pa., Bx 23.
KJE JE BRAT ANTON ŠPAN?
Zadnji čas je bival nekje v Seattle, Wash. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ker mu zelo hvaležen. Sporočiti mu imam zelo važno zadevo.
Jos. Dernač, Neffs, O. (Advertisement.)
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zju-
traj iz pristanišča.
S. S. FBANCE 8. S. LA PROVENCE (novi ma štiri vijake)
S.S. LA LOBAINE in S.S. LA SAVOIE
So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. 'S. BOOHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOUBAINE
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik
139 N. Dearborn St., Chicago, IU.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-^ngl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. pi angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
J. S. JABL0NSH
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dob: o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Unljske smodke najflnejše ka-kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9 # od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 50Q po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 Si. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda ua paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Aliae, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-bolj varno.:.............—
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse naiboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menfalnlca starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
VSAKATERI SE BOJUJE ZA
lO za 5c
CIGARETE
Vsaki prodajalec produ več
NEBO
CIGARET
vsaki dan.
| Farme Farme Farme ii
.*.	Krasne ceste, šola in eerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo,
zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko y dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chieaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, 111.
% UJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE £
A	Y
t
T
T
T
f
t
t
T
Narodna Tiskarna
2146-50 Blum Island JI ve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC’’ se tiskata v naši tiskarni
t
f
f
v
T
f
T
v\V	-- ••	••	••	^
FRANK J. PETRU *
k
«JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varmtne shrambe za denar in dragulje. Kajnrnira $2.50 na leto ali 5c na teden.
413 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko ntavbinsko In posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko ntavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	•»
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti niškim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljen« leta 1900 [tj
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndal« iw. Chicago, IM:
Zastave, regalije, znake, kape, p« čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKI
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.